se je 80 izžrebanih naročnikov Glasa postavilo pred fotografski aparat v soboto zjutraj, preden so se odpeljali na prvi letošnji Glasov izlet. — Foto: F. Perdan Jfetanovitelji: obć. konference SZDL in8Tnice> Krani' Radovljica, Šk. Loka j® Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk Glavni urednik Anton Miklavčič "" Odgovorni urednik Albin Učak^r U A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DlLOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Leto XXVI. Številka 47 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah Zapeljal v tovornjak - dva mrtva hujte^' 15• Junija, ob 16.20 se je na cesti drugega reda v Tupaličah pripetila k s ° prornetna nesreča. Voznik mopeda Franc Zadnikar (roj. 1927) iz Potoč /w . ^Potnikom Janezom Rajnarjem (roj. 1942) iz Krapelj pri Ljutomeru pri-P° nePrednostni cesti iz Preddvora na prednostno cesto drugega reda \fil daj, ko je po njej z jezerske smeri pripeljal tovornjak, ki ga je vozil H°Po? (roJ- 1945) iz Zg. Jezerskega. V trčenju sta voznik Zadnikar in ni0~ ni* Rajnar dobila tako hude poškodbe, da sta med prevozom v bolniš-t0 umrla. — L. M. — Foto: A. U. 'Sr^R n m*1^ ne??1 GUMA — Takle je bil pogled na »katrco« L J 453-58, ki ji je fr h dol • 1710 popoldan, v blagem levem ovinku, sredi Soteske v %J' I95l)l*l> n?nadoma počila desna sprednja guma. Lastnik Dušan Šimenc >w'Q(W 12 LJubljane — vozil je iz Škofje Loke proti Železnikom — ni uspel -i^blt (j,a"tornobila. Zaneslo ga je v desno, v jarek. Udarec ob breg je na bok, pri čemer sta se sopotnici Slavica Lakner in Jelka c lz Ljubljane, obe rojeni 1951, ranili. — Foto: I. G. Naročnik: Pregled ekip prve pomoči Srečanje oktetov v Šentjerneju V Šentjerneju na Dolenjskem so lani organizirali srečanje štirih slovenskih amaterskih oktetov, ki je izredno uspelo. Ob tej priložnosti se je v glavah domačinov rodila zamisel o organizaciji koncerta širšega značaja, z udeležbo večjega števila amaterskih pevskih ansamblov, katerih cilj sta popularizacija in spodbujanje pristnih slovenskih ljudskih skladb. Pobudo je pravzaprav dal znani pevec Tone Kozlevčar, organizacijo pa so prevzeli člani šentjer-nejskega okteta. Srečanje bo v soboto, 24. junija. Prijavljenih je 25 skupin, med drugim tudi Gorenjevaški oktet, oktet Jelovica iz Škofje Loke, vokalni oktet tovarne Sava Kranj in Šenčurski oktet. V pripravah sodelujeta še ZKPO Novo mesto ter predsednik kulturno-prosvetnega zbora skupščine SRS Miloš Poljanšek, ki so mu Šentjerjani zaupali pokroviteljstvo nad prireditvijo. Kot sporočajo, naj bi ob koncu vsi sodelujoči skupaj zapeli tri pesmi. Spremljala jih bo godba na pihala pod taktirko dirigenta in skladatelja Radovana Gobca. Zdravstvo ima načrt Gorenjska je dobila prvi srednjeročni program zdravstvenega varstva, ki zajema obdobje od leta 1971 do leta 1975. Na seji sveta gorenjskih občin v ponedeljek v Radovljici so menili, da je to dobra osnova za podrobnejše načrtovanje okrepitve mreže zdravstvenih ustanov v gorenjskih občinah. Sklenili so, da bodo organizirali širšo javno razpravo o programu, nakar naj bi ga šele sprejeli. Predlog programa pa so že vzeli za osnovo pri razdelitvi letošnjega denarja za graditev novih prostorov in nakup opreme v zdravstvenih ustanovah. Na voljo bodo imeli nekaj manj kot 10 milijonov dinarjev. Srednjeročni investicijski program pa predvideva vsoto 60 milijonov dinarjev. Da pri uporabi tega denarja ne bi prišlo do kakih večjih nesporazumov, bodo sestavili poseben pravilnik. Slabše pa za sedaj kaže z razvojnim programom srednjega šolstva na Gorenjskem. Na omenjeni seji so povedali, da so še vedno le pri predlogih in željah posameznih občin, ki pa niso usklajeni med seboj. Zato so sklenili, da izdelavo takega programa zaupajo kranjski višji šoli za organizacijo dela. Neenotnost v stališčih do razvoja srednjega šolstva med posameznimi dbči* nami je prišla do izraza tudi na seji. Zato tudi niso sprejeli predloga Kranja, da bi za novo šolo šolskega centra Iskra in ekonomsko-administrativnega šolskega centra, ki sta v največjih težavah s prostorom in v katerih so učenci z vse Gorenjske, prispevale denar vse gorenjske občine. Dogovorili so se le, da bodo sredstva za SC Iskra skušali dobiti v Iskrinih tovarnah na Gorenjskem, medtem ko za ekonomsko šolo niso obljubili kake pomoči. Na seji so izvolili tudi novega predsednika sveta gorenjskih občin. Franceta Žvana je zamenjal Franc Šifkovič, podpredsednik občinske skupščine Kranj. si V soboto je bil na Bledu pod pokroviteljstvom zveznega sekretarja za narodno obrambo generala armade Nikole Ljubičića četrti pregled ekip prve pomoči rdečega križa iz vse Jugoslavije. Blizu 300 članov ekip iz vsake republike in obeh pokrajin je na stadionu na Bledu pokazalo znanje in spretnost v nuđenju prve pomoči. Udeležence so pozdravili predsednik radovljiške občinske skupščine Stanko Kajdiž, predsednik skupščine RK Jugoslavije dr. Nikola Georgijevski in v imenu pokrovitelja generalpolkovnik Franc Poglajen. Na prireditvi so Slovenijo zastopale ekipe osnovne šole Senovo, osnovne šole Sostro iz Ljubljane, pedagoškega šolskega centra iz Celja, šole za PTT in šole za medicinske sestre v Ljubljani ter ekipa občinske organizacije RK Ljubljana—Bežigrad. Poleg tega je sodeloval tudi odred Rdečega križa Slovenije, ki je na stadionu postavil postajo za oskrbo več kot 100 ranjencev. V nedeljo so udeležencem ekip gorski reševalci iz Kranja s sodelovanjem članov iz Radovljice prikazali na Bohinjski Beli reševanje v gorah. — A. Ž — Foto: F. Perdan Le zaželen otrok Republiški izvršni svet je sprejel osnutek resolucije o načrtovanju družine in osnutek zakona o prekinitvi nosečnosti. Ko so razpravljali o obeh gradivih, so poudarili, da resolucija izhaja iz pravice in dolžnosti občanov, da kot posamezniki in roditelji odgovorno odločajo o spočetju in rojstvu otrok. Ocena in predlog Predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL sta obravnavala gospodarski položaj v Sloveniji v prvih treh mesecih. Zavzela sta se za stabilizacijsko politiko in za preprečevanje administrativnih ukrepov, ki jih pogosto uporablja predvsem federacija. Razen tega sta oba organa potrdila predlog inž. Andreja Marinca za nove člane izvršnega sveta. Predlagani so Mihaela Butara, dr. Anton Fazarinc, Vladimir Klemenčič, Marjan Lenarčič, Drago Petrovič in Ela Ulrih-Atena. Predlog bodo posredovali republiški skupščini. Do sedme seje republiške konference pa bodo občinske konference razpravljale še o možnih kandidatih za izvršni odbor RK SZDL. Predlagani so že Slavko Bohanec, Savin Jo-gan, Majda Poljanšek in Dušan Šinigoj. Pomanjkanje radenske Ker republiški zavod za cene še ni odobril prodaje radenske po novi kalkulaciji, sta transportni podjetji Viator in Avto- Radgona sklenili, da bosta prenehali prevažati radensko slatino. Pedjetji iščeta bolj donosne tovore, ker sta samo v prvih mesecih letos pri prevozu slatine zabeležili več molijonov izgube. Izgubo bi lahko pokrili, če bi se liter radenske podražil za 8 do 9 par. Sprejem za najboljše Republiška konferenca zveze mladine je pripravila sprejem za tisoč najboljših slovenskih srednješolcev in njihovih vrstnikov iz Beograda, Zagreba in Mostarja. Vsi najboljši so dobili tudi priznanja zveze mladine. Športne tekme vojakov Na atletskem stadionu Maribora v Poljanah je bilo 28. športno prvenstvo ljubljanskega vojnega področja. Nastopilo je okrog 350 vojakov iz Ljubljane, Vrhnike, Ribnice, Kranja, Postojne in Maribora. 700 let Ormoža V" Ormožu so proslavili 700 let kraja. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik CK ZKS Franc Popit in predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Posojilo Slovenijalesu Sarajevska banka je podjetju Slovenijales odobrila 55 milijonov novih dinarjev investicijskega posojila za gradnjo nove tovarne ploskovnega pohištva v Bosanskem Novem. V tem kraju ima Slovenijales že eno največjih tovarn za proizvodnjo furnirja. 1. julija v Kostanjevici V Kostanjevici na Krki bo 1. julija velika proslava ob 400-letnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora. Na proslavi bodo odkrili spomenik Matiju Gubcu in njegovim puntarjem — delo akademskega kiparja Toneta Kralja. Govoril bo predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher. Dobra letina Pšenica v Vojvodini dobro kaže in se obeta rekordna letina. Do konca meseca jo lahko pokvarita le neurje ali prevelika vročina. TEKSTILINDUS KRANJ Podjetje Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj razglaša da bo tudi letos podelilo več štipendij za šolanje na Tehniški tekstilni šoli v Kranju, in sicer za: predilski odsek tkalski odsek tekstilno-kemijski odsek 4 štipendije za I. letnik (moški) 10 štipendij za I. letnik (moški) 4 štipendije za I. letnik (moški) Višina štipendije je odvisna od letnika in učnega uspeha ter se giblje od 350 do 650 dinarjev mesečno. Prav tako je še več prostih učnih mest za izuči te v naslednjih poklicev: 6 strojnih ključavničarjev 3 obratnih električarjev 3 strojnih mizarjev 2 vodovodna instalaterja 2 kovinostrugarjev 2 kovinorezkalcev in 2 kleparjev Učna doba je 3 leta. Kandidati morajo imeti uspešno končano osemletko. Višina nagrade je odvisna od letnika in učnega uspeha ter se giblje od 700 do 1000 dinarjev mesečno. Kandidati za štipendiranje ali za izučitev poklica naj dostavijo prošnje z življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom kadrovskemu sektorju Tekstilindus Kranj do 31. julija 1973. Podrobnejše informacije lahko dobite vsak dan v kadrovskem sektorju podjetja. jeseniee Gorenjska oblačila Kranj objavljajo prosta učna mesta 20 učnih mest za poklic konfekcijski šivalec Šolanje traja 12 mesecev. Pogoj za sprejem izpolnjujejo že učenci s šestimi razredi osnovne šole, ki so dokončali obveznost osnovnega šolanja. Prednost imajo učenci z zaključenimi 8 razredi osnovne šole. Učenec postane kvalificirani konfekcijski šivalec. Ponovno objavljamo prosto učno mesto: mehanik šivalnih strojev Pogoj: uspešno končan 8. razred osnovne šole. Kandidati naj pošljejo prošnje s priloženim zadnjim šolskim spričevalom in rojstnim listom na naslov: Gorenjska oblačila Kranj, Prešernrfva ul. 6, Kranj, do 27. junija. Sklepi IV. konference ZKJ obvezujejo članstvo Sreda — 20. junija 1973 ^ w V ponedeljek je bilo v Tržiču VI. zasedanje občinske konference ZKS, ki se jo je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko < Martin Košir. Člani konference so sprejeli poročilo o delu občinske organizacije ZKS med 5. in 6. konferenco in menili, da se je aktivnost organizacije med zadnjima konferencama povečala, vendar nekatere osnovne organizacije, stalni aktivi in njihovi sekretarji niso izpolnili vseh nalog, ki jim jih je naložila konferenca in njeni organi. Konferenca je nato poslušala poročilo gorenjskega delegata na IV. konferenci ZKJ, ki je bila 10. in 11. maja v Beogradu, Marjana Jakliča. Sklenili so, da zaključki konference obvezujejo vse komuniste in so delovna osnova do 10. kongresa ZKJ. Konferenca je zadolžila komite in Ločani so bili proti Nedeljski referendum, na katerem so se prebivalci sedmih krajevnih skupnosti škofjeloške občine odločali za ali proti samoprispevku, namenjenemu gradnji novega pokopališča v Lipici in obnovi kulturnih domov v Škof j i Loki, v Ratečah in pri Sv. Duhu, ni uspel. Od 9677 volilnih upravičencev jih je na glasovalna mesta prišlo samo 5708 oziroma 59 odstotkov, torej znatno manj kakor kdajkoli poprej. Za samoprispevek se je izreklo le 3512 občanov (36 odstotkov). Izid referenduma bodo danes, v sredo, 20. junija, med sejo obeh zborov občinske skupščine obravnavali škofjeloški odborniki. Pristojni organ namerava podati podrobnejšo obrazložitev poteka dogodkov ter navzoče izčrpno seznaniti z domnevnimi vzroki in posledicami nastale situacije, (-ig) njegove organe, da s sklepi seznani vse člane ZK v občini. Člani konference so nato v precej dolgi in živahni ter konkretni razpravi obravnavali uresničevanje ustavnih dopolnil v tržiški občini. -jk kamnik Na nedavni seji komisije za vzgojo in varnost v prometu so govorili in ___ sprejeli program dela komisije t«r program dela odbora za izvedbo raznih akcij. Sklenili so, da bodo tekmovanje Kaj veš o prometu organizirali jeseni in predlagali svetu za splošne zadeve, da napravijo nekaj kadrovskih sprememb komisije. Poslušali so poročilo o dnevu varstva otrok v prometu, ki je bil 17. junija. Učenci jeseniških šol so tedaj obiskali postajo milice, kjer so si ogledali postajo in se pogovarjali. Ob koncu seje so predlagali, da bi ustanovili komisijo, ki bi pregledala vse območje jeseniške občine in ocenila stanje prometne varnosti na cestah, križiščih itd D. S. V smislu nove reorganizacije sindikata v Sloveniji so v soboto v Kanv _ niku ustanovili konferenco sindikata prosvetnih delavcev, v katerem je 370 članov. Na ustanovni konferenci, ki j° je vodil ravnatelj osnovne šole F. Albrehta Vekoslav Ferbežar, je govoril predsednik republiškega odbora družbenih dejavnosti Vinko Kastelic. Sindikat vključuje zaposlene v šolskih, vzgojno-varstvenih in kulturnih ustanovah. Za predsednika konference so izvolili Franca Kreka, profesorja matematike na osnovni šoli F. Albrehta. Predsedstvo konference sindikata, ki so ga izvolili; bo izdelalo program dela. Sicer pa so na ustanovni konferenci največ govorili o višini osebnih dohodkov zaposlenih v teh dejavnostih ter o kadrovskih in stanovanjskih zadevah. — J. V. Izvršilni odbor podružnice Ljubljanske banke v Kamniku, nov organ TOZD, ki s6 ga izvolili novembra lani, je na nedavni seji odobril za dva mili" jona dinarjev kreditov za investicije zasebnih kmetovalcev. Kredit bo dobilo 19 kmetovalcev, ki so se lotili investicije, v skupnem znesku 6,28 milijona novih dinarjev predvsem za živinske objekte in mehanizacijo. Kmetje bodo ta kredit dobili prek hranilno-kreditne službe Emona. — J. V. Kranj, 19. junija — Dopoldne se J® sestal iniciativni odbor za ustanovi- ___ tev samoupravne stanovanjske skupnosti in razpravljal o pripombah na predlog pravilnika o gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, nadalje o osnutku začasnega statuta stanovanjske skupnosti in o sestavi skupščine. Na dnev-nem redu je bila tudi razprava o začasnem programu družbene pomoči in 0 nakupu stanovanj iz sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada. Pri občinskem sindikalnem svetu se bo danes opoldne sestala komisija za izobraževanje in kulturo in obravnavala poročilo o sindikalni šoli ter o pr°' slavah 1. maja v delovnih organizacijah. Jutri opoldne se bo sestala volilna komisija pri občinski konferenci socialistične zveze in obravnavala osnutek programa priprav na volitve. A. 2. V četrtek dopoldne se bo na razŠii" jeni seji sestal koordinacijski odbor ____za splošni ljudski odpor občinske konference socialistične zveze. Na seji bodo izvolili novega predsednik8 odbora, razpravljali o dosedanjih pripravah na splošni ljudski odpor in o delovnem programu odbora v prihodnje. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je doslej dvakrat razpravljal0 o varnosti pri delu in imenovalo posebno delovno skupino, da le-to preuči Skupina je izdelala analizo in v njej opozorila na nekatere probleme, ki jih je moč rešiti s skupnimi napori. Ugotavljajo, da nekatera podjetja še nimaj0 urejene osnovne službe varnosti in za to usposobljenih ljudi. Zato predlagaj0' da bi več delovnih organizacij organiziralo skupne službe varnosti pri deiU; O tem se bodo jutri popoldne pogovorili na posvetu, ki ga je sklical občinsk1 sindikalni svet. Na posvet so povabili odgovorne za službo varnosti v podjet' jih, vodje kadrovskih služb ter predsednike sindikalnih organizacij. A. ž. kranj radovljica skofja loka Danes (sreda, 20. junija) ob 16. bo v prostorih občinske stavbe skupna seja obeh zborov škofjeloSKe-skupščine. Na dnevnem redu je med drugim tudi informacija o smernicah f* obrambo SFRJ, predlog odloka o varstvu pred požari v občini, predlog odlojj? o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so ga v prvotni o^l1* odborniki zavrnili, ter razprava o posledicah neuspelega referenduma, žara« katerega sta realizaciji načrtov novega pokopališča in obnove treh kulturni11 domov v komuni resno ogroženi. (-ig) Včeraj je bila v Tržiču 41. skup11* seja obeh zborov skupščine občin Tržič. Odborniki so potrdili ustanj vitev zdravstvenega sveta Gorenjske, obravnavali predlog za spremenjen 0 lok o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za stg0 ritve in potrdili zaključni račun proračuna občine za leto 1972. Prav tako" odborniki razpravljali o družbenih merilih za prijavo premoženja, družbenem dogovoru za pospeševanje živinoreje, o sredstvih, ki jih žeU Kovorjani potrošiti za urejevanje cest in ne za kulturni dom ter o problem tiki in delovanju solidarnostnega stanovanjskega sklada. Prav tako je bila včeraj seja komisije za mednarodne odnose in ^edn^j onalna vprašanja pri občinski konferenci ZKS. Na seji so obravnavali-P° delavcev iz drugih republik, ki so zaposleni v tržiških delovnih organizacij , Število teh delavcev je že doseglo 500, ker tržiško gospodarstvo že nekaj boleha na pomanjkanju delavcev. -J* trzio Dosledno uresničevati cilje resolucije o družbenoekonomskem razvoju V ponedeljek je bila v Ljubljani 4. konferenca Zveze sindikatov Slovenije. ydeležilo se jo je 375 delegatov sindikalnih organizacij Slovenije. Uvodno besedo je imel podpredsednik republiškega sveta ZSS Jože Globačnik. Govoril je o aktualnih družbenopolitičnih dogajanjih pri nas in nalogah sindikatov v prizadevanjih za stabilizacijo. Sledila je razprava, v kateri je sodeloval tudi sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc. Največ razpravljavcev je opozorilo na vprašanja in dileme, ki nastajajo ob politiki usmerjanja delitve dohodka in osebnih dohodkov. Pri tem so še posebno opozorili na nespoštovanje samoupravnih sporazumov oziroma na njihove pomanjkljivosti. Vse preveč se povsod gleda na zviševanja dohodkov in s tem tudi cen, premalo pa je skrbi za večjo produktivnost. Zato naj bo ena od osrednjih nalog sindikatov še bolj zavzeto delo pri samoupravnem dogovarjanju in izpopolnjevanju sistema delitve po delu. Sindikati bodo morali še bolj dosledno vztrajati v zahtevah za dosledno uresničevanje ciljev letošnje resolucije o družbenoekonomskem razvoju, še posebej pa poskrbeti, da se realni standard delavcev ne bo nižal. Več delegatov iz gospodarskih delovnih organizacij je govorilo o uresničevanju ustavnih dopolnil, zlasti ustanavljanju temeljnih organizacij združenega dela. Opozorili so na probleme, ki se javljajo v dislociranih obratih. Ti so navadno v manj razvitih področjih in imajo tudi manjše možnosti razvoja. Delegati iz negospodarskih delovnih organizacij so ob perečih materialnih in kadrovskih vprašanjih teh dejavnosti opozarjali, da se prepočasi in s težavami uveljavljajo novi samoupravni odnosi med gospodarstvom in negospodarstvom. Še vedno je preveč ostankov proračunskih materialnih odnosov, ki zavirajo rast samoupravnih odnosov v negospodarstvu, kakor tudi samoupravno usklajevanje interesov gospodarstva in negospodarstva. V popoldanskem delu razprave so delegati največ govorili o življenju neposrednega proizvajalca. Zavzeli so se za hitrejšo gradnjo delavskih stanovanj, ki pa naj jih zares dobijo tisti z nižjimi osebnimi dohodki. Treba bo spremeniti tudi sistem be-neficiranja, saj se često dogaja, da je olajšave deležen tisti, ki si jo zna na ta ali drugačen način pridobiti, in ne tisti, ki jo je zares upravičen in potreben. Tudi za otroški dodatek naj bi uvedli nova merila. Razpravljavci so ugotovili, da nastane veliko težav tudi zaradi uveljavljanja porodniških dopustov. Zato so predlagali, da se namesto sedanjega polovičnega delovnega časa uvede enoten šestmesečni porodniški dopust. Predlog so podprli z ugotovitvijo, da je P** za varstvo nekajmesečnih dojeni0 | najslabše poskrbljeno. Ob zaključku razprave je bilo vora tudi o aktivnem oddihu del*1 ■ cev. Ob tem so ugotovili, da ko^ tretjina zaposlenih preživi letni a pust drugje. Po končani konferenci je repu*^ ški svet Zveze sindikatov izvoli' predsednika republiškega sveta žeta Barboriča, za podpredsedm Stanislava Kavčiča in I vaj* Vrhovčak in za generalnega se* tarja Jožeta Globačnika. ■ L. Bogataj Delegacija gradbenih delavci v Savono vr V okviru različnih oblik sodel° nja med gorenjskimi sindikat' j-drugimi organizacijami ter org^. zacijami v italijanskem mestu ^j. vona bo danes odpotovala na * $ dnevni obisk v Savono 5-člansk^jjr legacija medobčinskega odbora dikata gradbenih delavcev ^ ske. V Savoni si bodo ogledal' j, katera gradbišča in izmenjali i • s nje. Gorenjski gradbeni dela j|i tem vračajo lanski obisk grad ^ delavcev iz Savone na Gorenj-s VoUsuz, KRANJ ZAKAJ KUPOVATI DRAŽJE? 10% popust do 30. junija o pri nakupCi pohištva v: še posebnost: MN ME BI A 22. junija m BRESTA 25. in 26. junija m m 28. in 29. junija salonu stanovanjske opreme globus salonu kuhinjske opreme Dekor Ne pozabite: v naših prodajalnah uporabite potrošniški kredit do 15.000 din, brazplačna dostava na dom in montaža Kar 74,30 odstotka vpisanih volivcev za podaljšanje samoprispevka 0vir, da v Tržiču ne bi do 15. Ptembra letos dokončali novo nftovno šolo na Bistrici in v prihod-vJJh letih zgradili vrtca na Bistrici in Arižah, popravili nekatere podruž-j Cn.e osnovne šole ter razširili se-ajj J° osemletko heroja Grajzerja ' Popravili Bračičevo (utemelje-,st obeh predlogov bodo pokazale n!Sn.°mske in pedagoške analize), od 80 6 zvečer dalJe ni več- Tržičani odi Sx , na nedeljskem referendumu Sanr • za triletno podaljšanje da hPrispevka in s tem omog°čili» Hir 5 oblina popolnoma novo nj* osnovnih šol, urejene podruž-titne nova vrtca. Za uresni- U Honrl? Pro8rama bo potrebnih 1 dinarjev. Občani bodo od , Januarja leta 1974 do konca leta zbrali 5,538.000 dinarjev, ostalo ?a -.d0 prispevale delovne organi-ClJe in skupščina občine. knfl«V en" so v gostilni Stari Mayer na Titovem trgu v Kranju odprli Razen tega so preuredili in modernizirali tudi nekatere druge °tyo p c' ^rednost opravljenih del znaša 1 milijon dinarjev. Jeseni namera-še zgodovinsko zanimivo fasado na vrtu. Kasneje pa pride na (hi PC?ureditev prvega nadstropja stavbe. Na fotografiji nova točilnica. . Foto: F. Perdan gon nujna že zaradi preurejenega otoka. Znano je, da otok obišče vsako leto več turistov. Lani ga je po podatkih obiskalo okrog 80.000. V prihodnje jih je moč pričakovati še več. In ker po eni strani čolnarji s pletnami velikokrat že zdaj niso bili kos velikemu zanimanju za otok, po drugi strani pa so se pojavile težave zaradi oskrbe restavracije na otoku, so menili, da je uvedba čolnov na električni pogon upravičena. To tem bolj, ker bodo tako laže odplačali posojila. Preuredituena dela na otoku so namreč veljala okrog 7 milijonov novih dinarjev. Te investicije pa brez ustrezne organizacije in reda ne bi mogli pokriti oziroma nadoknaditi. V razpravi so se zavzeli, in o tem se bodo temeljito pogovorili jeseni, ko bodo sprejeli popolnejši odlok, da blejskih pleten in čolnarjev ne bi smeli zriniti z jezera. Le-ti so namreč sestavni del turistične ponudbe in kot takšni svojevrstna zanimivost. Prav zato se na Blejskem jezeru ne bi smeli razbohotiti čolni na električni pogon. Predlagali so tudi, da bi na Bledu v okviru turističnega društva ustanovili posebno organizacijo čolnarjev, s pomočjo katere bi potem najlaže uvedli red na Blejskem jezeru. A. Zal ar Odličja za olje Komisija Zavoda* za ekonomiko gospodinjstva v Beogradu je na letošnjem ocenjevanju jedilnih olj iz cele Jugoslavije podelila najvišje priznanje Zlatega zmagovalca Beograda kolektivu Oljarice iz Britofa pri Kranju. Priznanje je dobilo olje special, ki ga Oljarica pošilja na trg v tričetrtlitrskih plastičnih posodah. To visoko priznanje pa Oljarica ni prejela prvič, saj je bilo njeno olje ocenjeno najboljše na prvem takem ocenjevanju leta 1968. Doslej so že devetkrat dobili zlata odličja za kakovost olja na novosadskem kmetijskem sejmu, enkrat srebrno in dvakrat bronasto. K. Makuc Župnik Ocepek Maks, tako pa ne bo šlo! V Glasu smo 30. maja na 3. strani objavili prispevek družbenopolitičnih organizacij iz Železnikov z naslovom Župnik Ocepek Maks, tako pa ne bo šlo! Tokrat objavljamo odgovor župnika Maksa Ocepka: Najprej dopolnilo k poročilu o poteku dogodkov: Pred pogrebom dne 22. januarja 1973 sem praporščaku ZB sporočil, da bo šel na čelu cerkvenega pogreba križ, kot to določa obrednik. Pri pogrebu pa je bil križ zavrnjen oz. ministrant s križem poslan nazaj. Da ne bi motil vsega pogreba, sem stopil naprej do praporščakov in jim ponovno povedal, naj upoštevajo cerkveni red, sicer bom prisiljen, da se odstranim. Pogreb 7.5.1973. Z domačimi smo se dogovorili za cerkveni pogreb. Štiri ure pred pogrebom pa je prišel k meni K. I., ki je v imenu domačih urejal pogreb, s sporočilom: Marjan Šmid, predsednik KO ZB NOV je naročil, da bodo šli s praporom pred križem. Odgovoril sem, da potem ne bom mogel priti pokojni naproti in jo sprejeti na običajnem mestu pred kapelico. Ker ni bilo nobenega sporočila več, je šel cerkovnik vprašat, kako so se odločili. Domačih s pogrebom še ni bilo, delegacija ZB, ki je že čakala na pogreb, pa je izjavila: Mi vztrajamo! Tako nisem šel pokojni naproti, dokler domači niso ponovno izrazili želje, da hočejo v celoti cerkveni pogreb, ki sem ga tudi opravil. Po teh dopolnitvah poročila pošiljam naslednje odprto pismo: Gospodje podpisniki! V svojem pismu hočete zvrniti vso krivdo za te neljube dogodke pri pogrebih name. Poglejmo, kaj je res! Po splošno veljavnem načelu določa red pri vsaki prireditvi tisti, ki prireditev vodi. Isto velja za pogreb. Pri cerkvenem pogrebu določa red duhovnik, ki pogreb vodi, in ne kdo drug. Tako ne more kdo drug odrejati reda pri cerkvenem pogrebu, kot ne more duhovnik pri civilnem pogrebu odločati o,redu in vsiliti križ, čeprav bi pokopavali vernika, ki je želel cerkveni pogreb. Za sprevod pri cerkvenem pogrebu določa obrednik (Krščanski pogreb, st. 17): »Spredaj gre strežnik s križem, lahko nesejo tudi luč.« Moje ravnanje je bilo torej v skladu z obrednikom, po katerem sem se dolžan ravnati. Alije bilo moje ravnanje v nasprotju z državnimi zakonilTudi ne. Ustava in Zakon o verskih skupnostih zagotavljata, da se smejo verski obredi vršiti svobodno; da se torej tudi cerkveni pogreb lahko svobodno izvrši po cerkvenih določbah. S svojim ravnanjem sem se potegoval le za to, da se cerkveni pogreb izvrši v skladu z državnimi zakoni po cerkvenih določbah. — Ker od vaše strani ni bilo razumevanja za to, sem bil pač prisiljen od cerkvenega pogreba odstopiti. Sodbo, kdo je prav ravnal in kdo je kriv za neljube dogodke, prepuščam bralcem. Prav tako sodbo, komu veljajo v vašem pismu izneseni očitki. Odločno pa zavračam vaše tolmačenje spora. Mojo upravičeno zahtevo, da gre na čelu cerkvenega pogreba križ, in moje prizadevanje, da bi se cerkvene določbe spoštovale, ste hoteli predstaviti kot nasprotovanje današnji ureditvi, kot preziranje praporov itd. Vse vaše pismo preveva to napačno in krivo tolmačenje. V svojem pismu delate razliko med borci in drugimi občani ter verniki in poudarjate, da ste proti meni kot župniku. Ali hočete s tem netiti sovraštvo in versko nestrpnost? Tega pa res ne bi smelo biti! — Zavračam še enkrat to napačno tolmačenje in vse obdolžitve, ki so zgrajene na takem tendencioznem tolmačenju. Posebej naj omenim samo obtožbo »Niste hoteli za prapori...«, ko veste, da bi šel prav rad za prapori, če bi šel križ spredaj. Razumeti pa morate, da mi kot duhovniku ni vseeno, če pri cerkvenem pogrebu križ ne gre na svojem mestu. Dodam še odgovor, zakaj se ponekod vršijo cerkveni pogrebi tako, da ni križ na čelu sprevoda? Enostavno zato, ker duhovniki ne morejo doseči svoje zakonite pravice. Maks Ocepek, župnik Odgovor župnika Maksa Ocepka po našem mnenju v ničemer ne ovrže navedb in stališč družbenopolitičnih organizacij iz Železnikov, ampak le potrjuje njegov odnos do udeležbe zastav in praporov pri tako imenovanih cerkvenih pogrebih. Pri vztrajanju na tem, da mora biti križ pred zastavami, se sklicuje na obrednik, ki pa ne pravi drugega, kot da »gre spredaj strežnik s križem, duhovnik pa naj gre pred krsto«, kar določa le vrstni red križa, duhovnika, krste, nič pa ne pravi o tem, kar je še v sprevodu — venci, pevci, godba in seveda tudi zastave. O tem, kje so v sprevodu zastave, govori okrožnica nadškofijskega ordi-nariata iz Ljubljane (štev. 3/1967) s podpisom ljubljanskega metropolita dr. Pogačnika, kjer jasno piše, da gredo lahko zastave pred križem. To okrožnico bi župnik Maks Ocepek moral poznati. Potemtakem tam, kjer se o organizaciji pogreba lahko dogovorijo brez škandalov in prerekanja, ne gre za kršenje nekih pravic duhovnikov, ampak za razumevanje in strpnost med prizadetimi, ki pa ju pri župniku Maksu Ocepku očitno ni zadostit Nagrade kupcem samo še do 30. junija 1973 KRANJ Proslava strelcev v Predosljah Ob lepem sončnem vremenu, številnih zastavah in pravem prazničnem razpoloženju so minulo nedeljo dopoldan v Predosljah pri Kranju, zaključili s praznovanjem 20. obletnice dela in obstoja tamkajšnje strelske družine, ki nosi ime po padlem prvem komandirju prve kranjske partizanske čete Francu Mraku s Kokrice. Ob 9. uri dopoldan je iz Orehovelj proti Predosljam, kjer je bil prireditveni prostor, krenila parada na čelu s komandantom parade Ivanom Mubijem in ob zvokih koračnic godbe na pihala iz Kranja. Parado je sestavljalo kar sedemnajst ešalonov, poleg strelcev in strelk so sodelovali še člani folklorne skupine, odbori družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti Britofa, Kokrice in Predoselj, vsi člani pionirskega odreda »Crni« iz Predoselj, športniki s Kokrice, iz Britofa in Predoselj, gasilci v paradnih in delovnih oblekah vseh tamkajšnjih štirih prostovoljnih gasilskih društev, lovci, tehnične enote civilne zaščite iz Predoselj in ekipe prve pomoči civilne zaščite iz vseh treh krajevnih skupnosti, parado pa je zaključil ešalon mladincev — pripadnikov JLA iz kasarne Staneta Žagarja iz Kranja. Številno orožje strelcev in lovcev, številni prapori in zastave, 5t> paradi dali še poseben lep in pomemben videz. Prelep je bil pogled na parado s tribune, na kateri so bili številni predstavniki družbeno-političnih organizacij, društev, športnih organizacij, strelskih zvez in družin, JLA, nadalje predstavniki delovnega kolektiva »Oljarice« Britof, ki je bil pokrovitelj celotne prireditve, in številni drugi. Lovski krst in razstava Lovska družina Begunjščica v radovljiški občini bo v soboto dopoldne v dvorani radovljiške graščine odprla lovsko razstavo. V nedeljo dopoldne bodo v Dragi pri turistični koči razvili družinski prapor, popoldne pa bodo tod prikazali lovski krst po starem običaju. KRAJEVNA SKUPNOST GORJE objavlja prosto delovno mesto cestarja za območje KS. Pogoji: kvalificirani delavec-cestar Interesenti naj pošljejo vloge na Krajevno skupnost Gorje do 15. julija 1973. KOMUNALNI SERVIS KRANJ sprejme v uk večje število vajencev za naslednje poklice: slikopleskar polagalec tlakov tapetnik zidar kamnosek Za učenje zgoraj navedenih poklicev se zahteva končana osemletka oziroma najmanj 6 razredov osnovne šole /. , možnostjo nadaljnjega šola-* nja. Prijave sprejema splošni sektor podjetja v Kranju, Mladinska 1. Po slavnostnem govoru, ki ga je imel predsednik organizacijskega odbora Rado Čarman o 20-letnem delu družine, je zbranim spregovoril tudi član sveta federacije, častni član te družine in kum njihovemu praporu Boris Ziherl. Naj omenimo, da je družina ob tej slovesnosti Borisa Zi-herla odlikovala s posebno zlato plaketo strelske organizacije. Njegovemu govoru so se za tem pridružili .še predstavniki strelske zveze Slovenije in strelske zveze Kranj, zastopnik pokrovitelja in drugi. Strelska zveza je ob tej priložnosti odlikovala najzaslužnejše strelce te družine z zlatimi, srebrnimi in bronastimi pla- ketami, kar 36 pa jih je prejelo posebne pismene zahvale za dvajsetletno in aktivno delo v strelskem športu. Pred zaključkom pa so podelili tudi posebne spominske diplome 36 ekipam, ki so nastopile na petkovem strelskem tekmovanju za organizacije in društva, pokale in diplome strelcem, ki so tekmovali v soboto, 16. junija. Zelo lepe pokale so v trajno last osvojile ekipe: pri članih strelci Iskre, pri članicah, mladincih in pionirjih strelci iz Cirč, pri mladinkah in pionirkah pa strelke iz Predoselj. _an Člani prostovoljnega gasilskega društva Ljubno na Gorenjskem so v nedeljo popoldne proslavili 70-letnico obstoja in delovanja. Pokrovitelj nedeljske prireditve pred domom TVD Partizan je bila Iskra Otoče. Ob tej priliki sta botra Breda in Zdravko Knific — Kovačeva izročila namenu nov gasilski avtomobil. Avto so ljubenski gasilci kupili s pomočjo krajevne skupnosti, kije posodila 15 tisoč dinarjev, prek 10 tisoč dinarjev je prispevalo društvo, občinska gasilska zveza je dala 8000 dinarjev in zavarovalnica Sava — poslovna enota Kranj 3000 dinarjev. Društvo bo moralo zdaj zbrati še 16 tisoč dinarjev, da bo avto odplačan. Slovesnosti, na kateri so podelili tudi odlikovanja oziroma priznanja gasilskemu društvu Ljubno, Ivanu Langusu in Francu Sitarju, so se udeležili tudi predstavniki radovljiške občinske skupščine, občinske gasilske zveze in gasilske zveze Slovenije, Iskre Otoče, zavarovalnice Sava in drugi. —A. Ž. — Foto: F. Perdan Poštarji - planinci na Pokljuki 1 cm "t m* .IL#n J^m Sreda — 20. junija 1973 Planinsko društvo podjetja za PTT promet iz Ljubljane, v katerega okviru deluje tudi planinska skupina PTT Kranj, je pod pokroviteljstvom Podjetja za PTT promet iz Ljubljane organiziralo v nedeljo, 10. Postaja brez cvetja Železniška postaja Otoče je imela več let ob stavbi majhen park in v njem gredice, posajene z lepim okrasnim grmičevjem in rožami, v senci lip in vrb žalujk pa klopi. Pa se je letos našel nekdo in dal okrasno grmičevje izkopati in tako uničil ta lepi kotiček postaje. Pametnejši so bili okoličani, ki so hitro pobrali izkopano grmičevje in ga verjetno posadili doma. ' AĆ Prva šola v naravi Prejšnji teden se. je iz Poreča vrnila skupina 104 učencev in učenk osnovne šole Davorin Jenko Cerklje in podružnične šole s Šenturske gore, ki je 6ila od začetka tega meseca v Poreču. Vodstvo šole se je odločilo, da bo za 5. razrede šole organiziralo »šolo v naravi«. Odločili so se za Poreč, kjer naj bi se učenci v dodatnem pouku naučili tudi plavanja. Znano je, da v celotnem okolišu šole ni možnosti za kopanje in se mladina nima kje naučiti plavanja. Šola se je zato odločila, da bo odslej vsako leto organizirala podobno šolo. Zanimivo je, da so se v dokaj kratkem času naučili plavati skoraj vsi učenci. S skupino je bilo šest prosvetnih delavcev, od teh trije učitelji telesne vzgoje. Učenci so bili s prvo šolo v naravi zelo zadovoljni, prav tako tudi vodstvo šole. -an junija, na Pokljuki VI. zbor planincev PTT Slovenije, ki se ga je udeležilo skoraj 2000 poštnih delavcev iz Slovenije in bratskih republik in pokrajin. Poštarji-planinci so z nedeljskim zborom počastili tudi 80. obletnico obstoja slovenske planinske organizacije in 20-letnico delovanja PD PTT Ljubljana. Zbora so se udeležili tudi vidni predstavniki gorenjskega družbenopolitičnega življenja in pisatelj Tone Svetina, ki je opisal borbo III. bataljona Prešernove brigade na Pokljuki. Posebna delegacija mladincev se je povzpela na Triglav in nato položila venec k spomeniku na Pokljuki. V kulturnem programu so sodelovali godba na pihala, moški in mešani pevski zbor prosvetnega društva Poštar iz Ljubljane ter dijaki PTT izobraževalnega centra iz Ljubljane. Za domačnost so poskrbeli člani kranjske planinske poštarske skupine v narodnih nošah. Ob koncu programa je izročil predsednik PD PTT^Ljubljana predstavnikom PTT planinskih društev in skupin knjigo Toneta Svetine Stena z avtogramom avtorja in znanega alpinista Joža Copa. Na popoldanskem družabnem srečanju je bil organiziran tudi sreče-lov, katerega izkupiček bodo poštarji porabili za popravilo Poštarske koče na Vršiču. D. Jereb Schiedel- Yu-kamin Dimnik št. 1 v Evropi Schiedel dimnik je okrogel, kar daje tele prednosti: odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine enostavnost pri čiščenju Schiedel dimnik ima samotni vložek, odporen proti kislini, zaradi česar je: odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 % varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in plinotesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev Schiedel dimnik s samotnim vložkom je montažni dimnik inje: varčen zaradi hitre in enostavne montaže varen pred ognjem, ker je iz večplastne konstrukcije s tesnilnimi figurami varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje Schiedel — YIJ — kamin proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža gradbeno podjetje Gradnja, Žalec v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: Merkur Kranj, Mercator Tržič, Slovenijales Vižmarje, Uni-versal Jesenice, Murka Lesce, Gramex Ljubljana in Opekarna Ljubljana. Predstavništvo v Ljubljani: Inž. Janez Sraka, Herberšteinova 15, telefon (061) 316-234. Graditelji in kmetovalci! Kmetijsko živilski kombinat Kranj vam nudi po konkurečnih cenah v našem skladišču v Hrastju (bivša farma bekonov): gradbeni material stavbno pohištvo umetna gnojila Informacije daje KŽK -- Komercialni servis, Cesta JLA št. 2 (nad kinom Center), telefon 22-439 in 21-260. Priporočamo se! iso-span np^bied LESNA INDUSTRIJA BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525 Gorenjska Poje , S sobotnim letnim koncertom v ^°ncertni dvorani delavskega doma Št svojo letošnjo tudijsko in glasbeno sezono Aka-^ernski komorni zbor iz Kranja. Ko em s® nekaj dni pred koncertom podarjal z nekaterimi člani zbora, so enui, da jih Kranjčani premalo podajo. Najbrž je v tem delček resni-ne V Pa po obisku na sobot-2 ^ koncertu sodil, da je zanimanje a ta zbor precejšnje. Bolj bi se stri-Jai z oceno, da bi zaradi kvalitete j; l Podajanju umetnih pesmi in pri-zbn slovenskih narodnih pesmi ta 0r lahko imel v sezoni več nastopov. D ^kademski komorni zbor je nastal Ji ed štirimi leti iz gimnazijskega Ranega zbora, ki je že takrat pod .°astvom profesorja Matevža Fabi-,d°segal lepe uspehe doma in v , Jini. Enega takšnih uspehov je taktni zbor dosegel 1967. leta na feralu v Celju, ko je dobil visoke ene glasbene žirije in je potem J^av po tej zaslugi odšel na 14-dnev-*o turnejo po Češkoslovaški. leti2 glmnazUcev je torej pred štirimi v i nastal Akademski komorni zbor, 24 sterem Je na zaCetku sodelovalo J* studentov. Zbor se je odločil, da str uc^fal dela renesančnih moj-ter' •tu-'e *n domače umetne pesmi Priredbe in obdelave domačih in cglj narodnih pesmi. Svoj prvi kon-Vo t Z^or ime* s^uP.aJ z zborom iskiČ ^mana Labacensis v ljubljan-krat Knžankab. Pravijo, da so ta-kon pr?bili led. kajti potem so se Kra -rti kar vrstili- Nastopali so v »la fll1' Radovljici, na Jesenicah in jjjj o klornem festivalu dežel Furla-SW JuliJske Krajine, Koroške in valuenije v Celovcu. Na tem festi- Gallus^3 AKZ6n^° zastopa^a okt;et skoan^ zb°r sodeloval na štajer-v o^džarsko-slovenskem festivalu v bli* ■u *n *mel samostojni koncert miai-Jem Hartbergu. Povsod so bili Poj1 Pevci izredno toplo in prisrčno 2b0rrav'jeni. Največje priznanje za keta Pomeni lanska srebrna planin Mariboru, ko je na tekmova-4or Ša Pesem 1972 nastopilo 11 stoDaiV' ^ letošnji sezoni je zbor na-Prinf i v Mojstrani, Šenčurju in na "Jakovem. les , etnski komorni zbor ima da-ŠtuHo /0g 50 članov. Prevladujejo n e iz Kranja, okoliških kra-pr0*fPa tudi iz Tržiča. Pod vodstvom v sez ^Ja Matevža Fabijana je imel ob fbor vaje dvakrat na teden; Pevsk e!jkih in četrtkih zvečer v lja j*1 s°bi kranjske gimnazije. Vo-. veselje do petja, tovarištvo iz danes^^ gimnazijskih klopi vežejo 8eZon ta zbor skupaj. Med letošnjo 8^ladh S° na^tudirali precej novih ha 8nL' ,8 katerimi so se predstavili u°otnem letnem koncertu. Akademski komorni zbor Razumel sem mlade pevce, ko so mi pripovedovali, da si želijo čimveč nastopov. Vsekakor trije do štirje letošnji koncerti in dvoje radijskih snemanj za zbor, ki je lani in predlanskim tako doma kakor v tujini požel lepe aplavze in prisrčne sprejeme in ki je letos še kvalitetnejši, ni veliko. Zbor sicer vsako leto dobi nekaj denarne pomoči (tako so lani in predlanskim nabavili enotne obleke — pri tem jim je pomagala tudi tovarna Sava), vendar si želijo, da bi v prihodnje v okviru različnih izmenjav, ki jih ima Kranj s pobratenimi in drugimi mesti, nastopili še kje drugje in se tako izkopali iz nekakšne anonimnosti. Vodja zbora profesor Matevž Fabijan, doma iz Desnice, sicer pa zaposlen na RTV Ljubljana, je povedal, da ima ta zbor še lepo perspektivo in velike načrte. Seveda pa je njihova uresničitev odvisna predvsem od nastopov v prihodnji sezoni. A. Žalar Ob kameri do spoznanja Ste že kdaj slišali za film »Do spoznanja«? Za 20-minutni eksperimentalni prikaz odkrivanja življenjskega smisla? Najbrž ne. No, poglejmo si torej preprosto vsebino zgodbe, ki je premiero doživela lansko pomlad v mali dvorani kina Storžič in je na festivalu jugoslovanskega amaterskega filma v Splitu ter na sorodni jeseniški mednarodni reviji prinesla režiserju in igralcu posebno priznanje žirije, na republiškem festivalu v Ravnah pa srebrno medaljo. petminutne zadevice, kakršne proizvajajo razne manjše druščine in posamezniki. K sodelovanju so pritegnili Janeza Hrovata, snemalca sku- Osamljen mož z noro naglico hiti skozi čas in m^lično išče bistvo sebe, svojega obstoja. Ze skoraj povsem izčrpan in onemogel nazadnje zaide v nekakšen hram, kjer v podobi jajca uzre toliko željeni smisel. Toda ko ga hoče zgrabiti, svečenica ob strani udari po njem, da se hipoma spremeni v brezoblično, ostudno, lepljivo gmoto. Obupani človek s poslednjimi močmi skuša zbežati, a vrata so trdno zaprta. Strt, razočaran in poražen zdrsne na tla in umre. »Do spoznanja« je delo amaterske filmske sekcije pri Centru za estetsko vzgojo Kranj. Njeni člani, 15 stalnih in kak ducat občasnih, so jo ustanovili z enim samim namenom: radi bi izpeljali nekaj daljših projektov in dokazali, da je z minimalnimi sredstvi in veliko volje mogoče ustvariti precej več kot zgolj kratke petminutne zadevice, kakršne proizvajajo razne manjše druščine in posamezniki. K sodelovanju so pritegnili Janeza Hrovata, snemalca skupine Odeon (Jesenice) ter dva tonska tehnika iz Iskre, ki predstavljata srž operaterske ekipe. Žal ni bilo moč uresničiti tudi drugega dela zamisli, da bi namreč zbrali okrog sebe posebno ekipo igralcev, scenaristov, režiserjev, maskerjev in koreografov ter začeli prenašati na celuloidni trak boli velikopotezne načrte. Brez ' vsakršnih sredstev je strokovnjake pač težko pridobiti zase. »Zaradi praznih žepov imamo skoraj popolnoma zvezane roke,« pravi avtor »Spoznanja« Nejc Slapar. »Razen kulturne skupnosti, ki nam obeta izplačati okrog 2000 din letno, ne premoremo nobenega drugega podpornika. Če upoštevate, da triminutni prizor, posnet na 16-milimetrski film, stane 300 dinarjev, vam bo brž jasno, koliko si v danih pogojih lahko privoščimo. In vendar izid uvodnega poskusa menda dovolj prepričljivo opravičuje obstoj in nadaljnji razvoj sekcije, saj' smo ob minimalnih stroških dosegli maksimalne rezultate.« Eksperiment, ki je posekal celo izdelke mnogo bolj izkušenih in denarno solidno stoječih avstrijskih amaterjev, udeležencev jeseniškega festivala, so Kranjčani financirali iz lastnih žepov. Zdaj bi želeli »spraviti pod streho« 45 minut dolgo štoriio, katere predloga je že gotova. Ce bodo uspeli, bo to nedvomno pomenilo ponovno, zanesljivo in dokončno potrditev kvalitete nadebudnega kolektiva, ki pri montaži filma »Do spoznanja« spričo pomanjkanja reprodukcijskega materiala ni smel vreči proč niti metra dragocenega traku. I. Guzelj Nekaj se plazi v mraku S^iser: Mario. Colucci vfoge: Farley Granger, Lucia Bost Us jena(bio deževje in velike poplave so za nekaj časa združile lj° eJ/udi, ki so se spričo objektivnih okoliščin znašli v veliki, osam-I*1}1 teši. Tu naj bi preživeli noč in počakali na boljše vremenske po-Pisana druščina policajev, kriminalca, profesorja in priletnega stifi- z *eno ie skušala razbiti moreče vzdušje prostrane sobane z mi- cnirn obredom, ki naj bi priklical duh pred letom umrle lastnice. j€ , Obred se jim ni najbolje posrečil, čeprav so nekateri trdili, da jih trp ^slišal in da bi opozoril na svojo prisotnost, je odprl okno in za --tek prekinil električni tok. Toda, ko so se luči zopet prižgale, je izh kriminalca ob okrogli mizi ostal prazen. Nevarni morilec je °rJ!jStil pravi trenutek in pobegnil. nQLj 0 Pa je hkrati pomenilo začetek burne noči, ki obiskovalcem ni *a£ /• ° sPanja■ Kajti, potem ko so odšli v svoje sobe, so se po hiši Uto* . razlegati kriki, vzkliki strahu in skrivnostni šumi. Tem so sledili •.. stra^ Vs* so se zoPet zbrali v dnevni sobi, da bi skupaj premagali J- Kako se je vse skupaj končalo, pa boste videli sami. M. G. Mercator Cenjeni potrošniki Izredna prilika, enkratna priložnost v blagovnici Mercatorja v Tržiču od 5. do 30. junija pri nakupu pohištva ARTUR 15 % POPUSTA omaric za čevlje Ha kvalitete 15 % POPUSTA na vse vrste pohištva 10 % POPUSTA preproge 10 % POPUSTA pralni stroji, hladilniki in vse vrste štedilnikov gorenje pri gotovinskem nakupu 5 % POPUSTA m Mercator Prodaja na potrošniška posojila, katera odobravamo takoj v sami blagovnici za garniturno pohištvo do 15.000 din Brezplačna dostava na dom Obiščite blagovnico Mercator v Tržiču Le dobra volja nekaj velja Najbrž boste delili z menoj mnenje, da je na vsakem izlčtu vsaj količkaj prijetno, na našem, v soboto, ki smo ga priredili za zveste naročnike Glasa, pa je bilo še posebej. Avtobusa podjetja Creina sta bila polna, saj ni nihče hotel zamuditi takega prijetnega dneva, kot je bila prejšnja sobota. Jutro je bilo sončno, dan prelep in ne prevroč. Skratka, vreme se je ravnalo po naših željah. Za začetek smo se vsi skupaj slikali, tako za spomin in pa za časopis, nato pa so Murkine hostese, našega tokratnega gostitelja, postregle s požirkom slivovke, ki je pregnala še tisto zaspanost, ki je morda ostala komu, ki seje pripeljal v Kranj na zbirno mesto iz oddaljenega bohinjskega, kamniškega ali ljubljanskega konca. Ne bi Še enkrat opisovala poti, kjer smo se vozili, saj jo je že prej podrobno opisal Črtomir Zoreč, ki jo je tudi izbral za tokratni izlet. Te poti smo se tudi držali, lepo po vrsti smo si ogledali vse, kar je bilo v programu. Za tiste, ki morda res ne vedo, kam smo jo mahnili, le na kratko: na Štajersko do Rogaških toplic, v hrvatsko Zagorje, v Kumro-vec in nato po Dolenjski nazaj. Tura je bila res dolga, pa mislim, da ni nikogar med nami, tudi tistih najstarejših, ki si bodo vsak čas nadeli že osmi križ, zdelovala utrujenost. Ze v Radencih smo se pokrepčali z Murkino malico, vse skupaj pa smo zalili z mineralno vodo iz svežih in radodarnih vrelcev. Na poti proti Kumrovcu smo se ustavili še v enih toplicah, tokrat atomskih kot jim pravijo, v Podčetrtku. Zal nismo mogli preizkusiti, kako učinkovito zdravi ta atomska voda razne težave, Po obisku sodeč pa bi verjeli, da kar uspešno. Morda je ob obisku kdo tudi sklenil, da ob priložnosti pride po zdravje prav sem. V prijetnem Kumrovcu smo se precej časa zadržali v rojstni hiši maršala Tita, saj je bil za večino to prvi obisk. Kosilo, obilno in okusno, je bilo za nas, malo pretresene od dolge poti, prav prijetno opravilo in vsi brez izjeme smo pohvalili zagorsko kuhinjo. Druga polovica našega izleta je bila prav tako prijetna, nekaj zato, ker smo spet počivali v Čateških Toplicah, malo pa zato. ker je izžrebancem pripravil presenečenje naš spremljevalec trgovsko podjetje Murka. Vsi izletniki, izžrebanci Glasa, so odgovorili na nekaj vprašanj o podjetju Murka, najboljše odgovore pa je komisija nagradila. Ze same nagrade niso bile kar tako, kaj šele ves ceremonial podeljevanja, za kar ima največ zaslug uslužbenka Murke Pepca. Zato ostali, ki si nismo prislužili velikega sita, lesenih cokel ali velikega kravjega zvonca, kakršne so bile pač nagrade, nismo bili prav nič žalostni. Le dobra volja nekaj velja, o tem smo si bili edini in take volje smo bili vse do konca sobotnega dne vsekakor po zaslugi podjetij Murke, Creine in pa seveda Glasa. L. M. POGOVORI O STRAŽISCU pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi Izlet je prijetnejši, če je poskrbljeno tudi za pijačo in jedačo. To nalogo so prevzele prijazne Murkine hostese. — Foto: F. Perdan Za gledalce, kijih je minulo nedeljo popoldan prišlo v Javorje nad Poljansko dolino okrog 2000, so bili sthri, že zdavnaj pozabljeni plesi ena najbolj privlačnih točk letošnje turistično-folklorne prireditve »Svatovanje po starem«. Domača folklorna skupina je zasluženo požela viharen aplavz občinstva. Njeni člani so namreč sem ter tja izvedli figure, ki terjajo spretnost pravcatega akrobata. — Foto: I. G. Novo — Novo — Novo — Novo — Novo za izlet — za vikend za domačo uporabo v hladilnikih in zmrzovalnikih VITA FILM folija za zavijanje živil v vseh samopostrežnih trgovinah Veletrgovine Ž IVI Li A Novo — Novo — Novo — Novo — Novo (47. zapis) Že sem nameraval končati s temi pogovori, pa me je nekaj Strašanov kar že očitajoče pobaralo: »Mar o sitariji, ki je bila za Stražišče najbolj značilna dejavnost, ne misliš nič pisati?« Tem in drugim sem dolžan pojasnila: o sitarstvu sem pisal v 3. zapisu dne 13. januarja in v 4. zapisu dne 17. januarja t. 1. Resda bolj skopo, a navedel sem pa le več avtorjev, ki so o sitarstvu in žimarstvu že dosti objavljali (Jovan, Andrejka, Zontar, Novakova, Kobetova idr.). Vem pa sedaj, da ti viri večini bralcev Glasa niso zlahka dosegljivi; zato se pač uklonim in se bom v poslednjih štirih zapisih ponovno posvetil stari stražiški hišni obrti. — sitarstvu. Seveda navedb iz tretjega in .četrtega zapisa ne kaže ponavljati, že zaradi prostora, ki ga je za naše pogovore le še malo odmerjenega. Kje vse so tkali sita? Res je, da sitarstvo ni bilo omejeno le na ožje Stražišče, pač pa so tkali žimnata dna za sita tudi v Šmartnem, v v^eh treh Bitnjah, na Šutni, Plevni in v Dor-farjih. Seveda je največ sitarjev živelo in delalo slejkoprej v Stražišču. — Podatek iz 1. 1763 govori o 300 tkalcih in pomočnikih. L. 1841 je bilo sitarjev pri nas že 500. Skokovit porast števila sitarskih delavcev beležimo v 1. 1844 — 1137 oseb, ki so se ukvarjale s to hišno obrtjo. Leta 1852 je bilo sitarjev 1500, 1. 1870 2000, 1. 1875 spet le 1500; potem je število padlo — 1. 1907 jih je bilo le še 900. Danes žive le še upokojenci... Dostaviti je treba, da so posamezne sitarske družine — praviloma le kajžarji — živele in delale tudi na Hujah in Klancu, na Primsltovem in v Gorenjah, v Britofu, Cirčah, Hra-stju, Prebačevem, Laborah, Bregu, Drulovki, Orehku in .na Gorenji Savi. Pa celo v zaselkih na Joštu in Šmarjetni gori. Ko pa govorimo o številu sitarjev, ne smemo misliti, da je bilo tudi toliko število statev. Vedeti moramo namreč, da je vsak sitar potreboval pomočnika kot »navlačevalca« in še kako pomoč za ravnanje in sortiranje žime. Tako govorimo za 1. 1852 o 1500 sitarjih; v tem številu je zajetih 900 odraslih delavcev in delavk ter 600 otrok — služilo pa jim je le 700 statev. Ljudje brez zemlje Zapiski Primoža Hudovernika (po R. Andrejki) pravijo: »Tkalec nima ponavadi razen svojih statev nobenega premoženja. — Sitarji so med najrevnejšimi ljudskimi sloji in nimajo, razen nekaj izjem, niti pedi lastne zemlje ter žive s svojo številno deco tako rekoč iz rok v usta. Ko se jim odvzame delo, padejo v največjo bedo, ker niso izurjeni v nobenem obrtu nego samo v sitarstvu.« To pomanjkanje dela pa je sitar-jem z razvojem industrije neprestano grozilo. Posebno zaradi rastočega uporabljanja tovarniških sit iz žice. Potem pa je bilo tu še izredno slabo zdravstveno stanje sitarjev. Ze kot otroci podhranjeni, živeči v tem* nih kajžah, potem pa skoro staln0 sede za statvami — to vse je bilo krivo, da sitar ni bil sposoben z* kako drugo, fizično težje delo, tudi kot kmečki dninar se ni mogel uveljaviti, preslaboten je bil. Seveda je država vedela za vso to bedo — toda kaj? Najlaže je bilo ljudi prepustiti na milost in nemilost podjetnikom. Sitarski založniki Sedaj pa smo pri poglavju, k| pokaže, da sitar niti ni b» pravi, pokončen in samostojen obrtnik — pač pa le založnikov dninar, mezdni delavec ... Zimo, potrebno za tkanje sit; sitarji seveda vsak zase niso mogli uvažati iz daljne tujine — to so zanje opravljali založniki. Ti so znali kupčevati — ugodno kupit' žimo, malo plačati za sitarjevo delo> dobro in z velikim dobičkom proda' jati sita doma in na tujem. Sitar je bil plačan od kosa. ^f žimo, ki jo je prevzel od založnika, Je moral plačati z izdelki. Za delo Je torej ostalo le malo denarja. dostikrat se je zgodilo, da sitar denarja ob sobotah sploh dobil ni roko, pač pa je »smel« v založnikov* trgovini kupiti nekaj življenjski" potrebščin za svojo družino. Kajti pri obračunavanju se Je založnik posluževal starih, ze!° nizkih cen za tkanje, hkrati pa Je zaračunaval visoko dnevno ceno uvoženo žimo. .. Zgodilo pa se je čestokrat, da je o1 sitarski delavec docela suženjsK® vezan na svojega gospodarja-zalo^' nika. Saj ni smel delati za nikog** drugega. Pa čeprav bi mu bolj® kazalo. . In tako so stražiški sitarji segli p. samopomoči. Precejšnje število j*1' tarjev je 1. 1907 ustanovilo sitarsK« in žimarsko zadrugo, registriran zadrugo z omejeno zavezo. — je bil kmalu viden: pri zadrugi vcl» njeni sitarji so bolje zaslužili! — druga je kupovala žimo, nabavlja stroje in orodje, prevzemala naroči' in prodajala izdelke. Črtomir Zoreč Premiera v jeseniškem gledališču V nedeljo, 17. junija, je bila v dvorani amaterskega gledališča T°ne Cufar na Jesenicah zadnja premier* v letošnji sezoni. Mladi člani gledališča so pod vodstvom režiserja Bojana Cebulja uprizorili Shakespea' rovo tragedijo Romeo in Julij3, Predstavo, ki je dobro uspela, bodo v tem tednu še ponovili, uprizorili Pa jo bodo tudi v začetku naslednje g'e' dališke sezone. D. S- IVO ZORMAN 20 Draga moja Iza Iz omare je vzel steklenico in jo postavil na mizo. »Ce bi ga rad kozarček ...« V zadregi, ki pa ni bila prava zadrega, se je nasmehnil in dodal: »Včasih ste se morali zagovarjati, ker ste tako radi skrivaj prenašali kako stekleničko v torbi. Včasih je šel za ranjence, s edaj pa ga je dovolj. Ljudje ga prinašajo.« Potisnil je predme škatlo s cigaretami, ki je bila bržkone tudi Kreisleiterjeva, in pritisnil na vzmet, da je odskočil pokrov. »Ce bi rad prižgal... « Tinko sam ni ne pil ne kadil, a je imel razumevanje za slabosti drugih, da le niso bile v nasprotju z revolucijo. »Čakal sem te,« je začel. In mi je pripovedoval o delu, ki so mi ga bili namenili. »Nikogar ni, ki bi bil bolj pripraven,« je rekel. »Kdo bi se že našel.« »Nihče. Ljudi poznaš ...« »Tudi drugi jih.« »... nemški razumeš...« To bi bil lahko očitek, zato sem se branil. »Moral sem v nemško šolo... prvo leto ... kot vsi.« »Kaj šola,« je rekel Tinko. »Ti znaš že od doma.« Tokrat o očitku nisem mogel dvomiti, tudi če bi bil rad. »Kaj morem za to,« sem zamrmral. »Nič. Ne vem, kaj bi rad.« »Kaj drugega.« »Pa ne, da boš prebiral?« Tinko je bil presenečen. O dolžnostih človek menda ne bo razmišljal, kadar mu jih zaupajo, o njih so razmišljali že drugi. Tudi jaz ne bi, če bi ne bilo vmes strahu, da bi me radi odrinili, da bi se me radi znebili. »Ne zaupate mi,« sem rekel. »Zakaj?« r* JT^ W rt^i u • f „ rt ^ ^^^ Odlomek iz romana Iva Zor- U jHk je ^zd aPz a v ot^Borec^frel e Sreda — 20. junija 1973 fc,nta°^andTajeno 8 Kaju- »Menda se ne boš delal, da ne veš ... za Staneta.« Tinko me je zamišljeno pogledal. »Preveč si občutljiv.« »Saj sem lahko.« Najbrž sem bil kakor kujav otrok, ki ga je treba tolažiti, da se umiri. »Brat bo že sam odgovarjal za svoje početje...« je rekel Tinko. »Cebo.« »... kakor boš ti za svoje. Partizan si. Komunist.« »Ne samo jaz. Tudi Anton je bil.« Kadar sem omenil Antona, sem se počutil kakor igralec, ki je položil najmočnejšo karto na mizo. Toda Tinko je ni sprejel. »Tudi na Antona se ti ni treba sklicevati,« je rekel. Na koga pa naj bi se? Kar pomnim, sem mu želel biti podoben. »Po velikih revolucionarjih se zgleduj,« je rekel Tinko. Kakor da bi Anton ne bil zadosti velik. Življenje je dal. »Preizkušnjo je slabo prestal,« je'rekel Tinko. »Bežal je domov, namesto v gozdove.« Zakaj je tako govoril? Zakaj je vrgel senco dvoma na Antona, ki se ni mogel braniti? »Včasih ti je bil dober,« sem rekel užaljeno. In Tinko: »Bil. Pa rad sem ga imel. Usmiljenje in solzavost so človeške slabosti, revolucija pa ne ve ne za prijatelja ne za brata.« »Misliš, da sem ...« »... meščanski otrok, Florijan. Težko se boš otresel nekaterih pogledov na svet.« »Nič drugačni niso kakor tvoji.« »Tako se ti zdi. V resnici te motijo stvari, ki meni še mar niso. Zdaj Stane, zdaj Anton ... En sam človek ne pomeni nič spričo usode milijonov.« »Potlej tudi jaz ...« »... ne pomeniš nič, Florijan,« je rekel Tinko. »Sam nič. Velja samo tvoje delo, kolikor služiš revoluciji... dokler ji služiš. Beri Ostrovskega!« »Ne vem,« sem rekel malodušno. Tinko pa skoraj zasanjano: »Morebiti bomo nekoč tudi mi govorili o dobroti. Pravijo, da bomo. Danes svoj svet šele gradimo, danes se ne moremo ustavljati, če nam kaj zaječi pod rokami. Samo dve vrsti ljudi poznamo. Na tej strani črte so naši, kdor je na drugi stranit se šteje k sovražnikom.« »Nikoli nisem pomišljal...« »Upam, da tudi poslej ne boš,« je rekel Tinko. Lahko je bilo Tinku, staremu revolucionarju, ki mu je parj tija zaupala že pred vojno. Lahko je bilo Gašperju, ki je ifflf' roke še zmeraj lopataste od težaškega dela, čeprav so žulji " zdavnaj izginili z njih. Lahko je bilo celo Salobirju, ki se nam J* pridružil tik pred koncem, pet minut pred dvanajsto je reK«1 Tinko, kajti Salobir je bil hlapec, malo hlapec, malo potep11/1' ki ga je obilje skominalo, nikoli pa ne okužilo. Tem ni bilo tre" dokazovati, kaj so, zanje je bilo vse tako preprosto. Nič manj nisem verjel v svet, ki ga je bilo treba ustvari^ kakor so verjeli drugi. Nič manj nisem sovražil krivične prete*' losti, a se je prav ta preteklost vlekla za menoj kakor senc*' Kaj sem mogel za to, da sem Novakov? le in iskali vsak svoj kožuh. fie s" Sam sem si bil kriv, če so prav pri meni iskali potuhe, c Q. upali, da se bodo skrili za mojim hrbtom. Pridno so širili fj? rice, da bi bili Vero Grigorjevo sredi trga slekli in ostrigH-ne bil jaz posegel vmes. Kdove kaj vse bi bili počeli z dekletom! Novakov nikomur ne odreče pomoči. Beseda Novakovega Andreja nekaj velja. Sporočamo vam novost! Odločili smo se,da vam na nov način prikažemo novost na področju gospodinjske tehnike. BREZPLAČNO TROM ESEČNO TESTIRANJE ZMRZOVALNIH SKRINJ GORENJE Kje? V trgovinah JUGOTEHNIKA Prepričani smo, da vas bo kvaliteta zmrzovalnika Gorenje osvojila ter bo po treh mesecih preizkušnje postal nepogrešljiv član vaše tehnične družine. Zdrava in cenejša prehrana, manjša poraba časa in velik izbor hranil so prednosti, ki jih ni mogoče spregledati. Vse informacije o pogojih, da se vključite v brezplačno tro-mesečno preizkušnjo zmrzovalnika Gorenje, dobite v prodajalnah JUGOTEHNIKA. Kranj, J L A 10 (nasproti avtobusne postaje) Bled, Grajska 2 Tržič, J L A 8 Obenem vas spominjamo na veliko akcijo Gorenja ob 25-letnici obstoja 1 + 1 =3. Vsak, ki kupi do 31. 6. zmrzovalno skrinjo Gorenje in že ima enega od večjih gospodinjskih strojev Gorenje, prejme kot nagrado mesoreznico Gorenje. Na svidenje v prodajalni JUGOTEHNIKA. Prodam šest tednov stare PRASKE. Mežnarc, Selo 22, Žirovnica p , A 3569 140 cam OBRAČALNIK maraton oV Gartner Filip, Golica 10, p a , 3573 p prodam suhe smrekove PLOHE. V^je 6, Golnik 3656 prodam skoraj nov ŠTEDILNIK Str2&e, na trda goriva. Šmid Franc, lgžiška 50 b, Kranj 3657 DrSRJI1 Prodam lepo sobno KRE-Krožna 9, Kranj 3658 STRf?Tam gospodinjski PLETILNI Ijo drT .Poizve se v soboto in nede-poldne. Kutinova 4 a (Orehek), pnJ 3659 fetov^ 2°0 PUNT. Kočnik, Šte-va 34, Šenčur 3660 osem mesecev brejo Bij^a O in šest tednov starega diCe 81rnentalca. Bukovica 4, Vo- vIZnŠai£ brezhiben barvni TELE-ska 4? g1 NIŠ. Dolinar, Partizan-Škof j a Loka, telefon 21-687 P0c • 3662 bf0 ,fni prodam malo rabljeno, do-STVna^jeno KUHINJSKO POHI-^ijaHo e Valentin, Ulica Moša tW ' KranJ 3663 ro«am CEMENT. Voglje 60 w Kn . 3664 CA^jlam mladiče NEMŠKE OV-trtek' - Ogled samo v sredo in če-"Popoldne. Vrba 18 3665 |*daja CP »Gorenjski tisk«, Sta J.' UJica Moše Pijadeja 1. Kra • OP »Gorenjski tisk« LiuH Jl tisk: Združeno podjetje a Pravica, Ljubljana, ništ arjeva 2- " Naslov ured-Mo^l3 l". "Prava lista: Kranj, ra?,it adeja 1. - Tekoči SS P* SDK v Kranju št. glavrv 601-10152 " Telefoni: Ured i urednik, odgovorni UrpH-V in "Prava 21-190, 21-860 V° 2l'835< novinarji nižL: • malooglasni in naročnin« °ddelek 21-194. - Naroč-30 h- na 60 din- Polletna 70n»x cena za 1 številko 15 h®r" Mali oglasi: do 10 besed 2 d:/1, Vsaka nadaljnja beseda p0pu"; "aročniki imajo 25 % ne n, ■ Neplačanih oglasov ^rornofav'jarno- ~ Oproščeno "etnega davka po pristoj-l^^^em mnenju 421-1/72. Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Zaplotnik Oto, Moša Pij ade 44, Kranj 3666 Ugodno prodam ali posodim KONZOLNO DVIGALO in BETONSKO ŽELEZO premera 6 mm. Poljšica 26, Zg. Gorje 3681 Po ugodni ceni prodam 10 tednov stare JARĆKE, izbrana vrsta priznanih nesnic »prelux«. Petrič Tončka, Šenčur, Zupanova 6 (v bližini ceste Šenčur—Voklo) 3682 Poceni prodam novo KUHINJSKO POHIŠTVO s kredenco, čevljarski ŠIVALNI STROJ, STISKALNICO, razen material in MOŠKO KOLO. Krek, Selca 35 ali 6 3683 stanovanja I prireditve Prodam takoj vseljivo ENOSOB-NO STANOVANJE (elektrika, voda, klet in drvarnica) v Retečah pri Škofji Loki. Ponudbe poslati pod »7 M« ali telefon 85-000 škofja Loka 3676 V Hrastju oddam enosobno, centralno ogrevano STANOVANJE. Naslov v oglasnem oddelku 3677 Na rekreacijskem centru ob ZBILJSKEM JEZERU bo jutri, v četrtek, ob 17. uri PRIREDITEV s PLESOM. Igral bo kvartet DAN-CING. Za gostinske storitve je preskrbljeno 3689 kupim Kupim rabljen MEŠALEC za beton. Naslov v ogl. oddelku 3684 Kupim rabljen TRAKTOR 35 do 56 KM. Naslov v ogl. oddelku 3685 vozila Prodam dobro ohranjen R-4, letnik 1968. Šenčur, Kranjska c. 14 3668 Prodam NSU 1200 C, letnik 1969. Poizve se v gostilni »LIKOZAR« Visoko, Šenčur 3669 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Šorli, Kidričeva 26, telefon 22-980 3670 Prodam FIAT 750, letnik 1971, prevoženih 22.000 km. Gonz Mirko, Zlato polje 3, Kranj 3671 AMI 8, september 1971, brezhiben, 28.000 km, prodam za 24.000 din. Informacije: Kregar, Kranj, Staneta Rozmana 11, telefon 22-415 3672 Prodam FIAT 850 šport coupe. Sp. Bela 12, Preddvor 3673 Po ugodni ceni prodam ŠKODO, letnik 1971. Ogled vsak dan po 16. uri. Naslov v oglasnem oddelku 3674 Prodam AMI break 8, letnik 1970, dobro ohranjen. Vrba 18 3675 Prodam PEUGEOT 204 break, letnik 1968, registriran do maia 1974. Rob Slavko, Ulica Staneta Žagarja 22 a, Radovljica (dopoldne telefon 75-341) 3640 Poceni prodam RENAULT dau-phine. Božič Janez, Lipnica 3, Kropa 3667 Prodam ohranjen osebni avto VOLKSVVAGEN starejšega tipa. Robič, Zg. Gorje 56 pri Bledu 3686 Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini Od 22. junija do 28. junija od 19. do 6. ure zjutraj bo dežurni dr. Bojan Gregorič, tel. 89060, v odsotnosti zdravnika kličite v nujnih primerih Zdravstveni dom Škofja Loka telefon 85-440. zaposlitve Nekvalificiranega DELAVCA ali DELAVKO sprejmem v redno delovno razmerje za keramično obrt. Viktor Konjedič, Delavska cesta 39, Kranj ^ 3544 ZŽTP TTG — BIFE na ŽELEZNIŠKI POSTAJI KRANJ zaposli dve TOČAJKI. Ob nedeljah in praznikih zaprto. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop službe takoj 3678 Za varstvo dveh otrok iščem mlajšo UPOKOJENKO. Tomšičeva 30, Kranj, telefon 23-249 3679 DRUŠTVO UPOKOJENCEV KRANJ, Tomšičeva 4 išče TOĆAJ-KO za svoj BIFE. Osebni dohodek po pravilniku. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Informacije se dobijo v pisarni društva 3680 Sprejmem SLIKOPLESKAR SKEGA VAJENCA in FANTA, ki je odslužil vojaški rok za priučitev. SLIKOPLESKARSTVO KOĆNIK Stane, Štefetova 34, Šenčur 3687 izgubljeno Našel sem poročni prstan na poti do Kališča. Naslov v oglasnem oddelku 3688 Kranj CENTER 20. junija francoski barvni film AGENTI LJUBIJO STRELJANJE ob 16. in 18. uri, premiera amer. filma TARZAN IN ŽENSKA LEOPARD ob 20. uri 21. junija amer. film TARZAN IN ŽENSKA LEOPARD ob 16., 18. in 20. uri 22. junija angl. barv. film NEKAJ SE PLAZI V MRAKU ob 16., 18. in 20. uri SPLOŠNA VODNA SKUPNOST GORENJSKE KRANJ Odbor za delovna razmerja objavlja prosto delovno mesto K V šoferja B, C kategorije Delavec mora poleg splošnih pogojev za vstop na delo v delovno organizacijo izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti mora opravljen izpit KV voznika B, C kategorije s prakso; kot poseben pogoj za sprejmem na delo je predpisano tudi 30 dni poskusnega dela. Delavec se sprejme v delovno -razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave za prosto delovno mesto je treba poslati najkasneje v 10 dneh po objavi prostega delovnega mesta. Prijavi je potrebno priložiti dokazila o kvalifikaciji. Kranj STORŽlC 20. junija amer.-ital. barvni film PRODAJ PIŠTOLO IN KUPI KRSTO ob 16., 18. in 20. uri 22. junija amer. film TARZAN IN ŽENSKA LEOPARD ob 16., 18. in 20. uri Tržič 20. junija amer.-ital. barvni film DOLARSKA PLOHA ob 18. in 20. uri 21. junija amer.-ital. barvni film DOLARSKA PLOHA ob 18. in 20. uri 22. junija nem. barv. film KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 20. junija amer. barv. film RDEĆI GUSAR ob 18. in 20. uri 21. junija amer. barv. film RDEĆI GUSAR ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 20. junija ital. barv. film MORILEC PRIHAJA IZ GROBA ob 18. in 20. uri 21. junija ital. barv. film S. O. S. NOBILE ob 20. uri 22. junija ital. barv. film S. O. S. NOBILE ob 17. in 20. uri Železniki OBZORJE 20. junija franc. barv. film VARUJ SE PRIJATELJEV ob 20. uri 22. junija franc. barv. film VARUJ SE PRIJATELJEV ob 20. uri Radovljica 20. junija amer. barvni film DOLARJI ob 20. uri 21. junija amer. barv. film BOTER ob 19. uri 22. junija amer. barvni film DOLARJI ob 20. uri Jesenice RADIO 20. junija amer. barv. film BOTER 21. junija ital.-špan. barvni film VOLK SIERA BLANKE ob 17. uri, amer. barv. film LJUBEZENSKI STROJ ob 19. uri 22. junija amer. barv. film NED KELLY Jesenice PLAVŽ 20. junija angl.-franc. barvni CS film ORLI NAD LONDONOM 21. in 22. junija amer. barv. film BOTER Kranjska gora 20. junija ital.-špan. barvni film VOLK SIERA BLANKE 21. junija angl.-franc. barvni CS film ORLI NAD LONDONOM UPRAVA JAVNE VARNOSTI Kranj Cesta JLA 7 razpisuje javno licitacijo za naslednja motorna vozila 4 OSEBNE AVTOMOBILE ZASTAVA 750, izklicna cena od 7.000 do 14.000 din 4 OSEBNE AVTOMOBILE MINI MORIŠ, izklicna cena od 22.000 do 25.000 din 1 OSEBNI AVTOMOBIL AUSTIN 1500, izklicna cena 28.000 din 1 OSEBNI AVTOMOBIL AUSTIN 1300, izklicna cena 28.000 din TERENSKO VOZILO CAMPAGNOLA AR-51, nevozno, izklicna cena 6.000 din KOMBI IM V-1600, izklicna cena 15.000 din 5 MOPEDOV COLIBRI T-3, izklicna cena od 600 do 800 din. Obenem bo tudi razprodaja razne pisarniške in druge opreme. Licitacija bo 20. junija ob 14. uri za družbeni in zasebni sektor. Interesenti si lahko ogledajo vozila dve uri pred začetkom licitacije v garažah UJV za stavbo občinske skupščine Kranj. Interesenti, ki bodo sodelovali, morajo pred licitacijo položiti 10 % polog izklicne cene. UJV V KRANJU Zahvala Ob smrti naše drage tete Frančiške Podakar se toplo zahvaljujemo dr. Novaku za dolgotrajno zdravljenje in lajšanje bolečin ter medicinskim sestram iz ZD Kranj za Številne obiske in nego na domu. Prav posebno se zahvaljujemo Martinčevi mami, ki ji je stala vedno ob strani, kakor tudi vsem sosedom, sorodnikom in vaščanom, ki so jo pospremili na zadnjo pot. Iskrena hvala tudi g. župniku za pogrebne obrede. Žalujoči sorodniki Okroglo, 18. junija 1973 Požari V soboto, 16. junija, popoldne je začelo goreti v obratu Termike v Bodovljah. Na koncu proizvodne hale je bila uskladiščena lepenka, na zunanji strani pločevinaste stene pa so odlagali odpadlo žlindri-no volno še vročo in celo gorečo. Zaradi tega se je pločevinasta stena razgrela in vžgala lepenko v notranjosti hale. V požaru je pogorelo polovico lepenke. Škode je za okoli 50.000 din. V soboto, 16. junija, okoli 20. ure je začel goreti kozolec Antona Kalana iz Okroglega 11. Ogenj je uničil kozolec in 5,5 tone sena. Škode je za okoli 40.000 din. Vzrok požara je verjetno otroška igra. V ponedeljek, 18. junija, ob 13.30 je začelo goreti na podstrešju hiše Milana Eržena z Okroglega št. 12. Ogenj so opazili še pravočasno, ga lokalizirali in pogasili. Pogorelo je okoli 5 kvadratnih metrov strehe okoli dimnika. Škode je za okoli 10.000 din. Komisija UJV ie ugotovila, da je požar nastal zaradi nepravilno nameščene lesene lege, ki je bila vgrajena v steno dimnika. Zahvala Ob izgubi našega očeta, dedka in pradedka Janeza Langerholca se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavkam in sodelavcem, družinskim članom, znancem in prijateljem, vsem, ki so nam izrekli sožalje in ga spremili na zadnji poti ter mu poklonili toliko vencev in cvetja. Posebna zahvala dr. Zrim-šku za posebno skrb in pomoč. Žalujoči: žena Ivana, sinovi Tone, Stanko in Viktor, hčerki Ivanka in Mici z družinami Škofja Loka, Stara Loka, 13. junija 1973 Nezgoda na klancu V -nedeljo, 17. junija, malo po polnoči se je na cesti prvega reda med Dovjem in Belco na »Počkovem klancu« pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Friderik Oman (roj. 1941) iz Podkorena je vozil od Jesenic proti Kranjski gori. V isto smer bo po desni strani strani ceste šli vzporedno drug ob drugem tudi vojaki iz karavle Belca. Na krajni levi strani je hodil desetar Dževat Kapetanovič (roj. 1953) iz Tukovcev pri Prijedoru. K o je voznik Oman pripeljal po klancu navzgor v levi blagi ovinek, je pri srečanju z neznanim osebnim avtomobilom zadel desetarja Kapetanoviča, da je padel na pokrov motorja, po 25 metrih vožnje pa je padel na tla in obležal mrtev. V nesreči je bil ranjen tudi vojak Milorad Danilovič. Zapeljal s ceste Na cesti prvega reda v Logu pri Kranjski gori je v nedeljo, 17. junija-nekaj po 14. uri na ravnem delu ceste zaneslo osebni avtomobil, ki ga je vozi' Miha Košak (roj. 1949) iz Ljubljane. Avtomobil je zapeljal v desno s ceste na travnik, kjer se je po 67 metrih zaletel v pobočje. Voznik je bil v nesreči huje ranjen, lažje pa sopotnik Herman Zaje iz Ljubljane. Škode na avtomobilu je za 7000 din. Mopedist zapeljal v avtomobil V nedeljo, 17. junija, ob 17. uri se je v vasi Vešter na cesti med Škofjo Loko in Železniki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Rudolf Ažbe (roj. 1949) iz Zaprevalj je vozil proti Železnikom. Na ravnem delu ceste v Veštru se je srečal z avtobusom. Prav tedaj pa je voznik mopeda Pavel Korenčan (roj. 1948) iz Naklega hotel prehitevati avtobus, pri tem pa je trčil v osebni avtomobil Rudolfa Ažbeta. Pri tem je vozili zaneslo s ceste- V nesreči sta bila težje ranjena voznik mopeda Korenčan in pa sopotnica v osebnem avtomobilu Vera Mrak z Gabrške gore. Prepeljali so ju v bolnišnico-Škode na vozilih je za 10.000 din. Sopotnik umrl Na cesti drugega reda med Naklom in Tržičem se je v ponedeljek, junija, opoldne pripetila huda prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola. Voznik osebnega avtomobila Janez Jekovec (roj. 1944) iz Ziganje vasi je peljal od Križev proti Dupljam. Med vožnjo )e njegov avtomobil začelo zanašati, zletel je s ceste in trčil v drevo Sopotnik Jernej Črnivec (roj. 1918) iz Žiganje vasi je bil v nesreči tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl. Voznika Jekovca pa so hudo ranjenega prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 8000 din. Pri padcu zlomila roko Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v nedeljo, 17. junija, ob 21.25 padla s kolesom s pomožnim motorjem Marjeta Kosmač (roj. 1956) z Jesenic Nesreča se je pripetila, ko se je voznica pri hotelu Korotan ozrla, pri tem Pa izgubila ravnotežje in padla. Z zlomljeno roko so jo prepeljali v bolnišnic0" L. M. ČP Gorenjski tisk DE Glas razpisuje prosto delovno mesto administratorke v upravi Glasa. * Za to delovno mesto se zahteva srednje šolska izobrazba ekonomske ali administrativne smeri ter dve leti prakse. Poskusno delo 3 mesece. Nastop dela 1. julija 1973. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na upravo Glasa, Kranj, Moše Pijadeja 1. Uradno poročilo o tragični nesreči na cestno hitrostnih dirkah Nagrada Loke 1973 v Skofji Loki V nedeljo, 27. maja 1973, se je ob 15. uri 12 minut v petem krogu vožnje solo motorjev do 350 ccm, v kateri je nastopilo 18 tekmovalcev, na delu tekmovalne proge pri križiSču Stari dvor pripetila težka nesreča, ko je tekmovalec s startno Številko 24 Emanuele Maugliani iz Italije na tekmovalnem stroju yamaha zaradi okvare tekmovalnega stroja zavozil med gledalce. a) na kraju nesreče so ranam podlegli: 1. Emanuele Maugliani, rojen 1927, Roma via Giustiniana KM 2.8; 2.' Marija Kastelic, rojena 1895, Jesenice, Cankarjeva 4a; 3. Marko Peternelj, rojen 1966, Preddvor 21 pri Kranju; Med prevozom v bolnišnico je ranam podlegla Se: 4. Mojca Peternelj, rojena 1969, Preddvor 21 pri Kranju. Dne 30.5.1973 je za posledicami ran v kirurški kliniki v Ljubljani umrl Se: 5. AleSevič Esad, rojen 1952, iz Urij, Bosanski Novi (identificiran 1. 6.1973) b) na kraju nesreče so bili težje ranjeni: 1. Albina Klinar, 1926, Jesenice, Cankarjeva 4a; 2. Jaka Klinar, 1925, Jesenice, Cankarjeva 4a; 3. Janus Brkič, 1940, Kranj, Kidričeva 47; 4. Ifet Bender, 1948, Kranj, Kidričeva 47; 5. Jurij Ziherl, 1953, Sv. Duh 12, Skofja I,oka; 6. Bernard Peternelj, 1942, Preddvor 21 pri Kranju; 7. Danica Zor ž, 1950, Maribor, Gosposvetska 35; c) Lažje so bili ranjeni: 1. Mitar Stankovič, 1937, Ljubljana, CelovSka 145a; 2. Andrej Puntar, 1947, Unec 75, Kakek; 3. Milena Peternelj, 1941,-Preddvor 21 pri Kranju. Vsem ponesrečencem je bila na kraju nesreče nudena zdravniška pomoč zdravniške ekipe, ki jo je vodil dr. Tone Košir. Težje ranjeni so bili odpremljeni v bolnico, lažje ranjeni so bili napoteni domov, trupla smrtno ponesrečenih pa odpeljana v službo pogrebnega zavoda v mrtvaSnico v Kranj. Vodstvo prireditve, ki je imelo sedež na glavni tribuni, je spremljalo prireditev na progi z brezžičnimi zvezami: 1. sistem sodniki na zavojih — radio klub Skofja Loka, 2. sistem zveze UJV Kranj, 3. sistem UK V zveze vozil prve pomoči na progi. V trenutku nesreče so bili na vodstveni tribuni: direktor dirke Stane KrapeS, sekretar dirke Jože Hauptman, predsednik Športne komisije Ivan Križaj, vodja zavarovanja Vlado Vendramin, vodja službe prve pomoči dr. Tone Košir, vodja službe za zveze Ivan Ribič, delegat SSK AMSJ Ante Milakovič, vodja ekipe slovenskih tekmovalcev Bojan Ožbolt, starter Miro Avsec in drugi. Sekretar dirk je spremljal dogajanja na progi po Športnih zvezah (radisti pri sodnikih na zavojih) ter po zvezah UJV Kranj. Od trenutka nesreče 15.12 pa so dogodki in odločitve potekale takole: 15.12: sporočilo o nesreči z mesta nesreče Stari dvor — dan nalog za preverjanje Števila ranjenih in zahtevek po informaciji o stanju na tekmovalni progi. 15.12: sporočilo, da je tekmovalna proga prosta, da ponesrečenci in tekmovalec leže zunaj tekmovalne proge — sodnik na zavoju na poziciji 13 je izobesil rumeno zastavo v opozorilo tekmovalcem, da je nevarnost ob progi — službujoči za prvo pomoč na poziciji 13 je takoj odšel na kraj nesreče, oddaljeno ca. 100 m 15.13: sporočilo, da sta verjetno dva mrtva in več težje ranjenih gledalcev 15.14: nalog glavnemu zdravniku, da pošlje na kraj nesreče vozila prve pomoči z zdravniki 15.15: posvet vodstev prireditve na glavni tribuni — odločitve: — napovedovalec za publiko do ugotovitve dejanskega stanja ne objavlja ničesar — dirka kateg. razreda A 350 na podlagi poročil s proge poteka normalno, zato se sprejme odločitev, da se dirka prekine takrat, ko bodo vozila prve pomoči sporočila, da so pripravljena za transport ponesrečenih v bolnišnico. V tem času so tekmovalci vozili osmi in deveti krog. 15.20: prvo vozilo prve pomoči na kraju nesreče (vsa vozila prve pomoči so imela izdelan pismeni plan obvoznic, na podlagi katerega so lahko na vseh točkah na tekmovalni progi intervenirala z zunanjega dela proge) 15.25: sporočilo vozila prve pomoči, da je pripravljeno za vožnjo v bolnišnico, tekmovalci vozijo dvanajsti krog. 15.25: nalog direktorja dirke starterju, da dfrko ustavi in nalog sodnikom na zavoju Stari dvor—Lipica, da izobesijo bele zastave — vozila prve pomoči na progi. \ Tik pred prekinitvijo tekmovanja razreda A 350 je v tekmovalnem parku pred boksom tekmovalca Schirnhoferja izbruhnil manjSi požar (samovžig bencina pri pretakanju), ki ga je dežurni gasilec v tekmovalnem parku takoj lokalizirat. Požar ni imel zveze z nesrečo na progi. Vsa tri vozila prve pomoči so v presledku nekaj minut odpeljala ponesrečence v ljubljansko bolnišnico v smeri Stari dvor—železniška postaja— Lipica. Prvo vozilo je bilo v Ljubljani ob 15.45, t. j. 33 minut od trenutka, ko seje zgodila nesreča. Športne službe prireditelja, službe zavarovanja in službe UJV Kranj so od trenutka sporočila o nesreči delovali koordinirano z zdravstveno službo prek posebnih UKV zvez. Vodstvo prireditve je bilo sproti obveščeno o stanju in dogodkih na progi, posebno pa o stanju na kraju nesreče. Prekinitev tekmovanja v 12. krogu razreda A 350 je bila koordinirana in odločena z namenom, da ni^o bila ovirana vozila prve pomoči, ko so odpeljala prve ponesrečence po tekmovalni progi. 15.45: vodstvo prireditve in žiri je zapustilo glavno tribuno in se napotilo v tekmovalni park na sestanek vodstva in žirije. 16.00: vodstvo prireditve in žiri je začelo z izredno sejo (glej zapisnik) ter na podlagi poročil sodnika na zavoju št. 13 in poročila službe prve pomoči sklenilo: 1. Prireditev Nagrada I,oke 1973 se prekine za vse kat. razrede, ne glede na proteste nekaterih tekmovalcev razreda A 125, ki so bili na predstartu. 2. UJV podvzame vse ukrepe za zavarovanje mesta nesreče, do takrat se po ozvočenju ne objavlja ničesar. 3. Imenuje se komisija za ugotovitev nesreče na kraju samem (glej zapisnik). 4. Imenuje se kpmisija za pregled tekmovalnega stroja A 350, startne Številke24 (zapisnik). 5. Vsem tekmovalcem se izplačajo polne pogodbene startnine in nagrade A50, A350 po doseženih mestih 27. 5., za ostale po rezultatih treninga 26. 5. 1973. 6. Člana vodstva prireditve dr. Tone Košir in Božo Valič sta odrejena za obisk v ljubljanski bolnišnici. 7. Skliče se novinarska konferenca ter obvesti poročevalce z do takrat razpoložljivimi podatki o nesreči. 8. Naslednja seja žirije bo takoj po ugotovitvi dela komisije. Kraj nesreče, potrebno dokumentacijo in zavarovanje dokazov sta na kraju samem 27. 5. od 16.30—19.30 izvedla preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča iz Kranja in javni tožilec. Za 5. sejo vodstva prireditve in žirije dne 27. 5. 1973 so komisije predložile: 1. Komisijski zapisnik o pregledu tekmovalnega stroja A 350 pod startno št. 24. 2. Zapisnik vodje tekmovalnega parka o požaru v tekmovalnem parku. 3. Zapisnik o tehničnem pregledu tekmovalnih strojev. 4. Potrdilo preiskovalnega sodnika o odvzemu delov tekmovalnega stroja A 350/24. 5. Zapisnik komisije o ugotovitvi nesreče A 350 ob 15.12. 6. Zapisnik priče o nesreči. 7. Formalno dokumentacijo v zvezi s prijavo, pogodbo in potrditvijo nastopa tekmovalca E. Mauglianija. 8. Vsa potrebna dovoljenja za prireditev, za zaporo in uporabo ceste za športno prireditev, posebni pravilnik prireditve, kar je že vse prej pregledal in izvod zase zadržal preiskovalni sodnik. 9. Poročilo glavnega zdravnika o stanju ponesrečencev v Ljubljanski bolnišnici. Ugotovitve: 1. Prireditelj AMD Skofja Loka je imel za organizacijo in izvedbo prireditve dne 26. in 27. maja 1973 vsa potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov. 2. Italijanski tekmovalec E. Maugliani je bil na prireditev sprejet pravočasno in pravilno z vso formalno dokumentacijo (predprijava, pogodba, prijava, potrditev prijave od FMI in potrditev nastopa od prireditelja) za nastop v kategorij-skih razredih A 250, A 350 in A 500 dne 26. in 27.5.1973 v Skofji Loki. 3. Tekmovalni stroj A350 yamaha tekmovalca E. Mauglianija je pregledala tehnična komisija v soboto, 26. 5. 1973. Komisija na stroju ni ugotovila po- manjkljivosti v smislu predpisov FIM in športnega pravilnika AMSJ »n * tekmovalni stroj dobil ustrezno nalepko za dovoljenje za vožnjo s start" številko 24. 4. Okvara tekmovalnega stroja A 350 yamaha na treningu dne 26. 5. ni bila ta** da bi v smislu predpisov FIM zahtevala ponovni tehnični pregled tekm°va nega stroja. 5. Vzrok tragične nesreče je bilo blokiranje levega valja tekmovalnega stroj* izguba ravnotežja in nalet v gledalce ob tekmovalni progi na križišču St*1 dvor. 6. Gledalci so bili na kraju nesreče za varovalnimi vrvmi, ki so bile 2,80 m daljene od tekmovalne proge, kar je bilo na tem manj nevarnem delu smatrati za zadostni odmik. ^ \ 7. Tekmovalna proga je na tem delu široka 7,00 m, asfaltirana in v zadovolji^ stanju. 8. Celotno tekmovalno progo z vsemi objekti za prireditev je komisijsko Pre*j. dala pred prireditvijo posebna komisija AMZ Slovenije iz Ljubljane (l»cen ran je proge). J 9. Tekmovalno progo je v času treninga in tekmovanja 5 x Pre^' ir delegat SSK AMS Jugoslavije A. Milakovič tako glede stanja pr°*c ^ objektov, sredstev zavarovanja za tekmovalce in gledalce ter delovanja vs služb na prireditvi (zapisnik — poročilo delegata). , n0 10. Za zavarovanje gledalcev je prireditelj za letošnjo prireditev označil P0®6 x | nevarne cone s tablami — prepovedano za gledalce, vsa druga mesta ob pa je zavaroval z varnostnimi mrežami in varovalnimi vrvmi. * Službo prve pomoči je povečal z 10 na 14 mest ob tekmovalni progi, poleg1 ^ je imel na voljo 4 vozila prve pomoči z zdravniki, za posebne primere pa Je na voljo tudi helikopter sekretariata za notranje zadeve. -jj 11. Kraj nesreče je po nesreči UJV ustrezno zavarovala zaradi reševanja pol^jj čencev in zavarovanca dokazov. t 12. Vsem ponesrečencem je bila nudena takojšnja zdravniška pomoč in odp1^ v bolnišnico z vozili prve pomoči ZD Skofja Loka. .^ii j 13. Prireditelj meni. da je z ukrepom, da ni takoj prekinil tekmovanja v ^ od 15.12 do 15.25 zagotovil vozilom prve pomoči nemoten odvoz ponesrečen j v bolnišnico. Kaj bi se dogodilo, če bi objavili kraj nesreče iu prekinili teK vanje ob obisku 25.000 gledalcev? pfi 14. Prireditelj je imel vse gledalce zavarovane za primer poškodb ali aa}T° 0i 3. da je bila prireditev Nagrada Loke 1973 prekinjena v celoti zaradi P'ete{0t(i' žrtev. V tehničnem pogledu bi bilo možno prireditev nadaljevati, glede na so bile službe prireditelja tekmovanje sposobne izpeljati do konca, 4. da globoko obžalujejo tragični dogodek, iskreno sočustvujejo s svoje' P^p nulih in ranjenimi gledalci ter se v zvezi s tem zaveda odgovornosti jjt'1 pripravljenost svojcem pokojnih in ranjenim nuditi vso pomoč za ub posledične tragične nesreče. Skofja Loka, 4. VI. 1973 —Vodstvo prireditve Nagrada Loke 19?3 j Skofja Loka, 12. VI. 1973 — Upravni odbor AMD Skofja Loka tfi Skofja Loka, 14. VI. 1973 — Organizacijski komite Nagrada I>° VA VIATOR turistična agencija izleti: Vsako soboto Benetke — samo 110 din 2 1/2 dnevni izlet — Firence — odhod: 29. junija 2 1/2 dnevni izlet — Severnoitali- janska jezera — odhod: 29. junija 2-dnevni izlet — Dunaj — safari park — odhod: 30. junija i-lrtdt .vva rrnnivn\r a o 6-dnevni izlet — Švica — Jungfrau-wubljana, trdinova 3, joch _ odhod. 28 avgusta tel. 314-544 j & POSEBNA UGODNOST! 12-mesečno kreditno odplačevanje za: 8 dni v Sovjetsko zvezo — vsako sredo 8 dni v Grčijo — vsak torek 8- ali 15-dnevne počitnice v Souni- ofiu — Grčija Državno ekipno prvenstvo v kegljanju Tudi 126 kegljev se da nadoknaditi tegljači Triglava so v soboto in neaeljo v Bosanski Gradiški na novem lepem kegljišču z izredno slabi-1111 stezami in keglji bili odločilni boj g naslov letošnjega ekipnega mo-kega državnega prvaka. Kranjčani dosegli odličen uspeh, saj so v fi-^'nem obračunu kljub zaostanku 1 kegljev iz polfinala in 38 kegljev 2 prvega dne uspeli, da so dosegli 1Zreden rezultat. Kako slabe so bile steze, nam po-edo že rezultati. Prvi dan so Kranjci podrli 4656 kegljev, posamezni Pa: Jenkole 788, Jereb 770, Marjane 776, Prijon 739, Ambrožič 789, Uirk 794. Drugi dan pa: Jenkole Jereb 754, Martelanc 751, Prijon 768, Ambrožič 834, Turk 818. Pripomniti je treba tudi slab rezultat svetovnega prvaka Zagrebčana Dra-gaša, saj je podrl 783 in 803 keglje. Rekord kegljišča ima član državnega prvaka Ambrožič z 834 pred Česnom (Gradiš) 832 in Jenkoletom (Triglav) 831. Vrstni red iz polfinala in finala: 1. Triglav 20234, 2. Medveščak 20185, 3. Poštar (Split) 20123, 4. Gradiš (Ljubljana) 20079, 5. Grmoščica (Zagreb) 19934, 6. Konstruktor (Maribor) 19756, 7. Partizan (Beograd) 19591, 8. Slovenijaceste 19579. Kegljačem Triglava za izjemen dosežek in osvojen osmi državni naslov iskrene čestitke. -dh Za jugoslovanski rokometni pokal Preddvor : Križe 23 :15 d ^ drugem kolu gorenjskega poročnega tekmovanja za jugoslovan-. rokometni pokal so za presenečenj6 Poskrbeli igralci Preddvora, ki so |.0tlia brez težav odpravili conskega ^gaša Križe. V ostalih srečanjih pa 0 bili doseženi pričakovani rezul- Izidi: Kranj : Radovljica 26:17, Kranjska gora : Sava 34:22, Preddvor : Križe 23:15, Alples : Tržič B 23:17, Krvavec : Šešir 17:43. V tretjem kolu se bodo danes srečali: Šešir : Sava, Kranj : Preddvor, jutri pa Alples : Jesenice. -dh Akcija na Kokrici vredna posnemanja Lani jeseni so na Kokrici pri Kranju ustanovili smučarsko sekcijo, ki jo vodi prizadevni organizator Alojz Dežman. Ker nimajo za normalno delo primernih finančnih sredstev, so minulo soboto organizirali več prireditev, čisti dobiček pa so namenili za razvoj smučarskega športa na Kokrici. V soboto ves dan so potekala tekmovanja v streljanju in kegljanju, zvečer pa je bila zabavno- športna prireditev, na kateri so sodelovali tudi naiboliši kranjski smučarji: državni rekorder v poletih Marjan Mesec, olimpijec kombina-torec Janez Gorjanc, skakalec Janez Bukovnik, smučarka Mileva Bajželj, tekačice in tekači Milena Kordež, Helena Bešter, Maks Jelene, Vinko Lotrič ter trener kranjskih tekačev Gašper Kordež. V imenu ObZTK Kranj je prizadevnim organizatorjem smučanja na Kokrici čestital za uspelo prireditev tajnik komisije za smučanje ObZTK Kranj Dušan Hu-mer, prireditev pa je skrbno povezoval Janez Kuhar iz Dupelj. Prireditev so omogočila številna podjetja, med njimi tudi Elan iz Begunj, Tekstilindus in I BI iz Kranja. J. J Planinci povečali kočo na Doliču Planinsko društvo Gorje je daleč naokoli znano kot eno najbolj delavnih društev. Ima 810 članov, med katerimi je dobra tretjina mladih. Društvo ima dve planinski postojanki: kočo Planiko tik pod vrhom Triglava, ki so jo pred časom prenovili, in nekdanjo tržaško kočo na Doliču na južni strani vznožja vrha Triglava. Ko so na letošnji letni konferenci ocenjevali delo, so ugotovili, da obisk v gorah nenehno narašča. Samo v Planiki so zabeležili 7215 obiskovalcev. Poleg premajhnih zmogljivosti pa je danes ena največjih težav planinskih postojank nasploh pomanjkanje dobrih oskrbnikov in strežnega osebja. Lani so gorjanski planinci zabeležili velik uspeh. Koča na Doliču je bila premajhna. Zato so se odločili, da jo povečajo. 1. avgusta so začeli z deli in do 29. novembra končali dela do tretje faze. Do letošnje jeseni bodo objekt dokončali. Koča bo imela v kletnih prostorih kuhinjo, v pritličju jedilnico, v nadstropju in mansardi pa bo 84 postelj (skupnih ležišč ne bo). Vsa dela so potekala doslej v zelo težkih pogojih. Ves gradbeni material razen kamenja in peska so morali prepeljati iz doline. Ob tem jim je pomagal helikopter JLA, ki je iz tolminske doline do gradbišča prepeljal kar 92 ton materiala. Močno pa sta otežila delo mraz in sneg. Tesarji pod vodstvom mojstra Vinka Slivnika iz Gorij so morali delati tudi pri temperaturi 10 stopinj pod ničlo. Sicer pa je celotno gradnjo vodil zidafrski mojster Janez Pazlar iz Spodnjih Gorij s pomočjo planincev. Vsa dosedanja dela so veljala blizu 445 tisoč novih dinarjev. Na letošnji konferenci planinskega društva so za 25-letno skrbno delo izrekli priznanje tudi tajniku društva Alojziju Janu. J. Ambrožič Ekipa skupnih služb najboljša hil^ *?etek> 15. junija, so se na šport-igriščih v Kranju končale I. jP°rtne igre delavk in delavcev Save, t sta jih organizirala komisija za frrti- ^kreacijo in aktiv Zveze boH t.ovarne Sava. Igre, ki jih dv £ V Prihodnje organizirali v Savi vi P- rat letno in s katerimi želijo Več hi'' v šPort in rekreacijo čim n "elavk in delavcev, so privabile 350 tna i^r'^9 v bazen prek u zaposlenih. Ker je preseglo zani-gumarjev za tekmovanje vsa pričakovanja, komisija za šport in jjj reacijo razmišlja, da bi tekmovali .°bogatili še z nekaterimi športni Panogami. p_y četrtek in petek so se Savčani na|^erili še v zadnjih dveh discipli-V sln s|cer v košarki in nogometu. cj: 0 ,arki je zmagala ekipa organiza-T0v Upnih služb pred ekipo TOZD f^rfrne tehničnih izdelkov in tu Avtopnevmatika. V nogome-Tov a je bila najboljša ekipa TOZD pr arna tehničnih izdelkov, ki je in aga|a ekipi avtopnevmatičarjev pot.rSanizacije' skupnih služb ter ju tnesto na drugo oziroma tretje Vs®h ^t^Pn.em seštevku dosežkov v eltjp desetih disciplinah je zmagala je organizacije skupnih služb, ki rala 53 točk in osvojila med drugim kar 8 prvih mest med moškimi in ženskami. Drugo mesto je zasedla ekipa Tovarne tehničnih izdelkov s 44 točkami in štirimi prvimi mesti, tretja pa je bila ekipa Tovarne avtopnevmatike, ki je zbrala 36 točk in osvojila eno prvo mesto. Zmagovalna ekipa je prejela prehodni pokal, obenem pa je dohila tudi pokal za fair play. Med boljšimi rezultati moramo omeniti vredna rezultata Vike Cvetkovič (TTI) v streljanju in Petra Brinovca v plavanju. -jk Mladinci Save gorenjski prvaki Rokometni klub Storžič je bil organizator zaključnih bojev letošnjega mladinskega gorenjskega prvenstva v rokometu. Najvišji gorenjski naslov so tokrat osvojili mladi Savčani, ki so v borbi za prvo mesto odpravili Tržič in Duplje. Izidi: Tržič : Sava 7:11 (2:5), Sava : Duplje 8:7 (3:4). Vrstni red: 1. Sava, 2. Tržič, 3. Duplje. -dh Državni in republiški prvak v jadralnem letenju Franc Štrukelj in tretje uvrščeni Miha Thaler. Drugi najboljši Janez Pintar (vsi trije ALC Lesce) je bil na zaključni slovesnosti v soboto v Lescah službeno odsoten. — Foto: F. Perdan XIX. državno in XI. republiško prvenstvo v jadralnem letenju Vsi naslovi za ALC Lesce Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah se je v soboto končalo XIX. državno in XI. republiško prvenstvo v jadralnem letenju, ki je trajalo od 2. do 16. junija. 31 tekmovalcev iz trinajstih klubov iz 5 republik je v izredno slabih vremenskih razmerah preletelo 10896 kilometrov. Največji uspeh so tokrat zabeležili piloti-člani Alpskega letalskega centra Lesce, ki so osvojili prva tri mesta. Letošnji državni prvak v jadralnem letenju je postal Franc Štrukelj, ki je zbral 3184 točk. Drugi je bil njegov klubski tovariš Janez Pintar z 2942 točkami, tretji pa Miha Thaler z 2884 točkami. Prvo mesto Franca Štruklja pravzaprav ni presenečenje, saj je letos z dvema 500-likometrskima preletoma že dokazal, da se je resno lotil jadranja. Razen tega je prvi Jugoslovan, ki je uspešno preletel trikot 500 kilometrov na domačem terenu. Sporedno z državnim je potekalo tudi XI. republiško prvenstvo v jadralnem letenju. Na republiškem prvenstvu se je pomerilo 23 pilotov iz sedmih klubov. V 32 urah letenja so preleteli 8900 kilometrov. In tudi tukaj so naslovi pripadli Leščanom. Najboljši so bili spet Franc Štrukelj, Janez Pintar in Miha Thaler. A. Z. Sindikalno tekmovanje v šahu Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Radovljica bo šahovsko društvo Lesce v soboto popoldne pripravilo tradicionalni šahovski turnir za člane sindikalnih organizacij iz občine. Tekmovanje se bo začelo ob 16. uri v prostorih družbenega cehtra v Lescah. Zmagovalna ekipa bo dobila prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta, prve tri ekipe pa še spominske pokale. štiri najboljše ekipe se bodo uvrstile v tekmovanje za prvenstvo v gorenjski podvezi. A. 2. alpina Od 16. junija dalje veliko sezonsko znižanje cen obutvi od 10 do 701 Naš komentar Odličen teniški kader y Kranju Dolgoletno prizadevno delo organizatorjev in trenerjev teniškega kluba Triglav je prineslo na zadnjem mladinskem prvenstvu SRS velik uspeh. V finalu mladincev do 18 let sta se srečala Kranjčana Čirič in Uranič. Prvi je ponovil uspeh z lanskoletnega prvenstva in je v finalu odpravil klubskega tovariša Ura-niča s 6:2, 6:1. Uspeh pa sta omenjena mlada kranjska teniška igralca ponovila nato še v igrah dvojic, ko sta premagala s 7:5, 6:4 Mariborčana Svenška in Viraga. Slavje pa so Kranjčani doživeli še med mladinci do 16 let starosti, kjer je zmagal Triglavan Prime, ki je odpravil Mariborčana Domanjka. Tako so popolnoma zasenčili igralce Branika, ki so doslej vedno dominirali na teniških igriščih v mladinski konkurenci. Ob množici mladih teniških igralcev so se torej v Kranju izluščili kvalitetni tekmovalci, ki sedaj predstavljajo vrh slovenskega mladinskega tenisa. Od skromnih začetkov veterana kranjskega tenisa Žnidarja st., prek raznih drugih funkcionarjev, kot prof. Kustra, inž. Bedenka ter sedanjega predsednika kluba Andreja Polenca in tehničnega vodja Petra Starca, je zdaj v Kranju zrasel kvaliteten rod igralcev, ki uspešno nastopa s svojimi ekipami tudi V vseh teniških republiških ligah. Glede na fetevilo ekip in izredno lepe uspehe mladincev lahko trdimo, da je TK Triglav eden izmed trojice vodilnih klubov v Sloveniji, po mladinskem naraščaju pa nesporno vodi med vsemi. Tudi v ženski mladinski konkurenci je Triglav zabeležil v nedeljo nekaj lepih uspehov. V dvojicah sta Kranjčanki Štrukljeva in Jerkičeva zasedli drugo mesto. Nekoliko manj uspeha sta imeli Triglavanki v posamični konkurenci. Jerkičeva je izgubila že v osmini finala, Štrukljeva pa je po težki borbi izpadla v pol-finalu in zasedla solidno četrto mesto. J. Javornik MEDNARODNA REGATA NA BLEDU bo v soboto in nedeljo, 23. in 24. junija. Začetek v soboto ob 15. uri in v nedeljo ob 15.30. Sodelujejo najboljši juniorji in seniorji iz 9 držav. Prireditelji vas vabijo, da obiščete to tradicionalno prireditev na Bledu. Bliža se čas dopustov in letovanj. Mnogi so se najbrž že odločili, kje bodo letovali ob morju ali drugje. V nekaterih večjih delovnih organizacijah na Gorenjskem so se začeli tudi že kolektivni dopusti. Prejšnji teden pa smo zvedeli, da je odšla na letovanje v Novigrad in Poreč večja sku- Eina socialno ogroženih članov olektiva kranjske Iskre. Letovanje jim je omogočila socialna komisija . sindikalne organizacije. Menili smo, da sindikalna organizacija kranjske Iskre ni osamljen primer glede tovrstne pomoči svojim Članom. Zato smo v treh večjih kranjskih kolektivih Savi, Iskri in Tekstilindusu poprašali. kakšne oblike pomoči ima sindikat za svoje socialno ogrožene člane. LOJZE VESELIC, tajnik sindikalne organizacije v &avi: »Skrb za socialno ogrožene čiane kolektiva v našem podjetju ima socialna služba. Ta tudi odobrava in daje različne oblike pomoči posameznikom. Sredstva za to pomoč pa so zagotovljena v skladu skupne porabe. Letos je tudi sindikat namenil za letovanje 40 socialno ogroženih članov 2 milijona starih dinarjev. Vsakemu smo odobrili 50 starih tisočakov. Sicer pa ima sindikat letos prihranjenih okrog 5 starih milijonov za razne pomoči. To so predvsem enkratne pomoči materam samohranilkam, invalidom, za morebitne nesreče itd. Razen tega pa vsako leto 1. maja in na koncu leta obiščemo vse člane kolektiva, ki so več kot mesec dni na bolovanju, in jih obdarimo.« JANEZ ZAJC, predsednik socialne komisije sindikalne organizacije v Iskri: »Socialna komisija pri nas ima iz letošnjega proračuna sindikalne organizacije zagotovljenih okrog 19 starih milijonov dinarjev. To je približno tretjina i celotnega proračuna. Ta denar bomo porabili za obiske in skromno obdaritev ali pomoč bolnikov, za enkratne pomoči socialno ogroženim, ,za okrevanje članov kolektiva v zdraviliščih in za letovanja socialno ogroženih članov. Tako bomo letos samo za letovanja 270 članov porabili okrog 10 starih milijonov. Vsak plača za 10-dnevno letovanje na morju (Poreč, Novigrad), na Vodiški planini ali v Trenti 17 tisoč starih dinarjev, ostalo pa prispeva naša komisija. Razen tega bomo za obiske bolnikov — članov kolektiva na domu ali v bolnišnici (1. maja in 29. novembra) porabili dva milijona in pol starih dinarjev, za različne enkratne pomoči pa okrog šest starih milijonov. Milijon dinarjev pa imamo rezerviranih za pomoč ob raznih nesrečah in podobnem.« FRANC ISTENlC, predsednik sindikalne organizacije v Tekstilindusu: »Naša sindikalna organizacija bo letos omogočila osemdnevno (v večini primerov brezplačno) letovanje na morju, Vodiški planini ali v Bohinju 60 do 80 socialno ogroženim članom. Zato smo namenili v proračunu okrog 3 milijone starih dinarjev. Razen tega imamo zagotovljen denar za razne enkratne pomoči in za pomoč ob nesrečah. Vsako leto enkrat (konec leta) pa obiščemo tudi bolnike — naše člane kolektiva. Socialno ogroženim pomagamo tudi pri reševanju stanovanjskih problemov. V podjetju pa imamo tudi že dlje časa organizirano tako imenovano vzajemno pomoč, kjer lahko vsakdo dobi brezobrestno posojilo do 100 tisoč starih dinarjev.« A. Zalar Kako je s posojili za kmečki turizem Odbornik radovljiške občinske skupščine tovariš Cvetek iz Bohinja je na sredini seji skupščine postavil vprašanje, kakšni so pogoji in možnosti za najetje posojila za kmečki turizem. V odgovoru je bilo rečeno, da ima sredstva za dajanje posojil v kmetijstvu hranilno-kredit-na služba pri Gozdnem gospodarstvu Bled. Za tovrstna posojila je obrestna mera 3 odstotke. Razliko do 11 odstotkov pa krijeta republika in občina — vsaka pol. Za investicije v kmečki turizem doslej ni bilo posojil. Le-ta je moč V čolnu do zdravja in moči odobravati iz posebnih sredstev, pri' čemer pa mora seveda občina imeti denar za kritje razlike do polne obrestne mire. Vendar mora v tem primeru občina sama pokriti razliko od 3 do 11 odstotkov. V radovljiški občini , letos za to ni predvidenih sredstev. Prav zato najbrž tudi ne bo mogoče ugodno rešiti okro& 10 prošenj za posojila v višini okrog 280 tisoč novih dinarjev. Rečeno je bilo tudi, da bodo odobravanje posojil za investicije v kmečki turizem najbrž omogočali novi predpisi, ki so v pripravi. "A. 2. Veslanje na divjih vodah je eden najbolj aktraktivnih, a žal pri nas premalo cenjenih športov Najprej je bila voda. Motno zelena, spričo nedavnih nalivov malce kalna, je drla po rečnem koritu navzdol, čez zlizano skalovje, se grebenila, vrtinčila in penila, kipela in grozeče brbotala, da smo nepoučeni gledalci, stoječi na varnem, suhem bregu, potihoma podvomili o srečnem razpletu tekmovanja. A že so napol dvignjene zapornice jezu v Tacnu izbljuvale prvega veslača. Vitki, živomodro pobarvani čoln je elegantno preskočil en »kontraval«, obšel drugega, zdrsnil skozi dvoje vratic, naredil pentljo ter vzvratno, pokopan pod gej-zirjem ponorelih mehurčkov, ki so ga za kratek hipec popolnoma skrili očem obiskovalcev, planil v objem novega para kolov, visečih raz napetih vrvi, potegnjenih prek struge. V čudnem, neritmičnem plesu je nosil s čelado zaščitenega in v rešilni jopič ovitega športnika cilju nasproti. Kot po naključju sta plovilo in človek uhajala pastem ter spretno vijugala mimo gozda palic. Potlej so prišli naslednji. Večina je znala brez zapletov, bolj ali manj gladko premagati 510 metrov dolgo »stezo«, kajti 21. mednarodni slalom »Tacen 73« ni preizkušnja, na kateri bi lahko nastopil kdorkoli: svetovno znane brzice ob vznožju Šmarne gore so letos privabile 132 virtuozov vesla iz šestih držav. Seveda, tudi padcev ni manjkalo. Posameznike je tok grdo ukanil, jih vrgel v zrak in obrnil, da so hočeš nočeš morali zaplavati. Nekaterim je uspelo skimu-tirati, kakor v strokovnem jeziku rečemo potezi kajakaša ali kanuista, ki s spretnim zamahom, ne da bi zapustil ozki sedež, spravi čoln nazaj v normalni položaj. Nekaterim pa so pomagali k obali člani pomožnih ekip. Pravi cirkus, zares. Od hloda do »rakete« Ni naš namen poročati o sobotnih in nedeljskih dogodkih v Tacnu. Elitno prireditev, zadnjo pred bližnjim SP, ki bo od 21. do 24. junija v Moutatahlu (Švica), st°nj-za takšno ustanovo, ki je za Gor? ^ sko nekaj novega. Takšni servis'i ■ namreč že dalj časa v Ljubu j,, Murski Soboti, Celju, Mariboru^ Kopru. Kranjski servis — nj®|. telefonska številka je 24-075, ga absolvent I. stopnje VEK^ v minik Bogataj — je podružnica riborskega študentskega servisa. 0- Vloga servisa bo nedvomno »e posebno pomembna med letnim', jji čitnicami, ko študentje, dijaK'^i učenci nimajo učnih obveznosti. ^ pa bi dobili občasno zaposlitev. ^ tako pa bo ustanovitev servisa ^ nimiva tudi za delovne organi^jf in posameznike, ki bi za opravIJI ^ različnih del radi zaposlili Stud®^ dijake in učence. Nagrada za\ opravljeno delo je materialni s za delovno organizacijo ali P°sa7 d3' nika in kot tak ni obremenjen ^o jatvami. Torej ima servis pome" p o' posredniško vlogo pri iskanju $ sredovanju začasnih zaposli*® šolajočo se mladino.