Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ~ sprejemajo. - Za odgovor znamka 15 vin. = Izhaja vsako soboto. = Naročnina: na leto .... K 8'— pol leta . . . „ 4'— četrt leta . . . „ 2'— številka 20 v. — Inserati po dogovoru. = V Ljubljani, v soboto 22. junija. Leto 1918. Demokratična gospodarska Dr. A. G. — S približno istim namenom, s katerimi pišem te vrstice, sem že svoj čas napisal daljši članek za »Slovenca". Ali je dotični članek zagledal beli dan, ali je morda že porumenel v uredniškem košu, tega ne vem, pač pa vem, da so bile moje besede — tudi če so prišle v javnost — tako nekako »bob v steno". Zato pa še enkrat, samo bolj na kratko! Gre se za demokratično gospodarsko Jugoslavijo. Pravzaprav tiči v teh besedah v gotovem oziru pleonazem, zakaj pojem demokratične Jugoslavije pove že sam na sebi, da se mora ta demokratičnost kazati predvsem na gospodarskem polju. Demokratičnost, ki ni dosledno izvedena zlasti na vseh poljih gospodarskega življenja, je puhlica, ali k večjemu poskus, ki naj pokaže ter pripravi le pot k pravi demokratični ureditvi socijalnih razmer. Tega bi se morali živo zavedati vsi, ki hočejo delati za splošni ljudski blagor. Tudi še najbolj demokratični volilni red ne more streti jeklenih okov, v katere vklepa kapitalizem ves človeški rod. Veliki kapital, ki je med vojno strahovito na-rastel, se organizuje, ustanavljajo se družbe z milijonsko in sto milijonsko glavnico, govori se o monopolizaciji industrije itd. Človek, ki to zre, ter tudi ve, kaj to pomeni, diha s strahom češ, zdaj pa zdaj se bo strnil okrog nas mogočni jekleni oklep in nobenega izhoda ne bo več. Brezsrčni moloh bo še nadalje pil kri že sedaj izmozganega in do zadnje kaplje izkrvavelega naroda. To velje splošno, ne samo za nas Slovence, a za nas še posebno. Zato pa delajmo že sedaj, ko se bojujemo za svojo državo, tudi na to, da bo res demokratično urejena, ne samo pri volitvah in v parlamentu, temveč tudi — pri skledi! Da dosežemo ta cilj, pa ni dovolj golo povdarjanje demokratične ideje, temveč je treba zato združenega in nesebičnega dela v se h, ki bi mogli zlasti v gospodarskem življenju pomagati, bodisi s svetom, bodisi dejanski s snovanjem in sodelovanjem pri raznih gospodarskih organizacijah. Ni to same beseda, ki se sliši pa pozabi, temveč resnica, ki bi morala prodreti zlasti v srce slehernega izobraženca pa deželi. Zavedajmo se, da je dolžnost zlasti podeželskih inteligentov, zanimati se za gospodarsko življenje, ter pomagati, kjer je le mogoče pomagati. Izobraženec na deželi, ki misli, da je z eno ali dvema zabavnima prireditvama ter morda s par dopisi v svoj list, izvršil svojo dolžnost nasproti narodu, se temeljito moti. Naše zadružništvo se predvsem zato ni bolj razvilo, ker se za zadružno življenje izobraženstvo ni dovolj brigalo, ali pa je celo ta ali oni iskal pri njem osebnega dobička. Pojdimo delat in ne hlastajmo preveč po vlogah, za katere žanjemo na ljudskem odru ploskanje in pohvalo! Edino demokratična Jugoslavija more rešiti in osrečiti naš narod. Ako bi zasnovali svojo državo na kapitalistični podlagi, bi bili izgubljeni, zakaj kapital — tudi slovenski je mrzel in mednaroden. To temelji v njegovem bistvu in zato tega ne bomo nikomur očitali, dejstvo samo na sebi pa moramo pribiti. Kapital ni nikdar demokratičen, naroden pa le tedaj, če mu to donaša dobiček. Da postavimo svojo državo na resnično demokratičen temelj, pa je poleg združenega nesebičnega dela vseh, ki so zmožni na gospodarskem polju sodelovati, potrebno, da po enotnem načrtu preobrazimo gospodarsko lice naše zemlje tako, kot bi najbolj odgovarjalo skupnim koristim celega naroda. Edino tedaj se bomo osamosvojili ter ubranili vpliva tujega kapitala, če bomo uredili po enotnem načrtu vso produkcijo in ves konsum tako, da bomo v tujini kolikor mogoče malo kupovali. Vojna nas je naučila višje ceniti produkcijo, ki služi lastnim potrebam, kot ono, ki se ozira predvsem na svetovni trg. Kdor proizvaja sam vse, kar rabi zase, živi sicer morda v manjšem blagostanju kot tisti, ki se peča samo s tem, kar ravno donaša največji dobiček, a stalno neodvisen je le on. In naša Jugoslavija bo le toliko res neodvisna ter samostojna, kolikor bo zadoščala sama svojim potrebam. Poleg enotnega vodstva pa je treba za vse to še posebno primernega gospodarskega lista, v katerem bi se poleg poljudno teoretičuih vprašanj obravnavala zlasti praktična, splošna (ne samo kmetijska) gospodarska vprašanja. Potrebe takega lista je velika in razširil bi se tudi prav gotovo. Še eno besedo tistim, ki mislijo, da je vse to račun brez krčinarja. »Kaj pa če z Jugoslavijo ne bo nič!" se je oglasil malodušnež. V javnosti tega vprašanja sicer jsploh ne priznamo, pa odgovorim naj vseeno nanje. Ce se kdo boji, da ne bo nič, potem naj še deset- in stokrat bolj dela na to, da se naše gospodarsko življenje čim prej prerodi in preosnuje na resnično demokratični podlagi, ker je popolna gospodarska osamosvojitev na demokratičnem temelju edina pot k rešitvi našega naroda, pa naj vstane Jugoslavija danes, ali čez dvajset let. Izlava za državo. Praška »Uintan« je prinesla članek, kateri je vreden branja tudi pri nas. Uredništvo. Versaidlski vojni svet je koncem prejšnjega ledina razglasil program svoje politične oienzive. V naših krajih so objavili samo en del te najnovejše enitenitiine izjave: glede Poljakov, J ugos-iovanov in Cehorv. Samo v rokah dunajske vilade ie bito, da nas pouči o dozdevnem ali resničnem programu četve-rozveze ali pa nam. ta program zamolči. Ker pa se je vlada odločila za objavo, si smemo domnevati1, cila je imela za to gotov namen. In ta namen lahko iščemo v dunajskem časopisju: dejansko ga najdemo na prvi pogled v dnevniku, ki si prav itaiko trdovratno kakor brez vsake pravice pripisuje vodilno vlogo. Tam stoji zapisano, da so avstrijski Stavami sedaj dolžni a-zijaviti se za državo. Notranji položaj v Avstriji se je razvil (talko, da bi pravzaprav sedaj bilo zopet umestno vprašanje: Kaj je država iln kai so naročji v državi. Toda vsled raizimar je vprašanje prazno .in morda celo odveč. Kad ti politična teorija »izjave za državo ima v najnovejši dobii avstrijskega državnega življenja brez dvorna prav poučno zgodovino. Tnali kancem leta 1916. in v začetku leta 1917. smo -imeli politično ofenzivo entenite. Takrat je zunanji minister grof Czernin povabil na razgovor predsedstvo »Češkega s vaza« din, prišli so poslanci S tanek, dir, šmeral in Mastaika. Grigf Czernin jim je predložil protest pno ti anten t i, ki je bil sestavljen v dunajskem zunanjem ministrstvu in voditelji »Češkega svaza« so podpisali koncept grofa Czermina, v katerem »Češki s vaz« izjavlja, da je podtikam-, da Cehi pričakujejo rešitev češkega državnega problema od entenjte. Dioibtro si zapomnimo: za politiko entente dani -beseda podtikanje dosti ostrejše kakor v avstrijski politiki. Podobno kakor čelni so storili it udi Jugoslovani m avstrijski Italijani: tedanje brzojavke poslanca dr. Korošca iin Faikkiittijia in hrvatske stranke, po vsebini iin namenu enake Czerninovi izjavi »Češkega svaza«. .so vendar napravile splošen vtis. Kakšno politično gradivo za pravega avstrijskega državnika! Kako bi lahko ustvarjajoč duh na LISTEK. PETER KLEMEN: MoJa kupčija. Pred dobrimi tremi leti je bilo, ko je človeška dražba začela poleg -drugih neprijetnih posebnosti produdirati itudli doslej neznano živo, govoreče in po dveh hodeče bitje, ki io -prirodopisci štejejo v poseben oddelek vrste Horno sapiens, popularna veda pa ga že radi jasnega razlikovanja ne more tako nazivati in si je za to novo stvarstvo morala .izmisliti tudi novo ime: Homo rapiens, sive rnuita possi-dans. Grabežljiv človek, ali bogatin). Noši časopisi so bli v začetku v precejšnji zadregi Vedeli so, da taki ljudje žive kakor vsak doto meščan a radi s i ovčarskega Imena so imeli tež-koče. Stvar ni bila kar tako lahka. Novorojenega o-traka zavijejo v plenice, gredo ž njim v župnuk tam v cerkev h krstu, pa ima ime, ki trnu ostane do smrti, če mu ga ljudje ne popačijo-. Tiu pa je šlo za -navlidina bitja, M jih čutno ne moremo dognati, kaj šele, da bi jih nosili v naročju in polivali z vodlo. No pa posrečilo se je vendarle. Naročili so uredniku 2abi, naj znanstveno preštudira vse slovensko besedotvorne iin naj na podlagi zrelih rezultatov predlaga primerno slovensko ime za bitje, ki ga veda i-menuiie Horno rapiens. Žaba je -dobil poli leta dopusta in šel na težko delo. _ Čez nekaj tednoiv je sporočil komisiji za narodno besedotvonjc, 'oddelek za -opisovanje, da se mu je vodilnem mestu Avstrije te izjave ocenil in porabil za notranjo m zunanjo izpopolnitev avstrijske voine in amro-vne politnike! Bil je in je še po^učen znak notranje avstrijske pgsitjke, da -so p de slovanske iin romanske izjave iz japuvarja in reOruvarja 1917 po-iciane popolnoma, na znotraj in na zunaj, prav zaman. Cez če:r; leta je prišlo do otvoritvene seje avstrijske poslanske zbornice in do državnopravniih oiuaracij Cen-ov, Poljakov in Jugoslovanov. Ceska izjava je zahtevala v interesu cai-e države in dinastije, ua se u ah sou r ško-tor ensk a monarhija preuredi v zvezno državo, Jugoslovani so zahtevali preureditev pod žezlom noosoursko-kmensK:e dinastije, Ukrajinci so manifestirali državno zvastoPo v okviru Avstrije, Poljaki so proglasili imisol zedinje-nja vseli Poljakov, pri čemer je bilo avstrijsko stali sce sspio po sebi uimijivo. Kesmcno: zopet smo imeli celo vrsto slovesnih, najpomembnejših izjav za državo in sicer iz najbolj giopoikega prepričanja in po popolnoma prostem prevdanku dakiarantov. Ce bi hoteli reči, da je januvarskim 'in teDruvarskim -izjavam kazalo njuioivo lepoto, ker so nastale po poibuoi grot-a v^zernina, tedaj parlamentarne maanišiKie deklaracije v -lanskem letu niso imele te napake. Vodilni -duhovi državne pon-tuke so tedaj zopet dobili v roke veličasten instrument. Od tedaj ie presto že čez leto oni in seda« lahko popolnoma brez strasti presojamo; kako se je razvila notranja državna politika. Prva -seja obnovljenega parlamenta je tedaj prinesla prvovrstne izjave za državo in oinastnjo, tedaj naukrepkejše temelje za razvoj monarhije kot velesile, tedau -najboljše, kar so ji mogli uati 'tisti, katere so 'malo prej sovražniki smatrali za predmet temeljite spremembe evropskega zemljevida. (-Nekati vrsi zaplenjenih.) bivši ministrski predsednik dr. v. Korb-ar se je baje glede slovanskih majmšk-ili deklaracij izjavil, da Di se jih vseh -oprijel z obema rokama. lisuuia -lanskih slovanskih izjav za državo in diinasitiip pa se je razvila čisto -drugače. Dočim so vodilni državniki in tedanje in sedanje vladne stranke kratke-malo ignorirale jianuvarske in febr-uvarske izjave Slovanov in kjomainoiv. so pa majniške iziave za državo in dinastijo prav tisti mogočnjakii zavrgli in preganjali in popil-ali z nenaklonjenostjo in sovraštvom. Avstrijski moment lanskih slovanskih izjav je av-•^trifejKa vlada — zatmolčaia, nemške nacionalne stranke pa, h katerim moramo prišteti tudi krščanske socialce, pa so ta avstrijski moment — zasra-■mavale.' In v tam je bil sistem! Vse to se je vršilo čisto namenoma. Danes je popolnoma jasno, da so bile lanske slovanske izjave za državo in za -dilnastijio samo zato na eni strani odjklonjene, ker je bilo to v interes-u ministrstva, -posebno pa je to bilia glavna tendenca nemško^-nacijonalne notranje lin zunanje politike. Vlikoneimška -politika avstrijskih V-senemcev — in vse nemške stranke z -edluio izjemo socialnih demokratov so od začetka vojne — vsenamške — slovanskih izjia/v z-a avstrijsko državo 'in njeri-o dinastijo enostavno sploh rabliti ni mnogla. V razvoiu češke po-l/itiike je prišlo do letošnjega trikraljevskega manifesta. To izjavo je vlada oibso-diila kot »v-alaizdajalsko«, nemški nacionalci -pa so jo zlorabili s kar največjo protiislovansko gonjo, čeprav niti najmanj ne zanikava lanske majniške dektia: oije. -Poslanec idir. Hruban j-e^čisto v smislu resnice v parlamentarni debati podal in -izvedel dokaz, toda vse zastonj. In prav tako je načelnik »Češkega svaza«, poslanec S tanek, še enkrat v razgovoru, katerega praško poročilo je prinesla »Uni-on«, razio-iožil avstrijsko stališče češke državriopraivne in na rodne politike, tada -nemško časopisje je -o tem 'molčalo kakor grob. Predzadnja etapa je bil labuidjli spev grofa Czannina, prav tistega držajvnilka, ki je prejšnje leto od »Češkega svaza« sprejel odklonitev antan-tiinega -padtikamia. letos pa sam v lastni oselbi vir v svet prav isto podtikanje. In doslej zadnja etapa je bila započeta z binkoštnim -okroijem, na ljubo onim činiteljem, ki hočejo v češko zemljo priuske vojake. Taka je bila silovanska izjava za diržavo in idiima-stijo na eni strani iin tako je bila sprejeta na drugi strani. Mi Čehi se nimamo bati vprašanja, kako1 bo zgodovina sodila o itam razvoju. Sedaj je zloglasen vojnopoliitični- program ver-sailtekega vojnega sveta dunajska vlada -objavila po lasitnam praudairiku. In gil-ej: prav tisti namškonacio-n-alnii peresoboirci, ki so slovanske izjave za državo in dinastijo obsipali samo z zasramovanjam in zaničevanjem, nas hočejo -sedaj zopet kamiancfaati k izjavi za državo. Politika avstrijskih Slovanov se prav gotovo ne bo dala voditi od avstrijskega vsenemštva, pa vendar smamo izjaviti z vso odločnostjo, da tisti sovražile i, ki so doslej vse slovanske izijav-e za diržavo In dinastijo zavili in patvortiili, nimajo niti najmanjše moralne pravice, da od nas zahtevajo novo. izjavo za državo. Po dosedanjih skušnjah bi bilo z ozirom na N-amice resnično čisto brez vsake koristi, da še enkrat ponovimo svojo izjavo za državo lin dinastijo, -da jo izročimo -novemu zasimcihu, glede vladje pa maj govori sodba krakovskega zborovanja Poljakov: Vlada -je omajala temelje za ohranitev miru med narodi. Bivši deželni po-slanec in odbomiškii namestnik usitavovernega veleposesitva dr. Kari Maria Henmann diistinguiran. pa tam bolj nevaren nasprotnlik češkega naroda je v nedeljo govoril v Zatou in rakal, da i-irnam-o taikozvane lirradantiiste pri vseh avsitnijslkdih narodih.. Logično imajo iriredentiste tedaj tudi Namici. Da, razmere so se dejansko še dalje razviile: nemška ire-dbnita ima sedaj vodstvo in soodločuje pri vladnih smernicah. Če jo imi Slovani odklanjaimio in če ceio svoj« izjave za diržavo, najboljše kar, dajemo za blaginjo in slavno bodočnost države, nočamio predložiti jnam-ški irredenti kot sladšči-co-, storimo steim državi in dinastiji, zvesti lanski majniški deklaraciji, najboljšo u-slugo. katero moramo obema v tam položaju sploh dati. ssajKia vOb pametni politiki se ne bo potrebovalo toliko desetletij za pravično preosnovo naše države, kolikor stoletij je bilo treba, da je dobila proti svoji Ustni natori madjarsko-nemško tvrdko". dne 14. marca 1910. Dr. Krek v »Slovencu' Jetikf - bol! Dr. Anton Brecelj: Jetiki - boj! Opi* ljudske bolezni in obrambe. Izdala ia založila „Nova založba" v Ljubljani Cena s poštnino 2"20 K. Y. — Higijena se mora preseliti iz akademičnih tal vseučiliških su-Iic tudi med ljudstvo; marsikateri znanstveni zaključki, ki jih je dognal učenjak v laboratoriju ter na kliniki, morajo postati last celokupnega naroda, ako naj imajo praktični pomen. Naporno delo najboljših zdravnikov ne bo imelo pravega uspeha, ano ne bo sodelovalo ljudstvo. Boj zoper tuberkulozo' pri zeleni mizi bo več ali manj teoretičnega značaja, dokler ne bodo vsi ljudski sloji globoko prepričani] temeljito poučeni in iz srca pripravljeni iti z zdravniki' in oblastmi roko v roki. Tuberkuloza je ljudska bolezen in ljudsko gorje; zoper tako zlo mora tudi vse ljudstvo zastaviti sile. Najprej pa je potreben pouk nevednim, lahkomiselnim, brezbrižnim in malomarnim. Vtis predavanja se primeroma hitro porazgubi, lahko umljiva, strokovno neoporečna, dobra knjiga pa bo trajno vzbujala zanimanje preprostega čitatelja, ostala bo v hiši na leta in romala iz roke v roko. posrečilo najti za Horno rapiens primerno slovensko ime, ki slove: navijalec cen. Pripomnil je, da naj to iime služi-splošni rabi samo začasno, dokler -ne najde kaj primernejšega. Ime pa je imelo srečo, mogoče tudi ravno zategadelj, ker je oni, ki jih zaznamanj-ujo, večkrat niso imeli. Ko sam prvič slišal o tej novi pridobitvi našega jezika, sam najpoprej povprašal Pleiteršnika, kaj on pravi k tamiu. V prvem zv-ezku ima glagol »navijati« v treh pomenili, izmed -katerih je eidlen tudi »die Schraube aufziehen, fes-ter schrauben« Enako število pam-enov 'ima tudi »privajati«, iz Glasnika pa je naveden primer — »priviti koga. za krajcarje«. Ta dva glagola sam sicer že -prej poznal, a iz čisto drugih lokolšoin. Ko sam bil še doma, sem navijal prejo in privijal vijake, cen pa nisem ne navijal, ne privijal. Premišljal sam stvar nekoliko iin čez d-olgo-, dolgo časa sam zagledal v zraku sledečo -sliko: Velikanska lesena stiskalnica stoji pred menoj. D-v-a 'orjaška, debela stebra, vziidlana in vkovana v cementna tla, se dvigata proiti nebu. Na gornjem koncu ju veže močan, skoraij meter -debel tram; skozi katerega se navija in privaja -ogromen vijak -s" stoterimi in tisočerimi ročaji. Go/ri pa, čisto na vrhu je potrjeno jekleno korito z majhnimi luknjicami ob robu in straneh. Zaprlo 'in iodprlo se mi je 'oko, pa sem videl drugo podobo. Tam krog vijaka je stalo tisoč iin več ljudi, nepopisno -vrvenje je bilo med njimi, prepirali so se in se tsuvali z noži v iliako/fcmioe iin rebra,, vsak pa j-e držal -in vlekel za svoj ročaj na vijaku. Zaškripal je vijak, da se md j-e stresla hrbtenica, tam gori .iz korita pa je brizgnila kri, rdeča in gorka, oki se je kadilo od f>je. In ^akor iz poljane sodnega dneva je zahreščaio in zaječalo po zraku v kletvinaii iin. molitvi, kri je brizgnila še močneje iin vijak se je premaknil za -an zavoj naprej. Spodaj med navijala pa je divjali smeh, kajti doli z vrha so padali zlati cekini in srebrni goldinarji. Od tistega dne dalje nisem bil več miran. Tako čudlno se mi je -bleščalo pred oomL Skoraj slep sam postal za vse barve; kamorkoli sem pogledal, vse se je lesketalo v rumenih cekinih in srebrnih goldinarjih. Pozabil sam kmalu kri lin vpitu-e v stiskalnici, vsak dan sem čutil večje hrepenenje po vijaku in po družbi -onih ljudi, ki so ga navijali. Včasih sem se za tire-notek v-strašiJ samega sebe, ko s-em tupataim videl kapljo krvi. Nekoč ni je prišlo slabo, ko sam se vreza! v prst iin je šinila -mirno mene podoba stiskalnice. Pa to je bilo le mimogrede. Strast za kovinski sijaj je r-astla v m-eni od dne do dne. Izkušal .,em se premagovati, a ni šlo več. čut za poštenje sam izgubil, uhoimi 'je slišalo le še samo žvenkat cekinov iip roke so sauoe od sebe lovile po zraku vzvode na vlijak-u pri stiskalnici. Šlo je z -menoj prav nasdo navzdol. Makega večera mi je prijatelj, ki je vedel za mojo silab-ost, pokazal nekaj toskanskih dukatov. Pri tem pogledu je šel -varne hudič, prijela se me je v hipu slina pijanost in -od daleč sem videl Prešerna, ki mi je mižikal, »da vsaik le toliko valja, kar pla-ča«. Prijatelj je smatral trenotak za ugoden. Počasi in -stopnjevaje mi je razlagal podrobnosti 9 priviijanjiu cen, pojasnjeval mi. je skrivnosti pametnega in soliidjnega privittanja, ki. n'i nikomur v škodo, raviijalou pa v telesen in duševen dobiček. Dasi sem bil že izdavnai tvnegov, mu spočetka nisem hotel dati popolnoma prav. Nekaterim stvarem sem kar mehanično pritrjeval, bolj važne sem nalašč preslišal, četudi sem bil o njih resnici več ko uverjen Priznal samimi!, da -občuduj-eim njegovo inteligenco, pa je takoj prelomil moi koiinpLi-meiit in rekel, da je človek lahko inteligenten in pametno govori, če je sit. _ . Videl je, da so mi toskansikii dukati živce silno •pretresli, ponudil mi ie čašo konjaka -in cigaret, češ da se pomirim', in nadalje je govoril: »Vlidiš«, je rekel, »ti, Peter Klemenov, si otrok. Za današnje razmere pa je potrebno, dia bi človek prišel na svet šale z dvajsetimi letom-, če hoče živeti in me pogine -uboštva in gladu. Ti, Peter, ti Si pa o-trok, fceir ne maraš ničesar slišati ne o stiskalnici, ne o vijaku. Moder človek dšče najprej sam- sebe, šele 'potem cokla za ideali, za narodom in drugimi takimi rečmi. Ti pa ndsii moder, kar se obotavljaš, ti nisi odkrit, ker dobro vidim, da si naš, a malo strahopeten si še radi tistih par kapljic krvi iin radi onega vpitja tam gori v koritu. Tega pa se nikar ne boj, saj gori v koritu sta večkrat tudi finančni in prehranjevalni minister. Oj, ko bi ti vedel, kako svetili in zvočni so cekimčki, kadar teče modra kri. In če ne bi maral biti z-raven pri vsaikem pinivijanju, saj lahko voliš talko prešenino. kakršna ti je po godu ia iti ne -dela moralnih očitkov. Pristavljam pa, dai se privijanje včasih ne izplača, -a to te ne sme ustrašiti. Od začetka boš plah, a poznam te in vem, da boš, ko se privadiš, djobro privijal. Upam, da sem te prepričal, otresi se ojjročje plaho-sti, osrči se m prijavi svod pristop v našo nevidno družbo P, T. A. G.« Na -moje vprašanje, kaj znači ta skrivnostni Peteaige, mi je prijatelj raztolmačil, da so to začetne črke društvenega naslova »Pretil termiinuim avanitiia egiredient-es«. kar so zlobneži zelo neokusno prestavili v nemščino »Preis-Treiberei-Aktien-Gesellschaf t«. Tak namen je imel dr. Brecelj, ko je napovedal jetiki boj in spisal knjižico tega imena. Povedano je v njej o jetiki vse, kar more in mora vedeti preprosto ljudstvo. Vzrok bolezni, obramba telesa zoper njo, pogoji jetičnemu obolenju, znaki in potek jetike, statistika, protisredstva, razkuževanje, vpliv socijalnih razmer, vse to in drugo je pisatelj v lepem jedrnatem jeziku izredno plastično naslikal našemu narodu. Predmeta ni obdelal enostransko in ni snel žalostne podobe te bolezni iz celotnega okvirja, temveč nam je predočil tudi ves dušeslovni, kulturni in socijalni milieu, v katerem tako rada gnezdi ljudska morilka. Važna tva-rina o ljudski prehrani je dobila posebno poglavje; besedilo spopolnjujejo skrbno sestavljene, zelo nazorne tabele. Knjižica nudi v malem obsegu toliko koristnega, da jo do gotove meje lahko smatramo za malo, žepno izdajo ljudske higijene sploh. V strokovnem oziru bodi dovoljena le iledeča opazka. Na sbžni 10 omenja pisatelj neposredni prenos jetike od kaSljajočega bolnika z odprto tuberkulozo na ljudi, ki so tik njega. Ta način okuženja in tako redek, kot se je dosedaj splošno učilo in pisale, in je zlasti otrokom v prvih letih, dokler so še nedotaknjeni, silno opasen. Bolnik iz*ašljuje v zrak mnogo neznatnih kapljic, vsebujočih Kochove bacile, in otrok, ki je v bližini, jih lahko neposredno sprejme vase, kar je povod prvi infekciji. Ta teorija .kapljic" sedaj močno tekmuje s prejšnjim naziranjem o vdihavanju posušenih izmečkov v obliki prahu. Odtod tudi vedno intenzivnejše povdarjanje po potrebi ločitve bolnikov z odprto tuberkulozo iz družin, Ki imajo male otroke. V prihodnji izdaji bi si želeli to stran nekoliko krepkeje podčrtano. Sicer pa, kakor rečeno, je knjižica za naše ljudsko zdravje zlata vredna in se sama priporoča. Dr. Brecelju, ki je naklonil slovenskemu narodu v teh hudih časih tako lepo darilo, smo vsi hvaležni in prosimo še večkrat kaj tacega. Slovenska inteligenca pi, zlasti zdravniki, duhovniki in učitelji, naj bi knjižico pridno širili med ljudstvom, tako, da bi jo imela vsaka kmetska in delavska hiša. O potovanju. Ce hodimo, se izdatno zviša -odporna sila telesa proti bodočemu obolenju, dvigne se moč duha, hoja je najboljše sredstvo prati boleznini iin hiiranju. Ni pa (ravno treiba, da si zato -osvojimo vrhove Alp. Sicer nam mudi turistika, kolkov simo že omenili, vse zdravstvene prednosti pešhoie v veliko večji meri, kakor marši ranje v ravnini, a pretiravati ne sunemo. Kdor nima časa ali denarja liin zato ne moire liiti ma gore, natj pa vsaj nikar me opusti daljših tur -po ravnini, naj hoda paleti cele dneve po gozdih liin po polju, če mogoče, cele tedne. Rekli srno že: K-dar je hodil te štininajst dinii neprestano po polju, gričih, njivah in gozdih, najsibo tudii v najbolj pusti pokrajini, ta je napravil za osvežen/je duha, okrepitev živcev, za -ozdravljenje lin odporno siilio vseh organov telesa dosti več, kakor če bi se valjal štiri tedne v »kaketm modernem kopališču. S temi besedam; pri1 poroča neki zd ravnili k: v časopisu »Marec« hojo po trozdih, njivah itd. Zadel je v živo. Vrednosti pešh-cje ne moremo diovolj ooetniti. Vsakdo je gotovo že čutil, kako osvežuje 'potovanje v prosti naravi. Ce ne bi sami ma sebi poznali resničnosti te trditve, ne bi šli tako v boj zaruvo. Kar daje hoji na prostem prednost pred vsemi drugimi teles-mimi vajami, to je njen čudovit vpliv na razvoj duha in čuvstva. Vsaka taka pot zapusti /trajen vtis itn če je bila vrhtega še kakšna težkoča zraven in smo jo z dobro voljo .premagali, se spominjamo na take tuire z veseljem in ponosom. Cisto gotovo nima navaden šport iistega vpliva, kljub vsem prednostim še vedno ostane kakšno čustvo zapostavljanja, manjvrednosti napram drugim itd. Potovanje po naravi pa je trajen krasen užitek iin tudii dobradejna izprememba za vse one, ki se niso popolnoma zagledali v »svoj« špeoialni šport. Da pa pridemo do pravega užitka, se moramo vprašati: »Kako naj pa hodimo?« Ne diroaj kar tako tjavemdan, napravi isi načrt, pomagati nam mora karta in potovalna knjiga. S tako pripravo se obenem vzgajamo. Ce prideš iz teorije v prakso, boš Sicer imanšikaj izpremeni. ubral imarstikako dirugo pot, izbral si boš druge kotičke za odpočite& itd. Pa to mlič ne skodii, ne smemo se preveč samovoljno in trdovratno -držati vsakega načrta. Dovolj je, da ga Imaš le v splošnem. Ce napravi železnica ovinek okoli gorovja, izstopi na prvi gorski postati pojdi čez goro in vstopi v vlak zopet tam kjer gre železnica v ravnamo. Pot po gorovju je izumiraj najbolj zanlimiva iin najbolj krepčilna. Vidiš razaie nove kraje, ki jih drugi ljudje ne vidijo, natrpaš se najčistejšega zraka, 'izveš o deželi dosti več kakor če se držiš navadnih potov. Iz velike omare je privlekel debelo, mastno knjigo, odpril jo in položil pred imane, tresočega se in neodločnega. Pokazal miije list, ves okrašen s tiskanimi cekini iin -ogromnimi stiskalnicami na robu. Na listi1 ,je bilo par besedi tiskanih, nekaj prostora pa je bilo še praznega; tja sem, ves drhteč, stavil svioje ime, daituim in -podpis. Nič drugega. »Sedaij pa na 'delo«, je rekel piiiijaitedi. »čim pr-ei. tem' bolie. Ti sii znan z gospodom Martinom Lesa-čem -v Kravjem selu. Lesač ima veliko lesno t rjovimo iin, če se ne motim, dobavlja drva tuidi na debelo. PisTi mu, naj z obraitno pošto sporoči, 'če Di more do 15. 't. m. preskrbeti deset vagonov drv, ki jih potem prevzamem -iaz za nekega trgovca v Dolenjem. Naj ti označi cene iin pogoje takoj, 'ker za blago se zelo mudi. To naredi še nocoj, pa zdrav -bodi! Ce se boš -abnesd kot dober priviiafcc, bo le tebi sa-memiu v korist. Servus! Šel sem domov, sedel k mozii in ;si podprl glav^ z dlanmi. Srce mli ie bilo. kot bi biilo cel dan treskalo okrog mene, po sencih in ušesih mi je ropotalo. kakor bi klepail koso. Najraje bi bil pisal visem znancem in prijateljem pretužno vest, da sem umrl in dra se moj -pogreb vrši iob tej in tej uri liiz hiše žalosti na pokopališče k -svetem Kriižu. Vtisi zadnjih 0111111 -so me bili tako oželii in -pretresli, 'da sem se zdel sam sebi kakor iukntfičasta mokra cunja, ki jo ra-ibimio za prah iin drugo nesnago. Toda orijaiteJii je rekel, da je treba na delo, čiim prej, tem bolje. Merkur je plesal okrog mene in pridigava!: »Kai boš .poslušal srce, naj bije iin ropata, kolikor in kakor mu je drago, kai se boš smilil sam sebi. Ti, nadložrti Peter, glavno jt denar in roba, roba, roba.« A za kruh je -treba imake, za delo primernem orodtia. Kupil sem sd v bližnji -trgovini nekaj četvork Ce -si napravil načrt iin se oborožil s potrebnim denarjetm, tedaj pa hajdi na pot. Glavno je, da potuješ smotremo. Prvo praviio: Kmalu v posteljo m zgodaj iz nje. Drugo: »Hodi polagoma, a kair naprej; ne dirjaj!« Naš najmen ni požar ainae kilometrov, paimetni sapo in potujemo zato, da kaj \iiuuino. Zlasti veija to v turistriki gotiko ipa je tiuustov, ikli pazijo ,na pravilno hojo! Najprvo dirjajo za stavo, kdo bp preje goni, potem pa spet za stavo letijo, kdo bo preu daii. Kaj imajo od tega? V zasebnem krogiu se popaiiaifo, tduko dn toliko časa sem poraon za po. na Stol ali Tiniiglav, v tolikih minutah seim bil doli, to je vse. Ce je pa kaj odnesel za zdravje aiLi duha aili izobrazbo, to ga nič ne briga, samo da jc prvi. To je seveda nespametno in dobri stvari samo škoduje. Torej: Hodi polagoma in enakomerno, od časa 'do -časa postaj -in sd oglej okolico. Saj je okolica pni vsakem koraku druga, zlasti pri tunistaki. Pa boš imel vžitek in korist, ne pa upehanih pljuč in razsutih oag. liuidd natančna in smotrena razdelitev dneva je neoibliodno potrebna. V splošnem živimo na potovanju tako kakor smo navajena doma. Vendar moramo -predvsem priporočati tole: odrini zgodaj zju-itiraj, če imožno ob soinčnem vzhodu. V svežem jutru stopamo najlažje. Plrv-o uro pojdimo počasi. Kdor prenese, naj zagtrkuje šele, ko je hodil ono uro -aili dve, tedaj najbolj diši Potem pa igraje napraviš -glavno nalogo dneva, dopoldansko hojo, kake tri ure. Opoldan počivaš, od dvanajstih do treh, najbolje na prostem v senci aii pa v zračni višavi. Potem še popoldanski -marš dveh do treh ur, nato pa v zavetišče. Predno hočeš počiti, hodi prav počasi, ;da se ohladiš, pni -odpočitku se ognnu s plaščem atii kako drugo odejo, Glavni -obed naj bo zvečer; -miedpaDouna zadostuje kakšna -rediikia južina, bodisi v »ostiini ali pa od dastne zaloge. Košček kruha iin slanine ob mrzlem studen-cu je več vreden kakor doma najibodjša pojedina. Najbolj prostega in srečnega se počuti turist, če 'je to, kar ima seboj, -po reku: »Živim od sebe in kuham samega sebe.« Dobro je, če ima s seboj kuhalnd stroj liz aluminija, s katerim se dajo napravici najrazličnejše jedi. Kaj naj oijemo medpotjo? Vodo! Za turista velja še prav posebno izrek starega j^rške^a modrijana, da je voda -najboljše. Največji njegov sovražnik je alkohol, njega se mora ogibati kar je mogoče. Za vse slučaje -pa imej s seboj steklenico vina alii konjaka, da omiliš temperaturo led-enomrzle vode; sicer -pa pij le vodo, najbolj potolaži žejo. Co srno žejna -in moramo še naprej, nam prav dobro pride črna kaiva. Najslabše je pivo, vroče -nam je po njem, motni smo in zaspani ter kar nič ne moremo naprej. Ce gremo na gore, 'je dober tudi mrzel čaj, ki -ga imejmo pripravljenega v steklenici iz aluminija. Vode pa ne pijmo ikar 'na litre, sai nai, želodec ni kanal. Mleka nikar, ima včasih prav neprijetne posledice, zlasti če je mrzlo. Zvečer seveda, ko 'smo prijetno spravljeni, si po večerji lahko pru-vioščimo tudi še kaj drugega pa nikar ne preveč. Pijančevanja zvečer se moramo na vsak način -ogibati, sicer je zjutraj glava tkaj čudna 'in nič prijetno ni imatrširati, če pritiska nanjo toliko atmosfer. K«.< j ti turist mora poleg vsega imeti tudi svoje čute v oblasti. Mora paziti, da je na pravi poti, mora znati brati karto ter se onientirati po njej in po kompasu, mora po uri izračunati, koliko ktkunetrc-v je prehodili. Poznati mara svoje zmožnosti in zmožnosti svojih nog. pravilno mora presojati njihovo -delo. Za navadno merilo 'mirne in udjobne hoje ra-čunirno en kilometer na četrt ure, v -soraii seveda manj. To so ugotovili v dolgoletnih skušnjah, turistika seveda ne more -govoriti -naravnost o kilometrih, tam gledamo na to, za koliko srno se dvignili. Dober in vztrajen tuirist — ne dirjač — računa 'na uro 300 imetrov dviga, kar je čisto zadosti. Pri štirih kilometrih oziroma tristo metjoh na uro si -mimogrede lahko vse ogledamo -in mirino u-živauno vso lepoto pokrajine. Ce pridemo na piilj, si osvežimo najprvo zunanjega človeka, predno -se okrepčamo na znotrai, kajti prah in ipot nas nista napravila najbolj prikuplji-vih.Ce tmoremo, plavajmo malo adi pa sploh skočimo v kako vodo, če 'ka to ne gre, se pa vsaj -do dobra uimijmo. Turist naj ne 'Sprejema vode saimo znotraj, iteaniveč naj jo uporablja tudi zunaj. Zelo se poživimo tudi. če se odrgnemo s kakim platnom, ki smo ga namočili z žganjem. Imejmo to vedno seboj, sai ne vzame dosti prostora v nahrbtniku. Zelo priporočati je kopanje nog v mlačni vadi Ce smo si potem.-pr-eablekli še spodnjo obleko ter se vsedili k miiizi, pa ne zamenjamo z nobenim kraljem. Poseben odstavek veljaj nogam. 2e pred začet-otm potovanja moramo odpraviti kurja očesa, -pcre- zaiti nohte; ne smemo čakati, da nas začno nadle- j ^ovaiti med hojo, malomarnost v tem oziru se bridko maščuje in nam -lahko pokvari najlepšo, tudo. Zjutraj si namažimo noge z lanodiinom alii vazieldinoim aili kako drugo tako mastjo iin natrosimo v nogavice sa-lieil^praška; nogavice morajo biti napete in ne smejo delati girb, sicer dobimo žullje iin kožne odltiske. Ce smo bili pa tako nemairnii, da nismo dosti pazili :itn smo res kaj '.takega 'Staknili, prebodimo si zvečer žulj z zelo vročo iglo — da ne pride umazanost v ran-o — in obložimo 'jo s aseptičujm predivam, ki smo si ga naimazaiii z vazeiimam ali lan-odiinom Videl sem pa ljudi, ki jim vsega tega ni treba, ki se jim -noge nič ne potijo, dci imajo kožo kak-or slan. Kdor ima pa občutljive noge, jih mora gojiti s podvojeno skrbnostjo. Tuidi' še clru?i par nogavic v reservi nič ne škoduje. Veliik savirainik p-opotnika je volk. Predno aias napade ion, ga imoramo napasti mi in sicer -pred -Dotovanjem; naše -orožje je sailiciivazelrr, la-nolin, jelenova ali pa splali kaka dntig-a mast. Ce nas je pa vrag vjel, rnažimio iin natresajnio prašek pa oočivajcio. Sploh je pa turistom po rtreh dneih hoje priporočati poldiriovni ali col-rjdnev-iii počitek: noige si od-počijejo. duh pa pr-ed-eda vtise mtinolega papatciva-nia. Veliko boli osveženi grema pniliadlnjega dne naprej. Še neko veliko iin važno vprašanje: Ali naj hodimo sami. ali v družbi? Po mojem immemju je tukaj merodajen značaj turistov. Samostojen čliovek z globokim n-otranj-ilm življenjem se bo ogibal družbe iin se bo najraje sam pogovarjal z naravo. Le takra/t je hudo, če so vtisi preveliki tim prelepi iin bii v preklpe-vjočem veselja irad tudi 'drugega opozoril na krasoto stvarstva. »Žalostno za tistega, ki ne more biti eno uro sam«, je rekel neki pisatelj. Klepetulje seveda ne morejo hrti same, taki bodo §li v veliM družbi. Ce pa ne mislimo na tadiva ekstrema in govorimo spl-aš: no, vidiimo itole: Posamezni turist je gotovo najbolj neodvisen, vsak čas lahko dela kar hoče, osame/last vpliva -blagodejno, zlasti na ljudi iz velikih mest. Neprijetno pa ije, če se pripeti kaka nezgoda, brez pomoči ležimo kje zunaj z zlomljeno -ali zvito nogo iin ne moremo naprej. Zato je v splošnem -boljše, če potujemo v družbi, saj pridejo tudi trenotki, ko se rada malo pogovorimo in iizpovemo. Najboljše v tem slučaju je, če potujeta dva skupaj Ce so trije, tudi še gre. Štirje so pa že preveč, nevarnost je, d!a se sprejo, če niso posebni prijatelji. Tudi tu veljaj rek: Sloga druži, nesloga razdiira. Otroke mor-amo zgodaj navajati na potovanje. Ne samo, da jih hoja krepi in jih ohranil zdrave, potovanje vpliva nanje tuidi vzgojno iin je iiiajb-odjše sredstvo proti malenkostnim in omejenim nazorcun. Še par besedi o nevarnostih na potovanju. Največja sovražnika popotnlilka sta vročina in nevihta. Ce grozi solnčariea, ki se napoveduje s -prenehanjem potenja, s čutom bojazni, z močnejšim utripanjem srca tedaj položimo dotičnega v senco, odjpniimo mu obleko, dajmo mu piti iin z obkladki imu ohladimo -glavo. Hitro bo spet dobro, če nismo čakali predolgo. — Ce -nas preseneti nevihta in ne moremo mod sitreho, ne hodimo pod drevo, vlezimo se raje na prostem na tla in odložimo vse, kar imamo kovinskega. Boljše je, če smo tudi malo umazani in mokri kot miš kakor pa da nas zadene strela. Sicer to ni absolutna varnost, pa vendar bolje kot nič. Navadno se ljudje nevarnosti, ikli nam preta od nevihte, premalo zavedajo; gredio iz koč, ko najslabše kaže in nevarnost takorekoč 'izzivajo. Zato pa tuidi toliko -nesreč. Pred seboi limaim knjigo enega najboljših turistov, orofesorja Niedlenma^rja. Naslov ji je: Vele turist. Tam -pravi: V visokem gorovju moramo računati vsak vroč popoldan z nevihto: pri ikrajših -turah moramo paziti, da v prvih popoldanskih urah nismo na vrhoviih, planotah in ledenikih. Ni ga n-eprijetnejšega čustva, kakor je zavest, da nas lahko v-sak trenot-eik zadene strela. In proti nevihti smo brez orožja. Ce začne brenčati cepin in se pojavlja elektrika v laseh lin prstih, teda« se kar lahko pripravljamo na smrt. Nekateri ljudje »si nič ne storijo« iz tega. Kdor ie pa einkraJt doživeli pravo nevihto v visokem gorovju, ima vse druge poijme o tej grozni naravni moči. Brezmejno je lahkomiseln tisti', ki se poda pri dvomljivem vremenu na kako turo.« Velik sovražnik turista ie tud/i rnegila, ker se v nji ne mor-e -orientirati. Včasih ne kaže druigače, kakor počakati, da se razde adi. Spomnite se invalidov! Trst in Benetke. Š. — Zgodovina mest m njihova posebnost se rodi iz -vplivov, ki jih 'imajo na njihov razvoj lega prostost ali omejitev po okolici, naradnosftne razmere itd. Ce liiz tega vidika motrimo zgodovino Tirsita in Benetk, iana tak študij posebno mikavnost, pa nudi posebne težkoče. Kajti Benetke, »-kraljica Adnije«, iimajo Višek razvoja že zdavno za seboj. Zopetni pro-cviit zadnjih desetletij je prav majhen in se ie izvrši itudi v takih lokoliščinali, da se nikakor ne da primerjati z d-obo slave v srednjem -in deloma v novem veku. Nasprotno pa šteje Trst komaj sto let pravega trgovskega razvoja, odločilno vpašt-ev so prlišlli iiz-iključno le gospodarski čini tel j i sedan-jost.i, čisto drugače kakor pri Benetkah. Kot moderno pristanišče si je mogel zagotoviti Trst svoj -obstoj in napredek le z gospodarsko imiočjo, ni mu šlo kakoir Benetkam za ohrani/tev monopola zgrajenega na politični moči. Trst ni bil nikoli taka politična siaa kakor so 'bile Benetke in iz notranjih vzrokov -tudii kaj 'takega postati ni mogel. Zato pa tudi lahko razumemo, da za časa beneške slave in gospodarske moči nikakor ni mogel kvišku, kajti Benetke so si znale -ohraniti sviou trgovski monopol z brutalno isiLo. In tudi že ■.> so Benetke popolnoma -propadle, je potreboval Trst močne politične zaslombe, da je prilezel ven iz svoje trgovske teme in se je uveljavil poleg drugih tržišč, ki so bila medtem vzcvetela. To zaslomibo je dobil Trst v močni državli, koje podpori se -ima zahvaliti skoro za -vse, kar je in kar ima. Domačini so razen Slovanov ikaj malo storili za prospeh iin pro-cvit prvega našega pristanišča. Pa saj je bilo to vedno tako in je tudi sedaj. V Članku »Trgovina in politična -moč« širno -pokazali, da se to dvoje vjema, -eno potegne drugo za seboj. Najboljši dokaj sta nam pač Anglija in Nemčija na eni, Španska in Portugalska na drugi strani. Poglejmo le rtanso. Dokler je nemško cesarstvo močno, je močna tudi liamsa; ko cesarstvo opeša, se -postavi liansa na lastne -noge in se brani 'kar se da, vendar pa trajno ne more uspevati .proti vedno -nanov-o se porajajočim nasprotnikom in propade. Ko se leta 1871. nemško cesarstvo nanovo rodi, se rodi tu da tiansa, Hamburg in Bremen nista nič drugega kakor otroka te stare trgovske zveze. In če bi Nemčija oropadla bi propadla tudi Hansa; ravnotako bi tudi Benetke zopet začele spanje trnuiljči-ce, če se Italija ne bi mogla vzdržati. Itd. Seveda je pa Tirst še veliko bolj kakor kako drugo mesto potreboval zaslamhe v državi. Slabo pristanišče, nezavarovano proti viharjem, ga prav nič mi usposobilo za pristanišče. Njea skratuo mirno in dostojanstveno. Kaj 'bo tisto majhno, otročje tikainje! In pisal sem: Gospod Martin Lesač, Kravje -selo. Spričo svofega pristopa v nevidno družbo P. T. A. a nameravam postaiti vzgleden privijailec in to je dalo -povod mojemu današnjemu dopisu,. Ker poznam Vaša cenjena drva že izza časa, ko sva na paši skupaj pekla krompir. Vas vliudjno prosim, če bi nna jih blagovolil za -enkrat odstopi;ti d-eset vagonov proti poravnavi fakture v trimesečnem roku. Jako bi mi bilo všeč, če bi hoteli stopiti z nie-nioj v kupčijsko zvezo. Potrebne podatke o so!id-masti in korektnosti mojega podjetja lahko dobite pri mojem domačem župniku ali pa -pri tukajšnji .eražniški postaji. Dovolite, da sem tako prost in Vam zaupam edini proitiparagrafski madež svoje -preteklosti: Igrali sem nekoč hazairdino igro; izgubi isem -in bil po vrhu še kaznovan. Da ni bilo nič hujšega, se -lahko prepričate pri tukajšnji policiji, ki raj je vzela deset kron za vdove in sirote. V nadi da ta -moj imorailmi nedositatek ne bo limel slabih posledic za najino bodočo kupčijsko zvezo, se Vam gotiko priporočam in Vas še goiikeje pozdravljam. Peter Kjlemein. Vzel sem usodepolno listino iin jo stavil v odtisne knjigo pod list števika ena. Ker nisem imel pri rokah primerne stiskalnice, sem tknjiKO Stavffi na stol in sedel nanjo, da -se pisanje spodobno, ali bolje rečeno nespodobno odltiisne in irni siktžii leta in leta kot priča in -porok za moje poštenje in trgovsko imoraliiteto. Nato sem pismo zapečatil in ga nesel na pošto, da odide s prvim vlakom zvečer, če ne bo imel radi prevažanja prekupčevaiskih nahrbtnikov par dni zamude. Zgodilo se je. Pismo sem tel-ebnil v nabiralnik, moj prvi -korak v življenje privijalcev je bil narejen ■in pismeno potrjen. Zame se je začel čas čakanja in negotovosti. Gledal sem -predi soboti deset vagonov drv, lepih, suhih, bukovih. Videl sem ljudi, ki so jih prekladali. Pot jim je tekel z obraza, moj odjemalec pa je-stopical zadovoljno semtertja, dvigal desnico iin štel na prste. In /meni je postajalo v žepu prijetno g-orko iin težko. Zagledal sem vse svoje upnike pred sebci.i, smehljajoče se m zadovoljne. In jaz sem jih izpra^ še val: '»Koliko dobiš ti? Kaj dolgujem (tebi? Kaj terjaš ti od mene?« Pa sem segal v žep z desnico in vračal z Obrestmi, 'kar imi je biflo posojenega. Opazil sem med drugimi ituidii blagajnika splošno spoštovanega denarnega zavoda za lačne iin žejne. Stegnil sem levico in mu vrnil svoj greh. Mož pa se je prestrašil itn jecal: -Oh, gospod, kako ste vi dobri in poštenti, da vračate svoje dolgove. Drugi ne vrnejo nikoli, ali pa šele po smrti, pa ne samli, gospod, drugi poravnavajo zanje njih simrttine in odpustljive grehe. Se klanjam, gospod Peter, veiespaštovamii zo-spod Peter Klemen, pa -oprostite, če seno Vas tu-pataim nadlegovali z opornimi in smo Vam grozili z advokaltofm . . . Bil sem v sobi z visokim in širokim katedrom, na katerem je stala bridka martra božja z dvema svečama ob strani. Taim zadaj pa je 'sedelo več -gospodov. Cuidjne plašče so imeli ogmnjene, črne čepice so jim čepele na glavi. -Na levi je se-dela m godrnjala pravica, na desni se je pridiušai rraoj advokat, pljuval na pivnik -in -vrtal s svinčnikom v ušesih. In srednji med gospodi, ki se mu je resnica -in pravica že na nosu poznala, me ie začel !izprašeY.atti, če sem bil rojen in kje je ta kraj nesreče. ai!»i sem že kdaj imel opraviti s pravico in koliko časa, pod kakimi okoliščinami, v slabem ali grdem vremenu. Sploh! Ko sem bili vse povedal in tudi cmenil, da sem zagledal -luč sveta -ob eni popalmoči ter sam- bil že parkrat po nepotrebnem zaljubljen, so gospodje onstran muze odšli v posvetovalo dvorano. Pravica me je še vedno gledala po strani. Mcii advokat pa je prišel in -mi čestital, češ, da sem se izborno zagovarjal. ± Tretjii dan sem dobil -pisaro sledeče vsebine: Gospod Peter Klemen, Tuintam. Zad mi je, dk Vam na Vašo cenjeno ponudbo z dne 15. t. m. ne imorem dati ugodnega odgovora. Vsled močnega povpraševanja v zadnjih tednih sem svoja cenjena drva popolnoma razprodal in moja zaloga je malone izčrpana. Se priporočam;. Martin Lesač. Tak je b!il začetek in konec moje kupčije. bila enostavna in 'jih tudi pri takih ovirah kakor so bile Alpe mi bilo treba tako izpremintjaEi kakor jih maramo sedaj. Tudi ije Ma veličina prometa v tistih časih prava ničla v primeru z današnjimi razme-ramiv Ce torej čitamo, da so za časa največje beneške slave šle trgovske karavane le enkrat iaii dvakrat iia leto čez Alpe, vidimo, da 'je bilo prvič to zadostno za pokritje vseh takratnih potrebščin, potem pa, da mi Silio za par dni več ali manj. Pri Benetkah teim manj, ker se jim na bilo treba baitri nobenega tekmeca. — O veličini srednjeveške trgovine opozorimo na »zgodovino srednjeveške trgovine in prometa med Italijo in zahodno Nemčijo«, spisal Schalte, in pa na Sombartov »moderni kapitalizem«. Vidimo, da imamo računiti res s srednjeveškimi razmerami in da so vise 'tozadevne številke pretirane. Danes tvorijo prvo trgovsko postojanko vendar stvari, ki jih nujno potrebujemo: premog, les, petrolej, ždto, živina itd., takrat pa vsega tega ni bilo, šlo je bolj za predmete bogastva, iepotičenja itd., z eno besedo: za Juksuis. To pa tnti množina, Upeljava premoga kot transportne moči je promet po suhem in po vodi tako predrugačila lin pomnožila, da primerjanje tedanjih razmer z današnjimi soloih ni mogoče. Schulte je izračuni], dia bi vse blago celoletnega gotthardskega prometa v srednjem veku danes laliko prepeljali v dveh tovornih vlakih. Največje ladije Hanse niso mogle nesti več, kakor 400 do 500 tem, danes jih nesejo navadni renski čolni do 1200, velike trgovske La.dje pa 20.000 do 50.000. Okoilii leta 1280 je prva srednjeveška izvozna država za volno, Anglija, eks-portirala na leto 3000 ton volne, sedaj jili je prišlo samo v Nemčijo letno 200.000 do 300.000 ton. Lego in zgodovinske pogoje Benetk lahko v vsakem oziru primerjamo z Anglijo, tam v malem, tu v velikem . . . Ce so bili itorej že pogoji za razvoj Benetk zelo ugodni, so znali pa tudi Benečani sanmi že od prvih početkov naprej izkoristiti vsako ugodnost na vse strani. Zgodovina Benetk je zgodovina njihove pomorske trgovine. Brezvestna tiin prebrisana trgovska politika je ustvarila svetovno silo, koje bogastvo in sijaj, politični vpliv in državniška modrost so bili za več stoletij nekaj čisto svojega, nekaj posebnega; sledovi se kažejo še danes in hočeš nočeš moraš tudi v sledovih občudovati staro republiko. Trst je postal velik in važen z več ali manj umetnimi pomočki, 'ki so izenačili neugodnost lege in političnih razmer; raizvoj Benetk v prejšnjih časih .ie biil pa enoten, neprekinjen, stalen, dokler so ostau stalni tudd notranja in zunanji pogoji države. V to stalnosti notranje ,in zunanje politike, vtzrastili orga-nično in .iz lastne moči, vidimo temelj beneške moči, pa tudi začetek razpada; kajti stalnost politike zabranjuje elastičnost in prilagodenje na vsakratne zunanje razmere. Novejši geografi pa vadijo (tudi druge vzroke razpada, tako globoke, da 'kar obstr-imimio pred bistroumnostjo dokazov. Najidalje in najlepše nas 'pelje Ratzel, »geograf življenja«. O tem pa drugič. 8. vojno posojilo. Do 2. julija je še čas podpisati. Raizun davčne prostosti, visokih obresti in drugih ugodnosti, bereš lahko v raznih 'listih z irnserati in brez inseratov razna prepričujoča priporočila n. pr.: Kmet, trgovec, rokodelec! Z vojnim poso-jiJoim boste po vojni dobili materij al, konje, opravo, vozove in druge reči preje in ceneje kot z gotovino. Dolžnost, najbolj neizprosna vseh zapovedi pa tudi preizkusni kamen vrednosti ljudstva zahteva zapovedi! jivo, da podpiše vsak Avstrijec 8. vojno posojilo. * Amenka prihaja prepozno ... Benetke so v nevarnosti... Vzemimo našim sovražnikom pogum! Zato podpisujte 8. vojno posojilo! • Najvarnejša zastava miru je popoln uspeh 8. vojnega posojila. * Cilj je blizu, na kaiterem dobi človeštvo zopet srečo in mir. Za poslednje napore podpisujte 8. vojno posojilo! Smrt vojni? — 8. vojno posojilo! Zdravstvo. O OBLEKI. Š. — Vsemogočna moda je mati marsftkakega hrgieničnega greha. Gtročički nežnih let letajo pozimi z golimi koleni in meči okoli, dočim so oblečeni zgoraj in spodaj v volino, ki razširja kožo in noene shrambe. Ce postane ta razvada trajna, izgubi koža veliko preveč toplote, nastoipi slabokrvnost iin druge obolelosti. Posebno neumno je trajno razgaloeinje podkolemja, ker pridejo tukaj velike shrambe krvi ta-korekoč na površje. Nasprotno pa skrbne matere otrokom poleti strogo prepovedujejo, letati s bosimi nogami okoli'. To .ni prav. Prvič otroku samemu ne smemo kratiti veselja, ki ga inna v bosonožnem letanju. nadalje je veliko bolje, da se poletno pomnoženo izločevanj', raznih škodljivih snovi takoj odpravi kakor pa dk nosimo vse skupaj dolgo časa v zaprtih čevljih; potem pa neprestana mokra toplo/ta obute noge povzroči veliko izgubo toplote, krvne posodice postanejo slabe, Istotako mišičje na nogi. Ob spremembi vremena se otrok takoj prehladi. Z nobenim znanstvenim dokazovanjem ne moremo pridigo vati boljše higiijene kakor z bosonožno hojo. Da so čevlji z gumijevimi podplati čisto neporabni in škodljivi, ve vsak in zato nam ni treba o tem govoriti. A nekaj drugega: pridemo z mokrimi čevlji v sobo, se v sedemo in čakamo, da se posušijo čevlji na nogah. Posledica: izhlapevanje vode, velika oddaja itoplote, splošno neprijeten čut, kronični katari. Obleka ne sme biti pretopla in se nas ne sme preveč oprijemati, krvne shrambice se razširijo, koža opeša in ne more odgovarjati vplivom okolice tako kakor bi morala. Sicer smo pa o tem govorili ze v drugih odstavkih. Zato zahteva glede utrjen ja telesa higiena tudi reformo obleke, zlasti spodnje. Volna za spodnjo obleko ni dobra, koža se preveč razdraži, krvni pritok je prevelik, pomnoži se izhlapevanje oziroma oddaja toplote. Druga škodljivost tiči v tem, da izgubi koža možnost odgovarjanja na zunanje vplive, ker je oslabela, tretja pa v tem, da 'koža ne more več dihati, da se potne žleze zaipro in se tako v telesu nakopičijo, škodljive snovi. Zakaj pa koža v vulneni oblekli ne motre tako cd^-govairjaiti na vprašanja od zunaj, zakaj je nepripravljena in oslabela v slučaju zunanjih napadov? Zato ker se volna teiesa prime in je boljši provod-niik toplote kakor zrak. Ce pride zrak na kožo, pokrito z volno, gre take i skozi vodno naprej do kože, ta je še mokrgi, dobro s krvjo prepojena iin nepripravljena na omrzli zračni tok; ta tok .ii vzame veliko množino toplote. Včasih so si zidali ljudje tople hiše z metersko-debelim zidom, po stenah doli je tekla voda. Danes so pa pri modernih stavbah zidovi itenki, zunanja in notranja stena sta točeni po zračni plasti, ki je slab provodnik 'toplote oziroma mraza. Mraz je pomanjkanje toplote. Te stene napravijo sobo ravnotako topilo kakor one debele, somo s tem razločkom da so znotraj suhe. Zakaj ne bi bila naša obleka ravno taka! Ne nosimo spodnjih srajc iz volne, temveč iz platna ali česa podobnega, kar se kože ne prime tako, temveč ostane plast zraka med kožo in srajco. S tem dosežemo dosti; na primer: zrak kože ne draži in ne napada tako, oddaja toplote ne zmanjša; izhlapevanje se vrši takoj na zraku, zato se ne potimo tako; zrak kot slab prevodnik toplote odganja mraz in kmalu pozabimo nanj, česar pri volneni obleki nikdar ne moremo, ta povzroča vedno večji in •močnejši občutek mraza. V volno oblečeni ljudje si nabavljajo revmatizeim lin razne katare; vrhtega taki ljudje v nadomestilo za izgubljeno toploto veliko preveč jedo in pijo in si tako škodujejo tudi v drugem 'oasiru. — — ---. Kakor je podkolenje posebno občutljevo za pre-hlajenje - vsled velike množine tam se zbirajoče krvi — tako tudli prsii in trebuh. Naš trup hrani v sebi srce in vse diuge s krvjo prožete in za življenje najvažnejše organe. Ce vse to zavijemo v toplo volneno spodnjo obLkc-, se koža napolni s krvjo, oddaja toplote s prevajanjem in izhlapevanjem je velika. Tako jemljemo notranjim organom neprestano obiie množine krvi in oropamo najvažnejše življenjetvorne dele telesa hranilne tekočine. Potem se pa čudimo, če ne gre stroj naprej in pravimo zdravniku, da še nitcoLi nismo bili bolni samo sedaj. Seveda, enkrat se morajo pokazati posledice nepravilnega oblačenja, bolezen se je pričela že s prvini korakom do nehigije-ničnega življenja. Kultura. GLEDALIŠKA SEZONA V LJUBLJANI. Upravni odbor Slovenskega glediškega konzorciia v Ljubijani je sprejel sledeči odlok: Rešujoč Vašo vlogo z dne 25. aprila t. 1. se obveščate, da je deželni odbor pritrdil temu, da traja glediška sezona cd 15. septembra do 15 maja. Istotako je neželni odbor prevzel plačevanje zavarovalnine za celo glediško se zono. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 11.junija 1918. Za deželnega g avaria : Dr Lampe 1. r. — Gledišna sezona 1918-19 se otv( ri torej dne 15. septembra t. 1 ter bo trajala do 15. maja 1919. ZA SLOVENSKO NARODNO GLEDIŠČE V LJUBLJANI. Na poziv Sloven-kega glediškega konzorcija, naj bi se začelo nabirati poleg podpisov glediških deležev tudi pro>tovoljne darove za pokritje velikih ustanovnih stroškov, se je prvi odzval .Idtiiski krajevni odbor', ki je priredil dne 29. maja gltdiško veselico in dne 30. maja še posebno zbiranje ter doposlal skupno vsoto 665 K 73 v. Iz laškega Vidma so poslali naši fantje in naša dekleta majnišlti dar v znesku 1000 K iz štaierskega Lebringa so nam poslali Slovenc 200 K odlični borilci za domovino (Voj pošta 136) so darovali 910 K. — Sijajno se je izkazala Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu: podala je 5500 K, posebna predstava zagrebškega zemaij. kazanšta je prinesla 3969 K, nadaljni darovalci so b li že izkazani med darovi v Slovenskem Narodu; omenjamo pa nov ginliiv dokaz dejanske slovanske vzajemnosti, ki so ga podali praški realci petošolci. Vrli mladi gospod e so nabrali med stboj po destteah in groših dar 60 K, češ da hočejo s tem dokazati svojo »nesebično ljubezen do bratov jugoslovanov". Tu vidimo zopet, kako ž vo se zanima celo češka mlad na za kulturno gibanje med Slovenci ter ga skuša po slojih močeh podpirati. IzRadovljce poročajo, da se je nabralo na Jesenicah, na Bledu, v St. Jakobu v Rožu na Koroškem in drugod deležev že nad 4200 K ter da se darove zbira še posebej. Upamo torej, da bodo tudi ostali krajevni odbori posnemali te lepe vzglede in nabrali kolikor možno naiveč deležev in pa darov za naše narodno gledišče ljubljansko. DROBTINE. Tržaški Jugoslovani so začeli obširno akcijo, da se tudi v Trstu ustanovi stalno jugoslovansko gleda li š č e. Trst, že sedaj naše največje mesto in bodoče središče in opirališče našega gospodarskega življenja, mora dobiti tudi dobro kulturno središče. Dolžni smo pomagati vsi povsod. — V Trstu že dalje časa gostuje opera kraljevega hrvatskega gledališča v Zagrebu. Gostovanje po-menia triumf jugoslovanske glasbene umetnosti v Trstu — Na Reki in Sarajevem sta otvorjeni umetniški razstavi jugoslovanskih umetnikov. V Ljubljani in Zagrtbu se bosta otvorili v poletju in jeseni. — Jugoslovanski pisatelji bodo izdali književni almanah v korist stradajoče slovenske, hrvatske in srbske dece. — Uredniki ustavljenih čeških »Narodnih Listov" so začeli izdajati krasno revijo »Cesta" (Pot.) — .Osrednje društvo čeških igralcev" je hotelo zaključiti slavje češkega .Narodnega divadla" z veliko prireditvijo, ki pa je bila od policije prepovedana in tako ima društvo okoli 50.000 K škode. Čisti dohodek bi dobil penzijski zaklad tega društva. Med Čehi in Jugoslovani se je začela zbirka za pokritje škode. V Lnbljani je nabranih že nad 1000 K. Darove sprejema tudi naše uredništvo. — Jugoslovanska številka .D e m o k r a c i j e" je zelo pobeljena od cenzure. — V Splitu je začel izhajati nov jugoslovanski dnevnik .Nova doba". — V L ubljani je .Glasbena Matica" priredila štiri večere svojih gojencev. V Celju je imelo koncert tamošje .Celjsko pevsko društvo, v Mariboru pa bo v nedeljo 23. t. m. prvi letošnji koncert »Dramatičnega društva". — Iz več krajev poročajo o lepo uspelih Krekovih s 1 a v n o s t i h. Bogato dr. Krekovo knjižnico bodo uredili profesorji dr. Mantuani, dr. Debevec, dr. Grafenauer in dr. Žigon. Kdor ima izposojeno kako rajnikovo knjigo, naj jo blagovoli vrniti na društvo „Dr. J. Ev. Krek" (predsednik muzejski ravnatelj Dr. Josip Mantuani.) Za letošnji Mohorjev koledar je napisal dr. Krekov životopis rajnikov dobri znanec in poznavalec prof. Ivan Dolenec. Veliki živo topiš bo uredil profesor dr. Jože Debevec. Na šolo v Komendi in na župnišče v Št. Janžu bodo menda že letos vzidali umetniški spominski plošči. Tudi Dolinarjev nagrobni spomenik pride v kratkem v delo. — Ali je slovenska javnost pozabila na darove za Krekov spomenik v naši prestolici — v Ljubljani ? Slovenci, Hrvati in Srbi i Približuje se 5. julij, naš narodni praznik. Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih žen za sirote, kot akcijski odbor Sred. Zem. Odbora v Zagrebu pošilja zajedno s Družbo sv. Cirila in Metoda ter akademsko omladino narodu ta poziv, da se letos proslavi narodni praznik v vseh naših pokrajinah z nabiranjem v korist gladne dece. Slovenci, Hrvati in Srbi! Nebrojna velika bremena tlačijo danes naš narod. Izgublja se narodna kri in imetek. V grenki sedanjosti gledamo na lastne oči, da preti glad uničiti deco, temelj naše bodočnosti. Zahteva dobe, v kteri živimo, zahteva bodočnosti naše je, da učinimo vse za očuvanje našega plemena, za spas svoje krvi. Ali naj bo tujec proti nam pravičen, če to sami nismo ? Ali se nas naj on usmili, če nimamo sami tega čuta napram sebi ? Ali naj gledamo prekrižanih rok, kako nam umirajo cele pokrajine, kako na usehlih grudih matere izdahne nedolžno dete ? Odgovornost za vsako naše dete, ki umre od gladu ali njegovih posledic, naj pade na dušo onim, ki so zakrivili ta pomor, pa tudi onega, ki bi si lahko odtrgal od svojih ust, pa tega noče storiti. Na dan 5. julija dokažimo, da je v našem srcu dovolj mesta za vso našo široko domovino in za vse njeno trpljenje! Ujedinimo se ta dan v ljubavi in požrtvovalnosti! Slovenci, Hrvati in Srbi! Vaša je narodna dolžnost, da položite na narodni praznik svoj dar za spas naše dece. Deca vas prosi za to. Ne okrenite glav, ko upirajo sirote v vas svoje oči, polne solz in prošnje l Narodni praznik 5. julija naj pokaže, koliko držimo sami do svoje bodočnosti! Vsak Slovenec, Hrvat in Srb, vsaka naša žena mora ta dan položiti svoj dar za boljšo bodočnost našega plemena in naše domovine. Za Odbor slov., hrv. in srp. žen: Zlata Kovačevičeva Jelena Čukova Pipa Arko - Tavčarjeva. Za Družbo sv. C. in M.: Za Akad. omladino : Vekoslav Spinčič Stjepan Vukovac Viktor Car-Emin. Mirko Došen. Kam v šolo? Šolsko leto se bliža h koncu. Iz poročil bomo spoznali, kako nam je vojna izpraznila šole in oslabila naše bodoče izobraženstvo, ki naj bi vodilo narod. Šolsko vprašanje postaja za naš narod vedno bolj pereče, ne samo v tem oziru, da moramo z vso silo zabraniti, da se nam niti en sam otrok ne izgubi v nemški ali laški šoli, pač pa je skrajni čas, da pregledamo, koliko in kako temeljito izšolanih ljudi bomo v bližnjih letih, ki bodo najbolj važna in odločilna, potrebovali v cerkvi, šoli, javni upravi, v kulturnih in gospodarskih zavodih in podjetjih. Vidi se nam skrajni čas, da naše šolsko vprašanje pre-motrimo od te strani. Potreben bi bil pravi šolski kažipot za naše stariše in našo mladino. Nas list je radevolje pripravljen objavljati primerne nasvete. V boju za svojo svobodo se bomo ohranili in zmagali le tedaj, če bomo dobro vzgojeni, splošno in strokovno izobraženi in gospodarsko pripravljeni. Zato posebno priporočamo šole, ki naj našo mladino vzgojijo in izobrazijo za solidno gospodarsko delo. V bodočih številkah bomo opozarjali na take šole, danes priporočamo eno i ajboljših avstrijskih šol: C. kr. viš.o obrtno šolo v Ljubljani: Vpisovanje v to šolo se vrši izključno le v jeseni in sicer 14. in 15. septembra. Otvorjeni bodo naslednji oddelki: 1. višja stavbna šola, 2. višja mehanično-tehnična šola, 3. strokovna šola za lesno in kameno-kiparstvo, 4. ženska obrtna šola, 5. javna risarska in mode-lirska šola Za vstop v višjo obrtno šolo je treba dovršiti spodnjo gimnazijo ali realko, izjemoma zadošča tudi meščanska ali pa osemrazredna ljudska šola. Za druge oddelke je podlaga ljudska šola. Ostali oddelki zavoda: Delovodska šola mehanično-tehnične smeri in za elektrotehniko, mojstrska šola za mizarstvo in vsi specijalni tečaji ostanejo zaradi vojnih razmer tudi v prihodnjem šolskem letu zaprti. Vsa podrobna pojasnila se dobe pri ravnateljstvu. nik prijatelji treznosti slovenskega naroda. »Sveta vojska« in »Družbe treznosti« bodo s podvojeno silo začele širiti idefo treznosti in boj proti alkaboiliu. — Prav 'to nedeljo ima v Ljubljani občni zbor naša osrednja delavska organizacija »Jugoslovanska strokovna zveza«. Za prihodnje leto izide delavski koledarček, katerega je naše delavstvo zelo pogrešalo. —Kaj pa »Slovenska krščanska socialna zvezam, ki bi morala biti vodnica vsega našega izobraževalnega dela po vsem Slovenskem? Socialno delo med nami je sedaj vsled vojne dobilo karitativen, dobrodelen značaj. 2e celo vojno v Ljubljani vzorno deluje »Dobrodelnost«, ki obeta P_ostati centrala vsega slovenskega karitativnega deia. Na njeno pobudo se je tudi v Trstu ustanovila »Dobrodelnost«, katere glavni namen je, v Trstu sezidati slovensko sirotišnico. Vedeti moramo, da so nam v Trstu najlažje potuijčevaii — sirote. Pripravlja se tudi »Dobrodelnost« za Goriško in Štajersko. Kot samostojen odsek ljubljanske »Dobrodelnosti« že čez leto dni deluje »Slovenski odbor za vojne invalide«, v katerem so možje in žene vseh slovenskih strank. Ta odbor je že veliko storil za slovenske vojne slepce, invalide in sirote. Zadnje zbirke na Kranjskem in v Ljubljani so prinesle lepe zneske. V 'okviru »Dobrodelnosti« se je tudi začela akcija za skrbstvo mater in dojenčkov; v ta namen se kupi posebna hiša. »Dobrodelnost« je tiha, a dobra delavca. Njen član ali članica postane laliko vsakdo, kdor podari tudi najmanjši dar v njene namene. Pisarno ima v » Alojzijev išču«. — Opozarjamo na današnji oklic »Slovenci, Hrvati in Srbi« in naj ne bo Slovenca in Slovenke, ki bi na hrvatski narodni praznik 5. julija ne podaril vsaj skromnega daru za stradajočo jugoslovansko deoo. Ali slovenska javnost ve. da moramo več tisoč slovenskih otrok rešiti smrtti vsled lakote in jih poslati v gostoljubno Hrvatsko? — Ne pozabite v zadnji števaiki omenjene prehrane slovenskih srednješolcev v bodočem šolskem letu! Posebno mislimo na slovenske dijake v Gorici. Naj na naših podjih tudi zanje zori žito in raste vsakdanji kruh! Drobtirie. Drobne novice. IZ NAŠIH VRST. V najkrajšem času ustanovite povsod krajevne odbore S. L. S.! Zaupnike in odbornike sporočite takoj tajništvu S. L. S. v Ljubljani! Deželni poslanci S. L. S. so si ustanovili nov klub podi načelstvom viteza Pogačnika. — Pripravlja se večdnevno posvetovanje o našem kmečkem, obrtnem, delavskem in finančnem stanju in vprašanju. — Mariborska »Straža« poroča, da so trdi na Štajerskem začeli ustanavljati krajevne organizacije naše Slov. kmečke zveze! Po obmejnih krajih se vzbujajo ! padnužnioe »Slov. Straže.« Kdaj se neki vzdrami o-| srednje vodstvo in začne s sistematičnim delom med nami in proti narodnim nasprotnikom? — Slotven-! sko katoliško akademično starešinstvo ima v četr-| tek 27. junija zvečer prijateljski sestanek v union-! skith »Rožah«. Bog je poklical k sebi dva naših naj-' boljših mož: v Št. Lenartu v Slov. Goricah je umrl priljubljeni zdravnik dr. Fran Tiplič, v Gorici na odvetnik blagi dr. Fran Pavletič, p/rvi starešina in u-stanovnik »Danice«. N. v m. p! — »Zora« glasilo slovenskeea katoliškega narodnega dlijašbva, začne znpet izhajati. — V nedeljo 23. junija imajo praz- Pred enim letom. V nekem samostanu so lani redovniki molili za blagoslov delu naših poslancev. Dr. Krek jim je odpisal: »Parlament 23. VI. 17. Preorani! Vesel sem, da imamo politično tako čeden kisnik. Ob velikem ognju, ki sveti od Mure do Kotira, se niti ne vidi, da je na Kranjskem nekaj Jjudi, ki hočejo po svojem košer sok zase posebej. Zdaj, sodim, vidijo vsi duševno slobotdni ljudje pri nas, da je bila taktika potrpljenja :in pasivnosti v mailem, dasi težka, pravdna. Ko molite za nas, izprosite nam pi ed vsem zmago nad osebno občutljivostjo pri vsakem, kdior ima kaj vodilnega opravka, iskreno pozdravljam Vas in vse pravovernike. Vaš Ivan.« »Varujte se pravoslavja!« »Resnica« z dne 8. junija je pisala: »Bilo je leta 1911. Sedanji kranjski ae?.tlni glavar je bil januvarja meseca — v zasebni a v d: jene i pri papežu Piju X. Peljal se je v Rim radi takratnega cerkvenega ra/pora v tržaški škofiji v vprašanju hrvatskega bogoslužja, naprošen od istrske hrvatsko-siovenske duhovščine, v avdijenci je razgovor nanesel naravno tudi na razmerje pravoslavja in katoličanstva med Jugoslovani, Sv. oče je o tem obširneje govoril in nujno svarili pred vplivom pravoslavja. Rekel je dobesedno: Ne bojimo se pro-testaniizma. pač pa pravoslavja. In s p o vzdignjenimi glasom je sv. Oče rekel dr. Šusteršiču: »Varujte se pravosla\ ja!« — To naj bi bila resnica. Čudno je le, da dr. Šušteršič svojim tovarišem državnim poslancem na Dunaju takoj po vrnitvi iz Rima stvari ni tako opisai. Ali ni bil morda ravno on tisti, ki je -obširneje govoril«, poudarjal, da se ne boji protestantoma in »nujno svaril« pred pravoslavjem? Seveda Pij X. je mrtev, a »Resnica« pa je prišla na dan šele po njegovi smrti. Kranjski deželni odbor ni za majniško deklaracijo. V sredo je imel sejo in sklenil je oigorčen protest prot: Trumbičevim letakom, katere so zadnjič metali iz zraka sovražni letallci. Ta proitest dobijo vsa kranjska županstva, ki morajo v 14. dneh v občinskih sejah ta protest sprejeti in vrniti deželnemu odboru, da ga glavar odda na pristojnem mestu. Dr. Šušteršič sicer ni doma, toda besedilo diši po njegovi slovenščini in njegov duh je vodil tudi to sejo. Deželni odbornik dr. Triller je bil pripravljen glasovati za ta protest, če bi se deželni odbor obenem izjavili za majniško deklaracijo, česar doslej še ni storil. Dr. Lampe ali kot namestnik deželnega glavarja Šušteršič II je bil proti, ker se je treba ozirati na nemške občine in grofa Barbota. Tako se deželni odbor ni izjavil za majniško deklaracijo. Ali ie bila mar obzirnost štaierskega in koroškega dje-želnega 'odbora do stoitisočev Slovencev tako velika, kakor našega do par tisočev Nemcev? Pa čemu naj kočevarske občine protestirajo proti Trumbiču, saj tudi deželni odbor ne bo trdil, da je njegov letak veljal nen.Šk!ig. in - ■%• Ž? /J Znamka : .DaVOR" Mlin se razpošilja (proti plačilu v naprej ali pa poštnem povzetju) opremljen z zamahni m kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena je mlinu — *i«ec-, za snSšn najboljše vrsto U1S5, -za raiiu nekoliko raanj 4r-ppžs^e ws£e K 115.-bs-ez ©dSašžka v tovarnS, Zaboj in poštnina računi se posebej za lastno eeno. Mlin najboljše vrste izdelan je iz najtrpežnejšega materijala se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin jamči. Moj ročni mlin izmelje najdrobnejšo moko. Stroj se naroča pri tvrdki: D. Stucin, Dunaj 18. Bez. Hosmegasse 4, (Dopisuje se slovensko), Poljedelski stroji in orodje. ZBS&S' Mlekarska Zveza O kopi po najvišji dovoljeni cesii vsako množino mleka pod najugodnejšimi dobavnimi pogofi. Dalje ima Mlekarska zveza v zalogi vse mlekarske potrebščine, kakor tudi različne mlekarske izdelke, : : zlasti razne vrste sira po primerni ceni. : : jk j centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani — pe9šs.2F©vas?a zaešr&sga z ©ss-sejerc© zavezo. ■ ■■ Stalna zaloga poljedelskih str©Jew; f motorje , mlatilnic, viteljev, slamore^ic, .eporeznic, brzoparihilk«v plugov, bran, čistilnikov itd. umetnih gnojil, kolon jalnega in špecerijskega blaga ter poljskih prldeikov. alosa: travnih in deieljnih semen, pese, korenja, repe. pristnega domačega in ogrskega vina, žganja itd. Lastna udelovalnica isi prekajevaiaica klobas. Lastna željama. m M BN3 Ml t* ESS3 s !% j m, Izdajatelj: Konzoreij Jugoslovana. — Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, državni poslanec. - Tisk: UciteljsKe tiskarne v Ljubljani.