jI0tr 3 nč.
43. številka.
Izdanje za petek lO aprila 1896,
(v Trstu, v četrtek zvečer dne 9 aprila 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat, na teden t fcestili iz-danjih ob torkih, četrtkih in Kot>o£ali. Zjutranje iadaajo izhaja ob 8. uri zjutraj, večerno pa ob 7, ari večer. — Obojno izdanje stane: tik Jetian meneč . (. 1.—, izven Avstrije (. 1.50 za tri meneč . . , 3.— „ , „ 4,50 2» pol leta . . . 6,— . , » ».— r.H vs« lato . . „ 12.— , , „ l!^.—
Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez priložene naročnin« se uprava no ozira.
Posamične številke se dobivajo v pre« lajuhiicah tobaka v Imtit po 3 nvč., izven Trata po * nvč.
EDINOST
Oglasi se račune po tarifu v petitu; za naslovu z debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana, osmrtnice in javno zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj s« pošiljajo uredniitvu alica Casorma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovaua se ne aprejainajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naroćnino, reklamacije in oglase sprejema upravniitvo ulioa Molino pic-colo hSt. 3, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprt* rekUm« eije >o proite poMniun.
GI
edin—H J« w»M"
Nekoliko odgovora „Slov. Narodu".
(Konec.)
To je dejstvo, da Čehi stremijo po državnem pravu. Temu se ne odrečejo nikdar, in to dosežejo prej ali slej — tndi brez naše pomoči. Ali ni previdneje, da jih podpiramo tudi mi pri tem, da bodemo vsaj mogli zapisati Čehe med svoje — dolžnike! Tem bolj, ko Češko državno pravo niti ne nasprotje po nas zagovarjani narodni avtonomiji. —- Dolžnost naša je torej, da jih podpiramo v njih stremljenjih in da z njih zmago skušamo, zajedno in istočasno doseči garancij za naio narodnost.
„Narod" omenja tudi „obstrukcijske" politike Mladočehov, češ, da Slovenci niso mogli podpirati iste. Res je, da naše stališče ni tako trdno, kakor češko in da mi ne bi mogli tirati obstrukcije na svojo roko. Ali v zvezi z Mladočehi bi vendar dosegli marsikaj. Glejte ju, Spinčida in Laginjo! Ta dva moža sta stala in stojita gotovo na strogo opozicijskem stališču, a ne more se reči, da nista dosegla ničesar, ali manj nego slovenski oportunisti.
„Narod- omenja na dalje zveze Čehov z antisemiti in nehvaležnosti prvih do poslednjih. Tu treba zopet nekoliko razlikovati. Zveza med imenovanima skupinama je bila sad hipne potrebe in Čehi so storili antisemitom neprecenljivo uslugo, da so se dražili žnjimi v trenotku, ko s e j i h je izogibalo — vse! Ali mi si nekoliko drugače mislimo naše razmerje do Čehov, nego je bilo ono antisemitov. Zveza med Čehi in antisemiti ni bila zveza srci Zveza med antisemiti in Mladofiehi je bila mehaniška in lie organična, kakoršne spaja le računajoči razum in ne ljubezen. A mi da ne bi imeli več srca — za narod češki, kakor ga imajo nemški anti-seaitje ?! Iz dogodkov nimamo torej pravice sklepati, da bi Čehi pustili na cedilu Slovence isto-tako, kakor so baje pustili antisemite! Sicer pa, ko „Narod" govori o nehvaležnosti do antisemitov, se nehotć spominjamo na rek : Difficile est satiram
PODL1STFK.
11
Novela; hrvatski spisal Jenio S i s o 1 s k i.
1W M. C—i.
|(D»U«).
Marija me je nežno kaznovala s pogledom ter vprašala:
—	Ali vam ugaja Dalmacija?
—	Da gospodičina, priljubila se mi je, ker je Hrvatska povsodi divna zemlja; no, prosim vas, če nii že nočete ničesar povedati o šopku cvetja, prosim vas, da mi vsaj poveste, da-li se spominjate, da smo se videli v Solinu ?
Marija me je pogledala trajnim pogledom.
—	Spominjam se, je zašepetala, pordečela žarko ter odšla k glasovirju, na kojem je zasvi-rala očarljivo: „Ah forse 6 lui____" iz Traviate.
Očaran, omamljon gledal sem v njene bele roke, v krasno in nežno izdelano teme njene glave.
Marija je zvršila in se zagledala v tla. Na to me je pogledala v oči ter zadrhtela, zakrivši si z rokama bledo in milo lice. Vprašal sem je skrbno:
—	Kaj vam je slabo, mila gospica?
non Bcriberel Res, teško je človeku, da ne piše satire.
Mi bi hoteli soditi in obsojati Čehe radi njih „sebičnosti", a v isti sapi dajemo razumeti, da smo že storili svojo zavezniško dolžnost, ako smo glasovali za kulturne koristi Čehov. Po takem je naša „nesebičnost" zel<S — omejena. No, Čehi so nam pa faktično in v nedaljnji prošlosti dokazali, da nekoliko drugače razumevajo dolžnost, oziroma slovansko vzajemnost. Glasovali so za Celje ttkljub svojemu opozicijonalnemu stališču, le nam in jedino nam na ljubo; le nam na ljubo so se odreltli izbor-nemu taktiškemu sredstvu za strmoglavljenje obiovraž' Ijenega jim koalicijskega sistema; le nam na ljubo so se odrekli maščevanju nad zistemom, kije radostno vspnjel v svoj inventar — ob&edno stanje v Pragi, sistemom, ki je odrekal državno pomoč fenomenal-nemu kulturnemu podjetju narodopisne razstave, tega velikega dela češkega uma in Češke dlani. Čehi bi si bili lahko pridobili takrat najlepšo satisfakcijo, a niso storili tega, ker je šlo za slovensko korist. To naj si zapomni tudi celjska „Domovina", ki ni mogla drugače, nego da je i ona brsknila Čehe. Ako je „Domovina" res glasilo štirskih Slovencev, potem bi bit ta list zadnji ki bi smel kaj očitati Čehom, kajti ravno z ozirom na celjsko vprašanje so postopali Čehi naravnost velikodušno. Zato pa smo se kar čudom čudili, da se je „Narod" skliceval posebno na celjsko vprašanje. Pravi namreč, da bi najbrže še danes ne imeli celjskega gimnazija, ako bi izživljali vlado proti sebi. Že mogoče, da bi bilo tako. Toda mi lahko zasučemo sulico in rečemo: danes bi prav gotovo ne imeli gimnazija v Celji, da niso Čehi postopali tako. kakor so in da so res taki absolutni zanikovalci vzajemnosti, kakoršne se nam slikajo danes. In tak6 bi postopali najbrže tudi v drugih slučajih, ako bi jim dokazali mi, da smejo računati vsikdar na našo pomoč. Seveda, na ta način ne utrdimo slovanske vzajemnosti, ako podpiramo druga plemena le takrat, kadar ugaja nam in dokler bodemo pošiljali v svet takih Člankov, kakoršen je „Narodov" : „Slovenci in Mladočehi".
—	Ne.... ni....
—	Ali prosim vas, bodite odkritosrčni, povejte mi, kaj ram je ? Čemu si zakrivate lice ?
Marija je ustala, podala mi roko in nasmehnila se. Oči so jej bile zalite solzami.
—	Krasna gospodičina, vaše oči se solze, a vi se nočete umiriti.. ..
—	Mislila sem....
—	Kaj, kaj ste mislila ?
—	Na pokojnega mi očeta, vzdahnila je tužno. Prijel sem jo za roko. Molčala sva dolgo časa. Naposled je iztrgala svoje prste iz moje desnice. Pristopila sva k oknu ter zagledala se v morje.
Vinogradi na otoku Braču so se rdečili v žarkih zahajajočega solnca. Lahen vetrič dihal je po modri površini morski. Nekoliko ladij lezlo je po sredini zaliva. Jadra so jim bila napeta, in ladije so, nagnivsi se na bok, sekale vesele in peneče valove. Ladije v pristanišču so se zibale na lahko. Spljetska obal gorela je v solnčnem žaru.
—	Divno je to morje ! — sem zasepetal.
—	Da, divno... .
Marija me je pogledala. Prijel sera nje desnico. Stiskaje njene prste, gledal sem zopet v morje.
Potem je pač umevno - da govorimo z „Narodom" —, „da ta ideja ni našla še pravega odmeva v političnem življenju" ter da živi le o — polnih kozarcih na raznih banketih!
„Narod" se je dobrotno spomnil tudi naših tržaških razmer, češ, da mi moramo najbolje vedeti, kako teško je kaj doseči proti — vladi! Da to vemo in pa še kako vemo! A ravno zato treba borbe za predrugačenje sistema 1 »Narod* nam sili pod nos — in mi občutimo prav dobro, na katero stran reže ta nož —, da se razmere v Trstu niso zboljšale vzlic vsej naši odločnosti. To je res in mi storimo še korak dalje in rečemo cel6, na so se je jele prav odločno slabšati v najnovejši čas, vzlie vsem (kakor moramo soditi po „Narodovi" pisavi) zboljšanim odnošajem naše delegacije do sedanje vlade. Pokažite nam le jedno samo dejanje iz poslednje dobe, ki bi kazalo na zaresno voljo za spremembo žalostnih odnošajev v Trstu in na Koroškem in ob periferiji sploh ! To nam pokažite, potem obmolknemo ! Ne treba, da kažete s prstom na naš „radikalizem", ki je res toli grozovit, da zahteva celo jedno slovensko osnovno šolo za tisoče slovenskih otrok tržaških in ki zahteva, da naj bi se na Primorskem tudi Slovanom delila pravica v njih materinem jeziku! Naš „radikalizem" ni prav nič na poti slavni vladi, ako jo je res volja izvajati jezikovno ravnopravnost vsaj v onih skromnih mejah, kakor zahtevajo naš zastopnik v državnem zboru in naši poslanci v deželnem zboru tržaškem, ki so vsi, od prvega do zadnjega, jako skromni, trezni, miroljubni možje, in ki nimajo ni najmanje volje v sebi za tiranje takega radikalizma, ki bi hotel klatiti zvezde z neba. Prošnjam teh gospodov — ne našim — naj ugodi slavna vlada in takoj obmolkne tudi naš „radikalizem". Sicer pa čestitamo „Narodu", da je srečno dospel v ono veliko družbo, ki očita radikalizem nam — nam, ki Be moramo boriti za najprimitivneja prava svojih rojakov!
Naš „radikalizem" je zgolj pretveza onim, ki nam nočejo dati jednakopravnosti. Naši po-
—	Gospodičina, ali se spominjate, da smo skupno potovali od Trsta do Spljeta P
—	Spominjam se.
—	Da sem vas videl prvikrat na parobrodu. .... Vi se torej spominjate ?....
—	Da... .
—	Jaz ne pozabim nikdar na ono potovanje. . . .
Njena roka se je tresla v moji desnici.
—	Veste, zakaj ne bi mogel pozabiti na to potovanje ? ...
Ona je pobesila glavo.
—	Gospodičina, vi se jezite na me ?
—	Ne, se ne jezim. . . .
—	Tudi v Dubrovniku mislil sem na vas, da, da, povsodi mislim na vas. Ko ste se izkrcali v Spljetu, težko mi je bilo in pusto v srcu. Da, žalosten sem bil...
—	Žalosten ? ...
—	Marija, nikar se ne srdite na-me. Vi ne veste, kako nesrečen sem, odkar...
—	Prosim vas, moja mati pride skoro.
—	Vaša mati! — Naj pride, pa kdo bi mogel braniti našemu srcu ?...
—	Gospod ! zareklo se je devici,
(Dalje prihodnjič.)
»lanci se vedejo gotovo korektno — in tendar je tako, kakor — je! Vendar kažejo znamenja, da se bližamo žalostnim, kritičnim časom za našo okolico, vendar se snuje — po prizadevanju mož, ki so na glasu kakor prijatelji vlade — mogočna koalicija proti našemu življu za bodoče volitve. Le računajte z možnostjo, da vam
—	ako pojde tako dalje — danes ali jutri pride poročilo v Ljubljano iz naše spoduje okolice: Mo-rituri te salutant 1 Pozdravljajo te oni, ki se pripravljajo na — smrt. Tako je — ne le vzlic, ampak tudi vsled vsej po »Narodu« toliko slavljeni »previdnosti" ! In kaj bode slovenski narod potem, ako se posreči nasprotnikom, da ga potisnejo od morja ? 1 O tem premišljajte! Ali pa ste morda res že zbrisali Trst iz svojih računov, kakor bi morali soditi po vašem članku od minole nedelje, kjer se v imenu nesrečne Ljubljane blagohotno spominjate Slovencev ob Muri, Dravi, Savi iu Soči
—	le o nas ni blagohotne besede, dasi lahko rečemo, da so naši ljudje povodom potresne katastrofe storili toliko, da jih razmeroma ni nadkrilil noben drug slovenski kraj. Ako ste torej nas izbrisali
iz svoje knjige, potem seveda vas -- razumemo! * ♦
Napravili smo tu gori tri zvezdice, ker osebne obrambe ne sodijo v javne stvari naroda. — Res ne moremo drugače, nego da s par besedami, ali kolikor !e mogoče mirno, zavrnemo neslano šalo, ki si jo je dovolil .Narodov" člankar z osebami urednikov .Slov, sveta" in .Edinosti". Žalostno je res, da na Kranjskem danes ni možna polemika, da ne bi koga dregnili med rebra. .Narod* postavlja naše in .Slov. sveta" urednike n&
—	mesta naših poslancev, seveda s plemenitim namenom, da bi nas smešil. Po takem ne bi smel nikdo pisati in soditi o delovanju poslancev in o politiških dogodkih, ako ni sam poslanec, ali pa ▼saj člen poznane slovensko-politiške — akademije! Urednika „Slov. sveta" nočemo braniti, ker nismo pooblaščeni v to in ker tudi ne vemo, ali in katerega sedanjih poslancev hoče strmoglaviti, o naših urednikih in dobrovoljnjih sotrudnikih — Bog jim poplačaj njih požrtvovalnost — pa vemo, da ne bi hoteli iskati plačila po parlamentih, ampak ga iščejo v zavesti, da so v svojem skromnem delokrogu kaj storili za narodno stvar.
Žalostno pa je vsakako, da se smešijo na tak način ljudje, ki se, v pravem pomenu te besede, ubijajo za svoje prepričanje, posvečeno ljubezni do naroda.
Govorili smo!
Pisava rodbinskih imen.
Gori ua Koroškem nekje posluje okrajni glavar imenom F. baron Mac Nevin, o kojem je govorjenje pogosteje, nego je to dobro za njega uradniški glas. Ta gospod ne ve, kako bi udušil narodno gibanje med koroškimi Slovenci, iger le more, ovira napredek naših koroških rojakov. Narodni županje mu niso po volji, narodnim duhovnikom ni prijatelj, slovenska društva in posojilnice so mu trn v peti — a naposled je napovedal vojno tudi slovenskemu pravopisu za rodbinska imeua. Dvema odbornikoma neke hranilnice -n posojilnice je strogo prepovedal podpisavati se slovenskim pra-, vopisom. Na Koroškem so seveda do sedaj pisali vsa rodbinska slovenska imena le nemškim pra-vopisom, a gospodu glavarju se vidi to nedovoljena agitacija, ako bi hoteli polagoma odpraviti take imenske nestvore. On pa hoče zabraniti po njegovem .nedovoljene agitacije". To postopauje okrajnega glavarja Mac Nevina dalo je povod državnemu poslancu V i š n i k a r j u in tovarišem, da so stavili primerno interpelacijo v seji poslauske zbornice, dne 2. marca 1896., tičočo se pisave rodbinskih imen. Ker pa imamo tudi v Trstu in po vsem Primorskem na tisoče in tisoče takih spakedranih slovanskih imen, ker se tudi pri nas — zlasti od laških avtonomnih oblasti — delajo vse mogoče težave pravilnemu pisanju slovenskih priimkov, in se celo narodno-zavedni ljudje tu pa tam boje zlih posledic, ako bi ostavili dosedanja spakedranja svojih rodbinskih imen, utegne biti poučno za naše ljudi, ako ponatisnemo omenjeno interpelacijo, iz koje je razvidno, kako govore zakoni o pisavi rodbinskih imen in da-li ima kdo pravico zabran je vati pisavo slovenskih imen slovenskim pravopisom.
Interpelacija poslanca Višnikarja in tovarišev slove :
Kakor poročajo javni listi, je poslal vodja okr. glavarstva baron Mac Nevin dvema odbornikoma hranilnice in posojilnice v Glinjah naslednji odlok :
„V smislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854. drž. zak. št. 96 se poživljate, da pišete svoje rodbinsko ime v pravem pravopisju, kakor se nahaja v matrikah glinjske župnije, .Sablat-schan" in ne, kakor dosedaj napačno „Zablačan" in .Sablačan", Ako se ne bodete pokorili temu povelju, vas zadene ostra kazen. — C. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu, dne 13. januvarijn 1896.
C. kr. vladni svetnik: F. baron Mac Nevin."
Pred vsem je pripomniti, da sta brata Zabla-čan vpisana v registru deželnega sodišča v Celovcu pod tem imenom, in smeta torej kot zastopnika posojilnice podpisovati svoja imena le na ta način.
Navedeni odlok ni utemeljen niti v zakonu, niti v resničnih razmerah in tudi ni bil izdan vsled kake potrebe, marveč kaže le odkrito sovraštvo nasproti slovenskemu pravopisju, katerega bi go-tovo ne smel kazati vodja polit, oblasti.
Pod cesarsko naredbo z dne 20 aprila 1854. drž. zak. št. 96 te lahko subsumira zelo veliko, toda da spada pod to določbo slovensko pravo-pisje, je znal odkriti in iznajti samo znani germa-nizator baron Mac Nevin.
Omenjena naredba ne govori o kaki spremembi imen in tudi ne o pravem ali napačnem pisanju imen, marveč le o načinu pisanja, s katerim se žalijo oblastva. Ako se pa baron Mac Nevin vktfub temu sklicuje na ta odlok, torej se mora sklepati, da se čuti žaljenega že s pravopisno pravilno pisanimi slovenskimi imeni in smatra to za demonstracijo. On ni v to poklican organ, da bi odločeval, kako se mora pisati ime. Njegova trdi-ditev, daje pisava slovenskega imena .SablatBchan11 pravilna in nasprotno napačna z »Zablačan", je neresnična.
Uradno priznano, od 1. 1850. v drž. zak. in dotičnih deželnih zakonikih navadno slovensko pra-vopisje ne pozna črke .tsch", marveč le ,č\ Ako Nemci nadomefičajo svoje črke sch (š) iu tsch (č) z drugimi znamenji, kar gotovo ni izključeno, tedaj bi se morali po menenju barona Mac Nevina sedaj navadna pismena znamenja sch iu tsch v nemških rodbinah in krajevnih imenih ohraniti na veke, nasproti pa izbacniti iz slovenskih imen vsi č, š in ž.
V tem slučaju se pa ne govori o kaki spremembi ali pačenju imen, ampak le o rabi slovenskega pi avopisja, kateremu preti baron Mac Nevin s kaznijo.
»Zablačan" je identično s „Sablatschan" ali „Sablazhan", vse tri pisave označujejo jedno in isto ime in se popolno jeduako izgovarjajo.
Da se določeni obstoječi predpisi glede pri* imkov in imen le v to, da uravnavajo le prave imenske spremembe in ne tudi pravopisje imen, je dovolj jasno iz vsebine in namena dotičnih predpisov.
Potreba, osebo zaznamovati, se pokaže v trenotku rojstva. Ko se je pričelo krščanstvo, dajali so vsakemu novorojencu na krstu ime. A to ni zadoščalo. Izbirali so si še razne priimke, da so ločili družine in rodove. Minolo stoletje so pričeli zakonito urejevati označevanje imen. Patent z dne J. novembra 1786. št. 591 določa, da žena in otroci dobivajo ime in grb moža, oziroma očeta. Za Galicijo izdani cesarski patent z dne 3. feb. 1776. je proti zlorabi, da otroci in hčere podlož-nikov preminjajo očetovo ime.
Patent z dne 23. julija 1787, št 698 določa, da morajo židje prevzeti si določene nemške priimke. Dvorni dekret z dne 12. novembra 1787, št. 746 je izdal seznam nemških priimkov za Žide in sicer 109 moških in 35 ženskih.
Drž. zakonik iz 1. 1811 govori o imenih soproge, zakonskih in nezakonskih, adoptiranih in legitimiranih otrok itd.
Dvorni dekreti z dne 21. oktobra 1813, 21. oktobra 1815, št. 1185, in 19. februvarja 1820, številka 1650, obsezajo instrukcije za dušne pastirje, kako morajo voditi krstne knjige gled6 zakonskih in nezakonskih otrok.
Navedeni podatki in dvorni dekreti pa ničesa ne določajo, kako in v katerem jeziku naj se pišejo posamezna imena, in gotova istina je, da se je pisava raznih imen tekom časa po razvoju posameznih jezikov preminjala in morala preminjati.
Dušni pastirji so se izprva posluževali latin skega jezika, kateri ne pozna črk ck, sch, tsch, č, 8, ž itd. Za slovanski z in ž nemški ježih nima pismenih znakov, in sploh ne za mnogo slovanskih glasov, in zato nemški pisatelji v znanstvenih knjigah za točno izražanje glasov v nemškem narečju in tujih jezikih v obče rabijo latinsko - slovanske črke.
Po navedenih naredbah bi Hrvatje in Čehi po sedaj veljavni in navadni ortografiji niti ne mogli pisati svojih imen. Hrvatja imajo štiri ali pet raznih pravopisij in Čehi so si še le to stoletje (1820 in 1840) uredili svoje pravopisje.
Slovenci so se od 16. stoletja do pred 50 leti posluževali takozvane „Bohoričice" po Bohoričevi slovnici iz leta 1584. Prejšnje črke S, Sh, zh, s in sh so se zamenile s ,sw, ,š", ,č", „z" in .ž*. Starih črk sedanji rod več ne pozna, če tudi so v starih maticah.
Husi in Srbi bi se morali pri nas posluževati cirilice.
V minolem stoletju je bila v Nemcih navada, da so ženska imena označevali s končnico .in", n. pr. .Maierin". To bi bila velika zmes, ko bi se povsod morali ravnati po ukazu okrajnega glavarja celovškega. Visoka vlada bi morala namestiti celo armado uradnikov, da bi pregledali vse krstna bukve in določili, kako so se prvotno pisala razna družinska imena. Toda vladni organi imajo nuj-nejša in koristnejša opravila, kakor pa misliti na to, kako bi izražali nasprotje do posameznih na-rodnostij.
Neumevnc je skoraj, kq je komu na tem, kako se piše njegov sosed. Zablačanu je gotovo vsejedno, ali se njegov rojak piše Tachernigg ali Černič. Dvorni dekret z dne 5. junija 1826 dopušča v Avstriji premembo imena le v mali meri in v posebnih slučajih, to pa le z dovoljenjem političnega dež. oblastva. (Najvišji odlok z dne 18. marca 1866.)
Bodovinsko ime je osebna pravica vsakega samostojnega državljana, toda v Avstriji je ta pravica jako omejena, dasi je večkrat potreba in želja, da se premeni priimek.
Prememba imena je dovoljena le v določenih slučajih, n. pr. pri pristopu h krščanstvu ali prt ustopu v cerkven red. In vendar so krstna imena v raznih jezikih pišejo različno, n. pr.: Joannes, Johannes, Joliann, Hans, Jan, Janez, Hanus, Jaucs, Ivan, Ive, Ivo, Giovanni, Jean, James itd.
Z ozirom na te razloge vprašajo podpisani ekscelenco g. ministerskega predsednika kot voditelja notranjega ministerstva:
1.	Ali je njegovi ekscelenci znan odlok c. k. okr. glavarstva v Celovcu z dne 13. jan. 1896?
2.	Kaj misli nj. ekscelenca ukreniti, da se obvaruje prebivalstvo takih odlokov, ki niso utemeljeni v zakonu in dejanskih razmerah ter le po nepotrebnem vznemirjajo ljudij in izpodkopujejo ugled oblastev ?
Duuaj, 12. marca 1896. Povše, dr. Gregoičič, Seichert, Robič, dr. Gre-goree, Alfred Coronini, Pfeifer, Knšar, Visnikar, Koblar, Klun, Vošnjak, dr. Ferjančič, Borčič, Radimsky, Nabergoj.
Polltiike vesti.
V TESTU, dne 8. aprila 189«.
Voja&ki poveljnik v Brun, mnogokrat imenovani FMLt. Succovaty, ki je bil svojedobno prepovedal vojakom, zahajati v .Besedni dum", in je s to on edbo izzval veliko razburjenje med mo-ravskimi Čehi, tako, da so bila na škodi veteranska društva in družba rudečega križa, je izdal sedaj novo slično naredbo: prepovedal je častnikom in moštvu zahajati v mestno pivarno, ker se tam obdržavajo delavski shodi.
Hrvatski kralj, državni gimnazij na Reki preselil se je na Sušak, t. j. iz „madjar-skega" mesta, na hrvatsko zemljo Reški Madja-roni iu Italijanaši se seveda vesele te zmage nad hrvatstvom, kajti hrvatski gimnazij jih je od nekdaj zbadal v oči, kakor večni spomin, da je Reka hrvatska zemlia in hrvatska last.
Nem&ki cesar dospč prihodnjo soboto v Benetke, kjer se sestane z italijanskim kraljem. Cesar Viljelm ostane tri dni v Beuetkah in od tam se napoti naravnost na Dunaj, kjer ostane dva dni gost našega cesarja in kralja.
V Benetkah delajo velike priprave za vspre-
jem cesarske dvojice nemške. O tej priliki se snidejo vsi senatorji in poslanci iz pokrajine bene-čanske, da se predstavijo Veljelmn II. Izročiti mu hočejo spomenico ter izraziti zahvalo na njega prijateljstvu do Italije.
K evropskemu položenjn. V listu .Deut-sches Volksblatt* čitali smo te dni Članek, ki je tem važneji za nas, ker je prišel iz peresa, o katerem ni možno misliti, da bi gojil posebne simpatije za Rusijo. Članek je naperjen proti sebičnosti angleške politike v Egiptu. Ta sebičnost je tolika — pravi člankar —, da se ne zadovoljuje s tem, da bi le varovala svoje koristi ob Nilu, ampak izpodriva v jednomer tudi upliv druzih evropskih vlasti. Se svojo najnovejšo ekspedicijo v Sudan ne nameruje druzega, nego da dokaže, da ni možno pogrešati nje pokroviteljstva v Egiptu. Najlepša pa je ta, da je zasnovala ta poskus na tuje stroške, kajti stroške ekspedicije mora plačati
—	Egipt, ker so v to privolile druge vlasti, iz-vzemši Francijo in Rusijo. In tu obžaluje nemški list, da ravno Avstrija pobira kostanj iz žerjavice za Anglijo, kajtileav-atrijska diplomacija da je zavela Nemčijo, da je pritrdila nakanam Anglije glede na ekspedicijo v Sudan, oziroma pokritju stroškov za isto iz zaklada dolgov Egipta. Ravno Avstro-Ogerski bi moralo biti zbok nje po-litiškega in trgovinsko-zemljepisnega položenja največ ležeče na tem, da si Egipt in sueški prekop ohranita mednarodni značaj ; in ob tem vpra-8aiyu je bila Avstro-Ogerski najlepša prilika, da 8 e približa in mer da tudi pobota prijateljski se svojim najnevamejim nasprotnikom, z Rusijo, koja poslednja je imela v poslednjih dveh stoletjih Često prilike, spoznavati sebičnost in nehvaležnost Anglije. Avstrijska diplomacija pa še poojstrige nasprotstvo med trozvezo in rusko-francosko zvezo. Posebno drago nam je, da tudi omenjeni nemški list pritrja našemu menenju, ki smo je izrekli pred par dnevi, da namreč ni malo ni gotovo, kako jo zasuče ko-nečno Nemčija, ona Nemčija, koji se še vedno sliue cede po mogočnem prijateljstvu Rusije in ki vedno škili z jednim očesom v — Petrograd. Mi se oddaljujemo od Rusije, Nemčija pa vzlic vsemu zavezništvu z Avstrijo išče neprestano dotike z Rusijo, ali ni mogoče potem, da danes ali jutri izgubimo tudi kontakt z Nemčijo in da slednjič obsedimo sredi — Italije iu Angleške. Kaka situva-cija bi bila to za nas, to si lahko naslika vsakdo. Člankar v .Deutsches Volksblatt" se sklicuje na to na neko publikacijo, v koji je načrtan program grofa Goluchowskega. V tej publikaciji je rečeno, da grof Goluchowski hoče — v nasprotju s taktiko njegovega prednika — tirati odločno, svojega cilja se zavedajočo in do neke mere tudi agresivno politiko. Goluchowskemu da je v navodilo neka prirojena mu antipatija do Rusije in po njegovem da bode Avstrija srečna še le potem, ko zmanjša upliv Rusije. Ako je temu res tako, potem imamo pred seboj pravo pravcato — poljsko politiko. In kaj so Poljaki v pogledu na vnanjo politiko P Šovinisti in sanjači za jedno. Šovinizem pa je bi) vsikdar slab svetovalec. Iz tega sklepa rečeni dunajski list, da se Avstrija bliža nejasni, zapleteui bodočnosti. Ako tako piše strogo nem-iki list, potem nam ne treba pridodajati ničesar.
—	Zauimivo pa je vendar le vse to, ker le pritrja onemu, kar smo mi rekli o našem notranjem in vnanjeiu sistemu v članku na adreso „Slov. Naroda1*.
Pravda proti generala Baratierija se
vrši baje prav pridno. Generalni odvetnik da ga hoče tožiti, ker je v bitki pri Aba Garimi ostavil kraj in smčr boja med tem, ko se je še bil boj. Iz Masave poročajo, da mnogi so za to, da še Bara-tieri proglasi — izdajico.
V Abesinijo je odšel včeraj iz Petrograda oddelek družbe Rdečega križa. Sestavljen je iz 7 zdravnikov, nekoliko častnikov, 16 usmiljenih sester in 60 sanitetnih vojakov. Vsi členi te ekspedicije so bili oblečeni civilno Pot je ubrala preko Odese in vozi sedaj tudi mnogo živeža.
Italija v Afriki. Kakor si je že mislil sleherni, ki količkaj poznava taktiko, ki jo imajo Italijani v svojih poročilih gledč dogodkov v E-ritr ji, poslednja .zmaga' polkovnika Stevanija nad derviši pri trdnjavici Tukruf nad Kasalo ni
bila kdo zna kaj sijajnega. Verojetno je sicer, da so se derviši umaknili, toda najnovejša poročila iz italijanskega tabora priznavajo, da so imeli Italijani zel6 občutnih in težkih izgub. Padlo je več častnikov in razni častniki so ranjeni. |Ker pa Italijani v Eritreji v prvi vrsti vporabljajo v bitkah domače voja k e, njim udanega plemena Askar-jev, umevno je, da je o praskah z derviši padlo do 300 teh siromakov, ki so ostavili na bojišču svoje življenje za .čast Italije«. In nihče nam ne bode očital, da smo skeptični, ako sodimo, da je bila .zmaga" polkovnika Stevanija — nov poraz italijanskega orožja. Do tega domnevanja nas dovaja včerajšnje zel6 zvito poročilo .Agencije Štefani' o teh praskah. To poročilo pravi, tla so bili italijanski vojščaki utrujeni, da so imeli jako slabe pozicije, v tem ko so bili derviši sveži, odpočiti ter so imeli v svoji oblasti najboljša stališča. Nadalje pravi to poročilo, da Italijani zopet niso mogli rabiti topov (? ?), kakor pri Aba Garimi. (kjer pa je bilo vendar v ognju precejšnje število topov!) in da je ta bitka (praska ?) nov dokaz, da Italija v Eritreji nikakor ne more misliti na napad, ampak da se mora omejiti na obrambo. To je uvidel tudi general Baldissera in zatorej da je ukazal polkovniku Stevani ju, da ne sme več napasti derviiev, ampak da naj "mse umakne v Agordat. (!) .Zmagoviti" Stevani mora se torej od Kasale umakniti do utrdbe Agordat, to je do varnega zavetja, ležečega na polu pota med Kasalo in Masavo! Kak6 je to umeti, ako je Stevani res .zmagal* in razpršil derviše?? Sicer pa pravijo, da je polkovnik Stevani popolnoma zadostil svoji nalogi, ko je omogočil karavani iziti iz Kasale. Tamošnja posadka da se bode mogla sedaj lagjje braniti, ker jI ne primai^jka živeža z lepa. Kakč pa se bode .branila" zel6 oslabljena posadka, ko so jej poveljnika Stevanija pozvali v Agordat, to pa razume menda le italijanska strategija. Bržkone kanijo Italijani — popustiti Kasalo. O tem priča tudi včerajšnja izjava, došla iz Rima potom zavoda .Agenzia Italiana*. Ta izjava trdi izrecno, da se je Italijanom sedaj umakniti in prepustiti I nadaljnja vojna podvzetja Angležem, kojih vojaki iz Indije dospć v kratkem v Suakim. Zato, pravi ta izjava, pozval je general Baldissera polkovnika Stevanija v Agordat in od tam v Masavo, da ne bi se hrabri italijanski Častniki predrzno spuščali v boj z derviši, kajti Baldissera ima stroge ukaze, da mora ostati v defenzivi. — Tej izjavi nasprotno pa zatrjujejo vojaški krogi, da so polkovnika Stevanija opozvali zaradi tega, ker ga je general Baldissera hotel kaznovati zaradi nepokorščine, kajti Stevani daje napadel derviše kljubu nalogu, da jih pusti v miru. Naravno je, da je za izgube o porazih v poslednjih praskah jedini od« govorni le Stevani.
Po današnjih rimskih poročilih moramo soditi, da v Italiji nikdo več ne misli na sklepanje miru. Največa skrb da je sedaj generalu Baldisseri, kako osvoboditi obkoljeno utrdbo Adigrat ? 50 dni časa da ima za to. Ta doba prejde le prehitro in kmalu se mu bode odločiti za koji odločilni vojaški čin. Za tak čin da se že pripravlja Baldissera. Nadeja se, da se oslobojenje Adigrata posreči do 28. t. m., ko se zopet snide poslanska zbornica.
Od vojnih dogodkov v Afriki je tudi zavisen obstanek ministerstva Rudinijevega.
Različne veati.
Mastni svet tržaški. Sinočni javni seji našega občinskega zastopa prisostvovalo je 41 svetovalcev ; predsedoval je župan dr. Pitteri. Po o-dobrenju zapisnika prejšnje seje je župan priobčil zahvalo neke udove po občinskem uradniku, ki je bila dobila primerno pokojnino, potem pa so pročitali ono glasovito pekovsko spomenico, v kateri napoveduje načelstvo pekovske zadruge vojno proti branjevcem in proti — bigani, iz zgolj .zdravstvenih' obzirov. To .spomenico* izročil je zbor tržnemu odseku na proučevanje in poročilo. — Z ozirom na dejstvo, da so zlobni pobalini predvčerajšnjem zanetili ogenj na dveh mestih gozdifia Farneto (bosco dei pini) in da je bilo le golo naključje, da je zapazila in pogasila ogenj žena nekega gozdnega čuvaja, priporočil je svetovalec dr. Morpurgo, da naj bi se uvelo strože policijsko nadzorstvo v tem gozdiču. Župan je odgovoril, da je Število mestnih stražarjev jako pičlo (In to .pičlo" število mestnih stražarjev ima menda pre-
obilo .dela" s tem, da lovi .brškice' in berare ? Stavec.); zato pa da se hoče obrniti do kompetentne oblasti, da bi se pomnožilo število c. kr. stražarjev, ki naj bi Čuvali gozdič. — Dolga razprava se je vnela o vprašanju, iz kakšne snovi naj ae napravi pod v mestni bolnišnici, Slednjič je sklenil zbor z večino glasov, da vsprejme ponudbo dveh tovarn ter dži pokriti dve dvorani za po-skušnjo s silolitom. — Izmed nadaljnjih toček dnevnega reda omenjamo, da je zbor naročil mestni delegaciji, da naj ista požuri pri naučnem mini-sterstvu odgovor na prošnjo za dovoljenje osno-vitve občinskega učilišča v Trstu. To učilišče naj bi bilo seve skozi in skozi italijansko. Slednjič je zbor dovolil raznih kreditov, med temi 3370 gld. za uredbo .prepotrebne' laške ljudske šole ob istrski cesti.
Nekoliko minut po 9. uri je župan zaključil javno sejo in zbor je ostal zbran v tajni seji. V isti je bil imenovan župnikom v Rojanu prositelj don Giuseppe Jurizza.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti se jc nabralo v rojanski zadružni krčmi pri sekanju priruhov 1 gld. 17 nvč.
Poroka. V Gorici se je poročil včeraj gosp. H i 1 a r i j V o d o p i v e c, c. kr. finančni koncipist, z gdčino. Olgo Premrou. Bilo srečno!
Dr. Lueger v Gorici. V nedeljo na večer raznesla se je v slovenskih krogih goriških vest, da pride v ponedeljek popoludne dr. Lueger iz Trsta v Gorico. Svoj prihod je naznanil visokorodnemu g. grofu Alfredu C o r o n i n i j u. Goriški Slovenci so bili veselo iznenađeni ter so sklenili prirediti sijajen sprejem vodji protisemitskega gibanja v Avstriji. In res se je zbralo na kolodvoru okolu 400 ljudij, med temi tudi nekoliko takoimenovanih konservativnih Lahov.
Na peronu so vsprejeli dra. L u e g e r j a, Schneiderja, dra. Brzobohatega in Ujega soprogo: gg. grof Alfred C o r o n i n i, dr. GregorfiiČ ter dr. Rojic. Ko so dunajski gostje izstopili iz vlaka, pozdravil jih je gromoviti „živio dr. Lueger', kateri klic se je navdušeno ponavljal, dokler se niso odpeljali v spremstvu v Hotel Suda. Okrepčavši «e nekoliko, peljali so se na Kostanjevico, kjer so ogledali cerkev in rakev Bourbonov. Zatem so se odpeljali v kwn-berški grad Coroninija, kjer sta jih vsprejela dra-žestna grofica Olga, Surjakinja grofa Altreda in in nje soprog, grof Karol Coronini. Ogledali so starodavni grad, njega starinske umetnosti ter občudevali divni razgled raz teraso. Mej fužino napil je mladi grof avstrijskemu patri j o t u dra. Luegerju, a ta grofovski rodo-vini Coroninijev Kronberških. Zadovoljni vrnili so se izletniki okolu sedme ure v Gorico.
Ob 8»/» zvečer otvoril je v vrtnem salonu Sudovega hotela dr. Gregorčič zaupeu shod v smislu §. 2. društvenega zakona, katerega se je udeležilo okolu 400 oseb, mej temi večina slovenskega raznmništva goriškega, posebno veliko duhovnikov, obrtnikov in kmetov. Dr. Gregorčič je pozdravil v slovenskem in nemškem jeziku zbrane, opisal pomen in delovanje Luegerjevo, tega neustrašnega prvoboritelja za osvobojo krščanskega ljudstva. Zatem sta govorila v enakem smislu ▼ obeh jezikih g. Gabršček in kapelan g. Drmastja iz Solkana. Vsem trem se je burno ploskalo in pritrjevalo. A ko je stopil dr. Lueger na oder iu začel popularno slikati in razlagati pomen in delovanje krščanskih socijalistov ter rovanje in škodo Židov in njih upliva za blagostanje narodov, ni bilo pritrjevanja ne konca ne kraja. Ko se je dr Lueger zahvalil na krasnem vsprejemu, kakoršnega se ni nadejal v Gorici, bilo je zopet novo in nepopisno ploskanje in zatrjevanje od vseh strani, da se mora smatrati mej goriškimi Slovenci ljubljenim domačinom. Govoril je še Schneidermej živim odobravanjem. Prišla je polnoč, ko .se je zaključil shod. Vse je drvilo in sililo k Luegerje-verau stolu, da se Žnjim rokuje. Odidšemu v spremstvu grofa Coroninija, dra. Gregorčiča in dra. Rojca, zaorili so mu zaporedoma burni živio-klici.
Ker je bilo na shodu tudi precej laške konservativne inteligence, se je pričakovalo, da bode tudi od teh kateri govoril. A zaman! Sedaj se pa pritožujejo in javkajo, da niso prišli do besede drugi, izvzemši Vervego, kateri je v svoj kratko-besedni govor prav neumestno vpletel zidanje cerkve sv. srca Jezusovega. — V torek zjutraj
pel i ali so se dunajski gostje v spremstvu grofa Alfreda Coroninija v Oglej in (iradež, od koder so se vrnili ob devetih zvećer. V sredo zjutraj vrnili *o se na Dunaj. Nekatere primetke o tem dogodku v par dneh.
Sprememba v voznem redu na južni železnici. Od 1. maja dalje stopijo v velj&vo te-le spremembe: Brzovlak št. 3, na Duuaj bode odhajal 5 minut prej, t. j. ob 7. uri 45 min., ter dobi na Prager-skeni novo zvezo z brzovlakoro v Budimpešto; osebni vlak št. 13[a v Kormin, bode odhajal še-le ob 12. uri 50 min.; ekspresni vlak v Ostende bode odhajal iz Trsta vsako sredo ob 7. uri 50 min. zvečer; brzovlak št. 1 na Dunaj bode odhajal ob 8. uri 5 min. zvečer; mešani vlak v Murz-zuschlag bode odhajal še-le ob 10. uri zvečer, toda vozil bode bolj naglo. — Brzovlak št. 2(a iz Kor-mina bode dohajal v Trst 5 min. prej, t. j. ob 8. uri 35 min.; ekspresni vlak iz Ostende bode dohajal vsako sredo ob 9. uri dop.; brzovlak št. 4 z Dunaja bode dohajal 5 min. pozneje, t. j. ob 9. uri 56 min.; br/ovlak št. 1001 iz Italije ne bode več čakal v Nabrežini na Dunajski brzovlak št. 4, ampak ustavljal se bode 5 min., potem bode nadaljeval vožnjo v Trst, kamor bode dohajal ob 8. uri 41 min. zvečer. Zjutranji brzovlak v Italijo, št. 1005., ustavljal se bode odslej tudi v Zagradu; iz Št. Petra bode odhajal vsak dan ob 6. uri 30 min. zjutraj osebni vlak s podvizano vožnjo v Ljubljano in bode dohajal tjakaj ob 8. uri 45 min. Iz Ljubljane bode odhajal jednak vlak ob 7. uri 35 min. zvečer ter dohajal v Št. Peter ob 10. uri 5 min., kjer najde zvezo z Reko.
Od sv. Jarneja pri Trstu nam pišejo; Gospod urednik! Že dolgo časa nisem imel prilike poročati Vam kaj lepega iz naše vasi, ali danes
sem prisiljen poročati Vam o minolih Velikonočnih praznikih.
Na Velikonočno nedeljo zgodaj v jutro začelo je pritrkovanje zvonov, vabeče pobožnike v procesijo. Vse, kar je bilo zdravega, odzvalo se je temu povabilu. Po lepi ravnini jela se je pomikati procesija ob zvonenju zvonov in ob sviranju vojaške godbe pešpolka št. 87. in ob svežem zraku našega jadranskega morja. Vse, od odllčnejega do najbolj pripro8tega domačina, vse je pokazalo svoje čutstvovanje o ustajenju Gospodovem. Prilika mi je bila, da sem bil že pri mnogih procesijah, ali zatrditi moram, da take procesije, ki bi se bila izvršila v toli lepem redu, nisem videl z lepa. Močan zbor pevskega društva „Adrija" pel je skladb" .Skalovje" zares izvrstno, takč, da mi je kar kipelo srce, čuvši lepo slovensko skladbo.
Omenil sem Vam, gospod urednik, da je vse prihitelo v procesijo. V tem sem nekaj pogrešil, iu sicer preznačilnega: videti m bilo namreč našega okrajnega načelnika, g. Visintinija. Prelepa je navada povsod po deželi, da se župan udeležuje procesij in cerkvenih slavnostij torej vprašati moram g. Visintinija, kakor okr. načelnika, zakaj ni prisostvoval, in zakaj se ne pokaže nikoli o cerkvenih slavnostih? Saj vendar je tudi on iste katoliške vere, kakor vse ostalo prebivalstvo vasi, izvzemši par Židov. Jaz mislim vsaj. da bi moral priti tudi on, kadar prihaja orožniško vodstvo, če že ne iz spoštovanja do cerkve, pa vsaj do prebivalstva. Tudi v Trstu, v stolni cerkvi sv. Justa, je pričujoč g. župan sam, ali ako je zaprečen on sam, njega namestnik. Tem nujneja je ta dolžnost za načelnika na deželi. Ali res misli, da i on pošlje lahko svojega namestnika, kajti opazil sem bil magistratnega — poljskega čuvaj a?l Temu pa ne verujem, da bi gosp. načelnik hotel poslati tako „visokega uradnika", da ga nado-mestuje. Ali bodi si, kakor hoče procesija se je vršila uprav sijajno, akotudi njega ni bilo zraven.
Po končani procesiji bila je sv. maša, katero je daroval preč. g. župnik Ivan Čeme z asistencijo 2 duhovnikov iz mesta. Pri sv. maši pelo je tudi pevsko društvo „Adrija", toli lepo, da mi ni mogoče opisati. Samo bi stavil kratko opazko, da bi si zbor izvolil jednega izmed boljših pevcev svojim dirigentom, ki bi vodil petje.
Cerkev je bila natlačeno polna, tako, da še zunaj cerkve bilo je ljudij še za jedno cerkev. Kar se tiče tega, jaz sodim, da bi bil tudi skrajni čas, da bi se enkrat prezidala ta cerkev, ako pomislimo, da je tu 1350 prebivalcev, a cerkev sedanja ne dostaje niti za 500 duš; vprašam torej kam naj hodi k sv. maši ost..lih 850 duš. Res
skrajni čas bi bil, «la se že enkrat reši to vprašanje, za kar se je že večkrat potegnil naš vele-zaslužni državni in deželni poslanec, gosp. vitez Nabergoj.
Sevedaj ne treba praviti, da je bil pri velikem oltarju napravljen stol za g. okr. načelnika, ali ta stol je vedno prazen, in bil je tudi na Velikonočno nedeljo, na dan, ko noben vernik ne zamuja molitve v cerkvi. Omeniti moram tudi, da po drugih vaseh je ob takih cerkvenih slavnostih pričujoč tudi g. ravnatelj ljudskih šol, ali tukaj pri nas ni to v navadi v lep vzgled svojim učencem. Zakaj pri nas ni tako ? Odgovor na to vprašanje prepuščamo v razsojo cenjenim gg. čitateljem samim.
Slednjič mi je omeniti, da je bil popoludne blagoslov s slovenskimi litanijami, pri katerem je bilo pričujočega tudi mnogo občinstva tržaškega.
Gospod urednik ! Končati moram, ker mi pero preveč drsa, ali mogel bi Vam navesti še več takih in še bolj kričečih izgledov od strani naših nasprotnikov, ki se repeučijo na naših slovenskih tleh ob obalih sinje Adrije. Ali pustimo za sedaj, ter Vam v kratkem sporočim zopet kaj. —X.
Koliko škode prinaša jeden sam Štrajk ? Nedavno so štrajkovali, kakor smo sporočili, delavci v Ostroviško-Kar vinski h premogarnah. Ta štrajk je trajal 20 dnij. Vodstvo jam je izračunilo, da so štrajkujoči delavci izgubili okolo 500.000 gld. na zaslužku, dočim je rudniško podvzetje trpelo vsled štrajka do 850.000 gld. škode. Toda pomisliti je, da podvzetje lahko pokrije škodo, v tem ko štraj-kujoče delavce veliko huje boli tolika škoda. Mi nočemo brezpogojno obsojati sredstva štr^jkovanja. Gotovo je slučajev, ko si zatirani delavec res ne more pomagati drugim sredstvom, nego da trdemu delodajalcu odtegne delo svojih rok. V takih slučajih, ko je štrajk res utemeljen na vse strani, so tudi vse simpatije vseh poštenomislečih na strani štrajkujoči h delavcev — onih, ki zahtevajo po vsej pravici človekadostojnega življenja za svoje trde žulje in svoj krvavi znoj. Ali štrajk, to skrajno sredstvo samopoči delalca nasproti delodajalcu, bodi res opravičen, drugače je odgovornost velikansko silna za onega, ki je zavel svoje tovariše, da so ostavili delo, da so se odpovedali zaslužku, koščku vsakdanjega kruha. Koliko bede nastaja iz nepremišljenih Štrajkov, koliko stradanja, koliko solza! In kolikokrat! se dogaja, da se delavci po tolikem času vračajo zopet na svoje delo, ne da bi se jim bilo le za las zboljšalo njihovo polože-nje! Mar jim potem brezvestni agitatorji povra-čajo izgubljeni zaslužek, mar jim oui dajejo odškodnine za prebito bedo iu za prelite solze bednih mater in nedolžnih otročičev ? Ne, zastonj je bilo trpljenje, zastonj stradanje in ostala je le velika materijalna Skoda. Mi vemo dobro, da je velike in tu pa tam zares nečuvene krivice v razmerju med delavcem in delodajalcem, vemo, da se tu pa tam uprav brezvestno izkoriščajo delavne sile, in ni malo ne bi hoteli kratiti delavcem pravice do varovanja svoje koristi. Le svariti smo hoteli pred nepremišljenostmi, v koje često tirajo vse delavce brezvestni agitatorji. Štrajk ima zmi-sla le tedaj, ako so delavcem dani vsi pogoji, da dosežejo svoj cilj, da bodo mogli vztrajati, dokler se jim ne zboljša položenje; štrajki pa, ki jih za-snovljajo socijalistiški agitatorji le v demonstrijske namene, taki štrajki so skrajna lahkomišljenost, ueodpustno oškodovanje samega sebe, zločin nad lastno nedolžno družino — pravo samoubojstvo. Kajti še enkrat bodi povedano, da — ako štrajk ni dosegel svojega namena — so absolutno zgubljene vse in često velike zgube na zaslužku ; trpeti morajo pa le delavci, njih žene in njih otroci, ker treba poleg skromnega zaslužka plačevati neizogibno nastale dolgove. Previdnosti treba torej, temeljitega premisljenja na vse strani, predno se delavci odloČijo za to skrajno sredstvo v borbi za svoj obstanek.
Pijanec — ponesrečil. Vratar hiše št. 8 v ulici nell'A«quedotto, imenom Josip Grianz (Grjanc ali moida Kranjc?), 341etni mož, ni imel dovoljno časa popivati o poslednjih praznikih, ampak dodal si je še jeden dan in se nasrkal do dobrega. Si-noč, kasno, vračal se je domov, popolnoma pijan. Kdo zna, kaj si je domišljal pijanec, ko je kolo-bocal po noči po stopnicah, da se spravi v svoje stanovanje, nahajajoče se v podstrešju omenjene hiše ? Dejstvo je, da je mož, prišedši do okna v
II. nadstropju, sezul svoje čevlje, slekel obleko, vrgel isto raz okno na dvorišče in potem bržkone skočil sam raz okno, kajti zjutraj našli so ga hudo pobitega, okrvavljenega, ležečega na tlaku. Morda si je mislil, da se spravlja v postelj, ko se je slačil pred oknom in še spustil v globočino? — Policija poizveduje, kako je ponesrečil Josip Gorianz. Zaslišali so že njegovega brata Vincenca, ki služi kakor kurilec v kavarni „Centrale", nehajoči se v isti hiši. O vspehu teh poizvedovanj nam doslei ni znano ničesar.
Loterijske številke, izžrebane dne 8. t. m.: Brno	2, 47, 67, 34, 27.
Najnovejše vesti.
Dunaj 9. Volitev župana je določena na dan 18. aprila.
Baden-Baden 8. Danes se je vršil občni zbor občega nemškega šolskega društva za podpiranje nemštva v inozemstvu. Predsedoval je tajni svčtnik profesor dr. Bockh iz Berolina.
Carjigrad 8. Bolgarska ministra Stoflov in Petrov imela sta včeraj pogovor s turškim ministrov za vnanje stvari, Tevfik Pašo. Knez Ferdinand je zajutrkoval danes pri angleškem poslaniku, jutri pa bode zajutrkoval na nemškem, obedoval na italijanskem poslaništvu.
Madrid 8. Republičani so priredili shod, na kojem so protestovali proti sklepu američauskega kongresa. Pravijo, da vlada prepove vsako zborovanje na javni ulici.
Tvgovlnak« brcojnvha In veatl.
Buatmpoita. Pšenic« ka je«en 6.97—6.98 Pienica s« spomlad 1896 6.72 <l<» 6.75. Oves za spomlad 6.28—6.30 Iiii za spomlad 6.41 6.13 Koruza sa juli-avgust 4.22—4.23 . maj-juni 1896 4.08-4.03
Pft«tne* nota od 7* kil. f. 8-90-7'05 od 79 Ml. f.
7---7.10., o.l 80 kit. f. 7.05- 7.15 od Sl.kil. f. 710
—7*20, od 82 kil. for. --.— Ječmen 5*80--.--
proso 6'15—6'60.
Pšenica: ponudb« in povpraSevanje živahno, mirno. Piodaja 35.000 mt. stot. —.— Ostalo nespremenjeno. — Treme: dež.
Prag«. Nerafinirani sladkor for. 16.10, oktober-december 14.70. Rastoče.
Pruga. Contril'ugal novi, poatnrljne v Trst a carino vred odpoiiljatuv prooej f, 3375 —84. Concnvse
35.--Četvorni 87*---.—. V glavah (aodib) 3815
Havre. Kava Saittos good »veruje za april 80*50, z* avgust 77.75.
Hamfcurcr. Santos good avernge za maj 66.35 za september B2.— za december 57.75. —
Trst Sladkor. Živahna kupčija iz Spekulacije. Včeraj in danes se je prodalo nad 1000 vreč Centrifug nI a, po for. 3a,50—33.75 po kakovosti za točni sprejem po f. 33.75—84.25 ta maj "
Olje. Iz Amerike poročajo jako mlačne cene, vsled tega padajo tudi tukaj. Tudi italijanske vrsti so jako popustljiv/ in brez pnvpraSovanja.
Žveplo jako stalno in cene rastoče v Siciliji. Tukaj se proda I. vrst z etiketo po f. 2.30—2.40.
Modra galica isto tako stalna. Angleška roba, katero cenijo bolje od notranje po f. 25.— v originalnih sodih od 250 klg.
H i ž. Na Reko prispele so do sedaj 4 ladije, tukaj 8 ladije novega Rangoona, Montmesina in Japanskega. Izdelani bodo vsaj nekoliko do koncem t. 1.; cone od zadnjega bodo mnogo dražji od starega!
Dunajnkn borza O. april«
Državni dolg t papirju „ n v srobru Avstrijska renta v zlatu „ „ v kronah Kreditne akoije . . , London 10 Lst. . .
Napoleoni......
20 mark . . 100 Halj. lir
prlli
včeraj 101.10 10110 122.10 101.30 36rt.— 120.30 9.54 11.76 43.65
dano« 101.10 101 10 122.10 101.30 865 60 120 40 9.55 11.77 43.80
JAKOB ŠTRUKELJ - TRST J
vta Cnserma štev. 16 uhod plazza dali« Caserma. W
(nasproti M liki vtjminlci), prodaju po neverojetnih nizkih cenah vsakovrstna angleška	^
KOLESA (bioykle) J
i
Zastopstvo koles „Humber* iz tovarne „Ruleigh Cjcle G" L.td. Nottingham Angleško" in koles .Adlev" iz tovarne H. Kleyer Frankfurt.
Kolena „Raleigh" in Adlor »o f-vetov no «nana, poslednja rabijo se v nemški vojski.
Kolima pošilja se na deželo in na v«e kraje brez v*eh *trofikov.
S p r e i e m a se poprava vsakovrstnih novih in starih koles in šivalnih strojev.
V zalogi nahajajo b« vsakovrstna orodja in pripravo za kolesu.
Zahtevajo nuj a« ceniki !
p m sg p w p w	iu u*)
»
I »
I »
)
>
» >
m

Nič več kašlja!
Balzumski petoralski p r n h ozdravi vsak kašelj, plučni in bronnijulni katar, dobiva se v odlikovani lekarni
RRXIMER „Ai dne Mori" Trst, veliki tri].
Po&tno pofiiljatve izvršujejo nentegoniu.
vt/
'O
Lastnik politično drnAtvo „Edinosti". Izdavatelj iti odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.