novi C E ' >W> ' f. \ f _ <; ► S> ► < V j 7 J LETO V.-št. 30 V KOČEVJU, DNE 23. JULIJA 1960 Cena 15 din ZANIMIVA PROBLEMATIKA NA SEJI ObLO KOČEVJE iSSBiSFS 6o s„ razpravljali tudi o spremembi predmeta poslovanja podjetja Ključavničarstvo. Med drugim so potrdili tudi najetje kredita za drugo fazo gradnje Kemične tovarne in potrdili nekaj garancijskih izjav. Ko je tov. Sovre prebral poročilo Sveta za socialno varstvo o problemih zaposlitve invalidov in borcev, se je razvila živahna razprava. Ze referent je v poročilu nakazal precej problemov in nepravilnosti v zvezi z zaposlitvijo invalidov in borcev, diskutantje pa so povedali še več primerov in sklenili, da je treba takoj pričeti energično reševati socialno vprašanje borcev in invalidov. V občini je ibilo doslej 24 orga-n'zacij ‘ Zveze borcev. Ugotovili pa So' da so organizacije v oddaljenih vaseh najmanj delovne; večkrat tudi ne vedo, kaj in kako bi delale. Vsekakor je treba tem organizacijam izdatno pomagati in jim svetovati, kako naj delajo. Na borce iz oddaljenih, obrobnih vasi se prevečkrat pozablja! Znano je, da je Kočevska dala med vojno zelo veliko žrtev. Sedaj bi bilo treba čim bolj skrbeti za socialno stanje preživelih borcev. Vseh prošenj seveda ne bo mogoče rešiti tako kmalu, vendar bi lahko s pravilnim načinom dela napravili zelo veliko. Zaposliti bi bilo treba $*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »» ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦ »♦♦♦♦♦♦♦♦ 22. JULIJ Čl J: * ► < i M f Dan vstaje slovenskega naroda ) i I i ♦ !»►! I! I! i i i i . 1 i > M > i h . - k i< k i k : ► i: f ► !: < k < k k k Praznik slovenskih puntarjev, praznik stotisočev, Praznik zmage junaške partizanske vojske! Globok in veličasten je pomen praznovanja dneva vstaje: v njem se strnjujejo misli, dejanja in kri tisočerih junakov iz naše preteklosti, daljnje in bližnje, misli, dejanja in kri neštetih Gubčevih in Gregoričevih puntarjev, znanih in neznanih borcev proti zatiralcem, borcev z« pravico in prvih strelcev na okupatorja 22. julija 1941. leta ... Nepregledna je vrsta junakov, ki so se borili pod uporniškimi partizanskimi zastavami in številne so bile žrtve boja z zakletim sovražnikom... Leta narodnoosvobodilnega boja so slovenski narod še tesneje povezala z drugimi jugoslovanskimi narodi v skupnost, ki je ne more nihče več razbiti!... Bratstvo in svoboda, naš stoletni sen, sta bila priborjena z rekami krvi, prekalila sta se v silnem ognju upora... Z ramo ob rami so se borili slovenski, hrvatski, srbski, črnogorski, makedonski in bosanski partizani, bratje po krvi, mislih, dejanjih in ciljih. Niso jih premotile laskave okupatorjeve obljube, hišo se ustrašili sovražnikove premoči in izdajstvo izgubljenih rojakov jih ni odvrnilo s svetle poti, čeprav je bila trnjeva in prepojena % bratsko krvjo — saj je vodila naravnost, v svobodo, v lepše, srečnejše življenje!... Prvi streli so zapeli kakor pesem budnica in pozvali k uporu proti okupatorju in njegovim izdajalskim prisklednikom in hlapcetm! Preko noči so se kakor iz zemlje dvignile Rašiška, Podlipoglavska, Kamniška, Mengeška, Ribniška, Trboveljska, Jeseniška, Pohorska četa in druge. .. Dvignile so se in pokazale sovražniku, da zemlja, ki si jo je prisvojil, še ni njegova in da bo boj z ljudstvom, ki so ga stoletja teptali in izkoriščali, težak in krvav. Oglasila se je uporna pesem, da so završeli svobodni gozdovi in zatrepetal sovražnik. In pesem je preplavila deželo, prodrla ljudem v srca in jih navdala z upanjem v zmago, z veseljem in upornostjo... In čete so se strnile v odrede, bataljone, brigade, divizije... v reke in veletoke... Tisoči so se borili, borili v nečloveškem, neenakem boju, trpeli in padali. Vendar ni nihče tožil; kjer je bilo gorje najhujše, kjer je bil dim požganih domov najgostejši in je kri lila v potokih, se je oglasila uporna pesem in pozvala ljudstvo k še srditejšemu boju, k še večji upornosti ... Dan vstaje je tudi praznik vseh, ki so se pred devetnajstimi leti dvignili poslednjič kot sužnji v upor, odvrgli po tisoč letih suženjske spone in zmagali, da bi se lahko lotili novega dela in naporov v novi skupnosti, pa tudi tistih, ki spijo pod mehkim mahom svobodnih gozdov, kakor da so se vrnili v svoje gozdove, potem ko so svoja življenja zamenjali za našo svobodo. Veličastno obletnico praznujemo v znamenju velikih gospodarskih, političnih in kulturnih uspehov naše socialistične skupnosti. Prvič v naši zgodovini je postal delavec svoboden upravljalec svojih hotenj, želja in pobud, prvič v zgodovini človeštva je postal pravi lastnik in upravljalec proizvodnih sredstev ... Živimo v času in svetu, ko se na nebu zopet pojavljajo temni oblaki, vizije črne preteklosti, ki ji je človeštvo, kot smo mislili, zapelo poslednje vigilijc, zadnjo kitico nagrobne pesmi, časa, ko je bil človek človeku volk, brat bratu morilec, sin očetu sovražnik... In vendar tli v nas še vedno spomin na tiste čase, spomin, ki bi ga hoteli, a ga ne smemo in ne moremo pozabiti; preveč je človeštvo prestalo, preizkušnja je bila prehuda, krvni davek prevelik — Spomin naj ostane potomcem, spomin in svarilo... Ampak samo spomin!... ^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^ čim več dela zmožnih borcev in invalidov. bolnim na ie treba omogočiti zdravljenje. Ker se Občinski odbor Zveze borcev ukvarja predvsem s političnimi vprašanji, je treba nastaviti posebnega referenta, ki se bo posvetil socialnemu položaju borcev in invalidov. Na seji so tudi sklenili poslati vsem podjetjem, ustanovam in organizacijam prošnjo, naj pomagajo pri reševanju socialnega vprašanja borcev; do konca prihodnjega leta se lahko napravi še zelo veliko... Bolj bo treba skrbeti tudi za Zavod za zaposlovanje invalidov, ki je bil ustanovljen lansko leto in ima zaposlenih že okrog 80 ljudi. V razpravi po poročilu dr. Cilenška o problemih zdravstvene službe v občini so govorili predvsem o gradnji zdravstvenega doma v Kočevju ter o pomanjkanju zdravstvenih kadrov. V bodoče bodo štipendirali le tiste študente, ki so od tu doma. Če je štipendist od drugod, bo ostal v Kočevju le toliko časa, kolikor je vezan s pogodbo... Urediti je treba tudi zdravstveni postaji v Vasi in v Strugah. V Fari so se že dogovorili z nekim privatnikom za odkup stavbe, ki bi bila primerna za zdravstveni dom. Ze letos ie treba pripraviti načrte, prihodnje leto pa pričeti z delom. Bolnišnico, ki je bila prvotno načrtu, v Kočevju ne bodo gradili, pač pa 'bodo zgradili velik zdravstveni dom, ki bo imel več oddelkov in ordinacij. Gradnja doma je nujno potrebna, ker bi se zdrav' stveno vprašanje v občini v nekaj .etih precej zaostrilo... Z gradnjo 3i pričeli spomladi prihodnje leto. Odborniki so razpravljali tudi o preimenovanju obrtnega podjetja Ključavničarstvo v industrijsko podjetje INKOP (Industrija kovinske opreme). Podjetje je zadnja leta svoj asortiman vedno bolj razširjalo, tehnološki postopki pri izdelavi pa so bili primitivni oziroma razdrobljeni, tako da niso mogli izdelovati vseh izdelkov v dovolj velikih količinah. Na seji so predlog temeljito pretehtali in sklenili, naj podjetje ostane zaenkrat še obrtno. Pripravijo naj čim prej plan rekonstrukcije in proizvodni plan. Ko too to gotovo, bi lahko prešlo v industrijsko podjetje.' Nadalje so sprejeli tudi odlok o določitvi vrednosti stavb v državljanski lastnini, ki je osnova za odmero hišnine. Višina stanarine se odloči glede na vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka. Vrednost kvadratnega metra stanovanja je razdeljena na devet kategorij od 800 do 80 dinarjev. Kemična tovarna je za izgradnjo druge faze vložila pri Jugoslovanski investicijski banki prijavo za kredit, ki bi po izdelanem planu znašal skoraj milijardo dvesto milijonov dinarjev. Povečana tovarna bi tako zaposlievala 238 delavcev, bruto produkt pa bi znašal skoraj štiri milijarde 800 milijonov din. Občinski ljudski odbor je dal garancijsko Izjavo za najetje kredita. Sprejeli so tudi garancijske izjave za Splošno kleparstvo za odobritev kredita v višini dveh milijonov din, za Stanovanjsko skupnost na Rudniku tudi v zvesku dveh milijonov, za Vodno skupnost Kočevje za dvajset milijonov dinarjev itd ... Na koncu seje so rešili še nekaj zadev Splošnega ljudskega premoženja ... -vec ■% ’ 1 'J. *> ~ v < I ■ L v'>: • ■ - 77 ■ '“*? V. .*7 . Ut V' - -v - , ■ f-’ ,,.v>: •• ,7f , : - ;:/ a* 7 ;■ » % ■ v****,, _ 7 „’> .v* * M- - - ' ' J; X I XX j ■J- * : y*75f, 7 • ,/ ** -■ v v'* • ~ 7 ‘ •* > A ' ■ ‘ ■ ,x,, xx;x« : •X, 't-f- r * "W: A w v >\ Vx.;< • > š* ' 1*1 ' ' ' ' MDB »DUŠKO REMIH« PRI KOPANJU VODOVODNEGA KANALA Skrbimo za borce! Kočevska je znana po množičnem sodelovanju prebivalstva v NOV. številne so bile človeške in materialne žrtve v zadnji vojni na Področju kočevske občine. V kočevski občini je skupno °4 organizacij ZB NOV, ki vključujejo 2135 članov. Zanimiv je pregled udejstvovanja članov ZB v narodnoosvobodilnem gibanju. Od leta 1941 je sodelovalo, 345, od leta 1942 1415, od 1943. leta 328, od leta 19 5 pa 67 članov. Od skupnega Števila članov ZB je 1249 moških, 'žensk pa 906. Med članstvom je npiveč gospodinj in sicer 666, de sposoben, kot mlad delavec. V podjetjih bi pač morali razumeti, da se morajo zaposliti na primerna delovna mesta tudi tisti, ki so pustili zdravje v vojni. Anketa o zdravstvenem stanju bivših borcev kaže, da bo treba storiti še več za izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja. 6,5 odstotkov bivših borcev boluje za TBC, 18 odstotkov ima psihična obolenja, 11 odstotkov ima srčne bolezni, 27 odstotkov je revmatičnih, 10 odstotkov je bolnih na prebavnih organih itd. Drugo pomembno vprašanje je Iswov 662, uslužbencev 314. kme- 'zaposlevanje invalidov. Življenje 'To bo v korist predvsem podjetju po delovni dobi in kvalifikaciji. V nujnih primerih priskoči na pomoč tem upokojencem Svet za socialno varstvo z denarno pomočjo. Svet za socialno varstvo skrbi tudi za otroke padlih borcev. Teh je še 93. Družba 1e v celoti poskrbela za rešitev materialne plati šolanja teh otrok. Za šolanje bivših borcev je bilo veliko storjenega. V raznih šolah, (rednih, dopisnih in drugih) je omogočeno vsakomur, da si pridobi potrebno znanje. Prav bi bdlo. da bi podjetja podprla šolanje bivših borcev — članov njihovega kolektiva. tov P84. upokojencev 188 itd. Nečloveško trpljenje v osvobodilni vojni je marsikateremu partizanu in aktivistu pustilo posledice. Precejšnje število bivših borcev je bolnih, kar so pokazale tudi različne ankete. V zadnjih letih je bilo izdanih več zakonov in uredb za reševanje problemov bivših borcev. Svet za socialno varstvo pri Ofoč. LO je bil stalno povezan z Občinskim odborom ZB. sai so skupno reševali vrsto vprašanj o invalidninah, pokojninah, stanovanjskih vprašanjih, zaposlevanju borcev, šolanju itd. Odkar je z zakonodajo rešeno vprašanje invalidnine in pokojnine ter pravic do minimalnega zaslužka in minimalnih pokojnin, je bilo reševanje teh zadev lažje. Ostalo pa je še nekaj problemov, ki jih Svet in ZB nista mogla rešiti. To so predvsem prekvalifikacija, primerne zaposlitve, stanovanja, zdravljenje, nadaljno šolanje bivših borcev itd. To so stvari, ki jih 'bo treba reševati v sodelovanju z vsemi merodajnimi faktorji. Imamo primere, ko so se nekatera podjetja branila sprejeti v službo bivšega borca, ki zaradi preslanega trpljenja ni bil več toliko invalidov je samo po sebi težko, še težje pa je invalidu, ki bi rad delal, pa ne dobi primerne zaposlitve. V Kočevju so glede tega precej storili. posebej pa je treba omeniti tudi Zavod za zaposlevanje invalidov, ki ima že šest obratov s skupno 65 zaposlenimi (Šiviljska delavnica Kočevje, Vulkanizacija Kočevje, Sodarstvo v Banja loki, Fletilistvo Kočevje ter obrata lesne galanterije v Vasi in Papežih). Vprašanje pokojnin borcev, ki so stopili v NOV pred 9. 9. 1943, je zadovoljivo rešeno. Je pa tudi nekaj upokojencev, ki niso imeli teh j pogojev, zato dobivajo pokojnino I samemu. Vsi vemo, da primanjkuje stanovanj. Kljub temu, da je od osvoboditve minilo že 15 let, je stanovanjska stiska še vedno pereča. V kočevski občini je še vedno 34 borcev brez stanovanj, 72 pa ima neprimerna stanovanja. Pri vseljeva-nju v nove stanovanjske prostore bi morali priti na vrsto tudi naši borci, invalidi in upokojenci. Tudi podjetja bi morala nuditi prednost borcem. Te stvari so se začele in se bodo reševale tako. da bodo v doglednem času prišli vsi upravičenci do primernih stanovanj. -m- ry > v t fa 3* Proslava Dneva vstaje v Ribnici # Vsa svetovna javnost spremlja dogajanja v Kongu. Kakor smo že zadnjič pisali, je nastal v tej državi, ki je dobila neodvisnost šele pred kratkim, zaradi intervencije belgijske vojske nevaren položaj. Vlada Konga se je obrnila na Združene narode s prošnjo, da pošljejo svoje vojake v Kongo. V Kongo že prihajajo vojaki OZN iz Tunisa, Gane, Maroka in Etiopije. Generalni sekretar OZN Hanunar-skljoid je zahteval od treh evrop- Občinski odbor SZDL in Občinski odbor Zveze borcev NOV Ribnica organizirata v počastitev Dneva vstaje — 22. julija — tek štafet iz Sodražice do Grčaric. Sodelovali bodo: TVD Partizan, Ljudska mladina, predvoj. vzgoja, Avto-moto. Združenje rezervnih oficirjev in ribniški garnizon. Zmagovalna ekipa bo dobila prehodni pokal, ostali pa spominske plakete. Začetek pohoda bo v petek v jutranjih urah iz Sodražice. Ob 10. uri bo v Ribnici slovesen sprejem, ob 11. uri pa bo v Grčaricah zborovanje, na katerem bo govoril predsednik ObLO Ribnica Stane Goršič. Ob tej priliki bodo v Grčaricah odkrili spominsko ploščo padlim borcem iz tega kraja. Avto-moto bo nesla venec v Jelenov žleb. Konferenca gostincev 20. Mija je bila v Kočevju sektorska konferenca Gostinske zbornice ljubljanskega okraja, za vse kraie. ki spadalo nod poverjeništvo v Kočevju. Na konferenci so razpravljali med drugim tudi o gostinstvu in turizmu na našem območju. O konferenci bomo obširneje poročali v prihodnji številki. PREBIVAT rirniŠKE OBČI- ene azijske in ene latinsko- PKEmvALGI RIBNIŠKE unvi | ameriške dežeie, naj s svojimi eno- NE! UDELEŽITE SE SPREJEMA PATROL IN PROSLAVE V GRČARICAH v CIM VEClEM ŠTEVILU! Seja ObLO Ribnica 20. julija je bila v Ribnici seja Občinskega zbora in zbora proizvajalcev. Na seji so razpravljali o perspektivnem planu, odmeri dohodnine od zgradb za leto I960, sprejeli so odlok o višini dnevnic za uradna potovanja, o nadomestilu za ločeno življenje in kilometrine za uslužbence ObLO, občinskih zavodov in obifnskih uslužbencev ter odlok o sejemskem redu na sejmih za plemensko živino v občini Ribnica. Na dnevnem redu je bil tudi predlog komisije za indtistrijo in obrt o prometu s suho robo. Razpravljali so tudi o ustanovitvi melioracijske skupnosti in potrdili nekatere spremembe na nižje organiziranih šolah. Določili so tudi območja za nove krajevne odbore. Govorili so tudi o nekaterih posojilih in garancijah. O seji bomo podrobneje poročali v Vilki. v zgodovini te dežele tudi ženska. Vodila bo ministrstvo za zdravstvo. 0 17. avgusta bo v Moskvi sodni proces proti bivšemu kapitanu ameriških oboroženih sil in članu obveščevalne službe ZDA Povversu, ki je bil 1. maja letos sestreljen nad Sverdlovskim. Zagovarjati se bo moral pred vojaškim kolegijem vrhovnega sodišča ZSSR, Razprava bo javna. Kakor poročajo iz Rima, so se štiri meščanske stranke (demokristjani. liberalci, socialdemokrati in republikanci) sporazumele za sestavo nove vlade. Pričakujejo, da bo Tambronijeva »poslovna vlada« v najkrajšem času odstopila. Premier nove vlade bo verjetno prvak demokrščanskega levega centra in bivši ministrski predsednik Fan-fani. Velika proslava v Begunjah Zadnjo nedeljo so v Begunjah na Gorenjskem veličastno proslavili 15-letnico osvoboditve. Na proslavi, ki se je je udeležilo okrog 10.000 ljudi, je govorila podpredsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije, Vida Tomšič. Veličastnega slavja v Begunjah so se udeležili tudi podpredsednik Zveznega Izvršnega sveta. Edvard Kardelj, predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher in drugi visoki gostie. Tovarišica Tomšičeva je v svojem govoru obudila spomin na grozote, ki so jih počenjali Nemci med tami podpro akcijo OZN v Kongu. Kakor je izjavil švedski obrambni minister, je poslal ta poziv generalni sekretar OZN razen švedski, ki naj bi poslala v Kongo 1000 vojakov, tudi Jugoslaviji, Irski, Burmi in Haitiju. O položaju v Kongu je razpravljal tudi Varnostni svet OZN. # Slovenska državna realna gimnazija v Celovcu, ki so jo pred tremi leti odprli na osnovi določil državnega sporazuma z Avstrijo, je pokazala doslej pri vzgoji in izobrazbi slovenskih dijakov na Južnem Koroškem pozitivne rezultate. Gimnazijo je letos obiskovalo 183 dijakov. Doslej je imela gimnazija pet razredov, medtem ko bodo v začetku novega šolskega leta uvedli še šesti razred. Predvidevajo tudi sedmi in osmi razred. V vseh razredih je pouk v slovenskem in nemškem jeziku. 0 V Jutos aviji je bil na obisku bivši britanski ministrski predsed- ^ ^ ___ nik Sir Winston Churchill. Gosta i* j zadnjo vojno V Begunjah in drugih Velike Britanije je sprejel tudi taboriščih. Potem ie govorila o ne- Josip Broz- katerih mednarodnih vprašan iih, o boju Jugoslavije in izvenblokovskih predsednik republike Tito. ® Japonska je dobila novo vlado, držav za ohranitev miru v svetu. Dosedanji predsednik vlade Kiši je Tovarišica Tomšičeva je govorila prihodnji šte- odstopil, novo vlado pa je sestavil tudi o velikih gospodarskih uspehih, Hajato Ikeda. V novi vladi je prvič ki so bili doseženi v naši deželi. To je bila resničnost! j Brigada v sliki in besedi Pričelo se je! Vse je prišlo tako strahotno naglo, da je človeštvo' hajati v partizane prve skupine ru-kar otrpnilo. Vojna... Zatulile so alarmne sirene, pod oblaki so za- dariev. med njimi tudi narodna he-bobneli težki bombniki in pričeli spuščati na nič hudega sluteča me- j roja Tone Marincelj in Duško Re-sta svoje smrtonosne tovore, sejati smrt in razdejanje... Svet je mih. Stane Zakotnik-Johan, Vili spreletela groza, strah pred uničenjem... Vojna je preko noči za- Primožič in drugi... Po odhodu divjala in zagospodarila svetu. Nihče se ji ni mogel umakniti, no- večjega števila rudarjev so pričeli beno skrivališče ni bilo varno. Sprostila se je grozna, v ljudeh za- Italijani na ostale zelo ostro pa-koreninjena podedovana zver, planila na dan in pričela prelivati kri,1 ziti, nekatere pa so tudi pretepali, morje nedolžne človeške krvi... Sprostil se je človek — zver... v zadnjih dneh marca je bila nad Taka je bila takrat resničnost... Mahovnikom večja borba, v kateri Pričelo se je tudi pri nas! Lepo no pa so dvignili glave potem, ko J® ublt’ P3 pomladansko jutro so razparale je Hitler prevzel oblast v Nemčiji, eksplozije granat, stresla se je zem- Združevali so s° v Kulturbundu in lja, rušile so se hiše, pod nebom pa se z vso zagrizenostjo pripravljaj sta plala krik in jok nedolžnih, na okupacijo. Slovence so zatirali bila in jim nagajali na vsakem koraku, njam, da so imeli Kočevarji seznam vseh naprednih Slovencev, ki bi se jim po prihodu Nemcev kaj slabo godilo. V gostilni, kjer je sedaj hotel, so imeli pripravljene tudi vislice ... Ko je izbruhnila vojna, so po vsem mestu, po vseh hišah izobesili zastave s kljukastimi: križi... Ko so se namesto Nemcev prikazali pri nas Italijani, so bili Kočevarji grenko razočarani... umirajočih ljudi... To je strašna budnica, ki je ljudi zdra- zato smo se večkrat tudi krepko mila iz sanjskega sveta, v katerem i spopadli... Dobro se še spomi-so hoteli pozabiti mučno sedanjost, a so se znašli v še bolj kruti, krvavi resničnosti... Človek-zver!... Trdi, okovani škornji, neizprosni, ledeni in zaničljivi pogledi, glas, iz katerega je velo mrzlo sovraštvo, naduti koraki »nepremagljivega« gospodarja, vladarja, nadčloveka ... To je bila resničnost! In nato? V blato sklonjeni hrbti so se zravnali, malodušne obraze je prekrila trda, neizprosna krinka, stisnile so se pesti... Oživeli so gozdovi, sprejeli so v svoje hladno, a skrbno varstvo begunce, borce proti modernemu suženjstvu, borce-osvoboditelje. Oglasili so se streli, rahli, v neredu, kmalu pa so se združili v grom in zapeli osvobodilno pesem sovražniku v obraz ... In škornji niso bili več tako trdi, zbrusili so se žeblji na podplatih, koraki so postajali vedno bolj pohlevni, glas in pogled nista bila več ledena, ampak prestrašena, proseča... Moč in nadutost sta ginevala, nadomeščal ju je strah. Da, tudi to je bila resničnost!... Spomin na tiste čase je trpek, vsakdo se ga boji, ga odganja. In vendar ne smemo pozabiti tistih dni, čuvati moramo spomin nanje, na borce in padle in ga posredovati potomcem. Kaj takega si nihče več ne želi, čeprav vsi vemo, da se človek-zver ponovno prebuja in grozi... In tudi to je resničnost!... O prvih dneh okupacije in o pripravah na oboroženi upor pripovedujeta so bili tudi štirje rudarji. Ker je bilo doma prevroče, sem pričel tudi sam misliti na odhod. 14. aprila sem odšel v partizane, pred tem na sem se še skrival pri Hrenovi družini na Rudniku. V Stari cerkvi smo dobili s partizani vezo. nato pa smo odšli preko Črnega potoka'in Roga na Prežo, kjer se je zadrževala četa Notranjskega odreda. Kmalu smo se preselili na Stružnico, od koder smo večkrat napadli Italijane v Fari in na Brodu. Konec meseca so fašisti silovito napadli Stružnico, vendar smo se jim umaknili in jih iz dveh zased temeljito namlatili. Kočevski bataljon je 1942. leta NACE KARNICNIK »Slovenski živeli na Kočevskem se je z nacifašistično nevarnostjo seznanil že zelo zigodai. Poznali smo jo celo mnogo bolje, kot v drugih krajih, kajti živeli smo sredi Kočevskih Nemcev, ki svoje nemštvo niso hoteli zatajiti. Se prav poseb- GASILCI V ZAMOSTECU SO DELAVNI Gasilsko društvo Zamostec si je na zadnjem občnem zboru zadalo dolžnost, da čim bolj usposobi na svojem obsežnem področju gasilske oddelke in trojke, ki so organizirane po posameznih vaseh. Člani bodo popravili gasilski dom s stolpom za sušenje cevi ter zgra- j dili orodišča v vaseh Gorenji Lazi in Lipovščica. Člani, kakor tudi vaščani, so prispevali v te namene 1 cca 50 smrek, katere bodo člani i delno sami posekali. Društvo tud: vestno vrši preventivno službo, ta- j ko da do požarov sploh ne pride. Prevzete naloge mislijo izvršiti pretežno s prostovoljnim delom. Da bi društvo krilo ostala finančna sredstva, so priredili v ta namen v nedeljo 10. julija društveno vrtno veselico, ki je lepo uspela. Z AVTOBUSOM NA DELO Podjetje »Utensilia« iz Rudnika bo verjetno zaposlilo večje število delavcev iz Velikih Lašč. Vsak dan na* bi se jih vozilo na delo z avtobusom 30 do 40. Spomin na vojne grozote naj ostane večno živ, kot Damoklejev meč naj visi nad človeštvom. Tako se morda ne bo nikdar več spozabilo?... (Na sliki: Svečanosti v Starem logu se je udeležilo tudi veliko pionirjev, ki naj se na vojnih izkušnjah uče ljubiti domovino in mir) Takrat sem delal na Rudniku. 2e v prvih dneh vojne sem se povezal z rajonskim odborom OF na Rudniku. Neposredno sem sodeloval s Karlom Ahacem, Jožetom Lavričem, Knapičem in Mariničem. Mladinci smo raznašali Poročevalca, pisali različne parole, pozimi pa smo tudi zbirali sanitetni material, municijo in opravljali razne sabotažne akci je v rudniku ,.. Marca 1942. leta so pričele od- opravil več uspešnih akcij, od katerih bi omenil le napad na Koprivnik in Mozelj, boje pri Knežji lipi (Pekel) in napad na Banja loko ... Septembra istega leta se je v Lapiniah formirala Cankarjeva brigada, v kateri sem bil do 13. februarja 1943. leta. Tedaj sem bil ranjen, v bolnici sem bil do septembra, nato pa sem odšel v XII. brigado. Kmalu sem bil ponovno ranjen, po okrevanju pa sem bil delovni kolektiv ofhtneoa podjetja čestita jelka PODPRES KA 22.juliju svojim odjemalcem, doBaviteljem in delovnim ljudem. komandant zaščitnega bataljona XV. divizije ... Zaradi posledic ran so me septembra 1944. leta odpeljali z avionom v Bari v Italijo. Po treh mesecih sem se vrnil v Split in ostal v Dalmaciji do avgusta 1945. leta ...« IN RAJKO JENKO »Seveda, to so bili težki časi! Borili smo se med vojno, boriti pa smo se morali tudi vsa preišnia leta s Kočevarji. Vedno so nam nagajali in nas zatirali, ker so se imeli za pripadnike Tretjega rajha. Nestrpno so pričakovali nemško okupacijo in »osvoboditev ...« Leta 1937 sem bil sprejet v SKOJ. Pogoji za delo so bili izredno težki, ker so na vsakem koraku pazili na nas. Po razpustu »Svobode« je bila ustanovljena »Vzajemnost«. V njenem okrilju smo komunisti lahko kolikor toliko svobodno delovali. Srce naprednega gibanja na Kočevskem je bil Jože Šeško, ki pa se je moral stalno skrivati. Spominjam se tudi. da sta med drugimi delala z mladino tudi Albin vi-denič in Dušan Bravničar. Naš namen je bil. pritegniti k delu čim več mladine. Prirejali smo izlete, predavanja o Sovjetski zvezi in podobno. Ustanovili smo tudi Društvo prijateljev SZ. Svetovni položaj smo precej dobro poznali, slutili na smo tudi vsai približen raz-voi dogodkov, zato smo se vneto pripravljali na enainštirideseto leto. na borbo ... Zato nas okupacija tudi ni dobila tako nepripravljenih. Takoi smo pričeli z organiziranim delom, zbirali smo orožje in se pripravljali na oboroženo vstajo ... Se dobro se spominjam tistih mesecev pred vojno, v kakšni napetosti smo živeli. Zanesti se nismo smeli niti na sošolce in prijatelje-Kočevarje. Tudi žandarmeriia nas je budno nadzorovala. Nekoč so žandarji poklicali okrog 20 mladincev in jih zasliševali, vendar niso zvedeli nič. 1941. leta so se že organizirale diverzantske skupine. Opravljali smo različne sabotažne akcije na Rudniku ali kakorkoli ovirali okupatorja. Večkrat smo imeli sestanke na Mlaki pri Fajdigovih in Muhičevih. Na Mlaki je tudi bil večkrat sekretar OK KPS Anton Marinč. ki ie kasneje padel kot talec.. . V Konci vasi smo imeli pri Knapiču in Tomšiču skrivališči, kier so se večkrat zadrževali tudi tovariš Leskošek in drugi člani Centralnega komiteja... Pri Italijanih sem bil precej slabo zapisan, zato so me tudi večkrat zaprli. Decembra 1941. leta so me na poti z Mlake v Kočevje ranili in ujeli ter me poslali v internacijo v južno Italijo ...« Devetnajst let je že minilo, ko je slovensko ljudstvo uporno dvignilo v blato sključene hrbte in smelo prijelo za orožje. Borili bo se vsi, možje in žene, otroci in starčki, borili so se z levjim pogumom in močjo, ki je presenečala sovražnika in ves svet. Borili so se stotisoči, trpeli in padali molče, najboljši sinovi domovine... Spomin nanje nam bo vedno svet, ostali jim bomo dolžniki. Nesebično so se žrtvovali za nas, za našo svobodo, za naše življenje ... F. Grivec ■" 1 ' »Naša četica koraka, strumno in veselo ...« Pojoč odhaja brigada na delo Kanal je vedno daljši, ob straneh so vedno večji kupi nakopane zemlje, vedno več je knbikov ... Žulji in bolečine, najhujši nasprotniki brigadirjev v prvih dneh, se skoraj ne pojavijo več Pa smo spet doma! Kuharica Cirila srečna deli tečno kosilo, iz Ji jedilnice pa se oglaša veseli živ-žav... Nekateri bodo delali tudi popoldne, zato se je treba dobro podpreti! NOVA MLEKARNA V LAŠČAH Gradnja nove mlekarne in zbiralnice mleka v Velikih Laščah dobro napreduje. Graditi so jo pričeli spomladi in bo jeseni verjetno v grobem stanju že gotova. Modema zbiralnica mleka je v Velikih Laščah zelo potrebna, še večji pomen na bo dobila, ko bodo pričeli sistematično razvijati živinorejo. f Za slovo od fotoreporterja pa še nekaj pesmi, še zadnja slika.. • Dan se že nagiblje k večeru, Velika gora že meče temne sence po dolini. Brigadirji v mraku še dolgo posedajo pred šolo, se pomenkujejo in prepevajo. Ob desetih pa tudi šolo zagrne tema ... LUDVIK GOLOB: Krepitev ZKS bo stalna skrb (Nadaljevanje in konec) Seminar nas je opozoril tudi na dejstvo, da so nekateri tovariši prezaposleni s funkcijami. Potrebno bi jih bilo razdeliti enakomerno na vse člane. Ne gre zato. da bi starejše tovariše odstranili, ampak naj mlajši tovariši rastejo ob njih. Oblikuje naj se pravilen odnos do tistih. ki so se pri delu izčrpali. Kakršen odnos bomo sedaj mi oblikovali do tovarišev, ki so zgorevali v delu. takega bo v prihodnosti deležna generacija, ki sedaj odgovorno opravlja svoje dolžnosti. Zadolževanje članov Zveze komunistov za razne dolžnosti mora dobiti mnogo širšo osnovo. Včasih je že potrebno, da rečemo: »Ti boš to. oni to itd.« To so stvari akcijskega značaja, niso pa stalne. Širšo osnovo bi lahko Izrazili takole: V odboru SZDL je skupina komunistov. odbor pa ne dela dobro. Ali to ni najboljše ogledalo politične aktivnosti teh komunistov? Nekatere osnovne organizacije so beležile, katere funkcije imajo člani Zveze komunistov. Zaradi pregleda je to dobro. Nikakor pa ne moremo trditi, da je že s številom funkcij izražena aktivnost. Ljudi ocenjujemo po rezultatih dela. ne na po funkcijah. Naše ocene se pišejo z aktivnostjo SZDL. družbeno samoupravnih organov, LM, sindikatov, ZB, Partizana itd. Tako zadolževanje članov in kontrola dela nam bo zagotovilo dobre uspehe komunistov. Krepitev Zveze komunistov naj bo stalna skrb osnovnih organizacij. Sprejemanje v Zvezo komunistov naj sloni na načelih sistematičnega dela. Človeka za sprejem v Zvezo komunistov ne iščemo, ampak ga je treba v Zvezo komunistov pripeljati. Vsak, ki ga želimo sprejeti v Zvezo komunistov, bi moral preiti neko pripravljalno dobo. Z njim delamo individualno in skupno, se pogovarjamo o Zvezi komunistov, njenih načelih, njeni preteklosti, njenih nalogah, o tem, kaj Zveza komunistov je in kai hoče. Človek, ki se bo gradil v delu in bo zavestno stopil v Zvezo komunistov, ne bo omahljiv. Odstranjeni bodo primeri, da nekateri tovariši zaradi negativnega vpliva raznih sorodnikov že po nekaj mesecih izstopajo iz organizacije ali jih moramo izključiti. Vzgojno kaznovalna politika ima večkrat premalo veljave. Nekatere osnovne organizacije poznajo le načelo sprejema in izključitev. Imeli smo primere, da so bili nekateri člani izključeni, čeprav prej niso bili opozorjeni na napake ali pa primerno kaznovani. Prekrške članov ie treba raziskati zelo skrbno. O njih naj razpravlja sekretariat in nato osnovna organizacija. Kaznovalni ukrepi so opomin, ukor, strogi ukor, ukor pred izključitvijo in izključitev. Spoštovanje teh načel nam bo dalo mnogo koristnega. Prihranili si bomo tudi delo z reševanjem pritožb zaradi izključitve, se izognili očitkom, da posameznikom nismo pomagali itd. Naše težnje se morajo razvijati v smeri, da človeku Iz težav pomagamo, mu odstranjujemo napake, skrbimo, da se bo napak izogibal. Napačno je, da čakamo, čeprav vidimo, da se posameznik pogreza, ko pa se napake nakopičijo, vsekamo, ne da bi pomislili in že prej skušali odstraniti vzroke napak. Človeka je treba dvigati v življenje! Kdor pa hoče delati to, se mora poglobiti v človekovo .osebnost, v okolje, v katerem živi, v probleme, ki jih ta človek ima itd. Tak princip individualnega dela naj bi spoštovale vse osnovne organizacije Zveze komunistov. Pogovarjali smo se tudi o tem, da se nekatere osnovne organiza-ciie preveč ukvarjajo z ozkimi organizacijskimi vprašanji na račun masovnega političnega dela z ljudmi. Ta poiav logično izhaia iz tega. ker v pripravah na sestanek ne sodelujejo skupine komunistov, ki se dnevno ukvarjajo s problemi, ki jih želimo na sestanku obravnavati Nekateri sekretarji so bili zaskrbljeni, ker ne vedo, kaj bi razpravljali na sestanku. Naj vzamem primer terenske organizacije. V njej so člani Zveze komunistov, ki so člani hišnih svetov, potrošniških svetov, stanovanjske skupnosti itd. Za te komuniste so to interesna področja. Zadolžimo ljudi po interesu, pripravljajo naj analize in predloge, o katerih nai razpravlja osnovna organizacija. Uporaba analitične metode nam bo dala pravi- lne zaključke. Naši sestanki bodo postali živahnejši. Govorili bodo vsi člani, ne p- samo nekaj profesionalnih diskutantov. Ako človek na vsakem sestanku zve nekaj novega, se ga rad udeleži. Po tej poti bodo vsi člani prišli do veljave. Ne bo se več dogajalo, da bi nekateri opravljali veliko funkcij, drugi na bi prihajali le na sestanke in plačevali članarino. Gradivo, ki ga je skupina komunistov pripravila za sestanek, naj bi sekretariat preučil. Odločiti bi se moral tudi za osnovne sklepe. Sekretariat in sekretar morata vedeti. kai želi s tem doseči, ko je dal določen problem vsem članom v razpravo. Uspeh sestanka ni odvisen od njegove dolžine, ampak od priprave sekretarja, sekretariata in skupine komunistov, ki bo na sestanku poročala. Nekatere osnovne organizacije Zveze komunistov so se doslej sestajale vsak ponedeljek, torek, sredo itd., kakor je bilo domenjeno. Ali se problemi in naloge 'odpirajo samo prve dni v mesecu? Gotovo ne! Na seminarju je bilo osvojeno stališče, da bomo v bodoče sestanke sklicevali po potrebi. Ako bo potrebno tudi večkrat v mesecu. Vedno smo vedeli, kdaj bo sestanek. Dnevni red pa smo zvedeli šele na sestanku! Ali tako lahko prideš pripravljen na sestanek? Nikakor ne! Prav zaradi tega se je sestanek zavlekel v nedogled. Odločili smo se, da sestanke sklicujemo z vabili in napisanim dnevnim redom. To delo bo opravljal sekretariat. Pred tem pa bo moral temeljito razmisliti, zakaj prav predvidena stvar zahteva poseben sestanek. Zaradi uspešnejšem dela vseh komunistov bomo morali bolj koristno uporabljati tudi aktive komunistov. Ti so lahko občasni in stalni. V podjetju, družbenem P°' sestvu, vasi ali na terenu bo P°' trebno večkrat sklicevati vse ko-muniste. Zadeve terena niso stvar samo komunistov, ki so povezani V terenskih organizacijah, ampak vseh komunistov, ki na določenern terenu stanujejo. V vseh stvareh ie potreben enoten nastop. Se mnogo stvari ie obravnavaj seminar. Vseh ni mogoče poveda v enem sestavku. Od sposobnosti komunistov. ° njihove enotne akcije, od vklillj^8 vanja vseh državljanov v probte komune je odvisno, kako bo urel no življenje v občini. 22. jutifu | Občinski odbor SZDL $ Občinski komite ZKS £ Občinski odbor ZB NOV j Občinski komite LHS J Občinski odbor ZROP 4 Občinski sindikalni svet * Občinski odbor RK j Občinska gasilska zveza j in druge organizacije ter društva ) Lesno industrijsko podjetje Ribnica, J Opekarna, Kovinsko podjetje Ribnica, j Gradbeno podjetje »Gradbenik«, Lesna i galanterija Sodražica, »Stolarna« So- 4 dražica, Trgovsko podjetje »Merkur«, f »Jelka« in »Urban« Ribnica, Trgovsko 4 podjetje »Travna gora« Sodražica, Tkal- f niča žičnih mrež Ribnica in Sodražica. 4 Kmetijske zadruge Ribnica, Sodražica, f Sv. Gregor, Dolenja vas in Jurjeviča 4 lain GIBANJE PREBIVALSTVA VELIKE LAŠČE ..Rodila ie Bavdek Tončka, gospoda iz Ulake — dečka Mirana. Unovči 50• Skuli Janez, osebni gg lienee iz Adamovega 2, star slfR *■' Petrič Ivan, invalid iz Dvor-.. vasi. star 53 let in Vintar Ka-ona. gosDodinia iz Male Slevice, stara 70 let. SODRAŽICA Poročila sta se Zgonec Jože 5me,t iz Junčja 2, star 29 let i ,r"rinc Kristina, kmetica iz Maro! '• stara 26 let. Rodili sta Levstek Marii-' gospe S^nia iz Sv. Gregorja 14 — dečk ranceta in Hočevar Marija, gc SDodinja iz Sodražice 137 — dečk Janeza. .. Umrla sta Arko Ivan, upokojenec iz Sodražice 40. star 73 let in Lov-Marija, preužitkarica iz Vinic 16> stara 84 let. DOLENJA VAS Rodila ie Trdan Ljudmila, go-^oodinja iz Dolenje vasi 59 — deč-ka Dragota. Umrl je Geliebe Josip, upokojeni župnik iz Dolenje vasi 122, star 87 let. RIBNICA Rodili sta Češarek Štefanija, go-tj??dinia iz Ribnice 220 — dečka Jjlrana in Arko Angela, gospodi-?'a iz Dolenjih Lazov 39 — deklico Marijo. KOČEVJE . Rodila ie Kolman Julijana, de-]?vka iz Kočarjev 2 — dečka Zlat-_,a’ v novomeški porodnišnici l|,a rodili Jarc Ana iz Kočevja, 3- oktobra 12 — dečka Marja- * i J?daja in tiska CZP »Koči tisk« v Kočevju. Urejuje uri toT °dibor, Odgovorni ure Matija Cetinski. Uredništvo “Drava v Kočevju. Ljubija cesta 14 a, telefon uredništvi “Drave 3-89, Naročnina je 500 Dolletna 250 din in jo je 1 ionXat- v naPrej. Za inozenr UTO din oziroma 3 ameriške dol i ekočl račun 600-713 pri K< J* . 1-265 mi banki Ljubljana, podrui za Kočevje na in Kranjec Vida iz Kočevja, Reška c. 13-a — dečka Romana. Poročili so se: Trope Bogomir, mizar iz Kočevja, Podgorska ul. 43, star 28 let in Štefanič Terezija, delavka iz Kočevja. Trg svobode 52, stara 22 let; Zajc Marjan, avtomehanik iz Livolda 52, star 25 let in Jankovič Helena, nameščenka iz Livolda 56, stara 21 let. V Žužemberku sta se poročila Campelj Ladislav. delavec iz Rudnika, star 31 let in Škufca Mariia, gosp. pomočnica iz Šalke vasi 86, stara 36 let. KINO JADRAN. Kočevje: 22. julija jugoslovanski film »Ne obračaj se sinko«. 23. in 24. julija ameriški barvni cinemascopski film »Drevo življenja«, od 26. do 28. julija angleški film »Ureži njeno ime s ponosom«, od 29. do 31. julija jugoslovanski barvni cinemascopski film »Beli satan«. SVOBODA, Rudnik: 23 in 24. julija jugoslovanski film »Viza zla«. SODRAŽICA: 23. in 24. julija ameriški barvni film »Lov na pume«, 30. in 31. julija francoski film »Gervaise«. LOŠKI' POTOK: 24. julija slovenski film »Kala«. 31. julija ameriški barvni film »Šilija v Afriki«. DOBREPOLJE: 23. in 24. julija ameriški barvni film »V pomladi življenja«. 27. julija ameriški barvni vistavision film »Hiša skrivnosti«, 30. in 31. julija ameriški barvni cinemascopski film »Zeleni ogenj«. PONIKVE: 28. julija ameriški ibarvni vistavision film »Hiša skrivnosti«. VELIKE LAŠČE: 23. in 24. julija ameriški barvni film »Ponny express«, 30. in 31. julija angleški film »Tommy Still poje«. RIBNICA: 23. in 24. julija poljski film »Eroica«, 30. in 31. julija mehiški film »Umiram srečna«. KOČEVSKA REKA: 23. in 24. julija angleški barvni film »Hiša skrivnosti«. 27. julija češki film »Na končni postaji«, 30. in 31. julija ameriški film »Banda z Lavander Hilla«. PREDORAD: 23. in 24. julija »Ladja. ki ie umrla od sramu«. 30. in 31. julija ameriški film »Gospodar Balantrea«. BROD NA KOLPI: 23. in 24. julija sovjetski film »Letijo žerjavi«. 30. in 31. julija mehiški film »Nocoj bomo peli«. OSILNICA: 24. julija poljski film »Še živijo«, 31. julija angleški film »Pot v visoko družbo«. Čestitke Dragi hčerki Ani Lynen iz Bar-denberga, Nemčija, želijo vse najboljše za njen praznik, moža in sinčka na lepo pozdravljajo Zajčevi iz Kočevja __ * _ Hčerki Anici Štimac iz Srebotnika ob Kolpi, ki živi v Franclji, želijo za god vse najboljše in ji kličejo še na mnoga leta ata, mama, sestre in bratje. __*___ Dragi ženi oz. hčerki Anici Mlakar želijo za njeno praznovanje vse najboljše, posebno pa zdravja in da bi ibila skrbna kot doslej, mož Franjo s sinčkom Janom in hčerko Anico, stara mama ter brat Ludvik z družino. __*___ Dragi mami Anici Šter iz Dolge vasi želijo za praznik vse lepo hčerke Mimi. Neži in Ivanka z družinami. PRODAM Ugodno prodam motorno kolo znamke »JAWA« 150 ccm. Franc Furlan. Šalka vas 55. __ * _ Motorno kolo znamke »VESNA«, leto izdelave 1954, v zelo dobrem stanju prodam pod ugodnimi pogoji. Anton Medved, Nemška vas 1 pri Ribnici. Prodam dobro ohranjen motor »PUCH« tipa roler 125 ocm. Poizvedbe pri Dejak Antonu, mehaniku v Ribnici. IZGUBLJENO Na cesti od Ribnice do Ložin sem izgubila škrlatnordečo jopico. Najditelja prosim, naj jo vrne na upravo lista. SPREJMEM VAJENCA Takoj ali po dogovoru sprejmem vajenca v pekarski obrat. Hrana in stanovanje je zagotovljeno pri mojstru. Janez Koprivec, pekarija, Velike Lašče Olimpijec Bezjak trenira v Kočevju Do olimpijskih iger v Rimu je samo še dober mesec dni, kar je vsekakor precej kratka doba za poslednje priprave. Najboljši športniki sveta, kandidati za Rim, se z največjo vnemo pripravljajo. Vse dni trdo trenirajo, izkoristijo vsak trenutek, dg bi si nabrali čim več kondicije, v Rimu pa kar največ točk. Zadnje dni avgusta in v začetku septembra se bodo odpravili v »večno mesto« razen športnikov tudi številni turisti, ljubitelji športa in potovanj, kajti težko bi si zamislili kaj lepšega, kot ogledolimpijskih iger, posebno še, če so v Rimu, Meki turistov ... Tudi Jugoslovani se vneto pripravljajo na veliko športno srečanje. V Kočevju že dalj časa trenira metalec kladiva, jugoslovanski kandidat za olimpijado, petindvajsetletni Zvonko Bezjak iz Zagreba. Vabilu na kratek športni razgovor se je zelo rad odzval... »Zakaj ste si izbrali za trening ravno Kočevje in koliko časa ste že tukaj?« »S kandidatom za državno reprezentanco Srečkom Dimičem sva prišla v Kočevje 24. junija. To mesto sem si izbral za trening zato, ker sem prepričan, da so tu v poletnih mesecih najbolj idealni pogoji za treniranje. Klima je zelo ugodna, kajti povsod drugod je veliko bolj vroče... Doslej sem bil tu že dvakrat, prvič 1955. leta, ko sem se udeležil tekmovanja med Slovenijo in Hrvatsko. Tedaj sem postavil mladinski rekord v metanju kladiva. Spominjam se še, da je bilo igrišče za moj met prekratko... Leto kasneje sem bil tu drugič.. ZVONKO BEZJAK V Kočevju sem nameraval ostati do odhoda v Rim, vendar bom verjetno v začetku avgusta odpotoval, ker bomo verjetno vsi »olimpijci« trenirali na Košutnjaku v Beogradu ...« »Kako dolgo se že ukvarjate s športom?« »S športom se ukvarjam že od 1950. leta, kladivo pa mečem šest let. Zavedam se, da je športni uspeh odvisen od vaje, zato vedno marljivo treniram... Za to veliko preizkušnjo moči in znanja v Rimu treniram že od septembra!...« »Vaši najboljši uspehi?« »V zadnjih štirih letih sem bil petnajstkrat v reprezentanci. 1956. leta sem bil prvak na balkanskih igrah, naslednje leto pa sem bil tretji na svetu (kladivo sem vrgel 64,73 metra). Za Jugoslovane so pomembne tudi balkanske igre. Letos bodo 20. balkanske športne igre v Atenah. Grki so zelo dobri organizatorji ... Upam, da bomo imeli letos več sreče, kot zadnji dve leti ... Na tekmovanju Balkan-Skan-dinavija sem zasedel prvo mesto. Najraje pa se spominjam velikega mladinskega tekmovanja v Moskvi. Priznati moram, da so Rusi tekmovanje odlično organizirali in da je bila mogoče ta manifestacija še [ večja od olimpijskih iger! Tedaj sem bil med kladivaši drugi... Pred dvema letoma sem na evropskem prvenstvu zasedel peto mesto, lani pa sem bil na balkanskih igrah drugi (prvi je bil Račič)... Silno sem bil zadovoljen, ko sem letos vrgel kladivo 65,21 metrov daleč In sem trenutno osmi na svetu! 9. in 10. julija sem se udeležil tekmovanja med Italijo in Jugoslavijo v Sieni. Italijani so zmagali s petnajstimi točkami razlike, med kladivaši sem bil jaz prvi. Kot najboljši tekmovalec sem dobil pokal in medaljo.« »Kai mislite o letošnjih olimpijskih igrah?« »Rezultati so iz leta v leto višji, vsak rekord, tudi olimpijski, je hitro porušen. Športniki moramo vedno trdo trenirati in se izpopolnjevati iz dneva v dan. Vsak hoče prekositi prvaka, zato je na vseh tekmovanjih konkurenca zelo ostra. Talent pri športu ni vse. t. Za mojo disciplino lahko rečem, da bo boj vroč. Predvsem moram upoštevati svetovnega prvaka — Ame-rikanca Connolly ja (68,68 metra), Madžara Zivotskega — evropskega rekorderja (68,32 metra), Rusa Ru-denkova, Poljaka Ruta, Amerikan-ca Hulla in še katerega. Tekmovalo bo najmanj 20 kladivašev, vendar po svojih dosedanjih rezultatih in po kondiciji, ki sem si jo nabral »Kakšno mnenje ste si ustvarili o športu in ljudeh v Kočevju?« »Z atletiko je v Kočevju tako, kot v vseh manjših mestih; najboljši športniki odhajajo drugam. To pa je ena največji ovir pri razvoju atletike, tudi pri vas. Prepričan sem, da bi se v Kočevju dalo napraviti zelo veliko, ker se ljudje za šport zanimajo, imate pa tudi precej dobrih športnikov. Tudi pogoji za trening so taki, kot nikjer drugje. Imate lep stadion in pomožno igrišče... Tudi ljudje so, kakor sem opazil, zelo prijazni. Prepričan sem, da bom odšel iz Kočevja z najboljšimi vtisi in upam, da bom sem še večkrat prišel...« »Tovariš Bezjak, pri predolimpijskem treningu v Kočevju in ha Košutnjaku Vam želim naivečji uspeh, želim pa tudi, da bi se vrnili iz Rima ovenčani z zmago in zlato medaljo!...«