ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds EQUALlfir NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine VOL. XXXVIII.— LETO XXXVIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK,) JANUARY 24, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 16 MARY MARKIČ Včeraj popoldne je preminila ^ St. Alexis bolnišnici Mary Markič, rojena Medveš, stara 62 'et. Stanovala je na 1242 E. 59 Rojena je bila v Udinah, od-Шег je prišla v Ameriko pred 45 leti. Tukaj zapušča soproga Atilio, otroke: Morris, Mrs. Mildred Во- ^ovitz, Mrs. Jean Bokovitz, Mrs. ary Spar in Mrs. Josephine avcan, 10 vnukov in sestro Perina Delgaudio. Pogreb se vrsi V sredo zjutraj ob 8.30 Zakrajškovega pogrebne- ga«eavoda v cerkev sv. Vida ob 9. ni nato na pokopališče Calvary. FRANK KRECOV V West Branch, Mich., je v pe-W ^i'ank Krecov, star 83 ћг.; vasi Velika vas v Krškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 53 leti. Bil je ip- zapušča ženo Anno, ro- vicp iz Kostanje- jjce p„ Sv. Križu, pet otrok: Frances Rosipko, Frank dva . in Howard, rek >iiif %reb se vrši v to-ftes-a - 8.45 uri iz pogreb- vi Joseph Žele in sino-T Д J • ^^2 St., v cerkev Our uri f ^^^PGtual Help ob 9.30 pokopališče Cal- NEftffiC Mestnf j® preminil v haial 1 , '^'^'^ici. kjer se je na- 59 1 ° Nemec, star Per Д na 14821 Pep- hr-rv, je bil iz vasi Gra- Bkem v Štajer- IPsn n. '^eriko je prišel leta Žpf v ^l&n društva sv. Jo- '^;^«t.l69K.8.K.J. zapušča soprogo Anno, Mrs'^oštiri otroke: Car, '^^^^''ine Jereb v Toronto, Anwn ml, jlmm m ^ starem kraju pa dve g Heleno in Marijo. Po-9 v torek zjutraj ob Trdinovega Lake Shore grebnega zavoda, 17002 Lake Vnovf ' V cerkev Marije Ha °vzete ob 9.30 uri in nato pokopališče Calvary. ^0LLINŠ~V ^ashingtonu ^^ASHINGTON, 24. januarja general Lawton Collins, po- V odposlanec Eisenhowerja južnem Vietnamu v Indokini, v svoje delo in se vrnil ost ^^^^"^ton. V Washingtonu "®^j"^3-nj dva tedna. Col-dr\^^ ^0^0 porazgovoriti po-oono s predsednikom Eisen-owerjem o "zmešanem" položa-J" v južnovzhodni Aziji. (Drugi ameriški general Dou- V MacArthur praznjuje pri-njo sredo 75 letnico svojega ^ojstva. MacArthur pravi, da ^озпе v Aziji še niso končane in ^ i bilo bolje, če bi bili za časa 0]ne na Koreji obračunali tudi oniunističnimi Kitajci.) asesmenta v društev, ki zboruiejo д^^^оу. nar. domu na St. Clair to pobirali asesment v ®k, 25. januarja v spodnji "Vorani. Mir ali stavke v naši industri ji! Izhod-indttstrija avtomobilov V Clevelandu so končali s konferenco unijci CIO avtomobilske stroke. Konferenca je sklenila, da priporoča glavni skupščini—konvenciji, ki se začne v Clevelandu dne 27. marca, zvišanje članarine za pet dolarjev na mesec, to pa v cilju, da se zbere vsota $25,000,000 kot "stavkovni fond," ki naj pomaga, da se v novi mezdni pogodbi v industriji avtomobilov določi garantirana letna mezda. Poleg te resolucije je bilo spre-* jetih še nekaj, ki so običajne in navadno predmet delavskih posvetovanj. Naj omenimo eno, ki zahteva višjo izobrazbo ameriškega industrijskega delavstva; Najvažnejša je vsekakor resolucija, da se zbere fond $25,-000,000 kot stavkovni fond. Že na konvenciji CIO je njen predsednik Walter Reuther napovedal, da se o zahtevi po garantirani letni mezdi ne razpravlja le teoretično, marveč naj ta zahteva postane dejstvo. Če bo industrija avtomobilov to zahtevo odklonila, bomo pač doživeli hudo stavko. Da pa je delavstvo na to stavko pripravljeno, kaže sklep, da se z zvišanjem članarin zbere zahtevani fond. Avtomobilska industrija se o tej zahtevi delavstva še ni izjavila. Zastopnik Forda je dejal, da bo podjetje zavzelo svoje stališče takrat, ko se bodo začela pogajanja za novo mezdno pogodbo. Sedanja pogodba prestane 1. junija. Tri dni nato pa prestane pogodba z uružbo Geneial Motors. 60 dni predno zgubi sedanja pogodba svojo veljavo, se lahko začne s pogajanji za novo mezdno pogodbo. Značilno je stališče zastopnika Forda, ki je na delavsko zahtevo, da se sprejme garantirana letna mezda, nekam ironično pripomnil, da bi bila družba Ford zadovoljna, če bi ji kdo garantiral gotov letni dobiček . . . Industrija avtomobilov je največji odjemalec ameriške industrije jekla. Stavka v avtomobilski industriji bi imela takoj odmev v industriji jekla. Stavka v Zapadni Nemčiji V Zapadni Nemčiji so rudarji v premogokopih in delavci v je-klamah nastopili 24 urno protestno stavko. Hermann Reusch je delavstvo žalil, ko je rabil pripombo, da so delavske unije izsilile od nemškega parlamenta zakon, po katerem ima tudi delavstvo v težki industriji svojo besedo pri vodstvu vseh poslov. Unijsko organizirano delavstvo, Na boljše in na slabše Delavsko tajništvo federalne vlade v Washingtonu napoveduje, da bodo razna industrijska območja, ki so proglašena kot kritična, lahko izgubila v prvih mesecih letošnjega leta to označbo. Kot kritično se je proglasilo tisto območje, kjer je bilo več kakor šest odstotkov delavstva brezposelnega, vlada pa je bila prisiljena, da je dala državne dobave predvsem podjetjem v teh območjih, neglede na konkurenco, ki je sicer običajna pri državnih dobavah. Med kraji, ki naj zgubijo naslov "kritičen," so v Ohio Youngstown, Cincinnati, Canton in Columbus. Tudi v Detroitu in Pittsburghu da gre na bolje. Kaj pa vprašanje brezposelnosti? Za konec meseca decembra so našteli, seveda uradno, da je 2,838,000 brezposelnih. Delavsko tajništvo računa s tem, da se bo število teh brezposelnih v ja-' nuarju in februarju dvignilo za nadaljni milijon. Zraven pristavlja rasiago, da sta meseca januar in februar navadano tista meseca, v katerih je vsako leto brezposelnost najvišja. Prišli bi tako do števila nekako 4,000,-000 brezposelnih. Prinesli smo pa že drugo napoved, da bo koncem leta 1955 štiri miUjone brezposelnih, to pa radi tega, ker je na ameriškem trgu vedno več delovne moči, ki se ponuja, ker se produkcija poslužuje avtomatov in ker vojaške oblasti odpuščajo vojake nazaj v civilno življenje. Po tej napovedi število 4,000,-000 brezposelnih ne bi bilo nič odvisno od "slabih" mesecev kot sta januar in februar. Novi uradniki Na letni seji društva Cerkniško jezero št. 59 S.D.Z. so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik John Rožanc, podpredsednik Frank Stego, tajnica Uršula Branisel, 16501 Trafal-ger Ave., KE 1-1801, blagajni-čarka Margaret Rozance, zapis-nikarica Frances Klun, nadzorni odbor: Andy Jerman, John kakih 840,000 po številu, je zad- Vičič in Tony Wise. Seje se vrši-njo soboto nastopilo 24 urno pro- jo vsak tretji petek v mesecu v testno stavko. V enem dnevu je Slov. del. domu na Waterloo Rd. radi stavke Zapadna Nemčija iz- Društvo bo slavilo 20-letnico gubila 730,000 ton premoga, 39,- svojega obstoja z banketom v 000 ton železa in 60,000 ton jekla, soboto, 19. februarja. ta naša zlata mladina... Gre recimo za ameriške srednješolke in srednješolce. Za nekatere je nastal vzgojni problem, a)i naj se deklicam v osmem razredu dovoli in celo priporoča, da si barvajo ustnice, srednješolci in srednješolke pa da delajo ljubame sestanke. Ti vzgojitelji so prišli do zaključka, da naj si srednješolke barvajo ustnice šele v osmem razredu, pa ne preveč. Če pa gre za "sestanke," naj bodo ti sestanki bolj takega značaja, kot je sestanek prijateljev iz šol. Praktično so je izkazalo tole: V Alegahu v Michiganu je policija vdrla v izpraznjeno kmečko hišo in tam zasačila skupaj 22 KJER JE NESPORAZUM. KJER JE SPORAZUM! Morda smo v ameriški avtomobilski industriji pred splošno stavko. Vsaj iz besed podpredsednika Ford Motor Co. Johna Bugasa bi se dalo sklepati tako. Napovedal je namreč, da se družba Ford z vprašanjem garantirane letne mezde sploh ne bo bavila, dokler se ne začnejo pogajanja za novo pogodbo. Pristavil pa je, da če delavci zahte\|ajo garantirano letno mjjpzdo, naj družbi Ford bo garantiran letni dobiček. V Richmondu, Va., obstoja podjetje A. H. Robins Co., ki do delavstva zavzema cisto drugo stališče. Podjetje Robins Co., ki se peča s produkcijo farmacevtskih stvari, je znano kot tako, da je do delavst\a kavalirsko. Ta način uprave je družbi pripomogel, da je ustanovila svoje podružnice ^di v Dal-lusu, Los Angelemi in Montreal. Za družbo dela 250 trgovskih potnikov. Toda važno je tole: Družba Robins Co., sploh ne ve, kaj je stavka ali nesporazum z delavci. Odkar je šef te družbe 44 letni Claiborne Robins, ni bil niti en delavec odpuščen, ni prišlo niti enemu na misel, da bi šel v kako drugo podjetje. Nasprotno—v uradu za delo je #0 prošenj delavcev, ki čakajo kdaj bodo prišli na. vrsto. Claiborne Robins priznava v delavcu sočloveka. Družba, kakor po pravilu pošlje vsako leto na svoje stroške za dva dni vse svoje delavce ali v New York, ali v Florido v Miami Beach. Tudi sicer rada iznenadi svoje nameščence, seveda na prijeten način. Purani za Zahvalni dan so običajni. Za rojstni dan posebni čeki. Med delom v tovarni se pije kava na stroške družbe. nedoletnikov obojega spola. Največ je bilo deklic. Večina od njih je vtaknila v zapor. Policija je tam našla tudi deset zabojev piva in nekaj tapeciranih sedežev, ki so bili odnešeni iz osebnih avtomobilov. Kaj je ta mladina nameravala? Ni še jasno, sklepa se pa lahko, namreč—uganjati vsemogoče orgije. Zasačena mladina je bila spraševana tudi o tem, komu pripada hiša. Izkazalo se je, da je lastnik te hiše oče enega od prijetih fantov, ki pa je policiji dejal, da bi bUa njena dolžnost, da zapre vse, tudi njegovega fanta .. . Policija se je izgovarjala, da nima dovolj prostora na razpolago. Pariz pod vodo PARIZ, 23. januarja—Poplave v Franciji, posebno glavna reka Seine, ki teče skozi Pariz in ki je prestopila bregove, povzročajo francoski vladi velike skrbi. Vlada je naročila vojaštvu in policiji, naj bosta v strogi pripravljenosti in naj pomagata pri reševalnih akcijah. Francosko prebivalstvo se množično izseljuje iz ogroženih krajev. Število teh ljudi gre na deset tisoče. Ameriške letalske sile so se stavile Francozom na razpolago pri reševanju. Posebno težko so prizadeta, pariška predmestja. Reka Seine narašča za en palec na uro in je nad normalo 24 čevljev Druge narastle reke podirajo nasipe, ki se rušijo pred razdivjano vodo. AMERIŠKE BOJNE LADJE POSEGAJO V SPOR MED CELINSKO KITAJSKO IN ČIANG KAJŠEKOM! eisenhower se je obrnil na kongres za pooblastila 1 Na skupni konferenci teh glav-I nih sovjetskih diplomatov bodo ! razpravljali o splošnem zuna-WASHINGTON, 23. januarja—Ameriška bojna mor-1 njem političnem položaju, pose-narica na Pacifiku je v premikanju. Tista, ki je zasidrana bej pa še o položaju v zapadni Iri V4/-V У-Ч O 4" 1 rjo СЈлТТТл4*С1 v vodah okrog Filipinov, je delno krenila severno v smeri proti otoku Formoza. Ameriška sedma flota, ki je zasidrana v vodah okrog britanske kolonije, otoka Hong Konga, je odplula na odprto morje. Predsednik Eisenhower bo v pondeljek dne 24. januarja zahteval od kongresa potrebno pooblastilo, da lahko ukazuje ameriški oboroženi sili na Daljnem vzhodu, kako naj postopa. Dogodki sami so bili tile; Tri* ameriške letalonosilke in 12 ru-šilcev je zadnji petek zapustilo vode okrog Filipinov in krenilo proti severu. Vojaški poveljnik admii-al Herbert Hopwood je sicer izmikajoče pripomnil, .da če gre ladjevje vstran od Manile, gre naravna pot samo proti severu. Formoza pa leži severno cd Filipinov. To je pripomba, ki kakor je razumljivo, opravičuje vojaškega poveljnika, da pač ne izdk vojaških tajnosti. Dejstvo je, da je imenovano brodovje od-plulo, kakor tudi je dejstvo, da je znamenita sedma ameriška za slučaj, če bi ameriško vojno brodovje branilo le tisto posest Ciang Kajšeka, ki se bo zdela ameriškemu vojaškemu poveljstvu strateško važna. Eisenhower pred kongresom Ameriški predsednik je tudi vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil. V tem okviru zapoveduje ameriški vojski, kakor pač smatra v danem trenotku za potrebno. Toda Eisenhower se je s posebno poslanico kongresu obrnil na ameriško politično predstavništvo, da odobri njego-pomorska flota "na manevrira- j ve načrte, katere linije okrog nju" v vodah med celinsko Ki- Formoze smatra za strateško tajsko in Formozo. važne, in katere bo ameriško V boljše razumevanje naj na- vojno brodovje branilo. Bela hiša Evropi, ki bo nastal za Sovjetsko zvezo, če bo Zapadna Nemčija svobodna in se bo smela zopet oboroževati. Ali naj Sovjetska zveza svojo dosedanjo politiko, ko je z vsemi sredstvi hotela preprečiti oborožitev Zapadne Nemčije, pa vsi politični znaki kažejo, da ni bilo nobenega uspeha, svojo politiko v celoti spremeni? Zunanje politični voditelji demokratske stranke zahtevajo od Eisenhowerja, da danes jasno pove kaj hoče od kongresa in da ne govori samo v splošnih frazah. Sicer so bili nadaljni dogodki na Formozi in Kitajskem naslednji : Komunisti so pozvali nacionaliste na otoku Tachen naj se jim brez bojev predajo. Nasprotno pa je pripravljeno ameriško brodovje, ki bo pomagalo sprazniti otočje Tachen. Obstoji torej vtis, da to otočje sploh ne bodo branili. vedemo, da je Čiang Kajšek potem i. o je bil pori^n .4,oma пц Kitajskem, v letih 1949-1956, preselil svoje vojaške sile na Foi-mozo. Poleg Formoze je imel Čiang Kajšek vzdolž ob kitajski obali nekaj otokov, katere mu hočejo Kitajci sedaj najprvo iztrgati. Prav blizu velikega otoka Formoze, kjer ima Čiang Kajšek kakih pol milijona vojakov pod orožjem, je otočje Pescadores. Severno od Formoze je otočje Tachen. Enega od teh otokov so Kitajci iz celine že dokončno zasedli. Drugi otok, po katerem nosi otočje ime Tachen, je bombardiran. Združene države imajo s Čiang Kajšekom pogodbo o varnosti in medsebojni pomoči. Zemljepisni položaj nam veleva sklep, da Čiang pač ne bo mogel pomagati bogvekaj Združenim državam, če bi bile te napadenfe. Pač pa bo pomenila mnogo za njega ameriška pomoč. Nastane vpraša»ije, kako daleč naj sega ta ameriška vojaška pomoč. Današnje poročilo iz Taipeha, (glavnega mesta Formoze, pravi, da bo ameriško vojaško brodovje pomagalo Čiang Kajšeku pri izpraznitvi otokov, ki niso strateško važni. To je eno poročilo. So pa razširjena še druga poročila, ki trdijo, da bodo nacionalisti sami branili vse otoke, ki jih Klub Ljubljana Redna seja kluba Ljubljana se vrši v torek zvečer v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave. Pričetek ob 7.30 uri. Vabi se vse članstvo, da se gotovo udeleži. Seja trgovske organizacije Trgovci, obrtniki in profesionalci, včlanjeni pri St. Clair Business Association, bodo imeli svojo prvo sejo v tem letu v torek ob 1.45 uri v Šornovih prostorih, ter bo spojena z obedom. Vabi se vse člane, da se gotovo udeležijo. je očividno s tem korakom hote- j no zunanjemu svetu in tudi Kitajski, da če bi Kitajci iz celine napadli ozemlje pod Čiang Kajšekom, ki ga smatrajo Združene države za svoje interesno območje. bo imela komunistična Kitajska—vojno z Ameriko. Prv3 izjave ameriških poslancev in senatorjev Icažejo na to, da bo kongres podprl Eisenhowerja. Republikanska voditelja v spodnji zbornici in v senatu sta že napovedala, kaj bodo rekli republikanci, to je, da boda podprli Eisenhowerjeve predloge. Predsednik spodnje zbornice demokrat Rayburn je napovedal samo to, da bo spodnja zbornica Zadnje vesti Zopet mrzli dan prav kot v«'-raj, ua večef^ morda nekaj sn% žiBk. NaJ^šja temperatura dneva bo 28 stopinj, najnižja 22 stopinj. Snežno vreme je v ostalem napovedano za vse kraje ob Velikih jezerih. V Daytonu, Ohio, je govoril uhijski governer Frank Lansche, ki je odločno zatrdil, da šestič ne bo kandidiral za ohijskega gov-ernerja. Iz njegovih nadaljnih besed, kje bo govoril in podobno, sklepajo, da je politični cilj Lausclieta postati senator države Ohio v Washingtonu. Profesor K Irk iz Californije, kazenski strokovnjak, se danes vzela takoj v pretres vse pred-i pojavi na stanovanju Samuela loge Eisenhowerja. Rayburn je pozval poslance, naj bodo prisotni v Washingtonu in naj se udeležijo sej spodnje zbornice vsaj v torek. Takrat se bo začela razprava. Tudi Moskva se posvetuje Sovjetski zunanji minister Mo-lotoV je pozval v Moskvo sovjetske poslanike iz glavnih zapa-dnih držav. Ti poslaniki so: Georgij Zarubin iz Washingto-na; Jakob Malik iz Londona; Sergej Vinogradov iz Pariza, in Georgij Puškin iz Berlina. Ti poslaniki so ali že v Moskvi, ali na še ima Čiang Kajšek in to tudi poti v Moskvo. TITO GOVORI INDIJCEM V mestu Avadi, Indija, se je '/ršil občni zbor indijske vladu-joče stranke, ki nosi naslov Vse-indijska kongresna stranka. Ta stranka ima štiri milijone vpisanih članov, na občnem zboru je bilo prisotnih 3,000 delegatov. Občni zbor je sprejel zelo važne sklepe. Ozemlje Indije ima še zadnjo evropsko kolonijo Goa, ki pripada Portugalcem. Kongres zahteva, da izgine še ta zadnji ostanek evropske kolonijalne posesti v Indiji. Za notranje indijske razmere pa je važen drugi sklep, da je bodočnost Indije samo v socialni demokraciji, kjer bodo vsi ena ko upoštevani in kjer se bo dokončno spravil s sveta sistem "kast." Predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito se je iz Burme vrnil nazaj v Indijo, kjer je govoril na zborovanju kongresne stranke. Tito je stal zraven predsednika indijske vlade Nehruja in trdil, da je bodočnost Indije le v socializmu. Za Indijo je bil Titov nastop nekaj izrednega. Šlo je za prvi govor kakega inozemca, posebno poglavarja tuje države, ki je nastopil na kongresu indijske kongresne stranke, ki je letos praznovala 60 letnico svojega obstoja. Shepparda. Začel bo preiskovati stvari, ogledovati predmete, prebirati zapiske in če se bo dalo kaj zaključiti, kar bi bilo v prid Samuelu Sheppardu. ! Kitajska vlada je bila priprav-iljena, da dovoli svojcem in so-I rodnikom zaprtih Amerikancev ' obisk. Državno tajništvo v Washingtonu je posvarilo Ame-rikance, ki bi šli na obisk k zaprtim na Kitajskem, da za njih usodo ne more jamčiti, ker Združene države Amerike nimajo z Kitajsko nobenih zvez. Sorodniki zaprtih Amerikancev so razdvojeni. Eni pravijo, da bi šli, če bi šli skupaj vsi, drugi zopet, da nima nobenega smisla, da bi se p odvzel tak obisk. Trgovmsko tajništvo federalne vlade je dovolilo, da se laliko pošlje tedensko en zavoj z živili Amerikan-cem na Kitajskem. Na splošno smo si danes na jasnem, da obisk glavnega tajnika Združenili narodov pri predsedniku kitajske vlade «1 imel uspeha, čeprav so še odprta \Tata, da se pogajamo glede usode zaprtih Amerikancev na Kitajskem. Na progi York-Boston v Angliji je iztiril brzovlak, ki je vozil z brzino 60 milj na uro. Posledica—15 mrtvih, 44 ranjenih potnikov. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST u ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in Jul> SUBSCRIFHON KATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) F or Six Montiis—(Za šest mesecev) _ For fhree Months—(Za tri mesece) $iU.U( 6.01 4 (» toi caiiaaa, tJuiupe ana otner Foreign Countries. (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države). For One Year—(Za eno leto)______ for Six Montiis—(Za je.it mesecev)______ For liiree Months—(Za trj mesece) ______ 7.01 4 5( s-iucicu as auLuuu Ciaaa iuauei Apiu zuih. iwi# al Ше Fosl ОШсе Cleveland, unio, unuer tiie Act of Congress of ivlarch 3. 1Н1У demokracija in kaste (1) Na prvi pogled diši naslov teh vrstic kot nekaj politično težje prebavljivega. V resnici pa to ni. Za koga pišemo? Za Slovence v Ameriki, ki naj se gibljejo v okviru ameriške demokracije. To demokracijo bo globlje spoznal, pa tudi cenil, če bo videl, kako je svet drugod. To je eno od naših pravil. Tudi naj živimo z duhom in tokom časa. Naše stališče je, da živimo zelo hitro. Za kar je bilo včasih potrebno nekaj stoletij, je danes potrebnih nekaj desetletij. To bomo razumeli vsi. Vzemimo samo vprašanje razvoja tehnike, tehnika sama pa vpliva na razvoj družbe, na naš obči standard življenja. Pred nami je zopet napoved iz čarov-niskega polja elektrike, ki pravi, da bo elektrika v prihodnjih petih letih ogrevala naša stanovanja, da bo vsak povprečni človek v Ameriki lahko imel strop družinske sobe ali katerekoli druge tako razsvetljen in v takih baz-vah, kakor si bo zaželel. Ko bo načrt za razsvetljavo izdelan, bo slo zopet avtomatično, že ko bo eden od nas vstopil v to sobo. Ne^ bo treba niti prijemati nobenih stikal, prižigati luči, luč in njena barva bosta odvisna od h&še hoje. Tudi to se napoveduje, da bodo stenske ure brez vsakih napeljav, da bodo današnji televizijski aparati taki, kakor da visi slika na steni, pa bo v resnici—televizija. Zadnjič je splula v morje ameriška podmornica Nautilus, gnana na atomski pogon. Na vrsti so letala na atomski pogon. To je tehnično Mjerki pa h silno kratkem času vpliva na življenje družbe kot take. Saj je končno človek plod razmer in okoliščin, v katerih živi. Ko gre za vprašanje vojne ali miru, smo zadnjič prinesli vest, da so v vrhovnih vojaških krogih Amerike, pa skoraj gotovo tudi Sovjetske zveze, polni raziskovanj,'kako bomo izstreljevali, seveda, če bo potrebno, namesto krogelj iz topov, neke samostojne "topovske rakete," katere bomo pognali kar iz tal. Posebnost teh raket bo ta, da jo bomo dirigirali, kamor bomo hoteli, tudi na take dalja- PREJ AVSTRIJCI-ve, kakor na primer iz Amerike naravnost v Sovjetsko ZDAJ ANGLEŽ: zvezo, ali pa tja v Azijo na Kitajsko. Raketa bo napolnjena z atomsko silo. Njen padec na .zemljo bo povzročil še večje razdejanje, kot pa je razdejanje eksplozije atomskih, v zadnjem času vodikovih bomb, ki je nadvse strašno. Obrambe zoper te rakete ne bo. Nobeno letalo jih ne bo moglo prestreči. Njih brzina bo devet tisoč milj na uro. Tu v Ameriki bomo vedeli prav natančno, kam smo to raketo poslali in kje naj udari s tako silo, da razruši velemesto. Ni še vse popolno, toda tehnični principi so dogna-ni. Ce vzamemo družbo kot tako, vemo iz zgodovine, da se je razvijala ali postopoma, mi pravimo z evolucijo, ali pa korenito in naenkrat, mi pravimo—z revolucijo. V revoluciji govori sila, orožje, zapor in smrt. Vendar so posledice vsake revolucije vedno velike. S temi posledicami pa je računati. Vzemimo samo vzgled ruske sovjetske revolucije iz leta 1917. Mi vemo, da je bila bivša carska Rusija zelo velika po obsegu, da pa je bila v notranji ruski družbi kot jabolko. Na eni strani "kasta navzgor" z vsemi pravicami. UREDNIKOVA POŠTA O pobiranju prispevkov NILES, Ohio—Čital sem pred kratkim poročilo Mrs. Vrček, da pobira prostovoljne prispevke posebno med vaščani in farani za iarno cerkev v Škocijanu, in sicer za popravilo dotične cerkve. Resnica je, da je treba cerkev popraviti. To mi je osebno znano, ker sem se sam nahajal na kratkem obisku v starem kraju pred dobrim letom in pol in videl sem, da je cerkev potrebna popravil. Da sem se sedaj oglasil o tem je vzrok ta, ker Mrs. Vrček piše, da ji je pisal g. župnik Škoda iz Škocijana. To se mi zdi nekako nemogoče, ker kot se mi je povedalo ob času obiska, je g. župnik Škoda dobil 20 let zapora ker je izdajal Nemcem in Italijanom svoje lastne farane, kateri so potem bili postreljeni. Koliko jih je bil tako prizadetih, mi ni znano, vem pa, da je bilo prizadetih nekaj mojih prijateljev. Sicer sem pa tudi slišal od več ljudi, da je g. župnik Škoda močno osovražen v Škocijanu in ie težj^o verjeti, da bi še kdaj ';upnikoval v Škocijanu ter popravljal njih cerkev. Jaz priporočam, da bi se počakalo z pošiljanjem denarja iokler nismo na jasnem če se cerkev v resnici popravlja. Mislim, da bo gotovo izvoljen odbor v ta namen, kateremu se po-;em lahko denar pošlje in ve, da bo porabljen za namen, za katerega je bil prispevan in odposlan. Tudi jaz sem pripravljen nekaj darovati za farno cerkev v Škocijanu, toda bom počakal, da bom ла jasnem. Toliko v blagohotno pojasnilo. Božični in novoletni prazniki so za nami, ker pa smo še vedno v prvem mesecu leta 1955, želim vsem mojim prijateljem in znancem z liavja in obilo sreče v tem letu! Frank Bahn. De Gasperi je nekoč dejal, da so Američani in Angleži zahtevali ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja, da bi rešili Trst za Italijo. Kakor znano, je na mirovni konferenci zahtevala Trst Jugoslavija, ki jo je tedaj podpirala tudi Sovjetska zveza. Na i,ahtevo Anglije in Amerike so morale jugoslovanske čete, ki so iztrgale Trst iz rok Nemcev po silnih bitkah na Krasu, dne 12. junija 1945 zapustiti Trst. Dne 26. oktobra 1954 so angleške in ameriške čete izročile Trst italijanski vojski, ne da bi bilo tej treba izstreliti niti strela. To se je zgodilo na podlagi londonskega sporazuma z dne 5. oktobra 1954. Londonski spora „ - -------zum je bil sklenjen po prizade- pa malo dolžnosti; na drugi strani "kasta navzdol" z nič i rngleške in ameriške di-pravicami, pa s položajem pravega suženjstva. Tudi to ve- ki sta nad 6 mesecev mo zi carske Rusije, da je država zelo zelo pozno prišla iJugoslavijo, naj do spoznanja da kmetje naj ne bodo ob,čajni srednjeveški ј'£°пГ lacan., ampak ljudje. Praktično se kljub tej postavi v živ-1 Od marca 1948 Je anglo- jenju ruskega kmeta ni veliko spremenilo. j ameriška vojaška uprava vlada- Ruska socialna revolucija je šla na pot industrijaliza-tako, kakor je želela rimska cije dežele. Večkrat se omenja, da so Rusi kot komunisti Potisk Dc Gasperija spremenili tokove rek, da so napravili - ; (čez Washington) je moral gen. len . u J velikansko recnO|Winterton odložiti zadnje občin- omrežje, ko plovejo ladje po teh vodah v skrajšani črti Vozali so reko z reko in končno z jezerom in morjem pa da je bilo to delo, kakor tudi delo potrebno za zidanje tovarn, napravljeno s prisilnim delom, z žulji tistih Rusov in Rusinj, ki so morali iti kot nasprotniki režima v milijonih in milijonih v prisilna delavska taborišča in delati ne kot delavec, marveč kot suženj. Ali je pri tem delu omahnilo v smrt kakih 20 milijonov ljudi—mogoče. Toda realno vzeto, in s tem moramo računati. Sovjetska zveza j(- v svojo industrijo in tehniko važen potencial. L. C. vala, da bi ob vsaki priložnosti ugodila Italijanom v Trstu. Nazadnje so Italijani ob odhodu gen. Wintertona in njegove vojake izžvižgali. Približno tako kakor Angleži so vladali v Trstu Avstrijci in doživeli takšen konec kakor general Win-terton in njegovi vojaki. Čudimo sie, da zdaj londonski tisk po tolikih izkušnjah v preteklosti tako užaljeno protestira zaradi žvižgov na Velikem trgu. —Gospodarstvo зке volitve, čeprav so bile že razpisano, ker so se tedaj ire-Jentisti zbali zmage pristašev neodvisnosti Trsta. Vodstvo tržaškega gospodarstva je bflo dejanako v rokah Rima. Slovenski denarni zavodi in kulturni domovi, ki so jih Slovencem vzela fašistična oblastva, so ostali tudi po letu 1945 v rokah tržaških Italijanov. Angleška generala Airey in Winterton sta si po naročilu iz Londona prizade- AMERIŠKA TRGOVINA Z VZHODOM Ameriški trgovinski minister Weeks je izjavil, da bo od nedavne revizije ameriške politike nadzorstva nad izvozom imela veliko gmotno korist predvsem trgovina s prijateljskimi državami. V 28. četrtletnem poročilu trgovinskega ministrstva pa poudarja Weeks, da bo embargo (prepoved izvoza) nad strateškim materialom iz Združenih držav v Sovjetsko zvezo in njene evropske zavezniške države ostal še nadalje v veljavi, prav tako kot popolna prepoved izvoza v Kitajsko. Weeks je označil omiljenje pri izdajanju izvoznih dovoljenj kot važno posebnost nove zunanjetrgovinske politike. Avgusta je trgovinsko ministrstvo ukinilo izvozno dovoljenje za več kot 650 izvoznih predmetov, katerih izvoz je bil poprej vezan na izvozno dovoljenje. Pri tem pa je treba poudariti, da velja ta ugodnost samo za izvoz v prijateljske države; za izvoz praktično skoro vseh predmetov v evropske države sovjetskega bloka pa je še vedno potrebno izvozno dovoljenje trgovinskega ministrstva. Čeprav nudi nova ameriška zunanje trgovinska politika osnovo za povečanje ameriškega izvoza v evropske države sovjetskega bloka Weeks ne predvideva znatnega povečanja ameriške trgovine s komunističnimi državami. Iz poročila je razvidno, da je ministrstvo v prvi polovioi letošnjega leta izdalo za 7,108,000 dolarjev izvoznih dovoljenje proti 484,000 dolarjev v istem razdobju lanskega leta; uvoz iz držav sovjetskega bloka pa je padel od 20,415,00 dolarjev v prvi polovici lanskega leta na 19,613,000 dolarjev v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Kot je poudaril Weeks, omejujejo nekateri činitelji znatno povečanje ameriškega izvoza v države komunističnega bloka. Ti činitelji so; nezmožnost oziroma nenaklonjenost držav sovjetskega bloka, da bi v zameno za ameriško blago nudile blago, ki ga ameriški uvozniki potrebujejo; pomanjkanje zanimanja ameriških gospodarstvenikov, ki trgujejo s Sovjeti, in nepripravljenost sovjetskega bloka za izmenjavo v dolarjih. Poročilo poudarja nadalje sedanjo ameriško politiko izdajanja dovoljenj za izvoz na tista področja Indokine, ki so po ženevskem sporazumu prišla pod komunistično oblast in v Haj-fong, enklavo v Severnem Vietnamu, ki je še vedno v rokah sil Francoske zveze. —Gospodarstvo PREKLIC AMERIŠKIH NAROČIL V ITALIJI Ameriško poslaništvo v Rimu je prejelo od svoje vlade sporočilo, da je ta preklicala vojaška naročila "Off shore" dvema ita-Ijanskimi tovarnama, in sicer ladjedelnicam v Palermu in neki tovarni municije v Milanu v skupni vrednosti 25 milijonov dolarjev. "Gospodarstvo" je že poročalo o ameriškem načrtu, po katerem naj bi ameriška vlada ustavila nadaljnja vojaška naročila vsem tistim tovarnam, v katerih delajo povečini delavci organizirani v sindikalni zvezi, ki jo vodijo komunisti. S takšno politiko hoče ameriška vlada vplivati na notranjepolitični razvoj v Italiji, in sicer v smislu, da bi delavstvo, ki je zdaj organizirano v omenjeni sindikalni zvezi, bilo prisiljeno izstopiti iz njega in se organizirati v tako imenovan Zvezi svobodnih sindikatov. "New York Times" je že pred meseci pisal, da bi takšen ameriški sklep povečal brezposelnost v Italiji in s tem izzval odpad od komunističnih sindikatov. Preklic ameriških naročil omenjenima italijanskima tovarnama je posledica izvajanja te politike. Značilno je, da je proti temu ameriškemu ukrepu vstal milanski gospodarski list "II Sole," ki sicer nastopa kot zagovornik kapitala. List namreč ugotavlja, da je sindikalna zveza CGIL tako močno zasidrana v nekaterih panogah, kakor v metalurški, ki prihaja najbolj v poštev, in v raznih pokrajinah, da bi izvajanje tega ameriškega načrta imelo resne posledice za vse italijansko gospodarstvo. List dodaja, da niso šli italijanski industrijci iskat komunistične delavce s svetilko v rokah, temveč da so v njihovih tovarnah delavci takšnega političnega prepričanja, ker p^ prevladujejo v določenih strokah in pokrajinah. —Gospodarstvo PESTRO IN ZANIMIVO JE ŽIVLJENJE V MORJU v KAZNILNICI JE MIR v Bostonu, kjer so se uprli čtirje oboroženi kaznjenci in držali 85 ur pet stražnikov in nekaj soobsojenih kot talce, so se uporniki predali in v kaznilnici je zopet mir. Uporniki bodo, Če ne premeščeni, pa stavljeni v celice, odkoder jim ne bo več mogoče organizirati upore. Še nekaj jih čaka, kakor napoveduje pravosodni tajnik države Massachussets, da bodo imeli dne 15. marca sodno razpravo in jih čaka nadaljna kazen tudi do 20 let. ODKRILI SO PODZEMELJSKO JAMO Dva mlada italijanska raziskovalca iz Toirana, Andrea Nervi in Aldo Ferio, sta te dni odkrila v okolici mesta veliko podzemeljsko jamo, v kateri je bil zadnji pred njima neander-talski človek. Jama je dolga okoli 5 kilometrov in jo krasijo bogati kapniki—stalagmiti in stalaktiti, ki jih je gradila voda skozi tisoče let. Del jame je bil poznan že prej in je služil prebivalcem Toirana med vojno za zaklonišče pred letalskimi napadi. Po vojni pa ni nihče več zahajal v jamo. Poleg stalagmitov in stalaktitov so našli v pečini kosti prazgodovinskih živali med njimi celo okostje jamskega medveda. Posebno zanimanje teh dveh mladih raziskovalcev je povzročilo petindvajset odtisov človeških guopal. Ti pripadajo človeku kamene dobe. Strokovnjaki smatrajo, da so stari 50 do 70 tisoč let. Do danes še nikjer niso našli tako starih odtisov. Stopinje vodijo do mesta, kjer so nash ostanke medveda, in pripadajo dvem osebam. Kot izgleda so to odtisi stopal moža in dečka ali žene. Na skalnatih stenah jame 30 našli tudi odtise rok. Iz vseh teh odtisov so lahko dognali, da je bil nekdaj tu ne-andertalski človek. Strokovnjaki trdijo, da je bil visok malo več kot 160 centimetrov. Ženska leta "Koliko let imate, gospodič- na 9" "Triindvajset." "In vaša mlajša sestra?" "O, ta jih ima že šestindvajset." Lani in predlanskem se je mudila na Jadranu odprava Zooložkega inštituta dunajske univerze Lani in predlanskim je organiziral Zoološki inštitut dunajske univei'ze znanstveno odpravo na Jadran, kjer so avstrijski naravoslovci proučevali življenje v teh p odah. Hani so se mudili na istrski obali, na področju Ro-vinja. Odprava je bila opremljena z vsemi sodobnimi tehničnimi pripomočki. Z Dunaja se je odpeljala 5. julija 1954. Eden njenih članov je po vrnitvi v avstrijskih časnikih opisal njeno delo m uspehe, zlasti pa življenje v Jadranskem morju ob tej obali. Iz njegovega opisa povzema mo nekaj zanimivih podatkov. Vsak dan so vrgli avstrijski znanstveniki na morsko dno veliko mrežo in potegnili iz morja cele kupe zanimivih morskih živali in rastlin. Vse morsko dno je pokrito, poraščeno in prepleteno s pestro morsko floro in favno, tako da človek ne ve, kje se nehajo rastline in kje začno živa bitja. Ob pogledu na to pestro življenje človek šele prav razume, zakaj vidi znanost v morju mater življenja. Razen profesorjev in študentov so imeli polne roke dela tudi filmski snemalci. Posneli so več krasnih barvnih filmov, ki prikazujejo življenje na morskem dnu. Najzanimivejše morske živali so pač različne morske zvezde, ježi in drugi morski iglavci. Njihova dolga vrsta sega od okroglih bodičastih morskih ježev prek peterokrakih morskih zvezd do valjastih morskih kumar in cvetovom podobnih morskih lilij, večidel pritrjenih na dnu. To so pradavne živalske vrste, katerih ostanki segajo nazaj v najstarejše zemeljske plasti. V predzgodovinskih morjih so doživljale razcvet svojega razvoja. Vse te živali imajo na koži številne apnenčaste tvorbe, ali pa se je vsa koža strdila kakor pri morskem ježu, čigar bodic se kopalci po pravici boje, saj se jim zapičijo globoko v kožo in jih je zelo težko potegniti iz nje, ker sproti razpadajo. Če opazujemo morskega ježa ali morsko zvezdo, se nehote vprašamo, kako se te živali premikajo. če smo potrpežljivi, lahko tudi to ugotovimo. Iz telesa morskega ježa ali iz jamic na spodnji strani morske zvezde se prikaže mnogo nitkam podobnih tipalk. Vsaka ima na koncu sesalo, s katerim se lahko žival prisesa k poljubnemu trdemu predmetu. To so nekakšne nožice, ki jih lahko morska žival zmeraj potegne nazaj in z njimi sc tudi pomika naprej ali nazaj. Nožice so votle in žival se premika tako, da v te votlinice vodo vsrkava in jo iztiska iz njih. Hkrati pa z njimi lovi plen in ga potiska v usta na spodnji strani. Mnogi morski ježi imajo čvrste zobe, s katerimi plen raz-grizejo. Drugi pa kratko malo požirajo pesek, v katerem so organske snovi. Morske zvezde pa izločajo jedko snov, s katero "najedkajo" školjke, polže in druge morske živali s trdim oklepom, potem pa izsesajo žival iz njega. Če je plen za usta morske zvezde prevelik, potisne ta žival želodec iz sebe, ovije z njim plen in ga prebavi zunaj telesa. Zelo zanimive živali so takoj imenovane morske kumare. Več-j krat se pripeti, da se ta morska žival scma raztrga. Zunanji! dražljaji jo pripravijo do tega, da potisne iz sebe črevo. Druge vrste te živali sploh razpadejo v mnogo delov. Najbolj čudno pa je, da nekaterih morskih kumar prav nič ne moti, če jim zleze v debelo črevo kakih 20 cm dolga riba in se v njem vgnezdi. Pravi komiki med morskimi živalmi pa so morski raki. Tudi teh morskih živali je več vrst. Ena vrsta ima zelo krhko, tenko telo na dolgih, daleč proč štrle-čih nožicah, da bi človek mislil, da hodi žival na uhuljah. In vse telo je pokrito z morskimi algami in poraščeno z drobnimi živalcami, tako da raka večkrat sploh ni videti. Drugi morski raki so videti, ko da hodijo po morski žogi. Nekateri imajo na hrbtu rumene gobe, drugi spet potisnejo svoje telo v prazne polževe hišice in se povrhu še "maskirajo" z drobnimi morskimi rožami. Gre pač za neizprosen boj na morskem dnu. Razen močnih klešč ima morski rak še drugo obrambno sredstvo. Na določenih mestih si lahko namreč noge sam odtrga in jih prepusti presenečenemu sovražniku, sam pa se urno umakne v luknjo. Noge mu pozneje spet zrastejo. Morske školjke so na splošno znane kot dolgočasne živali. V morju pa nahajamo tudi takšne, ki so pravi akrobati. Srčne školjke, katerih pestri oklepi krase vrat marsikatere lepotice, znajo celo skakati. Z dolgo, blestečo rdečo nogo se upro ob tla, jo napolnijo s telesno tekočino, in se nenadoma s proti akcijo njene mišic 3 poženejo naprej Nekatere morske školjke lahko oklepe dfl-pirajo in zapirajo. Pri tem po raketnem načelu brizgajo iz njih vodo in se tako pomikajo nazaj- —Ljudska Pravica "UŽIVAJTE LAHKO HRANO . . Tako naroči zdi-avnik često bolniku. Prenekatera mati, pr®' nekateia žena in gospodinja j^ pa pri tem v zadregi, ker ne ve, kaj bi bolniku kuhala, da bi bilo , prav. Saj zdravnik ne more se- • staviti natančnega jedilnika, po,:, katerem bi gospodinja lahko kuhala. Tako se le-ta često sprašuje, kaj vse je lahka hrana in kaj je pravzaprav lahka hrana. Lahka hrana mora biti lahko prebavljiva, to se pravi, da ne sme po nepotrebnem obteževati želodca. Vendar pa mora vsebovati kolikor mogoče veliko vita-minov in pa snovi, ki dajejo bolniku moč. • Bolnikova prebavila, posebno še, če ima vročino, so zelo občutljiva. Zato je treba skrbeti, da jih preveč ne obremenjujemo-Pri tem naj velja takole pravilo-jedi, ki jih dajemo bolniku, naj bodo take, da bi jih stisnil brez težav skozi sito, ko jih bolnik zgrize. V bolnikovih ustih naj se vse spremeni v kašo. Jed pa mora biti toliko mehkejša, koliko^ teže bolnik grize. Trše stvaD morajo biti na drobno sesekljane. Prebavijanje zavirajo tudi premrzla ali pa prevroča jedila-Prav tako so bolnikovim prebavnim organom škodljive tudi razne dišave. Pri bolniku je treba vedeti še to, da je zelo občutljiv za to, kako je jed pripravljena, kakšna je in kakšen vonj ima-Prav tako mu lahko tudi slaba postrežba, slabo serviranje, рг®" malo čista posoda in podobno zelo zmanjša, če ne celo odvzame tek. Glede osnovnih hranil, maščob, beljakovin in pa ogljikovih hidratov, velja, da so zadnji najlaže prebavljivi. Ogljikovi hidrati so tudi glavni vir energije normalnega presnavljanja. Zato je prav bogato jih uporabljati pri pripravljanju hrane za bolnika-Moka, zdrob, riž, sladkor, to je zanj. Prav tako tudi mleko, jaj' čka, seveda primerno pripravljena, teletina in podobno. Najmanj so pa bolniku po volji mastna jedila. Razen masla, mu jih torej ne bomo dajali. Sadni sokovi m kompoti so pa priporočljivi paradi dovajanja tekočine In pa taminov. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 nUGEDIJA NA ALJASKI Ta zgodba je resnična, odigra-a se je natanko tako, kakor jo tu pripovedujemo. Da ni tako ze-0 žalostna, bi jo bili že zdavnaj posneli za bilm, toda Američani fločejo zmeraj videti na filmskem platnu samo srečen konec i" ^ 2e kdo umrje, naj bo srečen vsaj kdo drug. Mračna je pokrajina na Alja-s 1, v tej deželi polnočnega sonca, letališč in moderne tehnike v večnem ledu in snegu. Tam ni ttest. marveč samo velikanska a orišča barak, označena s Štefkami in često s tajnimi števil-Kami. Aljaska, ta dežela brez Cest in brez žensk. V taborišču 63 živi 3600 ameriških vojaJiov, ki so dali vroči vojni na Koreji prednost pred to Skupno samoto; na Koreji je namreč človeka morda doletela toda tam so bila mesta in zabave, tam so bila brhka de-eta in dobil si dopust, da si se o Japonsko, kjer so te š^i z nepristnimi gaj- V taborišču sta bili samo dve nski, debela zamorska kuha-ca in petdesetletna žena neke- sa »ženta. Večkrat pa je pri-I»l» v taborišče revija z mno-brhkimi plesalkami, in te-Ч je zakipelo življenje. Naj-Idesalkarni pa je bila lAatTdasa. .Tenny. Pil* je šampa- Pot« ^ ° P^Gsala in pela. tn mahoma prenehalo o bumio življenje, da poteni ko poročnika Berty otožni ^ ohromelo levico in oScn, mladeg;a fanta z nii. odlikova- razier^ konec njene in nebradaiie rldo- poročnn poročnik |%)П)оао dovoljenje in že čez n» Guddhy^^Osilh'^^ 62 da w K i ^ taborišču v taborišču ft. torej tri ženske. Tovariči f. ----____sospostovali mlado srečo. Guddhyju je niti zavidali niso, kajti bil je zelo priljubljen. Vse je bilo v redu, v najlepšem redu, tri, štiri, pet mesecev. Potem pa so se mladi ženi iznena-da odprle oči: nenadoma je spoznala, da njen mož v resnici ni tako ugleden, tako možat, tako pameten, duhovit in uglajen, kakor je bil videti v začetku. Vse te vrline je imel njegov najboljši prijatelj kapetan Cherslein. Le-ta pa je bil vseskozi hladen, pa naj mu je Jenny še tako spretno dokazovala, kako visoko ga ceni. Omejil je obiske na Guddhyjevem domu in si s tem celo nakopal nejevoljo nič hudega slutečega prijatelja Berty-ja. Hladnokrvnost in brezbrižnost moškega pa je—ne šele odkar poznamo Carmen—olje v ogenj ženske sle. Vsak teden enkrat je moral Berty opraviti^ kontrolni polet— od jutra do poznega popoldne. V septembru pa je prišla nekega popoldne vest, da se je moralo njegovo letalo zasilno spustiti na tla, da, malo pozneje so v taborišču celo zvedeli, da je morala posadka zapustiti letalo s padali in da blodi zdaj nekje v pustinjah Alajske. Bob se je takoj javil, da bo prostovoljno poletel nad področje, kjer se je pripetila nesreča. Njegovo ponudbo pa je poveljstvo odklonilo, ker je v takšnih primerih zmeraj pristojno poveljstvo najbližjega taborišča. Že prvo noč, ko je ostala sama, je Jenny telefonirala Bobu Chersleinu; "Strah me je. Pridi brž!" Prišel je. Vrgla se mu je v naročje, pa jo je pahnil od sebe. Onesvestila se je. Bob jo je dvignil in ji zmočil čelo z mrzlo vodo. To pa je bilo tudi vse, kar je storil. Drugo jutro je lahko mirne vesti čakal na Bertyjevo vrnitev. T Naslednjo noč je prišla celo k njemu, pa jo je pri priči poslal nazaj. Bertyja še zmeraj ni bilo nazaj. Tretjo noč je prihrumela strašna nevihta. Z drhtečim glasom mu je Jenny spet telefonirala. Bob je prišel, in kdo ve, ali je bila kriva nevihta ali pa meja, ki jo v takšnih primerih naposled zmeraj doseže hladnokrvnost moškega in njegovo kljubovanje čarom lepe ženske: drugo jutro Bob ni več imel čiste vesti. Od letalske nesreče je bilo minilo že teden dni. Bertyja še zmeraj ni bilo nazaj. Bob je noč za nočjo zahajal k prijateljevi ženi. Neke noči, ko sta že trdno spala, pa ве je ustavil pred vrati jeep. Zažarela je električna luč. Na pragu je stal Berty. Niti besedice ni črhnil, samo negibno je buljil v svojo ženo in svojega prijatelja. Potem je potegnil revolver in si pognal kroglo v glavo. Bob je planil pokonci in položil roko na prijateljevo srce. Srce ni več utripalo. Ura je kazala 3.10. Taborišče je spalo in hišica je bila tako samotna, da strela nihče ni slišal. Pač pa so slišali dva nova strela. Prihiteli so vojaki od vseh strani in začeli trkati na vrata. Nihče jim ni odprl. Vdrli so v hišico in našli v njej tri trupla. Bob je bil ustrelil najprej Jenny, potem pa še sebe. Kakor v antični tragediji. V taborišču sta bili spet samo j dve ženski in o ljubezni v njem | niso radi govorili. KAKO OBVARUJEMO POZIMI OTROKA PRED RAHITISOM Rahitis ali "angleška bolezen" je otroško kostno obolenje, ki nastane zaradi nesmotrne prehrane ali nezadostnega sončenja otroškega telesa. Rahitis dobe otroci največkrat v prvih dveh letih. Otroci se v ostri zimi ne morejo sončiti, zato je še večja možnost, da dobe rahitis, ki je prava "zimska bolezen." Da preprečimo to obolenje pozimi, je edini način, da hranimo dojenčke in otročic-ke z dobro mešano hrano in ji dodajamo vitamin D. Če tega vitamina v hrani ni, je velika nevarnost, da dobi otrok rahitis. ribje olje, v katerem je ta vitamin (eno do dve kavni žlički dnevno) ali pa kalciferol (po tri žličke dnevno), ki je industrijski vitamin D. Razen popolne in smotrne prehrane, da otroka obvarujemo ra-hitisa, je potrebno, da je otrok čimveč na čistem zraku in da živi v suhi in sončni sobi. Dr. V. I. TIHOTAPSKA POT PO DONAVI NA LADJI "UDARNIK" tev oblog na žarnicah, 100 jer-menčkov za zapestne ure, 6 vrečic raznih delov za ure, tri radijske žarnice itd. Glede preiskave in vrednosti tihotapskega blaga pravijo na sodišču, da je bila preiskava hitro končana in 14. januarja sta se tihotapca že zagovarjala pred sodiščem. Vtihotapljeno blago je vredno približno milijon dinarjev. Društveni koledar FEBKDAEJA 5. februarja, sobota—Plesna veselica društva E^ance Prešeren št. 17 S. D. Z. v S. N. D., St.- Clair Ave. BEOGRAD — Dne 17. novem-Dojenje prve mesece obvaruje je priplula v savsko prista-, MARCA otroka pred rahitisom. Če pa do- nišče ladja "Udarnik" s svoje' 6. marca, nedelja^—Večerja Pro- — LIBERAL 1RADE.IN ALLOWANCE — /TKuijs^by,' »Friđa^ fe' '9 ЈР.М^.Ф; »I i^raqy 9 'A;M; ,t6 .6 РЖ '4- W.edae&lr3,va r- Kdo so lastniki Carinski organi so kmalu našli tudi lastnika ..tihotapskega blaga. Bila sta Ivan Grbac, višji strojnik na ladji, in njegov pomočnik Stepan Rapajić. Oba so aretirah, tihotapsko blago pa bosta gresivnih Slovenk, krožek št. 1, 7 SDD, Waterloo Rd. 20. marca, nedelja—Spomladanski koncert zbora Jadran v S.D.D.,. Waterloo Rd. 27. marca, nedelja—Spomladan-; ski koncert Zarje v S.N.D., St. i Clair Ave. pomešane mlečne kaše in testa. Velike količine močnate hrane na škodo druge mešane, zlasti so-čivja, povečajo možnost rahitičnega obolenja. Če otroci vzlic takšni hrani v zgodnji mladosti ne dobivajo zadostne količine vitamina D, jim je treba dajati ličine blaga, ki sta ga skrivaj uvažala v Jugoslavijo in prodajala. Lani oktobra in novembra sta kupila v Avstriji in Nemčiji 700 vžigalnikov, 5970 britvic, električni kuhalnik, foto, električni gramofon, 30 žarnic za ra-dioparate, 64 vijakov za pritrdi- CAll The Bhod Уои Give Helps Someone Live give BIOOD now! y®ur Community or Hotpltol Blood Bonk or Lotol Red Cron Chapter. CONTRIBUTED AS A PUBLIC SERVICE BY ENAKOPRAVNOST ČISTILNA RAZPRODAJA POLN E ZALOGE oblek za NEVESTE in TOVAraSICE, in vse pripadajoče potrebščine zd neveste in tovoriice. Cene so znižane na vsem blagu v trgovini, da se vsa zaloga razproda. RAZPRODAJA SE PRIČNE v pondeljek, 24. jan. in zaključi 12. feb. Trgovina bo odprta vsak dan od 10. ure zjutraj do 7. ure zvečer Neveste in tovarišiče si lahko prihranijo lep denar ako se poslužijo te redke, velikanske razprodaje in kupijo svoje obleke sedaj. r^ran I 7017У2 Sil?;:,: or avenue APRILA 3. aprila, 1955, nedelja mladanski koncert Mladinskega S.D.D., Waterloo Rd. 24. aprila, nedelja—Spomladanski koncert skupnih zborov Slovan in Adria v A.J.C., Re-cher Ave. MAJA 1. maja, nedelja — Letni koncert zbora "Triglav" s scenič-nim prizorom "Deseti brat va-suje pri predicah" v Sachsen-heim dvorani, 7001 Denison Ave. Domača zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. JULIJA 10. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 24. julija, nedelja — Piknik krožka št. 1 Progresivnih Slovenk na farmi S.N.P.J. OKTOBRA 30. oktobra, nedelja — Jesenski koncert Zarje v S.N.D., St. Clair Ave. NOVEMBRA 27. novembra, nedelja—Jesenski koncert zbora Slovan v A.J.C., Recher Ave. Spo-1 Oglašajte v Enakopravnosti Kar pv: [ i jt^vstu idi iovar. dobite po najnliji ceni nu tej vaxproduji i . A. When Grandpa came to visit It always became an extra-special day when Grandpa came to visit. Remember ? There was always something extra-nice for us in his pocket. And only Grandpa had a big railroad watch with the magic ticking that never failed to intrigue us. Maybe tliat's why we remembered the things he told us so well. Like when he took a coin out of his pocket and slipped it to us when Mother and Dad weren't watching and whispered, "Put this away for a rainy day." It was so hard not to spend it—but we put the money in our bank and waited. And one day we were happy we had. Yes, Grandpa was wise and his advice was sound. And though it's even more difficult not to spend extra money today, we realize how necessary it is to provide for tlie future—ours and our children's. That's why eight million of your neighbors are putting something aside each payday—for a "rainy day"—on the Payroll Savings Plan. Why don't you sign up and tell the people in your pay office how much you want to save each payday? They put that amount aside /or you. When enough accumulates, they buy and turn over to you a U. S. Series E Savings Bond. And Bonds now pay 3% interest for as long as 19 years and 8 months! Get the Bond habit now! If you want your interest as current income, ask your banker about 3% Series H Bonds that pay interest semi-annually by Treasury check. Choose your own savings goal If you want approximately $5,000 $10,000 $25,000 Eoch week for 9 yeori ond 8 months, save........ $8.80 $18.75 $45.00 Eoch week for 19 yeer$ ond 8 month}, save. . . $3.75 $7.50 $18.75 If you want approximately This chart shows only a few ty how to reach :w th ; слуsum '.гјц V.! h, ii- 1. Ч , you want The itnr .v i • 3 much as This chart shows only a few ty how to reach :w th ; слуsum '.гјц V.! h, ii- 1. Ч , you want The itnr .v i • 3 much as enakopravjnost STRAN 4 ENAKOPRA\T^OST {мпптшпипнппатшопга шшппнмптминашшшшк«* MICHEL ZEVACO лАУЕУ! yilEZ ZGODOVINSKI ROMAN | i .'■чЈнинтттнннншаииетнтшшшашммтшзвввшвшимшшиииишиитшни ф iijevanje) , Kar je rekel, je storil. Strgal ■ " nadaljeval' lasuljo z glave, zagnal jo v , kot in krenil junaško, kakor se 11 naučil od viteza, v gostil-- sko sobo. . I i. pač 1 .;vojega ^ yarska ulica!" je mrmral ; ;i stang. "Kaj neki bi utegnilo bili v Progai*skiulici?" ■'V Progarski ulici?" je ponovil s'uga zaničljivo. "To vam je ža osten kraj, kjer nimate kam stopiti razen v zanikamo beznico pri 'Zlati rački' ali pa še bolj umazano pri 'Progastem menihu.' Vse v tej ulici je kakor mrt-so nosili črne halje z belimi progami.) Cogolinu pač ni bilo znano, da je kralj Karel IX. pogosto zahajal v tu ulico, kjer je bdi kupil krotki in blagi Mariji Touchetovi prav čedno meščansko hišo. Tudi vojvoda Angoulemski je bil zagledal v tej hiši luč sveta in je imel v nji še dandanašnji svoje oporišče. "Gospod," je dejal Cogolin, "ako hočete, vas povedem natanko tja, kjer sem mislil zadaviti Laffemasa. Toda povedati vam moram, da umiram gladu. Najrajši bi se jokal, zakaj me nista pobila razbojnika dodobra. Bilo bi bolje, corbacque!" "Prav," je rekel vitez. "Gledati hočem, da iztaknem kje pest zlata. Zapomni pa si, moj dragi Cogolin: ako še katerikrat za-koines po moje, ti vzamem lasuljo in te razstavim plešastega pred vso gostilno!" "Magari, gospod! Saj sam nočem več lasulje; ves svet naj zve, da ima vitez de Capestang |)lešasteRn, r.nrMo!'' %G0, ILL. '■Ж BEST 'Sl-TLTS IN 'CRTISING "■ALL irn 2-3179 DEPOT ■■r;«} fresh new AY ::i cppoRTUNiTY wJ'J.iL — Fully equipped. Parking lot beside business. Good business. Cash or terms. Call Michigan 2-1136 C/.TERING BUSINESS — Mini-mum net $25,000. And much more if you are an operator! Includes modern 18,000 sq. ft. fireproof building, delivery truck ;nid 2 halls, complete equipment. In So. Chicago. Selling due to illness. Owner. south Shore 8-3880 FOOD-LIQUOR STORE — Good going business. 2 story corner building. New 2 car garage. 3 extra lots. Good reason for selling. Call owner. commodore 4-4894 SHOE STORE — 2 story brick; established 30 years as a medium priced family shoe store. 6 rooms upstairs. Moving out of state. Sell with or without business. Call owner— Call owner— HEmlock 4-4065 CLEANING STORE — Busy spot. Nice store. New and good equipment. Newly decorated. 61st & Normal WEntworth 6-2024 Capestang se je napotil na onkraj Sekvane, kjer je cvela trgovina tistih dni. Slučaj ga je zanesel v železarsko ulico. Stopil je v najbližjo prodajalno, odpel si ostroge ter jih položil na mizo. Bile so od čistega srebra, njegov zadnji spomin na domačijo. Nato je izbral par jeklenih ostrog ter jih pripel, ne da bi kaj govoril. Trgovec, očividno že vajen podobnih kupčij, je brez začudenja položil srebrne ostroge na tehtnico. "Evo, gospod plemič," je dejal. "Dobite oseminštirideset liver!" "Oseminštirideset liver!" je pomislil Capestang. "To je bogastvo!" Tedaj pa mu je obvisel pogled na dolgem, tenkem rapirju s pravim milanskim rezilom. Upognil ga je, da vidi in ga po kratkem notranjem boju obesil za pas. "Dobim še tolar!" je rekel trgovec. Capestang je pogledal dedca tako grdo, da je takoj popravil: "Naj bo, da se prihodnjič rajši oglasite, gospod plemič!" "To je druga beseda!" je za-mrmral vitez, dobro vedoč, da je zaslužil oderuh najmanj tri tolarje po takratni ceni srebra. Krenil je nazaj, vprašal mimo-grMočega meščana za pot in nameril korake v Progarsko ulico. Tpda najsi je še tolikanj obračal oči, povsod je videl zgolj zaprte hiše, odurna vrata in mrtva okna, kakor bi za njimi ne bivali živi ljudje. Vrnil se je, ne da bi bil kaj opravil. "In tudi," je dejal sam pri sebi, recimo, da bi jo vedel kje iskati in bi magari stal pred njo; kaj bi ji mogel reči? Ne mislimo več na to! Bolj važno je, kako me pogleda mojster Cogolin, ker se vračam brez denarja? Mari je res zapisano, da umrem gladu?" Ubogemu vitezu je krulil želodec kakor nor, in v glavi se mu je mešalo od lakote in žeje. "Naj bo, kar bo!" je sklenil na Išnern pragu. "Naročim si kne-ievski obed; ako se bo Lureau repenčil, mu zapalim kolibo!" Ko pa je odprl vrata svoje sobe, je obstal kakor okamenel ter izbuljil oči od strmenja. Namesto da bi našel nesrečneža Co-golina polumrtvega od stradanja, se mu je ponudil vesel, veličasten, neverjeten pogled! Pri oknu je stal velik kumik in v njem svojih petnajst mladih piščancev. Nad komodo je viselo dvoje gnjati v okrogli družbi šti- CLEANERS — Established 23 years. Southwest vicinity. 4 room living quarters In rear. $500.00 or best offer. CRawford 7.0835 Zđstopniki Enakopravnost? ф Za St, clairsko okrožje: )OHN REN KO 1016 East 76Hi Straat UTah 1-6888 Ф Za collinwoodsko In euclidsko okrožje: JOHN STEBLA; 17902 NotfingKam Road IVanhoe 1-3360 Za newburSko okrožje: FRANK REN KO Diamond t-8029 11101 Revert Avenue rih sočnih klobas. Sredi komode so se grmadile tri paštete druga vrhu druge nalik zlatemu stolpu, stražo te vabljive utrdbe pa sta tvorili dve četi prašnih steklenic, ena na desni, druga na levi, katerih vsaka je štela po dvajset korenjakov. In miza sredi sobe je bila pogrnjena ter obložena z najrazličnejšimi dobrotami tega sveta! "Gospod vitez," se je oglasil Cogolin, "obed je pripravljen!" "Ah, vrli moj Smola!" je vzkliknil Capestang ter planil za mizo. "Pardon, gospod: Sreča!" je popravil Cogolin. XXIV. Kako je nastala najbolj cvetoča obrt na Francoskem Ko si je vitez utešil glad in mu je oproda nalil kozarec španskega vina, se je zleknil naš junak po naslanjaču ter vprašujoče pogledal vprizoritelja teh čudes. Cogolin pa je namesto odgovora pokazal s prstom na svojo plešo. "Vem," je dejal Capestang, "že zjutraj si povedal: sveti Duh se je spustil nate in ti vdehnil dobro idejo. Toda kakšna je bila, te vprašam?" "Spomnil sem se svoje pleše in treh čudodelnih besed." "Treh besed? Katerih?" "Parallaxis, Asclepios, Cata-chresis. Znano vam je, gospod, da sem služil po vrsti pri zvez-darju, lekarnarju in profesorju." "Nu?" je zategnil vitez in na-grbančil obrvi, meneč, da je sluga znorel ali pa se norčuje iz njega. "Zvezdar, vidite, je govoril venomer o 'paralaksi,' in s kolikšnim spoštovanjem, gospod! Lekarnar ni imel v ustih druge besede nego 'Asklepija,' in še celo z 'božanskim' ga je onegavil. Profesor pa se je vselej odkril, kadarkoli je omenil 'katahrezo;' sklepal sem, da mora biti hudi' manska coprnica. Od zgolj poslušanja sem si zapomnil te tri besede, češ, kdo pa ve naprej, da mu ne bo treba danes ali jutri zagovarjati hudobnih duhov?... In res, prilika se je ponudila." "Hudiča si poklical?" je vprašal Capestang, malodane prestrašen. "Le glejte, gospod!" je dejal Cogolin ter zmagoslavno pokazal na razložene in razobešene zaklade. "Bogme res. Toda kako? Sedi vendar, corbacque!" Cogolin je sedel h kozarcu, ki mu ga je vitez nalil, ter začel razlagati svojo čarovnijo. Takiat, ko je odšel Capestang iskat kovine, brez katere krč-marji ne priznajo človeškega gladu, je stopil plešeglavi Cogolin pogumno v pivsko sobo. Njegova prikazen je vzbudila med gosti in strežajkami vseobči smeh. Grohot je privabil celo mojstra Lureauja; toda on se ni pridružil veselosti svojih pivcev, marveč je pomeril plešastega Cogolina s sočutjem, ki ga kuštravemu nikoli ni izkazoval. Bravci gotovo še pomnijo, da je bil tudi Lureau siromak brez las. "Nu," si je rekel, "tako vsaj nisem edini. Napol se laglje prenaša gorje." Hotel je stopiti h Cogolinu, da bi se zbratn ž njim. Toda naš znanec se je naredil slepega. Z dolgimi koraki je premeril veliko izbo, kakor bi se mu nekam strašno mudilo, in se obrnil k izhodu, kjer ga je dotekel Lureau baš zadnji hip. "Joj, gospod Cogolin," je vzkliknil krčmar s sočutnim obrazom, "kaj, za Boga, se je zgodilo z vašimi lasmi?" "Eh," je dejal oproda prav brezkrbno, "izpadli so mi snoči, ker sem se razburil." "Kako! V eni sami noči?" "Da. Meni izpadejo zmerom tako. Malce strahu, zle sanje ali karkoli podobnega, pa se zbudim brez las. Toda—" "Čudno, čudno! Pri meni je trajalo več let," je vzdihnil Lureau, gladeč si golo butico. "Kako ste rekli: malo vam izpadejo zmerom?" "Nu da. Pri vas je druga, ki ste zaspanec in počasen, jaz pa opravim v dobri uri." "Tedaj so vam katerikrat že izpadli?" je zazijal Lureau in debelo pogledal ležnivca. "Topot bo petič ali šestič. Parallaxis, Asclepios, Catachresis." "Iz'.mlite?" "Parallaxis, Asclepios, Catachresis. To so besede, ki jih moram ponavljati ves dan, ako hočem, da mi zrasto lasje drugo noč iznova. Do svidenja, mojster Lureau!" Priletna ženska želi dobiti .stanovanje z 2 ali 3 sobami, opremljene ali neoprem-Ijene. V okolici East 185th Street v Euclidu. Pokličite IV 1-3272 "Počakajte malce, za Boga!" je viknil gostilničar in zastavil CogoUnu pot. "Mudi se mi, veste. Parallaxis! Človek se nei ad nastavlja zasme-hu!" "Kdo ve to bolje od mene!" "In tudi babnic ne strašim rad . . . Asclepios!" "Uh, moja me videti ne mara zaradi tega." "In nahod, ta ta! Preden se ozrete, ga že imate. Catachresis! Pustite me, da grem po svojem opravku; rad bi se brž odkrižal nadloge." "Kako pravite," je povzel Lureau, "od teh besed da vam zrasto lasje v eni noči?" "V eni uri. Kolikor je trajalo, da so izpadli, v tolikem času zrasto." "Oh!" je zaprosil Lureau z drhtečim glasom "naučite me jih, gospod Cogolin!" "Od srca rad. Parallaxis, Ascylepios, Catachresis! Toda same besede brez mazila ne pomagajo nič." "Mazilo je tudi zraven?" je vzkliknil mojster Lureau, trdovratno zadržujoč Cogolina. "Čudovito mazilo. Asclepios! Pustite me, mojster Lureu, da si hitim nakupit potrebne sestavine. Dvajset pištol, ki mi jih je podaril snoči moj gospod, pojde k hudirju, a kaj zato! S plešo se nihče ne čuti srečnega." "To vam verjamem. A kakšne so sestavine?" "Pred vsem potrebujem kri Mlada zakonska dvojica išče 3 ali 4 opremljene ali ne-opremljene sobe, v collinwoodski ali euclidski okolici. Nič otrok, oba zaposlena. Pokličite IV 1-8058 Opremljeno sobo IN GARAŽO SE ODDA V NAJEM POŠTENEMU MOŠKEMU ALI ŽENSKI. V EUCLIDU. Za naslov se poizve v uradu tega lista. osmih pitanih piščancev, ki morajo biti kar najbolj bele barve. Zato skočim naprej k perutni-narju—" "Ej, vraga, piščancev imamo pri nas dovolj!" je za vpil Lureau. "Kaj še?" "Parallaxis. Potem potrebujem celo bedro doraslega in mesnatega prešiča, s pristavkom, da mora biti soljeno in prekajeno. Zato se oglasim gredoč pri—" "Saj imamo gnajti, o sveta Devica! človek bi dejal, da bo lepa gnjat najboljša za vašo rabo. Kaj treba dnigega?" "Catachresis. Mudil bom zaradi vas, mojster Lureau. Razente-ga potrebujem večjo množino zajčjega mesa, ki ga moram drobno sesekljati, premešati s ti-mijancm, lovorjem in drugimi dišavami ter klobasnimi režnji in zaviti v tenko plast slanine; nazadnje položim vse skupaj v testen, že naprej pripravljen kalup ter pečem dve uri. Ako ne iztaknem zajca, se bom moral zadovoljiti s kljunači ali škrjanč-ki. Vidite, koliko imam opravkov!" "Sodeč po tem receptu, bi ena ali dve moji pašteti prav dobro služili za vaše mazilo!' "Mislite?" je dejal Cogolin. "Prepričan sem. Največja ugodnost pa je, da so že gotove." HIŠE NAPRODAJ NOVE BUNGALOW HIŠE od Lake Shore Blvd. Lepa izbera krasnih novih hiš z 2,3 ali 4 spalnicami, skoro do-gotovljene v enem najlepših krajev v Euclidu; nekatere imajo po 2 kopalnici; pritrjene garaže. Vse imajo klet pod vso hišo in gorko-to na plin. KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030 "Ah, mojster Lureau, vso skrivnost ste mi izvabili. Povrhu, vidite, moram kupiti še dvaiiajst steklenic tekočine, ki se prideluje iz sadov takozvane vinske trte; biti pa mora stara, zakaj sveža ni za nič. Treba je tudi, da je rasla trta, iz katere so na-redeli tekočino, v kakem oddaljenem kraju, na primer v Sira-kuzi, Malagi ali Xeresu. Zbogom, iti moram. Parallaxis!" "Gospod Cogolin," je vzkliknil Lureau nekam užaljeno, "mari mislite, da moje vino ni staro in pristno? Vse to, kar ste našteli, imam v svoji kleti, in. marsikaj drugega tudi! Ali potrebujete še česa?" "Nak," je dejal oproda, kakor bi se domišljal. "To je vse. Tistih dvajset steklenic stare tekočine zlijem v velik kotel, ki postavim na ogenj natanko opolnoči. Ko zavre, zakoljem piščance ter zmešam kri med vino. T° mora vreti dobro uro. Tedaj pri" denem prešičje bedro—" "Se pravi, gnjat." "Kakor hočete. In razentega kakih dvajset debelih režnjev svinjine, ki mora biti poprej se-sekljana in natlačena v čreva. , (Dalje prlhođfiJIO__, SLOVENSKI IZSEUENSKI KOLEDAR $2.50 - po pošti $2.65 TIVOLI IMPORTS 6407 ST. CLAIR AVENUE Cleveland 3, Ohio HE 1-5296 ali pri ANTO^ JANKOVICH 16108 GROVEWOOD AVENUE Tel.: KE 1-8707 JOHN STERLAJ f 17902 NOTTINGHAM ROAD IV 1-3360 J. J. HROVAT REALTY KE 1-6576 vam je na uslugo Ko želite prodati ali kupiti hišo, trgovsko poslopje ali drugo zemljišče. Vlada Jugoslavije je izdala 28. decembra odločbo o izplačilu posebne nagrade za vsak dolar, ki pride KOT DARILO IZ TUJINE. Gospodarskih težav, pomanjkanja in draginje v stari domovini še ni konec. Ameriška vlada bo poslala tja velike količine žita in drugih potrebščin, toda s tem še ni rečeno vse, POMAGATI MORAMO TUDI Ml! Nam se kak dolar ne bo preveč poznal, sorodnikom doma bo pa veliko pomagano! Za vsote do $100 stane poštnina $1.50, za vsote preko $100 pa $2.00. DENAR PRIDE ZELO NAGLO in je zato primeren zlasti KOT POMOČ V SILI. Ne pozabite tudi na PAKETE. Prenekatero blago je tam še vedno zelo drago in ga ni lahko dobiti. Tega pošljite od tu. Mi Vam bomo pri tem radi pomagali! Obisk rojstnega kraja nam je v veliko veselje. Iz leta v leto odhaja več rojakov na počitnice preko morja. Vsi, ki imate za letos tak načrt, se javite čim prej, da boste lahko dobili mesto na LADJI ali LETALU. Mi Vam bodo šli radi v vsem na roko! AUGUST HOLLANDER 64l9 St. Clair Ave. HE M148 Ogromna vrednostna RAZPRODAJA Cene znižane več kot za polovico pri oblekali, krilih, bluzah, steznikih, jopicah, nogavicah in pri športnih oblačilih sploh KUPUJTE SEDAJ IN HRANITE VELIKO ŽENSKIH OBLEK, | ЦЛ po samo...................JiBW ŽENSKE BOUŠE OBLEKE, ^ ЦЦ vredne 8.98, sedaj samo......t)*W NOVA POŠIUKA ŽENSKIH PRALNIH OBLEK VSEH BARV ^ QQ Mere 12 do 521/2............ VELIKO ŽENSKIH BLUZ Л ЦЦ Y vrednosti 3.98, sedaj .......XiwV VELIKA IZBIRA MODRČKOV vseh mer, sedaj samo........ ŽENSKE DOMAČE HAUE, ^ QA vredne 5.98, sedaj po........ж* vO ŽENSKE RUTE, АОг vredne 1,00, sedaj samo...... ■Www DEŠKE in DEKLIŠKE JOPICE, vredne do 2.98, sedaj ....... OTROŠKE 2-DELNE ZIMSKE "UNION" OBLEKE, prej 1.29 VELIKO MOŠKIH JOPIC in SRAJC, vredne 3.98, sedaj . . . VELIKA IZBIRA RJUH, izredno poceni! Sedaj dalje od. DEKLIŠKE OBLEKE, vredne 3.98 in 2.98, sedaj po . ŽENSKE NYLON NOGAVICE, v vseh merah, par ......... VELIKA IZBIRA ŽENSKIH in OTROŠKIH ROKAVIC, sedaj . ŽENSKE RAYON KOMBINEŽE, vredne 3.98, na razprodaji . . . 1.00 69c 1.49 1.79 1.49 79c 49C 1.00 A. Broiman Dept. Store 6806 St. Clair Avenue Ml DAJEMO RDEČE TRADING ZNAMKE