-50 % a celodnevno vstopn.co terme"ptuj i Tednikov objektiv SAWk HCTELS i RESORTS " Torek: Tednikov kopalni dan J Kdo je dolžan sPrejeti ' uporabljene injekcijske igle in kdo ne Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si O Strani 4 in 5 Ptuj, petek, 27. maja 2016 letnik LXIX • št. 42 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Politika Maribor • Fras: »Politika, ki se izvaja, Je daleč od zakonite in legitimne« O Stran 6 Šport Nogomet • Prva kvalifikacijska tekma za obstanek oz. napredovanje O Stran 11 Štajerski TEP MIH Slovenija, Podravje * Razveljavljen del NPZ za 6. razred Čemu in komu so preizkusi znanja sploh namenjeni Strelstvo • Kevin Venta le krog za finalisti O Stran 12 35.413 učencev 6. in 9. razredov je v maju opravljalo nacionalno preverjanje znanja. Letos se pojavljajo nove težave, kot vsako leto pa tudi vprašanja o smiselnosti teh preverjanj, ki nas letno stanejo dober milijon evrov. Po zbranih informacijah so bili učitelji z letošnjimi nalogami nezadovoljni, saj so imelišestošolci, nalogo iz snovi, ki se jesplomnemijoM šesiemtemveč šele msmmltazlefiuf Foto: Črtomir Goznik Aktualno* F"» Zlata črta na dražbi S Stran 2 V središču * Namesto parkirišča varovana stanovanja S Stran 3 Poplavna varnost * V prihodnje ves evropski denar v Ljubljano O Stran 9 2 Štajerski Kultura petek • 20. maja 2016 Sp. Podravje • O razvoju turizma na in ob jezeru veliko besed, dejanj pa malo Ptujsko jezero - neizkoriščen turistični Občini Ptuj in Markovci sta koncesijo za upravljanje z vstopno-izstopnimi mesti ter plovbno potjo na Ptujskem jezeru Po prejšnji pogodbi, ki se je iztekla konec leta 2014, je bil upravljavec športno-rekreacij-ske infrastrukture na Ptujskem jezeru Zavod za šport Ptuj. Zanj je dejavnost izvajala družba Radial. Lastnik in direktor Radiala je po novem Emil Mesarič, sicer tudi dolgoletni predsednik Brodarskega društva (BD) Ranca Ptuj. V času županovanja Štefana Čelana je bil Mesarič na Ptuju občinski svetnik, vidna in vplivna politična figura. Radialu, ki je danes v njegovi lasti, je v nekaj letih iz ali preko proračuna MO Ptuj pripeljal za okrog dva milijona evrov javnih sredstev. Do lanskega oktobra je bil lastnik in direktor Radiala Mesaričev svak Milan Zupanič. Čeprav je koncesijska pogodba za upravljanje s športno-rekreacijsko infrastrukturo na Ptujskem jezeru potekla konec decembra, sta občini Markovci in Ptuj javni razpis za podelitev nove koncesije objavili šele maja 2015. Nanj se je kot edini ponudnik prijavil Radial s ponudbo v vrednosti 148.000 evrov na Uvodnik leto oz. 742.000 evrov v petih letih. Zaradi nesprejemljivo visoke cene sta se občini odločili, da razpis razveljavita. Kot smo v enem izmed svojih člankov ugotavljali lani v začetku septembra, je bil popis del, ki jih mora med letom izvesti koncesi-onar, pripravljen zelo površno. V razpisu so bila navedena dela, za katere že v osnovi (kot državni koncesionar za upravljanje s Ptujskim jezerom) poskrbijo Dravske elektrarne Maribor (DEM). Sicer pa je tudi za obdobje od leta 2008 vprašljivo, ali so bila dela, za katere sta takratni koncesionar Zavod za šport Ptuj in Mesaričevo podjetje Radial prejemala na letni ravni okrog 100.000 evrov občinskega denarja, izvedena v skladu s popisi in zahtevami razpisa. Tudi lani, po poteku koncesije, je s plovb-no potjo ter vstopno-izstopnimi mesti na Ptujskem jezeru upravljal Radial, občini pa sta mu za opravljeno delo na letni ravni v primerjavi s preteklimi leti namenili več kot enkrat manj denarja (45.000 evrov). Spoštovani župani, ne z mehkimi, ne s trdimi Nedolgo nazaj je moja novinarska kolegica v uvodniku zapisala: »Vlada Mira Cerarja je minuli teden obiskala občine v osrednjeslovenski regiji, vključno s prestolnico, V začetku marca se je Cerarjeva vlada mudila tudi na obisku v podravski regiji, Med obema obiskoma je zelo velika razlika, Obisk ministrskega zbora v Podravju je bil bolj kot ne protokolarne narave, Zaznamovali so ga vljudnostni stiski rok, fotografiranje in nekaj vsebinsko praznih izjav za javnost, Čisto drugače je bilo ob vladnem obisku Ljubljane, Miro Cerar in njegovi kolegi ministri so ljubljanskemu županu Zoranu Jankovicuprinesli 300 milijonov evrov, To pa zato, ker ima osrednjeslovenska regija po besedah predsednika vlade poseben, specifičen pomen za Slovenijo,« V nadaljevanju še dodaja, da tega, da se Ljubljani kar podari 300 milijonov, celotnemu Podravju pa popolnoma nič, res ni možno razumeti, Se strinjam, res je to težko razumeti, saj navsezadnje vsi plačujemo enake davščine v državno blagajno, Vendar pa - zakaj in kako si lahko ena vlada privošči takšno potezo?! Ste se kdaj vprašali, vodilni možje občin v Podravju? 39 občin je na tem območju, skupno vsaj toliko davkoplačevalcev, kot jih ima Ljubljana, če ne še nekaj več... Rezultat izplena vladnega obiska za nas pa porazen, In to ne bo edini poraz, Izgubili bomo še veliko več, sploh v novi finančni perspektivi, ki je že nekaj časa tu, Zakaj? Zato, spoštovani gospodje župani, ker niste enotni, Ker se ne znate povezati, Ker ne znate enotno podpreti niti enega skupnega podravskega projekta, s katerim bi pa morda lahko uspeli odtrgati vsaj del državne (in s tem evropske) finančne potice, Žalostno, a resnično, Še pri hitri cesti, kjer je borih pet občin zbiralo skupne podpise za gradnjo, ste predložili različne, med seboj neusklajene variante poteka trase . In potem mislite, da bo Podravje lahko resen soigralec enemu samemu ljubljanskemu županu, kaj šele vase zagledani vladi?! Pri takšnem obnašanju - kot petelini, ki se postavljajo na majhnih dvoriščnih kupčkih gnoja - nikoli, In ne izgovarjajte se na minule trde in prihodnje mehke projekte, Ker s takšnim individualizmom in nezmožnostjo skupnega nastopa vam ni uspelo niti s trdimi, še manj pa vam bo z mehkimi, Simona Meznarič Gostinski objekti na Ranci brez dovoljenj Družba Radial se na Ranci ukvarja tudi z gostinsko dejavnostjo. Imeti lokal na takšni lokaciji je privilegij. Zemljišče, na katerem so lokal in gostinske terase, je od leta 2007 v lasti Republike Slovenije in ne sodi v območje, s katerim po novem upravlja KP Ptuj. Pred letom 2007 so bile lastnik zemljišča DEM in so leta 1995 Brodarskemu društvu Ranca dale soglasje za ureditev platoja. Leta 2004 so DEM podale soglasje za izvedbo infrastrukture (vodovod, elektrika, kanalizacija), leta 2006 pa podjetju Radial še soglasje za postavitev začasnega gostinskega objekta. A ne glede na vsa soglasja, ki so jih Brodarskemu društvu in Radialu za koriščenje ter urejanje prostora na Ranci podale DEM, bi moral investitor za posege v prostor pridobiti še upravna dovoljenja. Z republiške direkcije za vode so nam odgovorili, da bi za vse posege na vodnem in priobalnem zemljišču bilo treba pridobiti vodno soglasje. Za postavitev objektov, v katerih V zvezi z urejanjem območja ob Ptujskem jezeru še dve dobri novici. Prva je ta, da se občini Ptuj in Markovci dogovarjata o obnovi dotrajanih mostičkov čez Rogoznico. Druga pa, da se je na brežini jezera, na desni strani, pričela gradnja ornito-loške opazovalnice. Dela po internem naročilu izvaja KP Ptuj. Opazovalnica bo predvidoma zgrajena do konca junija za ceno okrog 64.000 evrov. Bralci so nas opozorili, da Ranca in tamkajšnji lokal nista ravno vzor PVC-folije, sanitarije pa tako majhne, da lahko človek komajda za seboj ske utesnjenosti že pravi podvig. Foto: Črtomir Goznik se na Ranci izvaja gostinska dejavnost, po naših informacijah vodna soglasja niso bila pridobljena. Z Upravne enote Ptuj so nam sporočili, da z uporabnim dovoljenjem za objekte gostinske dejavnosti na Ranci Ptuj ne razpolagajo. Iz tega sledi, da na območju Ranče nobeni objekti in terase zaradi nepridobljene-ga vodnega dovoljenja in nada- lje vseh drugih dovoljenj (npr. gradbenega) sploh ne bi smeli stati. Ker formalno ne obstajajo, se v njih ne bi smela izvajati dejavnost. Na mestu je tudi vprašanje, komu (če sploh) Radial za uporabo tega prostora plačuje morebitno najemnino, oziroma zakaj ima prav on privilegij, da koristi prostor, ki mu z gostinsko dejavnostjo najbrž prinaša Ptuj • O stečaju Korparjevega podjetja Ben team Zlata črta na dražbi Za 22. junij je razpisana javna dražba za prodajo dela meščanske vile v starem mestnem jedru, na Cvetkovem trgu 1. Gre za objekt, ob katerem je ptujski mestni kino. Del stavbe, kjer je kino, je v lastni MO Ptuj. Na dražbi pa se prodaja tisti del objekta, v katerem so pred dobrima dvema desetletjema uredili prvo ptujsko poslovno-nakupovalno središče Zlata črta z več lokali, v katerih so se izvajale različne dejavnosti: trgovina, gostinstvo, storitve ... Zlata črta je hitro ugasnila ter že leta in leta sameva. Lastnik objekta je podjetje Ben team, ki je od začetka leta 2014 v stečaju. Javno dražbo premoženja po izklicni ceni 188.000 evrov (za 534 m2 poslovnih površin in 342 m2 zemljišča) je objavila stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas. Dražba bo 22. junija v Ljubljani, v poslovnih prostorih upravite-ljice. Lastnik podjetja Ben team je bil Benjamin Korpar. Korpar-jevi so se med drugim ukvarjali z gradbeništvom. Njihove poslovne težave naj bi se pričele pri gradnji osnovne šole Zavrč, ko so ostali brez dela plačila, razlog za to pa Foto: Črtomir Goznik Zlata črta, prvo ptujsko prodajno-storitveno središče, 'mesto v malem', se prodaja na javni dražbi. da so bila slabo opravljena dela. V stečaju podjetja Ben team so upniki prijavili za 290.000 evrov terjatev, od tega jih je za 264.000 evrov priznanih. V stečajno maso so trije imetniki štirih poslovnih prostorov v Zlati črti prijavili izločitveno pravico. Poslovne prostore naj bi kupili že od prejšnjega Korparjevega podjetja, vendar niso nikoli uredili etažne lastnine, da bi se kot lastniki vpisali v zemljiško knjigo. Stečajna upraviteljica podjetja Ben team Alja Markovič Čas jim v tem stečajnem postopku izločitvene pravice ne priznava, saj da so zahteve neutemeljene in da niso predložili ustreznih dokazil. Prizadeti pravijo drugače: v rokah naj bi imeli dokazila o plačilu in pogodbe o nakupu teh prostorov - vendar z nekdanjim Korparjevim podjetjem in ne s podjetjem Ben team. Na MO Ptuj, ki je lastnica drugega dela oz. sosednjega objekta, v katerem je mestni kino, smo povprašali, ali je občina morebiti zainteresirana za nakup objekta, ki se prodaja na dražbi. Iz kabineta župana so odgovorili, da se občina na dražbo ne bo prijavila. Mojca Zemljarič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 27. maja 2016 Aktualno Štajerski 3 Nakazilo DEM občinam ob Dravi v letu 2015 potencial Ptuja in okolice nedavno podelili Komunalnemu podjetju (KP) Ptuj, v katerem sta obe solastnici. Občina NUSZ (€) Koncesija (€) Skupaj (€) Maribor 873.088 892.478 1.765.567 Starše 509.157 324.608 837.766 Miklavž - 128.223 128.223 Duplek - 63.735 63.735 Ptuj 4.547 686.405 690.952 Hajdina 684.298 192.595 876.893 Markovci 5.9921 1.041.989 1.047.981 Gorišnica 246.623 284.154 530.777 Ormož - 267.412 267.412 Zavrč - 5.240 5.240 Videm - 18.837 18.837 Cirkulane - 32.773 32.773 dokaj lep prihodek. In še: če objekti, v katerih se že leta in leta izvaja dejavnost, formalno sploh ne obstajajo - potem se za njih niti ne plačuje dajatev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Vprašanja o lastništvu zemljišč, na katerih je postavljen gostinski lokal, morebitnih pogodbenih razmerjih, najemu prostora med RS, DEM, m>mmmmmmm(mm(mmmmmim((m(!i^ 6. maja letos sta občini Ptuj in Markovci s KP Ptuj sklenili koncesijsko pogodbo za obdobje 15 let. Letni znesek, ki ga bo Komunala prejela za izvajanje dejavnosti, znaša 82.000 evrov. Lanska ponudba podjetja Radial, ki se je takrat edino prijavilo na javni razpis za upravljanje z območjem plovbnega režima na Ptujskem jezeru, je znašala 148.000 evrov. MO Ptuj, ki na veliko razmišlja o turističnem preboju, konkretnih načrtov v zvezi z ureditvijo območja Rance, na katerem je gostinski lokal, zaenkrat ne razkriva. Na naše vprašanje so skopo odgovorili, da želijo območje infrastrukturno urediti, vendar v obsegu in način, kot to dopuščajo predpisi ter področna zakonodaja. DEM so v letu 2015 občinam ob Dravi (Koroška in Podravje) plačale 3,2 milijona evrov dajatve nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) ter sedem milijonov evrov iz naslova koncesijske dajatve. 4,6 od skupno 11,6 milijona evrov izplačane koncesije je prejela Republika Slovenija. Sredstva, ki jih iz naslova koncesij prejmejo občine, niso namenski dohodek, zato jih lahko lokalne skupnosti potrošijo za karkoli. *Zneski o izplačilu koncesij so brez poračuna. sporazum o soglasju za ureditev krone nasipa Ptujskega jezera za hojo, ki naj bi urejal ureditev in vzdrževanje poti ter varnost in obveščanje. Sporazum smo poslali v pregled občinama, a prvi odziv je negativen. Mnenje lokalnih skupnosti je, da se jim nalaga preveč obveznosti oz. odgovornosti. Upamo, da bomo z nadaljnjimi pogovori zbližali stališča in bo končni rezultat za uporabnike poti okrog jezera ugoden,« je povedal direktor DEM Viljem Pozeb. Občini Markovci in Ptuj smo zaprosili za pojasnilo, s čim se v predlaganem sporazumu ne strinjata. Konkretnega odgovora nismo prejeli, razen tega, da so na to temo s predstavniki DEM že nekajkrat sedeli za skupno mizo ter usklajevali vprašanja o obveznostih in odgovornostih pogodbenih strank. Občini naj bi preverjali tudi vse tehnične, finančne in pravne možnosti za ureditev rekreacijske poti. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik nekega turistično urejenega območja: zastori na terasi so na primer iz zapre vrata. Peljati otroka na tisti WC (in ostati z njim) je zaradi prostor- MO Ptuj, BD Ranca in družbo Radial ter o uporabnem dovoljenju za gostinski lokal smo zastavili tudi Emilu Mesariču, a odgovorov nismo prejeli. Po naših neuradnih informacijah naj bi bila brez uporabnega dovoljenja tudi vlečnica za smučanje oz. deskanje na vodi, s katero upravlja podjetje Vejkpark iz Slovenske Bistrice. Sprehajalna pot okrog jezera še vedno mrtva točka na papirju Na vodstvo DEM ter na občini Ptuj in Markovci smo poslali vprašanje, kako je z dogovori za formalnopravno ureditev rekreacijske poti okrog jezera. »Pobudi lokalnih skupnosti (občin Ptuj in Markovci) o omogočanju hoje po kroni nasipa smo v DEM naklonjeni, seveda ob izpolnitvi nekaterih pogojev. V ta namen smo na DEM pripravili Ptuj, Podravje • Storjen prvi korak na poti do varovanih stanovanj Namesto parkirišča varovana stanovanja Po več letih dogovarjanj in pogajanj naj bi na Ptuju končno še letos pognali stroje, s tem pa bi se začela gradnja varovanih stanovanj oz. medgeneracijskega centra. Občina naj bi svoj del naloge opravila, na potezi je Dom upokojencev Ptuj, ki pa ne bo kupil le polovice, temveč kar celotno 14.754 m2 veliko zemljišče. S tem, ko so mestni svetniki v ponedeljek sprejeli sklep, da na makadamskem parkirišču na Potrčevi ukinejo zaznambo 'grajeno javno dobro', je bil storjen prvi korak k začetku gradnje dolgo pričakovanih varovanih stanovanj. Ukinitev zaznambe je bila izvedena, ker bodo nepremičnine namenjene prodaji. Kupil naj bi jih Dom upokojencev (DU) Ptuj, ki tam namerava začeti graditi medgeneracijski center. Kot je na ponedeljkovi seji mestnega sveta povedal župan Miran Senčar, je občina vse svoje obveznosti do DU Ptuj opravila v dogovorjenem roku. Pojasnil je, da so se najprej dogovarjali Kje bodo nadomestna I • l»v parkirišča O tem, kje bodo zagotovili nadomestna parkirna mesta, naj bi v MO že pripravili načrte. Polovica parkirišča na Potrčevi naj bi bila še nekaj časa na voljo, kako dolgo pa, bo seveda odločal novi lastnik. Po mnenju župana Senčarja je parkirnih mest na Ptuju sicer dovolj, potekajo pa tudi resni dogovori s potencialnim investitorjem za gradnjo parkirišča pri mestni tržnici. za prodajo polovice parkirišča, pred 14 dnevi pa se dogovorili, da se gre v prodajo kar celotno 14.754 m2 veliko zemljišče. DU Ptuj naj bi tam gradil v dveh fazah. Prva naj bi se po napovedi direktorice Jožice Šemnički začela že konec letošnjega in končala prihodnje leto. Sredstva Dom upokojencev bo kupil celotno zemljišče, gradil pa bo predvidoma v dveh fazah. imajo namreč v celoti zagotovljena. Podrobnejše omejitve v zvezi z gradnjo medgeneracijskega centra na Potrčevi bodo opredeljene v OPPN. Senčar se je strinjal s tem, da novi lastnik, kot je predvideno, zgradi tudi nov dovoz, saj je sedanji nefunkcionalen. Roko nad zemljiščem pa drži tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine, saj so na tem mestu pomembni arheološki ostanki. Dom upokojencev že predložil ceno za odkup »Mi smo svoje naredili. Pridobili smo tudi uradno cenitev zemljišča in z njo seznanili občino, ta pa bo odločila, ali bodo naročili še eno ali pa bo predmet dogovorov o nakupu ta cenitev. Imamo izdelano tudi urbanistično preveritev za potrebe gradnje gerontološkega centra na izbrani lokaciji,« je pojasnila Jožica Še-mnički, ki o ceni zemljišča zaenkrat ni želela govoriti, saj se morajo najprej dogovoriti z občino. Takrat bo sklenjena kupoprodajna pogodba, temu bosta sledila imenovanje projektne skupine in priprava idejne zasnove projekta za objekt. Šele takrat bodo lahko pognali stroje. Dženana Kmetec Vir: DEM Foto: CG 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 27. maja 2016 Slovenija, Podravje • Vsi se »otepajo« uporabljenih igel - kaj o tem pravi zakonodaja Kdo je dolžan sprejeti uporabl Številni bolniki si zdravila vbrizgavajo s pomočjo injekcijskih igel. V bolnišnicah ali zdravstvenih domovih z odlaganjem bljene injekcijske igle in prazne brizge. Kdo jih je torej dolžan sprejeti? Kaj se zgodi z večino teh odpadkov? Glede na tam, kjer ne bi smeli: v zabojnikih za mešane komunalne odpadke. „Pred nekaj tedni mi je zdravnica predpisala injekcije. Nekaj teh sem porabil, del jih je ostal zapakiranih v originalni embalaži. Problem je nastal, ko sem jih želel odložiti v smeti, tako pri novih kot uporabljenih, saj nisem vedel, kam z njimi. Nesel sem jih v lekarno, a jih tam niso vzeli. Šel sem vprašat tudi na Čisto mesto, a so me tam lepo odpravili, rekoč, da bi jih morali vzeti v lekarni. Torej, kaj naj z njimi, a jih odložim kar v navadni zabojnik za mešane komunalne odpadke? To mi sicer je povsem nelogično, saj se ne nazadnje tako ponašamo s tem, kako Slovenci pridno ločujemo odpadke, po drugi strani pa za določene ne vemo, kam jih dati," se sprašuje naš bralec. Kdo jih je torej dolžan sprejeti? Lekarne ne. Injekcijske igle sodijo med nevarne infektivne odpadke, a ker, jasno, v gospodinjstvih nimamo zabojnikov za te, smo iskali odgovor, kam z njimi. Kar nekaj naših sogovornikov je dejalo, da si s tem niso delali velikih skrbi in priznalo, da so jih odvrgli kar med mešane komunalne odpadke, kamor pa nikakor ne sodijo. Zato, ker so nevarne z več vidikov in lahko pomenijo tudi resno poškodbo za ljudi, ki s temi odpadki delajo. A očitno je to najlažji način, ki se ga poslužuje kar precej bolnikov, ki si vbrizgavajo zdravila z injekcijskimi iglami. Lističe s krvnimi vzorci lahko odvržete med mešane komunalne odpadke Odpadne injekcijske igle iz osebne uporabe so odpadek, ki sodi med odpadne kovine, za to, da končajo tam, kjer morajo, pa so zadolženi izvajalci javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih. Tudi odpadna zdravila iz gospodinjstev, ne glede na to, ali gre za neuporabna zdravila ali za ostanke zdravil, morajo brezplačno prevzemati izvajalci javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah nevarnih odpadkov. Prevzamejo pa jih tudi lekarne. „Vsi tisti odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih in jih ne moremo uvrstiti v nobeno od skupin ločenih frakcij, pa sodijo med mešane komunalne odpadke. Lističi s krvnimi vzorci so nedvomno primer odpadka, ki se jih lahko odvrže med mešane komunalne odpadke," so še pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor. Pojasnilo Darja Horvat iz Zdravstvenega doma Ptuj nas je opozorila, da je bil v članku z naslovom Koliko je vredno zdravje in koliko stane opustitev cepljenja, ki smo ga objavili 20. maja 2016, seznam obveznih cepljenj za predšolske in šolske otroke, nepopoln. K naštetim je treba dodati še cepljenja proti otroški paralizi, ošpi-cam-mumpsu-rdečkam ter hepatitisu B. UR Čeprav si marsikdo predstavlja, da so lekarne zadolžene za to, da sprejmejo uporabljene ali še nove injekcijske igle, očitno ni tako. Lekarne namreč za zbiranje odpadnih igel niso pooblaščene, razen če imajo sklenjeno pogodbo s pooblaščenim izvajalcem. V skladu z uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili lekarne namreč zbirajo in predajajo pooblaščenemu zbiralcu samo zdravila, ki jih ustrezno Ministrstvo za okolje in prostor: odpadne injekcijske igle so komunalni odpadek „Odpadki se v seznam odpadkov uvrščajo glede na vir njihovega nastanka, vendar pa za vsak posamezni odpadek ne moremo najti konkretne številke odpadka (še zlasti to velja za komunalne odpadke). Odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene in veterinarske dejavnosti, se uvrščajo med odpadke iz zdravstva in veterinarstva. Predpisi s področja ravnanja z odpadki posebej urejajo ravnanje s temi odpadki, ker je pri ravnanju z njimi potrebna večja previdnost zlasti zaradi preprečevanja okužb. Če podobni (ali celo enaki) odpadki nastajajo zaradi samooskrbe doma, pa se, tako kot vsi drugi odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih, uvrščajo med komunalne odpadke (izjema od tega pravila so le gradbeni odpadki.) Odpadne injekcijske igle iz osebne (domače) uporabe so torej komunalni odpadek, zato jih mora izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov prevzeti v zbirnem centru kot odpadne kovine, če jih občan prinese kot ločeno zbran odpadek," so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor in dodali, da je priporočljivo, da se jih prepusti v zaprti plastični posodi. ločijo glede na sestavo in mesto nastanka odpadnega zdravila. „Med odpadna zdravila pa ne sodijo in lekarne ne zbiramo: medicinske igle (injekcij) ali druge ostre predmete, medicinske pripomočke, kemikalije, radio-farmacevtske izdelke in izdelke iz krvi. Odpadne igle, ki predstavljajo nevarni kužni material, odda bolnik (v primerni embalaži) v ambulanti. To je lahko pri svojem zdravniku, lahko tudi v diabetološki ambulanti," pojasnjuje Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarn Ptuj. Bolnike bi gotovo v prvi vrsti s tem, kam z injekcijskimi iglami in praznimi brizgami, morali seznaniti zaposleni v zdravstvenih domovih ali bolnišnicah. Torej tisti, ki so takšno zdravilo in način predpisali. Ponekod je navodilo, da se takšni odpadki shranijo v posodo in nato odnesejo k izbranemu zdravniku, ki poskrbi, da se to ustrezno uniči. A ne povsod. Kot je pojasnila Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, imajo za takšne odpadke pri njih poseben kontejner, ki je namenjen za odlaganje kužnih in nevarnih odpadkov. A le za odpadke, ki nastanejo pri njihovem delu, načina, da bi igle in podobne nevarne odpadke bolniki nosili k njim, pa se ne poslužujejo. Odpadne injekcijske igle je dolžno prevzemati Čisto mesto Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, pravi, da se kar nekaj injekcijskih igel najde tam, kjer ne bi smele biti, v komunalnih odpadkih: »Odpadne igle spadajo med bolnišnične odpadke, zato jih mi ne sprejemamo. Koncesijo za odstranitev teh odpadkov ima podjetje Mollier iz Celja. Se strinjam, da v posodo za mešane komunalne odpadke ti odpadki ne sodijo, kar pa ne pomeni, da se tu in tam kakšna igla med njimi ne bi znašla.« Da igle spadajo v t. i. zdravstveni odpadek, ki je vsekakor nevaren odpadek, pa poudarjajo tudi na Čistem mestu. „Če govorimo le o sterilizirani igli kot odpadku, govorimo tudi o ostrem izdelku med odpadki. Igle uporabniki skladiščijo v posebnih plastičnih škatlah, namenjenih za shranjevanje le-teh. Te so raz- ličnih velikosti; kadar gre za poslovne subjekte, so lahko večje, kadar gre za fizične osebe (recimo tisti, ki trpijo za težjo obliko diabetesa ...) pa manjše,« so še pojasnili na Čistem mestu. Ravno to je namreč dolžno poskrbeti za odpadke, tudi nevarne. Kot pravijo, lahko fizične osebe pripeljejo nevarne odpadke na določeno prevzemno mesto in jih tam tudi pravilno oddajo. Kar pomeni, da so jih dolžni sprejeti na zbirnih mestih, a morajo ti odpadki biti pravilno skladiščeni. Svetujejo, da so v kakšni posodi, saj le tako igle niso ne- Zdravstveni dom Ptuj uporabljenih igel ne sprejema Kot pojasnjuje direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan, v njihovem zavodu v skladu z navodili Ministrstva za zdravje skrbijo, da ustrezno skladiščijo in predajo zbiralcu odpadke, ki nastanejo pri njihovem delu. Od pacientov pa jih ne sprejemajo. Ostre infektivne odpadke (igle, skalpele ...), ki nastanejo pri njihovem delu, hranijo po uporabi v trdih zbiralnikih. Kot pojasnjuje dipl. medicinska sestra Vlasta Plan-tak, je odvoz teh organiziran enkrat tedensko, občasno tudi pogosteje. V tem času pa jih imajo zaklenjene v prostorih, kamor nepooblaščene osebe nimajo vstopa. Ne nazadnje gre za zelo nevarne odpadke, kjer je tudi velika Foto: JŠ petek • 27. maja 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 jene injekcijske igle in kdo ne nevarnih odpadkov nimajo težav, pri domači uporabi pa je le malokomu jasno, kam, v kateri zabojnik naj odloži upora-dejstvo, da so v Podravju v lanskem letu v zbirne centre prinesli le okrog 20 injekcijskih igel, jih očitno veliko konča Kazni zelo visoke Uredba o odpadkih določa, da se globa v višini 2.0005.000 evrov predpiše, če fizična oseba pusti odpadke (nevarne ali nenevarne) v naravnem okolju, jih odvrže ali z njimi nenadzorovano ravna. Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili pa posebej določa, da v primeru, ko gre za odpadna zdravila, končni uporabnik ne sme prepuščati odpadnih zdravil izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek. Zbiralec odpadnih zdravil mora zagotoviti, da odstranjevanje odpadnih zdravil izvajajo le osebe, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Ministrstvo za zdravje: Lekarne igel ne zbirajo, zdravstveni domovi tudi ne ... Da ostrih predmetov in odpadkov, ki z vidika preventive pred infekcijo zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju, lekarne ne zbirajo, so nam pojasnili na ministrstvu za zdravje. To področje določa Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene in veterinarske dejavnosti. „Kot smo že prejeli informacije nekaterih lekarn, pa omenjene odpadke uporabniki večinoma vrnejo v zdravstveni dom. Tovrstne odpadke lahko zbirajo tiste organizacije, ki imajo ustrezne pogoje za to. Enako velja za zdravstvene domove. S seznamom zbirateljev teh odpadkov pa lekarne ne razpolagajo." varne. Posebej pa poudarjajo, da nevarnih odpadkov nikakor ne odlagamo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, niti jih ne sežigamo ali odlagamo v naravo. Lani oddanih 20 igel A več kot jasno je, da kar nekaj teh odpadkov konča bodisi v naravi bodisi v mešanih komunalnih odpadkih. Na vprašanje, koliko injekcijskih igel so v lanskem letu našteli na zbirnih mestih v Podravju, so povedali, da jih je le en gospod prinašal redno, in sicer v Kidričevo, kakšnih 20 naj bi jih bilo vseh skupaj. V ostalih zbirnih centrih takšnih primerov niso imeli. »Dejstvo je, da je bilo prinesenih zelo malo injekcijskih igel. Kje končajo, ne vemo. Nekaj najbrž tudi v komunalnih odpadkih, o količini pa ne moremo govoriti, saj teh ne sortiramo mi,« so zaključili na Čistem mestu. Dženana Kmetec i t Stanovanjski krediti nove generacije • Do 30 let tudi s fiksno obrestno mero. 0 € stroškov s cenitvijo nepremičnine in vodenjem kredita. Do 12 obrokov kritja, če se zavarujete za primer brezposelnosti. 100 € od vsakega stanovanjskega kredita, sklenjenegavjuniju, podarimo slovenskim porodnišnicam za nakup nujno potrebne medicinske opreme. Tudi porodnišnicam v Mariboru, Celju in na Ptuju. Foto: arhiv Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 27. maja 2016 Slovenija, Podravje • Poti in stranpoti nacionalnega preverjanja znanja Čemu (in komu) služi nacionalno 35.413 učencev 6. in 9. razredov je v maju opravljalo nacionalno preverjanje znanja. Lani smo poročali o tem, da so z vlado dosegel dogovor in so ga vendarle izpeljali. Letos se pojavljajo nove težave, kot vsako leto pa tudi vprašanja o Po zbranih informacijah so bili učitelji nad letošnjimi nalogami spet jezni, saj naj bi imeli šestošolci nalogo iz snovi, ki se je sploh ne učijo v šestem, temveč šele v osmem razredu. Na RlC-u ne vedo, kaj dovoljuje pravopisna praksa „Očitno pripravljavci nalog na Državnem izpitnem centru sploh ne poznajo točno učnega načrta in tako so ocene dveh vprašanj pri peti nalogi raje umaknili in točk pri vrednotenju ne upoštevajo. Pri popravljanju pa - sodeč po navodilih, ki so jih dobili popravljavci - na centru ne priznajo pravilnega in logičnega odgovora, pa čeprav je v skladu s slovensko pravopisno prakso (gre za obliko zapisa ure in minute, ki je zahtevan pri izračunu neke naloge in kjer je med nepravilnimi - in torej netočkovanimi - oblikami po pravopisni praksi sicer pogosto rabljen zapis ure v obliki 7:10, kakršnega najdemo na vseh računalnikih, pametnih telefonih, digitalnih urah, v javnih objavah in podobno," so nam povedali učitelji. Ne berejo dobro, znajo pa angleško Analiza o izvedbi NPZ v lanskem šolskem letu (2014/2015) je opozorila na težave učencev z branjem zlasti nekoliko daljših besedil, kot tudi pri iskanju podatkov iz različnih virov, pri analiziranju besedila ter pri samostojnem tvorjenju in utemeljevanju odgovorov. Zato so na RIC predlagali, da bi bilo smiselno vpeljati NPZ tudi v 3. razredu, ko bi se pri slovenščini preverjala predvsem pismenost učencev. „Analizo NPZ-ja bi bilo treba v večji meri upoštevati pri oblikovanju učnih načrtov in učbenikov posameznega predmeta," še piše v poročilu za lansko leto. Zanimiva je še ugotovitev, da so cilji v učnem načrtu za angleščino za osnovno šolo glede na izkazano znanje učencev, ki precej presega prenizko zastavljene standarde znanja v učnem načrtu, neustrezni. Če strnemo: branje osnovnošolcem ne gre najbolje, presegajo pa standarde v znanju angleščine. Komisija za pripravo in izbor nalog za nacionalno preverjanje znanja (RIC) očitke zavrača; odgovorili so, da se vse naloge, ki so se vrednotile na preizkusu znanja za 6. razred, rešijo z znanjem, ki je predvideno v 6. razredu. Priznali pa so, da so se pojavili dvomi okrog pravilnosti odgovora v zvezi z zapisovanjem časa, a vztrajajo: „Med nepravilnimi (netočkovanimi) zapisi ni takega, ki bi ga pravopis dovoljeval. Natančneje, zapisani sta dve možnosti, ki se ne točkujeta, in sicer 7 h 10 min in 7:10. V prvem primeru gre za zapis trajanja (nekega dogodka), npr. »hodil je 7 h 10 min«, kar bi lahko zapisali tudi »hodil je 7 ur 10 min«. V drugem primeru gre za zapis, ki ga srečamo na elektronskih napravah (in tudi nekaterih jezikih), ko so s stičnim dvopičjem ločene ure in minute; slovenski pravopis ne predvideva uporabe dvopičja, pač pa zapis 7.10, v katerem ima pika pomen ločevanja polnih ur od minut." Pripombe na NPZ le iz šol s slab(š)imi rezultati?! Mnenja javnosti in učiteljev glede NPZ so deljena, večina pa se jih strinja, da so spremembe nujno potrebne. „Nekatere naloge v šestih razredih res niso bile primerne, ampak so jih razveljavili in se ne točkujejo. V tem ne vidim težave. Večja težava se mi zdi to, da so ta preverjanja zlasti za učence brezpredmetna. Rezultati NPZ bi morali vplivati na zaključno oceno in na vpis Maribor, Sveta Trojica • O razrešitvi direktorja MO Maribor Darka Frasa Fras: »Problemi, s katerimi se srečujeta Maribor in ožja ekipa, ostajajo isti« Potem ko je pred dnevi župan MO Maribor Andrej Fištravec odslovil že petega direktorja mestne uprave MOM Darka Frasa, ta odgovarja: »Obžalujem, da se je župan očitno še enkrat namesto za podporo strokovnosti in zakonitosti dela odločil za podporo ozki ekipi ljudi, ki niti niso bili izvoljeni od občank in občanov niti niso zaposleni v mestni upravi.« Z vrha mariborske mestne uprave se je minuli torek poslovil Darko Fras, ki je ta položaj opravljal šele pol leta. Razrešitev že petega direktorja je župan Fištravec argumentiral z besedami, da naj bi izgubil zaupanje vanj, saj da ga je ujel na laži, ter da ne pozna prioritet mestne uprave. Ob predaji posla se je na očitke končno odzval tudi Fras: »Glede na obrazložitev moje razrešitve želim odločno zavreči očitke in razloge, ki jih navajajo. Če so prioritete MOM plenjenje občinskega premoženja in proračuna, draga turistična potovanja v tujino na račun proračuna, ki ne dajejo rezultatov, ali pa izobraževanje oseb, ki so zaposlene za določen čas, v tujini, potem res ne poznam in ne razumem dobro občinskih prioritet. Če je upravljanje in vodenje mestne uprave z zunanjimi svetovalci in direktorji javnih podjetij ter politično kadrovanje in obračunavanje z zaposlenim pravilen način, potem res ne razumem niti vodenja občinske uprave. Kljub temu sem vse do zadnjega trenutka verjel in ščitil integriteto župana. In najbolj bizarno, ali če hočete ironično, je, da se navaja kot razlog za izgubo zaupanja moja komunikacija z enim od novinarjev. Gre za obžalovanja vreden poskus moje diskredita-cije, ki več pove o tistih, ki so ga izmislili, kot o meni.« Neposredna komunikacija z mediji mi je bila prepovedana Na očitke o porušitvi zaupanja, saj naj bi Fištravec Frasa dobil na laži, pa ta odgovarja: »Res je, da sem najprej zanikal komunikacijo z novinarjem, vendar sem mu to sam takoj naslednji dan v osebnem razgovoru pojasnil. Pojasnil sem mu tudi »Politika, ki se trenutno izvaja, je daleč od zakonite in legitimne, očitno je, da se zasledujejo interesi posameznih skupin in da so do kraja porušeni postulati zakonitosti in transparentnosti delovanja lokalne samouprave,« je prepričan zdaj že nekdanji direktor mestne uprave MOM Darko Fras. vsebino in namen komunikacije. To, da se mi očita komunikacija z novinarjem, je pravzaprav eden od simptomov in kaže na neki način vodenja in upravljanja javnih zadev, kot jih razume županova ožja ekipa. Javnost ima namreč pravico vedeti in izvedeti, kaj se dogaja, to pa jim seveda ni povšeči. Kljub mojim dolgoletnim izkušnjam na javni funkciji je bilo eno večjih presenečenj zame, ko sem nastopil funkcijo direktorja mestne uprave, da mi je bila prepovedana neposredna komunikacija z mediji.« Kot je še poudaril prvi mož trojiške občine v izjavi za javnost, problemi, s katerimi se srečujeta Maribor in ožja ekipa, ki ga vodi, ostajajo isti. Pri tem je pozval zaposlene in sindikate, da stopijo skupaj, saj se bodo le tako lahko uprli pritiskom: »Ne želim ustvarjati izrednih razmer ali pozivati na ulico. Vendar pa moram opozoriti, da je moja ocena, da so temeljni sistemi delovanja lo- kalne samouprave in razmejitve med politični delom in delom uprave porušeni do tem mere, da sistem ne deluje. Politika, ki se trenutno izvaja, je daleč od zakonite in legitimne, očitno je, da se upoštevajo interesi posameznih skupin in da so do konca porušeni postulati zakonitosti in transparentnosti delovanja lokalne samouprave. Odgovornost za to v prvi vrsti nosi župan, pa tudi oba podžupana ter člani in članice mestnega sveta, ki to tolerira-jo. Župan kljub mojim ustnim in pisnim opozorilom ter mnenju in nasvetom stroke ne ukrepa in ne zastopa zakonitosti dela ter ne upošteva javnega interesa in koristi občanov. Glede na njegovo ravnanje iskreno dvomim, da je sposoben sprejemati razsodne in dogovorne odločitve v dobro občine.« Darko Fras se je po razrešitvi spet zaposlil kot poklicni župan občine Sv. Trojica. Monika Levanič Foto: ML petek • 27. maja 2016 V središču Štajerski 7 preverjanje znanja bili učitelji tik pred tem, da njihovo izvajanje bojkotirajo, a je smiselnosti teh preverjanj, ki nas letno stanejo dober milijon Milijon evrov letno! V preteklem letu je Državni izpitni center za NPZ porabil 501.663 evrov, podoben znesek se načrtuje tudi za letos. Ta sredstva porabijo za pripravo, izvedbo in analize skoraj sto tisoč preizkusov znanja za učence 6. in 9. razreda v vseh osnovnih šolah v Sloveniji, kar je nekaj manj kot 5 evrov na preizkus za osnovnošolca. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pa bo za plačilo učiteljem, ki vrednotijo teste, namenilo še dodatnih 530.000 evrov. Skupaj gre torej za izvedbo NPZ letno več kot milijon evrov. / Foto: Črtomir Goznik v srednje šole. Nekateri učitelji in ravnatelji vedno najdejo kakšno slabost v NPZ-jih, saj na ta način skušajo opravičiti slab rezultat šole. Verjetno v teh izgovorih prednjačimo na območju Podravja, saj smo po javno objavljeni statistiki ena najslabših regij v Sloveniji, po navadi je samo Prekmurje za nami," je svoje stališče v zvezi z nacionalnim preverjanjem znanja predstavil eden učiteljev matematike (vsi sogovorniki so prosili, da njihovih osebnih podatkov ne navajamo, hranimo pa jih v uredništvu). Testi iz slovenščine predolgi, merila za ocenjevanje pa subjektivna Kar se tiče preverjanja znanja slovenščine pri šestošolcih, je učiteljica Vera povedala, da so na koncu sindikat evrov. slovenščine predolgi, saj učenci nimajo časa, da bi naloge pregledali ... Problem NPZ iz slovenščine so tudi naloge, ki se vrednotijo "po smislu". Tu prihaja do velikih razlik med oce- njevalci. Objektivnost takšnega preizkusa je seveda vprašljiva. Res pa je, da jezik ni matematika, odgovori niso le črni ali beli, ampak vsi odtenki vmes. Vsak učitelj mora oceniti, kateri odtenek se mu zdi dovolj 'svetlo siv' za pravilen odgovor," je jasna učiteljica slovenščine. NPZ v devetem razredu popolnoma nesmiseln Sicer Tamara dodaja, da je izvedba NPZ smiselna in potrebna, a pravi, da bi morali preverjanje temeljito spremeniti. Meni, da bi ga bilo smiselno izvesti ob koncu 1. in 2. triade ter ob koncu 8. razreda. „Mi- slim, da nihče izmed učiteljev ne ve, čemu služi NPZ v 9. razredu. V primeru slabega dosežka ne moremo ničesar spremeniti. Učence in starše po večini zanima samo dosežek, izražen s številko, ne pa, kaj se za številko skriva. Smiselno bi bilo, da bi rezultati NPZ vplivali na zaključno oceno, navsezadnje so kljub pomanjkljivostim gotovo bolj objektivni kot običajna ocenjevanja znanja," še zaključuje. Podobno pravi tudi ravnatelj OŠ Markovci Ivan Štrafela, ki je prepričan, da bi rezultat NPZ moral imeti večjo težo. „Nekate-ri učenci jih ne vzamejo resno in zato rezultati sploh niso realni," še poudarja. Dženana Kmetec Kaj je smisel NPZ učenci porabili preveč časa že za branje besedil in iskanje podatkov v besedilih, zato jim je ostalo premalo časa za natančno reševanje preostalih nalog. Precej komentarjev pa je bil deležen tudi test za devetošol-ce. Učiteljica Tamara je dejala: „Zelo malo nalog preverja t. i. slovnično znanje, večina nalog se nanaša na bralno razumevanje. Učenci, ki berejo z razumevanjem, imajo na NPZ vedno dobre rezultate. Pravzaprav NPZ iz slovenščine preverja angažiranost šole glede bralne pismenosti pri vseh predmetih. Učitelji se tega premalo zavedajo. Menim, da so preizkusi iz Na RIC so poudarili, da so NPZ-ji v Sloveniji edini način zunanjega preverjanja znanja učencev in da se na ta način vsem učencem omogoči objektivna povratna informacija, s katero se lahko izboljšuje kakovost pouka in učenja. „Iz podatkov in analiz NPZ šole lahko ugotavljajo, katere vsebine učnega načrta obvladajo boljše/slabše, katere so njihova močna/slabša področja glede na vsebino vsakoletnega preizkusa in v primerjavi z vrstniki v državi. Kot je javnosti že znano, na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport potekajo pogovori glede možnih sprememb na področju NPZ," so pojasnili na državnem izpitnem centru. M Točke Odgovor Dodatna navodila 3.1 1 * ustrezna pretvorba oz. iz reševanja razvidno, da je pretvorba pravilno upoštevana/uporabljena (npr. 100 min = 1 h 40 min) 3.2 1 * ustrezna strategija (npr.: ugotoviti, koliko je ura 110 minut pred 9.00) 3.3 1 Eden od: * ob 7.10 * ob 7. uri in 10 min * ob 7. uri 10 minut * ob 710 Zapisa časa v obliki 7 h 10 min ali 7:10 nista ustrezna. Skupaj 3 Vir: NPZ 2016 Se tudi vam zdi, da otrok, ki je izračunal in zapisal, da mora Ana na pot ob 7:10, nima pojma o matematiki ali gre le za pravopisno napako in za zapis, kakršnega pozna vsak pametni telefon? Ptuj • Poslanec Andrej Čuš po izstopu iz stranke SDS "Politika je pozabila na ljudi in njihove probleme!" Z izstopom iz stranke in poslanske skupine SDS je ta teden Ptujčan Andrej Čuš dvignil veliko prahu. Najmlajši poslanec državnega zbora pravi, da se je slovenska politika ujela v spiralo ideologije in da se ne more več strinjati s stalnim obujanjem polpretekle zgodovine, saj da se je včasih počutil, kot da smo leta 1945. „Mladi pa bežijo v tujino," je nad slovensko politiko razočaran Čuš. „Želim si, da bi več poslank in poslancev razmišljalo in delovalo s svojo glavo, ne pa da je edino, kar počnejo, da poslušajo svoje šefe," je bil jasen najmlajši poslanec ter nam zaupal svoje ambicije za naprej in spregovoril o tem, koliko ga je stala „naivnost".„Za izstop iz poslanske skupine in SDS sem se odločil iz več razlogov. Dejstvo je, da nas je v slovenskem parlamentu veliko, ki imamo boljše rešitve od teh, ki so se do sedaj sprejemale. Ta moja skrb in z njo povezana kritika sedanjega delovanja slovenskega parlamenta se nanaša tako na vlado kot tudi vladno koalicijo v parlamentu in ne nazadnje tudi na mojo poslansko skupino. Sam maksimalno resno in odgovorno jemljem zavezo za poslance, zapisano v Ustavi RS, da sem predstavnik ljudstva. Edini valuti, ki ju imaš kot politik, sta ravno doslednost in dostojnost. Če se temu odrečemo, dobimo sedanje stanje, ki je v Sloveniji iz leta v leto slabše. Do svoje stranke ne gojim nobenih zamer. Sem pa prepričan, da bo uspešnejša, ko bodo njeni poslanci v večji meri tekmovali v iskanju boljših rešitev v korist razvoja Slovenije in v nekoliko manjši meri v tem, kdo bo bolje slišal predsednika. Prav tako se nikakor več ne morem strinjati s stalnim obujanjem polpretekle zgodovine in pretiranim ukvarjanjem s preteklostjo, saj zaradi tega pozabljamo na sedanjost in prihodnost. Včasih sem se počutil, kot da smo še danes v letu 1945, mladi pa bežijo v tujino." Poslanci se morajo odzivati na težave ljudi, ne pa biti podaljšana roka vlade Čuš je sicer o svojem odhodu iz stranke razmišljal že dalj časa, glede ugibanj o tem, ali bo prestopil v kakšno drugo stranko pa pravi: »Vabil na sestanek in k razmisleku o prestopu v kakšno drugo stranko je bilo nekaj, a ostajam samostojen poslanec. S prestopom za samostojnega poslanca bom naredil prvi korak v smeri aktivnega parlamentarizma, kot ga sam dojemam in ki je edini garant, da bo celoten slovenski parlament vključen v iskanje in sprejemanje najboljših rešitev za Slovenijo. Slovenski parlamentarizem mora postati živ in se odzivati na današnje probleme ljudi. Ni prav, da so koalicijski poslanci in poslanke samo podaljšana roka vlade." Čuš še dodaja, da je pripravljen na »teorije zarote«, od koga in h komu naj bi bil poslan: »Vsem ljubiteljem zarot sporočam, da me ne pošiljata ne Janez in ne Milan, prav tako za mano ne stoji noben stric ali teta iz ozadja. Za ta korak sem se odločil popolnoma samostojno, ker mi ni vseeno za to državo. Ni mi vseeno za mlade in njihovo prihodnost. Brez izboljšav v obliki potrebnih reform ter sveže krvi bomo mladi in celotna družba ostali na ravni sedanjega ohranjanja neke navidezne stabil- nosti. Za uspešno delovanje in pripravo potrebnih zakonskih sprememb bom sestavil programski svet, v katerega želim vključiti strokovnjake, ki so uspešni v slovenskem in mednarodnem okolju. Verjamem, da bomo s predlaganimi rešitvami na naslednje volitve pritegnili tisto polovico državljank in državljanov, ki že nekaj časa bojkotirajo volitve.« Dženana Kmetec O »mladostniški naivnosti" „Dvomim, da je to naivnost. Sam verjamem predvsem v sodelovanje vseh ljudi in pogled v prihodnost. Odločitev o izstopu sem sprejel kljub temu, da sem bil večinsko predlagan s strani večine odborov v volilnem okraju in da stranki v anketah kaže najboljše v zadnjih nekaj letih. Glede izkušenj pa je tako: čas je, da damo prednost sposobnostim in tistim, ki si upajo. Ko govorimo o izkušnjah, verjetno govorimo o izkušnjah, ki so našo državo pripeljale do 30 milijard evrov javnega dolga, spravile več kot 300. 000 ljudi na prag revščine in ki silijo mlade v tujino? Takšnih izkušenj nočem!" Andrej Čuš, najmlajši poslanec v slovenskem parlamentu, je naredil nepričakovan korak. Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 27. maja 2016 Starše • 19. občinski praznik Obseg naložbenih sredstev ■ ■■■■v v ,■ v primerjavi z lani se povečali Na dan, ko so se kmetje uprli graščaku z gradu Vurberg, v občini Starše praznujejo občinski praznik. Ta upornost ali trma je verjetno razlog, da so kljub času, ki ni naklonjen občinam, uspeli še povečati obseg investicijskih sredstev. Lani je občina Starše za investicijske izdatke do konca novembra porabila skoraj 1,34 milijona evrov, največ za dokončanje prve etape II. faze gradnje sekundarne kanalizacije. Letos višina investicijskih sredstev znaša 2,4 milijona evrov, bera projektov pa je izredno pisana. Tudi letos bodo največ denarja porabili za ureditev kanalizacijskega omrežja, saj bo gradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naseljih Loka, Rošnja in Starše vredna 705.000 evrov. Približno 75.000 evrov bodo namenili za izvedbo hišnih priključkov na kanalizacijsko omrežje. »Kjer izvaja priključke naše javno podjetje, sofinanciramo material, tako da strošek priključnine prevzame nase tudi občina, povsod drugod je to na plečih občanov,« je povedal Bojan Kirbiš. Na opazko, da so zelo velikodušni do občanov, je odgovoril: »Občanom je treba nekaj vrniti. Je pa seveda dobro tudi za občino, da se vsi priključijo. Odločili smo se, da jim pomagamo, saj se zavedamo finančne zmožnosti občanov in družinskih proračunov.« Občina bo gradnjo kanalizacije pred- STARŠE Ob 19. prazniku Občine Starše iskreno čestitamo vsem občankam in občanom in vas vabimo na spremljajoče prireditve. Še posebej vabljeni na osrednjo slovesnost, ki bo v soboto, 28. maja, ob 16. url na prireditvenem prostoru pri gasilskem domu PGDTrnlče. Praznujemo vsi, zato lepo vabljeni. Župan Bojan Kirbiš z občinsko upravo in občinskim svetom Občine Starše vidoma zaključila v letu 2017. Letos predvidevajo tudi gradnjo povezovalnega vodovoda Zlatoličje-Prepolje, za kar bodo namenili 150.000 evrov. Ob tem nameravajo v naseljih Loka in Rošnja urediti kolesarske poti in pločnik v vrednosti 171.000 evrov, prav tako imajo v naboru projektov gradnjo pločnika Prejemniki priznanj in plaket Listino častni občan je prejel Adolf Šerdoner za dolgoletno delo na področju lokalne samouprave, gasilstva, civilne zaščite, varnosti, turizma, kulture, športa in humanitarnega dela. Plaketo z zlatim grbom je prejel Ivan Paveo. Plakete s srebrnim grbom so prejeli: Branko Lešnik, Cvetko Za-vrški in Bruno Mader, plakete z bronastim grbom pa: Damijan Kaučevič, Anton Lončarič in Marija Krepfl. Priznanja občine Starše so prejeli: Danilo Babič, Drago Krepfl, Nada Smolinger, Ana Premzl in Irena Šerdoner, grb občine pa: Slavko Sedminek, Snježana Ponu-dič, Dolores Petkovič, Silva Kiseljak, Jernej Klasinc,Timi Max Elšnik, Vojtek Šenveter in Otto Leitgeb. Foto: Mojca Vtič s kolesarsko stezo skozi Brun-švik; vrednost teh del bo v letu 2016 približno 255.000 evrov. V Staršah predviden etnološki muzej Med večjimi investicijami je tudi nakup zemljišč in objektov v višini 160.000 evrov. Del sred- stev bodo namenili za ureditev etnološkega muzeja. »V njem želimo urediti zbirko starega orodja in pisnega gradiva, torej predstaviti zgodovino svojega območja. Te vsebine nameravamo povezati s turizmom zato je načrtovana ureditev turistično-informacijskega centra,« je povedal župan. V letošnjem proračunu je 100.000 evrov rezerviranih tudi za nakup električnega avtobusa za prevoz otrok v šolo, ob koncili tedna pa bi ga lahko uporabljali športniki in druge skupine. Občina Starše res ni največja, se pa zavedajo pomembnosti tkanja niti sodelovanja s sosednjimi občinami, občinami preko meja in tudi med občani; slednje še posebej spodbujajo, da se vključijo v oblikovanje vsebin v občini.Tako občina dijakom daje mesečno žepnino v višini 30 evrov in štipendije v višini 150 evrov. Zakaj? »Namen žepnin je, da bi dijakom pomagali pri njihovem izobraževanju, da se naučijo odgovornosti, gospodarjenja s svojim denarjem, seveda pa je pogoj, da se vključijo v društveno življenje v občini. Tako se jim nudi tudi možnost, da ne sedijo zgolj pred računalniki in da se ne mrežijo le po spletnih omrežjih, temveč tudi v živo,« je pojasnil župan Bojan Kirbiš. Velik pomen dajejo tudi povezovanju med občinami, saj so se povezali s sedmimi občinami iz sosednjih držav in držav nekdanje Jugoslavije. Aktivno sodelujejo tudi z občino Kidričevo, s katero so oblikovali projekt ekoregije. Za izgradnjo namakalnega sistema na območju Zlatoličja pa so se povezali z občino Hajdina. Praznične prireditve so se v občini začele 14. maja in se bodo zaključile 26. junija s praznikom sivke. Mojca Vtič Sveta Trojica v Slovenskih goricah • Osrednja proslava ob desetem občinskem prazniku Lokalna samouprava je najuspešnejši projekt Minuli konec tedna so pri Sveti Trojici v Slov. goricah slavnostno proslavili deseti občinski praznik. Na jubilejni osrednji proslavi, kjer so podelili občinska priznanja, je slavnostno govoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Na petkovi slovesnosti, s katero so v občini počastili okroglih deset let samostojnega delovanja, je bilo nadvse veselo. Kulturna društva so ponosno pripravila zanimive nastope, svojo ustvarjalnost pa so predstavili tudi pevci tamkajšnje osnovne šole. Kot prvi je zbrane nagovoril župan občine Sveta Trojica Darko Fras in spomnil, da pot do samostojne občine ni bila lahka, a so takrat prevzeli nase odgovornost za svoj razvoj in povezali ljudi. Izpostavil je tudi napredek občine: „Z gotovostjo lahko rečem, da smo v desetih letih samostojne občine uspeli zgraditi več infrastrukture, kot je je bilo zgrajene prej v 30 letih." Prvi mož trojiške občine se je v nadaljevanju zahvalil vsem za prispevek in razvoj k promociji kraja in občine. Zahvalil pa se je tudi predsedniku države za njegovo angažiranost in pripravljenost prispevati k razvoju lokalne samouprave. Slavnostni govornik na jubilejni slovesnosti, predsednik države Borut Pahor, je med drugim dejal, da je projekt lokalne samouprave najuspešnejši projekt v času tranzicije, saj je Slovenija uspela ohraniti skoraj enake mo- žnosti in enako kvaliteto življenja ljudi tako v podeželskih kot urbanih okoljih: „Podeželje izraža celovito barvitost slovenske duše. Slovenci živimo od svoje pameti in zemlje, ponosni smo na svojo domovino in prav je, da ohranjamo možnosti, da bo Slovenija ne samo lepa, temveč tudi urejena." Predsednik je ob tej priložnosti zbrane nagovoril še v luči praznovanja 25. obletnice naše države: „Slovenci smo se znova znašli v položaju, ko bomo morali sprejemati pomembne odločitve. Zato je pomembno, da med seboj sodelujemo. 25. junija zato vsi skupaj z radostjo in ponosom praznujmo enotnost, ki smo jo pokazali v prelomnih časih svoje zgodovine. Zase, zavoljo Evropske unije in sveta povejmo, da smo v marsičem dozorela nacija, da razumemo razlike, Prejemniki letošnjih nagrad in priznanj župana s predsednikom RS Borutom Pahorjem in županom občine Sveta Trojica Slov. goricah Darkom Frasom Prejemniki nagrad 2016 Na osrednji slovesnosti so podelili nagrade uspešnim dijakom, študentom, diplomantom in magistrom. Letos so jih prejeli: Barbara Anžel, Urban Kukovec, Kristijan Duh, Aleš Žel, Matija Rozman, Gregor Senekovič in Jernej Hren. ki so med nami, a da te niso tako velike, da v usodnih trenutkih ne bi mogli sodelovati." Ob zaključku nagovora je predsednik Pahor županu Frasu izročil svileno slovensko zastavo, Fras pa mu je podaril izvod knjige Trojiška kronika. Sledila je podelitev občinskih priznanj. Priznanja župana so letos prejeli: Planinsko društvo Hakl za 20 let uspešnega delovanja, Zdenka Polanec za dolgoletno požrtvovalno delo na humanitarnem področju, Janez Ajlec za večkratno donatorstvo in podporo številnim projektom ter Ivan Rašl za uspešno podjetništvo, večkratno donatorstvo in podporo številnim projektom. Monika Levanič Foto: ML petek • 27. maja 2016 Politika Štajerski 9 Slovenska Bistrica • Delovno srečanje brez konkretnih sklepov Denar za poplavno varnost prednostno v Ljubljano in Železnike Ministrica Irena Majcen se je v začetku tedna sestala s sedmimi župani in županjo občin v Dravinjski dolini. Med drugim so se pogovarjali o protipoplavnih ukrepih, a zagotovil, kateri projekti bodo v tem delu Slovenije izvedeni, ni bilo. Evropski denar za zagotavljanje poplavne varnosti je bil v minuli finančni perspektivi namenjen za projekte na porečju Drave in Savinje. Letos naj bi bil ta denar porabljen za zagotovitev poplavne varnosti Ljubljane in Železnikov. Osrednjeslovenska regija bo tako v novi finančni perspektivi upravičena do kar 237 milijonov evrov za poplavno varnost. In kaj ostane občinam zunaj te regije za ureditev komunalne infrastrukture? Vodni sklad, omre-žnina, odgovarja ministrica Irena Majcen. Tudi večina denarja iz vodnega sklada na spodnjo Savo A večina denarja vodnega sklada (35 od 41 milijonov evrov) je namenjenega na spodnjo Savo, Foto: Mojca Vtič Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je na delovnem srečanju sestala z župani občin Zreče, Slovenske Konjice, Oplotnica, Poljčane, Makole, Majšperk in Slovenska Bistrica. Razpravljali so o projektih za zagotavljanje poplavne varnosti, področju oskrbe z vodo in čiščenja odpadnih voda ter občinskih prostorskih načrtih. kjer država hiti z dokončanjem jezu za hidroelektrarno, kar je priznala tudi Majcnova. Dodala pa je: »Pri sprejemanju proračuna 2016/2017 je bilo predvideno, da se koncesnine za vode, ki jih prejemajo občine ob kanalu, vključijo v proračun države, tako bi se povečal obseg financiranja vodnih storitev. S tem se občine niso strinjale, čeprav občine, tudi podravske, iz tega vira dobijo precej sredstev, a jih ne namenjajo za ureditev voda, Sveti Andraž • Vrsta projektov v naslednje proračunsko leto Z rebalansom 164.800 evrov manj Andraževski občinski svet je na majski seji potrdil prvi rebalans letošnjega občinskega proračuna. V blagajni občine Sv. Andraž za letos načrtujejo 1.050.598 evrov prihodkov. Po rebalansu so ti v primerjavi s sprejetim proračunom za okrog 164.800 evrov nižji. Za približno 176.000 evrov pa se na drugi strani znižujejo tudi odhodki in so planirani v višini 1.096.609 evrov. 40 odstotkov manj denarja za naložbe Krčijo predvsem pri investicijah, saj se investicijski odhodki s 447.822 evrov zmanjšujejo na 260.780 evrov, kar pomeni skoraj pol manj sredstev. Kot je pojasnila županja Darja Vudler, je bil rebalans potreben predvsem zaradi vključevanja povratnih sredstev države za investicije, kar za andraški proračun pomeni dodatnih 43.300 evrov. »Ta sredstva so brezobrestni kredit na deset let z enim letom moratorija - torej devet let. Skoraj prepričan sem, da bodo to postala nepovratna sredstva, ker so občine vložile pritožbe, zato smo tehtali, ali jih vzeti ali ne, in smo jih vzeli. Ta sredstva lahko Potrdili zaključni račun Andraški svetniki so na minuli seji potrdili zaključni račun proračuna občine za preteklo leto. Ta na prihod-kovni strani izkazuje 1.224.107 evrov, kar je 100,3-od-stotna realizacija veljavnega proračuna, in 879.684 evrov na odhodkovni strani, kar pomeni 86,2-odsto-tno realizacijo. Za investicije so lansko leto namenili 153.744 evrov, za odplačilo dolga pa 207.030 evrov, medtem ko se na novo niso zadolževali. po zakonu občine koristijo samo v tekočem letu, in če jih ne bi vzeli, sodišče pa bi enkrat drugo leto odločilo, da nam pripadajo, potem jih pač ne bi dobili, ker jih nismo porabili v tekočem letu,« je svetnikom razložil direktor Miran Čeh. Letos brez čezmejnih projektov Županja je v nadaljevanju dejala, da se z rebalansom najbolj znižujejo sredstva iz EU za čez- mejne projekte z Avstrijo, Hrvaško in Madžarsko ter za projekte LAS: »Pričakovali smo, da bo letos že kakšen razpis za evropske projekte, a predvidevamo, da ga ne bo. Zato smo te tri evropske projekte premaknili v naslednje leto«. V prihodnje leto so premaknili tudi investicijo za vodovod Vitomarci-Drbetinci. Znižali so tudi sredstva za medgeneracij-ski športni park, ker na razpisu fundacije za šport niso bili uspešni. Kot je bilo slišati, se bodo s tem projektom prijavili na razpis LAS. Monika Levanič Andraževski občinski svet je z minulo sejo opravil v pičli uri. temveč financirajo pločnike, razsvetljavo, šole, vrtce. Občine, ki tega vira nimajo in so oddaljene od glavnega vodotoka, pa nimajo zagotovljene poplavne varnosti.« Glede porabe omrežnine za financiranje komunalne infrastrukture je slovenjebistriški župan Ivan Žagar povedal: »Letno zberemo 400.000 evrov omrežnine, za popolno ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda pa bi potrebovali 30 milijonov evrov! Spremenila se je uredba, podaljšali so se roki za gradnjo kanalizacije, a če občine ne bomo prejele sredstev za te projekte, potem nismo naredili nič. Zaradi znižanja povprečnine je samo naša občina ob 4,2 milijona evrov. Smo pa naše projekte vključili v regijski projekt Po-dravja v okviru razvoja regij, vendar je bilo dokaj jasno povedano, da za te projekte ni denarja.« Vodomec pomembnejši od investitorjev Ob tem so župani pozvali ministrico, da se različne direkcije povežejo in skupno pristopijo k reševanju problemov in da ne prelagajo nalog ena na drugo, kot je to v primeru zajed vodotoka v cestišče. Omenjene so bile tudi težave pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov. »Mi smo z okoljskim ministrstvom že vse rešili, postopki na kmetijskem ministrstvu pa trajajo že celo večnost. Predstavniki tega ministrstva namreč do drugega sestanka pozabijo, kaj smo se na zadnjem dogovorili. Pomembno je, da širimo industrijsko cono, sicer pa so nam v Impolu že povedali, da imajo v Šibeniku prostora, kolikor želijo,« je povedal Žagar. Župan Slovenskih Konjic Miran Gorinšek pa je opozoril, da so posamezni resorji ušli izpod nadzora. »Na državnem nivoju bi moralo biti koordinacijsko telo. Nekaterih namreč ne briga, da imamo osem investitorjev, zanje je pomembnejši en vodomec.« Mojca Vtič Skupen projekt vseh podravskih občin za okoljsko ministrstvo neizvedljiv Podravske občine, ki so se povezale, so prijavile projekt, vreden 110 milijonov evrov, za ureditev komunalne infrastrukture. A na delovnem srečanju je Leon Behin z okolj-skega ministrstva podvomil, da bi lahko občine ta projekt izvedle, še posebej, ker vseh dokumentov še nimajo pridobljenih. Žagar mu je odgovoril, da si v časih, ki niso naklonjeni občinam, ne morejo privoščiti priprave dokumentov, če še ne vedo, ali bodo s projekti uspešni ali ne. Cirkulane • Druga izredna seja občinskega sveta Kmalu dve pomembni investiciji Občinski svetniki so s korespondenčno sejo soglasno potrdili, da bo občina Cirkulane Komunalnemu podjetju Ptuj soglasje za izgradnjo globinskega vodnjaka na Mariborski cesti ter namestitev filtrov železa in mangana za globinska vodnjaka v Podvincih in Skorbi dala. Sestali so se tudi na izredni seji. Na občini so prejšnji teden z izvajalci del podpisali dve pogodbi; za ureditev in asfaltiranje javne poti Brezovec-Kruhekov breg ter za preplastitev trim steze na cirkulanskem stadionu. Cesta na Kruhekovem bregu je eden najdaljših neasfaltiranih cestnih odsekov v cirkulanski občini. Kilometer in 350 metrov dolg odsek bodo začeli urejati še ta mesec ali v začetku naslednjega. Sprva so cesto nameravali urediti v dveh letih, a jo bodo s pomočjo brezobrestnega kredita končali že do konca septembra. Dela bo izvedlo Cestno podjetje Ptuj, ki se je na javni razpis prijavilo z najugodnejšo ponudbo. Investicijo so sicer ocenjevali na okoli 180.000 evrov, Cestno podjetje Ptuj pa jo bo izvedlo za 115.615 evrov. Na cirkulanskem stadionu so prvotno načrtovali dve progi, a so si lani premislili in podlago iz drenažnega asfalta izvedli za štiri proge. Letos bodo 1.525 kvadratnih metrov površine še preplasti-li s tartanom. Kot najugodnejšega ponudnika so izbrali primorsko podjetje Sorgo, ki bo dela izvedlo za 35.163 evrov. Trim steza naj bi bila končana še pred občinskim praznikom. Za obe investiciji so v občinskem proračunu rezervirali nekaj več denarja, kot ga bodo potrebovali. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak pojasnjuje: »Ko bo občina dobila končni zahte- vek, bo lahko preostali denar namenila za druge investicije.« Sredstva bodo najverjetneje porabili za izvedbo sekundarnih kanalizacijskih priključkov v Dolanah, vteh dneh pa urejajo tudi okolico občinske stavbe. Župan Janez Jur-gec poudarja: »To delamo sami, s pomočjo naših javnih delavcev.« Eva Milošič Izvršna direktorica Cestnega podjetja Ptuj Meta Zaje Pogorelčnik in župan občine Cirkulane Janez Jurgec pri podpisu pogodbe za ureditev ceste na Kruhekov breg Foto: EM Foto: ML 10 Štajerski Kultura petek • 27. maja 2016 Ormož • Minil je teden ljubiteljske kulture Kdor poje ... Sredi maja je v beli dvorani Grajske pristave Ormož odmevala pesem. Pod okriljem ormoške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je namreč v sklopu Tedna ljubiteljske kulture potekalo območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin Kdor poje 2016. Od 13. do 22. maja je potekal že tretji Teden ljubiteljske kulture, v okviru katerega se je po vsej Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več kot 1.000 kulturnih dogodkov. Z njimi se želijo pokloniti bogastvu ljubiteljske kulture v naših krajih in ljudem, ki jo soustvarjajo in ohranjajo. In kot kaže, projekt dosega svoj namen, saj kot ugotavljata organizatorja - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije -, se tednu ljubiteljske kulture vsako leto pridruži več društev, ustanov in posameznikov, ki se tako predstavijo širši javnosti. O pomenu ljubiteljske kulture pa priča tudi podatek, da ta združuje približno 110.000 posameznikov, ki ustvarijo 25.000 prireditev letno, te pa si ogleda kar 4 milijone obiskovalcev. Osrednja tema letošnjega tedna ljubiteljske kulture je bilo zborovsko petje, ker je to najbolj razširjena kulturna dejavnost pri nas, naši zbori in vokalne skupi- ne pa so po kakovosti v samem svetovnem vrhu, še posebej pa zato, ker ima petje številne blagodejne vplive na zdravje posameznikov in celotne družbe. Po podatkih JSKD v Sloveniji deluje okrog 3.800 različnih pevskih zasedb. Enajst smo jih slišali na območnem srečanju odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin v Ormožu. Na oder so stopili: vokalna skupina Holermous, mešani pevski zbor Društva upokojencev Ivanjkovci, pevski zbor Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci, mešani pevski zbor Honga Pej, pevsko društvo Okarina, moški pevski zbor Dobrava, mešani pevski zbor Društva upokojencev Zarja Kog, ženska vokalna skupina Jua, ženski pevski zbor Gasilske zveze Ormož, pevski zbor Društva upokojencev Središče ob Dravi in mešani pevski zbor Društva upokojencev Velika Nedelja. Strokovni spremljevalec prireditve je bil glasbeni pedagog, glasbeni urednik, zborovodja in poznavalec Mitja Gobec. Kot je povedal, so vsaj trije zbori zadovoljili kriterij za nastop na regijskem srečanju, čeprav so se vsi odlično odrezali. Pohvalil pa je tudi njihove repertoarje. Zbrane na srečanju, ki ga je povezovala Karolina Putarek, je v uvodu nagovorila tudi vodja območne izpostave JSKD Ormož Barbara Podgorelec. Monika Levanič Foto: Arhiv JSKD OI ORMOŽ Na reviji odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin se je predstavilo 11 zasedb, med njimi tudi ženska vokalna skupina Jua. Ptuj • Razstava skulptur Marijana Mirta Kot Ikar so utonili v morju Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je v Miheličevi galeriji odprl razstavo kiparskih del Marijana Mirta z naslovom Zlomljeno krilo. Gre za avtorjev najnovejši opus, ki je eden najkompleksnejših in najbolj izpovednih doslej. Akademski kipar, pa tudi slikar, grafični oblikovalec in fotograf, je rojen v Zagrebu, danes pa živi in ustvarja v Mariboru. Tokrat se predstavlja s slokimi, minimali-stičnimi skulpturami, ustvarjenimi z mešano tehniko. Na varjene konstrukcije iz železne žice je nanesel polimerno glino in papir-maše, uporabil pa je tudi ostanke asfaltnih plošč mariborskih cest in pločnikov. Asfalt izdelujejo iz granulatov in bitumna, ki ga z industrijskim postopkom izločijo iz nafte. Avtor s svojimi deli opozarja, da med vsemi materiali prav nafta povzroča največ onesnaženja in hkrati največ socialnih krivic na Zemlji. Mirt pojasnjuje, da mu je pri umetnini sicer najpomembnejša forma, zgodba pa je njena dodatna vrednost. Tokrat je za temo izbral starogrško zgodbo o Ikar- jevem padcu. Dedal je za kralja Minosa na Kreti zgradil znameniti labirint. Da bi ju rešil ujetništva Marijan Mirt je avtor desetih javnih skulptur v Sloveniji in tujini, za njim je 25 samostojnih razstav in več kot 60 skupinskih. Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad. na otoku, je zase in za sina Ikarja iz perja in voska napravil krila. Ker se je Ikar med letom dvignil previsoko, je sonce vosek stopilo; deček je strmoglavil v morje, njegovo truplo pa je naplavilo ob otoku Ikarija. Kipar mitologijo aktualizira: »Delal sem s prebežniki, ki so enako kot Dedal in Ikar bežali z vzhoda na zahod. Nekateri migranti so pri tem kot Ikar utonili v morju ...« Kustodinja Stanka Gačnik je v spremljajočem razstavnem katalogu zapisala: »Razstava v ptujski Miheličevi galeriji predstavlja večpomensko zasnovan projekt, ki postavlja umetnika trdno v svet, v katerem ustvarja, a hkrati gre za aktualno in subtilno povezovanje antike in sodobnosti, vojne in miru, zlorabljanja in odrešitve, slikarstva in kiparstva, železa in asfalta, Zagreba in Maribora ..., pri čemer umetnik namenoma prehaja v antiestetski asketizem 'novega' novega brutalizma.« Razstava Zlomljeno krilo bo na ogled do 19. junija. Eva Milošič Ptuj • Koncert dijakov glasbene šole iz Požarevca Sodelovanje traja ze 13 let V koncertni dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj so nastopili dijaki srednje glasbene šole Stevana Mokranjca iz Požarevca v Srbiji. Predstavili so se z atraktivnim koncertnim programom in poželi bučen aplavz. Leta 2003 so učenci ptujske glasbene šole prvič gostovali pri glasbeni šoli v Požarevcu in tam pripravili samostojni koncert, vse od takrat pa šoli dobro sodelujeta. Na Ptuju so se gostje iz Srbije nazadnje oglasili pred štirimi leti. Ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj Štefan Petek pojasnjuje: »Organizirali smo že kar nekaj koncertov in predavanj, ob tem pa izmenjali svoje izkušnje in znanja.« Nastopili so učenci flavte, harmonike, in solo petja. Foto: EM kitare, klavirja, saksofona Ravnatelj glasbene šole iz Požarevca Zoran Maric se je za vabilo zahvalil: »V Glasbeni šoli Karola Pahorja vidimo prijatelja in dobrega partnerja.« Glasbeno šolo Stevana Mokranjca so ustanovili kot osnovno glasbeno šolo, leta 1983 pa so ji dodali še srednjo. Srbsko ministrstvo za izobraževanje jo je letos med vsemi šolami (ne le glasbenimi) izbralo za najboljšo v državi. Eva Milošič Tednikova knjigarnica Vrtnarjenje za otroke Kuharstvo in vrtnarstvo sta vedno bolj priljubljeni družinski ustvarjalni dejavnosti tudi tedaj, ko govorimo o oblikovanju pozitivnih navad pri otrocih ali drugih družinskih članih, ki iz tega ali onega razloga potrebujejo sprostitev ali obliko enostavne delovne terapije. Še posebej obe dejavnosti, kuhanje in vrtnarjenje, odlično spremljata, razvijajta in negujeta otroške duše, ki se mnogokrat izgubljajo v vrtincu zahtev po uspešnosti in zahtevnosti potrošniško naravnanega okolja. O priljubljenosti pripravljanja hrane in gojenja rastlin pričajo tudi vedno bolj številne knjižne izdaje za odrasle in tudi za otroke. Pa tudi mnoge televizijske oddaje so namenjene kuhinjskim in vrtnim spretnostim. V vzajemni knjižni bazi je razbrati, da je samo v Mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj najti kar 145 naslovov z iskalno ključno besedo vrt. Na primer: slikanica Gorski vrt, za vse odprt (Polonca Kovač, 2015), Vrt (Ivan in Marjana Esenko, 2014), Ekološki zelenjavni vrt: za male vrtnarje (Renata Ucman, 2014), slikanica Dedkov vrt (Lane Smith, 2013) Šolski vrt - korak k samooskrbi (Jožef Škof, 2013), Ekološki vrt s cvetjem: za male vrtnarje (Renata Ucman, 2013), Čudovite plodovke: za male ekološke vrtnarje (Renata Ucman, 2015) . • • Seveda se nekaj naslovov, iskanih na tak način, dotika živalskih vrtov ali pa pravljic (Čudežni vrt), pa vendar je polica s poučnimi knjigami (v vrhnji etaži Mladinskega oddelka) z oznako 630/635, kamor sodi tudi noviteta, ki jo predstavlja današnja knjigar-nica, vedno bolj polna. Vrtnarjenje za otrokeje poučna, prevedena slikanica, ki je pravkar izšla pri založbi Učila. Pravzaprav je to bolj delovni zvezek nekoliko večjega, priročnega formata in mehkih platnic, ki ponuja štiriindvajset odličnih idej za gredice, balkone in cvetlične lončke. Opravila in izvedbe, ki jih lahko otroci opravijo le s prisotnostjo ali ob pomoči staršev, so označena s posebnim znakom. Knjiga ima 60 strani in začenja tako: Zabavno je imeti lasten majhen vrt. Popolnoma vseeno je, če si izbereš kotiček balkona ali obdeluješ svojo gredico: ta knjiga ti bo pomagala z razumljivimi navodili korak za korakom. Poleg različnih vrtnarskih nasvetov so v knjigi slastni recepti in cela vrsta idej za oblikovanje in izdelovanje. Videl boš: veliko stvari ti bo uspelo skoraj samih od sebe! Katero opremo potrebuješ na vrtu, izveš na tej strani. Sledi slikovna in kratka besedna predstavitev osnovnih vrtnarski potrebščin. Ze naslednje poglavje je namenjeno pridobivanju lastnih semen, slikovno je predstavljeno zbiranje, sušenje in shranjevanje semen iz buče. na enak način lahko poskrbimo za druga domača semena. Sledi sajenje v lončke ali na vrt ter razdelek o tem, da rastline potrebujejo nego. Tudi otroci lahko pripravijo odlično gnojilo iz kopriv. Knjiga spodbuja k sodelovanju in zavedanju o pridobivanju hrane. Mlademu bralcu primerno predstavlja kompostnik in kompostiranje, izdelavo ribnika v kadi, pridobivanje kalčkov, izdelovanje bivališča za pikapolonice iz konzerve . Zanimivo je poglavje s čisto posebnimi »krmnimi rastlinami«, kjer je najti recepte za rožasti kruh, cvetoče ledene kocke, cvetne sanje na pecivu in za cvetlični prah, pa tudi za divjo pragozdno juho. Celo sadna drevesa lahko sadijo otroci! Morda pa vas bo navdušila zabava za najdaljši dan v letu, v knjigi je primer švedskega praznovanja tega praznika, ko po 21. juniju postanejo dnevi spet krajši. Ali pa si boste omislili tekmovanje v rasti sončnic. Zadnja stran knjige prinaša kratek kviz, ki povzema znanje iz knjige. Enostavna, jasna in slikovno natančno prikazana navodila bodo v veselje otrok in odraslih. Liljana Klemenčič Foto: CG Strelstvo Kevin Venta uspešen, le krog za finalisti Stran 12 Judo Mladim judoistom številne medalje Stran 12 Karate Jaka Javoršek drugi v Evropi Stran 13 Pikado Tirni Pucko postal državni prvak Stran 13 Vr l 4 m Rokomet Videm slavil v finalu Pokala MNZ Ptuj Stran 14 Borilne veščine K-l Izjemna predstava mladega Ljubca Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL Pokazati, kdo je prvoligaš Čeprav mnogi navijači Zavr-ča še nekaj krogov pred koncem prvoligaškega prvenstva niso verjeli ali niso hoteli verjeti, da lahko pride do dodatnih kvalifikacij za uvrstitev v 1. SNL, v katerih bo udeležen tudi njihov klub, se je na koncu zgodilo prav to. Zavrčani cel spomladanski del niso bili pravi, če k temu prištejemo še kar nekaj objektivnih okoliščin, kot so poškodbe, smola, nesreča, slab dan in konec koncev nekatere sodniške odločitve, potem se zdi tekma dodatnih kvalifikacij že nekoliko bolj samoumevna. Da bi bila mera polna, se bodo beli pomerili z znancem in sosedom Aluminijem, ki je drugi del prvenstva igral kot prerojen, kar pomeni, da je pred nami zanimivih 180 minut. Dejstvo je, da je Zavrč favorit, ne nazadnje je v zadnjem obdobju odigral precej več težkih tekem kot Kidričani, obenem pa poseduje kvalitetnejše moštvo, toda vse to ni porok za uspeh, s čimer se strinja tudi prvi mož kluba Miran Vuk: »Tudi mi smo bili spomladi proti marsikateri ekipi favoriti, pa se na koncu ni izšlo. Osvojili smo zgolj točko ali pa še to ne. Res je, da smo favoriti na papirju, toda to bomo morali pokazati tudi na igrišču, tekmi pa bosta pokazali, ali je to realno ali ne. V vsakem primeru verjamem in upam v ugoden razplet za nas, to pomeni, da bi tudi v naslednji sezoni igrali v 1. SNL.« Alfa in omega kluba se tudi strinja, da je bilo spomladi preveč kiksov in kar nekaj »čudnih« okoliščin, ki so skupaj privedli do tega, da bodo morali Haložani sedaj kožo reševati v dodatnih kvalifikacijah: »Glede na to, kaj vse se nam je dogajalo, ne vem, ali sploh še ima smisel, da igramo med prvoligaši. Sodniška gonja proti nam je bila zelo izrazita, praktično na vsaki tekmi smo bili okradeni. Če k temu prište-jem še poškodbe in zapravljene priložnosti ter s tem izgubljene točke, ko smo bili boljši, potem je jasno, zakaj smo tam, kjer smo.« Kakorkoli že, Zavrčani bodo v dodatnih kvalifikacijah na-skakovali dve zmagi in s tem obstanek med prvoligaši, saj želijo še naprej nastopati v družbi najboljših. Pot do uspeha z Aluminijem ne bo lahka, saj bodo beli nastopili oslabljeni. Tako v nedeljo zvečer na domačem terenu zagotovo ne bo Jureta Matjašiča, ki bo s slovensko reprezentanco odpotoval na Švedsko, kjer jo čaka prijateljski obračun z domačo ekipo. Prav gotovo bo manjkal tudi Nemanja Jakšic, ki je na tekmi zadnjega kroga v Kopru prejel rdeči karton. Negotov je tudi nastop odličnega Veljka Batrovica, čigar poškodba gre na boljše, toda vse do zadnjega se ne bo vedelo, ali bo Črnogorec lahko pomagal svojim soigralcem. tp PRVALiGA TelekomSIovenije KONČNA LESTVICA SEZONE 2015/16: 1. OLIMPIJA 36 22 8 6 75 : 25 74 2. MARIBOR 36 19 11 6 78 : 37 68 3. DOMŽALE 36 14 13 9 46 : 31 55 4. GORICA 36 15 7 14 48 : 49 52 5. CELJE 36 11 12 13 32 : 46 45 6. KRŠKO 36 10 11 15 24 : 48 41 7. RUDAR 36 11 8 17 34 : 52 41 8. LUKA KOPER 36 11 7 18 40 : 54 40 9. ZAVRČ 36 9 13 14 32 : 41 40 10. KRKA 36 8 10 18 30 : 56 34 Foto: Črtomir Goznik Zavrču se po rednem delu sezone ni uspelo obdržati v prvoligaški druščini, saj so zadnjo in hkrati odločilno tekmo proti Kopru izgubili z 1:0. Za obstanek se bodo tako morali potruditi še na dveh dodatnih tekmah proti Aluminiju. Prva bo na sporedu to nedeljo ob 20. uri v športnem parku Zavrč. Boljši iz teh dveh obračunov bo v naslednji sezoni nastopal v 1. ligi, poraženec v 2. ligi. Vsekakor se nam obeta zanimiv lokalni dvoboj. Nogomet • 2. SNL Skušali bodo slaviti že v Zavrču ■ II V Kidričani bodo še drugo sezono zapored nastopili v dodatnih kvalifikacijah za popolnitev 1. SNL. Lani so zasedli 2. mesto za Krškim in se nato v dodatnih kvalifikacijah pomerili z Gorico. Najprej je bilo v slovenskem Las Vegasu 0:0, nato pa je na domačem igrišču Aluminij klonil z 1:2. Letos so rdeči predvsem na račun odlič- 2. SNL 1. K. RADOMLJE 27 16 7 4 51:24 55 2. ALUMINIJ 27 14 8 5 61:29 50 3. DRAVA PTUJ 27 13 7 7 43:42 46 4. TRIGLAV KRANJ 27 12 8 7 43:25 44 5. ROLTEK DOB 27 9 5 13 42:44 32 6. FAR. VERŽEJ 27 8 8 11 41:54 32 7. ZARICA KRANJ 27 8 7 12 27:46 31 8. ANKARAN 27 8 7 12 33:45 31 9. TKK TOLMIN 27 6 8 13 36:43 26 10. ŠENČUR 27 5 7 15 38:63 22 ne pomladi oz. obdobja, ko je na klop sedel stari znanec Bojan Špehonja ponovno osvojili 2. mesto, kar jim prinaša obračun z lokalnim znancem iz Haloz. Moštvi sta v zadnjem obdobju odigrali precej prijateljskih tekem, tako da se odlično poznata, res pa je, da bosta srečanji dodatnih kvalifikacij drugačni, saj bo prisoten precejšen naboj. Po lanskem neuspehu bodo Kidričani storili vse, da jo zagodejo sosedom in da se po sezoni 2011/2012 ponovno uvrstijo v naše najelitnejše nogometno tekmovanje. Moštvo je pod vodstvom Bojana Špehonje zaigralo odlično, Ki-dričani so sicer vsega skupaj v prvenstvu bili neporaženi že 14. krogov zapored, kar je izjemen dosežek. Edina črna pika te pomladi je pokalni iz- pad proti tretjeligašu Vidmu v finalu MNZ Ptuj. Da so Kidri-čani v odlični formi, se strinja tudi bočni igralec Sandi Čeh: »Že 14 ligaških tekem zapored smo neporaženi, kar govori, da igramo dobro. S tem, ko smo si priigrali dodatne kvalifikacije, nismo pod pritiskom, saj bomo zaigrali neobremenjeno, ker nimamo česa izgubiti. Zavrč pa bo na drugi strani moral zmagati, njegovi igralci bodo prav gotovo pod pritiskom. Kaj bo to pomenilo, bomo seveda videli na zelenici.« Kaj pa nekdanji član Zavrča pričakuje od dodatnih kvalifikacij in ali bo zaradi igranja za Haložane pred leti dodatno motiviran: »Igranje dodatnih kvalifikacij bo zame prav gotovo nekaj posebnega, vse skupaj seveda v smislu dodatne motivacije, saj sem bil kar nekaj let član Zavr- ča. Glede tekem pa sem mnenja, da je Zavrč favorit, saj ima več izkušenj, vendar gre za specifični tekmi, ki se razlikujeta od prvenstvenih. Igrali bomo na zmago, že na prvi tekmi si bomo skušali zagotoviti kar najboljše izhodišče pred povratnim srečanjem. Vsekakor je naš cilj izločiti Zavrč in se spet uvrstiti v med prvoligaše.« Aluminij bo nedvomno storil vse, da bi se po petih letih spet uvrstil v 1. SNL. Z igro, kot jo rdeči kažejo v zadnjem obdobju, je tudi to mogoče, obenem pa bo imel strateg Bojan Špehonja sladke skrbi glede izbire enajsterice. Kaznovanih fantov namreč ni, obenem pa tudi ne večjih težav s poškodbami, tako da se bo v Zavrču na prvem srečanju najbrž predstavila udarna enajsterica. tp 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 27. maja 2016 Strelstvo • ISSF WC München 2016 Kevin Venta najboljši do zdaj in le krog za finalisti Med 19. in 25. majem je v Munchnu potekal tretji letošnji ISSF svetovni pokal v streljanju s puško in pištolo na 10, 25 in 50 m. Kot običajno se je tudi letos zbralo največje število udeležencev v tej sezoni - kar 738 strelcev iz 88 držav. Vsakokratna rekordna udeležba na olimpijskem strelišču v Munchnu vedno obljublja strelske poslastice z visokimi rezultati (tokrat smo videli štiri svetovne rekorde), v konkurenci z najboljšimi na svetu pa se so v pripravah na olimpijske igre Rio 2016 borili tudi slovenski reprezentanti, med katerimi je z najboljšim rezultatom zablestel Ormožan Kevin Venta. Venta v eliminacijah s pištolo na 50 m do 561 krogov Mladi Ormožan, 25-letni Kevin Venta, ki je lastnik slovenskega državnega rekorda iz lanske sezone s 562 krogi z malokalibrsko pištolo na 50 m, niza odlične dosežke tudi v letošnji sezoni. Po aprilskem svetovnem pokalu, ko je na predolimpijskem testu v Riu de Janeiru s 550 krogi dosegel svojo najboljšo uvrstitev - 34. mesto, je Venta ta dosežek na največjem strelišču na svetu še precej izboljšal, saj se je s 559 krogi uvrstil na odlično 14. mesto in bil le za krog oddaljen od najboljše osmerice finalistov. Še več, Venta je po prvih štirih serijah vodil z odličnim rezultatom 378 krogov (96, 91, 95 in 96 krogov), nato pa je v 5. seriji prišlo do padca koncentracije s serijo 87. Zaključek je bil za Vento znova bleščeč s serijo 94, če pa bi tudi zadnji strel končal v de-setici, pa bi mladega Ormoža-na spremljali v prvem finalu na velikem prizorišču. Judo zveza Slovenije je zaupala organizacijo državnega prvenstva za mlajše člane in članice ter pasovnega državnega prvenstva Judo klubu Ravne, ki je tekmovanje izvedel v športni dvorani Osnovne šole Mežica. Prijavljenih je bilo bolj skromno število tekmovalcev, 73 iz 18 klubov. Judo klub Gorišnica je imel na tatamiju tokrat le enega tekmovalca, a Matija Harpf je prišel do konca turnirja s tremi zmagami. V kategoriji do 90 kilogramov je za zlato medaljo premagal Gašperja Trušnovca (JK Bežigrad), Narseja Lackovi-ča (TVD Partizan Ljutomer) in Patrika Vojska (TVD Partizan Ljutomer). Judo klub Drava je imel na Koroškem tri svoje predstavnike in osvojili so eno bronasto medaljo. To je uspelo Mihaeli Vogrin, ki je bila tretja v kategoriji do 57 kilogramov, medtem ko sta po porazih v prvem »To je moj najboljši rezultat, odkar od leta 2012 treniram s pištolo na 50 m. Še sam ne morem verjeti, t komaj pred ne- "I kaj dnevi sem na treningih dobil zares enkraten občutek pri tehniki. Nekako nisem bil najbolj prepričan, ali se bodo občutki na tekmi obdržali, a izkazalo se je, da so se. V 5. seriji mi je malce zaigralo srce, malo me je zdelala tudi utrujenost, a sem se boril do zadnjega strela. Za finale mi je na žalost zmanjkala ena notranja desetica. Rezultata sem zelo vesel, vidim, da imam še ogromno rezerve in da je to komaj začetek moje poti. Kondicijsko bi moral postoriti še več. Še naprej ostaja moja največja želja, da bi lahko treniral profesionalno, torej cel dan. Samo na tak način lahko pridem še stopničko višje, saj mi manjka le malo. Velika želja je najti takšno službo, kjer bi lahko dobro usklajeval treninge in tekmovanja. V tem trenutku se zahvaljujem vsem, ki me spremljate, podpirate in pomagate,« nam je po nastopu povedal najboljši slovenski strelec s pištolo. V eliminacijski tekmi, kjer je tekmovalo kar 111 strelcev in le najboljših 70 si je priborilo nastop v kvalifikacijah, je Venta v svoji skupini dosegel še boljši rezultat s 561 krogi, kar je le krog manj od državnega rekorda in dosežek, enak tistim, ki jih Venta niza na svojih treningih in so velika inspiracija vsem drugim slovenskim strelcem. S svojim rekordnim dosežkom na največjih tekmah pa si je Venta priboril 7. mesto v eliminacijah, boljši so bili le največji strelski asi na svetu, kot so Srba Damir Mikec (568) in Dimitrije Grgic (566), Korejec in aktualni olimpijski prvak Jin Jongoh (568), Američan Wili Bro- krogu ostala brez uvrstitev Vid Kmetec in Blaž Krajnc. Ptujča-nom je šlo, kar se zmag tiče, bolje na državnem prvenstvu za pasove, ki je bilo razdeljeno pri moških po stopnji pasu do 73 in nad 73 kilogramov ter pri ženskah po stopnji pasu do 57 in nad 57 kilogramov. Na tekmovanju je skozi dvoboje iskalo pasovno napredovanje triinosemdeset borcev wn (566), Portugalec Joao Costa (562), Ukrajinec Oleg Omelchuk (562), Kitajca Pang Wei (578!) in Wang Zhiwei (566), Slovak Pavol Kopp (564) in Indijec Jitu Rai (562). Skratka izjemna predstava za strelskega asa z naših koncev! V finalu pa je zablestel Španec Pablo Carrera in dosegel prvo zmago na svetovnih pokalih pred Pangom in Jinom. Venta izenačil svoj najboljši rezultat na wC z zračno pištolo Z zračno pištolo je Kevin Venta, aktualni državni podprvak, v konkurenci 115 strelcev s 574 krogi in po serijah 97, 93, 96, 94, 96, 98 krogov izenačil svoj najboljši rezultat na svetovnih pokalih in se uvrstil na 58. mesto. Najboljša uvrstitev zanj v tej disciplini tako še vedno ostaja 34. mesto na domačem svetovnem pokalu v Gaju pri Pragerskem. Za vstop v finale bi Venta potreboval 10 kro- in bork. Napredovanje so si priborili zmagovalci oziroma državni prvaki, članom Judo kluba Drava pa tokrat ni uspelo. Najbližje je bila Mihaela Vogrin, ki nosi zeleni pas in je med članicami do 57 kilogramov z zmago in porazom bila druga. Tretji mesti sta osvojila Vid Kmetec, ki je dvakrat zmagal in enkrat izgubil, ter Blaž Krajnc, ki je za tretje mesto v gov boljši dosežek, zmago pa je na koncu slavil Ukrajinec Oleg Omelčuk. »Celo tekmo sem se trudil, a padlo je enostavno premalo desetk in veliko močnih devetk. Malce sem čutil utrujenost. Ker pač ni šlo, sem veliko odlagal in posledično tudi tempo ni bil optimalen. Za zadnjih 10 strelov mi je ostalo ravno 10 minut, znova sem zadnji dve seriji dobro zaključil s 96 in 98, kar je bilo dovolj za solidno 58. mesto.« Urška Kuharic 88. z zračno puško V Munchnu se je z najboljšimi strelci na svetu borila še ena ormoška strelka - Urška Kuharič. Lani je debitirala v Munchnu na svetovnih pokalih, nato pa nanizala nekaj dobrih rezultatov na največjih mednarodnih tekmovanjih, med katerimi izstopata nastopa na Evropskih igrah v Bakuju. Kuharičeva je boljši rezultat dosegla z zračno puško, kjer je s 409,7 kroga po svojo statistiko vpisal zmago in dva poraza. Plošinjak in Murkova zmagala Športna dvorana Slovenska Bistrica je gostila IV. memorial Stanka Topolčnika, na katerem so tekmovali mlajši dečki in deklice. Tričlanska ekipa Judo kluba Gorišnica je osvojila celoten komplet medalj. Zlato je brez borb v kategoriji do 27 kilogramov dobila Nika Murk, dve zmagi in poraz sta drugo mesto prinesli Lari Bezjak, medtem ko je bil Domen Bezjak z zmago in porazom tretji. Judo klub Drava je na Pokalu Slovenske Bistrice 2016 zastopalo pet tekmovalcev, med njimi pa se je daleč najbolj izkazal AlenAdrian Plošinjak, saj je med mlajšimi dečki do 55 kilogramov dosegel tri zmage in zasluženo prišel do zlate medalje. Srebrno je brez zmage prejela Taja Potočnik. Ostali trije Ptujčani niso osvojili medalj, saj je Tadeja Simonič bila četrta, peti mesti pa sta osvojila Tadej Divjak in Jaka Založnik. David Breznik serijah 102,8, 101,8, 103,2 in 101,9 kroga, osvojila 88. mesto. Med Slovenkami je bila najboljša Živa Dvoršak, ki se je s 415,7 kroga uvrstila na 29. mesto. Najboljši rezultat kvalifikacij je s 420,5 kroga dosegla Avstrijka Olivia Hofmann, za finale pa je bilo treba doseči 418,5 kroga. Zmago je slavila srbska strelka Andrea Arsovic. Kuharičeva brez preboja iz eliminacij v trojnem položaju Z malokalibrsko puško v trojnem položaju se mladi Ormožanki ni uspelo kvalificirati iz eliminacij, kjer je v zelo mrzlem (7 °C) in vetrovnem vremenu z zanjo skro- mnimi 554 krogi v svoji skupini osvojila 53. mesto. S 575 krogi pa je v drugi skupini to uspelo olimpijki Živi Dvor-šak, ki je nato v kvalifikacijah s 571 krogi osvojila 61. mesto. Venta v juniju potuje na WC v Baku Sredi junija se bo karavana najboljših strelcev na svetu prestavila v azerbajdžansko prestolnico Baku, kjer se bo do 28. junija odvijal zadnji letošnji ISSF svetovni pokal za puško in pištolo. Slovensko ekipo bodo sestavljali na puški Rajmond Debevec, Robert Markoja in Željko Mo-ičevic ter Živa Dvoršak in kot edini s pištolo Kevin Venta. Simeon Gonc Mihaela Vogrin (desno) je bila tretja v kategoriji do 57 kilogramov. Atletika • Veteranski tekmovanji Neuhofen/Krems in Lipnica sta gostila dve tekmovanji atletov veteranov, na katerih so močen pečat pustili člani Atletskega kluba Ptuj. Na mednarodnem metalskem mitingu v Neuhofenu/ Kremsu blizu Linza so nastopili štirje naši atleti, ki so dosegli številne dobre rezultate. Dve zmagi in drugo mesto je osvojil Miki Prstec, ki je tekmoval v kategoriji M60. Petki-logramsko kroglo je za zmago sunil 12,92 metra, kladivo je za prvo mesto poletelo do 35,65 metra, medtem ko je bil v disku drugi z rezultatom 38,30 metra. Prav tako v M60 je tekmoval Dušan Koren, ki je bil drugi v metu kopja z izidom 37,72 metra in tretji v suvanju krogle z znamko 11,11 metra. V kategoriji M75 Ivo Klarič ni imel nasprotnikov, a je kot novinec v veteranski atletiki postavil nekaj solidnih rezultatov: kroglo je sunil 9,10 metra, disk je vrgel 24,35 metra in kopje je poletelo do znamke 21,94 metra. Tudi Marko Sluga tokrat v kategoriji M80 ni imel nasprotnikov, je pa postavil odličen rezultat v metu kladiva, ki je pristalo pri 28,84 metra, kar je nov državni rekord. Mitinga v Lipnici sta se udeležila Miki Prstec in Marko Sluga. Slednji je v kategoriji M80 postavil dva solidna rezultata, saj je kroglo sunil 10,64 metra in disk je vrgel 24,47 metra. Prstec, ki je tekmoval v kategoriji M60, je bil izredno dober, saj je disk vrgel 41,16 metra in kroglo je sunil 13,95 metra. Zanimivost: če bi Miki Prstec že dopolnil 60 let, bi njegov rezultat 13,95 metra v suvanju krogle predstavljal državni rekord. Tega bo verjetno vknjižil čez nekaj mesecev, saj rekord za M60 z rezultatom 13,64 metra drži Janko Miler, ki je ta rekordni met dosegel že leta 1987. David Breznik Judo • Tekmovanji na Ravnah in v Sl. Bistrici Mladim številne medalje Foto: Strelska zveza Slovenije Ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta je v Munchnu krepko presegel svojo doslej najboljšo uvrstitev, s 14. mestom z malokalibrsko pištolo na 50 m pa je bil tudi najboljši v slovenski reprezentanci. Rezultati: pištola, 50 m 1. Pablo Carrera, ŠPA 565 + 193,9 2. Pang Wei, KIT 561 + 190,3 3. Jin Jongoh, KOR 561 + 170,4 14. Kevin Venta, SLO 559 E - 7. Kevin Venta, SLO 561 E - 40. Blaž Kunšek, SLO 538 zračna pištola, 10 m 1. Oleg Omelčuk, UKR 588 2. Ismail Keles, TUR 585 3. Hoang Xuan Vinh, VIE 585 7. Jin Jongoh, KOR 584 58. Kevin Venta, SLO 574 75. Blaž Kunšek, SLO 570 zračna puška, 10 m 1. Andrea Arsovic, SRB 419,3 5. Snježana Pejčic, HRV 419,4 29. Živa Dvoršak, SLO 415,7 88. Urška Kuharič, SLO 409,7 108. Klavdija Jerovšek, SLO 405,8 MK-puška, trojni položaj 1. Snježana Pejčic, HRV 584 + 462,7 2. Anzela Voronova, EST 583 + 456,7 3. Petra Zublasing, ITA 588 + 446,8 61. Živa Dvoršak, SLO 571 E - Dvoršak Živa, SLO 575 E -Klavdija Jerovšek, SLO 556 E - Urška Kuharič, SLO 554 + 201,9 + 201,1 + 179,8 + 97,3 + 208,5 + 143,5 petek • 20. maja 2016 Šport, rekreacija Štajerski 13 Bovling • Podjetniška liga Zanimiv boj za 3. mesto Vodilna ekipa lige Dokl gostinstvo je v 13. krogu sicer dosegla minimalno zmago, a je kljub vsemu na dobri poti h končni zmagi. Z zmago 7:1 proti ekipi Elektro Maribor se je na 2. mestu utrdila ekipa Gostišča Iršič. Negotov pa obstaja boj za 3. mesto, v katerega se lahko vključi kar 5 oziroma 6 ekip. Najboljši ekipni rezultat kroga je sicer dosegla ekipa Bowling centra Ptuj (2835), med posamezniki pa se je na vrh zavihtel Robert Šegula (Tames) s 765 podrtimi keglji. REZULTATI 13. KROGA: Elektro Maribor - Gostišče Iršič 1:7, Saubermacher Slovenija - Tiskarna Ekart 3:5, VGP Drava - Tames 3:5, Dokl gostinstvo - DaMoSS 5:3, SKEI Ptuj - Talum 6:2, Restavracija PAN - Bowling center Ptuj 2:6, Casino Poetovio - Perutnina Ptuj 6:2. Prosta je bila ekipa Radio-Tednik Ptuj. 1. DOKL GOSTINSTVO 2709 5 76 2. GOSTIŠČE IRŠIČ 2725 7 69 3. VGP DRAVA 2494 3 61 4. SKEI PTUJ 2733 6 57 5. RADIO-TEDNIK PTUJ - - 55 6. TAMES 2683 5 54 7. TALUM 2608 2 53 8. BOWLING CENTER PTUJ 2835 6 51 9. DAMOSS 2057 3 50 Najboljši posamezniki 13. kroga: 1. Robert Šegula 765 (Tames), 2. Andrej Purgaj (Gostišče Iršič) 748, 3. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 744, 4. Zlatko Voglar (Restavracija PAN) 741, 5. Silvo Strauss (DaMoSS) 730, 6. Branko Habjanič (Saubermacher Slovenija) 725, 7. Benjamin Čuček (Bowling center Ptuj) 724, 8. Jernej Ci-glar (Bowling center Ptuj) 723, 9. Gregor Spačal (Saubermacher Slovenija) 714,10. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 711. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si ^^Stajerskitednik Stajerskitednik Karate • Evropsko prvenstvo Jaka drugi v Evropi Timisoara v Romuniji je bila od četrtka do nedelje prizorišče evropskega prvenstva v karateju organizacije IKU. Na njem je nastopilo okrog sedemsto tekmovalcev iz osemnajstih držav. Zelo se je izkazala reprezentanca Slovenije, saj se je domov vrnila s številnimi medaljami; bilo jih je petnajst, kar je za slovenski karate lep uspeh. Najuspešnejše reprezentance po osvojenih medaljah so bile Italija, Anglija, Srbija in Romunija. Na enega vrhuncev tekmovalne sezone 2016 so se zavzeto pripravljali tudi v Karate klubu WKSA Hajdina, kjer je večinoma mlade karateiste treniral Ljubo Javoršek. Iz haj- dinskega kluba so v Romuniji tekmovali Jaka Javoršek, Žiga Javoršek, Mitja Koderman, Aljoša Plajnšek, Vid Hochstet-ter, Aleksander Bajrič in Jernej Hojnik. Sedmerica je svoje nastope opravila dobro, najbolje pa je šlo Jaki Javoršku, saj je osvojil drugo mesto v kategoriji young nad 55 kilogramov. Do srebrne medalje je karateist suvereno premagal Romuna, Italijana in Ukrajinca, medtem ko je v finalu izgubil s srbskim nasprotnikom. Pri kadetih A sta v kategoriji do 70 kilogramov Žiga Javoršek in Aljoša Plajnšek izgubila borbi za bronasto odličje, enako tudi Aleksander Bajrič v kategoriji nad 70 kilogramov. Ljubo Javoršek (predsednik WKSA Slovenija in trener WKSA Hajdina): »Sploh ne vem, kje naj začnem. Dejstvo, da številni sodniki iz Srbije niso hoteli soditi, nekaj pove. Organizacija je bila zelo slaba, program se je iz dneva v dan spreminjal, celo zadnji dan je organizator v trenutku napovedal spremembo. Vsi so se izgovarjali drug na drugega. Držali smo se uradnega programa. Ob ključnih trenutkih smo zdirjali kar iz postelje na pol oblečeni iz hotela na tatamije. Bilo je burno, veliko poškodb in hkrati zelo zaskrbljujoče za naprej. Karateja vam nihče ne more vzeti, zavržete ga lahko sami. Trenirate ga lahko vsepovsod in kadarkoli to želi vaše srce; zmagali ste vi in karate. Vse drugo so majhne postaje sreče, smeha, zabave, žalosti in solz vsakdanjega življenja.« Mitja Koderman (aktualni svetovni prvak iz Maribora) je v svojih nastopih doživel prav vse in je med kadeti B do 60 kilogramov izgubil boj za bronasto medaljo. Zanj je bil obliž na rane osvojena ekipna bronasta medalja med kadeti B. Dve tretji mesti in s tem velik uspeh si je pri članih iz hajdinskega karate kluba priboril Jernej Hojnik, saj je v kategoriji do 75 kilogramov osvojil bron, prav tako je dobil bron tudi v ekipnem delu tekmovanja. Še mesto višje je bila kadetska ekipa v postavi Jaka Javoršek, Žiga Javoršek, Aljoša Plajnšek in Vid Hochstetter. Ta je bila v prvem krogu prosta, nato je z 2:1 presenetila Romune, v polfinalu so v zelo izenačenih bojih z 2:1 premagali Srbe, v finalu pa se je ponovila stara zgodba, saj so morali priznati premoč Italijanov, a tudi tokrat so bili na poti do zlate medalje vidno oškodovani, kar so videli vsi v dvorani. Karate klub WKSA Hajdi-na se je tako na evropskem prvenstvu v karateju verzije IBU kot del slovenske reprezentance, ki je bila v Romuniji zelo uspešna, izkazal s kopico medalj. Ob boku tekmovanja je bil kongres svetovne karate organizacije, na katerem so določili, da bo naslednje svetovno prvenstvo konec oktobra prihodnje leto v Dublinu na Irskem. David Breznik Namizni tenis • Zagiping 2016 Marsel in Katja z medaljo V Domu športov v Zagrebu je od petka do nedelja pokalo 63. odprto mednarodno prvenstvo v namiznem tenisu Zagiping 2016. Na tem tradicionalnem tekmovanju so nastopili tudi mladi igralci in igralke Namiznoteniškega kluba Ptuj Katja Krajnc, Daniela Tomanič Butkovska, Kiara Šegula, Marsel Šegula, Gašper Cvetič, Leon Veronik in Nino Šegula. Ptujčani so se odlično odrezali, saj se je kar pet posa- meznikov prebilo v finalni del tekmovanja. Med mladinkami je bila Katja Krajnc uvrščena na 9.-16. mesto, potem ko je imela precej smole v žrebu, saj je igrala proti zelo močnim nasprotnicam, ki so bile na koncu čisto na vrhu na tem množičnem tekmovanju. Med kadeti sta v finalnem delu tekmovanja igrala Mar-sel Šegula, ki je bil na koncu uvrščen na 17.-32. mesto, in Daniela Tomanič Butkovska, ki ji je uspel še boljši rezultat, saj je bila na 9.-16. mestu. Na 17.-32. mestu je bil med mlajšimi kadeti Leon Veronik, med najmlajšimi kadetinjami pa je bila prav tako na 17.-32. mesto uvrščena Kiara Šegula. Gašper Cvetič in Nino Šegula sta obstala v kvalifikacijah. Ob posameznih tekmovanjih so bila v Zagrebu tudi ekipna tekmovanja - igra dvojic. V močni konkurenci sta Marsel Šegula (NTK Ptuj) in Rok Trtnik (NTK Vesna) prišla vse do finala, tam pa izgubili in sta na koncu osvojila odlično drugo mesto. Dvojica Katja Krajnc (NTK Ptuj) / Kaja Okorn (NTK Logatec) je prav tako igrala zelo dobro in sta bili na koncu uvrščeni na tretje mesto. Tako so se člani Namiznoteniškega kluba Ptuj z Zagipinga 2016 vrnili z dvema pokaloma. Ob uspehih ptujskih igralcev je treba omeniti, da so v Zagrebu zelo solidno igrale tudi predstavnice Namizno-teniškega kluba Cirkovce Maja Belaj, Lara Belaj, Zoja Žolek, Nika Belaj in Ina Un-ger. Slednji dve sta prišli v finalni del med kadetinjami, medtem ko je bila najuspešnejša cirkovška posameznica v Zagrebu Lara Belaj, ki se je med najmlajšimi kadetinja-mi uvrstila celo v četrtfinale. David Breznik Judo • Tekmovanje v Avstriji J Pikado • Državno prvenstvo Ptujčani uspešni 10. RESTAVRACIJA PAN 2565 2 46 11. ELEKTRO MARIBOR 2456 1 38 12. CASINO POETOVIO 2420 6 37 13. SAUBERMACHER SLOV. 2420 5 37 14. TISKARNA EKART 2235 3 29 15. PERUTNINA PTUJ 2120 2 7 PARI 14. KROGA: ponedeljek, 30. 5., ob 19.00: Talum - Elektro Maribor, Bowling center Ptuj - Gostišče Iršič, SKEI Ptuj - Tiskarna Ekart, Saubermacher Slovenija - Tames, ; torek, 31. 5., ob 19.00: Restavracija PAN - Radio-Tednik Ptuj, VGP Drava - DaMoSS, Dokl gostinstvo - Perutnina Ptuj. Prosta bo ekipa Casino Poetovio. ČG Pučko državni prvak Pikado zveza Slovenije je v Ivanjkovcih izvedla 14. mladinsko državno prvenstvo v elektronskem pikadu. Igrali so mladinci/ mladinke, kadeti/kadetinje in najmlajši tekmovalci do 12 let. V kategoriji kadetov do 18 let je izvrstno igral Timi Pučko (Top-Gun Grlava), saj je med šestindvajsetimi igralci s suverenimi igrami dosegel sedem zmag in postal državni prvak. To mu je uspelo tudi v ekipnem tekmovanju, kjer je bil član ekipe Top-Gun Grlava. Po tem uspehu bo Timi Pučko nastopil tudi na mladinskem evropskem prvenstvu v pikadu. David Breznik Zeltweg je v nedeljo gostil mednarodno tekmovanja, na katerem so nastopili tudi štirje člani Judo kluba Drava. Trije ptujski ju-doisti so bili v Avstriji zelo uspešni, saj so domov prinesli dva pokala in tri medalje. V kategoriji nad 78 kilogramov je Urška Urek z dvema zmagama osvojila prvo mesto. Zmago več je v dvobojih zabeležil Nermin Dedič in bil prvi v kategoriji do 81 kilogramov. Zelo se je izkazal tudi Danilo Baucal, saj je nanizal tri zmage v kategoriji do 100 kilogramov, kar je zadostovalo za drugo mesto. V Avstriji je tekmoval tudi Vid Kmetec in osvojil deveto mesto. David Breznik Timi Pučko s predsednikom Pikado zveze Slovenije Jožetom Grantašo 14 Štajerski Šport, rekreacija torek m 24. maja 2016 Rokomet • Sašo Petek, trener ŽRK Ptuj Pri podmladku imamo potencial Ptujske rokometašice so letos dosegle izjemen uspeh: po nekaj letih nastopanja v 2. ligi so se vrnile v 1. ligo. Varovanke trenerja Saša Petka so bile v končnici boljše od Litije in Logatca, v rednem delu pa so nastopale v 1. mladinski ligi. Tako so si dekleta vsekakor pridobila pomembne izkušnje, sploh če vemo, da gre za sila mlado moštvo. Nekateri ekipi sicer oporekajo, da so se med najboljše uvrstile zgolj zaradi slabe konkurence, toda za to dekleta niso kriva, zato to ne zmanjšuje njihovega uspeha. S strategom Sašom Petkom smo se pogovarjali o pravkar končani sezoni in še marsičem zanimivem. Sezona 2015/16 je končana, ptujski ženski rokomet ima spet prvoligaša. Kako ste zadovoljni z razpletom? S. Petek: »S sezono sem zelo zadovoljen, saj smo zaključni del v članski ligi odigrali brez poraza. To nam je uspelo, čeprav smo izgubili nekaj ključnih igralk.« Kako ocenjujete dejstvo, da je ekipa nastopala v mladinski ligi? Je bil to plus ali minus? S. Petek: »To je bila praktično edina rešitev, da smo lahko z dekleti odigrali čim več krogov z različnimi tekmicami, saj so člansko ligo v tej sezoni sestavljale zgolj tri ekipe.« Foto: Črtomir Goznik Sašo Petek, trener ŽRK Ptuj Kljub vsemu so mnogi mnenja, da bi ekipa morala prikazati več in biti v primerjavi s tekmicami v mladinski ligi še bolj konkurenčna. S. Petek: »V mladinski ligi smo žal igrali povprečno, kar je predvsem posledica porazdeljene minutaže med vse igralke in s tem priložnosti za dokazovanje. Ker pa ta mladinsko-članska liga za nas ni pomenila ničesar drugega kot to, da se nabirajo izkušnje, je bil tudi pristop bolj sproščen.« V klubu se je sicer uveljavilo kar nekaj domačih igralk, na vrata prve ekipe trkajo še nekatere. To je verjetno tista prava pot. S. Petek: »Z letošnjim delom smo kar zadovoljni, mogoče so malo razočarale kade-tinje, ki sem jih osebno pričakoval med 6. in 8. mestom. Je pa pozitivna stvar, da imamo kar nekaj potenciala v po-mladku in ta dekleta bodo slej ko prej igrala za člansko ekipo, tako kot v letošnji sezoni npr. Eli Hergula in Urška Rodi.« Vpogled imate tudi v druge selekcije kluba. Koliko deklet trenutno trenira v klubu in kaj bi bilo pri delu z mladimi treba še izboljšati? S. Petek: »Trenutno trenira v klubu v mlajših generacijah okoli 60 deklet. Po moje bi morali v mlajših selekcijah več delati na individualnosti, ampak nam žal trenutno finančno stanje ne dovoljuje, da bi zaposlili še kakšnega trenerja ali dva.« Je to moštvo s kakšno okrepitvijo sposobno enakovredno nastopati v 1. ligi? S. Petek: »Članska ekipa, ki je trenutno v klubu, seveda so vštete tudi poškodovane igralke, bi se v prvi ligi borila za obstanek. Če bi si hoteli mirno zagotoviti obstanek in odigrati sezono brez pretresov, bi se morali okrepiti z dvema ali tremi izkušenimi igralkami. Na koncu bi čestital svoji mladi ekipi za odlično odigrano sezono in tako tudi napredovanje v 1. A-ligo.« tp Ob uvrstitvi v 1. A državno rokometno ligo Vodstvo kluba ŽRK Ptuj, ki je zadnja leta vodilo klub v dokaj okrnjeni zasedbi, v kateri so na koncu ostali Brigita Zo-rec (tudi kot sponzor računovodstvo TARA), Andrej Zorec kot vršilec dolžnosti predsednika kluba p. p. in Sašo Petek kot trener članske ekipe in tehnični vodja kluba se zahvaljujemo vsem igralkam za vztrajnost in zelo velik dosežek ob ponovni uvrstitvi v 1. A žensko rokometno ligo. Prav tako gre zahvala vsem staršem, ki so vsa ta leta bili v veliko oporo vodstvu in igralkam, ne smemo pa pozabiti na vse trenerje, časomeril-ce, zapisnikarje, zdravniško službo, snemalce, hišnike in vse druge, ki so tako ali drugače pomagali v klubu in niso omenjeni. Zahvala gre tudi navijačem, javnim ustanovam in seveda sponzorjem. Vodstvo ŽRK Ptuj Konjeniški šport Šest zmag za KK Ljutomer Minulo soboto je v okviru letošnje kasaške sezone na hipodromu Stožice v Ljubljani potekal tekmovalni dan, na katerem so svojo izvrstno pripravljenost pokazali člani KK Ljutomer, ki so v osmih dirkah sporeda kar šestkrat slavili. V dirki za 3- do 5-letne slovenske kasače z zaslužkom do 500 evrov je zmagal Le Mans (Daniel Heric) s kilometrskim časom 1:20,3, tretje mesto pa je zasedel TiffStars (Andrej Kosi, 1:21,3). Artis (David Antolin) je s časom 1:20,6 zmagal v prvi skupini 3- do 14-letnih EU kasačev z zaslužkom do 3.500 evrov, Insa (Marko Slavič) pa je s časom 1:19,3 dobila drugo skupino 3- do 14-letnih EU kasačev z zaslužkom do 3.500 evrov. V preizkušnji 3- do 14- letnih EU kasačev z zaslužkom do 7.000 evrov je zmagal Arrived Star (Jože Sagaj ml., 1:16,6), pred Elo (Damjan Vajs, 1:19,4). V t.i. odprti dirki je zmagal Luther King (Jože Sagaj ml.) z izvrstnim kilometrskim časom 1:15,9, tretji je bilSammi MS (Mitja Slavič, 1:16,2). Dirko za 3- do 14-letne slovenske kasače z zaslužkom do 1.500 evrov je dobila FistrinaWay (Jože Sagaj ml.,1:21,0), Lušt (Vlado Žnidarič, 1:22,3) je bil drugi. Najboljši slovenski voznik kasačev v zadnjih letih Jože Sagaj mlajši, je s konjem Sun Naglo (KK Stožice Ljubljana) dobil tudi osrednjo dirko za pokal Mesta Ljubljana. NŠ Večer borilnih veščin K-1 Izjemna predstava mladega Ljubca V soboto je v Weizu v sosednji Avstriji potekal gala večer borilnih športov poimenovana «Warriors Destiny«, na katerem so potekali dvoboji po pravilih K-1 in boksa. Na tem dogodku je uspešno nastopil Dominik Ljubeč (Kung fu klub Ptuj) in z izjemno predstavo premagal Mladena Tomaša (KBK Rudar Prijedor). 14-letni član Kung fu kluba Ptuj Dominik Ljubeč je v dvoboj po pravilih K-1 v kategoriji do 75 kilogramov proti precej bolj izkušenemu devetnajstletnemu Mladenu Tomašu iz Bosne in Hercegovine vskočil na povabilo organizatorja kot zamenjava za poškodovanega domačina. Za Dominika je bil to komaj drugi dvoboj v ring disciplinah (prvi brez uporabe zaščitnih čelad - polprofesionalna pravila dvoboja). V ptujskem taboru so se zavedali, da je precej višji Tomaš čvrst in tehnično podkovan borec, med drugim z izkušnjami tudi že iz profesionalnih dvobojev, zato so v dvoboj vstopili na vse ali nič. Taktika je bila skrajšati razdaljo in tam eksplozivno napasti. Mladi borec je pametno poslušal navodila trenerja Karla Šau-perla in že v prvi rundi dvo- Športni napovednik Nogomet • Kvalifikacije za popolnitev 1. SNL NEDELJA ob 20.00: Zavrč - Aluminij 3. SNL sever PARI 24. KROGA - PETEK ob 18.00: AjDAS Lenart - Koroška Dravograd, Fužinar Ravne - Brežice 1919; SOBOTA ob 16.00: S. Rojko Dobrovce - Maribor B; SOBOTA ob 17.00: Podvinci Be-tonarna Kuhar - Videm; NEDELJA ob 17.30: Radlje - Šmartno 1928, Dravinja - Šmarje pri Jelšah Superliga - za prvaka PARA 22. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Stojnci - Bukovci, Ge-rečja vas - Cirkulane Superliga - za obstanek PARA 22. KROGA - NEDELJA ob 17.00: Ormož - Aha Emmi Bistrica, Središče ob Dravi - Apače Turnir mlajših selekcij v Vidmu Nogometna šola Športnega društva Videm organizira turnir mlajših selekcij povabljenih ekip NK Tržec, NK Hajdina Golge-ter, NK Cirkulane in NK Videm. Tekmovanje bo v kategorijah U7, U9 in U11 v petek od 17. ure naprej v športnem parku Videm, kjer bo ob 20. uri podelitev pokalov. Boks • Državno prvenstvo Na Ravnah na Koroškem bo od petka do nedelje državno prvenstvo v boksu za vse starostne kategorije. Nastopili bodo tudi posamezniki Boks kluba Ring iz Ptuja in Boks kluba Dejana Zavca Boxing. Atletika Na stadionu v Slovenski Bistrici bo v soboto od 14. do 18.30 16. mednarodni atletski miting in Stepišnikov memorial v metu kladiva. Nastopili bodo tudi člani Atletskega kluba Ptuj. Tarok 7. turnir posameznikov za DP v taroku bo v soboto, 28. maja, s pričetkom ob 9:00 v restavraciji Gastro na Ptuju. Mali nogomet • 16. Sandijev memorial KMN Vitomarci organizira tradicionalni Sandijev memorial, turnir v malem nogometu, ki ima v zadnjih letih obilo spremljevalnih dogodkov in je postal »vikend malega nogometa in zabave«. Letos bo na igrišču pri OŠ Vitomarci na sporedu 3. in 4. junija. Poleg Sandijevega memoriala z bogatim nagradnim skladom (1. nagrada bo 1000 evrov) bodo na sporedu še re-vijalna tekma veteranov, mladinski turnir, turnir med zaselki občine Sv. Andraž, otroške tekme, tekma ženskih ekip ... Dodatne informacije: 031 634 847 (Darko). David Breznik Rekreacija Ptujskih 10 krogov za 10 nasmehov Foto: Mark Truden 14-letni Dominik Ljubec (drugi z leve) je navdušil z zmago proti pet let starejšemu predstavniku BiH. boja poslal nasprotnika na tla. V nadaljevanju je iz trenutka v trenutek vse bolj in bolj prevzemal pobudo ter nasprotnika v 2. rundi spravil v nokdavn še dvakrat. Tomaš razen z nekaj resnično močnimi nožnimi udarci, ki pa k sreči niso sedli na 'pravo mesto", ni uspel ogroziti Dominika Ljubca in ta ga je z eksplozivnim desnim direktom v 3- rundi še četrtič poslal na tla ter sodnika v ringu prisilil k prekinitvi dvoboja. Dominik Ljubec je tako postal zmagovalec dvoboja s TKO v 3. rundi. S svojim pogumnim nastopom si je mladi član ptujskega Kung fu kluba pri Avstrijcih prislužil vzdevek "Wolfsblut". Dominik Ljubec je ne glede na mladost proti izkušenejšemu borcu z zmago pokazal svojo kvaliteto ter nesporen talent. David Breznik Športno humanitarno društvo Vztrajaj - Never give up med 20. in 29. majem v desetih slovenskih mestih šesto leto zapored organizira tradicionalni projekt 10 krogov za 10 nasmehov. Društvo je ob pomoči lokalnih koordinatorjev v sredo izvedlo dogodek tudi na mestnem stadionu na Ptuju. Obisk je bil rekorden, udeleženci pa so s prijavnino prispevali denarna sredstva v dobrodelne namene. Po končanem projektu bodo organizatorji sredstva z vseh dogodkov sorazmerno porazdelili med deset družin. Na Ptuju so udeleženci hodili, tekli ali se samo družili za družino, v kateri je mama gluha in zaradi bolezni na dolgotrajni bolniški, medtem ko je oče naglušen, prav tako na dolgotrajni bolniški, oba pa sta zaposlena v invalidskem podjetju. Imata 13-letnega sina, ki obiskuje šolo Ljudski vrt, preživljajo pa se z minimalnimi prejemki. Dogodek sta podprla še Mestna občina Ptuj in podjetje Gradbeni žerjavi, d. o. o., iz Hoč; oboji so nakazali po 105 evrov, saj je glavni ptujski tekač Srečko Ferčič skupno pretekel kar 105 krogov oziroma celotno razdaljo maratona. Ob njem sta maratonsko razdaljo pretekla še Vinko Pondelak in Bogo Dolenc, medtem ko so drugi tekli po svojih močeh: eni so pretekli krog, dva, tri ali deset, spet drugi nekaj kilometrov, med tistimi, ki so bili na progi deležni največje pozornosti, pa sta bila ob maratoncu Sreč-ku Ferčiču še ptujski župan Miran Senčar in bivši profesionalni boksar Dejan Zavec, ki je na dogodek prišel kar s celo družino. Ob teku je uspešen projekt 10 krogov za 10 nasmehov prinesel udeležencem še nekatere spremljevalne aktivnosti, predvsem pa veliko pozitivne energije. David Breznik petek • 27. maja 2016 Podjetništvo Štajerski 15 Podravje, Slovenija • Negotova prihodnost družinskih kmetij Zmanjšanja števila družinskih kmetij ni mogoče preprečiti Na okrogli mizi o obstoju družinskih kmetij, ki je bila organizirana v okviru 27. razstave dobrot slovenskih kmetij, je bilo izpostavljeno in večkrat povedano, da so družinske kmetije steber slovenskega kmetijstva. »A čeprav so temelj kmetijstva, smo jih prepustili samim sebi,« je dodal direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek. Direktorica direktorata za kmetijstvo na pristojnem ministrstvu Tadeja Kvas Majer je nanizala nekaj podatkov, in sicer da je slovenska družinska kmetija v povprečju velika (oz. majhna) 6,6 hektarja (medtem ko je evropsko povprečje 14 hektarjev) in da je večina slovenskih kmetijskih zemljišč na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetovanje. »Za Slovenijo so značilna neugodne obdelovalne razmere, razpršenost zemljišč, majhna povprečna velikost. Res moraš s srcem obdelovati površine, še zlasti na strminah. Zato so družinske kmetije tiste, ki ohranjajo naše vasi in regije pri življenju, ob tem imajo tudi pomembno vlogo pri ohranjanju tradicije in skrbi za okolje,« je povedala Kvas Majerjeva. Na Slovenskem v kmetijstvu že stoletja prevladujejo družinske kmetije, tako je v strukturi kmetijskih gospodarstev pri nas kar 97 % družinskih kmetij; v Evropi je to povprečje nižje in znaša 86 %. A kot ugotavlja direktorica direktora-ta, so težave, s katerimi se srečujejo družinske kmetije pri nas, podobne kot drugod po Evropi. »Te težave so slaba možnost povečevanja gospodarstev, torej otežen dostop do kmetijskih površin, premajhen dohodek iz kmetijske in dopolnilne dejavnosti, pomanjkanje kapitala za investiranje, odhod mladih v mesta, slaba povezanost za nastop na trgu ...,« je naštevala. »Če se sam ne boš spoštoval, te tudi drugi ne bodo« V nadaljevanju je predstavila ukrepe za podporo družinskim kmetijam, ki izhajajo iz programa razvoja podeželja in neposrednih plačil. »Družinske kmetije so steber slovenskega kmetijstva, pomembno je, da se z različnimi ukrepi ohrani njihova vloga v prihodnje, ne smemo jih izgubiti, čeprav zniževanja števila ne moremo z nobenim ukrepom preprečiti.« Dodala je, da morajo kmetije razvijati svoje znanje in se ne zanašati zgolj na subvencije. »Imamo primere dobrih praks, ko znajo oboje združiti. Ob tem je pomembno, da cenimo, kar imamo. Nihče drugi te ne bo bolj cenil, kot se sam. Če se sam ne boš spoštoval, te tudi drugi ne bodo.« Ravnik: »Ni vse v denarnici in ekonomiki« Direktor KGZS Branko Ravnik je izpostavil, da je skupni problem slovenskih kmetij razvrednotenje vrednosti hrane, da je ta postala potrošniško blago brez vrednosti. »Liberalni evropski koncept je prinesel razvrednotenje kmečkega dela, kar na dolgi rok onemogoča preživetje slovenskih kmetov. Ne moreš pridelati sira za dva evra. Družinska kmetija je namreč način življenja, ni vse v denarnici in ekonomiki.« Ob tem želi, da se zbornica upošteva kot enakopraven partner pri kreiranju politike, saj se tu iščejo in tudi oblikujejo rešitve. Kmet kmetu konkurent in ne sodelavec Da problema slovenskega kmetijstva nista zgolj majhnost kmetij in prosti trg, temveč tudi nepovezanost slovenskih kme-tijcev in kmetijk, je opozorila predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule: »Kmetje danes v drugem kmetu vidijo konkurenta in ne sodelavca. Danes so vsi vzgojeni v individualiste, manjka sodelovanja.« Problemi so torej številni, a znani. Kako pa nanje odgovoriti? Na ministrstvu so prepričani, da so kmetom na voljo številni primerni ukrepi in da zmanjšanja števila kmetij ni mogoče preprečiti, zbornica bi izobrazila potrošnike o pomenu domače slovenske hrane, pedagog in teolog Branko Cestnik pa je prepričan, da bi se morali vrniti k vrednotam, ki so jih gojili naši predniki in so del narodne identitete. Ena izmed teh je delavnost, torej da bi začeli ponovno spoštovati delo in delavca, meni Cestnik. »Danes si toliko večji frajer, kolikor manj truda vložiš v uspeh. Temu se zdaj klanja.« Druga vrednota je poštenost: »Sistem, kjer se ne splača biti pošten, je zapisan lastnemu propadu. Nepoštenost je moralni rak neke družbe.« Mojca Vtič Moškanjci • Odprtje prenovljene gostilne Pri Zihri Gostilna z bogato ponudbo Podjetje Žiher iz Moškanjcev je pred dnevi odprlo prenovljeni gostinski lokal, ki je neposredno ob bencinskem servisu. V celoti so obnovili notranjost lokala in prenovili kulinarično ponudbo. Promocijsko sporočilo Pekarna Grosuplje predstavlja obogateni SOSEDov kruh skar12 vrstami žit in semen »Za obnovo lokala smo se odločili, ker smo zaznali še neizkoriščeni potencial. Smo na dobri lokaciji, prostor imamo, naša prednost so izkušeni in zanesljivi sodelavci. Zadnja tri leta smo v gostinsko dejavnost vložili precej truda in energije. Standardni kuli-nariki smo dodali tako imenovan podeželski fast food oz. hitro prehrano. Hrana, ki jo postrežemo gostom, je sveža, pridelana v lokalnem okolju. Novost v ponudbi so ameriški burgerji, rebrca na žaru, pica v ponvi, tanka pica, pečena na oglju, in še veliko drugega. V klasični ponudbi ostajajo mesne, morske in vegetarijanske jedi, jedi na žlico, testenine in pice, ki so paradni produkt naše ponudbe.. Bogata je tudi ponudba sladic: od odličnih kremnih rezin do ti-ramisujev, gibanice, panna cotte, sladoleda z vročimi malinami, Žiher splita in okusnih naravnih sladoledov Stork različnih okusov, brez glutena in laktoze. Ponujamo kakovostna vina lokalnih pridelovalcev, češko pivo znamke Svijany, poletne sezonske napitke in naravne sokove. Gostilna Pri Žihri nudi prostor za različna praznovanja, tudi otroške rojstne dneve, ko za najmlajše pripravimo mini bur- Foto: arhiv podjetja Vodenje podjetja je prevzela mlajša generacija. Marko Ziher je direktor, njegovi sestri Tina Ziher Preac in Petra Ziher Sok sta prokuristki. Temelje danes uspešnega družinskega podjetja sta postavila Alojz in Marija Ziher. gerje in posebna presenečenja,« je pojasnil direktor podjetja Marko Žiher. Podjetje s 30-letno tradicijo zaposluje 55 sodelavcev Družinsko podjetje Žiher se ponaša z več kot 30-letno tradicijo. Ustanovila sta ga Alojz in Marija Ži-her. Danes so v podjetju zaposleni vsi trije njuni otroci Marko, Petra in Tina ter njihovi partnerji. Začetki Žihrove podjetniške poti segajo v leto 1982, ko je Alojz Žiher kot samostojni podjetnik pričel dejavnost v gradbeni panogi. Od ustanovitve do danes so kapacitete in dejavnost podjetja vseskozi širili. Sočasno z rastjo podjetja in širjenjem dejavnosti se je povečevalo število zaposlenih. Danes jih je 55, od tega osem v gostinskem delu. Dejavnosti podjetja Žiher so razdeljene v tri segmente. Prvi je bencinski servis, gostinstvo, avto-pralnica in hitri servis vozil. Drugi segment je proizvodnja in dostava svežih betonskih mešanic, tretji pa gradbeništvo, v okviru katerega se ukvarjajo z gradnjo nizkoenerget-skih pasivnih hiš. Znotraj poslovne skupine Žiher poslujeta še podjetji Žiher projekt in Žiher invest. Mojca Zemljarič V Pekarni Grosuplje so pekovski mojstri zopet navdušili. SOSEDov kruh so po novem izdatneje obogatili s semeni in žiti in tako naredili najbogatejši hlebec, poln sestavin iz narave. S klasičnim dolgim postopkom priprave in dodanim naravnim kislim testom so oblikovali kruh, ki je aromatičen, polnega okusa s svežino, ki traja. Zaradi kislega testa je brez umetnih dodatkov, predvsem pa je polnega okusa in ima sočno sredico. Vsebuje kar 12 vrst žit in semen. Sosed je narejen iz pšenične, rže-ne, pirine, koruzne in riževe moke, z obilo bučnimi in sončničnimi semeni, lanom, sezamom, ovsenimi kosmiči, ajdovo kašo in ječmenovimi kosmiči. Več kot 60 % kruha iz Pekarne Grosuplje je brez dodanih aditivov. Posebno pozornost posvečajo kakovosti moke, zato najraje izbirajo moko slovenskega izvora. Vsako leto speče-jo približno 15 tisoč ton izdelkov. Poleg ohranjanja bogate krušne dediščine v Sloveniji pa uveljavljajo nove, inovativnejše pristope v peki kruha in peciva. Sosed - pravo bogastvo narave je že na voljo v Sosedovi pekarni. Foto: CG 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 27. maja 2016 Markovci • Pomladni koncert moškega pevskega zbora Le kdo to tam prepeva Pevci moškega pevskega zbora iz Markovcev se zadnja leta trudimo, da obiskovalcem naših koncertov pokažemo nekaj novega in tako naši koncerti niso več zgolj klasični koncerti zborovskega petja, vendar veliko več. Lahko bi dejali, da gre za kulturne dogodke, kjer zraven ubranega moškega petja publiki ponudimo tudi zgodbo s pestro vsebino. Foto: Sanja Kosi Kakovostna vokalno-instrumentalna izvedba programa, igrani prizori na odru, skrbno izbrana video projekcija v navezavi s programom, zadovoljni obrazi množice ljudi v dvorani ... - s temi besedami bi lahko opisali kulturno prireditev, ki so jo pevci moškega pevskega zbora KD Alojza Štrafela Markovci pred približno 300 obiskovalci izvedli v soboto, 14. maja, v Markovcih. Imamo ideje, močno voljo, smo sposobni in motivirani. Ob vsem naštetem ima pri sestavljanju našega programa zelo pomembno vlogo tudi naš zborovodja Uroš Sagadin. S prenovljenim repertoarjem so naši nastopi postali še zanimivejši in privlačnejši. Tudi letos je bilo tako, saj smo (po besedah obiskovalcev) pripravili odličen koncert s privlačno vsebino. Poimenovali smo ga »Le kdo to tam prepeva«. Rdeča nit zgodbe sta bila petja željna cigana iz večini poznanega jugoslovanskega filma »Ko to tamo peva«, katerih vlogi sta odlično odigrala naša pevca Mirko Štumpf in Miran Zorko. Njun cilj v zgodbi je bil pridružiti se moškemu pevskemu zboru, kar jima je na koncu prireditve tudi uspelo. Kot posebnost letošnjega koncerta lahko omenim tudi prisotnost multimedijskih vložkov (inserti iz filmov, risanke) v programu in povezovanje koncerta, ki sem ga v sodelovanju z obema glavnima likoma iz omenjenega filma prevzel kar sam. Na koncertu so kot gostje zapele pevke ženskega pevskega zbora KD Franceta Prešerna iz Vidma pri Ptuju pod vodstvom dirigentke Mateje Krajnc. Številne pohvale, ki smo jih po sobotnem koncertu prejeli (in jih še prejemamo), nam vsem ogromno pomenijo in nam dajejo zagon tudi za vnaprej. Marko Kunčnik, predsednik društva Ptuj • Šport in špas Dan, kot se šika Vsakoletno spomladansko druženje Šport špas je tudi letos privabilo lepo število tistih, ki so si sobotni dopoldan zaželeli preživeti v gibanju in prijetni družbi. Vreme je bilo kot nalašč zato, saj je za nami najbolj sončen in topel vikend doslej v tem letu. Šport špas je tradicionalni projekt Vrtca Ptuj, ki že vrsto let povezuje različne generacije: otroke, njihove starše, dedke, babice in vse ljubitelje druženja in gibanja. Tudi tokrat so se udeleženci zbrali pred enoto Zvonček, kjer jih je pozdravila ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Najprej so se razgibali, nekateri tudi zaplesali in se odpravili na pohod, ob nasipu mimo ptujskih Term do prelepega mini parka ob Primusu. Tam je sledila malica iz nahrbtnikov, hranjenje labodov ter pot nazaj do vrtca, kjer so se otroci seznanili z delom Gasilskega društva Ptuj, po- licije, Zdravstvenega doma Ptuj, ptujskega Planinskega društva in poskušali izdelke Kmetije Hrga. Med približno 80 pohodniki so izbrali najmlajšega in najstarejšega udeleženca pohoda ter najštevilčnejšo družino. Dženana Kmetec šport špas je tradicionalni projekt Vrtca Ptuj. Ormož • Ob mednarodnem muzejskem dnevu Po 230 letih Žalostna Mati Božja v Ormožu Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je ob mednarodnem muzejskem dnevu v ormoškem gradu pripravil slavnostno prireditev, na kateri so poleg glasbenega avtomata predstavili tudi sliko Sočutna Marija, ki je bila pred 230 leti prenesena iz ukinjenega ormoškega samostana v frančiškansko samostansko cerkev v Varaždinu. V več kot 35.000 muzejskih ustanovah in v več kot 140 državah sveta so sredi maja obeležili mednarodni muzejski dan, letos pod naslovom Muzeji in kulturna krajina. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (PMPO) je ob tej priložnosti brezplačno odprl vrata obiskovalcem ter pripravil vrsto delavnic in drugih prireditev. Na osrednjem dogodku v Ormožu, kjer se je zbralo lepo število ljubiteljev umetnosti, so zbrane v uvodu pozdravili direktor PMPO Aleksander Lorenčič, vodja ormoške enote muzeja Ne-venka Korpič ter ormoški župan Alojz Sok. Na prireditvi sta bila prisotna tudi gvardijan varaždin-skega frančiškanskega samostana Marko Malovic in Vesna Pascutti-ni-Juraga iz Konservatorskega oddelka Varaždin, ki sta predstavila sliko Sočutna Marija. Slika je bila pred 230 leti prenesena iz ukinjenega ormoškega samostana v Na slovesnosti so predstavili sliko Žalostna Mati Božja oz. Sočutna Marija, ki je tako po 230 letih spet v Ormožu. Originalna slika bo na ogled vse do septembra, nato pa jo bo zamenjala kopija. frančiškansko cerkev sv. Janeza Krstnika v Varaždinu. Uprizarja pa objokano Mati Božjo, ki v svojem naročju drži mrtvega Kri- stusa, snetega s križa. Delo naj bi nastalo okrog leta 1735, pripisujejo ga ptujskemu slikarju Franzu Antonu Pachmayerju. Originalno sliko si bo mogoče ogledati še vse tja do konca septembra, potem pa jo bo zamenjala kopija. V nadaljevanju je sledila predstavitev glasbenega avtomata, ki je bil nekoč v gostilni Mahorič na Ptuju. Kot je povedal zbiratelj Marko Sluga, ki je muzeju podaril avtomat kot dopolnitev Zbirke Sluga, je bilo v glasbeno skrinjo treba vreči kovanec za predvajanje glasbe. Zbiratelj dragocenih umetnosti je sicer že leta 2003 Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Or-mož podaril obsežno donacijo pohištva, ur, drobnih predmetov in slike iz 19. stoletja, ki je v Ormožu stalna zbirka. A kot kaže, to še ni vse. Sluga je namreč ob tej priložnosti že napovedal nove do-nacije ... Monika Levanič Slovenska Bistrica • Drugi rokodelski praznik »V preteklosti iščemo priložnosti za prihodnost« Na grajskem dvorišču se je vrtelo lončarsko vreteno, stojnice so se šibile pod pisanimi izdelki iz kovin, papirja in blaga ter dišalo je ... po pohorskem piskru. Center domače in umetnostne obrti, rokodelska zadruga je namreč priredil 2. rokodelski praznik, ki je povezal slovenske rokodelke in rokodelce. »V preteklosti iščemo priložnosti za prihodnost in rokodelska kulturna dediščina je tudi poslovna priložnost, ustvarja zelena delovna mesta, saj nastajajo naravi in človeku prijazni izdelki. Sicer pa je vizija našega centra domače in umetnostne obrti ohranjanje in prenos tradicionalnih znanj, povezovanje rokodelcev,« je povedala Ljubica Zgonec Zorko iz slovenjebistriškega centra domače in umetnostne obrti. Dodala pa je, da se je minuli teden končal dvoletni program, ki sta ga sofinancirala občina in zavod za zapo- slovanje. »Odkrito povedano, ne vem, kako naprej. Vrat zagotovo ne bomo zaprli, bomo pa skušali najti druge oblike financiranja.« V centru si med drugim prizadevajo, da bi se na državnem nivoju uredilo izobraževanje rokodelcev in rokodelk, da torej znanje, ki ga zdajšnji mojstri še premorejo, ne bi utonilo v pozabo. In tega znanja je, glede na videno na grajskem dvorišču, veliko. Le cenjeno s strani države je nekoliko manj. »Bil sem na Madžarskem, kjer rokodelstvu dajejo večji pomen, država ščiti ro- kodelce in jim lajša delo tako, da niso obdavčeni, medtem ko meni država, imam registrirano osebno dopolnilno delo, vzame četrtino,« je povedal lončar Štefan Zelko, ki mu je bilo lončarstvo položeno že v zibko, saj je tradicija lončarstva v njegovi družini prisotna že več kot 130 let. Dodal je, da bi se morala država zavedati pomena rokodelstva za turizem in ohranjanje žive dediščine. »Rokodelstvo je namreč temelj naše kulture, žal se tega premalo zavedamo.« Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Člani društva Majolika so v centru domače in umetnostne obrti na ogled postavili razstavo Preteklost Prihodnost, ki predmete, stare več desetletij, povezuje s sodobno likovno umetnostjo. Razstavo si bo mogoče ogledati še do konca avgusta. Foto: ML petek • 27. maja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Podravje, Slovenija • Teden ljubiteljske kulture Kdor poje, zlo ne misli Med 13. in 22. majem sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih društev Slovenije pripravila tretji Teden ljubiteljske kulture. Po vsej Sloveniji in v zamejstvu se je zvrstilo več kot tisoč različnih kulturnih dogodkov, s katerimi so opozorili na kakovost, množičnost in pozitivne učinke ljubiteljske kulture. Praznični teden se je na Ptuju začel z revijo pevskih zborov Pesem za Ptuj, sledili pa so revija upokojenskih pevskih zborov, koncert vseh skupin Kulturnega društva Rogoznica, koncert mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg, koncert ženskega pevskega zbora Društva prijateljev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in koncert pihalnega orkestra Ptuj. Ogledati si je bilo mogoče gledališke (Igrice, Ko noter padeš in Ženske pa 20 let Stare steklarske Predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj (ZKD) Ptuj Nataša Petrovič je v svojem govoru osvežila spomin na zgodovino Stare steklarske delavnice - vse od takrat, ko so od tam s konjsko vprego razvažali led. Gledališka sekcija DPD Svoboda Ptuj in ZKD Ptuj sta v objektu opravili nešteto ur prostovoljnega dela ter vložili lastna in pridobili sponzorska sredstva. Ob Evropski prestolnici kulture leta 2012 se je sicer veliko govorilo o načrtih za obnovo, a je imel prednost dominikanski samostan. Petrovičeva se je kljub temu zahvalila MO Ptuj, lastnici prostorov, da bo za najnujnejša dela letos namenila 10.000 evrov. Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ivana Rudolfa Breg je skupaj z gosti nastopil v domu krajanov na Bregu. replika) in lutkovno predstavo (Medvedek in kuža). Pripravili so še literarno popoldne Razkošje v travi in mednarodno folklorno prireditev FolkFest, teden pa sklenili s srečanjem ob skoržu na Turnišču z odprtjem stalne razstave fotografij Stojana Kerblerja Življenje na podeželju. Petje na recept Teden vsako leto posvetijo določeni temi; letos so za osrednjo temo izbrali zborovsko petje. Maja Čander z Zavoda za promocijo in razvoj kulture pojasnjuje: »Petje je najbolj razširjena kulturna dejavnost pri nas, naši zbori in vokalne skupine so po kakovosti v samem svetovnem vrhu, petje pa ima tudi številne blagodejne vplive na zdravje posameznikov in celotne družbe.« V Ljubljani so celo pripravili okroglo mizo z naslovom Petje na recept, na kateri so različni strokovnjaki razpra- Zlati znak Branki Bezeljak Ob 20-letnici delovanja Stare steklarske delavnice na Ptuju je direktor JSKD Igor Teršar za izjemne dosežke, dolgoletno ustvarjanje in neprecenljiv prispevek k razvoju gledališke dejavnosti v Sloveniji Branki Bezeljak podelil zlati znak, eno najvišjih odličij na področju kulture. 1.100 šolskih, 700 cerkvenih odraslih ter 700 cerkvenih otroških in mladinskih pevskih zborov. Evropska študija Singing Europe iz leta 2015, nastala na podlagi ankete, je razkrila, da se petju pri nas redno posveča 8,3 % celotne populacije, evropsko povprečje pa je 4,5 %. Poleg tega v Evropi prepevajo večinoma starejši, struktura naših zborov pa je razmeroma mlada. Teden ljubiteljske kulture so letos prvič aktivno povezali s Tednom vseživljenjskega učenja, pripravili pa so tudi dodatne promocijske akcije pod skupnim imenom Naj se vidi! Na nagradnih natečajih so izbrali najboljše fotografije in pesmi, 10 mladih umetnikov je na različnih lokacijah po Ljubljani slikalo na velika platna, številni ustvarjalci po vsej Sloveniji pa so svoje ateljeje odprli za javnost. Vse prebivalce Slovenije so tudi povabili, da na okenske police ali pred hiše, v izložbe trgovin itd. postavijo predmete, ki ponazarjajo umetniško zvrst, s katero se ljubiteljsko ukvarjajo. Pozivajo: »Stopite na svetlo!« Eva Milošič vljali o pozitivnih učinkih petja na zdravje. Po podatkih organizatorjev ljubiteljska kultura na Slovenskem združuje približno 110.000 ustvarjalcev, njihovih 25.000 prireditev letno pa obiščejo štirje milijoni obiskovalcev. Podatkov o številu naših pevskih zborov in pevcev JSKD žal nima, na svojih preglednih revijah pa so našteli okoli 3.800 različnih pevskih zasedb, od tega 1.300 odraslih, Foto: CG Kidričevo • Zaključek tedna ljubiteljske kulture »Vedno manj jih je pripravlje nih kaj narediti prostovoljno « Zveza kulturnih društev (ZKD) Kidričevo je teden ljubiteljske kulture sklenila s prireditvijo Sprehod skozi čas. A na sončen nedeljski popoldan si je le peščica Kidri-čanov in Kidričank vzela čas za ogled slik in fotografij ali za klepet pod krošnjami dreves. »Namen prireditve je zaključek tedna ljubiteljske kulture. V okviru te prireditve smo se povezali kulturniki, ki čutimo kulturo,« je povedal Miran Urih iz Kulturne hiše tete Malčke. Dodal je, da je bila tokratna prireditev v občini drugačna od drugih. Ljubiteljski kulturniki so pod krošnjami dreves pred dvorcem Sternthal pripravili knjižnico na prostem, na diatonično har- moniko je igral petošolec Žiga Kokol, vabile pa so tudi otroške ustvarjalnice. Tako so otroci pod mentorstvom Aleksandre Vidovič in Sonje Pišek ustvarjali punčke iz cunj. Na ogled so bila tudi likovna dela domačinov iz likovnih sekcij kulturnih društev ter videopro-jekcija fotografij, ki so odstirale zgodovino taborišča v Kidričevem. »Kulturna društva imajo izjemen pomen za razvoj kulture v občinah, žal pa je vedno manj tistih, ki so pripravljeni ljubiteljsko in prostovoljno kaj narediti. Na drugi strani pa je tudi obisk zelo skromen, kot na primer danes, pa čeprav smo za to prireditev razdelili vabila vsem učencem in vrteškim otrokom,« je povedala razočarana Petra Hadler, predsednica ZKD Kidričevo. Mojca Vtič Pod krošnjami dreves do risbice in prebrane pravljice Foto: Mojca Vtič Majšperk • Jurtela razstavlja v galeriji AP Preplet umetnosti v galeriji na Bregu Likovni pedagog in dolgoletni ravnatelj OŠ Cirkovce Bogomir Jurtela je svoja umetniška dela, ki so po besedah likovnega kritika Maria Berdiča ustvarjena na svojstven jurtelo-vski način, razstavil v galeriji AP Majšperk na Bregu. V svet likovne kritike je zbrane ponovno popeljal likovni kritik Mario Berdič, ki je o delih Bogo-mirja Jurtela povedal: »Vzpostavil je svoj prepoznaven slog. Ob tem je Jurtela izredno duhovit in tovrstnih avtorjev je zelo malo. Upodobil je tudi nekaj, kar si le redko kdo upa, to so naši nogometaši v sakralnih kompozicijah, vidimo molitev k svetemu sodniku, kristomorfni obraz nogometaša, dečki, ki se objemajo, spominjajo na grške prizore ... Vse to dela Bo- gomirja Jurtela posebno umetniško osebnost na slovenski sceni.« Razstavo je odprla županja Darinka Fakin, ki je povedala, da je Jurtela dolgoletni prijatelj Občine Majšperk: »Ponosni smo na vaše delo, hvaležni, da ohranjate kulturno dediščino na Janškem Vrhu. Gospod Jurtela je vedno rekel, da živi v Halozah deluxe. Prepričana sem, da uživate v Halozah, sicer ne bi nastala vsa ta čudovita dela. Iskrena hvala za vse ustvarjeno, ponosni smo na vas.« Na otvoritveni slovesnosti so se prepletale tri vrste umetnosti - likovna, glasbena in besedna. Likovna dela je razstavil slikar Bogomir Jurtela, pesem je zazvenela iz grl Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Majšperk, prijetne melodije je iz klarineta izvabil Urban Erker iz OŠ Cirkovce. Odprtje razstave pa je z aforizmi začinil še Rudi Ringbauer, ki je dejal: »Ljubezen je mogoče poplačati le z ljubeznijo.« Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Član likovne sekcije umetniškega društva Ustvarjalec Bogomir Jurtela je v galeriji AP Majšperk razstavil svoja dela. 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 27. maja 2016 Pomagajmo si Dinamika družine z otrokom s posebnimi potrebami Kaj je družina? V knjigi Družina in smisel avtorice Elisabeth Lukas se lahko poučimo, da je družina pracelica človeškega življenja in družbe, je središče življenja, povezuje moža in ženo v globoki osebni, celostni in trajni enakopravni ljubezni, ki je odprta v novo življenje. Zdravo družinsko okolje je nedvoumno odločilno za razvoj zrele in srečne osebnosti. V njem ima vsak član svojo smiselno vlogo. Pričakovanje rojstva in rojstvo samo je prežeto s pozitivnimi čustvenimi pričakovanji. To je toliko bolj razumljivo, ker nam široke možnosti načrtovanja družine omogočajo rojevanje zaželenih otrok. V primerih, ko je poškodovanost otroka očitna že ob rojstvu, nam je tako bolj razumljiva reakcija staršev, ki se prične s stanjem šoka in panike, zanikanje dejstev in projekcije na druge, predvsem pa zdravstveno osebje, ki naj bi bilo krivo za njihovo nesrečo. Porodi se nedoločena jeza do drugih, tudi do partnerja. Reakcijo žalosti lahko primerjamo tisti ob izgubi ljubljene osebe. V sebi samem starša doživljata občutek krivde, predvsem mati. Iščeta morebitne nepravilnosti ali napake, ki so bile nastale že zdavnaj pred spočetjem, v nosečnosti in ob porodu. Rojstvo otroka s posebnimi potrebami vpliva na vse segmente družinskega življenja: partnerstvo, starševstvo, sorojence kot tudi zunajdružinske sisteme (stari starši, sorodniki, prijatelji). Drugače doživljata starša nepopolnost svojega otroka, če se ta le postopoma odkriva med razvojem. Sprva so to občasne, nedoločene bojazni, ki se porajajo ob primerjanju uspešnosti njunega otroka z enako starimi vrstniki. Šele ko spoznanje prodre v njuno zavest, dojameta svojo bolečino. Po prvih burnih reakcijah staršev se postopoma zbudi neustavljivo hotenje pomagati, zdraviti otroka, to je tisti vzgib, ki žene starše od zdravnika do zdravnika, iz razočaranja v razočaranje. Ne moreta doumeti, da za njunega otroka ni zdravil in ne metod, ki bi povrnila izgubljeno. Pričneta načrtovati prihodnost in življenje z otrokom s posebnimi potrebami, le redko v okvirih, ki so veljali prej znotraj te družine. V dinamiki družinskih odnosov je namreč nastopila motnja, ki bistveno spremeni razmere. Motnje se pojavljajo v odnosu med zakoncema, otrokom s posebnimi potrebami in staršema, zdravimi sorojenci in otrokom s posebnimi potrebami, zdravimi so-rojenci in staršema ter družino kot celoto v odnosu do okolja. Družina je tesno povezana s številnimi čustvenimi nitmi. V vsakodnevnem stiku že normalno prihaja do burnejših čustvenih reakcij. Vsak član družine ima namreč svoje želje in hotenja, predvsem pa zahteve do drugih članov družine. Otroci v obdobju odraščanja doživljajo sorojence z različnimi čustvenimi odzivi, ki se zrcalijo v veliki nežnosti, vzajemnosti, solidarnosti in pripadnosti, lahko pa tudi s čustvi jeze, zavisti in rivalitete. Normalno so te reakcije prehodnega značaja. Če pa se starša pretirano posvečata samo enemu izmed njih, ta negativna čustva lahko postanejo prevladujoča. Otrok v svojem dojemanju pogosto ne more sprejemati razlage staršev, da je bratec ali sestrica bolan, da potrebuje dodatno pomoč. Predvsem ne more dojeti zahteve, da se odpoveduje svojim pravicam in ugodnostim na račun sorojenca. Sama sem odraščala v takšni družini. Ugotavljam, da sem imela veliko srečo, saj sem v življenju pridobila vrednote, ki jih drugi niso deležni. Našo družino je ta življenjska situacija še bolj povezala. Prav to pa je vplivalo na izbiro moje poklicne poti. Mateja Vajda, profesorica defektologije, OŠ dr. Ljudevita Pivka, Ptu Tačke in repki Ali se lahko pes kopa v morski vodi? Kot vsako leto v tem letnem času dobimo več vprašanj z enako tematiko, prav tako je tudi letos in lastnike psov zanima, ali se njihovi kosmatinčki lahko kopajo v morski vodi, ali lahko posledično pride do alergije in praskanja, kaj se zgodi, če kužek spije morsko vodo, kaj je z ušesi in sluhovodi, če vanje zaide morska voda. Na kratko bom povzel bistvene stvari, saj sem na podobna vprašanja že večkrat odgovarjal. Morska voda ni problematična za kopanje psov, prej lahko trdim nasprotno, da je pravo zdravilo za celo vrsto težav s kožo pri psih, predvsem pri težavah, ki jih povzročajo glivice. Psi, ki imajo pogosto rdečino med prsti, ki si jo tudi intenzivno ližejo, imajo najpo- gosteje težave z glivicami, ki se razmnožijo po koži in med prsti tistih psov, ki imajo težave z alergijo. Za take pse je morska voda celo priporočljiva, saj ima izrazite protiglivične lastnosti. Že vsakodnevna hoja po morski vodi privede že po nekaj dneh do izboljšanja bolezenskega stanja in zmanjšanja rdečine med prsti. Rdečina se začne umirjati in kužek si prstke bi- stveno manj liže. Enako velja tudi za druge procese na koži. Vsekakor pa svetujem, da se po kopanju v morski vodi pes oprha, oziroma umije v sladki vodi, saj lahko sol deluje dražeče do prizadetih mest na koži in spet stimulira psa na lizanje. Glede pitja morske vode ni problema, saj je psi načeloma ne pijejo. Lahko pa se zgodi po nesreči med plavanjem oziroma med Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. igro, da zaužijejo in spijejo nekaj morske vode, še predvsem, če jim mečemo palico v vodo. Popita morska voda lahko izzove drisko pri živali, ki je lahko na morju izrazito moteča. Tudi bruhanje se lahko pojavi. Zelo pomembno je, da v takem primeru odredimo psu enodnevni popolni post, le vodo lahko pije. Narobe pa je, če psa, kljub driski, ki jo ima, normalno hranimo, kar lahko privede do resnejših težav z močnejšo, dalj časa trajajočo drisko z vnetjem črevesa, dehidracijo in podobnim. Kar se tiče ušes in morske vode, načeloma ni težav, saj si pes s tresenjem glave odstrani odvečno morsko vodo iz sluhovodov. Če se tresenje glave pri psu po kopanju v morski vodi Zdravstveni nasveti Slabokrvnost in pomanjkanje železa (2.) Zdravljenje anemije Anemijo poskušamo zdraviti vzročno in s pripravki iz železa. Če je vzrok krvavitev, jo poskušamo najprej odkriti in ustaviti. Zdravila za zdravljenje anemije so v obliki tablet in sirupov ter v obliki injekcij. Injekcije se uporabljajo takrat, ko je treba zaloge železa zapolniti hitro in kadar so prisotne vnetne črevesne bolezni in je absorpcija železa onemogočena. Pri peroralnih oblikah je treba natančno upoštevati priporočilo za uporabo glede na hrano. Velikokrat se svetuje sočasna uporaba vitamina C, ki izboljša absorpcijo. Za ta učinek je potreben vnos 200 mg vitamina C. Zdravila z železom vstopajo v interakcije z drugimi zdravili in s hrano. Predvsem nastanejo netopni kompleksi in kelati, ki zavrejo absorpcijo železa in drugih zdravil. Pri uporabi teh zdravil je za njihov učinek treba natančno upoštevati navodila za uporabo. Ob uživanju železovih pripravkov se pojavljajo stranski učinki, kot so temno obarvano blato, slabost in zaprtje, ki pa so prehodnega značaja. Anemija zaradi pomanjkanja železa se popravi po 3 do 6 tednih uživanja železovih pripravkov. Da se zapolnijo izpraznjene zaloge, je treba jemati železo še naslednjih 6 mesecev. Foto: Črtomir Goznik Milena Cvetko, mag. farm. Vir: splet Prehranska dopolnila sodijo med živila in morajo biti varna po živilski zakonodaji. Vsebujejo manjše količine železa in niso primerna za zdravljenje anemij. Večina prehranskih dopolnil vsebuje 14-18 mg železa. Glede na dnevne potrebe to zadošča za preprečevanje ali pa upočasnitev nastanka težav, ne pa tudi za zdravljenje anemij, ki jih zdravimo s 100-300 mg železa na dan. S prehrano zaužijemo 10-20 mg železa na dan. Od tega se absorbira 1-2 mg, kar je dovolj za pokrivanje dnevnih izgub. V mesu in ribah je železo hemsko vezano in je v taki obliki, ki ga naše telo lažje uporabi. Večino železa zaužijemo prostega, najdemo ga v žitaricah, zelenjavi, mlečnih izdelkih, jedilni čokoladi in se absorbira v manjši meri, zato je te hrane treba zaužiti nekoliko več. Vitamin C in hrana, bogata z vitaminom C, povečata absorpcijo železa iz hrane, medtem, ko jo fitati in kalcij zmanjšajo, zato odsvetujemo pitje mleka in pravega čaja ob glavnih obrokih. Anemije so široka skupina bolezni. Skupno jim je to, da tkiva ne dobivajo zadostne količine kisika za normalno opravljanje lastne funkcije. Izražajo se z mnogimi simptomi, ki jih povezujejo z različnimi boleznimi in stanji. Anemija se lahko pogosto pokaže v nosečnosti, prisotna je lahko pri dojenčkih, pri otrocih v dobi rasti. Pri odraslih lahko spremlja mnoga stanja in nas opozori na drugo bolezensko dogajanje. Najbolj značilen znak je utrujenost, ki ga običajno spremljajo še mnogi drugi simptomi. Danes lahko anemije uspešno zdravimo s sodobnimi zdravili, prav tako pa so v lekarnah na voljo mnoga prehranska dopolnila, s katerimi se lahko tisti, ki s hrano ne zaužijejo zadostne količine železa, izognejo pomanjkanju le-tega.. Milena Cvetko, mag. farm. nadaljuje dalj časa, lahko uporabimo tekočino za čiščenje in izpiranje sluhovodov pri psih. Če vemo, da ima naš pes težave z ušesi, vsekakor vzamemo na morje omenjeno tekočino za čiščenje sluhovodov, ki jo dobimo pri svojem veterinarju. Po potrebi nam bo veterinar tudi predpisal kapljice zoper vnetje ušes, predvsem to velja za živali, ki imajo ponavljajoča se vnetja ušes. Da povzamem, kopanje psa v morski vodi je zaželeno in pri- poročljivo. Priporočam le, da se kužek zvečer oziroma enkrat dnevno umije v sladki vodi, lahko ga operemo s tušem, saj na ta način preprečimo morebitno draženje in skelenje kože zaradi slane vode. Ne silimo psa k plavanju v globoki vodi, če tega noče, saj se mu morje lahko krepko zameri. Zadostuje že, če sprva samo hodi po vodi in se kasneje uleže v vodo. Ko se bo odločil, bo tudi zaplaval v globlji vodi. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 27. maja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 19 UGANKARSKI SLOVARČEK: BONDŽOLA = na zraku sušen svinjsk[vrat, BUKINIST = trgovec s starimi knjigami, ČAJCA = močvirska ptica, kozica, KNAPE = naselje pri Železnikih, PLALNIK = posoda za metanje vode iz čolna, plalnica, ROSTRA = rimski govorniški oder, RVANKA = pretep, ravs, VRABČE = naselje pri Sežani. ■vorvo 'nvwdv 'avwai 'oaioa 'VNiNnvi 'vivnos 'iNni 'BdVNVi 'Nvrnvn 'N3 'S33 '3TOVIVIAI 'idVN 'lavi lanv 'vavio 'hni 'vaaa Vdn VNaaaas 'avi 'avinHdd 'diz 'vavaodn 'isndOArn 'vnozaNoa '33A3rava 'i3au 'u3iais 'dEiso '33?oa :ouabjopoa ^nvzihm ai Aausaa Iščete svoj stil Janja je zablestela v pomladnih oblačilih pastelnih barv Janja Kovačič je 32-letna Ormožanka, trenutno brez zaposlitve, mama 9-letnega sina, ki mu posveča ves prosti čas, rada pa se tudi sprehaja: uživa v sprehodih v naravi, ko se jima pridruži tudi domača psička. Prijavila jo je prijateljica, izziv je sprejela. Zadovoljna je, da je doživela nekaj novega, da je v družbi sodelavcev akcije Iščete svoj stil preživela prijetne trenutke. Janja ima mešani tip kože. Kozmetični salon je obiskala prvič, tako kot večina udeleženk v akciji Iščete svoj stil. Kožo so ji površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice in uredili obrvi. V kozmetičnem studiu Neda so ji predstavili pomen redne nege kože doma, priporočili uporabo vlažilne kreme in zaščitne tonirane kreme ter občasno globinsko čiščenje kože. V Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je frizerka Sabina Vajda pri Janji postrigala samo vrhnji del in spredaj na obraz skrajšala fru-fru, medtem ko je dolžina las ostala nespremenjena. Takšna je bila njena želja. Pobarvala jo je v bolj sivem odtenku in lase zravnala s krtačo. Ličenje je vizažistka Minka Feguš začela z nanosom pudra v kremi, s katerim je prekrila celoten obraz. Veke je poudarila s temno modrim grafitnim senčilom, ki ga je zabrisala s svetlejšimi toni, spodnji del vek pa začrtala s črtalom. Na trepalnice je nanesla črno maskaro, na lička rožnate sence, na ustnice svetleči glos. Foto: Črtomir Goznik Janja prej ... „Kljub njenemu aktivnemu preživljanju prostega časa sem se odločila, da za njo izberem pomladna oblačila v pastelnih odtenkih. V Modiani sem tako iskala kombinacijo v pastelnih tonih pomladi. Najprej sem se odločila za model obleke s potiskom, v katerem so se mešali odtenki zelene, bele in oranžnih tonov. Obleka je dokaj enostavnega kroja, v pasu stisnjena z ozkim pasom. K obleki sem izbrala še krajši model tanke jakne v pastelnem zelenem tonu. Pri izbiri oblačil sem bila zadovoljna, ven- x X. v; Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Janja v oblačilih iz Modiane, čevlji so iz Alpine. ... in pozneje dar se je pojavil problem pri izbiri čevljev in torbice. V trgovini Alpina, kjer sem izbirala čevlje in torbico, namreč na policah še ni bilo primernih sandal in torbice v pastelnih tonih izbranih oblačil. Absolutno sem se odrekla kombinaciji s črnimi čevlji in torbico in tako izbrala belo-zelene balerinke brez torbice. Janja se tako lahko tudi v pomladni obleki odpravi na sprehod s sinom in psičko, vendar ne po travniku ali gozdu, ampak po mestnih ulicah," je Ja-njino spremenjeno podobo predstavila stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olim-pic si je Janja izbrala vitaminsko nego telesa. Ta ima številne pozitivne učinke, spodbudi relaksa-cijo telesa, razstrupljanje, vpliva na izboljšanje kožnega tkiva, deluje stimulativno na tonus kože ter jo pomirja. „Postopek začnemo s pilingom, ki kožo revitalizira, ji daje potrebno moč in energijo za pospeševanje metabolizma celic. Zatem se na kožo nanese termalna voda, ki vzpostavi ponovni pH kože. Učinkovine v kozmetičnih produktih so namenjene vlaženju kože in vitalizaciji suhe kože. Koža je po tretmaju vidno gladka, nahranjena in tonizirana. Nega se zaključi z nanosom kreme z mlečnimi proteini in krajšo sproščujočo masažo," je o negi telesa z vitaminsko kremo povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG KOLEKTIV SALONA Ü10SK0 in zeriSKO Finneiisevo z Slomškova 22 10 %% popust v maju I 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 20. maja 2016 Piše: SNTOP • indijsko srce (29.) Ašram - Prvo dejanje Sedim na mrzlih tleh v kotu temačne dvorane. Hmm ... morda je bolj podobna templju. Sliši se goreče momljanje. Pesem. Zvonovi. Gospa na desni se priklanja kot za stavo, nato pa s svojim telesom pobriše prašna tla. »'Zanimiv' načina čaščenja katerega izmed hindujskih bogov?« se vprašam. Mlada turistka se trudi z meditacijo, gospod na levi (moški in ženske smo v templju po navadi ločeni) pa deluje izgubljeno. Še kako ga razumem ... Preprosta vegetarijanska prehrana je za vse obiskovalce popolnoma brezplačna. Ašram je duhovni samostan. Je prostor za rast in razvoj, mesto, kjer lahko najdemo samega sebe. Joga, meditacija ter glasba v povezavi z duhovnostjo so pogosto srčica vsakega izmed njih. Ašram je običajno daleč od človeških bivališč, sredi osvežilnega naravnega okolja, ki je zaželeno za duhovno poučevanje in meditacijo. Indija je bila zmeraj priljubljena destinacija iskalcev modrosti in duhovnosti. In vsak ašram je drugačen. Velikokrat to privede do sladko-grenke dileme. Katerega izbrati? Najprej sem se spoznala z organizacijo Umetnost življenja (Art of Living), katere ašram se nahaja le nekaj kilometrov od mesta Bangalore. Mogočna zgradba nudi zavetje pred motečimi zvoki okolja, s tem pa čas za razmislek. Njihovi prepoznavni učni programi zajemajo tehnike za premagovanje stresa, programe za osebnostno rast ter meditacijo in jogo za obnovitev naravnih ritmov telesa in duha. Naslednji ašram zasledim med sproščenim pohajkovanjem po mestu Pune, ki je v bližini kaotičnega Mum-baja. Še preden se dodobra približam, me že ustavijo. Vstop za radovedne obiskovalce namreč ni dovoljen. Osho ašram je verjetno eden izmed najprimernejših za zdravljenje travmatičnih izkušenj, istočasno pa izredno komercialno usmerjen in na žalost oddaljen od bogate duhovne indijske zapuščine. Eden izmed najbolj preprostih ašramov, kar sem jih obiskala, je zagotovo Sri Ramana Ma-harshi v zvezni državi Tamil Nadu. Zapuščina guruja Ramana vsebuje dragocene nauke na podlagi njegove neposredne izkušnje samouresničevanja z dolgoletno meditacijo. Skromen, srčen ašram je zagotovo dobra izbira. Ljubitelji blišča, hrupa in pompoznega tempeljskega življenja bodo, prej kot v preprostem ašramu, zasijali med pripadniki priljubljenega guruja Sai Baba v mestecu Shirdi v zvezni državi Maharashtra. Sama sem se najbolj navdušila nad "objemajočo materjo" Ammo. Njena religija je ljubezen. S svojimi tolažilni-mi objemi poskuša premostiti pomanjkanje sočutja v svetu (Amma je objela že več kot trideset milijonov ljudi). Živeti v njenem ašramu je nekaj prav posebnega. Na splošno so duhovni samostani resnično nekaj unikatnega. Lahko jih je vzljubiti. Še lažje sovražiti. Drugo dejanje. Zdi se, da so prav vsi, razen mene, sproščeni. Dozdeva se mi celo, da uživajo. Le zakaj bi potem sedeli v tej, kot v rogu temni sobi? Ne razumem, kako bi mi lahko sedenje v ti- OVEN ^ (21. i. - 20.4.) Pridobili boste veliko pozitivne energije in se tako ukvarjali s tistim, kar vas bo veselilo. Uspehi se bodo nadaljevali v pogledu denarju. Ugodnosti vas čakajo na delovnem mestu. V tem tednu se boste tudi naučili, da boste morali srce uporabljati doma in razum v službi. Veselo in zabavno bo. 4BIK (21.4. - 20.5.) Kljub povečani delavnosti in pridnosti si boste morali vzeti čas zase. V tišini boste ugotovili, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Partnerjevi namigi bodo zanimivi in polni izvirnih idej. Energije bo veliko in se bo še stopnjevala. Telovadba vam bo koristila in ugo- Foto: Mateja Toplak šini, v poziciji, ki nikakor ne more biti udobna, pomagalo. Kdo pa potrebuje meditacijo? Aktivnost, ki naj bi me sproščala, me nervira. Enostavno ne morem le sedeti pri miru. Dolgočasno početje. Če se ne bi spokala stran, bi slej ko prej, naslonjena na mehko blazino, zaspala. „Ne, hvala, draga me-ditacijska soba," se poslovim. Rečem lahko, da je življenje v ašramu izjemno preprosto. Vstajanje pred sončnim vzhodom. Meditacija. Joga. Izključno vegetarijanska prehrana. Tišina in hranjenje z rokami. Čevlji ostanejo pred vhodom. Prav tako telefon, prenosnik, knjige, beležka in pisalo. Pravila, o katerih se ne sprašuje. Sklepno dejanje. Prijavila sem se na dvanaj-stdnevno intenzivno meditacijo v osami. Da ne bom le govoričila o stvareh, ki jih ne poznam ... i-„ devica Jf (23.8. - 22.9.) Zavihati si boste morali rokave in biti pri vsem zelo pridni in marljivi. Močno bo v tem tednu izstopala kreativnost in ustvarjalnost. Največ se boste naučili, če na življenje pogledate kot na izziv. Blesteli boste v pridobivanju znanja in imeli srečno roko pri nakupih. Ne bodite skopi do sebe! m DVOJČKA >fl (21.5. - 20.6.) Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Napredovali boste v samozavesti in odprla se vam bo cela paleta priložnosti. Odločili se boste in stopili korak naprej v ljubezni. Pomembno bo, da dogodkov ne prehitevate. Ce v tem tednu praznujete rojstni dan, se vam bo izpolnila srčna želja. rak (21.6. - 22.7.) Sreča je na strani pogumnih ljudi, pravi pregovor. V tem tednu boste zelo romantični in polni navdiha. Življenje vam bo ponudilo možnost za osebni razvoj in tako boste stopali naprej po razpotjih duhovne resnice. Okrepila se bo tudi delovna vnema in nenazadnje boste denarno cveteli. m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Zvezdni prah vas bo posul v ljubezni. Partner vam bo tako učitelj kot učenec. Z roko v roki gresta prijateljstvo in svoboda. Osvobodili se boste starih prepričanj in napredovali na osebni ravni. Samozavest vam bo koristila in z njeno pomočjo boste kos obveznostim na delovnem področju. TEHTNICA ! (23.9. - 23.10.) f Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Rast Lune bo okrepila delovne obveznosti in jI prinesla notranjo srečo. Seveda ne -s boste smeli pozabiti nase in nare- "§ diti nekaj za svoje zdravje. Odlično ;g bo delovala telovadba, vsekakor ne JS boste smeli prehitevati. V ljubezni boste vnašali svetle barve. ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Ljubezen vas bo zdravila in vam prinesla harmonijo. Tako boste na življenje pogledali romantično. Odločili se boste in — odšli po majhnih korakih naprej in O sledili svojim ciljem. Na delovnem mestu se bo treba prilagoditi in izpiliti diplomacijo. Notranjo izpolnjenost najdete v tišini! STRELEC R 7 (23.11. - 21.12.) C «v sreče bodo nekaj edinstvenega in od vas bo odvisen razplet dogodkov. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vam bodo pokazali pravo pot in natresli Q kopico nasvetov. Odločitev, kaj boste sprejeli in česa ne, bo vsekakor vaša. Ce se boste v dvoje odpravili v naravo, lahko doživite prijetnosti. KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Zanimivo je, da bo teden minil v znamenju učenja. Največ se boste naučili od svojih otrok. Kljub povečani delavnosti si boste vzeli čas zase in naredili načrte. Spoznali boste, da pojem resnice sega K preko tistega, kar lahko vidite ali občutite. Rane na obliž vam bo podaril, kdo drug kot srčni izvoljenec. VODNAR (21.1. -18.2.) o Muza navdiha bo na vas vplivala pozitivno. Tako boste imeli paleto plodnih idej in zamisli. Korak za korakom boste odšli naprej in sprejemali vse z odprto žlico. Nekaj zdrave previdnosti ne p bo odveč pri denarju. Sreča v ljubezni bo nekaj prijetnega in zvezda stalnica tega tedna. rn&l ribi m (19.2. - 20.3.) I i se boste in sto- % pali korak ali dva naprej v komuni- 'j| kaciji ter pri intelektualnih stvareh. t^ Zelo radi pridobivate znanje in se -g boste učili o vsem tistem, kar vam & bo tako ali drugače neznanka. Na | delovnem mestu bo zelo pestro in ~ zanimivo, še posebej tam, kjer je § mnenj. j® ^ < v STOP stresu - čas je za ašram. Foto: Mateja Toplak Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________. NAROCI1.NICA. ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 27. maja 2016 Ljudje in dogodki, poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Ptuj • Dijaki na prvenstvu Evrope na Nizozemskem in Portugalskem Dijaki Elektro šole med najboljšimi v Evropi Konec marca in v začetku maja smo se dijaki Elektro in računalniške šole Ptuj skupaj z ekipama študentov FERI udeležili evropskega odprtega tekmovanja iz robotike na Nizozemskem in Portugalskem. ekip dosegla 1. mesto, druga pa v RoboCup Junior Soccer Open 2. mesto. Ostale ekipe so se uvrstile v zlato sredino, a si kljub temu nabrale ogromno izkušenj. Tekmovanje, ki se ga udeležijo mladi iz celega sveta, je izjemna priložnost za nabiranje prepotrebnih izkušenj za življenje. Dokazali smo, da smo konkurenčni, nekateri pa se lahko s svojimi izdelki in znanjem kosamo za najboljša mesta med vrstniki iz celega sveta. Na tekmovanje sta dijake spremljala mentorja Marjan Bezjak in Iztok Milošič, v šoli pa so nam ob ostalih strokovnih delavcih ŠC nudili podporo mentorji Sandi Rihtarič, Zoltan Sep in Darko Šeruga. Prisluhnili so nam tudi v podjetju Talum in nas finančno podprli. Z njihovo pomočjo smo lahko pripravili konkurenčne robote. Aljaž Nahberger in Aljaž Galun Tekmovanja smo se udeležili člani večih ekip, kis smo jih sestavljali:Vid Ostroško, Kristjan Duh, Anej Gabrovec Herega, Filip Petek, Matic Ko-stevc, Aljaž Nahberger, Aljaž Galun, Marcel Kaisersberger, Urban Munda, Matic Rašl, Jan Dominc, Miha Janežič, Aleks Petrovič in Alex Kolarič. Na Nizozemskem je ena izmed naših ekip pometla z vso evropsko konkurenco, vse ostale pa so se uvrstile tik za stopničkami. Na Portugalskem smo uspeli nastope še izboljšati. V kategoriji RoboCup Junior Soccer Light je ena od naših ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com jini, odprli vrata posestva, pripravili srečanje z delodajalci in ustanovili Društvo prijateljev Biotehniške šole Ptuj. V soboto so bila predavanja Vesne For-štnerič Lesjak, Jožeta Majesa in Iztoka Luskoviča o zeliščarstvu, obenem pa so odprli razstavo Sela • Diamantna poroka zakoncev Jerenko Poročna zaobljuba po 65 letih 65 let je že minilo, odkar sta se poročila Jože in Štefanija Jerenko iz Barislovcev v občini Videm. V soboto, 7. maja, sta v krogu družine in prijateljev slavila diamantno poroko. Za diamantna zakonca ju je razglasil videmski župan Friderik Bračič, ki je opravil civilni obred poroke. Slovesnost diamantne poroke zakoncev Jerenko v cerkvi svete družine na Selih Ptuj • Pomlad na Turnišču Mlade ideje za razvoj podeželja Dijaki in zaposleni na Biotehniški šoli Ptuj so kot že vrsto let doslej tudi tokrat v času Dobrot slovenskih kmetij pripravili prireditev Pomlad na Turnišču. Letos so jo poimenovali Mlade ideje za razvoj podeželja, potekala pa je od petka do ponedeljka. V petek so dijaki predstavili praktično delo v tu- PVC okna, vrata, senčila V cerkvi svete Družine na Selih sta zakonca obnovila poročno zaobljubo in si po vseh dosedanjih zakonskih jubilejih tudi ob letošnjem znova izmenjala poročna prstana. Slovesno mašo sta darovala p. Jože Petek in p. Emil Križan. Z veliko ljubezni in spoštovanja sta zakonca Jerenko dočakala visok jubilej, v letu 2016 pa bosta oba slavila še en jubilej, devetdeset let življenja. Jože in Štefanija Jerenko sta se poročila 5. maja 1951, v zakonu imata tri hčerke: Slavico, Marjano in Katarino. Družina si je ustvarila dom v Barislovcih in na domačiji Jerenkova mirno živita tudi na jesen življenja. Njuna najboljša družba so že dolgo let njuni sosedje; družini vnuka Gregorja in hčerke Katarine, vsi skupaj pa zanju lepo skrbijo in jima pomagajo po najboljših močeh. Na dan diamantne poroke sta bila slavljenca ponosna in srečna, saj so jima družbo delali tudi najmlajši člani družine, njunih sedem vnukov in deset pravnu-kov. V domačem kraju so jima po stari navadi pripravili »mau-to«, člani PGD Sela, kjer je jubilant Jože dolgoletni član, pa so ju na poti v cerkev presenetili še s curkometom. TM PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tedmk.si fotografij Stojana Kerblerja z naslovom Življenje na podeželju. V nedeljo je potekalo vodstvo po zeliščnem vrtu, v ponedeljek pa so dogajanje sklenili z naravoslovnimi dnevi za osnovne šole. Dženana Kmetec AKCIJSKA PONUDBA V MESNDCAH i@lETA FDNGUŠTA NOVO! EKO GOVEJE MESO (samo po naročilu) KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 w . Štajerski tednik ■ časopisznajboljšimiregijskimizgodbami J odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! ^ Da boste izvedeliprvi! Štajerski 1 INII K www.tednik.s Foto: TM Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 20. maja 2016 LETNIK CENA« OPR. AUDI A4 MULTTTRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI Q3 2,0 TDI 2012 21.490 1.LAST., ODLIČEN BELA BMW 320 D TOURING X - DRIVE 2012 14.990 1.LAST, ODLIČEN SIVA BMW520DT0URING 2012 20.990 1.LAST, USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI 2007 4.990 1.LAST, ODLIČEN KOV. SV. MODRA CITROEN C51.6 HDI NÄVI, PANORAMA 2011 8.990 1.LAST, KOT NOV ČRNA CITROEN C5 2,0116V 2009 6.490 1.LAST, ODLIČEN SREBRNA FORDS-MAX TDCI 2007 6.290 LEPO OHRANJEN SIVA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SV. MODRA MAZDA 5 2005 3.990 SLOVENSKI, MODEL 2006 KOV. SV. MODRA MAZDA 6 2007 4.990 1.LAST, ODLIČEN KOV. SV. MODRA MERCEDES-BENZ E-RAZRED 270 CDI, XENON 2005 7.990 1.IAST, ODLIČEN SREBRNA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1C0SM0 2013 12.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 5008 2,0 HDI 2012 10.990 1.IAST, ODLIČEN SREBRNA VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LAST, ZLATA VW PASSAT 1,9 TDI 2006 5.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva volkswagen golf 1.4151 plus highline 2009 8.770,00« serv. knjiga kov. siva BMW320 D LIMUZINA 2007 7.890,00 € serv. knjiga kov. srebrna renault clio 1.216v dynamique 2003 2.300,00 € serv. knjiga kov. olivna BMW320 d karavan 2007 8.200,00 € avt. deu. klima kov. črna citroen (4 picasso 2.0 hdi exclu. avt. 2008 4.450,00« avt. deu. klima kov. siva peugeot 3081.616v premium 2008 5.990,00« serv. knjiga kov. siva renault kango01.5 dci express 2010 4.550,00« prvi last. bela renault kango01.5 dci express 2010 4.350,00« prvi last. bela renauli scenic 1.5 dci dynamique 2011 7.990,00« serv. knjiga KOV. ČRNA peugeot 407 2.0 hdisw st confort 2006 4.800,00« prvi last. kov. črna suzuki swift1.3 gs 2005 3.990,00« prvi last. kov. t. zelena volkswagen g0lf1.9tdi comfortline 2005 5.200,00« serv. knjiga kov. črna seat altea xl 2.0 tdi reference 2009 8.450,00« serv. knjiga kov. Črna renault koleos 2.516V dynamique 4x4 2009 8.650,00« serv. knjiga kov. bordo chevrolet spark 1.0 is 2012 4.990,00« 30.333 prev. bela volkswagen caddy 1.6tdi furgon 2014 10.900,00« prvi last. bela nissan note 1.2 acceta look 2015 11.350,00« prvi last. kov. siva fiat brav01.6 jtd multijet 2009 5.350,00« serv. knjiga kov. siva citroen 01.1 ifurio 2006 3.290,00« prvi last. rdeča volkswagen pol01.9 sdi trendline 2003 2.600,00« klima kov. zelena PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. •v o m PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 27. maj 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 6:30 Pomurski tednik, pon. 8:55 Utrip Ormoža, pon. 10:00 SKL, sport mladih, 34. oddaja, pon. 10:25 Glasba za vse, pon, 10:55 Dnevnik TV Maribor, pon 11:45 Javne službe Ptuj se predstavijo, pon. 11:55 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Kuhinjica,pori. 12:55 Reqi Gorisnica, pon. 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 13:25 Športno): Neje Janžekovič, pon. 13:50 PNK: Peter Pribožič, pon, 19:10 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:40 Dobrote slo, kmetij 2016, pon, 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Koncert HD Soroptimist2016, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. I:25 Videostrani 22: SOBOTA 28. maj 3:00 Glasbena osmica (slo,), pon. 8:30 Utrip Ormoža 9:30 Kuhinjica, pon. 9:55 SKL - šport mladih, 34. oddaja, pon. 10:20 ObzornikTV Dravograd 11:05 Sekvenca, pon. 11:20 Dobrote slo. kmetij 2016 pon. 1T :40 Javne siužbe Ptuj se predstavijo, pon. 11:50 Glasbeni predah 12 00 Pregled tedna NEDELJA 29. maj 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 3:00 SKL - šport mladih, 34. oddaja, pon. 3:25 Šola, da se ti zrpla: Osnovna šola Šentjanž, pon. 9:40 Kuhinjica, pon. 10:10 Pridelava jplodovk, pon. 11:45 Javne sEuzbe Ptuj se predstavijo, pon 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet« 13:20 Videostrani 16:10 Regi Gorisnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj 18:45 Glasba za vse, pon. 19:15 Glasbena osmica (slo,), pon, 19:45 Sekvenca, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. MfTER - Dan D, pon. Ptujska kronika, pon. 22:25 Dobrote sto, kmetij 2016, pon 20:25 MET 22:00 rtuisl i, pon. 12:00 Hregted tedna 12:25METER-Dan D, 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon, 18:25 Sekvenca 18:35 PNK: Peter Pribožič, pon, 18:55 Sport(no): Nejc Janžekovič, pon 19:15 Glasbena osmica (tuja), pon 19:45 Glasbeni predah 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Glasba za vse 20:55 Čista umetnost, pon. 21:15 Moja sestra suhica, pon, 22:05 Pregled tedna, pon. 22:30 Videostrani 22:45 DORA: Filip Fliser 23:35 Videostrani PONEDELJEK 30. maj 8:00 Glasbena osmica (slo.) pon. 6:30 Pregled tedna, pon, 8:55 Pomurski tednik, pon. 9:40 SKL ■ Šport mladih, 35. oddaja 10:05 Kuhinjica, pon. 10:55 Sekvenca, pon, 11:05 Pogled nazaj, pon, 11:25 Dobrote sio. kmetij 2016, pon 12:00 Pregled tedna, pon. 12:30 Obzornik TV Dravograd, pon. 13:10 DORA; Filip Fliser, pon. 14:00 Videostrani 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Dobrote sto, kmetij 2016, pon 45 Reportaža z dogodi ~ Salon Sauvignon, pi 19:00 PNK: Peter Pribožič, pon. Keportaza z dogodka Salon Sauvignon, pon, ':00 PNK: Peter Pribožič, pon. 19:20 Sport(no): Nejc Janžekovič, pon. 19:45 Glasbeni predah 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:55 [VJETER - Pero Lovšin 22:10 Ptujska kronika, pon. 22:35 Videostrani Mali oglasi 08:00 GoriSnica - Iz naSih krajev 09:00 Koncert OPZ Kamenčki Lenart 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric SIP TV 120:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDMI K več na spletnih straneh www.slp1v.si 08:00 ŠKL 08:30 Ptujska kronika 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 45 let O OZ Ptuj 15:00 Gorišnica - Iz na Si h krajev 17:00 18 Praznik Občine Destrnik 18:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Starše-Polje, kdo bo tebe ¡¡ubil 23:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Pesmi iz korantove dežele 10:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 11:30 Ptujska kronika, ŠKL 12:00 Seja sveta Dornava - ponovitev 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 MarijaFest 2016 19:30 Ptujska kronika 20:00 Kronika iz obilne Markovci 21:20 Ujemi sanje 22:30 Polka in Majolka program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si 08:00 Revija PZ na Ptuju; 2.del 10:00 SKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje, Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 18:00 Oddaja iz občine Videm 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:30 Pesmi iz korantove dežele Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., * * Poraba energije za ogrevanje: 02/ 749 34 10 v 101,00 kWh/m2 na leto „ Rogozniška cesta 13 2250 Ptuj p priori avtopralnica Ptujska televizija PE1Y T; 02 590 880 2Û, InfoÔpetv.tv. www.petv.tv KUPON ZA 1 ŽETON PRANJA V VREDNOSTI 1€ + EčUSOOd® * Kupon je unovčljiv od ponedeljka do petka med 7. in 16. uro v maloprodajni trgovini podjetja Zaščita Ptuj d.o.o. na Rogozniški cesti 13, Ptuj. ■ * Na osebo unovčljiv samo 1 kupon. STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PRODAMO kakovostna drva z brezplačno dostavo, po želji tudi nažaga-na. Tel. 031 444 154. Semine- SMMS. SERVIS pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu, odvoz, dostava. Popravilo elektronskih naprav, Jurič, s. p., 041 631 571. V BLIŽINI Ptuja, vam na parceli 520 m2 zgradimo hišo po vaših željah. 041 646 662; Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, Hajdina. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. UGODNO, jeklena strešna stenska kritina, od 5,5 € + DDV/ m2. Mail: info@lindap.si www. lindap.si. Tel. 041 444 397. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 5417 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si IZOLACIJSKE FASADE IN SLIKOPLESKARSKA DELA UGODNA CENA, KVALITETNA IN HITRA IZVEDBA, PRIPRAVA DOKUMENTACIJE ZA EK0 SKLAD, Z VAMI ŽE 35 LET! FS TOP D.0.0.041 646 067 DVORJANE 42A, 2241 Sp. Duplek ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM mleto koruzo (siliran šrot) in več prašičev različne teže. 051 356 875. PRODAM telico simentalko, brejo 6 mesecev. Telefon 031 294 425. PRODAM pašno telico, simentalko, brejo osem mesecev. Tel. 031 497 125. PRODAM obračalnik SIP 220, kot nov. Telefon 051 316 591. NESNICE v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM jagenjčke. Tel. 041 842 206. KUPIM traktor, lahko tudi s priključki. Tel. 041 235 349. DOM IN STANOVANJE ODDAM 3-sobno stanovanje, opremljena kuhinja in kopalnica, terasa. Možnost brezplačnega vrta, najemnina 300 € + stroški. Bukovci 120 a, telefon 041 639 074. ODDAM v najem 2-sobno stanovanje, opremljeno, v okolici Ptuja. Telefon 031 623 079. OB RIBNIKU dam v najem ali prodam renovirano garsonjero. Telefon 031 757 919. V NAJEM oddam adaptirano in na novo opremljeno 2-sobno stanovanje s posebnim vhodom in eno starejše 2-sobno, vse na Ptuju. Št. energ. izk 2015-234-235-23031. Tel. 031 250 526. MOTORNA VOZILA PRODAM a udi A4, 1,9, letnik 2003, dizel, avtomatski menjalnik. Tel. 031 687 717. VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391. V OKOLICI Kamnika zaposlimo prijazno gospodično za strežbo v gostinskem lokalu. Možnost stanovanja. Inf. na tel. 041 544 727, Janez Marija Teran, s. p., Moste 29/b, 1218 Komenda. NEPREMICNINE PRODAM komplet obnovljeno in opremljeno 2-sobno stanovanje, v izmeri 53 m2, vseljivo 30. 6. 2016, v pritličju Osojnikove ceste 7, Ptuj. Tel. 041 796 617. KMETIJSTVO PRAŠIČE mesnate pasme, težke od 28 do 60 kg, ugodno prodamo. Telefon 041 978 309. PRODAM pujske, težke od 25 do 30 kg, cena 2,20 €/kg. Telefon 041 963 413. KUPIM hlodovino iglavcev, bor in tudi sušice. Tel. 031 649 201. PRODAM dve kosilnici BCS. Tel. 031 395 790. IŠČEMO študente/ke za pomoč v strežbi v baru Divino Ptuj, delo je za dalj časa, v urejenem in resnem teamu, kjer ne manjka niti smeha. Plačilo resno, 4,7 EUR na uro. Delo tudi med vikendom, začneš lahko takoj! Možnost redne zaposlitve. Bojan Šoštarič, bar Divino Ptuj, 041 575 126. RAZNO PRODAM zapravljivčka. Telefon 031 623 079. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 3- junija 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. S. akaroviM ZAHVALA V 67. letu se je od nas poslovil dragi mož, oče, dedek, brat in stric Anton SVENŠEK IZ SEL 7 a upokojeni gostilničar Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem, vašča-nom Sel in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti stali ob strani in našega dragega očeta v tako velikem številu pospremili na njegovi poslednji poti. Hvala za izrečene besede sožalja, za darovane sveče, cvetje in svete maše. Hvala p. Jožetu Petku za opravljen cerkveni obred in darovano sveto mašo, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, glasbenikom za odigrano Golico, nosilcem križa, zastave in praporov, gospe Antoniji Kau-čevič za molitev, hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Marjeta, sin Boštjan, sin Bojan z ženo Ksenjo, vnuki Patrick, Tia in Nia ter drugo sorodstvo Prireditvenik 1 Petek, 27. maj 08:45 Cirkovce, športna igrišča, Cirkovška otroška olimpijada, osrednja prireditev, nogomet, košarka, odbojka, tenis, atletika, spretnostne igre, rolanje, do 14.00 09:00 Hipodrom Polena Lenart, 6. kmetijsko obrtniški sejem Lenart, od 27. do 29. 5., vsak dan med 9. in 19. uro 14:30 Stoperce, pred šolo, Dan šole v Stopercah malo drugače, orientacijski pohod 19:30 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije Ptuj, letni koncert Komornega moškega zbora Ptuj, gostje: tolkalna skupina Odklop GŠ Karola Pahorja Ptuj 20:00 Maribor, promenada mestnega parka: Operna noč v mestnem parku, vstop je prost Sobota, 28. maj 07:30 Cirkulane, pred gostiščem Krona, 25. pohod po Haloški planinski poti Cirkulane— Videm, start med 7.30 in 9.00, avtobusi peljejo izpred železniške postaje Ptuj ob 7.30, 8.00 in 8.30 09:00 Cirkulane, pohod, po delu Bračičeve planinske poti 09:00 Žetale, pred barom Dobrinček, Tradicionalni pohod po Pohodni ekološki poti 09:00 Destrnik, pred Turističnim domom, hoja po pešpoteh, pohod 09:30 Libanja, parkirni prostor sadjarstva, Odprte kleti Pavlovski Vrh-Libanja, pohod od kleti do kleti 10:00 Videm, razstavišče Drvarnica, razstava izdelkov Zankic KD Videm, odprto: sobota 10.00-17.00, nedelja 8.00-12.00 in 14.00-18.00 10:00 Ormož, OŠ, TVU - solate za lahkoten začetek poletja, delavnica 12:00 Grajski trg Maribor, 13. poklon Ezl eku, tradicionalni, že 13. poklon najbolj znanemu vogalu v Mariboru 14:00 Stoperce, 24. kmečki praznik v Stopercah, 14.00 predstavitev tehnike Krpan, Štruc-Muta, 15.00 predstavitev Društva gospodinj Stoperce, kulturni program, 16.00 tekmovanje v košnji in gozdarskih veščinah, 18.30 podelitev priznanj 14:30 Pokoše, pred mladinskim domom, 50-letnica mladinskega doma na Pokošah, slavnostna prireditev, predstavitev publikacije, zabava z ansamblom Veseli slavčki 17:00 Kidričevo, športna dvorana, Športna sobota za otroke, mlade in starše, prostovoljne športne dejavnosti (nogomet, badminton, odbojka, športne igre) za mlade občane 17:00 Cirkovce, športna igrišča, cirkovška otroška olimpijada, igre z žogo, do 21.00 17:00 Podlehnik, kulturno-turistični center, 7. srečanje ljudskih pevcev, godcev, plesalcev in narečnih skupin 19:00 Ormož, MCO, Predstavitev reikija, metode naravnega samozdravljenja 19:00 Destrnik, Turistični dom, vinsko-kulinarični večer, predavanje in druženje ob zaključku praznovanj občine Destrnik 19:00 Slovenska Bistrica, Partizanska c. 24, Crouzet, Dan ljubezni, prireditev Kluba študentov Slovenska Bistrica, Big foot mama, Rok'n'band, Skalama, dj Chronus 19:00 Ptuj, dominikanski samostan, odprtje razstave poljske umetnice Monike Grycko, v križnem hodniku samostana 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, komedija Cucki Nedelja, 29. maj 07:00 Cirkulane, Športni park, ribolov 08:00 Športni stadion Cirkulane, šah 13:00 Pohorje, Cirkulane, srečanje radioamaterjev, podelitev diplom, sejem 14:00 Športni stadion Cirkulane, zabavno druženje, vaške igre Belanov in turnir v nogometu in odbojki 15:00 Sv. Trojica, kapelica ob jezeru, križev pot in orgelski koncert, nastopa Anita Kralj 16:00 Cirkovce, športna igrišča, Cirkovška otroška olimpijada, igre z žogo, do 20.00 19:00 Majšperk, KPC, Monokomedija Teta Tončka z gosti, monokomedija Ponedeljek, 30. maj 10:00 Majšperk, KPC, srečanje županj slovenskih občin 13:30 Mihovci, črpališče, Način pridobivanja pitne vode, predstavitev 20:00 Ptuj, Mestno gledališče, komedija Cucki Mestni kino Ptuj Petek, 27., sobota, 28., in nedelja, 29. maj: 17:00 Ragljač in Žvenko; 19:00 Alica izza ogledala; 21:00 Ponoreli Hary. Program TV Ptuj ja ( iweniMHuSA > Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Zaigrajmo in zapojmo 1. del, nastopajo: ansambel Rubin, Dan in noč, Mladi Dolenjci, Ansambel Marjana Kočevarja, Ans. Petra Finka, ans. Potep, ans. Pogum, ans. Kristal, ans. Spomin, Alfi Nipič. Pred male ekrane vas va produkcija Tinček Ivanuša. bi Televizija Ptuj, Video- www.tednik.si Ne mine minuta, ne dan, ko ne bi se spomnili nanj, le srce in duša ve, kako boli. SPOMIN Danes, 27. maja, mineva eno leto bridke žalosti, odkar nas je zapustil Darko Skledar IZ SESTRŽ 80 Hvala vsem, ki mu prižigate svečke. Pogrešamo te. Vsi njegovi Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) SPOMIN 30. maja mineva 10 let, odkar nas je zapustil mož, oče, dedek, pradedek in tast Slavko Rajšp *14. 12. 1939 + 30. 5. 2006 KUKAVA 28 Hvala vsem, ki mu prižgete svečo in ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji Vedno boš ostal v naših srcih in trajnem spominu. SPOMIN Minilo je petnajst let, odkar nas je zapustil mož, oče, dedek in tast Jožef Kostanjevec S CESTE 8. AVGUSTA 24 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in s prižgano svečo ohranjate spomin nanj. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega dragega brata in strica Franca Petroviča IZ STOJNCEV 1/A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se tudi Društvu ledvičnih bolnikov Ptuj, govorniku za poslovilne besede, zastavonoši, DU Mar-kovci, cerkvenim pevcem ter g. župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo. Vsi njegovi i«* Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN Danes mineva eno leto, odkar nas je zapustil Anton Kranjc LOČIČ 6 15. 9. 1932 - 27. 5. 2015 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče, da te med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo, med nami si. SPOMIN 25. maja 1996 si nas za vedno zapustil, naš dragi Franc Bedrač ZIDANŠKOVA UL. 12, PTUJ Hvala vsem, ki mu prižigate svečke in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji, ki te pogrešamo Tako kot reka v daljavo se zgubi, odšel si tiho, brez slovesa, za seboj pustil si le spomin na najina skupna srečna leta, le srce in duša ve, kako boli, ko tebe, dragi mož, več med nami ni. SPOMIN 28. maja bosta minili dve leti žalosti, odkar si se za vedno poslovil od nas, dragi mož, oče, dedek in tast ter dober prijatelj Jože Kokol IZ ROTMANA 49 Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu, mu prinašate rože in prižigate svečke. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Zelo te pogrešamo: tvoja žena Marija, hčerka Marica z družino, tvoje sestre in vsi, ki so te imeli radi Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin nate! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Alojza Korparja OSLUŠEVCI 30 *20. 6. 1952 +14. 4. 2016 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej zahvala g. dekanu Jožetu Šipošu za opravljen pogreb, pogrebcem LD Bresnica Podgorci, govornikoma g. Lahu in g. Herguli za besede slovesa, Pogrebnemu podjetju AURA, int. odd. Splošne bolnišnice Ptuj, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste se prišli poklonit dragemu možu, očetu in dedku in ste ga pospremili na njegovi zadnji poti! Ohranili te bomo v lepem spominu. Hvaležni žena Jožica, hčerka Lidija in sin Peter z družinama i Skromno si živela, v življenju mnogo delala in trpela, ko pošle so tvoje moči, zaprla trudne si oči. Zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a v naših srcih še naprej živiš. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od drage mamice, botrce, sestrične ... Terezije Rus, rojene Bedrač IZ VAREJE 16 A 17. 9. 1947 + 20. 5. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izkazana sožalja, za darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni pogreb, govorniku, pevcem, godbeniku, nosilcema zastav in prapora ter podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali, in vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: tvoji najdražji Podravje • Neurje z vetrom in točo naredilo precej škode Gasilci so imeli polne roke dela Ponedeljkovo neurje s točo, silovitim vetrom in močnim dežjem je na območju Sp. Podravja povzročilo precej škode, največ v občinah južno od Ptuja, v delu Haloz in Slovenskih goric. Veter je odkril strehe na okrog 30 stanovanjskih objektih, na dveh javnih objektih (OŠ Gorišnica in stari zdravstveni dom Cirkulane), izruval ali polomil pa je najmanj 50 dreves. Ob orkanskem vetru, ki je odkrival strehe, lomil in ruval drevesa, je po poljščinah in vrtninah klestila toča, meteorna voda je marsikje zalivala kleti. Neurje na Ormoškem: veliko odkritih streh in podrtih dreves Neurje je besnelo tudi na Ormoškem, zaradi tega so morali gasilci večkrat posredovati. Močno deževje z močnimi sunki vetrov je odkrivalo strehe in podiralo drevesa, celo lopo. Uprava RS za zaščito in reševanje je poročala, da je močan veter v naseljih Rucmanci in Tr-novci v občini Sveti Tomaž odkril streho dveh stanovanjskih hiš, dveh gospodarskih poslopij ter strehi garaže in strojne lope. Gasilci PGD Trnovci so s folijo prekrili okoli 150 kvadratnih metrov odkritih streh, iz lope, ki jo je veter podrl, pa so rešili stroje. V Savcih je močan veter podrl pet dreves. Posredovali so gasilci PGD Savci in podrta drevesa odstranili. Huda ura je bila tudi v občini Ormož, predvsem v Podgorcih, kjer je padala toča. Močan sunek vetra je odkril del strehe na stanovanjski hiši v Bresnici in del strehe na gospodarskem poslopju v Podgorcih. Na pomoč so priskočili gasilci PGD Velika Nedelja in Bresnica. Veliko dela so imeli tudi gasilci PGD Podgorci in Cvetkovci, saj so v Podgorcih in Preclavi pokrili strehe petih stanovanjskih hiš ter odstranili in razžagali šest dreves. Velika škoda v Markovcih in Gorišnici, manj v Dornavi Ponedeljkovo neurje se je razbesnelo tudi na območju NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRA TA-GAR. VRATA Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOi Foto: Barbara Zelenko spralo bankine in na vozišča naplavilo gramoz, nekaj jarkov in prepustov pa je zasulo. Brez večje škode so jo odnesle tudi občine v Slovenskih goricah. Nekaj dela so imeli le gasilci PGD Gabrnik v občini Juršinci, kjer je meteorna voda na cestišče v dolžini 200 metrov nanesla mulj in kamenje. MZ, ML, DK, EM občin Markovci in Gorišnica. V Stojncih in Bukovcih je močan veter odkril več streh na stanovanjskih in gospodarskih objektih, pod težo sile vetra se je v Bukovcih podrl del gospodarskega poslopja. V Stojncih je neurje povzročilo pravo razdejanje v rastlinjakih. Toča je precej škode povzročila tudi na vrtninah in poljščinah. V Gorišnici je močan veter s strehe tamkajšnje osnovne šole odtrgal dobrih 300 m2 metrov pločevinaste kritine. Voda je vdrla v objekt, poškodovala izolacijo in talne obloge. Pouk v OŠ Gorišnica poteka nemoteno. Župan Jože Kokot je pojasnil, da bodo sanacijo pričeli čim prej. Začasno je streha pokrita s folijo in podeskana. Močan veter je na območju občine Gorišnica odkril več hiš in podiral drevesa, klestila je toča, v objekte je ponekod vdirala meteorna voda. V občini Dornava je po besedah Srečka Kondriča, predsednika tamkajšnje GZ, bilo podrtih 14 dreves, aktivirana pa so bila štiri gasilska društva. Pomaranča Hotel in restavracija Ob Dravi 3 a, Ptuj ★ ★★ Haloze: Najbolj sojo skupili v Cirkulanah, Vidmu in Zavrču V občini Cirkulane je neurje razkrilo tri strehe: na starem zdravstvenem domu in dveh stanovanjskih hišah v Dolanah in Gradiščah. Pri prekrivanju so pomagali gasilci PGD Cirku-lane. Veter je podrl ali izruval nekaj dreves, predvsem v Cir-kulanah, Dolanah, Malem Oki-ču, Paradižu in Pristavi. Župan Janez Jurgec pojasnjuje: »Pas toče, ki je divjal pri nas, je dodobra sklestil, kar je v vinogradih še ostalo od pozebe. V Dolanah in Gradiščah od vinogradov ni ostalo skoraj nič ...« V občini Videm je veter razkril strehi stanovanjske hiše in gospodarskega objekta v naseljih Mala in Velika Varnica. Gasilci PGD Leskovec in Tržec so ju prekrili s folijo. Župan Friderik Bračič dodaja: »Veter je podrl tudi nekaj dreves, sklatil vejevje, ponekod pa je močan naliv odnesel makadam.« V občini Zavrč so Upravi RS za zaščito in reševanje že poslali dopis, da bodo škodo popisali. Prijave bodo zbirali za štiri različne sklope: za škodo na cestni infrastrukturi, stavbah, kmetijskih pridelkih in zemeljskih plazovih. Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabloč-nik pojasnjuje: »Nevihta se je najbolj razdivjala v Hrastovcu, Belskem Vrhu, Pestikah in Gorenjskem Vrhu. Ne vemo še, v kakšnem stanju so zemeljski plazovi oz. ali se je sprožil kak nov.« Nekaj občin je neurje zaobšlo Po besedah vodje sekretariata za splošne zadeve na MO Ptuj Janeza Merca tokratno neurje na Ptuju posebne škode ni povzročilo. Tako kot Ptuj so srečo imeli tudi v občini Hajdina. Tudi v Majšperku, Makolah, Podlehniku in Žetalah informacij o kakšni večji škodi za zdaj niso prejeli. Pomoč gasilcev in civilne zaščite ni bila potrebna, je pa močno deževje ponekod Zaradi neurja je na elektro omrežju prišlo do izpadov oskrbe z električno energijo. Okvare so se pojavile na daljnovodih, ki napajajo območje okrog Vidma, Za-vrča, Cirkulan, Gorišnice, Bukovcev, Stojncev, Spuhlje, Dornave in Polenšaka. Izpadi so bili tudi na območju Ormoža. Na območju OE Ptuj je bilo brez napetosti 7.584 odjemalcev. Sodelavci Elektra Maribor so oskrbo z električno energijo vzpostavili do 23. ure. Veter je odkrival strehe v Podgorcih. Foto: arhiv PGD Podgorci Napoved vremena za Slovenijo Velikega travna mokrota, 11/26 malega srpana suhota. www.pomaranca.si Danes bo sončno. Čez dan bo zapihal veter južnih in zahodnih smeri. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 24 do 28 stopinj C. Obeti V soboto bo povečini sončno, popoldne bodo v severni Sloveniji možne posamezne plohe ali nevihte. Še nekoliko topleje bo. V nedeljo bo sprva sončno, čez dan pa se bo od zahoda začelo oblačiti. Predvsem v zahodni Sloveniji bodo popoldne krajevne plohe ali nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. Vremenska slika Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega tlaka. Vremenske motnje so oddaljene od srednje in južne Evrope.