ŠTEVILKA
Lt.TO SiLVIl, li.SEPTEIV^ER®015 CENA 1.60EUR
1M»
Priznanje Kmetijski zadrugi Šaleška dolina za šesl desetletij združevanja kmetov
STRAN 5
Na athlete ultra maratonu teije-Logarska dolina teklo neverjetnih 594 žensk in moških jeklenih mišic
STRAN 17
Oglasi
PGD GORICA OB DRETI LAČJA VAS 8 3331 NAZARJE
JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO VLOG ZA DODELITEV
STANOVANJA V NAJEM NA LOKACIJI GASILSKI DOM, LAČJA VAS 8
Predmet razpisa:
-	Stanovanje v izmeri 90 m2 s teraso in balkonom na lokaciji Gasilski dom, Lačja vas 8, Nazarje
Razpisni postopek:
-	Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki so državljani Republike Slovenije
-	Čas razpisa: do 25. 09. 2015
-	Ogled stanovanja je možen v mesecu septembru
-	Vloge se vložijo pisno v zaprti kuverti s pripisom:«Vlo-ga za najem stanovanja - ne odpiraj« pošljejo priporočeno na naslov: PGD Gorica ob Dreti, Lačja vas 8, 3331 Nazarje
-	Dodatne informacije dobite na telefonski številki 041 783 696 - Jernej Riga
UO PGD Gorica ob Dreti
2 Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
Iz vsebine:
Tretja stran
Ko se odpravite v planine -pamet v glavo!
Tema tedna:
Glavna planinska sezona je pri koncu,
pri nas brez hujših nesreč...................................4
Občina Nazarje:
Prenova ceste v Šmartnem ob Dreti
naj bi bila končana v oktobru.............................6
(ML)
Donacija podjetja KLS:
Izdatno financirali izgradnjo
gasilskega doma v Radmirju.............................7
Zgornja Savinjska dolina:
Bodo prosilci za azil nastanjeni
tudi v naši dolini?..................................................7
Janez Štiglic:
Pod tretjim županom mu teče
četrti svetniški mandat........................................8
Matkov kot:
Cesta ponovno prevozna...................................9
Urbani gladiatorji v Logarski:
Udeleženci čez ovire na treh trasah .............18
Šmihel nad Mozirjem:
Ko mladcem izstopijo jeklene mišice..........22
Maraton Zelene doline:
Preko tisoč kolesarjev v Logarski dolini.......27
(FA)
Upoštevajoč podatke iz statistike so morali slovenski gorski reševalci letos zaradi nesreč v povprečju posredovati manjkrat kot v prejšnjih letih, vendar pa se je zgodilo več nesreč s smrtnim izidom. Kljub najrazličnejšim preventivnim akcijam je statistika kruta: v gorah je umrlo že 30 ljudi, enajst več kot v enakem času lani. Skupni imenovalec vseh omenjenih nesreč bi lahko bilo lepo poletno vreme, ki je v gore privabilo rekordno število obiskovalcev.
Slednji po poročanju gorskih reševalcev marsikdaj ravnajo nespametno in s tem povzročijo tveganje zanje in tiste, ki jih rešujejo. Tako se je letos zgodilo, da so bili reševalci obveščeni, da sta se dva planinca zaplezala na Kaninu. Na intervencijo se je odpravila reševalna ekipa s helikopterjem, ki pa planinca ni našla, nakar je prišlo obvestilo, da sta že na vrhu. Ko so prileteli tja, so ju našli čila in zdrava, zato so ju vprašali, zakaj sta klicala na pomoč. Vode nama je zmanjkalo, je bil njun odgovor. Kaj pa če bi prav v tem času nekdo drug nekje drugje dejansko nujno potreboval pomoč in je ne bi dobil pravočasno?
Znan je tudi primer belgijskih tabornikov, ki so si za cilj izbrali Mangart in se na pot odpravili v sandalih in kratkih hlačah. Ko so se vremenske razmere drastično spremenile, bi bilo to zanje skoraj usodno in skupino so morali reševati gorski reševalci. Menda je bila to ena redkih akcij,
po kateri so nespametni pohodniki morali plačati kazen oziroma stroške reševanja.
Gorski reševalci so doživeli tudi izbruh jeze planinca, ki se je zaplezal in bil potreben pomoči. Ko so ga vprašali po njegovih podatkih, se je zelo razburil. Izkazalo se je, da je bil uradno v službi oziroma na službeni poti, dejansko pa jo je mahnil v hribe. Še posebej nesramni znajo biti do reševalcev alkoholizirani planinci.
Predsednik gorske reševalne zveze Igor Potočnik pravi, da so v zadnjih letih večkrat skušali s predpisi urediti, da bi neodgovorni udeleženci reševalnih akcij plačali stroške reševanja, a jim doslej to ni uspelo. Uprava za zaščito in reševanje je že nekajkrat iskala nadomestilo za stroške reševanja, do katerega je prišlo zaradi hude malomarnosti posameznikov, vendar so zadeve padle na sodišču, ker na tem področju ni ustrezne zakonodaje.
Za njihovo plemenito delo in požrtvovalnost lahko slovenskim gorskim reševalcem namenite pol odstotka svoje dohodnine. Vse potrebne podatke najdete na spletni strani www.grzs. si. In ko se odpravite v planine - pamet v glavo!
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik
ISSN 0351-8140, leto XLVII, št. 37, 11. september 2015. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
3
Tema tedna, Aktualno
NESREČAM V GORAH NAJPOGOSTEJE BOTRUJE NEPOZNAVANJE VARNOSTNIH UKREPOV
Glavna planinska sezona je pri koncu, pri
nas brez hujših nesreč
Število nesreč, pri katerih sodeluje Gorska reševalna zveza Slovenije, že nekaj let kroži okrog 400. Največ gorniških in planinskih nesreč se zgodi v poletnem času, ko je vreme v gorah najbolj primerno za obisk. Žal gore vsako leto zahtevajo nekaj smrtnih žrtev, in čeprav so letos gorski reševalci zaradi nesreč v povprečju posredovali manjkrat kot v prejšnjih letih, statistika beleži več nesreč s smrtnim izidom.
Tako se jih je na območju države do 1. septembra s tragičnim koncem končalo že 30, kar je enajst več kot v enakem obdobju lani. Na območju, ki ga pokriva Gorska reševalna služba (GRS) Celje je do
1. septembra zabeležena »le« ena smrt v gorah, vseh ponesrečencev v tem obdobju je bilo 18.
V PETIH LETIH 1.943 AKCIJ, 2.203 PONESREČENCEV, 179 MRTVIH
Spletno Delo je ob koncu poletne gorniške sezone zbralo statistične podatke Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) o nesrečah v slovenskih gorah v zadnjih petih letih. Podatek, da je največ ponesrečencev slovenskih državljanov, ni presenetljiv. Statistični podatki povedo, da je največ ponesrečencev moških turistov, ki so nevešči hoje po gorah. Presenetljivo so zelo pogosti ponesrečenci tudi planinci, ki so člani planinskih društev.
Iz statistike je razvidno, da se največ nesreč zgodi avgusta, najmanj pa novembra. »Najbolj nevar-
no« v gorah je ob koncu tedna, popoldan, natančneje med dvanajsto in drugo uro popoldan.
Najpogostejši vzrok za poškodbe je padec, reševalci najpogosteje posredujejo še zaradi zdrsa in ne-
poznavanja terena planincev. Smrt največkrat povzročijo poškodbe glave, osebe, ki so utrpele lažje ali težje poškodbe, so si skoraj v polovici nesreč poškodovale spodnje okončine. Slovenski reševalci so v letih 2009 do 2013 skupaj izvedli 1.943 akcij, reševali 2.203 ponesrečencev, od tega je bilo 196 obolelih, 978 poškodovanih, 179 pa je zaradi nesreče v gorah umrlo.
NA NAŠEM OBMOČJU LETOS (ŠE) BREZ SMRTNIH ŽRTEV
Kot kažejo statistični podatki, objavljeni na spletni strani Gorske reševalne zveze Slovenije, do nesreč v planinah in gorah na območju naše doline prihaja predvsem od meseca maja dalje, ko prijazno vreme že vabi v gore tudi manj izkušene planince in gornike. V maju
sta se na območju okoli Okrešlja in slapa Rinke dve osebi poškodovali nogo. Junija je prišlo do prve večje nesreče, in to na območju Križev-nika nad Robanovim kotom. Reševalci Postaje GRS Celje in dežurna reševalna ekipa GRS z Brnika ob pomoči helikopterja Slovenske vojske so reševali ponesrečena planinca, oba sta bila huje poškodovana. V istem mesecu so gorski reševalci celjske postaje na območju Križevnika iskali izgubljeno tujo planinko, jo našli in nepoškodovano pospremili v dolino.
NAJVEČ DELA JULIJA IN AVGUSTA
Še več dela so imeli reševalci v juliju. Iskali so pogrešanega planinca na območju planine Krnes, reševali planinko z dvema otroko-
V minulih dneh so zaradi nižanja cen kmetijskih pridelkov v Bruslju protestirali predstavniki evropskih kmetov. Predsednik Slovenske kmečke zveze (SKZ) pri SLS Rok Sedminek ob tem opozarja, da je zaradi prevelikega znižanja cen kmetijskih izdelkov Evropa na okopih: »V SKZ pri SLS smo zaskrbljeni nad stanjem v kmetijstvu, ki je danes jasno izraženo s protesti v Bruslju, in podpiramo kmete, ki opozarjajo na nesprejemljivo znižanje cen. Pridružujemo se pozivu Fran-
ma, ki je obtičala v plezalni poti na Raduho, oskrbeli so planinca, ki je na pobočju Križevnika zašel s poti, zdrsnil in se lažje poškodoval, ter poskrbeli za planinca, ki ga je pri povratku z Okrešlja obšla slabost, zato je padel in se skotalil po pobočju. Pri padcu si je poškodoval glavo, zato so ga reševalci z nosili prenesli do reševalnega vozila nujne medicinske pomoči.
Avgusta se je reševalec Postaje GRS Celje odzval na klic in našel planinca, ki se je izgubil v Robanovem kotu, pri Slapu Rinka so reševali planinko, ki si je pri hoji poškodovala nogo, planinko, ki jo je zadel kamen na poti z Okrešlja na Brano, posredovali so tudi med Okrešljem in Savinjskim sedlom, kjer se je poškodovala tuja državljanka ...
Tatiana Golob
ca Bogoviča in drugih evropskih poslancev, ki so na kmetijskega komisarja Paula Hogana naslovili pismo z zahtevo po ukrepanju pri določitvi intervencijske cene mleka in mlečnih izdelkov ter drugimi s predlogi, na primer za povečanje neposrednih plačil iz naslova Skupne kmetijske politike, krepitev finančne podpore s strani Evropske investicijske banke ter krepitev promocijskih kampanj,« so ob dogajanju v Bruslju sporočili iz SLS.
Marija Lebar
Jani Bele: »Zavedati se je treba, da so razmere v visokih gorah povsem nepredvidljive, do poškodb lahko pride tudi ob upoštevanju vseh pravil.«
(Foto: Tatiana Golob)
Jani Bele, alpinistični inštruktor in gorski reševalec:
»Poletje se poslavlja, v gorah bo kmalu zapadel prvi sneg. Takrat gorski reševalci pri obisku gora žal še vedno naletimo na številne planince, ki se na gorski teren podajo s povsem neprimerno opremo, brez ozira na vremenske razmere in varnostne ukrepe. Zavedati se je treba, da so razmere v visokih gorah povsem nepredvidljive, do poškodb lahko pride tudi ob upoštevanju vseh pravil.
Tudi vzpon na hrib, ki ga obiskujemo vsak teden, lahko postane nevaren, če so razmere takšne. Pol poti lahko prehodimo brez težav, nato pa ugotovimo, da je del poti zaledenel. Če nismo primerno opremljeni, je edino pametno, da se obrnemo nazaj. Že par korakov po zaledeneli poti brez primerne opreme je dovolj za zlom gležnja ali še kaj hujšega.«
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Brez kmetov ni hrane, brez hrane ni prihodnosti
284 Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
Gospodarstvo, Aktualno
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA (KZŠD)
Priznanje za šest desetletij združevanja kmetov
Zadnjo avgustovsko soboto so se v Šentilju pri Velenju zbrali člani Kmetijske zadruge Šaleška dolina na tradicionalnem vsakoletnem srečanju. Letos je bilo dogajanje še posebej slovesno, saj zadruga praznuje šestdeset let svojega obstoja, o čemer so na dogodku poleg direktorja Ivana Dre-va, ki vodi zadrugo zadnjih deset let, spregovorili
šnjem območju že dalj časa odkupimo okoli 60 odstotkov tržnih viškov goveje živine. Uspešno oskrbujemo kmetovalce v TPC Saša v Nazarjah, v zadnjem času pa se je zaradi odkupa mleka - sodelujemo s 50 tamkajšnjimi kmeti - naša prisotnost na zgornjesavinj-skem območju še okrepila. Glede mleka, ki ga
Dogodka na Agri se je poleg predstavnikov politike in zadružništva udeležil tudi Ivan Drev (tretji z desne), direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, ki je prejela priznanje ob visokem jubileju.
(Fotodokumentacija KZŠD)
številni gostje iz vrst zadružništva. Za visoko obletnico je Šaleška zadruga na sejmu Agra prejela priznanje Zadružne zveze Slovenije.
PRIZNANJE TUDI ZA ZGORNJESAVINJČANKO
V sredo, 26. avgusta, je bil na sejmu Agra dan slovenskega zadružništva. Svečani prireditvi, na kateri so podelili priznanja, so pomembnost poudarili številni gostje, med njimi predsednik vlade dr. Miro Cerar, predsednik državnega sveta Mitja Bervar in minister za kmetijstvo mag. Dejan Židan.
Kmetijska zadruga Šaleška dolina je prejela priznanje ob posebni priložnosti - šestdesetle-tnici svojega obstoja. Priznanje za prispevek k trajnemu razvoju slovenskega zadružništva je prejela Zlata Rihter s kmetije Podmeninšek v Novi Štifti. Za izjemne in dolgoletne dosežke pri pridelavi mleka jo je kot prejemnico predlagala šaleška zadruga.
KZ Šaleška dolina je na sejmu Agra prejela še eno priznanje. Za tolkec, ki ga pridelujejo iz lastnih jabolk, so bili letos ocenjeni in nagrajeni z zlatim priznanjem.
ZADRUGE ZA DOGOVOR O MINIMALNIH CENAH
Ivan Drev je povedal: »Imamo dvanajst članov iz Zgornje Savinjske doline, na tamkaj-
ki so bili tudi stroški ogrevanja poslovnih prostorov na nekaterih enotah, zato so se odločili za energetsko sanacijo in prešli na ogrevanje z lesnimi sekanci. Kot energent so uporabili ostanke lesne mase, ki so jo po lanskoletnem žledu odstranili iz lastnih gozdov ter sami tudi napravili sekance.
Drev še dodaja, da je zadruga uspešna zato, ker uprava in upravni ter nadzorni odbor odlično sodelujejo. K rezultatom pa pripomorejo tudi zaposleni, ki čutijo pripadnost svojemu kolektivu.
Marija Lebar
oddajamo Mlekarni Celeia Arja vas, lahko povem, da želimo zadruge članice doseči dogovor o garantirano najnižji odkupni ceni mleka, pod katero mlekarna ne more odkupovati. Podobne dogovore poznajo tudi v drugih državah, na primer v Avstriji.« Prizadevali si bodo, da bi tak dogovor in standarde dosegli na nivoju cele Slovenije, tako za mleko pa tudi za druge kmetijske pridelke.
»Dogovor bi bil nujen, da zaščitimo kmeta - proizvajalca, ki ga nihanja in nizke cene najbolj prizadenejo in včasih komaj pokriva proizvodne stroške ali pa še to ne. Za investiranje pa sredstev ni,« pravi Drev.
STALNI NADZOR NAD STROŠKI
Naloga zadruge prvenstveno je plasiranje tržnih viškov svojih članov in preskrba z re-pro materialom. Pri sedanjem stanju na trgu kmetijskih produktov kakšnih velikih dobičkov ni mogoče kovati, meni Drev. Zato je še posebej pomembno nenehno spremljanje stroškov poslovanja. Na nekatere med njimi ni mogoče vplivati, na drugih področjih pa jih je še mogoče zmanjšati - seveda z ustreznimi ukrepi.
Kot navaja direktor, jim je nova omrežnina za oskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje odpadne vode prinesla kar visok strošek. Viso-
O NAMEŠČANJU MALIH ČISTILNIH NAPRAV ŠELE DECEMBRA
Ministrstvo za okolje in prostor bo šele decembra sporočilo končno odločitev o tem, kakšen predlog bo vsebovala nova uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Bo obveljala sedaj veljavna uredba, ki trenutno prepoveduje pretočne greznice ali pa se bodo le-te znova uvajale, čemur stroka sicer močno nasprotuje. Decembra se sicer že iztečejo prvi roki za izpolnitev še vedno veljavnih zahtev po nameščanju malih čistilnih naprav ob hišah brez javne kanalizacije.
DODATNI POPUSTI ZA PROMETNE PREKRŠKARJE?
Ministrstvo za pravosodje v svojem predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških predvideva precejšnje olajšave za kršitelje prometne varnosti. Po predlogu ministrstva bi storilci prekrškov lahko v osmih dneh plačali le tretjino izrečene kazni, kazen za dva ali več prekrškov pa bi bilo mogoče odslužiti z zaporom ali družbeno koristnim delom. Odzivi na tako popustljiv predlog so mešani, zaenkrat ga ne podpira niti policija.
PODPISOV ZA SPREMEMBO DEFINICIJE MINIMALNE PLAČE VEČ KOT DOVOLJ
Sedem reprezentativnih sindikalnih central je zbralo že več kot 11.000 podpisov v podporo pobudi za spremembo definicije minimalne plače, kar je več kot dovolj. Sindikati želijo pobudo čim prej spraviti v zakonodajni postopek in s spremembo odpraviti krivico, ki jo povzroča sedanja definicija. Nekateri delavci, ki prejemajo minimalno plačo in delajo v neugodnem delovnem času, namreč zaradi sedanje definicije minimalne plače za to ne prejemajo dodatkov kot njihovi sodelavci, ki že tako prejemajo višje plače.
TG
Savinjske novice št. 37, 11. september 2015 5
Iz občin
OBČINA NAZARJE
Prenova ceste v Šmartnem ob Dreti naj bi bila
končana v oktobru
Na regionalni cesti skozi Šmartno ob Dreti je v teh dneh zaradi del na prenovi ceste delno oviran promet. Država se je odločila prepla-stiti najbolj potrebni del ceste, občina ob tem investira izvedbo pločnika ter vkop nekaterih infra-strukturnih vodov. Dela naj bi bila končana v prvi polovici oktobra. V občini je tudi sicer kar nekaj gradbišč ali pa bodo dela začeli v kratkem.
REGIONALKA SKOZI ŠMARTNO OB DRETI
Občina je 26. avgusta pripravila sestanek z lastniki zemljišč od kapelice proti trgovini, koder bo potekal novi pločnik. Prisotne so seznanili s potekom aktivnosti pri preplastitvi ceste in izgradnji pločnika, ki bo širok meter in pol. Ponekod bo zaradi objektov, ki stojijo tik ob cesti, pločnik tudi ožji. Zaradi izvedbe prenove je bilo potrebno podreti nekaj ograj in živih mej. Lastniki zadevnih zemljišč so bili zadovoljni, da se bo cesto in pločnik končno uredilo, s pogojem, da se po končanih delih vzpostavi ustrezno stanje, kar bo po besedah župana občine Nazarje Mateja Pe-čovnika obsegalo zasaditve, postavitev ograj in izgradnjo škarpe.
Zaradi širitve prvotnega projekta s podaljšanjem pločnika, ki je nujno potreben za varnost pešcev, in zaradi izvedbe odvodnjavanja ter vkopa vodov za morebitno bodočo komunalno infrastrukturo in razsvetljavo bo sprva načrtovanega denarja premalo. Poleg denarja, ki ga država namenja prenovi 525-metrskega odseka ceste, bo delež občine narasel na okoli 100 tisoč evrov, ki jih nameravajo zagotoviti z rebalansom proračuna na septembrski seji občinskega sveta.
ŠIRITEV CESTE NA PRIHOVI
Na občini so v teh dneh od ministrstva za finance prejeli odobritev zamenjave projekta, ki ga bodo financirali iz sredstev 23. člena zakona o financiranju občinske infrastrukture. Prvotno so s tem denarjem nameravali urediti del ceste Kokarje-Laze, vendar se je zapletlo pri pridobivanju lastništva na zemljišču. Sedaj bodo s tem denarjem urejali cesto na Prihovi.
Sodelovanje krajanov pri pripravah za širitev ceste na Prihovi je dobro. Občina je v pogovorih z njimi dosegla dogovor glede posegov pri širitvi ceste na odseku, ki vodi od odcepa z regionalke nasproti tovarne BSH Hišni aparati Nazarje do domačije Unatovih na Prihovi.
Lastniki so zaradi potreb širitve ceste pripravljeni potrebne manjše površine svojih zemljišč občini odstopiti brezplačno. Cesta se bo nato ponovno odmerila in vpisala kot last občine. Ocenjena vrednost projekta je okoli 35 tisoč evrov, dela pa naj bi se začela predvidoma proti koncu septembra, je razložil župan Pečovnik
KONČANA SANACIJA PLAZU BELE
V Rovtu pod Menino so pri domačiji Bele-Podlipnik v avgustu potekala dela na sanaciji plazu, ki je od neurja v septembru 2014 ogrožal tamkajšnje objekte, na katerih so bile vidne razpoke, in stanovalce. Izvajalec Nivo Eko je v ze-
mljišče vkopal 15 pilotov v železobetonski izvedbi. Računa se, da je bila sanacija ustrezna in bo preprečila nadaljnje drsenje zemljine. Vrednost projekta je bila okoli 30 tisoč evrov, večina pa se pokriva iz sredstev države za odpravo posledic naravnih nesreč.
Marija Lebar
Prenova ceste skozi Šmartno ob Dreti je v polnem zamahu. (Foto: Marija Lebar)
ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRJE
Mozirska lukna v novem sijaju
Mozirjani in ljubitelji košarke od blizu in daleč se v teh dnevih veselijo nove pridobitve na področju športne infrastrukture v kraju. S sredstvi Fundacije za šport in občinskega proračuna je bilo v športnem parku ob Savinji popolnoma obnovljeno igrišče za košarko, poznano kot lukna.
Občina Mozirje je bila uspešna na razpisu fundacije in pridobila polovico sredstev za obnovo pomembnega in dnevno obleganega košarkarskega igrišča. Slednje je obnovilo podjetje Mavrič d.o.o. Mozirje. Delavci so poskrbeli za
novo asfaltno prevleko in talne označbe, za betonske škarpe z lesenimi sedali, ureditev travnate brežine in tlakovanih poti. Prebarvana je bila ograja, stebri za košarko, nove so table in koši. Kljub dejstvu, da tik ob igrišču potekajo zemeljska dela na sanaciji ločkega jezu na Savinji, objekt blešči v svežini.
Otvoritev obnovljenega igrišča bo ta petek ob 18. uri. Še pred tem se bodo košarkarji srečali na revijalni tekmi, na kateri bodo preizkusili podlago in umerili roke na nove koše.
Benjamin Kanjir
V športnem parku ob Savinji je popolnoma obnovljeno igrišče za košarko, poznano kot lukna.
(Foto: Benjamin Kanjir)
6 Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije
Izdatno financirali gradnjo gasilskega doma v
Radmirju
DONACIJA PODJETJA KLS
Ljubensko podjetje KLS je znano po tem, da vsako leto veliko sredstev nameni za donacije in sponzorstvo. Donirali so že bolnišnicama Topolšica in Celje za nakup aparatov, Zgornjesavinjskemu zdravstvenemu domu za nakup vozila in njegovo opremo, so sponzor športnih društev, prireditev ... Letos so izdatno donacijo namenili za gradnjo novega gasilskega doma v Radmirju, katerega slavnostna otvoritev bo v soboto, 12. septembra, ob 17. uri.
»Dobrodelnost je del naše poslovne kulture,« je povedal direktor podjetja Mirko Strašek in nadaljeval: »Projekt izgradnje novega gasilskega doma je za malo društvo, kot je radmirsko, velik zalogaj, gradnja pa je bila potrebna. Odločili smo se, da jim kar najbolj pomagamo pri dosegu cilja.«
Društvo gravitira na podjetje, je v neposredni bližini in že leta dobro sodelujejo. V KLS je zaposlenih kar nekaj članov radmirske-ga gasilskega društva in pred leti so Straška imenovali za častnega člana. »Zato do njih čutim še večjo odgovornost. Tudi glede na to, da so velikokrat pomagali podjetju tako ob raznih nesrečah, z dostavo vode, pa tudi vsakoletne vaje požarne zaščite KLS smo organi-
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
Občine, med njimi tudi zgornje-savinjske, so od ministrstva za javno upravo konec avgusta prejele Kontingentni načrt Republike Slovenije za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za mednarodno zaščito, ki ga je v zvezi s sedanjo begunsko problematiko sprejela vlada. Hkrati v posebnem dopisu ministrstvo občine sprašuje, če razpolagajo z namestitvenimi kapacitetami za prosilce za mednarodno zaščito.
Izvajanje kontingentnega načrta sodi pod ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za javno upravo pa je zadolženo za lokalno samoupravo, zato z obči-
zirali skupaj. Z našo pomočjo pri gradnji želimo še dodatno okrepiti medsebojno sodelovanje,« je povedal Strašek.
»Ko so me predstavniki rad-mirskih gasilcev obvestili o nameravani gradnji, sem jim zagotovil našo finančno podporo.« Skupaj z gasilci in Občino Ljubno so temeljito pregledali planirane stroške in projektno dokumentacijo ter celo gradnjo zasnovali zelo varčno. Pri nekaterih krajanih Radmirja se je celo pojavljal dvom o zmožnosti izvedbe tega projekta, a skupaj so na koncu našli sredstva pri vseh treh deležnikih, da so izpeljali projekt. »Glede na to, da je bilo vprašanje, ali urediti tudi dovozno cesto in dvorišče ali ne, sem vztrajal, da se tudi to uredi, saj stvari, ki se
nami komunicira slednje.
Za nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito so določeni posebni pogoji. V poštev pridejo le zgradbe z nastanitvenimi zmožnostmi za 50 ali več oseb, primerno opremljene s sanitarijami in ogrevanjem, ki bi jih bilo mogoče v primeru potreb, ki bi presegale vladne kapacitete, dodatno uporabiti za nastanitev prosilcev mednarodne zaščite.
Nekatere zgornjesavinjske občine so že odgovorile, druge odgovor še pripravljajo. Obširnejši prispevek o tej tematiki pripravljamo za naslednjo številko Savinjskih novic.
Marija Lebar
Direktor KLS Mirko Strašek: »Dobrodelnost je del naše poslovne kulture.« (Foto: ŠMS)
V sklopu izbora za najboljšo inovacijo na nacionalnem nivoju bo Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) letos četrto leto zapored podelila priznanje tudi inovaciji, ki jo bo kot najboljšo prepoznala javnost. S to akcijo želi zbornica inovacije bolj približati celotni družbi in spodbuditi inovativno mišljenje na različnih področjih, na vseh nivojih in med vsemi generacijami.
Za najboljšo inovacijo letošnjega leta lahko glasuje vsakdo. Glasovanje poteka do vključno 14. septembra preko portala http:// www.gzs.si/skupne_naloge/do-godki/vsebina/Dan-inovativnosti/ Glasovanje-za-naj-inovacijo oziro-
odložijo, največkrat ostanejo nedokončane.«
Gasilci po besedah Straška postajajo vse bolj nepogrešljivi v vsakdanjem življenju. Ne nudijo le pomoči ob požarih, pravzaprav je teh vedno manj in delo gasilcev vedno bolj raznoliko. Vse več je namreč naravnih nesreč, posredujejo pri prometnih nesrečah, zastojih srca in raznih težavah krajanov. Največkrat so prvi na mestu nesreč in da lahko vse te oblike reševanja uspešno opravljajo, morajo biti ustrezno usposobljeni in opremljeni. V manjših krajih ni družine, ki ne bi imela gasilca v svojih vrstah. Pomoč gasilcev je oblika medsosedske pomoči in zaradi tega so gasilska društva tudi nastala, zato Strašek meni, da je prav, da se jim pomaga pri uresničevanju ciljev in si želi, da bi tudi država njihovo prostovoljno delo bolj cenila in to pokazala v finančni obliki.
ŠMS
ma FB strani GZS http://www.fa-cebook.com/GZSsi.
Rezultati ocenjevanja tako strokovne komisije kot tistih, ki bodo glasovali na portalu, bodo razglašeni 16. septembra na Brdu pri Kranju, ko bodo podelili priznanja. Sicer bodo najboljše izbirali med 38 vrhunskimi inovacijami iz dvanajstih slovenskih regij. Mednje so uvrščene tudi štiri iz Savinjsko-ša-leške regije. Iz naše doline je med kandidati podjetje BSH Hišni aparati Nazarje z dvema inovacijama, in sicer s kuhinjskim aparatom MaxxiMUM in popolnoma vgradim espresso avtomatom IC 6.
Marija Lebar
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE
Bodo prosilci za azil nastanjeni tudi v naši dolini?
H glasovanju najboljšo inovacijo vabljena tudi javnost
Savinjske novice št. 37, 11. september 2015 7
Iz občin, Gospodarstvo
CLAN OBČINSKEGA SVETA NAZARJE JANEZ STIGLIC
Pod tretjim županom mu teče četrti svetniški
mandat
Janezu Stiglicu so na lanskih lokalnih volitvah v oktobru volivci ponovno zaupali mandat v nazarskem občinskem svetu. To je njegov četrti mandat in se s tem uvršča med tiste z najdaljšim stažem na tej funkciji v naši dolini. Lani je namreč minilo dvajset let, od kar se je bivša skupna občina Mozirje razdelila na več občin, med njimi je nastala tudi nazarska. Prav gotovo pa je med redkimi, ki v vlogi svetnika sodelujejo že s tretjim županom.
DELO V SKUPNOSTI JE POMEMBNO
Zanimalo nas je, zakaj se je sploh odločil za delo svetnika. Sogovornik odgovarja, da rad dela v skupnosti. Da je skupnost za posameznika zelo pomembna, ga je naučilo življenje s težko preizkušnjo že v rani otroški dobi. V Nazarje se je priselil leta 1968 in od tedaj je bil po lastnih besedah ves čas vpet v različne funkcije takratne lokalne skupnosti.
OBČINSKI SVET KOT OSNOVA »LOKALNE DEMOKRACIJE«
Štiglic je pri delu občinskega sveta in njegovih teles zelo dejaven. Ali se mu zdi, da je pri tem delu mogoče demokratično odločanje? »Demokracija na širši ravni je bolj institucionalizirana, je bolj oddaljena od ljudi in formalistična glede na obravnavo in upoštevanje konkretnih vsebin. Na lokalni ravni je bolj konkretna in neposredna, je pa tudi precej odvisna od tistih, s katerimi se sodeluje, pri čemer se je treba varovati nekritičnega opredeljevanja. V naši občini, ki ni velika, pa tudi v krajevni skupnosti je demokracija neposredna in sorazmerno uspešna,« meni sogovornik.
ODLOČANJE MED SKUPNIM IN INDIVIDUALNIM
Cilji pri posameznih obravnavanih področjih so često individualni, zato je treba dobro poznati tematiko in mnenje okolice, iz katere prihaja svetnik. Ta se seveda odloča po svoji vesti in predvsem gleda na to, da je ustreženo čim širšemu krogu občanov. To pa včasih pomeni, da je treba gledati na koristi občine kot lokalne skupnos-
Ko jih enkrat prevzamejo dogodki, se ljudje ne bojijo več. Ljudi je strah le neznanega.
Antoine de Saint-Exupery
Član občinskega sveta Nazarje Janez Stiglic
(Foto: Marija Lebar)
ti, včasih pa tudi »stopiti v bran« interesov posameznikov občanov, ki jim je občinski svet edina oziroma prava pot za dosego njihovih upravičenih zahtev.
NI VEDNO VSE ROŽNATO
Pri svojem delu se svetniki srečujejo tudi s kritičnimi pripombami občanov. »Dobronamerna kritika je vedno dobrodošla, je opozorilo za objektivno in pošteno delo. Ni pa prijetno, če slišiš od koga, da se za kako zadevo nisi potrudil dovolj ali da si odločal v škodo občanov, zato je potrebno dobro pretehtati vse argumente, pre-
den se z glasovanjem na seji sveta postaviš na to ali na ono stran,« je prepričan Štiglic.
KONTINUITETA JE POMEMBNA
Naš sogovornik se na seje dobro pripravi, v gradiva se temeljito poglablja, podrobno se seznanja s predpisi, ki zadevajo vsebine, jih povezuje z lastnim znanjem in izkušnjami ter tako prispeva svoj delež k uspešnemu delu občinskega sveta.
Kaj lahko reče na očitek, da nekateri zgornje-savinjski svetniki hodijo na seje samo sedet in je njihov interes sejnina, ne pa prispevek k razvoju in napredku v lokalni skupnosti? »Težko bi komentiral delo v drugih občinskih svetih. Res pa je, da so nekateri svetniki prenehali že po pre-tečenem prvem mandatu, saj so spoznali, da opravljanje svetniške funkcije terja veliko časa, dela in osebne zavzetosti. Pri tem menim, da je delo v več mandatih zapored prednost, saj poznaš materijo pa tudi dejstva iz preteklosti, novi svetniki pa vnašajo svežino, nova znanja, ideje in pozitivno energijo.«
DELO, O KATEREM JAVNOST REDKO SLIŠI
Na sejah sveta se pod točko pobude in vprašanja razpravlja in odloča o »drobnih«, zelo lokalnih stvareh, o katerih mediji ne poročajo.
Kot pravi Janez Štiglic, lahko na primer gradnja opornega zidu, namestitev javne razsvetljave ali ureditev odseka lokalne ceste učinkovito izboljšajo kakovost življenja bližnjih krajanov in naloga svetnikov je, da o teh temah podajo pobude in jih poskušajo z ustreznimi sklepi tudi realizirati.
Marija Lebar
MEDNARODNI SEJEM OBRTI IN PODJETNOSTI - MOS
Sodelujejo tudi zgornjesavinjski razstavljavci
Od torka do nedelje, od 8. do 13. septembra, družba Celjski sejem organizira 48. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Največji sejem v regiji skuša tudi tokrat najti tisto rdečo nit, s katero je že v preteklosti uspešno privabljal tako razstavljavce kot obiskovalce, pri programski ponudbi pa izhajajo iz potreb in prioritet gospodarstva. Sodeluje več kot 1.500 razstavljavcev iz 38 držav, letošnja zanimivost pa je rekordno število skupinskih predstavitev tujih gospodarstev.
Na sejmu sodelujejo tudi zgornjesavinjski predstavniki. Med drugim je na seznamu razstavljavcev najti: Glin Nazarje d.o.o., Grlica d.o.o.
Mozirje, Biomasa d.o.o. iz Luč, Kamp Menina z Rečice ob Savinji, Solni tempelj Gornji Grad in podjetje Janik, Bojan Napotnik s.p.
Organizator je skupaj z različnimi partnerji pripravil številne novosti in sejemske ugodnosti, med letošnjimi poudarki so oprema za aktivno preživljanje prostega časa v naravi, pomen lesa kot strateške surovine, učinkovita raba energije in okolju prijazni izdelki. MOS tokrat prvič v Sloveniji na enem mestu predstavlja celovito področje e-mobilnosti. Poslovni del sejemskega dogajanje znova zaznamujejo številni strokovni dogodki ter mednarodna poslovna srečanja.
Barbara Rozoničnik
288 Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
Iz občin, Kultura
OBČINA SOLČAVA
Cesta v Matkovem kotu ponovno prevozna
Ob mostu in na cesti pri Kočnarjevi žagi potekajo še nekatera manjša ureditvena dela. (Foto: LM)
Zaradi dotrajanosti obstoječega mostu pri Kočnarjevi žagi se je Občina Solčava odločila zgraditi nov most preko potoka Jezera na cesti Vrlovc-Perk-Ručnik. Omenjena cesta je bila v minulih tednih zaradi del nekaj časa popolnoma zaprta, promet pa je potekal po drugih cestah oziroma obvoznih poteh. Dela na mostu so v zaključni fazi, cesta, ki povezuje domačije na tamkajšnjem območju, pa je ponovno odprta za promet. Sedaj izvajajo le še manjša zaključna dela, kot je na primer ograja na mostu, ureditev bankin in podobno.
Na osnovi javnega razpisa občine je bilo za izvedbo del izbrano podjetje Pavčnik d.o.o. iz Dola pri Hrastniku. Predvidena vrednost projekta je bila okoli 125.000 evrov, upravičene stroške gradnje, kamor ne sodi davek na dodano vrednost in projektna dokumentacija, poravna država, ostalo občina.
Cesta, ki povezuje kmetije na ob-
močju dela Logarske doline, zaselka Matkovega kota, je bila v poplavah v novembru 2012 močno poškodovana na več mestih. Še posebej kritičen je bil most pri Kočnarjevi žagi, kjer je bila izpodkopana nosilna betonska škarpa. Zaradi ugrezanja te se je na sredini cestišča pojavljala luknja, ki jo je bi-
lo potrebno neprestano zasipati. Obstajala je nevarnost, da se ob morebitnem večjem deževju most celo poruši.
Županja Katarina Prelesnik je dejala: »Občina Solčava je omenjeni most uvrstila v prvo prioriteto, Vlada Republike Slovenije pa je v marcu 2015 sprejela program od-
prave posledic neposredne škode zaradi poplav med 4. in 7. novembrom 2012 ter tako zagotovila potrebna sredstva proračunske rezerve za izvedbo obnovitvenih del na občinski infrastrukturi.
Kot pravijo domačini, bi most v novi izvedbi moral zdržati več generacij. Pri tem ne skrivajo želje po temeljitejši obnovi celotnega odseka ceste, saj je na njem še nekaj kritičnih mest, ki kličejo po obnovi.«
Predvideno je še asfaltiranje dela ceste, kjer je potekala izgradnja novega mostu. Občina Solčava je v ta namen rezervirala sredstva iz 23. člena zakona o financiranju občin v višini nekaj manj kot 15.500 evrov ter skoraj 5.000 evrov lastnih sredstev. Sredstva bodo porabili za prvo fazo sanacije - pripravo podlag za asfalt, kar bodo izvedli letos. »Ureditev ceste pomeni za domačine olajšan dostop ter potencial za večji turistični obisk območja,« je še dodala solčavska županja.
Marija Lebar
RAZSTAVA OB OVČARSKEM PRAZNIKU V ŠMIHELU
Domačina postavila na ogled svoje fotografije
Eden izmed tradicionalnih dodatkov ob Ovčarskem prazniku v Šmihelu nad Mozirjem je razstava, ki jo postavijo na ogled v večnamenskem prostoru domače podružnične šole. Tokrat sta svoja dela predstavila domačina, Anita Acman in Jani Sedovšek.
Fotografije, na katerih je predvsem pokrajina in iz nje različni drobni detajli, je Sedovšek že večkrat predstavil pred širšo javnostjo. Prav tako krasijo mnoge albume, saj je fotograf prisoten na marsikateri prireditvi blizu in daleč, ki jo s svojim fotoaparatom ovekoveči za prihodnje rodove. Na fotografije ujame trenutke, ki jih ljudje, kljub poznavanju motiva, drugače ne poznajo.
Za razliko od njega je Anita Acman nova na tej sceni. Že od rane mladosti je rada fotografirala in si v ta namen nemalokrat od očeta sposodila stari fotoaparat. Pravi, da je imela srečo, saj je v Ljubljani, kjer trenutno dela, poznala par prijateljev, ki so se resneje ukvarjali s fotografiranjem. Od njih se je naučila marsikaj, kar sedaj s pridom uporablja. Rada opazuje ljudi, njihovo različnost, obnašanje, in se jih trudi ujeti skozi objektiv na njej lasten način. Njene fotografije zato niso statične, ljudje na njih pa ne mirujejo.
Fotografska razstava obeh domačinov je bila tako pravi kontrast. Na eni strani so bile Anitine fo-
tografije, posnete v urbanem okolju z ljudmi, na drugi strani pa Janijeve krajine z izrazitimi detajli.
Ob razstavi je oba dneva praznika potekala tudi kmečka tržnica. Vzdolž pred kratkim prenovljenega vaškega jedra so bile postavljene stojnice, ki so se kar šibile pod vsemi dobrotami in različnimi izdelki. Pomembno je, da je bila na
njih domača roba. Od različnih izdelkov iz lesa, filca, raznih drugih materialov do vseh vrst hrane, veliko medu, različnih zdravilnih pripravkov, pa kruha in pekovskega peciva. Pod slednjim se je šibila predvsem stojnica Društva kmečkih žena Šmihel nad Mozirjem.
Benjamin Kanjir
Na eni strani razstave so bile fotografije Anite Acman, posnete v urbanem okolju z ljudmi, na drugi strani pa krajine Janija Sedovšek z izrazitimi detajli. (Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 37, 11. september 2015 9
Zgodovina in narodopisje
Velika beseda (5)
Piše: Aleksander Videčnik
Franjo Cesar je zbral zelo zanimive podatke. V Celju je prebrskal vse mogoče vire, tako med drugim tudi tiste iz Zgodovinskega arhiva. Ta hrani številne stare letake, med njimi tudi take, ki so vabili na kulturne prireditve.
Lahko rečemo le eno, igrali so rodoljubi iz različnih društev v različnih društvih tistega časa. To so bili časi, ko se je z odrov redko slišala slovenska beseda. Običajno so po igrah pripravili še družabni večer, kjer so rajali in prepevali. Takšno je pač bilo čitalniško delovanje. Omeniti velja, da so v Mozirju leta 1893 blagoslovili prapor Društva sv. Cirila in Metoda. To društvo je v tistih časih pomenilo simbol narodnega odpora Slovencev. Praznovanje praznika obeh slovanskih prosvetliteljev so v Mozirju praznovali od leta 1848 dalje.
Da bi lažje dojeli utrip omenjenega časa, objavljamo članek, objavljen v časopisu Domovina 5. avgusta 1893: »Domovina, ti prihajaš v tolikih izvodih, toda o našem kraju nič ne pišeš. Kdo je bil 4. julija na Brecljevem hribu, je gotovo trdil, da se Mozirje ne imenuje zastonj narodni trg. Zažgali smo mogočen kres, ki je delal čast vsej Gornji Savinjski dolini. Potem so pokali mo-žnarji in se zažigal umetelni ogenj, vse na čast svetima Cirilu in Metodu. Mozirski pevci so peli krasne slovenske pesmi. Najlepša pa je bila ona od Straže hrvaške. Pri tej pesmi čutil si vso zgodovino našega trpinčenega naroda, a ob-jednem tudi moč, ki mora razbiti jarem tujstva.«
Za mlajši rod bo zanimivo, da je v Mozirju kot kaplan služboval Anton Aškerc. Deloval je v vseh narodnih sredinah in se rodoljubom tako priljubil, da ga je mozirska čitalnica decembra leta 1897 imenovala za častnega člana. Aškerc je Mozirje zapustil leta 1894.
Ob tej priliki bo prav, da pojasnimo, zakaj je moral Anton Aškerc po tako kratkem času iz Mozirja. Takratne cerkvene oblasti niso bile posebno naklonjene delovanju čitalnic in sploh bralnih društev. Duhovnikom so branile sodelovanje v njih. Anton Aškerc pa se je v nasprotju s takšnim stališčem dobesedno vrgel v delo v vseh sredinah Mozirja. Tako ga najdemo v planinski organizaciji, v plodnem kulturnem delovanju je bil tudi režiser. Kot so zapisali tedanji kronisti, je s težkim srcem odhajal iz Mozirja. Tako je bil priljubljen med Mozirjani, da ga je ob odhodu velika množica domačinom spremljala vse do Soteske in se tam slovesno poslovila.
Posebno doživetje za ljubitelje odrske kulture v Mozirju je bila predstava Linhartove ig-
re Županova Micka, ki jo je režiral Anton Aškerc leta 1894.
UPADANJE KULTURNE DEJAVNOSTI
Cesar piše, da je zadnja leta 19. stoletja in prva v dvajsetem kulturno delovanje oslabelo zaradi nasilnega delovanja Nemcev in nekaterih drugih političnih vzrokov. Toda tu bi morali pogledati resnici v oči. Mlačnost ni bila ravno lastnost naših prednamcev, ko je šlo za narodno stvar. Pač pa je vmes posegla nesrečna politika, ki je že zadnja leta 19. stoletja dosegla razbitje narodne enotnosti.
Slogaštva je bilo žal konec, to pa je ustrezalo nemškim nacionalnim krogom, saj je razdvojen narod lažje ustrahovati tudi s tako imenovanimi »demokratičnimi« sredstvi. To žalostno res-
nico smo občutili v vseh vejah narodnega delovanja in v gospodarskih krogih. Tako si smemo razlagati Cesarjevo pripombo o mlačnosti v kulturi. Nastajale so slovenske hranilnice in razmere so se izboljševale.
DRUGI ČASI, NOVI VZPONI
Cesar spet nadaljuje z ugotovitvijo, da so se pričele razmere izboljševati, ko je leta 1905 v Mozirju prevzel načelstvo telovadnega društva Sokol Rudolf Pevec in ko so leta 1907 ustanovili Slovensko izobraževalno društvo. Cesar očitno misli Katoliško izobraževalno društvo. Vodil ga je oče Franja Cesarja - Ivan Cesar. Politizacija družbe je seveda v marsičem zavrla voljo do kulturnega delovanja.
PROSTORSKA STISKA
Očitno je postala prostorska stiska za kulturno delovanje občutna. Novejše oblike kulturnega izražanja so zahtevale ustrezne prostorske pogoje. To potrjuje članek v časopisu Domovina 5. januarja 1893, ki med drugim omenja: »Na
občnem zboru tukajšnje čitalnice, ki je bil v gostilni Alojza Goričarja, so bili izvoljeni za predsednika Alojz Goričar, za tajnika Jože Pirš, za odbornike pa Ivan Klemenak in Franc Praprotnik in Ivan Lipold. Čitalnica ima sedaj svoje prostore v gostilni Alojza Goričarja, nima pa ustreznih večjih prostorov za prireditve. Alojz Goričar se je zadolžil hitro zgraditi primeren prizidek za prireditve, tako bi lahko gostilna Pri kroni mudila narodnim društvom ustrezen prostor za večje prireditve.«
Kot smo že omenili, je bilo v navadi, da so po kakšni igri potem imeli navado se še malo pove-selili na družabnem delu prireditve.
Vse premalo posvečamo pozornost vlogi novo nastajajočih hranilnic zadrug. To so bile izrazite slovenske inštitucije, ki so gmotno moč-
no podpirale slovenska kulturna društva. Pa tudi slovenski podjetniki in predvsem trgovci so bili društveni dejavnosti v pomoč.
IGRE V MOZIRJU
Iz podatkov Franja Cesarja razberemo, da so v Mozirju v času med 1877 in 1892 igrali tele igre: Ogrinc, Kje je meja; Jurčič-Kersnik, Berite novice; Alešovec, Nemški ne znajo; Vošnjak, Ženska zmaga; Aškerc, Svoj k svojim; Ismajlov--Nestroy, Za ljubezen so zdravila in istega avtorja Tat v mlinu.
RAZMAH KULTURNE DEJAVNOSTI
Po letu 1907 je v Mozirju spet zaživelo vsestransko kulturno delo. Prej omenjeno novoustanovljeno društvo je poskrbelo za redno dramsko nastopanje in drugo kulturno delovanje. Poleg dramske dejavnosti so negovali slovensko pesem in dobro je delala tamburaška skupina pod vodstvom Franca Esa, pozneje je postal Es še kapelnik godbe na pihala v Nazarjah.
Nadaljevaje prihodnjič.
Igra stari grehi. Igrali so jo oktobra 1926. Sedijo z leve: Štefka Goltnik, Franc Širko, Ivan Marovt, Ivo Vajd in Fanika Mutec. Stojijo z leve: Vida Praprotnik, Franc Prislan, Tone Matjaž in Marija
Krumpačnik.
10 Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
Kultura, Čestitke
PIHALNI ORKESTRI NA GOLTEH
Zanimivi programi predstavljeni z energijo in zanosom
Avgustovske srede so bile na Golteh namenjene nastopom pihalnih orkestrov. Po nastopu Pihalnega orkestra Zarja, o katerem smo že pisali, sta se ljubiteljem glasbe predstavila še pihalna orkestra Celje in Premogovnik Velenje. Nastopili so na terasi hotela.
Pihalni orkester Celje deluje že več kot tri desetletja. Orkester je primer medgeneracijskega sodelovanja, saj so vanj vključene vse starostne
kategorije glasbenikov, ki nastopajo pod taktirko Matjaža Gabra. Kljub temu, da je njihov cilj obogatitev kulturnega življenja v Celju, se podajo tudi v druge kraje.
Orkester amaterskih glasbenikov z dolgoletnimi izkušnjami in veliko znanja izvaja poleg tradicionalne pihalne glasbe tudi moderno, klasično in zabavno. Njihovi koncertni nastopi so polni energije, navdušenja, natančnos-
Na terasi hotela Golte so v avgustu nastopili pihalni orkestri Zarja, Celje in Premogovnik Velenje.
(Foto: Primož Vajdl)
ti in zanosa. Tak je bil tudi njihov nastop na Golteh. Slednjega je s humornimi napovedmi programa obogatil moderator Andrej Cimper-man.
Pihalni orkester Premogovnika Velenje je v letih delovanja veliko nastopal po domovini in tujini, prejel številna priznanja in povsod doživljal veličastne sprejeme. Na Golteh je zaigral pod vodstvom Matjaža Emeršiča. Tokrat je bil njihova gostja Stefania Seculin. Seculinova je pevka, igralka in učiteljica petja, s specializacijo v glasbenem gledališču - musikal, opereta. Je diplomantka Akademije Leonarda Bernsteina v Bologni, v Italiji. Nastopa širom Italije in v tujini, predvsem v muzikalih in operetah. Že tri leta sodeluje v Mednarodnem združenju za opereto v Trstu, kjer nastopa v različnih predstavah. Skupaj z glasbeniki Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje so predstavili zanimiv program različnih žanrov.
Kot programski vodja kulturnih dogodkov na Golteh se je letos podpisal Jani Šuligoj.
Marija Šukalo
MEGA VESELICA NA GOLTEH
Ansambli navdušili z mladostniško razigranostjo
Po uspešnem nastopu pihalnih orkestrov so na Golteh pripravili Festival narodno zabavne glasbe. Slednjega je »kreiral« programski vodja Jani Šuligoj. Na Mega veselici, kot so nastope ansamblov poimenovali, je nastopilo osem sestavov iz različnih krajev naše doline in širše. Za povezovanje in predstavitev skupin je poskrbela moderatorka Eva Vačovnik.
Glasbeniki so v treh dneh nastopili v hotelu Golte in pripravili pravi žur na Mozirski koči. Poleg domačinov ansambla Golte in dua Opala so se predstavili ansambli Mladi Korenjaki, Smeh, Mladi upi, Šibanc in kvintet Vrhovnik. Goltejevec Andrej Rak je v goste pripeljal tudi svoje učence, ki igrajo v harmonikarskem orkestru njegove šole.
Nastopajoči so obiskovalcem predstavili
lastne skladbe in posegli po bogati zakladnici na-rodnozabavnih napevov. Prav tako so »servirali« nekaj zabavne glasbe in ljudskega petja. Navdu-
ševali so tudi z mladostniško razigranostjo, jo začinili s humorjem in pozitivno energijo.
Marija Šukalo
Ansambel Golte je dvignil na noge vse, ki so jih ob njihovih vižah zasrbele pete.
(Fotodokumentacija ZLTC Golte)
I
Savinjske novice št. 37, 11. september 2015 11
Tematska priloga
i^ayy ltojuuijac
za moj dom
Pripravil Roman Mežnar
SKOZI STREHO ZGUBIMO NAJVEČ TOPLOTE
Nujen ukrep varčevanja z energijo je izolacija strehe ali podstrešja. To je investicija, ki se najhitreje povrne. Dejstvo je, da velik del zunanje površine zgradbe pred' stavlja streha. Zaradi svoje velikosti je pomemben dejavnik pri zagotovitvi ugodne energetske bilance zgradbe. Skoznjo se pozimi izgublja skoraj dve tretjini vse izgubljene toplote, poleti pa vdira nezaželena vročina.
Zaradi tega se je potrebno posvetiti izolaciji podstrešja. Pri tem je bistveno, ali je podstrešje bivalno. Če v tem prostoru ne bivamo, v njem ne potrebujemo ustrezne klime in izolacija strehe ni potrebna. Vseeno pa moramo izolirati tla podstrešnega prostora. Tovrstna izolacija je bistveno cenejša od izolacije celotne strehe.
Najenostavneje naredimo izolacijo tako, da na tla podstrehe položimo 20 do 30 centimetrov izolacijskega materiala, po možnosti negorljivega. Izolacije ne izvaja-
Prihajajoča jesen je letni čas, ko lahko veliko postorimo, da naše domovanje, bodisi novogradnjo bodisi starejšo hišo, pripravimo na zimo. Človek se na mraz pripravi s toplejšimi oblačili, naše domovanje pa potrebuje nekaj pomoči za zimske mesece. Velik del hiše je streha, izolacija le-te pa izredno pomemben ukrep, ki nam bo znižal stroške ogrevanja. Tudi ustrezna vgradnja stavbnega pohištva ima velik vpliv na debelino naše denarnice. Pomemben ukrep je lahko ustrezen prezračevalni sistem. Vse našteto pomembno pripomore k znižanju stroškov bivanja v zimskem času.
12 Savinjske novicešt.37,11. september 2015
Tematska priloga
mo zaradi klime v podstrešnem prostoru, pač pa zato, da prek stropa zgornjega nadstropja ne bo uhajala toplota.
Če podstrešni prostor uporabljamo za shranjevanje različnih stvari, moramo premisliti o pohodnosti izolacijske plasti. Večina izolacijskih materialov ni odporna na pritiske, ki nastajajo pri hoji, in se zato lomijo ali kako drugače propadajo. Če po podstrešju večkrat hodimo, je priporočljivo izbrati pohodne izolacijske materiale ter jih zaliti s plavajočim estrihom ali čeznje položiti pohodne plošče vsaj tam, kjer bomo hodili. S takšnim načinom izolacije stropa proti podstrehi v prostoru pod podstreho pridobimo ugodnejšo klimo. Prostor je toplejši in prijetnejši, potrebna energija za ogrevanje manjša. V podstrešju vladajo podobne temperaturne razmere kot zunaj.
PRIMERNA IZOLACIJA BIVALNEGA PODSTREŠJA ZAGOTAVLJA PRIJETNO BIVANJE
Izolacija bivalnega podstrešja zahteva povsem drugačen pristop. V mansardi moramo zagotoviti ustrezno klimo za prijetno bivanje, temperaturo okoli 20 °C in relativno zračno vlago nekje v obsegu od 40 do 60 odstotkov. Izolacijo strehe načrtujemo za poletne razmere in njeno vrednost tudi najbolj občutimo poleti, ko preprečuje prekomerno segrevanje stanovanja pod njo.
Potrebna debelina izolacijske plasti je bistveno večja od debeline izolacijske plasti, ki smo jo uporabili na zunanjih zidovih. Priporočljiva je izolacija v debelini od 25 do 30 cm. To je lažje zagotoviti pri novogradnjah, pri prenovi starejših hiš pa so potrebni drugačni posegi.
PRI MENJAVI OKEN JE POMEMBNA PRAVILNA VGRADNJA ...
Pomembno je, da ima stavba, v kateri živimo, čim manjše toplotne izgube, saj lahko tako privarčujemo pri ogrevanju. Skozi stavbo pohi-
AndrejTerglavvp-Adrai 96b, 3313 Polzelo
Tel: 03/572 06 73 GSM: 041/216 214
www.1erglav.ii
1 IkvJ ^ \
*	Beljenje notranjih površin in fasad
*	Dekorativni opleski
*	Izdelava izolacijskih fasad
*	Delo na višini z dvižno košaro
štvo so običajno toplotne izgube velike, zato je v takšnih primerih zaželena zamenjava le-tega. Kupiti je potrebno kakovostna okna, zelo pomembna pa je pravilna vgradnja. Stik med okvirjem okna in steno mora biti pravilno izveden, saj drugače na tem mestu nastajajo toplotne izgube.
Največ toplotnih izgub nastane z ventilacijskimi izgubami skozi stik med krilom in okvirjem ter skozi fugo oziroma stik med konstrukcijo in okenskim okvirjem. Na teh mestih lahko nastane toplotni most, ki lahko povzroči težave zaradi površinske kondenzacije vodne pare in zato razvoja plesni.
... IN UPOŠTEVANJE TEHNIČNEGA PRAVILNIKA O UČINKOVITI RABI ENERGIJE V STAVBAH
Večjo pozornost oknom je potrebno nameniti tudi zaradi tehničnega pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki je eden najbolj stro-
Savinjske novicešt. 37,11. september 2015 13
Tematska priloga

14 Savinjske novicešt.37,11. september 2015
Tematska priloga
I
gih v EU in nalaga, da lahko v objekt vgradimo samo okna, ki imajo toplotno prehodnost stekel 1,1 W/m2K oziroma 1,3 W/m2K, če upoštevamo tudi okvirje. Pri kakovostnem oknu so pomembne lastnosti število stekel, plin v medprostoru, nanos na šipah, distančnik, okvirji, krila in tesnila. Šele s kakovostno zasteklitvijo in nato primerno fasado dosežemo, da se bodo stroški ogrevanja bistveno zmanjšali.
VEDNO SVEŽ ZRAK V BIVALNIH PROSTORIH
Sodobne energijsko varčne hiše imajo obvezno vgrajen prezračevalni sistem. To je edini način, da v bivalnih prostorih zagotovimo dovolj svežega zraka ob minimalnih toplotnih izgubah. Osnovno pravilo pri kakovostnem prezračevanju je, da mora svež zrak prihajati v bivalne prostore, po možnosti čim dlje od vrat. Od tam potuje po hodnikih in stopnicah do tako imenovanih umazanih prostorov (kuhinja, kopalnica, stranišče), nato pa ga je treba v celoti odvesti iz hiše.
Najustrezneje ta postopek izvede centralno prezračevanje z izkoriščanjem odpadne toplote (rekuperacija) in higrosenzibilni sistem, pri katerem so energijske izgube zaradi natančno dimenzioniranih pretokov minimalne. Takšen nadzorovani prisilni način prezračevanja je sicer namenjen prezračevanju večstanovanjskih stavb.
Lokalno prezračevanje je cenovno smiselna in upravičena izbira za manjša stanovanja, kjer zadostujeta ena ali dve enoti. Za hišo z dvema nadstropjema in več prostori, ki jih je treba prezračevati, pa je tako z vidika učinkovitosti prezračevanja kot z vidika gospodarnosti naložbe boljša izbira centralni prezračevalni sistem.
Z opisanimi ukrepi bomo naše domovanje ustrezno pripravili na zimo. S tem bodo stroški ogrevanja nižji kljub nestanovitnim cenam energentov. Poskrbeli bomo za prijetno bivalno okolje in prijazni bomo do svojih denarnic. ■
Savinjske novicešt. 37,11. september 2015 15
Oglasi
SPORT
CAPLJA
DEBELAK
Caplja o.o.o.
JuvajijL 2a. .'537 Ljubno Savinji
r "v	i
■	,J	il
Dtliiviii í d v trgovine: ud pun, iln pet. url 14. du IS. urt ozlrtip« pu dogovora.
RELAX ŠOLA VOŽNJE
MOZIR J E [Vpisi vsak dir i
MOZIRJE, Savinjska c, 29 wmsolavoznje-relax.si
S tem kuponom v mesecu septembru
0%
na vse artikle proizvajalca SELEC
16 Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
Šport, Ljudje in dogodki
31. ATHLETE ULTRA MARATON CELJE-LOGARSKA DOLINA
Teklo neverjetnih 594 žensk in moških
jeklenih mišic
V soboto so člani Drušlva maratoncev in pohodnikov Celje v sodelovanju s Slovensko vojsko (SV) in številnimi drugimi partnerji organizirali že 31. athlete ultra maraton Celje-Logarska dolina, v katerem je sodelovalo 150 tekačev maratoncev, 126 moških in 24 žensk.
Iz Celja do Mozirja (33 km) in Celja do Luč (58 km) ter s startom iz Mozirja (42 km), Ljubnega in Luč (27 oziroma 17 km) do Logarske doline se je tekov različnih kilome-
na voljo osvežilne napitke in manjši energijski prigrizek. Tekma se je odvijala brez nezgod ali omembe vrednih odstopov. Tistim, ki so pritekli na območje občin Luče in Solčava po 12. uri, pa so nalivi precej poslabšali tekmovalne pogoje.
Na ultra maratonu je zmagal Madžar Gabor Muhari (5:14:07), pred Kranjčanom Danijelom Haj-dinjakom (5:18:40), na tretje mesto pa je 75 km razdaljo pritekel Vid Senica iz Moravč (5:31:05).
Šampion letošnjega athlete ultra maratona je postal Madžar Gabor Muhari.
(Foto: Jože Miklavc)
trin udeležilo še več kot 440 športnikov, skupaj skoraj le nekaj manj kot 600.
Prireditev je potekala v deževnem vremenu, a zelo dobrih, skoraj idealnih razmerah. Povsod so imeli tekači ob progi na stojnicah
Dolgoprogašica Bernarda Zvir iz Šentjanža se je po pretečenih 45 km pred Ljubnim odlično počutila. (Foto: Jože Miklavc)
Med ženskami je bila na cilju daleč pred drugimi znana mara-tonka Kranjčanka Neža Mravlje (36 l.), pred Jasmino Pitamic SV RB/1.BR ter tretjeuvrščeno Brigito Burja iz Radomelj. Mravljetova se je skoraj izenačila z zmagovalni-
mi moškimi s časom 5:33:20.
Že na četrto mesto je ob izboljšanju lanskega časa za 26 minut pritekla to »ultra« razdaljo Bernarda Zvir iz Šentjanža (57 l.), to pa ji je s časom 6:57:12 zagotovilo prvo mesto v njeni starostni kategoriji. Po tekmi je izjavila, da ji je takšno vreme zelo ustrezalo, razen močne plohe ob koncu teka, ter da je dobro pripravljena za naslednje teke. Že naslednji dan je nastopila na krajšem teku na Ptuju.
Odlično so se izkazale tudi tekačice na teku Ljubno-Logarska dolina (27 km): 1. Suzana Ferenc iz Šoštanja, 3. Petra Bitenc iz Mozirja ter 4. Nataša Kotnik iz Velenja. V moški konkurenci na isti razdalji pa je postal prvak Boštjan Štiglic iz Mozirja.
S starta v Lučah se je proti 17 km oddaljenemu cilju pognalo kar 281 tekačev, med njimi tudi kolesar Erik Rosenstein, 95 žensk in 186 moških iz številnih krajev Slovenije, tujine ter tudi Zgornjesavi-njčanov. Dobre rezultate so dosegli še nekateri udeleženci tekov iz Zgornje Savinjske doline.
Opazili smo tudi neverjetne en-tuziaste, ki so tekli kot invalidi; slepi tekač z belo palico ob tekaču prijatelju, tekača z dvema opornicama, prizadete zaradi revmatičnih bolezni, hendikepirane po hujših boleznih ter najstarejšo maratonko 76-letno Lojzko Bratušo iz Maribora, ki je najdaljšo progo zmogla v času 8:50:76.
Jože Miklavc
ZANIMIVOSTI NARAVE
Mala velikanka
Gozdovi okoli Crete letos ponujajo obilo gob, med njimi tudi jesenske lepotice lisičke. Ceprav je gobe treba znati iskati, lisičke na fotografiji najbrž ni bilo težko opaziti. In kar je najbolje, kljub svoji velikosti in teži, ki je znašala kar 150 gramov, je bila njena notranjost zdrava in čvrsta. Ravno prava za slastno gobovo rižoto, v kateri je pristala.
TG
Še kilometer, dva do odrešitve (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 37, 11. september 2015 17
Šport
SPREJEM MAJE MIHALINEC V MOZIRJU
Rezultati mlade atletinje za domačo občino
vredni zlata
Župan Ivan Suhoveršnik je Maji Mihalinec ob sprejemu izročil monografijo Mozirja. (Foto: Marija Šukalo)
Svetovno prvenstvo v atletiki v Pekingu se je za Mozirjanko Majo Mihalinec končalo uspešno. V teku na 100 metrov je postala 32. najhitrejša sprinterka na svetu, na 200 metrov pa je z osebnim rekordom dosegla 19. mesto.
Tega uspeha so se prvo sredo v septembru na sprejemu v Mo-zirskem gaju veselili tudi Majini soobčani. Mozirska občina je namreč članici Atletskega kluba Velenje pripravila prisrčen sprejem.
O njenih dosežkih na Kitajskem in v preteklosti je spregovoril Robert Klemenak. Moderator dogodka ni skrival veselja ob dejstvu, da je dosedanjim izjemnim dosežkom dodala nastop v Ptičjem gnezdu in tako ponesla ime Mozirja v svet. Mlada atletinja je med drugim letos postala tudi balkanska prvakinja v teku na 100 metrov, tretja pa
je bila na 200 metrov.
Zadovoljstva ob dogodku ni skrival niti župan Ivan Suhoveršnik, ki je v šali dodal, da je letošnji sprejem za odlično Mozirjanko le uvertura za prihodnje leto ob njenem
nastopu na olimpijskih igrah. »Za nas je naša krajanka zmagovalka. Sedaj pa od Maje ne pričakujemo, le tiho želimo, da se naslednje leto ponovno srečamo na sprejemu, kjer ji bomo izrekli čestitke za tako
dober oziroma boljši rezultat,« je ob zdravici izpostavil Suhoveršnik.
Čestitkam so se med drugimi pridružili Pavla Trogar, starosta športa in dolgoletna učiteljica telovadbe, »oče« Mozirskega gaja Jože Skornšek in predstavnik domačega športnega društva Matija Blagojevič.
Vidno ganjena Maja se je udeležencem zahvalila za njihovo navijanje pred domačini ekrani in podporo, ki so ji izkazali prav na sprejemu. Sedaj pa jo čaka še veliko trdega dela. Njen naslednji veliki cilj so namreč olimpijske igre. Za nastop že ima zagotovljeno normo v teku na 200 metrov, na 100 metrov pa jo bo morala loviti na enem od prihodnjih nastopov na različnih atletskih tekmovanjih. Njena skrita želja je doseči in preseči državni rekord v teku na 200 metrov, ki je 22,72.
Marija Šukalo
URBANI GLADIATORJI V LOGARSKI DOLINI
Udeleženci premagovali ovire na treh trasah
Logarska dolina nudi pustolovščino že sama po sebi, ko pa organizatorji spektakularnega Urbanega gladiatorja tekmovalcem pripravijo še atraktivne ovire, postane pot adrenalinsko zabavna. To se je zgodilo v nedeljo, 23. avgusta.
Ovire na treh trasah je premagovalo kakih 60 skupin. Prvi so se po opravljeni šest- do osemkilome-trski poti z 20 ovirami vrnili v dveh
urah, tisti, ki so šli na 16-kilometr-sko pot s 40 ovirami na 910 metrih višinske razlike, so potrebovali kar štiri do pet ur. Dogajanje, ki bo letos potekalo še na Polzeli in v Ljubljani, je bilo v Logarski dolini tokrat prvič.
Skupine so bile sestavljene iz najmanj dveh in največ desetih tekmovalcev. Začetek in konec poti je bil pri Turistično informativnem centru Logarska dolina. Gladiatorji so
Gladiatorke na spretnostni preizkušnji (Foto: Slavica Tesovnik)
I
Gladiatorji v prsti pod »električnim
med potjo plezali, se drčali po smučišču, nosili bremena, se plazili po prsti pod »električnim pastirjem« in še marsikaj jih je čakalo na preizkušnji. Za na pot so potrebovali kar nekaj poguma in kondicije, a čarobne gozdne učne poti, Klemenča jama, pogled na Ojstrico in med drugim osvežitev pod slapom Rinka so bila doživetja, ki so se splačala, seveda na najzahtevnejši trasi.
Kot odgovorna organizatorka
pastirjem« (Foto: Slavica Tesovnik) dogodka se je z dobro ekipo izkazala dr. Ines Voršič in direktor prireditev Urbanih gladiatorjev Nino Co-kan. Udeleženci so okrepili timske-ga duha, dodobra preizkusili svoje zmogljivosti in najbrž pri sebi premaknili kakšno mejo, za katero do sedaj niso vedeli, da jo zmorejo.
Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: gladol).
Slavica Tesovnik
18 Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
Šport, Organizacije, Kultura
ERIK ROSENSTEIN PREDSTAVIL SVOJO ŠPORTNO POT
Vsak, ki konča dirko okoli Slovenije, je zmagovalec
V četrtek, 20. avgusta, je v prostorih Centra za druženje mladih na Rečici ob Savinji potekala predstavitev športne poti kolesarja Erika Rosensteina. Zbranim je predstavil svojo športno pot ultramaratonskega kolesarja, ki zahteva ogromno truda in številna odrekanja.
Rosenstein je eden najuspešnejših ultramaratonskih kolesarjev v Sloveniji. Večkrat se je že udeležil Dirke okoli Slovenije (DOS), kjer je v lanskem letu s časom 1 dan 23 ur in 26 minut prvič tudi zmagal. Poleg DOS-a je v kategoriji dvojic skupaj s Tomažem Perčičem tekmoval na znameniti dirki po Ameriki imenovani RAAM.
»Zmagujem zato, ker se kljub neznosni bolečini in smrtni utrujenosti preprosto nočem ustavi-
KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE
Erik Rosenstein je dejal, da v naslednjem letu ne bo tekmoval na DOS-u, saj ima druge izzive, ki so vezani predvsem na njegovo družino. Kljub temu bo še naprej ostal aktiven kolesar. (Foto: MŠ)
ti,« so besede pokojnega ultrama-ratonskega kolesarja Jureta Ro-biča, s katerimi je Erik začel svojo predstavitev. Z njimi je hotel povedati, da so treningi in tekmovanja ultramaratonskih kolesarjev zelo naporni in zahtevajo izjemno fizično kot tudi psihično pripravo.
Gostom je predstavil podrobnosti DOS-a in svojo pripravo na dirko. DOS je več kot tisoč kilometrov dolga preizkušnja, ki se začne in konča v Postojni. Tekmovalci lahko tekmujejo v kategoriji posameznikov, dvojic ali četvork. Poudaril je, da je na takšnih dirkah zelo pomembna ekipa, ki kolesarje spremlja v spremljevalnem vozilu ter številni navijači ob poti, ki iz tekmovalcev iztisnejo še zadnje moči.
Primož Vajdl
Teden dni ustvarjanja, druženja in iger
Kulturno društvo Nazarje je avgusta pripravilo ustvarjalne delavnice za najmlajše. Ob vodji Ireni Budna so v domu kulture otroci ustvarjali iz različnih materialov.
Druženje so izkoristili za barvanje kamnov in drugih predmetov z voščenkami in temperami. Mladi ustvarjalci so oblikovali premete iz kartona in lepenke ter iz sladkega testa in das mase. Zabavali so se z didaktičnimi in družabnimi igrami, kot so gnilo jajce, tihi telefon in druge. Tedensko druženje so udeleženci zaključili z ogledom sinhroni-
ziranega animiranega filma Home.
Po besedah predsednice kulturnega društva Irene Budna so otroci pokazali veliko zanimanje za druženje, ki se je praviloma končalo z igro pred nazarskim kulturnim domom ali na bližnjem igrišču, in si tako krajšali čas.
Marija Šukalo
Irena Budna, predsednica Kulturnega društva Nazarje, je pomagala otrokom pri barvanju s temperami. (Foto: Marija Šukalo)
PRIČENJA SE 21. EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ
Znova priložnost za opazovanje umetnikov pri ustvarjanju
V sredo, 16. septembra, Kulturno društvo Jurij Mozirje stopa v tretje desetletje prirejanja slikarskih študijskih dni Ex tempore Mo-zirski gaj. V parku cvetja bo ob 17. uri uradna otvoritev 21. mozirske-ga ex tempora. Priznani slikarji in likovni ustvarjalci iz Slovenije in drugih držav tudi letos potrjujejo ude-
ležbo. V Mozirju, gaju in njegovi okolici bodo ustvarjali vse do sobote, 19. septembra. Druženje bodo tega dne zaključili z otvoritvijo delovne razstave v Slomškovi dvorani ob 18. uri, v novembru sledi še otvoritev pregledne razstave v Galeriji Mozirje.
TG
Popravek
V prejšnji številki Savinjskih novic je prišlo pri podpisu fotografije pri članku o Meninskem prazniku do neljube napake. Avtor fotografije je Matej Bevk in ne Matej Bevc, kot je bilo zapisano.
ŠMS
Savinjske novice št. 37, 11. september 2015 19
Šolstvo, Ljudje in dogodki, Informacije

OSNOVNA SOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD
Prvi šolski dan preživeli vsi prvošolčki skupaj
Da je prvi šolski dan res nekaj posebnega in nepozabnega, zna povedati vsak prvošolček. V Gornjem Gradu je letos nova ravnateljica Blanka Nerad sprejem za prvo-šolčke organizirala v popoldanskem času, da je bilo lahko prisotnih čim več staršev. Prav tako so se letos prvič vsi podali v matično šolo, podružnični pa sta prvo-šolčke sprejeli dan kasneje.
Ravnateljica je dejala, da kljub temu, da so pred velikim izzivom, ki se mu reče šola, jim želeli veliko lepih trenutkov v šoli, veliko osvojenega znanja, predvsem pa da bi bili še naprej v prvi vrsti otroci. Veliko korajže in lepih spominov je šolarjem zaželel tudi župan Stanko Ogradi. Vsi učenci so od svojih razre-
Nova ravnateljica Blanka Nerad je bila na šoli že ves avgust, saj je bilo veliko stvari, s katerimi se je morala spoznati. Na šoli se počuti dobro, spoznava kolektiv, všeč pa ji je tudi Gornji Grad. (Foto: ŠMS)
dničark dobili rumene rutice in kape, ravnateljica pa jim je podelila knjige in darilo občine, nezgodno zavarovanje za vse prvošolčke.
Skupaj bo prvi razred obiskovalo trideset otrok, 17 v Gornjem Gradu, sedem v Bočni in šest v Novi Štifti.
SMS
Učenci so od svojih razredničark dobili rumene rutice in kape, ravnateljica pa jim je podelila knjige in darilo občine, nezgodno zavarovanje za vse prvošolčke. (Foto: ŠMS)
GORNJI GRAD
Najlepši počitniški dnevi so preživeti na oratoriju
V času od 10. do 14. avgusta je v Gornjem Gradu potekal oratorij, ki se ga je udeležilo 82 otrok. Najmlajša je štela le tri leta, zanje je skrbelo 16 animatorjev. Otroci iz Nove Štifte, Gornjega Grada, Bočne in od drugod so dneve preživljali v parku pred katedralo. Ob zaključku so otroci k maši, pri kateri so aktivno sodelovali, povabili starše, pripravili so tudi razstavo izdelkov.
Dnevnih aktivnosti po besedah vodij oratorija Aljane Štiftar in Anje Nadvešnik ni manjkalo. Ustaljen jutranji dvig zastave, petje himne, molitve, kateheze in igre ani-matorjev so bili stalnica v dnevnem dogajanju. Otroci so razdeljeni po skupinah izdelovali so hobot-
nice iz volne, posodice za svinčnike, svečnike iz plastenk, zanimiva je bila eksperimentalna delavnica,
najbolj živahna pa plesna skupina. V igrah po skupinah so opravljali razne naloge in si zato prislužili
cekinčke. Ekipa, ki jih je zbrala največ, je postala zmagovalka.
SMS
Oratorij je združil skoraj sto mladih, ki so uživali vsak trenutek dneva. (Foto: ŠMS)
Knjižne novitete v septembru v Knjižnici Mozirje
LEPOSLOVJE:
Šteinbauer, Zoran: Tri lune, Doyle, Arthur Conan: Sherlock Holmes, Spomini, Bowden, Oliver:
Skrivna križarska vojna, Chase, Emma: Ukročena, Adamič, Louis: Stari cerkovnik, Petančič, Samo: Anor Kath, Doba razdora, Basinskij, Pavel: Lev Tolstoj : pobeg iz raja, Giordano, Paolo: Črnina in srebro, Ma-comber, Debbie: Palisandrova uli-
ca 204, Lindsey, Johanna: Ljubi samo enkrat, Ivory, Judith: Ponudba, Gracie, Anne: Moj popolni zapelji-vec, Dellaira, Ava: Ljubezenska pisma mrtvim, Matthews, Carole: Hiška ob morju, Samko Tale: Knjiga o britofu.
STROKOVNA LITERATURA:
Stegne, Vladimir: Uporabimo les, Anatrella, Tony: Teorija spola : kul-
turni izziv, Kodele, Alenka: Piškoti, piškotki in drugačno pecivo, Osho: Zlata zrna, Lydall, Wendy: Otroštvo brez cepiv, Chamgon Kenting: Resnična popolnost, Omerza, Igor: Karla : Udba o Dragi, Zore, Jani: Gospodarjenje z odpadki, Novak--Antolič, Živa: Klinična prehrana v nosečnosti, Gaber, Goran: Max Weber in znanost kot poklic.
MLADINSKA LITERATURA: Blanco, Noelia: Sanje v dolini Mili, Hager, Mandy: Dragi Vincent, Fougere, Isabelle: Povej mi, zakaj, Šramkova, Jana: Hruškadot-tir, Dimitrovski, Bojana: Vilko in Lina in njuna družina, Leskovec, Anita: Pujsek in ura, Rosenthal, Amy: Pujsek, Podgoršek, Mojiceja: Kakšen je svet, Podgoršek, Mojiceja: Tri muhe in umazan ribnik.
20 Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
Šport, Ljudje in dogodki, Oglasi
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO OB SAVINJI BTC
Med šesterico najboljših pet ljubenskih skakalcev
V soboto, 29. avgusta, je v Žireh potekala tekma za pokal Cockte v kategoriji dečki do 16 let. Na tekmovanju je nastopilo šest skakalcev Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC, dva od njih sta bila iz mlajše kategorije, ki sta tekmo izkoristila za dober trening. Rezultat tekmovanja je pokazal, da se tudi mlajša Žak Mogel in Filip Vranc, lahko brez težav kosata s starejšimi sotekmovalci.
Ljubenski skakalci so na koncu prijetno presenetili, saj se jih je med prvo šesterico uvrstilo kar pet. Zmagovalni oder je v celoti pripadel ljubenskim tekmovalcem. Prepričljivi zmagovalec tekme je postal Timi Zajc, sledila sta mu Medard Brezovnik in Lovro Vodušek. Na petem in šestem mestu sta ekipni uspeh dopolnila mlajša Žak Mogel in Filip Vranc, Aljaž Nerat pa se je uvrstil na deseto mesto. Odličen ekipni uspeh
kaže, da se na Ljubnem ob Savinji kalijo odlični skakalci, ki bodo kmalu pripravljeni na tekmovanja višjega ranga.
ŠMS
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekma treh položajev
Člani gornjegrajskega strelskega društva so v nedeljo organizirali strelsko tekmo z malokalibr-sko puško v trojnem položaju - leže, sede in stoje. Strelci so streljali po 10 nabojev v vsakem položaju na 50 metrov in po 10 nabojev skupno za preizkus. Tekma je štela za naslov prvaka kombinacije v letu 2015.
Zmagal je Peter Bezovšek (208 krogov), drugi je bil Boris Purnat (207) in tretji Henrik Strnad (180). V tekmovanju za prvaka kombinacije trenutno vodi Peter Bezovšek (397 točk), sledita mu Boris Purnat (391) in Ivko Po-ličnik (377).
PB
Zmagovalni oder je v celoti pripadel ljubenskim tekmovalcem.
PLANINSKI TABOR LOKVE 2015
Pri osvajanju vrhov pomagalo tudi sončno vreme
Mladi rečiški planinci so se tudi letos udeležili planinskega tabora, ki je bil na Lokvah na Primorskem. Nekaj več kot trideset otrok od 1. do 9. razreda z Rečice ob Savinji, iz Šoštanja in Velenja je sredi sončnega avgusta teden dni preživelo v naravi, ob osvajanju vrhov in igri. V pomoč so jim bili planinski vodniki in tehnično osebje. Organizatorji, člani Planinskega društva Rečica ob Savinji, so zaradi manjšega števila prijav udeležence združili s sežanskimi otroki.
Otroci so osvojili znanje s področja planinstva in bivanja v gorah ob pomoči gorskih reševal-
cev, ki so jim približali svoje delo ter predstavili iskanje in reševanje ponesrečenca s psi reševalci. Od bližnjih vrhov so osvojili Mali Golak, Polda-novec in Čaven. Sproščali so se ob različnih skupinskih igrah, se spuščali po zip-line, ustvarjali v delavnicah, dneve pa zaključevali ob tabornem ognju. S planinskim krstom so v svoje vrste sprejeli tiste, ki so se v planinske vrste pridružili prvič.
Letos so za vodenje tabora poskrbeli Sežanci in Rečičani, »komando« pa zaupali Eriki Možina in Janji Polavder. »Velik upad prijav smo rešili z združevanjem otrok, kar se je izkazalo za odlič-
no potezo. Seveda pa to ne bi bilo mogoče brez številnih prostovoljcev, ki so brezplačno noč in dan skrbeli za najmlajše pohodnike, ter donator-jev, ki so prispevali sredstva,« ni skrivala zadovoljstva Polavderjeva.
Tekst in foto: Marija Šukalo
f \
ZAHVALA
Planinsko društvo Rečica ob Savinji se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili izvedbo poletnega planinskega tabora Lokve 2015. Tokrat so nam pomagali: Vivapen Celje, Brinečev kmečki mlin (Spodnja Rečica), Kova Celje, Dolinar Branko (Spodnja Rečica), Potočnik Ivo (Dol-Suha), Bitenc Ida (Zgornje Pobrežje), Stanko Tiršek (Poljane), Ermenc Marija (Šokat, Gornji Grad), Kovinar Urška (Delce), Funtek Boža (Varpolje), Vrtnarstvo Aleš (Loke pri Mozirju), Daš-Dam d.o.o. (Varpolje), Zvir Bernarda (Šentjanž), Majerhold Bernarda (Šentjanž), Mesnica Šinti (Ljubno ob Savinji), Unatova kmetija (Prihova), Zavolovšek Matevž s.p. (Gornji Grad), Davidov hram (Ljubno ob Savinji), Pekarna Naraločnik (Ljubno ob Savinji), Pekarna Adi Banovšek (Varpolje), Ble-kač Uroš (Dol-Suha), Izoles Nazarje, Fuerst Marija (Rečica ob Savinji), OŠ Rečica ob Savinji, Savinjske novice. Hvala za vašo pomoč.
Po naporni hoji so si mladi planinci in njihovi vodniki pod vrhom Poldanovca privoščili malico in počitek.
Savinjske novice št. 37, 11. september 2015 21
Šport, Pisma bralcev
ŠALJIVE IGRE IN VLEČENJE VRVI V ŠMIHELU NAD MOZIRJEM
Ko mladcem izstopijo jeklene mišice
Drugi dan Ovčarskega praznika v Šmihelu je bil namenjen šaljivim šmihelskim igram in vlečenju vrvi. Še posebno slednje je bilo zelo atraktivno in napeto.
Za vlečenje se je prijavilo osem ekip. V prvem krogu so Ajznpo-nerji iz Šmartnega ob Paki s težavo premagali in izločili mladeniče z Brezja, domačini so z vztrajnostjo premagali Govedorejsko društvo Zgornje Savinjske doline, Davidov hram je z veliko srčnostjo odpravil Bele Vode, jekleni možje iz Špor-
tnega društva Svetina pa Novo-štiftčane.
Polfinalni obračuni so bili še atraktivnejši. Ob glasni vzpodbudi obiskovalcev so domači fantje potegnili k sebi z mišicami oblite Aj-zenponarje, ki kar niso mogli dojeti, da so ostali brez velikega finala. Manj dela so imeli Svetinčani z Davidovim hramom. Poraženca sta se udarila med seboj, Ajzenponarji pa tokrat niso dovolili presenečenja.
Veliki finale je bil vrhunec dogodka. Še posebno zato, ker so do nje-
ga z veliko vztrajnosti in volje prišli domačini. Fantje iz Svetine pa so znova dokazali, da njihova težko grajena in z mišicami opotičena telesa niso pripeljali v Šmihel z namenom doseganja drugega mesta. Domači fantje so se kljub premoči dobro upirali, a ne dovolj uspešno za zmago. Slednja je tako odšla v Svetino.
Kot protiutež fantom so ekipe za vleko vrvi sestavile tudi ženske. Med sabo so se pomerile mlade Šmihelčanke Baza bar, Šmihelske
dame in dame s sosednjega hriba, torej Belih Vod. Vsaka ekipa se je pomerila z vsako, na koncu pa so si zmago privlekle punce ekipe Šmihel Baza bar, druge so bile Šmihelske dame, tretje pa Bele Vode.
Šaljivi igri sta bili samo dve, saj se je vmes vreme poslabšalo in prineslo dež. Tri ekipe, domačini, go-vedorejci in Žejoti so se pomerili v prenašanju jabolk in jajc. Najuspešnejši so bili domačini.
Benjamin Kanjir
Šmihelski fantje so se kljub premoči nasprotne ekipe dobro upirali, a ne dovolj uspešno za zmago. (Foto: Benjamin Kanjir)
Jože čestitam ti
LOKE
Gozdna šola Mozirje bo s 5.ŠUSEKO avanturo
Nogomet, košarka, kolesarjenje, hoja po vrvi, vožnja s kajaki, spretnosti in gasilski poligon ter pohod bodo v soboto, 12. septembra, rdeča nit 5. ŠUS EKO avanture v Gozdni šoli Mozirje. Na športno-družabnem dogodku v Lokah lahko vsak v sebi poišče športnega asa ali uživa v okolju gozda in reke Savinje.
ŠUS EKO avantura, ki se letos iz Bohinja seli v Gozdno šolo Mozirje, se bo začela ob 9. uri z zborom ekip, ob 10. uri sledi slavnostna otvoritev in telovadni nastop članic Športne unije Slovenije, nato pa se ob 11. uri začne zares. V ekipi, ki šteje od dva do štiri člane, bodo imeli tekmovalci šest ur časa, da dokažejo svoje športne
sposobnosti in se ob tem odlično zabavajo.
»ŠUS EKO avantura je športni dan, primeren za vsakogar, ki se želi preizkusiti v različnih športih in se ob tem zabavati v dobri družbi. Vsem udeležencem bo ponudila preko sedem športnih panog, ki se jih bodo lahko udeležili v poljubnem vrstnem redu in v poljubnem tempu. Naloga udeležencev bo, da poizkusijo čim več ponujenih športnih disciplin in odkrijejo kaj novega,« je prihajajoči dogodek opisala Mojca Koligar, strokovna sodelavka pri Športni uniji Slovenije. Več na spletni strani in facebooku Športne unije Slovenije.
DJ
V 36. št. Savinjskih novic gospod Jože Bider odgovarja na moje pisanje iz 35.št., pri tem pa krepko zavaja vse bralce, razen tistih, ki smo prisostvovali omenjenemu dogodku. Sam nisem nič omenjal njegove kariere (ki mene in pa prisotnih takrat sploh ni zanimala), ampak sem samo pod narekovajem napisal »priznani inovator« - tako se je sam predstavil. Ugotavljam, da je omenjeni gospod strokovnjak za sprenevedanje in potvarjanje besed, za kar mu gre res »čestitka«. Navaja, kako je pohvalil župana in njegovo ekipo (naj navedem, da je za obnovo zaslužna še prejšnja zasedba občinskega sveta). Če je to bila pohvala, je zvenela zelo inova-tivno in bi se moral, če že ne župan, vsaj kdo drug zahvaliti zanjo. Vendar so prisotni zapuščali prireditev tako, kot sem opisal. Nadalje ugovarja oziroma dodaja, da nikoli ni nikogar napadal niti fizično (to je
absolutno res) niti z jezikom - slednje prepuščam v razsodbo prisotnim na prireditvi.
Želi si plodnega in racionalnega sodelovanja z županom in občinskim svetom, pri tem pa ne dopušča, da bi si kdorkoli od njih drznil pomisliti na ponudbo kakšnega drugega proizvajalca, češ ker boljšega od njega pač ni. Polnih 28 let že delam v trgovini, pa takšnega »posiljevanja« s strani ponudnika še nisem doživel. Nadalje navaja, da prav dobro živi (kar mu verjamem in privoščim) od svoje pokojnine in licenčnih pogodb. Potem pa ne vem, zakaj se vmešava v ta projekt, ki bi ga naj ponujal njegov sin.
Energetsko stanje OŠ Rečica se bo verjetno moralo reševati bolj kompleksno s pomočjo kakšnih večjih strokovnjakov, da se ne bo ponavljala zgodovina gradnje tega objekta. Takrat je bil za grad-
22 Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
Pisma bralcev, Kronika, Zahvale, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
njo izbran najcenejši izvajalec, pa se verjetno še spomnimo, kako je gradnja potekala. Ko se je gradnja po enoletnem premoru nadaljevala, se je tako »šparalo«, da so bili spet izbrani najcenejši materiali in izvajalci. Sedaj pa vidimo, kakšna so oziroma so bila okna, strešna izolacija, parket v telovadnici ... Angleški pregovor pravi: »Nisem tako bogat, da bi poceni kupoval.« Ali pa po naše: »Kolikor denarja, toliko muzike.«
Kot član občinskega sveta pa ti g. Jože zatrjujem, da ne bom nikoli podprl izbora katerega koli izvajalca za kakršnokoli storitev na takšen način, kot si si ti zamislil, saj sem to moralno dolžan tudi trža-nom, ki so me izvolili.
Ob koncu pa še tole: če bi bila midva soseda, kot si napisal, bi me ti bolje poznal in bi vedel, da nisem le pravi Slovenec (za ta kompliment se ti zahvaljujem), ampak da sem tudi zaveden Rečičan. Mis-
lim, da sem to dokazal na več področjih svojega delovanja in to - verjameš ali ne - tudi zastonj. Tako kot ti ugotavljaš, kateri pameti, tuji ali domači, jaz bolj verjamem, sam ugotavljam, da te dejavnosti - prostovoljnega dela - nisi nikoli pretirano prakticiral, zato me sedaj kar čudi od kod ti kar naenkrat takšna dobrodušnost.
Ustvarjalcem in bralcem SN obljubljam, da na to temo s tabo, spoštovani Puški Joško, ne bom več polemiziral. Predlagam pa, da v bližnji prihodnosti naredimo družabno srečanje v Medgenbor-zi, malo prelistamo knjigo, katere predstavitev je bila povod za prvo moje pisanje v SN, pa si še povemo kakšno novo šaljivo zgodbo (jaz jih vem še kar nekaj, tudi iz Dol-Suhe) ... Konec koncev pa lahko »udarimo« tudi kakšno aktualno temo.
Še enkrat lep pozdrav!
Jožef Veninšek Rečica ob Savinji 86a
Mineva deveto leto, od kar usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladostni cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako je krut ta svet.?
V SPOMIN
9.9.2015 mineva devet žalostnih let, od kar nam je kruta usoda vzela našega dragega
Mateja SOVINŠKA
1989 - 2006
Hvala vsem, ki se ga spomnite in prižgete svečko.
Vsi njegovi
•	VLOM V GOSTINSKI LOKAL
Rečica ob Savinji: V noči na 1. september je neznani storilec na Rečici ob Savinji vlomil v lokal športnega društva, od koder je odnesel denar, cigarete in alkoholno pijačo. S tem je povzročil za okoli 1.000 evrov škode.
•	UKRADEL ZRAČNO BLAZINO
Nazarje: V noči na 1. september je neznani storilec v Nazarjah vlomil v osebni avtomobil, iz katerega je ukradel zračno blazino. S tem dejanjem je lastnika oškodoval za okoli 2.000 evrov.
•	POSKUS VLOMA V BENCINSKI SERVIS
Gornji Grad: V jutranjem času 1. septembra so bili policisti obveščeni o poskusu vloma v bencinski servis v Gornjem Gradu. Neznani storilec je poskusil vlomiti v notranjost preko noči, kar pa mu ni uspelo. Z dejanjem je na objektu povzročil za okoli 1.000 evrov materialne škode.
•	TATVINA DENARJA
Tirosek: 1. septembra v popoldanskem času so policisti prejeli obvestilo o tatvini denarja iz stanovanjske hiše v Tirose-ku. Med 14. in 15. uro so tri neznane ženske romskega videza najprej pristopile do dvokrilnega okna v pritličju hiše ob strani hiše in nato s silo telesa odstranile kovinsko mrežo za komarje. Skozi okno so vstopile v hišo. Preiskale so hišo in odnesle okoli 750 evrov.
•	POŠKODBA NA DELU
Juvanje: 2. septembra ob 18.49 uri si je v Juvanju občan pri delu poškodoval rame in nadlaket. Pomoč so mu nudili reševalci nujne medicinske pomoči, ki so ga oskrbeli na kraju dogodka in ga prepeljali v Splošno bolnišnico Celje.
•	UDAR STRELE
Krnica: 5. septembra ob 0.26 je v Krnici v gospodarski objekt udarila strela. Objekt je preventivno pregledal gasilec PGD Luče, ki je ugotovil, da je uničena električna omarica in del električne napeljave. Obveščen je bil dežurni električar.
•	TRČIL V ZADNJI DEL VOZILA
Varpolje: 5. septembra je voznik na regionalni cesti iz smeri Mozirja proti Ljubnemu ob Savinji zaradi neprilagojene hitrosti trčil v zadnji del stoječega vozila, ki je zavijalo levo proti Varpoljam. Voznica udeleženega vozila je pri tem dobila lahko telesno poškodbo in je zdravniško pomoč iskala naknadno sama.
Savinjske novice št. 37, 11. september 2015 23
Za razvedrilo
Cvetke
PONOVNO PRED TEŽKO PREIZKUŠNJO Lucija Polavder, judoistka, dobitnica bronaste olimpijske medalje v Pekingu 2008, ob izpolnjevanju tombolskega listka v Lučah: »Težko bo zbrati prave številke za glavni dobitek današnje tombole. Je bilo lažje priti do olimpijske medalje pred leti na Kitajskem.«
(Foto: FA)
KUŠN JO PO LOKOSTRELSKO
Udeleženci lokostrelskega tekmovanja na Lazah se imajo prav lepo. Malo ciljajo v tarče, malo pa v lička sotekmovalk. Tako sta Jani Turk (levo) in Marjan Gradič čestitala Nini Kos Čeplak za osvojeno drugo mesto v ženski kategoriji, Nina pa pošilja poljubček vsem bralcem in bralkam Cvetk in kopriv. Mogoče bo koga zadela Amorjeva puščica za prvo mesto v srcu kake nove ljubezni.
ŽUPAN IVO IMA RAD ROŽE
Pred vsemi caricami in carji rož v Mozirskem gaju, ko so razdelili nagrade, priznanja in čudovite šopke za najboljše (in najzaslužnejše podpornike floristične razstave), so organizatorji iz Sekcije cvetličarjev in vrtnarjev Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije namenili zahvalo in cvetlično priznanje tudi mozirskemu županu Ivu Suho-veršniku: »Ja, rože imam pa rad, ja, zelo rad jih imam! O fajn, da bom dobil pušeljc. Pa od tako čedne vrtnarke ...« je hitel župan z zahvalo. »A, kam ga bom dal, tale čudoviti šopek? Ja v vazo vendar, doma, da bova imela kar največ od njega oba, žena Nada in jaz.«
24 Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
Križanka, Oglasi
%					T< S t> K	» » u»			IMPROVIZIRANO PETJE V DŽEZU	ODE BELJENI DELRASTL. STEBLA KJER SE RAZVIJE JO LISTI	SRBSKO MEHKO OBUVALO BREZ PETE	PREDSTOJNIK BANOVINE	LANA CUVRKSON	SKUPINA PTIC	OBILJE, PREOBILJE	PERJE PRI REPI	ENOSTANO-VANJSKA HlSA	MESTO V rOSKANI. ITALIJA
								ODPADEK LESA PRI SKOBLJA-NJU										
	1 m j» jj i							SVETOVNO ZNANA PLAŽA V J. DELU RIA DE JANEIRA										
	JmrM							AMERIŠKI FILMSKI REŽISER (PAKULAI					VARUH, SKRBNIK					
													ZASTAREL IZRAZ ZA KANGLO					
	Jrh		»-Lvfl				r 4 V* <	POLT				MONGOLSKI VLADAR LITERARNA SMER V 20. STOLETJU				JANEZ RJGEU PISTACIJA		
						t		OSNOVNA ENOTA V DVOJIŠKEM SISTEMU	KRUTI RIMSKI CESAR					POLŽA, RIŽA				
									MESTO V IZRAELI) (EJLAT1					PRAPOR, ZASTAVA				
								1										
SESTAVIL: PETER U DIR		OBŠIREN TRAVNAT SVET, PRERUA	CVETNI PRAH	LEDVENO MESO KLAVNIH ŽIVALI BRAZIL PISATELJ (JORGE)							VRSTA HRUŠKE PRIPADNIK JNIATSKE CERKVE							
GRŠKO ANTIČNO MESTO										OBIČAJI V TRG. POSLOVANJU ZELENICA V PUŠČAVI							VERSKI VODJA širrov	SITEN, GODRNJAV, NEZADOVOLJEN ČLOVEK
STANJE OZRAČJA, KO JE ODSOTNA SVETLOBA								SL. PESNIK (PAVČEK)					AM. DŽEZIST (MILES)					
								9-7=7					PIVSKI VZKLIK					
VOLOVSKA ANTILOPA									FR IGRALKA (ANOUK)						NAZIV			
									EDO HAFNER						ZORAN LUBEJ			
ORGANIZACIJSKA ENOTA V OKVIRU ZVEZE												IZDELOVALEC OBLAČIL IZ KRZNA						
SL. OPERNI PEVEC (OARIAN. 1595-19661							POLDRAG KAMEN RAZLIČNIH BARV					TRAJNEJŠI MESNI IZDELEK						
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
za osebna in lažia tovorna vozila traktorje, delovne stroje, čtrikolesnike. skuterje ki motocikle KOVINSKA GALANTERIJA
proizvodnja h motaža
IVI A RI\J s.p.. Vransko 18b, 3305 Vransko
Tel. St.: 03 5725 106, »sin 041 508 655,031 814 999 e-mail: s) avica.mant@siol.net, www.marn-vransko.si
ŠŠts&Jfc it' i
Sanojske rlüvite d.O.O. ŠnvinjakS C 3331 N Hirat}«
'i ^ t ' '"-ŽSl fl
Ohranite k Vaše * 9 najlepše spomine!
Slovarček:
ABUN DANCA - obilje, preobilje; AM ADO - brazilski pisatelj (Jorge); REIZEM - literarna smer v 20. stoletju;
V_s
-"N
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
ASPIRATOR, MARMELADA, IME, NAROK, ANAT, OJE, EUROBASKET, SLAVA, CIKA, SHRIVER, AKCES, ALUMINIJ, INTKA, MESEC, KOLEGA, IG, OVITEK, ŽABARIJA, SAJE, OLESENITEV, TRAK, SIFON, JAVA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 38. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Savinjske novice št. 37, 11. september 2015 25
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
Petek, 11. september
Napovednik dogodkov
ob 19.00. Galerija Nazarje Pregledna razstava risb, slik in skulptur Gorana J. Horvata
ob 19.00. Vila Herberstein Velenje Trianglov lovski glasbeni večer s ščepcem kulinarike
ob 20.00. Solčava Akustični koncert Vlada Kreslina
ob 8.30. Rečica ob Savinji Festival športa_
ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Rokometni turnir (deklice in mladinke)
ob 9.00. Gasilski dom Salek Velenje Pikin planinski pohod
ob 9.00. OS Ljubno ob Savinji Turnir v odbojki
ob 10.00. Gozdna šola Mozirje ŠUS EKO avantura
Sobota, 12. september
ob 13.00. SRC Laze pri Kokarjah
60. obletnica Čebelarske družine Kokarje
ob 15.00. Katedrala Gornji Grad Slovesnost v počastitev 875-letnice ustanovitve benediktinskega samostana in omembe kraja Gornji Grad
ob 17.00. Radmirje
Slavnostna otvoritev novega gasilskega doma in razstava društva podeželskih žena Toplica
ob 19.00. Radmirje
Velika vrtna veselica z ansamblom Zmaji
ob 19.00. Dom kulture Nazarje Jam session z Dreta river bandom
ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Rokometni turnir (deklice in mladinke)
Nedelja, 13. september
ob 9.30. Smartno ob Dreti, Račnek Trim kolesarjenje_
ob 12.00. Šmartno ob Dreti, Račnek
Športno in družabno srečanje občanov občine Nazarje
Torek, 15. september
ob 17.00. CSU Nazarje Delavnica Izdelava hotela za insekte
ob 17.30. Knjižnica Velenje Odprtje razstave Urške Stropnik Šonc
Sreda, 16. september
ob 11.30. Dom kulture Nazarje Kviz Kaj vem o gozdu in lesu
ob 17.00. Mozirski gaj
Otvoritev 21. Ex tempore Mozirski gaj
ob 9.00. Muzej Vrbovec Nazarje Dan odprtih vrat
Četrtek, 17. september
ob 17.00. CSU Nazarje
Delavnica Kako s tapkanjem trajno odstranimo alergije, stres, strahove in 25 drugih težav
ob 19.00. Grad Vrbovec Nazarje Otvoritev novih prostorov Knjižnice Nazarje
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, težke od 100 do 130 kg, možna dostava na dom; gsm 031/832-520.
Prašiče, najboljše mesne pasme. Možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam kunčje meso; gsm 031/759-822.
Prodam zajce za zakol in brejo zajklo; gsm 040/684-008.
Prodam šest let staro simentalko, pašno, za nadaljno rejo; gsm 031/470084.
Kravo čb, pripoščeno, 2 tele, prodam; gsm 041/239-017.
Prodam čb telico, brejo 8 mesecev, pašno; gsm 031/331-457, popoldan. Prodam bikca simentalca, starega 10 dni; gsm 041/324-438.
ŽIVALI - KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
Kupim debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj! gsm 041/653-286. Kupim telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim telice, stare 1 teden; gsm 031/759-955.
DRUGO - PRODAM
Krompir, domači, dezire in karlinford, jedilni in svinjski prodam; gsm 051/357683.
Prodam 500 kg svinjskega krompirja; gsm 031/800-852.
Prodam zelo lepo ohranjene dnevne regale - masiven les; gsm 051/247-212. Prodam lanske silažne bale - poceni, in letošnje suhe bale; gsm 031/289-128. Mlin za sadje prodam, možna dostava; gsm 041/818-899, popoldan. Mala diatonična harmonika znamke Müller z zaščitnim kovčkom, torbo, uglasitev CFB, malo rabljena, zelo lepa. Cena 1.100 evrov; gsm 031/366-230. Prodam hladilnik sanitarne vode lentherminuest, leto pr. 2006, 200 l, korozijska zaščita, emajl; gsm 031/677018.
Tračno žago, cirkular, tristranski skobeljni stroj z odsesavanjem, štucar, porav-nalko; tel. št. 58-44-156. Mast z ocvirki prodam; gsm 051/414382.
DRUGO - KUPIM
Kupim sadje na drevesu za prešat; tel. št. 58-35-125.
Kupim leseno ohišje za šivalni stroj; gsm 031/472-966.
DRUGO - PODARIM
Podarim električne škarje black&dec-ker za rezanje žive meje, z okvaro; gsm 031/823-956.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor zetor, IMT, štore, univerzal, ter ostale traktorje; gsm 030/419-790. Traktor in ostalo kmetijsko mehanizacijo v kakršnem koli stanju kupim; gsm 041/259-810.
VOZILA - PRODAM
Prodam vw caddy, 1.6 tdi, l. 2011, 113.000 km, prvi lastnik; gsm 040/684-238. Prodam traktor imt, l. 84, cena po dogovoru; gsm 031/565-444. Prodam traktor ferguson imt 539, l. 88, kupim domače slive; gsm 051/358408.
NEPREMIČNINE
Oddam opremljeno dvosobno stanovanje v okolici Nazarij; gsm 041/416-809. Prodamo starejšo hišo v centru Solčave, lahko v turistične namene; tel. št. 5846-165.
Vikend hišo oddam za bivanje, Ljubija - Kolovrat, 50 m2; gsm 070/777-281. Poslovni prostor v centru Mozirja oddam; gsm 041/650-151. V Mozirju prodam 3,5-sobno stanovanje, takoj vseljivo; gsm 070/870-321. Enosobno stanovanje v hiši pri Mozirju, oddam; gsm 031/641-534. Manjšo hišo v Mozirju ali okolici najamem; gsm 041/282-573.
OSEBNI STIKI
46-letni podjetnik se želi poročiti z urejenim, razgledanim, podeželskim dekletom; gsm 031/807-376.
DRUGO IŠČEM
Iščem prevoz od Mozirja do Ljubljane, dnevno, okrog šestih zjutraj; gsm 031/760-665.
26 Savinjske novice št. 37, 11. september 2015
Šport, Oglasi
13. REKREATIVNI MARATON ZELENE DOLINE
Preko tisoč kolesarjev v Logarski dolini
Zadnjo avgustovsko soboto so Zgornjo Savinjsko, še natančneje Logarsko dolino preplavili kolesarji, ki so se udeležili 13. rekreativnega kolesarskega maratona Zelene doline v organizaciji Mlekarne Celeia iz Arje vasi. Maraton je bil razdeljen na dve progi. Na veliki maraton v dolžini 72 km, katerega start je bil v Arji vasi, in mali maraton, ki so ga poimenovali tudi družinski, za katerega so se kolesarji zbrali na Ljubnem ob Savinji.
Prvega se je po podatkih organizatorja udeležilo kar 683 kolesarjev. Reka kolesarjev velikega maratona se je takoj po startu najprej vila skozi prenovljeni center Žalca in v prečudovitem poletnem vremenu nadaljevala pot proti cilju v Logarski dolini. Tudi na Ljubnem so našteli zavidljivih 463 rekreativcev, ki so se podali na 32 km dolgo pot,
vendar niso startali hkrati, saj so se takoj po evidentiranju številni kar podali na pot.
Ob vročem dopoldnevu je bilo za osvežitev kolesarjev poskrbljeno s štirimi okrepčevalnicami na
poti, za varnost pa dobro organizirana ekipa spremljevalnih vozil. Med kolesarji je bilo veliko Zgor-njesavinjčanov, verjetno najbolj organizirano pa so se ga udeležili iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje.
Preko njihovega športnega društva se je dogodka udeležilo več kot 50 kolesarjev, od katerih jih je približno polovica opravila s traso velikega maratona.
Franjo Atelšek
Ekipa kolesarjev iz podjetja BSH Hišni aparati Nazarje pred odhodom proti Logarski dolini. (Foto: Franjo Atelšek)
Savinjske novice št. 37, 11. september 2015 27
Tetefan/GSM:
Pi) fai t pFtdp* Ptih letih ti S££irtf> QlQSbe ne rief p * F If gfitdü hrvaške glasbene scene Te reza Kesovijaii/MipravtjG na poslovilna turnejo pred popolnim umikam z gtfisbtnih odrov. Eno zadnjih piitušnošII!l"	i v živo bo i/, oktobra ob 20. njj' v
Športni dvorani Mozirje. Vs ranice po preproaajni ceni ij t fhö dan
iOOJiCWiü iS i.i ik'dU .'>(> VOljO Ii [i ¡¿„M.iJIi..
CWijröVörffe no i.ii^riJiJiJti vprason/e, jraieprte kuponcek no dppknico ß iti go najkasneje ¿in torta, septembru Opi&poštfile nu noi aoitw: Sovlnjske- novice. SoS/irtjske ccstoi). Nazarje Med pravilnimi odgovor! bomo izžrebali pel dobtixrkt)K vstopnic zo koncerf Tereze Kesovije,
mlormarij na m^dea.turizpmijrgmnil.mm i rt [j'.'inT o 3 05 $ jfl.
Naš tej te najmanj iri uspešnice Terene Kesovije.
Ime in priimek:
Pokrov i te li 3 akcije sta
HOTEL '

iinsrtno poktunfl otriwUo
uc.tirfi
' - fff *- PwrI
Izbiramo najbolj priljubljen 1 f!^
p 1 ai 1 ■ ■ ■	v Zgornji Sctvinjshi dolini
Spi«lt(w*fil bratci 1-1 bralkeSavlnjsk I nov t. na viiku tetoinju planinske i ezbnfi vno »e v uredništvu od;<jfi;i, ua v.n
k-h-irri plan nskjdom;-, r ima kei.i ns območju i^prrje Savinjske dol ne med varni na|ht>i; priljubljen'3,
Vrstni rt J (Mictrtem kcogu jrl jjl < Dom planincev n.i F,irb^T>cF{?(ii m) P[) K^arje
■	MoiTrska koia na Gofceh (1.356 m J ■ PD Mož rji i ^..
' Kot j n j Trj vnik u 11. <i4S m) PDtJl;U 10 Qb Savhit] ■2 j' « Koia na Klemeni) farni pod Ojstrico [i.zdS ml Soliava (j?1
•	Dom na Mcnltil pl.inml jt^ pd Cmth|i LmJ j: ■ J
■	KOČ3 na Loki pod Raduho {1.534 ml ■ PD Luii [fj; )
•	KoiavGrthvtupodfi.nI 11! 1 p (r.■](1imi) PD Mežica {4)
•	Dom planincev v Logarski dolini {S n»l ■ D0 Celje Mit c-m ?)
•	Kocbekov dom no Koroilci (f m) i'0 Cei|e PdatLU (z)
•	Doni ni Smrekovcu ml PD C r^n na KornUem
•	Fr isehauf o v dom na 0 h r ei I ju p .356 rn: F1 > Ctlj e Matka
•	Planinski dom I. Štajerskega bataljona nafireti m) PD Vransko
Vsjk Lüden bömß flicd pravočasno prisuetinn ¿Ijsuvi: ljji: ,-i r: i -..1 i dys J-Iffi}pmn)ks 1 "itfr.ifl, ki | pritppv.i r n C eljüka kof.i in Zaščita Lukai - Weit BIUE Mourje. VSe pfisline glA4i>JTike bfidr; Bb lakljdiHu 'zbora socelG^aie v Srez:jn^u g.FiVrih nagrad, i<i ¡u prav1 tako prispevata ofnenfena pokrwuitelja. n i n- ■■iiiitc'.': lajirfcorfl za n fiiebi ■■■ lioci'lM i iij'.ka :<n:n - I ^ vc;nja T liohi.^rrriin in ¡.ikn:-{sflftth&lll. libot bo poteki I Hft itnriea miieis t&prejnbra.
2dai pa na de!?!
izpolnite ßiasovnlco, .0 priiepiTeriaitopisnico Bisiars:.-
■,>T	In [rmaikdEneiedn [Srka, t^, ieptenhira ;opoilirtf
1 Ji lot1: SaiHniske i:nv , ^ njnk^cfisla-s, 33.31 Najarje. Mud
prifvo^tsn0 prispelimi i^Düävnlcatfd bomo irirebaJi Z prejemnika nagrad, ki ju prispevsitHi Celjska 5to£a (kosilo ia dve osebF v hotelti Celjska krta) in Zabita Luhaf - Weft Blue Mpiirje (hiaiej. UpoitcvdN bom« iarr» glasovni« iz tekofe i t tv i Ike fatopila.
Med priipel ¡m i glaiOvn ¡comi iz prejšnjo itevrl kc je bil Ireb naklonjen P^vJi AAür.nr, L.e^nrstn ^r, K .v a: [p, ki prejme 5 voJenj 7 bDbtartOm, in Märji 7c.-;, Dtak iCP,Co:rii Crarf, ki prefme hlače Zjiiitt Lukai West Blue. Njgrjjenkl prcviamet.i rugradnc bon« v tajništvu Savinjskih novic najkasneje do petka, ieptemhrdZOI^