v
TITO NOČE TRSTA
Množica besed o Trstu v zadnjem času ni niti malo približala re = šitve tega perečega vprašanja. Öe kdaj* potem moramo biti zdaj s polo= žajem zelo nezadovoljni. Spomniti se moramo namreč,da se ne gre za be= sedno vojno med Jugoslovani in Italijani,ki je včasih prav zabavna,tem Več za življenjska vprašanja tržaških Slovencev in Slovenije na sploš= no.Trpko je, da se ševpojavlja vprašanj e, ali bodo Slovenci živeli pod tujci ali samostojno.Se bolj žalostno je,da ne bi živeli v svobodi,če= •tudi bi se priključili domači državi.
Iz mnogih razlogov,ki so bili mnogokrat obravnavani na dolgo in široko,bi bilo Svobodno ozemlje najboljša rešitev.Trst bi bil izročen svojemu pravemu namenu - pristanišču za Srednjo Evropo. Öe bi Tržačani našli način za strpno sožitje,bi bilo odstranjeno boleče trenje med 1= talijani in Slovenci,kar bi bilo mnogo težje,če bi Trst pripadel tej a li oni državi.
Ta rešitev je postala po zadnjih govorih še bolj neverjetna kot Pneje. Italijanski ministrski predsednik g.Pella je ponovno predlagal Plebiscit za celotno ozemlje. Tega Jugoslavija ne more sprejeti,ker je Lilo poitalijančevanje tega ozemlja pod pritiskom fašistov in še celo kasneje tako,- da nihče ne more odrekati Slovencem pravice,da se opomo= ^ejo in da se posledice raznarodovanja popravijo. Drugi vzrok proti Plebiscitu je prav tako močan, čeprav ga Titovci ne 'bodo nikdar prizna li. Vedo namreč, da si s svojim upravljanjem v coni B niso pridobili Naklonjenosti prebivalstva, kakor si je niso pridobili tudi drugod v Jngoslaviji. Vedo, da bi prebivalstvo v obupu prav verjetno glasovalo bajši za Italijo kot pa da ostane pod komunizmom. Kajti noben vrag ni lako črn, kot ga slikajo - bi si mislili ljudje. Tita poznajo, na slab se 'ne more iti, zakaj ne bi torej poskusili z novo demokrščansko Itali 3d? In kdo bi jim mogel zameriti, č.e je še tak zasanjan romantik, pa sam rajši živi v tujini kot pod Titom? Krivdo za tako stanje nosijo sa “jo in izključno komunisti in oni se tega zavedajo. Prav zato se boje,
Ja' bi grozni polom njihove politike - polom,ki je v bistvu izdaja -Prišel na dan.
Tito se o coni B sploh noče meniti."Mi smo tam", je šaljivo pripo hnil, "Mi smo tam." Za smehom in kričanjem njegovih poslušalcev na Ckro Slici je bilo slišati posmehljiv krohot. Tam so se titovci vsedli,tam so zagospodovali, tam so pritisnili s svojim "socializmom" in tam so spravili ljudi v nesrečo kot v vsej Jugoslaviji. Tega ozemlja nočejo spustiti iz rok, četudi v korist Svobodnega tržaškega ožemi ja.Pri tem ; se deloma popolnoma naravno drže načela, da je "bolje drži nego lovi ge", v večji meri jih vodi strah,da bi v svet prodrle točne in sveže vesti o njihovem vladanju v tej coni, ki se ne razlikujejo od vladanja °3talih pokrajin. Razgalil bi se njegov "socializem", odmašila bi se jsta tisočem ljudi,ki zdaj trpe, potem pa bi zakričali z močnim glasom bN s krepko pomočjo Italije,da bi jih slišal svet in bi odmevalo, celo 2hotraj jugoslovanskih meja. Trpel bi ugled v svetu,kolikor ga je. Tr. ' Pela bi celo zavest domačih komunistov,še bolj pa tistih,ki vdano pre-Psšajo Tita,ker se zdi pač boljši kot kominformovci in krepak zagovor= lk narodnih interesov. Tudi take ljudi potrebuje vsaka diktatura,če
oblasti.
KonSno bi Svobodno ozemlje pomenilo poguben vzgled ljudem doma v Jugoslaviji. Tam bi živeli Slovenci svobodni in samo stojni.Tam biživ^ Ijenje vedno sproti dokazovalo, da je brez navlake komunizma mnogo lep, se in boljše. Skozi tak Trst bi pronicale v Jugoslavijo zapadne ideje in pogledi,.misli o svobodi in vse ostalo,kar je tako pogubno za tota= litarni režim. Titovci nočejo,da bi jim pred nosom nastal tak nov za ; padni Berlin! Zato.je jasno: Tito noče Svobodnega Trsta.
Zaupna. obvestila iz domovine nam po'trjijjejo zgornje izvajanje, ki smo ga razvijali.že pred tem popolnoma samostojno in na drugih podat 5 kih. Verjetnost je torej toliko večja. Po poročilih iz zanesljivih vis rov je bilo v vrhovih partije že pred dvema letoma sklenjeno,da more Jugoslavija žrtvovati Trst, če.si.s tem pridobi cono B. Tako so bile torej vse naročene demonstracije zgolj propagadnega značaja,da zaposli -i-n	množ ice, nevedne ljudi; predvsem pa, da bi z njimi okrepi
li stališče Jugoslavije pred zavezniki, kadar pridejo na vrsto pogaja; nja. Vse ostale uradne kombinacije z etničnimi črtami,koridorji,kondom mmiji ter vse poluradne izjave Bebler j ev, Babičev,Kraigher jev in Popov: cev pa so le pesek v oci Italijanom,da ne bi bili pri pogajanjih pre ? vec zahtevni in da ne bi izsiljevali na osnovi tristranske izjave iz leta 1948. Tudi navidezna^Titova požrešnost po celem Svobodnem ozemlji (izven mesta) je le.taktična poteza,da bo mogel pri morebitnih razgovo rrh popuščati.ter si tako končno pridržati cono B in morda še izsiliti kakšne koncesije v samem Trstu, Svobodna luka je največ,kar bo na ta način dobil. Sicer pa Titu prija, da tržaško vprašanje "rešujejo" tako dolgo, kolikor je le mogoče. Cas dela zanj in nekega dne bo svet stal pred izvršenim dejstvom, da je cona B praktično oriključena in da sta " nga ni vec mogoče spremeniti.
BEVANOV POSKUSNI PRAŠIČEK?
..	sodbo, ki sta jo izrekla o Jugoslaviji g.Attlee (KT124!
g o . ennie Lee,zena g.Bevana, prvaka laburistične skrajne levice(gl' ■f j‘	^e v ? t a * Vendar pa jo razumljiva opazovalcem' britanskega po#j
litienega življenja,ki.so lahko pričakovali,da bosta Bevana pri svojef drugem obisku Jugoslavije polagala prvenstveno pažnjo materialni stra* deiotne problematike .Oba izhajata iz dogmatične osnove, da je le ra# dihalni socializem sposoben zagotoviti višjo življenjsko raven in pri* est! splosm napredek državi.Ko se glede tega zbližujeta s komunisti)
zmu arprt n2+0T,fZ^lk:^;]tta-0d g-Attlee3a.Ta gotovo daje prednost sociali ia	1	ven^ar p? odklanja v dosledni demokratičnost
nihVočim u P0!1^1011? dogmatiko, ki slejkoprej pripelje do avtoritar * "dir.£n J Lmr,eZ op°2lcl0e.Preden je g.Attlee kritiziral jugoslovansko dirko z enim konjem ,se je gotovo vpraševal,ali je dovoljeno delati
t ^fn+, grP^e naPake,ki ličijo na ekonomski salto mortale, ne da bi bilo: Ijudotvu^.k! zaradi teh napak trpi, mogoče odstraniti-slabe upravitelje-Z ^	polnevdeniokracije,kjer ni dovoljena opozicija.
1942 v	bl gdc !Lee vP^ašala kot se je g. Churchill let«
liud'kib	kŠ ? Vredn?st ima0o gigantske reforme, če so namočene '
tl	solza]l in krvi.Kaj ima ljudstvo od "industrijske demokracije
vsevednemu komunističnemu vodstvu,ki je spet in spe tnSm	ga De ^fP^ polomilo? Y politični demokraciji bi ljudstvi
? upravnikom dalo red . škornja, v "industrijski demokraciji”
P ^ M Pe ljudstvo prisiljeno dajati red narodnega heroja, buri	dvoma pa. ni, da jugoslovanski poskusi zanimajo zlasti ler
kai coriohn s ra;]no d®Y5-c?”5er si ta ne bi mogla uekažnovano' privoščiti -tičnidT^ng?0 -•llm1,cni de“°kraciji, 30 veseli, da to delajo V komuni* stični Jugoslaviji. Tako ne bomo.prav nič .presenečeni, če bomo 'morda
KLIC TRIGLAVA 53,Bucks Hill,Chapel End, Nuneaton,Warwickshire
Izhaja 1.in ^.ponedeljek v mesecu
po dolgih letih zvedeli, da je praV g.Bevan veliko pripomogel,da so se titovci po prejšnjih porazih odloči li za te nove pdzkUse. Za to bi tu* di govorilo globoko prijateljstvo, ki vlada med Bevanovimi in Djilašoff.-
•	■.	. NA TRŽAŠKI FRONTI
(Od naših dopisnikov)'
Pred četrt milijone Slovenci,zlranimi dne 6»septembra 'na proslavi ■desete obletnice ustanovitve IX.partizanskega korpusa na Okroglici, je Tito preskočil vse dosedanje predloge glede.tržaškega vprašanja in pred lagal internacionalizacijo Trsta in luke,vse ostalo ozemlje sedanjega Svobodnega Trsta pa naj dobi Jugoslavija.
Svoj predlog je hotel Tito podkrepiti z lepo zbranimi podatki r i-talijanskih grozodejstvih nad Slovenci in Hrvati vse od požiga tržaške ga narodnega doma 30.julija 1320 do kapitulacije septembra 1343.Podatki so bili namenjeni Italijanom in Zapadu - toda obojni tisk jih ni omenil. Tito je odklonil tristransko izjavo o vrnitvi Trsta Italiji,ki naj bi le reševala Pe Gasperija na volitvah;toda italijanski narod malo’mišli na Trst,je dejal Tito."Njega peče brezposelnost,njega pečeta nesocial = nost in neenakopravnost,ne pa Trst." Tito nima dalje nobenega navduše •-nja za mirovno pogodbo,ker je zdaj "Trst politično nekaj drugega kot pa takrat,ko smo podpisali .pogodbo".Za Jugoslavijo je pogodba,kot se kaže navzven sedaj,nemogoča in bi jo bilo treba v marsičem spremeniti,da bi lahko popravili vse krivice,ki so bile storjene od strani vojaške upra= ve v-coni A. Pal je je maršal odklonil razdelitev obeh con med obe drža= vi,ker da ne upošteva koristi Tržačanov samih.Priznal je,da predlog za kondominij ni bila "najboljša .rešitev".Izhod iz slepe ulice,v kateri se zdaj nahajamo,je dodal Tito,je internacionalizacija Trsta in priključitev obeh con Jugoskaviji.
^ Pve uri kasneje na kosilu v Vipavi je okrogilški govor dopolnil,da Jugoslavija ne bo nič več predlagala glede Trsta,svet ra da naj ne roza bi, da je bila Italija' v vojni poražena. Dopisniku BORBE pa 'je Marinko izjavil,da_"nam sedanje, italijanske oborožene provokacij e'politično nič ne škoduj ejo,ker_tisti naši ljudje,ki sicer nasrotuj ejo socialistični u reditvi Jugoslaviji,podpirajo jugoslovansko vlado v njeni zunanji politiki in zlasti v obrambi naših nacionalnih interesov". Teden dni kasneje je Tito iz Splita posvaril Italijo,da bo okupacijo cone A smatral kot agresijo,ki ji bo Jugoslavija primerno odgovorila.
Nekaj ur kasneje za tem je g.Pella predložil plebiscit na celem tr zaskem ozemlju - za Jugoslavijo ali Italijo.Zagrozil je, da bo "naš par= lament in vlada vedela, kako naj tolmačita interese svoje države in voljo naroda", če ta problem ne bo kmalu rešen.V noti velesilam in Jugoslaviji je g.Pella še predlagal konferenco petih držav ,kjer naj se izdelajo ' podrobnosti glede samega plebiscita.
Jugoslavija je zavrnila predlog g.Pelle.	(ps)
.	•	4-
Trst, 14. septembra'. - Neposredna nevarnost, da bi' laške'divizije vko rakale v naše mesto, je minila.Vendar je težko reči, kdo'je dejansko preprečil to "osvoboditev" Trsta, ki smo jo tu vsi pričakovali prejšnjo ne öeljo.Dvomim namreč, da bi se Lahi ustrašili zavezniške vljudne grožnje, da bo 50QQ^4fjgloameričanov streljalo na italijanske vojake,če bi zares no teli izvesti svoj "pohod na Trst";na takšno možnost namreč tu nismo računali. Pravtako je težko razumeti,da bi se g.Pella bal Titove vojske.
a tudi,da bi Tito zares udaril po Lahih, v kolikor se pačiti ne bi spo zab!!! in udarili naprej po-coni B. Več verjetnosti bo,da so zapadni diplomatski predstavniki v Rimu krepko sporočili predsedniku vlade,da obo rožene intervencij e mednarodno ne bo mogoče opravičiti in da bo v tem primeru imela Italija samo škodo. Na srečo ali nesrečo pa Lahi zdaj iz= ivajo svoj gnev predvsem na Britance,kar morem zapaziti vsak dan v ita Pijanskem tisku. Svoj glas je povzdignil celo škof dr.Santin,ki mu v Mi lanu pripisujejo izjavo,da 7 iz njegovega grla prihaja krik jeze,ko raz = misija o umazani politiki,ki jo-vodijo Britanci na račun Italije7.
Slovenska demokratska zveza je odklonila -tako zadnji Titov predlog ot Pellinega glede plebiscita, fztraja na tem, da je samo uresničitev mi rovne pogodbe,ki lahko zadovolji prebivalce Trsta brez razlike narodno-sti; Eronta za neodvisnost Trsta je mnenja, da na Okroglici Tito ni do-oncno zavrnil mirovne pogodbe,ampak da je dejal,da ona trenutno ni do-voijn0-jamstvo _ za Jugoslavijo-. Torej obstoja upanje, da bi bil za STO... rzaski titovci pa seveda v celoti odobravajo Titov predlog/saj je' vse tako jasno, da "ne potrebuje našega komentarja" kot je pisal Prim. drievnjk
Odmevi v An^Ii,ji in Kranci.ji
London, . 3^pte.mcrp-. "
Presenetljivo pozornost je to pot polagal Lritanski tisk na Titov govor na Okroglici in’na italijansko reakcijo. Praktično; ni bilo dnevni ka in tednika, dr», ne bi poročal, kot da se je tu dogajalo dejansko nekaj več kot pa le kokodakanje pleplašenih kokoši kot je zadnjič komentiral KLIC TRIG-LAVA. Neodvisni TIMES je pisal o dogodku kot zelo' pomembnem in ..v ^vodniku svetoval, da je treba Titov predlog za konferenco z Italijani (kar je ponovil na Okroglici), vzeti resno.; "čeprav je Tito postavil viso ■ko ceno, je utegne- v. teku .pogajanj znižati" .Neodvisni THE EYSNING NEV/3 vidi. v’Titovem ponašanju veliko mer£ samozaupanja, ker se je izkopal iz najhujših težav in ker pc Stalinovi smrti kažejc Rusi prijaznejši obraz. Ugledni EC0N0MI3T jo mnenja,da bi moral o zadevi razpravljati Atlantski syet( zunanjih ministrov),ker ni nobenega izgleda za neposredni sporazum med Jugo slavi jo.in Italijo; Levičarski tednik NEV/ STATESMAN & NATION se .tolaži,da je bil Tito oster le zato,da pokaže Lahom,da se jih ne boji» List ne zataji simpatij za Tita,kot-j ih tudi ni mogel laburistični j)ATJ HERALP, in zaključuje, da je "Trst dejanska nesreča,ki bi jo italijanski politiki itak iznašli, četudi ne bi-obstojala". 3PEC.TAT0R prigovarja v.-® lesilam,naj pazijo, da se stvar ne bo reševala 1 s silo. Konservativni LAILX TELEGRAPH je ugotovil, da Anglija ni'bila v naprej poučena o izja= vi g.Pullesa,ki je dejal, da more biti tristranska izjava iz leta 194^
. spremenjena. Y Londonu mislijo,da je bilo to le osebno mnenje ameriškega zunanjega ministra,
Izjavo g.Pullesa,ki je bila prav po dullescvsko'nejasna in kačhejo .popravljana, so zelo ostro zavrnili tudi v Parizu. Kot vse kaže, so Francozi odločeni prevzeti•iniciativo in poskušajo dopovedati britanili .in ameriški vladi)da se to pot Italija ne šali in da hoče za-vsako cene pripeljati tržaško vprašanje do rešitve. Po mnenju francoskega zunanj■ = ga ministrstva bi bilo zato zelo napačno. Če bi hotela London in Washing ton stvar prepuščati času.
.	■	■	JAVNO MNENJE'	'
Paberki: G.urednik! Prcf.XYZ je no hote nakazal zelo zanimiv .problem, ko je namreč pisal o plesih Mariji nih družb.pod cerkvami. Pejstvoje namreč tudi mene presenetile,ko sem se spomnil kako huda pregreha je hila pri nas doma,če je kdo ža= vil na ples. Ker pa doma nisem gle dal-na stvar•ozko,se tudi tu prav nič ne škandaliziram'nad "^erkvoni-mi" plesi po Ameriki,Kanadi,Angli= ji itd. Mladina se.pač rada'vrti in gotovo je bolj še, če to počne pod pametnim nadzorstvom kot pa če ec lovi po deskah drugod..Seveda pa e tem na "pregrešnosti" hi nič spre^ menjenega in bi bilo zelo koristno če bi slišali o tako različnem poj movanju( doma in na zapadu) tudi be sedo naše duhovščine.
• Sicer pa ste z uvodnikom "Slove nci in veliki svet" namignili na oelo vrsto primerov in prakso,ki je bila pri nas v navadi.Nič'neobi čajnega ni bilo pri nas,da župnik ni hotel krstiti otroka,če ni imel prvo ime po kakem svetniku.Tu no -ben duhovnik ne dela vprašanja gle d_e _tega,_amp_ak _kr_s_ti__o_trp_ka _ko_t _to__
Naš zastopnik v USA g,J.Žerjav se je preselil na 355,Hancock Ave, Bridgeport 5,Conn.
starši oziroma botri želijo-V moji družini je bil primer, da župnik ni hotel dati odveze p.ri spovedi, do ^ ker ni spovedanec, obljubil, da. ne bo več bral "Jutra". Težko si sa -misijam kaj takega na zapadu. ABC,
Spomenik: G.urednik! Pišete,da je nemogo.ee,.da bi ti.tovei imeli vpliv na c.Hritansko .armado,ki še je borila -v it ali j i .:To je lahko točno-, le v toliko,kolikor zadeva povelja .izdana tej armadi .N ed>rhFjr.o pa je •res, da so,-titovci s svojo bazo Bariju in s svojimi taborišči za vežbanje prostovoljcev po^Italiji v marsičem vplivali na mišljenje Britancev, s ka-terimi so prišli v stik.Saj je bilo v titovskem interesu vendar to.	T-.n,.
Maršal lord Mpntgcmery je prispel 15.septembra v Zagreb,da bi preučil jugoslovanske načrte za vojao ke manevre,ki se prične v nekaj dneh.Ogledal si je tudi ozemlje, po katerem potekajo manevri, '^celoti pa jim bo prisoten načelnik brit.imperialnega štaba gen.Sir John Harding,ki je minuli petek z vojaško delegacijo' dopotoval.
"PREVEC lEMOKRACIJE" V JUGOSLAVIJI?
Gospa Bevanova, k:i v javnosti tako kot poslanka ali kot urednica le ve TRIBUNE nastopa pod dekliškim imenom, popisuje v svojem tedniku v dveh zaporednih številkah svoje vtise is poletnega obiska Jugoslavije.
Gdc.Lee vprašuje, ali j:e mogoče, tudi v Angliji, imeti pravo demo = krapi jo., lin stvarne socialistične odnose v vsakdanjem'delavskem življenju. Medtem ko se Velika Britanija obotavlja v svojih nacionaliziranih indu= strijah z zmernimi ukrepi in različnimi odbori, je Tito zapeljal direkt no v polnokrvno delavsko kontrolo. Vsakemu podjetju določijo delovno normo,ki naj jo doseže.Ce je ne, preučijo zadevo.. Ce doseže presežek, si ga delavci razdelijo, del vložijo v nabavo novih strojev in nekaj odsto Fijo državi. Tito namreč vztraja, da bo industrija dobro delovala le, če bo vodena od samih delavcev ne pa od uradnikov. Ti naj bi smeli posre dovati le, kadar bi šlo kaj zelo narobe.
Take hočejo Jugoslovani izdelati najboljši vzorec demokratičnega -socializma na svetu. Seveda delajo napake, toda vedo da se lahko učijo samo med potjo in med delom. Ker pa se industrija šele razvija in se z" njo razvijajo tudi novi kadri, tako ni mogoče, da bi nenadoma prišlo do obče katastrofe.
Kaj pa parlamentarna demokracija? Bodo tudi v Jugoslaviji- prišli dc večstrankarskega sistema kot ga poznamo v Angliji,postavi ja vprašanje ga.Bevanova in mu odgovarja:
Tito enako kot Lenin veruje v odmiranje države. Na sedanji stran = karski sistem v svetu gleda kot na odsev obstoječega stanja socialne re volucije,v kateri je dovoljeno enemu razredu izkoriščati drugega.V brez razredni družbi pa bo vsa ta stvar postala zastarela. Zato bodo v novem bru na volitvah kandidirali samo kandida' je iz SocialistiČne zveze de = lovnih ljudi Jugoslavije.To pomeni,da morajo vsi kandidatje sprejeti kot svoj cilj o stvaritev demokratičnega socializma.Med seboj se smejo razlikovati samo o načinu in poti,kako priti do tega cilja - ne: pa o ci lju samem. Tistim,ki bi želeli obnoviti stari kapitalistični red, ne bo dovoljeno kandidirati.
Končno sodbo o Jugoslaviji bi bilo še prezgodaj dajati.Toda.nekaj je pa že gotovega. Morda ne bodo imeli našo vrsto politične demokracije, toda za velik korak so pred nami na poti k industrijski demokraciji. Začenjam pa sc vpraševati, zaključuje gdč.Lee, če postopek z decentrali zacijo in izgraditvijo delavske kontrole ne gre hitreje kot'pa ga je mo goče sprejemati.
Uspehi "socialističnih" podjetij
, Slovenska izdaja BORBE,glasila Zveze komunistov Jugoslavije,je 6.8.' letos.objavila popis podjetij,za katere je dopisnik imel podatke,kakšno izgubo so imela v prvi polovici letošnjega leta.Tole so številke izgube:
-	Poslovalnice trg.podj.etja "Preskrba" .......... din 98.610,-
-	Trgovsko podjetje "Rožnik" ..................... din 171.687.-
-	Poslovalnice "Koloniale" v Ljubljani .......... dinl32.5J0.-
-	Tri poslovalnice "Špecerije" in skladišče....... din 45.3.72.-
-	Sedem poslovalnic "Emone"  ....................din 232.978.-
-	Podjetje "Grmada" (več poslovalnic)'............ din 42.988.-
-	Tri poslovalnice "Delikatese" .................. din 113.349.-
-	"Inventurni minusi" pri podjetju "Hrana"........ din 51.642.-
Vsa tu našteta'podjetja so trgovine z živili.Toda nič boljše ni v 7nugih strokah: ena poslovalnica "Yolne" ima za 62..361 din premalo bla= ga.Poslovalnica "Drogerije" ima izgube 18.267 din. Pet poslovalnic "Iz= ire" ima izgubo 67.525.-din. "Merkurju" manjka 16.429 dinarjev.
Dopisnik se sprašuje,kakšne številke bi odkrili, Če bi sešteli vse te razlike v vseh podjetjih Ljubi jane, Slovenije, države. . .	(ds).
Moša Pijade je pri razpravi o novem kazenskem zakonu priznal, da je kila 1/3 vseh aretacij leta 195C neupravičena in 1/5 aretacij v 1.1952. ^ prvem primeru je bilo aretiranih 36.196 državljanov ( 36.4/’ neupravi= -eno),v drugem pa 15.484 ( 26.6$ neupravičeno).Številke, ki so vredne moč riega komentarja!

TITOVCI NA SREDNJEM VZHODU IN V AFRIKI (Od ri'asega dopisnika)
Dve leti ž& živim na Srednjem vzhodu in opazujem ^o živo mešanico narodov, ki so nam Slovencem zelo malo ali nič poznani.Tu so Grki,Turki, Arabci,Judj e,Armenci,Asirci,Maltežani,nasledniki Benečanov in križarjev, Perzijci in tako dalje. Vmes najdeš tudi Francoze,Angleže,Amerikance, in ‘Nemce. Pravi Babilon jezikov in problemov. Ti pa so različne'vrste - politični, gospodar ski in verski - in vsi so enako važni v razvoju in živ = Ijanju tega dela, sveta. Izobrazba večine ljudi je na zelo nizki stopnji in zato šo tu plodna tla za-razvijanj e najrazličnejših ekstremov,ki pred stavijajo za izobražence po eni strani priliko za zadovoljitev osebnih ambicij, po drugi strani pa stalno nevarnost za njihovo'živi jenjsko var = noši. Upori- in državni udari so prav tako naravni kot kje v Južni Ameri= ki. Srednji vzhod je podobno križišče vseh mogočih tujih interesov kot Balkan ali DaljpjL vzhod . • Kaže, da je glavni vzrok tega nerazvitost dežel, nizek življenjski standard in pa nezaupanje do naprednega načina dela in življenja. Pač pa je v obilici junaške tradicije, nožev, streljanja,pre = brisanosti,zahrbtnosti in nesnage. Zato jeza velesile ta del sveta pra= vo lovišče, iz katerega morejo s pomočjo domačih špekulantov izvleči ve^ like dobičke.
Industrijsko bolj razvitim državam nudi "nerazvitost teh dežel dobro tržišče. Do tega spoznanja so prišli tudi iitovci, ki so pred kratkim po slali na-Srednji vzhod in v Afriko svoje gospodarske delegacije. "Musli= man" Hasan Brkič,član bosansko-hercegovske vlade, je načeloval delegaci= ji,ki je. obiskala Sirijo,Libanon,Jordan,Irak in Saudsko Arabijo? Franc Leskošek, Član osrednjega- izvršnega sveta,pa je vodil delegacijo v Egipt, Sudan in Abesinijo^. Skoro z vsemi omenjenimi"'državami šo bile sklenjene trgovske pogodbe. Že več- mesecev^gradijo Jugoslovani moderno trgovsko pristanišče v Siriji,za Abesin.ijc pa bodo poleg pristanišča kot kaže gra d.ili	■ '	tudi nekaj' trgovskih ladij. Ustanovili bodo celo meša=
na abesinsko-jugoslovanska trgovska podjetja,ki bodo imela na -stotine tr goVin z jugoslovansko robo po vsej Abesiniji. Pri vsem tem je zanimivo da dobiva Jugoslavija ob rastočem nacionalizmu na Srednjem vzhodu in v Afriki ter pri vedno večjem nezaupanju do kolonialnih"sil v teh deželah vedno več ji, ugled. K- temu kajpak pripomore stalna titovska propaganda pro'ti kolonializmu'in za pomoč, manj razvitim'narodom v Okviru'Združenih narodov. Da Jugoslovani pri tem prodajajo svoj patentirani "socializem^ se razume samo pö sebi.
Seveda je to zelo posrečeno: medtem ko Amerikanci,Angleži in Franco zi dajejo ogromne kredite ,in:pomoč'Jugoslaviji, da se znebi "gospodarske zaostalosti" in da bi izpolnila petletni načrt industrializacije, ista Jugoslavija jemlje Francozom in Angležem gotov del tržišča na Srednjem vzhodu in v Afriki pod,-firmo "spoštovanja' neodvisnosti in enakopravnosti med narodi", - kar tem narodom seveda po tolikih letih kolonialnega iz= koriščanja•zelo ugaja.-Jasno pa je,da'pri tem iitovci ne'däjejo ničesar zastonj ali za nizko■ceno. Njihovi'proizvodi niso baš .prvovrstni in jr= goslovanski časopisi se nad•tem stalno pritožujejo, da delavski sveti ne polagajo dovolj pozornosti izboljšanju proizvodnje. Tisk tudi toži,da je bilo mnogo pogodb s-tujimi podjetji na zapadu ali odpovedano ali pa sploh ne sklenjeno, ker se jugoslovanski proizvodi niso mogli meriti z za padnimi niti po kakovosti niti ne po ceni. Vendar pa zdaj razvijajoči se nacionalizem na Srednjem-vzhodu in v Afriki tudi pred tem zamiži,če mo = re tako škodovati bivšim svojim gospodarjem.
S takim razvojem-dogodkov pa imajo tudi zapadne velesile gotove ko = risti, predvsem politične. Titovski odposlanci - politični, kulturni in e= konomski — širijo poleg svoje trgovine in "gospodarskega sodelovanja" tu di svoje "izkušnje" s Sovjeti, kar je na tem strateško važnem področju' silne važnosti.(To je bil'tudi razlog,da so Jugoslovani poslali kot svo = ja veleposlanika v Perzijo in v Indijo dva najsposobnejša komunistična diplomata -Šehoviča in Vilfana;slednji je po dobro opravljeni nalogi po stal Titov osebni tajnik.)Angleška in francoska protikomunistična propaganda namreč iz prej navedenih razlogov ni preveč učinkovita in uspešnac
1-7
l #
Ljudje tu smetraj^, da ima njihova protikomunistična propaganda samo en cilj: vlivati strah pred komunisti in Sovjeti zaradi ohdržanja lastnih položajev. Zato sem neštetokrat slišal izobražene domačine-nacionaliste izjavljati, da "slabš® pod komunizmom pač'-ne more biti - enega gospodar ja zamenjaš za drugega". Vsako dokazovanje, da bi komunistični odnosno sovjetski gospodar bil dosti slabši, naleti na gluha ušesa in je smatra no za propagando. Nekdo me je celo pobaral, zakaj branim imperialiste.In še nekaj: tukajšnji .izobraženci izkoriščajo komunistično nevarnost za dosego svojih nacionalističnih ciljev, .tj. za izsiljevanje manjših .ali večjih koncesij od tujih upravnikov odnosno podjetij, ki imajo na tem področju svoje vire .surovin - zlasti petrolej. Titovci so zato kot "ne zainteresirani in neodvisni" dobrodošli na obeh straneh.'lo eni strani "pomagajo proti kolonializmu", po drugi strani pa vlivajo s svojimi zgodbami o. Sovjetih domačinom v mozeg strah;, to pomaga, da ti ljudje pr tem razumneje prenašajo tuje posadke in podjetja na svojem področju s ozirom'na dejstvo,da se sami ne .bi mogli ubraniti komunistične napadale nbsti. To. pa daje zapadnim silam, obenem več časa, da se s pogajanji pri 'lagod.ijo novim razmeram in to brez prevelikih bolečin in'izgube ugleda, •lomaga pa na koncu koncev'tudi domačim go.spödom,' ki se bojijo Vsake ,iz= premembe obstoječoga stanja, ker bi taka sprememba utegnila prinesti ko~ uec njihovega feudalnega gospodstva. Danes se drže na površini samo še R tem, da javno podpirajo pokret proti kolonializmu, na tihem si pa že= le,da ne bi nikdar uspel.
. .0O0 . .
+ Demokratski kandidat- na zadnjih ameriških predsedniških volit = vah g.Adlai Stevenson,ki se je po= leti mudil tudi v Jugoslaviji, j e v Revije LOCK napisal članek c svojih vtisih. Beograjska "Borba" se je sicer veselila ocene Jugo slavij e,a ui mogla prikriti negativnih Ste -vensonovih zaključkov-: "Dokaj- prostora posveča Stevenson spremembam v našam gospodarskem razvoju,njiho Vega pravega pomena in smisla pa najbrž ne more popolnoma do jeti.To dokazujejo nekateri njegovi,zdaj-Poenostavljeni zdaj površni in netočni sklepi,ki se - tako- se zdi -omejujejo glede političnega ra.zvö = ja v..naši deželi na vprašanje stop ftjn #spremembe sovjetske prakse’in da katerih je prišel s stališča a= noriškega pojmovanja demokracije sploh, öd to'đ tudi njegova opomba, đa je h.pr.v naši deželi manj demo ^ratičnosti kot v-'Grčiji in Turči= ji, posebno pa še v USA5."
+' Za novega veleposlanika Združenih držav v Beogradu je bil imeno= ven g.James Riddleberger.V medna -tednih krogih predvidevajo,da se n tegne z njim poostriti ameriška po iitika do'^ita.To je’sioer Amerika nameravala že prej,ko so bile prilike ugodnejše in izgledi večji,pa je prejšnji veleposlanik g,Allen temu močno nasprotoval,
+• London je obiskala skupina jugo slovanskih folkloristov-plesal= cev.Nastopili so na televiziji.
+ .prihodnje leto bodo obnovili iz gradnjo. !'Novega Beograda" na le vem bregu Save.Do slej stoje kot ne me 1riče umnih gradbenikov beton -ska ogrodja predsedstva vlade,ho= tela in študentskega naselja.Toda predhodno bomo morali dvigniti te= r.. n zn 5 metrov, ker "ta svet ni nič -kaj trden in ga bo treba utrditi", kot piše BORBA. Obenem bodo nada = Ijevali z gradnjo vladne palače,ki stoji na betonski plošči,ta.pa leži na 40CO pilotih :
+ Jakob Zagožen iz okolice Gornje ga.gradu se že šest let trudi, 'da'bi dobil iz Belgije svojega si= na Franceta,ki je bil kot otrok po materini smrti odplejan iz taboriš .ča Auschwitz v Belgijö in tam.ader tiran od neke družine.Belgijske 0-blasti in skrbniki so doslej odkla njali vrnitev.Uspela akcija za vr= nitev Ivana Firečnika iz Šoštanja, k± so ga posinovili,Nemci,'pa je-o = četu vlila upanje,dd bo uspel tudi cn.Pričakujejo,da se bo tekom septembra odločila usoda 11 letnega Franca Zagožna,
+ Jeseni pričakujejo v Jugoslaviji obisk francoskega zun.ministra g.Bidaulta. - Jugoslavijo so obiska li francoski socialisti-mladinci.-Ko se je poleti mudila tam grupa kölnskih študentov,se je eden spo^ zabil in na obisku Begunj vtaknil cigareto v usta kipu,ki je pred -stavijal žrtve nemške nasilnosti. Ctudenta so poslali takoj domov.
AGRARNE REFORME V JUGOSLAVIJI ’.
.(Od posebnega dopisnika)	• • .
Znani srbski publicist g'.Desimir Tošid je imel 10.septembra v Len donu predavanje o raznih agrarnih reformah v Jugo slaviji.Predaval je v prostorih Allied Circlea na srbskem jeziku v okviru kulturnega odbora ^druženja svobodnih državljanov Jugbslavije.G.Tošida' je predstavil pr= vak Demokratske stranke in b.minister dr.Božidar Vlajid.
Po začetnem očrtu poljedelstva na jugoslovanskem ozemlju pred pr= vo svetovno ' vojno, je predavatelj poudaril razno liko s t, ki je tladala mei posameznimi pokrajinami tako v pogledu lastninskih odnosov kot v pogle ■ du kakovosti zemlje in načina obdelave.
Dočim smo v Sloveniji - z izjemo gozdnih kompleksov - imeli pre = težno majhne kmetijo do 20 ha,so bila za Slavonijo in Vojvodino znapil na veleposestva. V Srbiji in Črni gori je spet prevladovala manjša po= sest v lasti neodvisnih kmetov, v Bosni in Hercegovini pa so imeli pol-fevdalna,begovska posestva,ki so bila v ogromni večini last muslimanov. Fevdalni ostanki so se ohranili tudi v Dalmaciji in Mekedoniji(kolonaš tvo in čivčištvo)5 v slednji je bilo tudi nadvse pereče vprašanje neob delane Zemlje,ki je presegala 50f° celotne 'agrarne površine.
Nova država se je takoj lotila zemljiške reforme: z zakonom iz le ta 1919 so zemljiško posest omejili do 50 juter ter odpravili vse ostal ke fevdalizma na celotnem jugoslovanskem ožemi ju.Ustava iz leta 1921 je potrdila pridobntve agrarne reforme in je - v značilno razliko od komunistične ustave - zajamčila tudi površinski minimum,ki ga kmetu ne •sme nihče odvzeti odnosno prodati. Uspeh gibanja za zemljiško reformo v predvojni Jugoslaviji je bila ustvaritev zemljiškega sklada preko .1,800.000 ha^zemlj e,od katere so preko 1,700.000 ha razdelili med pol milijona kmečkih posestnikov.
. Leta 1945 je komunistična oblast proglasila nov zakon o agrarni reformi,ki v glavnem omejuje zemljiško pjsest na 25 ha obdelane površi ne. Tz tc reforme je nastal zemljiški sklad kakega poldrugega milijo= .na,hektar jev,od katerih je bila le približna polovica razdeljena zaseb nim kmetovalcem. 3 to reformo so predvsem udarili nemško'manjšino in politične nasprotnike, zemljo pa so razdelili prvenstveno bivšim parti zanom. Vendar pa je bilo že tedaj razvidno,da imajo komunisti v mislih kolektivizacijo in ne utrditev malega kmeta.
In ta se je pričela z vso silo po.prelomu z Moskvo.V kolhoze(kmeČ ke delovne zadruge) in državna posestva so že spravili okoli 28^ celot ne agrarne površine v državi,ko so letos nenadoma preokrenili svojo po litiko.Letošnje ukrepe je g.Tošič označil kot "tretjo agrarno reformo". Zemljiško posest so omejili na 10 ha razen v izjemnih primerih rodbin= skih zadrug. Tako so^ustvarili zemljiški sklad ca 400.000 ha,ki pa jih bodo dodelili izključno državnim in drugim javnim organizacijam.Ta fe= forma torej ne pomeni nekako preokrenitev v bolj "demokratično"obliko' poljedelstva, ampak nasprotno pomeni utrditev državnega sektorja.Držav= na posest bo zdaj pokrivala lOft celotne površine’v razliko"od 5^'pred reformo.Jugoslovanska poljedelska struktura se bo skoraj povsem i2ena= .čila s strukturo v Češkoslovaški.,Madžarski in Pol j ski .Komunisti nočejo izgubiti, ekonomske in politične 'kontrole na vasi,zato ni mnogo upanja na boljše živijenje našega kmeta.Treba pa je zabeležiti, da je kmet do = bil doslej dve bitki s komunisti.Ukinj en je bil namreč prisilni odkup in opuščena kolektivizacijska kampanja.Od političnih okoliščin pa zavi si če bodo kmetje izvojevali tudi vojno.
G.Tošič je še poudaril, da kljub velikim spremembam od 1.1919 osta jajo osnovne črte nespremenjene: tako ve.s čas do danes - in utegne tudi v bodoče prevladuje mala posest do 5 ha,ki zajema kakih 65^ vseh kme tijj dočim je posestev med 5 in 15 ha vedno okoli 30^isto kot leta 1919 po prvi zemljiški reformi.
Predavatelj je^ob zaključku naglasil, da'.za kako novo reformo ne bo v Jugoslaviji več^proštora,ker ni več kaj razdeliti.Glavni problem je zdaj in bo^v bodoče kakovost zemljišča,smo trna obdelava in mehaniza cija. - Navzoči poslušalci, med katerimi so bili tudi gg.S".Jovanovič,7. čilder,B.Jevtič in R.Kneževič, so pohvalili izvajanja g.Tošiča.
KLIC TRIGLAVA: eno le t.na naročnina 24/-, četrtletna 6/- za Veliko Britanijo