leto xr. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 1150 din, za V« leta 00 din, za 'h leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača In toži se v Ljubljani. Številka 1B5. Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov na vračamo. — Račun pri za trgovino, industrijo, obrt imhaSsZ Tt!3ft ponedeljek, v*»1»«cbzz ji) pStek LeubBlana, pometieSsek 29* novembra 1937 Cena gaRL VSO Ma Ko dvajsetič praznujemo praznik zedinjenja, j§ pa6 že Sa-3, da ga praznujemo' krz vseh nepotrebnih fraz ih timi brez prikrivanja resnice. Zato snunoremp tudi mirno priznati, da M ne praznujemo tako, kakor s rito sanjali pred 19 leti in dfj je praznovanje praznika zedinjapja skaljeno le s prp-' mnogimi stvarmi. s\em pa seveda hi rečeno, da bi molalo tako tudi ostati in da nam ne \ mogel postati praznik zodinjen\ to, o čemer smo nekoč sanjali\a kar hočemo- še danes, da postaj A ravno zato je treba p-ogledetrtfesnici odkrito v bdi in dognati vtooke, ki so krivi, da ni praznik zeobrje-nja takšen, kakršen bi moger,jn tudi moral biti. Kden glavnih' vzrokov, pa je i tem, da se je vse naše notran, politično življenje razvijalo v le v znaku borbe, ostre sebojne borba, nikdar pa v zAaku sodelovanja. Nujna posledica/tcga je morala biti, da. so bili celq listi, ' je w ranife-v e/no; hted- ki so 4ioteli vdelovati pot*njeni|24/6epte^bra za*^ ^ v medsebojno borbo. Nasppptja so zaradi tega rasla, propad/' so se širili iti več ko enkrat stvp Že doživeli, ko je tuji a vel napovedoval bližnji konec. Toda vse zlovoljne prerokbe so propadi^, ker nas skupna usoda veže le premočno-skupaj. Toda podlago za sodelovanje je vendarle treba ustvariti, ker bolj večati nasprotstev pa' vendar ne' smemo. Ne mislimo ja tu na sodelovanje^ ki ga usjlrarjajo raz,n e strankarsko-politi.črCe kombinacij ker imajo takšnečkombiiiacije le prehoden zpačgj, /remveč prppagi-, ramo sodelovanje^' ki ustvarja trajne naterialne ali/moralne dobrine. imamo n. pil.' ljudi izredne intelektualne gojence, toda ti ljudje se ne morejo^prav dvigniti ih ni'-: jim dano, dft' bi uporabili svoje talente v prid .celoti, .če jih ne dvigne kakšna politična kombinacija. Efekt;,Vsega tega je, dd,.dru7 god ustvarjajo' možganske trgste, ki naj sjjjžijo vsej celoti, mi .pa ustvarjajo možganske t raste, kj naj' poležejo svojo silo v medsebojni »o^bi. 1 ‘Ali, da govorimo še konkretnejel .Vsi smo kapitalno tako revni, da dudi z zdnttenimi močmi nismo še kes navalil tujega kapitala. Toda z združpnijh delom bi mogli vsaj' zboljšati stojo pozicijo. Namesto tega pa nekateri smatrali naravnost zajispeh, če so ubili slovensko'deiftrniatvo. Niti na misel jim ni prišjt, kako bi se s sodelovanjem pmenciraia sila celote, temveč so »li in so še tako ozkega mišljenji da vrednosti sodelovanja niti ianes ne poznajo. In. kakor pri di&iafništvu, tako je bilo pri industrij tako je tudi v trgovini, tako jeqia vseh poljih gospodarskega ittj|udi duhovnega življenja'.'Eni 9$ trudijo, da, nekaj' ustvarijo, driwi jiim delajo- z istim elanom ovire Ji naravna ^posledica vsega lega lejSda ne pridemo na-r-~! ne '"ni in^ie drugi. gmnanjkMje smisla za plodnost in keristn^t sodelovanja dc-’ aztije, da je lljbioghn našim, iju-tev.i rkiminam misel zčdinjSiija bolj derViV&rjja pa notranja po Ir eb a-.. . '(> jijlii . ,81 rq a srn a j o*** ii odimc vsi,-..toda njtegov idjiji'jno vlada* nad. našim jaVnim življenjem. JLigedcvanško ideja je padla ne nlvb »ti unkftjskeg* na- do bi goltala vera vseh nas, -mesto Podobni smo družini, v kgteri je egoizem poedinih bratov močnejši ko ozir do napredka vse družine. Ta egoizem ne pozna ozira do potreb drugega brata, kar naravno povzroča pri dragih bratih’ odpor-proti temu egoizmu. Se njkdar pa ni bil egoizem tako ustvarjajoč, kakor je -altruizem. Ia* usodno zle- je baš v te,m,,da iz^ia-šega javnega življepja izgiUja al-. truizenj in da se vednp-boij širi egoižem. ltevpj *je privedel že do tega, da tik smotra egoizem kot edina gonilna *dfa. S tem pa je seveda propadlo tudi vsako plodno scdelovapjf* vseh, temveč je mogo- če sodelovanje le še v okrilju posameznih egoižmov. Takšnega razvoja-fii mi Slovenci nismo nikdar žetefi in ga tudi pismo nikdar hoteli. Kadar je bilo le mogoče/ smo tudi dtikazali, da smo pripravljeni za vtajto sodelovanje in tudi za sod&ovapje, ki žafiteva od nas žrtev zaradi iToda mnogo pregibi ero©,; mogli sami j?ripohioČi e- lovanja do zmage in Strugi nimajo tega obzorja, jjkrtd vrednost resničnega sodek^hsnja ■,pojm-o val i, jHrtoto tudi no moremo pomagati. r** ■' Nasi največji duševni velikani so inišel sodelovanja pravilno poj- movali in jo znali tudi uveljavili. Ali naj rečemo, da nimamc danes vfelikih duhov, ko pp, jn misel sodelovanja potisnigffd tako v stran?.. Praraujoajptf^raznik zed'injeij#f z vero vji^u na boljše čas^d&fdu tudi 2w*tSxro in kritično pi;e»&jo da- n»«tfega stanja. Verujiftio, da ai >, genij naših narodov našel post, iz vaseh zablod, tSŽh‘8ružhL5tvo danes‘‘ne zadeva samo trgovstva., in njegovih interesov, masteč langira.-v velikem obsegu tudi, interese 'obrtništva, ^tipskih* podjetij ter'celo indu-3trij|„ Pod žilavim vddslvcm za-družnili central je zadriižnišvvo razmahnilo' svojo-delavnost- na vsa polja gospodarske , delavnosti. in forsira uštaiuivljanje zadrug tudi brez zadostnega ozira na gospodarske pogoje in potreibe. Stališče privatne gospodarske iniciative do zadružništva’ ni v vseh oblikah in panogah‘terfakp. Predvsem moramo izvzeti občckoSfištne zadruge, ki se nanašajo na zadružno obratovanje v poljedelstvu, bodisi da so to strojne, plemenorejske, semenar-ske, mlekarske, pašniške ali sorodne zadruge. Te zadruge so dobrodošle malim kmetskim posestnikom, da s skupnimi sredstvi, ki. jih poodinec ne zmore, racionalneje opravijo- to, kar bi posameznika stalo mnogo preveč. Moramo pomisliti, da je pri nas razvita drobna, kmetska posest- -in- Ctajžar* stvo, ki ne predstavlja-racionalne, oblike gospodarjenja/in je zato združitev- malih kmetovalcev za skupit%^er®?e^T kolikor so za to odločlim ‘stvarnf in ' gospodarski povodi, gotovo umestna in priporočljiva. Vendar inor&mb; priznati,• da se je.tudi pri teh zadrugah' delalo doslej žal večkrat po političnih in strankarskih vidikih, kakor p,a po gospodarski potrebi. Posledica tega je, da se osnujejo zadrp-ge, ki n ima jo za uspešno delovanje dovolj pogojev. Kot primer lahko navedem, da imamo dokaj nezdrave konkurence y puškar- skem zadružništvu, Posledica tega je, da se naše/mlekarstvu in sirarstvo kot- celota nista mogla povzpeti do one stopnje, do katere so dani pogoji. Izjemo tvorijo danes le posamezne mlekarske zadruge. Relativno najbolj razvito- in vdo-rnačeno je kreditna zadružništvo. Njegov razvoj je ozko povezan z nacionalnim napredkom slovenskega gospodarstva v .'zadnjih- 51) letih. Ima velike1-zasluge la vzgoji-t.ev smisla za štednjo med kmečkimi in delavskimi Sloji. S sistematičnim delom je zbralo milijardne zneske ir.ed narodom, jih stavilo našemu kmetu, obrtniku pa ’ tudi’ trgovcu v obliki'kratkoročnega cenenega personalnega kredita1 rfa razpolago: PolcžSlj-mestnega kakdf .kom- ij»jV|jpdo'nf^j*ddif^bgi-hra-': hi-lhic ih posofilnic! Nflido iz naših krogov ne bi mogel zanikali ali prezreti ogromne-vlogo - ki-editne-:ga zadružništva’^a naše gospodarstvo-in, baš zgto smo danes teniholi zaskrbljeni, kak*«* 'naj bo sedaj njegova uAoda. Zadfiižrti ssakbn je zasno-vap rta centralistični poiilaffi Že dgnes so z-vsemt •močmi stremi za tem, da-se vsa uprava in vse odločitve ter cela kontrola in tudi vsa sredstva centralizirajo pri glavico.družni zvezdin bodoči zadružni banki. Alarmantni članki v časo-pisib ki prihajajo iz zadružnih v.pst, jasno kažejo, da se tu pripravljajo stvari/ ki -niso v interesu kreditne samostojnosti slovenskega gospodarstva in katerih •izvedba bi nas tudi na tem polju spravila v popolno odvisnost od central v Beogtadu, kakor smo to že doživeli na.polju' hipotekarnega kredita^ cbrtpiških kreditov in poštifot-hraniiniškdga pfomfeta. Že idejjtvp, da je^pp nehspeli in enostranski uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov naše zadrbžhTštvO moralo -oddati epi, portfelj -oksvg sedemdeset tisoč kmetskih dolžnikov centralistični Privilegirani rgrdrn; hanki, ppm&hl za ^poj^dar-.. stvpr.težak -dčpirec, ^^jp/našpg, mu’ denajiinei|^zadru^stvl}. polet, ga 'oVir# v ipic&tivi 1eV ga. pritiska šd nadalji''k tlojn -v/he-,-likvidnostj. Vse obljube,.dar-še>bodo dobroimatja Jirinllhič ih"posojilnic o poseibniml bani in obligacijami mobilizirala, sc se izkazale kol tehnjčno in finančno tvž-k© iz- vedljivo in do danes tudi dejansko-do njihove izvedbe ni p.rišjd/, Novi zakon bo po pašem tfdnfem prepričanju poslužil le v to, da se naše kreditno zadružništvo zbirokratizira, da so mu vzame prejšnja elastičnost, da se mu predpiše po r-cbc n način nalaganja dobro-imetij kakor se to namerava dekretirati komunalnim in regulativnim h ra nflnicam. -To no bo v skladi/..z; našo dosedanjo praksa in bo rušilo kori - . tiriuiteto' ter privedlo do tega, "do bč-mo za najmanjše dolgoročno- po soj ilo. odvisni edihole dd centrale Drž. hipotekarne banke. na ’ domneva ni brez podlag k-on služi samo kot sredstverjiBicinv ‘fakt-Hvjem, ki brez njega aleo' m •g't praviti naše kreditu zadruž" ništvo pod svojo obla|riu uprave ki--jim je bila najjrkreditna sa; .-pioste^iost 4m vzpeti, da izv odeji svoje že davjlS' 'pripravljene ’ načrte. Centiajižacija,-ki.-se izvaja na vseh poLjp denarnjMv^, -je za naše go^to-rstvo uničujoča in po S-ub^c-snJl Ni -to vprašaaje niorda ene od našjn zadrhžnihv re vizijskih-zvez, marveč interesira naše g-o-spodarstvo kot celoto. Da je moja domneva .točna, mi potrjuje tu naslednj|^cd bi se res hotelo magaii nilimu kreditnemu JTZa družništvu, bi se bila izdalakared-ba o sanaciji kreditnega. MgTružni-štva v, dravski banovinijCakor so bile izdane za druge pjjScrajine in zvezna področja,- .ke#r je bile to-' vprašanje mnogo .uj^nejte/ khltbS pa sp’rejetje samcih- 'zfttdttffifžgŠ' zakona. Tako paffe t’c- vprašanje, ostalo odprto in ije danes cel^ nhše ’ kreditno zadružništvo ■ le ‘dobro-’ do-šlo sre-dsjtfe, da se.ž njim poživlja Privilegirana agrarna banka, ki je bijij'zapadla v popolno stagnacijo, H svoje naloge -ni-ižvršila, ki je razočarala mroje ustanovitelje prisilnih delničarjev, a Sanja organizacij^-- agrarnega ni znala reši poglavje tvfrijo' pridobitne zadrugo v .pravem pomenu be- sedel To ae .’. . - v* .. •• v- -r,'V . * .<■£' zaarii.zne trgovine, zadruž-ni fiateli in gostinska pod- .‘Vrvbvjj^i e nakuptte centru.ie iir obrlhi/obrali, ki- se vedijp pod Ivrdk^ihi zadrugi Dcčiin je jzji vsa-. li/ega.-zasebni]