T2& first Stovcnic Daily-In the United States. Issued every day except Sundays Holidays. Entered as Second Class mattes, September 21, 1903, at the Post Office at New To be the Act of Congress of March 3,1879. STEV. 154. NEW YORK, V PETEK, 1. JULIJA. 1904. pj? m. LETNIK XL Tornado v Texasu. VIHAR JE RAZDEJAL NASELBINO NEW BOSTON JUŽNO OD TEXARKANE V JUŽNEM TEXASU. Mnogo mrtvih in ranjenih. — Brzojavna in telefonska zveza razdejana. PODROBNOSTI NISO ZNANE. -o- Texarkana, Texas, 1. julija. Seniku j se poroča, da je izredni tornado popolnoma razdejal naselbino New Boston, 200 milj jugozapadno od tukaj. Mnogo prebivalcev je bilo v podirajoč ili se hišah usmrtenih in še več ranjenih. Podrobnosti o viharju če ni mogoče dobiti, kajti vihar je razdejal vse brzojavne i it telefonske naprave. Vihar v Moskvi. Moskva, Rusija, 1. julija. Včeraj popoludne je razsajal tukaj izredni vihar, k ter i je napravil ogromno škodo. Petintrideset osob je bilo usmrtenih in trinajst ranjenih so dovedli v bolnice. \ iliar je tudi razdejal dve vasi blizo Moskve. Tam je bilo 350 osob usmrtenih in 85 ranjenih. Brzojavne naprave so razdejane. Med viharzjem je padala toča, ktere zrna so bile po tričetrt. funta težka. Zapretili z linčanjem. Norfolk, Va., 30. junija. Šestnajstletna Paulina Davisova, hotela je včeraj zvečer v Pittsylvania County, Va., iti krave, ktere so se pasle. Kmalo na to, ko je odšla od doma, je nek zamorec naznanil njenim starišem, da je našel deklico v močvirju vtopjjeno. Nesreč nieo je nekdo zlorabil in je potem, po obupnem boju utopil. V rokah dekleta so našli ostanke moške obleke. A ko najdejo zločinca, je linČanje neizogibno. Preprečeno linčanje. South Haven, Mich., 30. junija. Ka-eih 30 ljudi zahtevalo je včeraj zjutraj, da jim odpro vrata v tukajšnje ječe, da bi 1 i očali učitelja Chas. L. Alli sona. kterega so zaprli radi krimi-nelnega zločina proti 41etni Edith Se-eorjevej. Pazniki so telefonirali po pomoč in šerifovo možtvo, ktero je bilo iz previdnosti pri rokah, dospelo je hitro na lice mesta, in po jedno uro trajajočem boju linčarje razgnali. Več ljudi na obeh straneh je ranjenih. Jetnika so med tem tajno poslali v Pawpaw. Dumontov zrakoplav ni več za rabo. St. Louis, Mo., 30. junija. Zrako-plavec Santos Dumont odpotuje v kratkem zopet nazaj v Francijo, da mu tamkaj napravijo zrakoplav, kterega mu je tukaj neki lopov razrezal. On meni, da se tekom šestih tednov zopet vrne. Nesreča na morju. Boston, Mass., 1. julija. Brezžični brzojav parnika "Deutsehland" od Tlamburške parohrodne družbe naznanja, da je imenovani parnik na potu v New York, blizu obrežja Long Islanda v gostej megli za vozil v ribiško ja-dranko 'Hary G. French', iz Glouee-str.-i. \!a s., k t era seje potopila. Moštvo se je rešilo. Zamorci med seboj. Okolona, Miss., 1. julija. Tukajšnje zapore čuva stotnija milice, da tako obvaruje necega zamorca jfred linča-njoin. Njegovi rojaki iz okolice ga nameravajo linčati, ker je umoril svojo ljubico, zamorko Ano Lueasovo. Pre-tenje zamorcev je bilo tako, da je bil šerif prisiljen prositi za pomoč milice. Ko so prišli vojaki na lice mesta, je minola nož povsem mirno. Star lisjak. Sandwick, N. H., 30. junija. Bivši predsednik Grover Cleveland naročil si je posebno brzojavno na{>eljavo iz Madison a v svojo tukajšnjo vilo. To miači. da hoče dobivati vesti o demo-kratičnej nacijonalnej konvenciji v St. LonLsu direktne vesti, na kar bode—kar čez noč nastopil kot predsedniški kandidat, Bog v Washington!!. V CILINDRU IN FRAKU SE JE PREDSTAVIL GENERAL -NEMU POŠTNEMU RAVNATELJU. Pasji dnovi, "cranks" & Co. — Vla-dini uradniki med seboj. Posledica neznosne vročine. DRUGE ZANIMIVOSTI. Washington, 30. junija. A. P. Johnson iz Fargo, N. Dak., kteri- je kot zobozdravnik na dobrem glasu, in njegova sestra, gospa Edita C. Taylorje-va, prišla sta včeraj v zasebni urad generalnega poštnega ravnatelja Payne, s kterim sta želela govoriti. Ko ju je Paynejov zasebni tajnik vprašal, česa želita, mu nista hotela povedati, temveč sta zahtevala, naj ju Payneju predstavi. Tajnik jima je dejal, da ravnatelja ni v pisarni. Nato sta se vsedla pred uradne prostore, da ga pričakujeta. Počet koma je menil Payne, kteri je bil v svojem uradu, da bodeta obiskovalca iz zapada kmalo odšla. Toda temu ni bilo tako. Oba sta čakala in končno generalnemu poštnemu ravnatelju, kteri je bil že zelo lačen, ni preostalo drugo, nego udati se. Radi tega je odprl vrata in dejal čakalcema: "Jaz sem generalni poštni ravnatelj Payne." Johnson ga je pogledal od nog do glave in dejal lakonično: '1 Ne, vi niste generalni poštni ravnatelj, on je suh človek, sirili brk, vi ste pa debel." Ko je Payne ponovil, da je on pravi, dejal mu je Johnson, naj mu to dokaže. O tem pa Payne ni hotel mnogo vedeti. Johnson in Tavlorjeva sta odšla k Whitneyu: "Je-li ta mali in debeli človek poštni ravnatelj?" — "Jaz mislim, da je", odvrnil je Whitney.— "Vi sploh nimate ničesar za misliti", kričala sta oba; "prisežite!" — "Te-jra ne storim", odvrnil je Whitney. — To sva vedela!" vzkliknila sta Johnson in "Tavlorjeva. Ker zapadnika še nista hotela oditi, pozvtl je Whetney par stražnikov, ka, teri so ju odvedli na ulico. V ostalem je pa uradnikom v Wash-ingtonu znano, da pride ob pasjih dnevih vsako leto par takozvanih 'Tcran-kov" v zvezino mesto. Te dni je dospel tudi neki možki v cilindru in fraku v urad pomožnega poštnega ravnatelja Wvnnya. Prišedši v sobo, dejal je svo;j cilinder na tla, skočil z obema nogama nanj in potem Wynneja vljudno vprašal: "Ali me poznaš, moj sin?" "Še nisem imel te časti", odvrne Wynne.. "Jaz sem", dejal je tujec. "V mojem življenju bi kaj ta-cega niti ne sanjal", pripomnil je uradnik. "Da", nadaljeval je ptujec, ko še sveta ni bilo, sem bil, in ko sveta več ne bo, bodem še. Jaz sem ■ bog." Wynne je podal gospodu bogu svojo desnico in dejal: "Veseli me, da vas vidim, Mister Bog, Jaz nisem vedel, da me bodete obiskali, inaČe bi se na vaš sprejem boljše pripravil. Prosim, vsedite se." Na to je Bog dejal noge iz svojega cilindra in se vsedel. Med tem je Wynne pozval par slug, kteri so boga aretirali. Male novice. — V Fort Erie pri Bufflo, N. Y., je pozvonila gospa Fannie Willbelowed v hiši zdravnika W. Douglassa. Ko jej je slednji odprl vrata, je nanj dvakrat ustrelila in ga nevarno, toda ne smrtno ranila. Vzrok napadu ni znan. — V kanalu pri Schenectady, N. Y. so našli truplo 291etnega naseljenca Paul Dinga iz Vjave v Avstriji. Dinga je dospel v Ameriko še le pred kratkem in je bil po zatrdilu policije umorjen. — V Aurori, 111., so zaprli blagajnika German American National banke, Jacob H. Plaina, kteri je obdolžen, da je poneveril $00,000. Imenovano svoto je poneveril tekom treh let. Sodišče ga je stavilo pod jamstvo v zneska $10,000. Banka vsled tega ne bode trpela. ROJAKOM V J O LIE TU, ELL, in okolici priporočamo našega zastopnika ICr. John Sustaršiča, 1308 N. Centr« St. Imenovasi tf-«8*4 j* Mi Dowiejev poyrat. PROROK SV. ELIJE H. SE JE VRNIL VČERAJ V CHICAGO IZ POTOVANJA PO EVROPI IN AVSTRALIJI. Kot bankerotni svetnik bode imel še mnogo opraviti z svo-' jimi verniki. NAJVEČJE ZLO SO DOLGOVI. Chicago, HI., 1. junija. John Alexander Dowie, znani " krivi" prorok sv. Elija, vrnil se je včeraj iz svojega potovanja krog sveta. Na kolodvoru na La Salle Street ga ni pričakoval niti jeden apostol j in niti j eden učenec iz Zion City, kajti svetnik je svojim vernikom sporočil, da "se ne bode omadeževal s chicaškim prahom", temveč da bode nemudoma potoval v svoje svete mesto. Elegantni voz, v kterem se vozi svetnik s spremstvom, so zategnili na stransko progo, na kar so ga pripeli k drugemu vlaku, ki vozi v Zion City. Prorok je v gostinskej sobi voza jedel, ko je dospel vlak v Chicago. Oblečen je bil v belo obleko; kraj njega sta sedela njegov sin in neka mlada ženska, najbrže ona bogata dedkinja iz Švice, ktero je Dowie "sprr .>bmil" in izročil svojemu sinu kot dobre nevesto. Pri tukajšnjih sodiščih je Dowie še vk nji žen radi neplačanih dolgov kot bankrot^r. Upniki so ga sedaj zopet obiskali, ako se z njimi ne poravna. Filipinsko vprašanje. Cleveland, Ohio, 30. junija. Filipinski komisarji za svetovno razstavo v Rt. Louisu dospeli so semkaj iz Pitts-burga. Oni so obiskali več obrtnih podjetij. Danes odpotuje 5 Filipincev v Canton. Ohio, da polože venec na grob McKinleya. Z ozirom na v "Glasu Naroda" včeraj objavljeni govor vojnega tajnika Tafta v Harvardskem vseučilišču, ob kterej priliki je Taft tudi r^jal, da bodo Filipinci morda še le po preteku 20 let sposobni za neodvisnost, dejal je Filipinec Juan Fu-mullung, da Filipinci za sedaj sicer še niso sposobni za samostojnost. Otočje želi za vedno ostati z Ameriko v zvezi, da pa zaheva boljše ekonomične pogoje in bolj jasen vladin program. Sodnik Victorio Mapa, kteri je tudi član razstavne komisije, je dal vojnemu tajniku v nekoliko prav, toda z izjavo o 20 letih se ne strinja. Nova topničarka. Manila, 30. junija. Včeraj so tukaj spustili na vodo topničarko "Woodruff". Ime je dobila po poročniku Woodruffu, kterega so nedavno usmrtili Moroti, in je prva v Manili zgrajena topničarka. Premog na Filipinih. Washington, 30. junija. Poročnik H. L. Wigmore, kteri je predstojnik vladinih premogovih rovih na otoku Batau, Filipini, poroča, da bode v par letih v onih rovih pridelali toliko pre-moga, kolikor ga potrebujejo na Filipinskem otočju. Premog je tak, kakor na Japonskem in kolikor globoke-je kopajo, tem boljša je kakovost. Vrednost tone premoga stane $4.59 v zlatu na mestu, toda cena bode kmalo nižja. Povišanje plače. Phillipsburg, N. J., 30. junija. Tukajšnja Alpha Cement Company je svojim delavcem naznanila, da jim bode s 1. julijem povečala plačo za 10 odstotkov. Istodobno je pa Edison Cement Company svojim delavcem plačo znižala za 10 odstotkov. Razstrelba parnega kotla. Johnstown, Pa., 1. julija. Pri postaji Ehrenfield se je razletel parni kotel neke lokomotive Pennsylvania železnice. Tri osobe so bile na mestu usmrtene in dve sta ranjeni. M YORK je najboljši prostor za pošiljanje denarja y staro domovino ali kupovanje p-ro-brodnih tiketov, tam si lahko pomagaš kakor hočež, imaš pa zato izvrstnega moia, da ti postreže §r je: F a. Saksejc, i «9 Greeawi are« t. New York. RUSI BOMBARDIRALI EENSAN. -o—— Rusko vladivostoško brodovje je zopet v Japon sketn morju; ruska topničarka je prodrla japonsko blokado in dospela v New-Chwang. VESTI IZ PORT ARTHURja. — OBLEGOVANJE PORT ARTHURJA POČASNO NAPREDUJE. PORTARTHDRSKO BRODOVJE NEPOŠKODOVANO. — RUSI.ODBILI PETKRATNI NAPAD JAPONCEV NA PO RT ARTHUR SKO LUKO. London, 1. julija. Napad vladivo-stoškega brodovja na korejsko mesto German se uradoma potrjuje. Včeraj zjutraj ob 6. uri dospelo je 6 ruskih torpedovk v luko, iz kterih so pričeli takoj strelati na mesto. Med drugim so potopili tudi nek japonski parnik in jedno jadranko. Razun teh ladij, so poškodovali še tri nadaljne japonske Iadije izven luke. Tudi japonsko vojašnico so razdejali. Razdejani parnik se imenuje "Konu Maru." Petrograd, 1. julija. V Ne Chwang je dospela iz Port Artliurja neka ruska topničarka. Poveljnik poroča, da je rusko brodovje v Port Arthuru popolnoma nepoškodovano. Petrograd, 1. julija. Tukaj se trdi, da je rusko vojno brodovje dne 24. junija zopet ostavilo portartkursko luko in napadlo Japonce. dokler niso dobile pomoči. Ob 6. uri zjutraj sta prišli na grič jedna kozaška in jedna pogorska baterija, kteri sta streljali v fronto in na krilu Japoncev. Ob 1. uri so Japonci bežali na kar so jih naši gnali vse do Santiao. "Naše izgube še niso natančno znane, toda one nikakor ne presezajo 50 mož in 20 konj." Tokio, 30. junija. Iz Gensana. Korea, se brzojavlja, da se je rusko vladivostoško brodovje danes tamkaj nepričakovano pojavilo in imenovano mesto napadlo. Rusi so mesto bombardirali. Seoul, Koreja, 30. junija. Uradoma se poroča, da se je.rusko vladivostoško brodovje (13 ladij) pojavilo pri Gensanu. Rusi so lSOkrat vstrelili na japonsko posadko. POD ADMIRAL VIC O JE V, POVELJNIK BRODOVJA V PORTARTURU. Petrograd, 1. julija. General Stoes-sel poroča uradoma iz Port Arthurja, da je tamošnje brodovje petkrat prepodilo Japonce. Petrograd, 1 julija Vesti iz Tokio, ktere javljajo, da so Japonci zavzeli neko rusko utrdbo pred Port Arthur-jem, niso v soglasju niti z poročili, kat era prihajajo vojnemu oddelku, niti z onimi generala Stoessela, kateri poroča, da Japonei z svojim obleganjem sploh ne napredujejo. Japonci še sedaj nimajo oblegovalnih topov Pred Port Arthurjem. Petrograd, 1. julija. General Kuro-patkin brzojavlja: "Dne 27. junija dopoludne zasedle so naše čete postajo Senuehen potem, ko so propodile japonsko prednjo stražo. Ob 9. uri so naši zapazili v fronti jedno sovražno brigado in več japonskih čet ob našem levem krilu, Mesto Senuehen so zasedli Japonci. Radi tega so se naši ob 11. uri vrnili. "Potom rekognoseiranja na potu iz Siakotuna v Erltatan in Harzo se je dognalo, da je tamkaj 6 sotnij pešcev in dve švadroni konjiče. Pri tem je bilo 5 kozakov ranjenih. Med njimi tudi stotnik Vaziljev in poročnik Ma-karov. "Dne 25. junija je prišlo med našimi prednjimi stražami in sovražnikom pri Samiarlkau do boja. Naslednji dan so hoteli zasesti Japonci Črno goro. Naše tri sot ni je so izvrstno vstrajale, r Petrograd, 30. junija. V New Chwang dospela je neka ruska torpe-dovka iz Port Arthura, ne da bi je Japonci opazili. Poveljnik torpedovke se čudoma čudi japonskemu poročilu, da je bilo dne 13. t. m. pred Port Arthurjem poškodovanih par ruskih vojnih ladij in da se je jedna celo potopila. Vse rusko brodovje se je vrnilo iz bitke, popolnoma nepoškodovano v luko. New Chwang, 30. junija Ruska torpedo vka "PorueikBurukov", dospela je včeraj zvečer iz Port Arthurja v tukajšnje mesto in se je vsidrala kraj topničarke "Sivue". Ko je dospela imenovana portarthurska vojna ladija semkaj, je bilo obrežje hipoma polno domačinov, kteri so sedaj uverjeni, da je japonsko brodovje popolnoma vni-čeno. Častniki torpedovke "Poručik Bu-rukov" so naznanili vse novosti iz Port Arthurja. Med drugim tudi poročajo, da je japonski admiral Togo jednostavno lagal, ko je poročal o svojem zadnjem "vspelm". Tekom zadnjih pet dni je rusko brodovje krožilo po Pečilskem zalivu. Tudi je bilo port-arthursko brodovje v zvezi z tltdivo-stoškim brodovjem. Rusi so ostavili Port Arthur minoli torek zvečer. Vsa torpedolovka je bila polna ljudi in izgleda uprav bojevito. "Poručik Barn-kov" je prodrl blokado Jao-ncev radi tega, da zamore .poslati v Petrograd Sedaj so eene dobrim parnikom, kteri odpljujejo vsak TOREK, SREDO in SOBOTO čez morje $17.00, ali do LJUBLJANE $23.80, v ZAGREB..................$24.40 v KARLOVEC ..............24.00 na REKO ................... 24.30 Kdor želi v Ameriko vzeti sorodnika ali znanca, se mu ponuja zelo ugodna prilika. Za Slovence iz Kranjske, Primorja, Dalmacije velja vožnja na Red Star Line iz Antwerpena do New Yorka samo $13.OO. Iz Ljubljane do New Yorka.. $27.45, iz Zagreba do New Yorka.. $28.55, iz Reke do New Yorka......$28.50, iz Karlovca do New Yorka.. $28.85. TE CENE VELJAJO DO PREKLICA. OPAZKA: Ker se cene skoraj sleherni dan menjajo, je umestno, da rojaki, ki žele potovati, kmalu naznanijo imena in dopošljejo "aro" za parnik. Francoska družba je znižala ceno v LJUBLJANO in sicer velja $31.70, na REKO ...................$32.00 Vožnji listki so dobiti pri: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O. važna poročila iz Port Arthurja. Na vojnej ladiji sta bila tudi dva kozaška častnika. Rusi so prihod svoje vojne ladije dostojno počastili. Pred vladinim poslopjem so igrale godbe in šampanjec je tekel v potokih. Petrograd, 30. junija. Uradoma se brzojavlja iz Port Arthurja, da se je portarthursko vojno brodovje zopet vrnilo v luko. Na potu po Japonskerži morju je bilo pet dni . Chefoo, 30. junija. Semkaj je dospelo 50 Evropejcev, kteri so ostavili Port Arthur dne 23. junija. Oni poročajo, da v pomorskej bitki Rusi niso imeli škode, samo jedna vojna ladija, " Sevastopol j", je bila nekoliko poškodovana, da pa bode tekom par dni popravljena. V Port Arthurju je 50 tisoč ruskih vojakov. Provijanta imajo Rusi v izobilju. Liao Yang, 30. junija. Japonske čete, ktere so zasedle prelaz Mo Tien so sedaj na potu proti Liao Yaigu z namenom, da napadejo ruske zvezina črte severno od Liao Yanga. General Kuropatkin je sedaj z svojo vojsko v bližini Haichenga. O gibanju vojske japonskega generala Kurokija je le malo znano. Pae pa je znano, da se ne upa napasti Ruse, kteri so še vedno pri Ta Cha Kiao. Tu namerava Kuropatkin zbrati 180,000-mož. Tukaj in po vsem Man-džuru neprestano dežuje, tako, da japonsko topništvo nikamor ne more. Petrograd, 30. junija. Od 27. junija general Kuropatkin ni ničesar važnega poročal, Tudi tekom zadnjih 24 ur ni prišla niti jedna časniška brzojavka. Birževskija Vjedomosti pripomni k značilnemu molku: "Približal se je predvečer velike bitke, ktera bode morda odločila oso-do Mandžura in Koreje. Obe deželi morati biti ruski — prva, ker je na njej tekla ruska kri in druga, ker nam jamči zvezo varnost naših zvez med Vladivostokom in Port Arthurjem!" Petrograd, 30. junija. Vojaško glasilo "Ruskij Invalid" trdi, da velike odločilne bitke še ni pričakovati. Imenovani časopis sicer ne trdi da se namerava Kuropatkin vrniti v Liao Yang, toda list je overjen da se Japonci glavne bitke boje. Gibanja Japoncev med Feng-Wang-Chengom in Liao-Yangom ni nič druzega, nego demonstrativna grožnja ruskim zvezam severno od Liao-Yanga. Dne 27. junija dospel je v Liao-Yang ves 10. ruski kor (120,000 mož). Seattle, Wash., 30. junija Neka tukajšnjih eksportnih tvrdk dobila je iz Kobe, Japonska, poročilo, da tamkaj trgovina skoraj povsem počiva, tako, da ameriške moke sploh ni mogoče spečati. Na Japonskem zopet pomanj-kuje denarja, radi česar skuša vlada dobi že četrto državno posojilo y znes.n 100,000,000 yenov. ' "GLAS NARODA" List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC La&mik: Publisher; FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za. vse leto ....... 4,50 " pol leta . " četrt leta 2.50 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. 'GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. , "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosin\o, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: «Olas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T*lofou : 3798 Cortland. Naseljevanje aekdaj in sedaj. Vpriposlanem nam zvezku Popular Monthly Science" čitamo članek, kterega je spisal tir. Allan McLaughlin o nekdanjem in sedanjem naseljevanju. V članku je mnogo resničnega, toda tudi mnogo tacega, v čemer se s pisateljem ne moremo strinjati. Vse-kako je pravilno ono, kar piše člankar o tizmkih, kteri so dovedli k nam naseljence koncem 18. in 19. stoletja, kakor se tudi strinjamo s tozadevnimi uzroki kasnejših let. Uzroki prve kategorije so bili večinoma idealne narave, na primer politično m versko zatiranje, kar je naseljence prisililo ostaviti domovino, dočim je rastoče bogastvo novega sveta nudilo kasnejšim naseljencem priliko ustanoviti si tukaj boljše domače ognjišče, nego ga jim je nudila stara Evropa. BaŠ tako je ostalo tudi tekom mi-nolega stoletja, izimši let 1S48—1850, L-) je politična reakcija v Evropi pri-tirala k nam večje število učenih mož, kteri so iskali tukaj svobodo, kojo v Evropi izposlovati niso zamogli. Naseljevanje v Ameriki je pa tekom zadnjih 20 let svoj značaj popolnoma spremenilo. Ljudje, ki prihajajo dandanašnji v Ameriko, so večinoma taki, da je že na njihovih obrazih videti največje pomanjkanje, največjo socijalno bedo in sledove krute kruho-borbe. Pisatelj neovirano priznava, da pri nas tudi za take naseljence dovolj prostora, kajti i oni so razvoju republike koristni. McLaughlin deli današnje naseljence v štiri razrede: poljedelski, obrtni, tekmovalni in — parazitski. Poljedelski razred, kteri išče delo na farmah ali si pa pridobi lastna zemljišča, je po njegovem mnenju najboljši. Istotako dobrodošli so naseljenci obrtnega razreda, kteri so zaposleni pri železnicah, v rudokopih in večjih obrtnih podjetjih. Tretjemu, tekmovalnemu razredu, ali rokodelcem pa McLaughlin že ni naklonjen, ker take vrste delavci škodujejo domačim, tako, da sploh niso potrebni. Z ozirom na slednjo- trditev se pa s člankarjem nikakor ne moremo strinjati. Prvič: o pravem tekmovanju tukaj ne more biti govora, kajti temeljito izvežbanili rokodelcev pri nas .sploh ni bilo nikdar preveč. Celo v easih krize so rokodelci lahko dobili delo. Pač pa ni bilo mogoče dobiti zaslužka navadnim delavcem in dninarjem. Razun tega imamo pri nas tudi več podjetij, k t era so baš od učenih evropskih rokodelcev odvisna. O četrtem, ali parasitskem razredu pa Člankar zopet pravilno sodi. Vsi oni, kteri se preživljajo z godbo in fpo mestih z opicami, kakor tu-inarji, so pravi parasiti, ki de-škodujejo. Te vrste ljudje ne in ne izdelujejo. RUSKO-JAPONSKA VOJNA. Ruski listi, oziroma vojaški pisate-lji dokazujejo dalje z vrstami argumentov, da zavzetje Kinčou samo na sebi — toraj ne glede na grozne žrtve, ki jih je zahtevalo od Japoncev — nikakor ni dogodek tiste važnosti, kakor uverjajo japonofilski viri. Tim-čenko Ruban povdarja posebno v listu "Russkij Invalid", da pozicija pri Eaneoa nikakor ni bila kaka utrdba ali trdnjava, ampak je bila le v naglici prirejena pozicija v predpolju port-arthurskem, kakoršnih je še mnogo. Tudi ni res, da bo Rusi ostavili zemeljsko ožino pri Kinčou in tako prepustili Japoncem "ključ do Port Arthurja", ampak umaknili so se le na pozicijo, ki zapira rečeno ožino Port Arthurjn. Od te pozicije do Arthurja je še 50 vest (1 kilometer — 0.9374 verete) in še več ta-pozicij, ktere bodo ruske čete — valid" — "umika- je se korak za korakom branile in tako zadrževale na številu močnejega sovražnika. Ali ko pride sovražnik pred Port Arthur? Man se trdnjave ne gradijo za to, da so oblegane? Tu je pomanjkanje na živi moči nadome- zavesti. V resnici pa osupniti mora človeka drznost, ki je v tem, da ljudje, vzrasli v našem pasu, vsporejajo kulturo ruskega in japonskega naroda in dajajo prednost — Japoncem. Ako bi mi ne vedeli druzega, nego to, kar ščeno po moči utrdb, po izbornem pri-' se nam poroča iz japonskega rodbin-lagodenju istih k terenu.in po raznih krajevnih okolnostih, izredno povspe-šujočih obrambo." Da, to treba posebno povdariti — ker tudi mnogi Slovenci ne mislijo ua to —, da na otoku Kvantungu, na če-gar skrajni južni točki je Port Arthur, Rusi sploh nimajo večjih vojnih mas, in da so Japonci povsodi v veliki premoči. Če uvažujemo to dejstvo, moramo priznati, da so ruske čete pri Kinčou delale prave čudeže in dosegle najsijajneji uspeh, prouzročivše Japoncem take silne izgube. To resnico občutijo tudi japonofilski viri. Zato uporabljajo vso bogato zalogo svoje frazeologije in pretiravanja, da bi dokazali, da je bilo junaštvo na japonski in ne na ruski strani. V ta namen ne povdarjajo le, da so bili Rusi v utrjenih pozieijah, ampak da je bilo strelno orožje vseh vrst na obeh straneh povsem jednako veljavno. No, če bi imeli čitatelji teh virov malce soli v glavi in malce sposobnosti za razmišljanje, bi se morali oglasiti: "Stojte! Kako to? Saj ste i.am, odkar je začela vojna, dokazovali dan na dan, da japonske puške visoko nadkriljujejo ruske glede preciznosti, in da se ruska artilerija niti primerjati ne da z japonsko!!" Tako bi zaklicali, ako bi znali malce misliti. Ker pa ne znajo misliti, verujejo to, kar čitajo danes, če tudi je to današnje v direktnem nasprotju z včerajšnjim !! Dosedaj je bilo rusko streljanje vedno brez efekta. Sedaj pa, ko so ruske krogle pri Kinčou tako temeljito razdevale japonsko vojsko, ki je bila v štirikratni premoči, sedaj ne navaja v opravičevanje in v slavo Japoncev, da je bilo strelno orožje jednokovredno na obeh straneh!! To pa niti ni res. kar se dostaje ar-tilerije. Topovi, ki so jih rabili Rusi pri Kinčou, so bili nekdanji kitajski topovi različnih tipov in različnega kalibra, kar je silno oteževalo mož-tvu rabo teh topov. Ti kitajski topovi so bili že taki, da se je bilo že pred leti sprožilo vprašanje, naj se oddado v kak — muzej ! Če so pa Rusi vendar — vzlic dejstvu, da so ostali proti veliki premoči in da se artilerija v Kinčou niti primerjati ni dala z ono Japoncev — prizadele Japoncem take silne izgube, prisilivši jih v devetkrat-no ponavljanje naskoka: potem mislimo, da treba že priznati, da junaštvo je bilo — na ruski strani. Opravičeno pravijo '' Novosti'': "Jako rezervirani ton japonskih depeš in popoln molk o japonskih izgubah izzivljata misel, da je bil spopad pri Kinčou jedna onih zmag, ki tesno meje ob — poraz! Ruska pozicija je skega življenja, ako bi ne vedeli druzega, nego to, da se nravstveno čut-stvovanje celo tudi izobraženega Japonca more spoprijazniti s tem, da mati svojo lastno hčer daja v najem kakor "soprogo", morali bi se s studom obrniti od cinizma, ki si upa le omenjati v eni sapi rusko in japonsko kulturo! Kaj pa je prav za prav to, kar se po naših pojmih oznaea kakor kultura? So-li vojniška svojstva, je-li spretnost v pridobivanju, ali so to posamični v umetnosti in znanju odlični duhovi ki morajo dati narodu označje kulturnega naroda ?! Gotovo ne! Splošno moralično naziranje, splošno nravstveno čutstvovanje je, ki mora služiti kakor merilo. In ako merimo s tem merilom, moremo pač reči brez strahu, da je v naukih krščanstva vzgojeni ruski narod na višini, da se Japoncem dela omotica, ako gledajo tja gori! Reči smemo brez strahu, da je zadnji ruski mužik vendar veči kulturen človek, nego njegovo veličanstvo mikado v svoji visokolastni oso-bi." Potem razpravlja člankar, kolike neizmerne težave, povzročane po veliki daljavi, so morali premagovati Rusi, težave, s kterimi v primeri so bile prava igrača težave, ki so jih imeli Angleži v južni Afriki. Zakjučuje pa tako-le: Mi ne dvomimo na tem, da bo zmaga na ruski strani. Ne dvomimo na tem, ker je res, kar je rekel o položaju neki vojaški presojevalec, da je Rusija namreč pokazala dosedaj Japoncem le mali prst, a celo pest velikega ruskega carstva bodo Japonci še le občutili. To nado imamo tudi mi, ker si smemo reči, da je le nebrzdano sovražtvo do Slavjanov in egoizem, kar dovaja Japoncem toliko prijateljev in občudovateljev v Evropi. Balkanske novosti. Carigrad. Preiskave so dognale, da je bila vstaška četa, ki so jo Turki pri Kumauovem do zadnjega moža uničili, organizovana v Belgradu. Rezervni stotnik Rafajlovič je nabral primernih mož ter izročil vsakemu 300 patron in pet malih bomb. Blagajnik srbsko-macedonskoga komiteja, trgovec Luka Celovič, je dal vsakemu 100 frankov in vozni listek. Potem so vsi člani prisegli popu, da se nikoli ne udajo. Pri ti priliki je baje navdušeno govoril tudi general Atanackovič. Ta četa je imela baje nalogo; da se bojuje proti bolgarskim četam, ki vznemirja- jo srbske vasi v Macedoniji in Stari le zato prešla v japonske roke, ker so j Srbiji. Belgrad. Vlada je prepovedala za branitelji hoteli ohraniti svoje moči za obrambo Kvantunga in Port Arthurja. Boj pri Kinčou bode v svojih posledicah bržkone spominjai' na boj pri Borodinu in njega moralični po- ki,."ert men bode težko vzpodbujevalen za japonsko vojsko." (Borodino je v gu-berniji moskovski. Tu so imeli Rusi v letu 1812, 7. septembra, krvavo bitko z Napoleonom I.) Ni je tako lapidarne, gorostasne — bedastoče, da bi se jo japonofili sramovali napisati, kadar hočejo proslavljati japonsko in poniževati rusko vojsko. Ko tako-le primerjajo vrednost japonskega z vrednostjo ruskega vojaka, postajajo kar neslani, da se jim mora pameten in razsoden človek le smejati. Te dni so se bili povspeli do vratolomne trditve, da japonski vojak zato tako visoko nadkriljnje ruskega, ker je dovolj bistrega uma, da popolnoma umeva, za kaj se gre v tej vojni in ga to umevanje bodri in sokoli. Ru-»ki vojak da je top, zbog česar nič ne umeva in je povsem apatičen. Tudi staročestitljiva "Triester Zeitung" je smatrala potrebnim, da se je pridružila njim, ki so se smešili s takim absurdnim pripovedovanjem. Vsak japonski vojak, da umeva toraj ves tistih kompleks političnih in narodnih interesov, ki so združeni z vprašanjem daljnega Iztoka!! In zato da je junaški! Ha, ha, ha! Ne, japonski vojak ni toliko junaški, kakor fa-natiziran! A fanatizirajo ga lahko zato, ker ne umeje in ne more umevati, kaka so vprašanja in komplikacije, ki so dovele do te vojne. On je verski fanatik in veruje, da je to vojna, ki ima ohraniti religijo in običaje, ktere mu hoče — kakor so mu vtepli v glavo — ugrabiti Rusija. Na tiste pravljice o sijajnem mte-lektu in visoki kulturi ter nečuvenem junaštvu japonskega naroda odgovarja "Agramer Tagblatt" kaj izborno, ko piše med drugim: "Temu plezanju po kolenih pred požrtvovalnim patrijotizmem Japoncev treba že postaviti vprašaj, ko vemo, v kaki materijalni bedi ječe ljudske mase v državi mikada in da so tam udušili najbolj razširjeni list, ker se je odločno izrekel proti vojni. In razmišljevati bi inogli dalje, da tista brezbrižnost, s ktero gre v boj in v smrt japonski vojak, morda ne izhaja toliko iz patrijotizma, kolikor od tega, da nima sposobnosti in povoda za cenjenje vrednosti življenja. Ker to,, , _______________ kar se navadno imenuje hrabro, so na zaupne ljudi in jeden teh je go-tudi Indijani in vsi divji narodi, ki ne'tovo Fr. Sakser, 109 Grtc&wicb vedo ničesar o domovini in narodni Str., New York. obletnico umorjenja kralja Aleksandra in kraljice Drage projektovani častniški kazini. Tudi bivša kraljica Natalija je opustila nameravano zadušnico za kraljevo dvojico, ker so sestre kraljice Drage niso nikakor hotele odreči nameri, da se tudi za njuna brata Lunjeviča obenem obhaja parastos. Sofija. Odbor za notranjo macedon-sko organizacijo priobčuje izjavo, v kteri se odločno zanika, dn bi bil odbor s zadnjim atentatom na poštni vlak v kakšni zvezi. Carigrad. Dinamitni atentat na vlak jc prouzroČil pri prebivalstvu novo vznemirjenje. Nove vstaške čete so se pojavile v Kastori, dočim ponekod v skopeljskem vilajetu skušajo vstaši motiti žetev. Sofija. Na reklamacijo turške vlade povodom dinamitnega atentata so v Solunu prijeli nekega Ivana Badjaro-va, ki je priznal, da je oddal tovorno pošiljatev v Solun, toda ni mu bilo znano, da je v pošiljatvi peklenski stroj. Carigrad. Poslaniki Anglije, Rusije in Francije so turš':i vladi nujno svetovali, naj prepreči v Bitliju izgrede pri potlačevanju armenskega gibanja. Vlada je obljubila, da bo svoje tozadevne ukaze odločno obnovila. Rim. V Palermu. je bil velik shod za Macedonce, ki so se ga udeležili najodločnejši politiki skoraj cele Sicilije. Govorniki so slikali nečloveški položaj macedonskega prebivalstva. Sprejela se je resolucija, s ktero se prizadete velesile poživljajo, naj storijo svojo dolžnost. Carigrad. Iz okraja Hiniš (vilajet Erzerum) je prišlo poročilo, da je armenska četa, obstoječa iz sedmih mož, popolnoma uničena. Carigrad. Na eesti v Pero je neki Armenec napadel načelnika turške tajne policije Aon-lon bega ter ga z bodalom na vratu ranil. Wvsc najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju pa. obrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati Evropske in droge Testi. Petrograd, 1. julija. V Moskvi so prčeli L 1.^06 zdraviti alkoholizem s pomočjo hipnotizma. Pozneje so uvedli te vrste zdravljenje tudi v Jekate- ( rinoslavu. Varonesi in sedaj tudi v j Petrogradu. Sedemdeset odstotkov bolnikov se ozdravi s pomočjo hipnotizma. Paris, 1. julija. Parobrodni družbi Cunard in Adria v Reki, Hrvatska, sta v svojem boju proti drugim paro-brodnim družbam storili veliko napako. Družba Cunard Line je namreč pričela tudi državljane Zjed. držav siliti, da potujejo preko Reke v Ameriko. Ogrski vladini uradniki so dvema ameriškima državljanama, ktera sta se vračala v Zjed. države, zaplenili vožnje listke, ktere sta kupila za par-nik severonemškega Lloyda. Queenstown, 1. julija. Novi parnik od White Star Line, "Baltic", kteri je največji parnik na svetu, odpljul je včeraj popoludne v New York. Tanger, Maroko, 1. julija. Glavarji rodu Angera so pisali sultanu, naj nemudoma osvobodi njihove vojake, kateri so tukaj zaprti. Oni so sultanu naznanili, da ako ne izpolni njihove zahteve, bodo vjeli kacega Angleža, kateri bode toliko časa vjet, da se bode suit an vdal. KTJBZ. Za 1M kr« avstr. veljav« treba je dati 120.55 ia k temu ie 15 centov za pošta&IjM, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Kranjsko slovensko katoliško tvo FRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo Še v zalogi po 10 centov poštnina prosto. V plačilo sprejemam* tudi poštne angin ley. "Glas Naroda." KJE JE JOHN ŠTERK. PRED DVE-iri leti mi je zadnjič pisal iz Kansas Citi, Kans. Zanj bi rad zvedel njegov sorodnik: PETER, STAUDO-HAR, P. O. Box 172, Chisholm, Minn. (30-6 1-7) Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za ta delajo na pamiku. Vsakdo naj pride za potovanje pri pravljen. POZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri »Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanc „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolj a vina in dišeče cigare, bo pri meni na razpolago. Nadalje j« vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igraln* miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v pnrej vrsti za točno in solidno postrežbe. Vsak potujoči Slovenec dobrodoJeli Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo vsčkrat počastit) s svojim obiskom! Mohor Mladič. 617 So. Center Av., blko 19. nI*. CHICAGO, ILLINOIS* Tdapbawi ifm NAZNANILO. Nižja opdpiaaai naznanjam brata« SWeno«b im Hrvatom. da mcb m pre—lil iz J£a«t Halana. Mut, v AJdridae, MamL. im tu adyrl mv* saloon, v ktarua nčn» SVEŽE PI- VO. DOBBO KALIFORNSKO TI-N*. IZVRSTEN WHI8KET ia pradajaja FINE SMODXE. 8 »»aiUramj— MAKTIN RAID, Aldridge, Momt., Park C* Rtrtvn kalifornijska vina na prodaj. &ot/o *rna vino po 60 do 60 at galon • posodo vred. Dobro belo Tino od 60 do 70 ot. galon a poaodo vred. Izvrstna tropavica od 02.50 da 03 gaioa a poaodo vred. Manj nego 10 galon nal nlhta ne naroča, ker manj« količina ne morem r&epoiiljati. Zajedno a mm-ročilom naj gg. naročniki dopoityaja ienar, oziroma Maa^ Or&at. Spoštovanjema Nik. Radovlok 504 Ver&oflt SL, • »AN FBANC1BQ*. CAJL i-,» < svete Barbare v Forest City, Penna, Inkorporirano dnč 31. januarja 1902 * Pennsylvantfl. ODBORNIKI: Pred katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Čitajte! Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljši do-"kaz njegovega izkušnjega zdravenja. Kroničen katar Slavna zdravilnica Collins-ovaj Od srca se Vam zahvaljujem za poslana zdravila, ker sem od njih odmah ozdravel tako da sem takoj zopet pričel, delat, poprej pa že 8 mesecov nič delat nisem mogel. Vam dam na znanje da sem bil tukaj"pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikakor ni mogel. Potem sem se zdravil pri drugem 8 ttednov m tudi ta mi ni mogel pomoči, Janko pl.KrilčlC tako da sem se odločil da Tyrone, Pa, nedam omenjenim zdravni- 41 North Front st. kom tudi "e iednega centa. Reading pa. Ko sem se na Vas obrnn in začel Vaše zdravila ram., sem oa-mah ozdravil. Vsakem od mojih znancev in prijateljev Vas čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku Vaš 31. Medenjak, 120 Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno boleznijo, ali pa da so Vas neizkušeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 3-4tli Street, New York. l'rof. Collins Vam bode dal na podlagi diagnoze najboljša zdravila, po katerih se bodete gotovo popolnoma ozdravili. želodca in slabo prebavanje želodca ozdravljen. Bolezen na plu-Čacli nad iili a in kronične bolečine v želodcu 0-zdravljene. i Simon Lnzar, Jiipslovaiisfca stor. Dvonadstropno poslopje so preložili na železniško progo, nalašč zato postavljeno ter jo za 80 metrov daleč premaknili. Tudi so obrnili ^»oslopje za 90 stopinj in je znižali za 70 cm., ne da bi se pripetila kaka nezgoda. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota* v ELY, iVllININESOTA* ~ • — ■ ^ i&&oludnc ob 4. uri po dolgotrajnem bolehanju za revma-tizir- iu občeznani in čislani trgovec ter posestnik in vrl narodnjak Matija Benedek v starosti 58 let. Pokojnik osi a vi ja žalujočo soprogo in troje otrok. Njegov mlajši sin živi v New Yorku. Zal u joče j vdori in materi izrekamo iskreno sožalje. V Sežani je umrl vpokojeni kontre-admiral Karol vitez Schaffer. S pokojnikom je padlo v grob mnogo zgodovinsko imenitnih spominov, kajti pre-tninoli kontreadmiral je bil z nesrečnim cesarjem Maksimilijanom v Mehiki. Gad vpičil je te dni v Oseku na Vipavskem nekega osemletnega dečka. To se je zgodilo v trenotku, ko je deček splezal s črešnje in stopil na tla. Dečka so prepeljali v Gorico k zdravniku, a ko je ta videl, da je ves ote-čen, so ira oddali v bolnišnico. PRIMORSKE NOVICE. sodišče pisalo dunajski policiji za informacije. Dunajska policija je priobčila sliko Csosza v " Interessante Blatt"-u. — Kmalo za tem je prišel javit dunajski policiji vslužbenec dirkališča v Freudenau, Fran Sebiessl, da pozna Csosza, in da je ta izvršil gori omenjeno tatvino. Na sedanjej razpravi — kakor tudi prej vedno — je toženec tajil. Dne 24 maja je bil on v Budimpešti, kjer je bil on v službi pri državni železnici, kakor diurnist. Istega dne je obhajal s svojo materjo njen rojstni dan. Osla-nja to svojo trditev na pričanje svojega tedanjega kolega Ivana Carlovitz s kterim je istega dne govoril v uradu. Zaslišani so bili kakor priče: Fran Schiessl, kteri je trdil, da je Csosz ravno isti, ki je izvršil tatvino na dir kališčn; Ivan Carlovitz, kteri se mo-'_rel prav spominjati in je dejal, da ni videl Csosza dne 24. maja m. 1., do-čim je dejal prod preiskovalnem sodnikom, da ga je videl, in toženčeva mati, Berta Csosz, ktera je zatrdila, da je bil njen sin dne 24. maja m. 1 z njo v Budimpešti. Porotniki so odgovorili na edino stavljeno jim vprašanje s 7 glasovi "da" in 5 glasov "ne". Na podlagi tesra pravoreka je sodišče Csosza oprostilo obtožbe. RAZNOTERO STL Knjiga slovenskega duhovnika na "Indeksu". Iz Rima poočajo, da je "Osservatore Romano" priobčil dekret, kongrccraeije indeksa, s kterim se prepoveduje nedavno temu na nemškem jeziku izišla knjiga župnika A. Vogrinca na Koroškem, v kteri je govoril o neugodnem položaju katoliške cerkve, o vzrokih temu, ter je navajal nasvete za zboljšanje. Krona kralja Petra. Belgrajski listi javljajo, da se je opustila misel, da se /.a kralja Petra priredi povsem pri-prosta krona. Sklenjeno je, da se ista napravi v obliki one krone, ki se nahaja na državnem grobu Srbije. — Krono izdela neka juvelirska tvrdka v Parizu. Mesto Belgrad hoče najetti 12 milijonov dinarjev (frankov). Del tega posojila se porabi za poplačan je starih dolgov, ostalo pa za razna velika dela. ZAHVALA. Po uredništvu "Glas Naroda" nam je iz Amerike došel zopet lep dar 180 kron, ktere je gospod Ivan Govže pri naših ribniških rojakih v Ely, Minn., Kdaj začenja novo leto? Novo leto nabral za prezidavo naše pokopališči-začenja jako različno pri raznih naro-'ne cerkve v Hrovači. Ta dar nas je dih. Rusi praznujejo novo leto za 13 . . ,. ... , ... . . • 1 i_ • • « •• •» tem bolj razveselil, kolikor manj ga je dni pozneje, kakor mi. Pn^Perzijanih 1 in Turkih* ki se ravnajo po mesečnih ibUo Pričakovati ob času, ko se tudi v letih, ki niso jednako dolga, začenja novo leto v aprilu, včasih celo v maj-niku, Japonci in Korejci so' do 1. 1872 praznovali novo leto v februarju ali sušcu, zdaj je obhajajo jednako z nami. Trdovratni Kitajci imajo novo leto po mlaju, ki je prvi po onem času, ko solnce stopi v znamenju vodarja. V Srednji Evropi velja za novo leto srednje evropski enotni čas, za Francijo in Belgijo zahodno-evropski, ki zaostaja 50 minut za srednje-evrop-skim, v Rusiji in Rumuniji velja iz-hodno-evropski čas, ki je za jedno uro naprej, kakor v Avstriji. Katoliški misijonarji in Rusi v Mandžuriji. "Politik" piše: V sedanji japonsko-ruski vojni so nemški in večinoma tudi katoliški časopisi navdušeni za Japonce. Značilno je, kar pišejo o Rusih v Mandžuriji katoliški misijonarji, kakor poroča zadnja številka mesečnika: "Die Kath. Missio-n." V navedeni številki, stran 215, Ameriki zaslužek čedaljebolj krči. Mili naši rojaki! Stotera vam hvala za darove, ktere ste odtrgali od zaslužka, ki ste ga šli iskat v daljno Ameriko in ga pridobili z vročimi žulji svojih rok, ter jih poslali za cerkev, kjer počivajo vaši rajni. Naj vam ljubi Bog že tukaj povrne s trdnim zdravjem in s svojim blagoslovom pri vaših napornih delih, da še več prislužite, kakor ste darovali in se enkrat srečno 7'vrnete v svojo domovino. — Seveda se še nadalje vaši dobrotijivo-sti priporočamo, ako se vam bode zaslužek zboljšal, ker vsa prezidava cerkve bode stala okoli 12,000 kron. Bog in Marija z vami! Ribnica, 18. junija 1904. FRAN DOLINAR, dekan. Samomor na parniku. 151et.ni sobar Josip Osana, ki je bil v službi na Llovdovern parniku "Juno" v Trstu, se je dne 9. junija popoludne obesil v svojej kabini. Našel ga je mornar Jurij Lukačevič, kterega je bil kapitan ]x>sial, naj pozove sobarja Osano. Sa-momorilčevo truplo je bilo prenešeno v mrtvašnico pri sv. Justu. Porotno sodišče v Trstu. Dne 9. junija se je vršila kazenska razprava proti 2(>letnemil Juriju (^sosz, doma iz Nagylaka na Ogrskem, radi zločina tatvine. Predsedoval je vitez uiuab cich, votanta sta 1 ;,a sodna svet Cru-siz in Codrig. Ootožbo je vzdrževal sam državni pravnik dr. Chersicli, a branil je zatož nca dr. Gasser. Toženec prestaja sedaj v ječi kazen, na ktero je bil obsojen radi tatvine. Lani je bil toženec namreč ukral v Opatiji na škodo nadvojvode Ljnde-vita Salvatorja več dragocenih predmetov. Dne 7. oktobra 1. 1.. to je tri dni po izvršeni tatvini je bil aretovan v Puli, a meseca novembra je bil obsojen pred porotnim sodiščem v Trstu. Otožnica ga dolži, da je dne 24. maja 1. 1. ukral na dirkališčn Freudenau blizo Dunaja, na škodo grofice Helene 1 'erfours-Walderode neko mošnjo, v kteri je bila zlata ura, vredna 1200 kron, kakih 300 kron denarja, srebrna pozlačena tobačna doza, vredna 72 kron, in razni drugi predmeti, vredni fiO kron. Temu se je prišlo na sled še le potem, ko je bil že aretovan radi tatvine na škodo nadvojvode. Okrajno sodišče v Voloski je namreč gojilo sum, da mora Csosz imeti še kaj dru-ijegana vesti. Veled tega je omenjeno Vatikan in Kvirinal. Dunajska 1 All-gemeine Zeitung' je priobčila članek o zbližan ju med Vatikanom in Kvirina-lom. Po tem članku je stališče kardinala Rampolle popolnoma omajano Papež Pij X. je odločil, da zavzame kar možno Italiji prijazno stališče. Italijanska vlada in kralj Viktor Emanuel podpirata te namene papeževe. V Parizu so ozlovoljeni o tej nenadni izpremembi, vzlasti, ker je italijanska vlada izjavila, da se ne bo protivila naseljenju pregnanih francoskih kongregacij 11a italijanskih tleh, ,.^ipak da jih sprejme gostoljubno. V Vatikanu so prepričani, da pride do razpora z Francijo in da ta odpove konkordat. Zidje na Ogrskem. Te dni so imeli ogrski Zidje v Budimpešti zborovanje, na kterem so zahtevali židovsko avtonomijo in pravo, da zamorejo v Ogrski priznane vere od poslati v magnatsko zbornico svojega zastopnika. Zboro-valci so odposlali deputaciji k ministru Tiszi in naučnemu ministru, ki sta jima obljubila storiti, kar bo možno. Ni skoraj dvoma, da ne bode ustreženo židovskim željam. Saj so Zidje faktični gospodarji v Budimpešti in na Ogrskem sploh. Nove volitve za italijansko zbornico Iz Rima javljajo, da se vrše obče volitve za italijansko zbornico v prvi polovici meseca novembra t. 1. Vse stranke se pripravljajo na volilni boj, ki utegne biti zanimiv, če dovoli papež klerikalnim volilcem, da se udeleže volitev. Potujoča vila. V Ulmu so pred ne-dolgo praložili nuko vilo na drug pro- se glasi: "V Mandžuriji so se kazali dosedaj Rusi nasproti katoliškim miši jonom zelo prijazne___Mi smo — pravi P. Ilinard — z ruskim zasede-njem zelo zadovoljni. V št i rili letih odkar smo prišli z Rusi v dotiko, nismo imeli nikdar povoda za tožbe in mi moramo le želeti, da tako ostane. Se stališča misijona — se glasi dalje — treba želeti, da ne vlada v tukajšnjih deželah poganska, ampak krščanska država." — In na strani 212 iste številke (1904) je čitati: "Le Rusom se je zahvaliti, da so bile mnogoštevilne roparske čete. ki nadlegovale' deželo, ukrotene. Misijonar se sicer ne poteguje- za nobeno stranko vendar meni, da se Japoncem nikdar ne posreči, da bi pregnali Ruse iz Mandžurije." Zakonsko čast maščeval. Iz Bukarešta se poroča: Veleposestnik Male-anu iz Kostestija v okraju ArgeŠ, se je pred kratkim poročil z mlado, lepo vdovo. Kmalo pa se mu je pričelo dozdevati, da ga soproga vara. Da bi se popolnoma prepričal, odpeljal se je navidezno v Bukarest, da obišče svojega bolnetra sina, toda na prihodnji postaji je izstopil ter se z vozom odpeljal domov, kamor je prišel ob 11. uri po noči. Tu je našel vrata sopro-gine spalnjce zaklenjena. Ko je s pomočjo svojega starejšega sina iz pr vega zakona odprl vrata, našel je svojo soprogo v družbi 201etnega koči jaža. Ne da bi kaj rekel, vzel je samokres ter vstrelil najprej kočijaža, po • era pa še soprogo. Na to se je sam naznanil sodniji. Nemiri rumunskih kmetov na Ogrskem. "Neues Pester Journal" poroča iz A rada, da so med rumunskimi kmeti nemiri. Kmetje zahtevajo, da naj se sedanjim najemnikom 5^00 oral obširnega veleposestva odpove najem nii.a iu naj posestva parceiirajo in d.ijo v najem kmetom. Vlada je svo-ječasno odbila tozadevno prošnjo kme tov. Kmetje so nastopili proti se da-njim najemnikom. Orožništvo je napravilo red. "Orlovska gnezda". Pod tem slovom opisuje J. Jelene v "Novoje Vremja" "Utrdbo št. 2." in urtdbico "Kuropatkin" pri Port Arthurju, kateri si je sam ogledal, ter trdi ined drugim: Na vrhu gora, obdanih od oblakov, stoje utrdbe in baterije, kte-rih se ni mogoče polastiti. Po jedno urni vožnji dospemo do utrdbe, kjer stoji jedna baterija. Na prvi pogled je mogoče spoznati, da je Port Arthur od suhe strani ravno tako izbomo utrjen, kakor od morja. Utrdbe so pravcata orlovska gnezda na gorskih vrhovih, kterih se ni mogoče polastiti Gore se vzdigujejo nad več vrst široko dolino, ki nudi daljno strelno daljavo Zagoneten umor. Prrd par meseci je prišla iz Gradca neka Marija Hoer der k graščaku Gueu v Čiči (Ogrsko) za guvernanto. Pripovedovala je, da jo je v Gradeu neki sorodnik večkrat snubil, ali ona ga ni marala. Te dni je prišel k njej neki deček, ter ji prine sel pismo od sorodnika, ki ji je na znanil, da je v Čiči, ter bi rad z njo govoril. Odgojiteljica je pismo vrnila Drugi dan so našli odgojiteljico stra šno razmesarjeno mrtvo pri nekem mlinu, Umora sumljiv je dosedaj neznani njen sorodnik. PRATIKO ZA LETOŠNJE LETO imamo se v zalogi po 10 cente? poštnine proeto. V plačile spreje-rutrao tudi poštne znamke. "Gla«j Naroda." AYSTRIJSKO-AMERISKA ČRTA velja le $22.50 iz New Yorka do TRSTA ali REKE, iz Now Torka v Zagreb . . . $24.15, " " "lielorar , . . 24.35, " " " "Osek .... 25.60, " " " " Karlovcc . . . 23.75, " " " " Zemun . . . 26.40, 44 " " " Mitrovico . . 26.50, s paniikom wr J^j -L 9 kteri odpljuje iz New Yorka * V SOBOTO DNE 9. JULIJA 1904. C. E3- Richard & Co., generalni agent je, 31 Broadway, New York:« VESELICO S PLESOM priredi SLOVENSKO PODPORNO DRU-ŽTVO SV. MARTINA ŠT. 44" v Earbertonu, O., dne 2. julija v J. Emermanovej dvorani, 809 Woster Avenue. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vljudno vabimo vse brate Slovence Hrvate, kakor tudi vsa krajevna družtva, spadajoča J. S. K Jednoti. Udeležite se v obilnem številu! ODBOR. , NAZNANILO. Avstro-ameriško stavbeno družtvo v Pittsburgh Pa., naznanja vsem članom, da je vsled bolezni od I. tajni štva odstopil obče znani rojak gospod Josip Gorišek. Za izborno delovanje se v imenu družtva odbor najtopleje zahvaljuje. Nadalje naznanja zgoraj omenjeno družtvo, da prevzame taj ništvo 1. julija t. 1. g. F. M. Schlan-der, 5102 Butler St., (ali v hiši poprej gospe Biri) kjer se bode vršilo dne 4. julija prvo vplačevanje za pri hodno polovico tekočega leta. Dru-žtveniki izvolite se v vseh ozirih za upno obrniti do novega tajnika Andrej J, Koge, predsednik. CUNARD LINE P RINI KI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV POKRIT PROSTOR NA TRETJEGA RAZREDA. odpljuje iz New Yorka dne 5. julija 1904. odpljuje iz New Yorka dne 19. julija 1904. ULTONIA, SLAVOMA in P ANN ONI A so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd. 29 Broadway New York. 126 State St.. Boston. 67 Dearborn St., Chicago. Kreta nje parnikor. V New York so dospeli: Deutsehland 30. junija iz Hamburga z 864 pot. Belgravia 30. junija iz Hamburga. Teutonic 30. junija iz Liverj>oola. Numidian 30. junija iz Glasgova z 10S pot. Dospeti imajo: La Lorraine iz Havre Umbria iz Leverpoola. St. Paul iz Southamptona. Ultonia iz Trsta. Gerty iz Trsta. Celtic iz Liverpool a. Kroonland iz Antwerpena. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Princess Alice iz Bremena. Statendam iz Rotterdama. Odpljuli bodo: Gemanic 2. julija v Liverpool. Vaderland 2. julija v Antwerpen. Furnesia 2. julija v Glasgow. Patricia 2- julija v Hamburg. Lucania 2. julija v Liverpool. Koeuiffin Louise 2. julija v Genovo. Grosser Kurfuerst 5. julija v Bremen. Noordam 5. julija v Rotterdam. Teutonic 6. julija v Liverpool. La Lorraine 7. julija v Havre. Deutsehland 7. julija v Hamburg. Numidian 7. julija v Glasgow. Celtic 3. julija v Liverpool. Umbria 8. julija v Liverpool. St. Paul 9. julija v Southampton. Kroonland 9. julija v Antwerpen. Belgravia 9. julija v Hamburg. "GLAS NAR3BA* prodaja h 1 Mat il>iiHi»: Aston B • h • k. poslovodja w družnim Fr&nk S a k ■ • r. 1778 St. Clair S U Cleveland. Ohio. John Bvatarii«. 1308 N. Castro SU Joliet, HL Frank Gakrania. Sit Pom St. J«hn*towm. Po. Frank A. Baudek. Milwaukee. Wia. •i ir Nižje podpi»ana priporočam potu j ofllni Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107=109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset Be priporoča FRIDA VON KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. UK mmlck St, Cleveland, Oh I«, M«ki»»lu krajikih is aemlkik harmonik ae priporoča rojakom za izdelovanj« ta popra vi jen je harmonik. Delo na S vim na zahtevanje naročnikov. M ao primerno nizke, a delo trpežno In dobro. Oene tri vrstnih od 922 do $46. Ploftče so iz najbolj-iega cinka. Izdelujem tudi ploM« is aluminija, nikelja ali medenina. Ocna tri vrstnim je od $45 do $8$. ▼ofc in natančno pov£: JOHN VENZBL, 14 MnniakBt, GLAVNA SLOVENSKA HBAHILNICA IN POSOJILNICA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Kongresni trgT št« IS, nasproti nunske cerkve, sprejema in izplačuje hranilne vlog© ter jih obrestuje po 1 O to je od vsacih ioo kron 4 K 50 vin., in sicer takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige, tako da vlagatelj, bodisi da vloži, bodisi da dvigne začetkom, v sredi ali koncem meseca, ne izgubi nič na obrestih. Za vložene zneske pošilja vložne knjižice priporočeno poštnine prosto. Hranilnica šteje 300 članov, ki reprezentujejo 5 milijonov kron čistega premoŽenja. Ti člani jamčijo, vsled registrirane neomejene zaveze zavoda, s celim svojim premoženjem za vloge, tako da se kake izgube ni bati. Zatoraj poživljamo vsacega Slovenca v Ameriki, ki se misli povrniti v domovino, da svoje priv ranke direktno pošilja v slovensko hranilnico v Ljubljano, s čemur se obvaruje nevarnosti, da pride njegov s trudom prihranjeni denar ▼ neprave roke in ima ob jednem to dobro, da mu ta takoj obresti nese. Naslov je ta; Glavna slovenska hranilnica in nosoiilnica v Ljubljani, Kranjsko, Avstrija. Predsednik: Dr. Matija Hudnik. Denarne poiiljatve iz Zjed. držar in Canade posreduje g. Frank Sakser, 109 Greenwich St., New York. am - Slika in srce. Ki " - F Novela. Spisal dr. Stoj an. (Dalje.) Visoko je že bilo drugo jutro priplavalo zlato solnee, ko se vzbudi Desimir. Dolga pot in težavno delo bilo ga je pretekle dni zelo utrudilo. Ni-kdo >< ni čudil tedaj, za'^aj ni on danes prišel k zajutreku na verando. Strežnica mu prinese kosilce v sobo. Polagoma in zadovoljnega srca vsede se k mizici, prižge si smodko ter ogleduje skozi okno čiste obrise julskih planin. "Res krasen je ta pogled na nase veličastne gore in lepo stran gorenjsko. Neskončno dobro pa dene človeku pri tem pogledu še krasnejša misel, da je ta del — slovenska zemlja, biser naše lastne domovine. Kako srečen bi bil, ko bi mogel s tega mesta, s tega gradu občudovati ta zemeljski kras s svojo Dragoslavo!" Iz teb mislij vzdramijo Desimira odmevajoče stopinje. On posluša, nekdo potika na vrata. V sobo stopi grajščak ltadivoj resnega obraza in nemilega pogleda. Desimir se ga malo da ne prestraši. "Oprostite, gospod oskrbnik", jame grajščak. "Neka važna zadeva privede me takoj zjutraj v vašo sobo". "Blagovolite se vsesti, gospod grajščak", in govoreč ponudi mu Desimir naslonjač. "Hvala lepa", odgovori pikro Ra-divoj ter nadaljuje stoječ: "Znano vam je, da me je prosila predstojnica dekliškega zavoda, iz kterega je došla odgojiteljica mojim hčerkam, naj bo-dera zapuščenej siroti, gospici Drago-slavi, varuh in zvest zaščitnik. To sem jej bil ter jej ostanem, dokler bode ona v mojem gradu. Opazili ste tudi že, da sem odgojiteljici zelo naklonjen ter jej za njeno skrb in požrtvovalnost jako hvaležen. Da še več, moja želja je — storiti jo srečno..." Rudečica in bledoba ste menjavali na Desimirovem lici. Život mu je trepetal, srce močno plalo, prsi vzdiga-vale se. Ali oskrbnik se je premagoval in — molčal. Po dolgem premolku nadaljuje gra ščak s tresočim glasom: "In to srečo hočete zapuščenej siroti vi, da, vi sami uničiti?! — Lju bavne spletke ste začeli uganjati z njo ter jo odvračate od mene. Vse mi je jasno kakor beli dan. Ko sem iskal včeraj računski zapisnik v vašej sobi, razodela se mi je kakor navlašč vaša spletka. In zvečer, ko ste se vrnoli s pota domov, bil sem sam priča vašemu nočnemu pogovoru z Dragosla vo." Pretresle so zadnje besede Desimi-rovo srce. Srd in gnev poloti se njegove duše. On je že imel ostro besedo na jeziku, ali grajščak ga ustavi rekoč: "Stojte še malo! Dovolite mi izgovoriti, kar imam na srci. Najina pogodba se glasi še na poldrugo leto. Jaz pa vam izplačam danes vse, kar vam gre, in v treh dneh zapustite moj srad in naše obližje. Tako se stori konec nepotrebnim spletkam, in Drago-slava najde potem pod mojo streho svojo srečno bodočnost.'* Možato je prenašal oskrbnik graj-sčakovo odločbo, dobro vedoč, da tu ne pomaga nikakšno nasprotje. On je le Se gojil trdno upanje, da mu nikdar ne odreče zvestobe njegova Dragosla-va. Mirno in odločno odgovoril je tedaj Desimir grajščaku: "Uklanjam se vašej sili. Še danes zapustim grajščino in vašo sosedščino. Ali uverjen sem, da o ljubezni ne odločuje železna sila, temveč le srce človeško 1'' Tzrekši pa se prikloni grajščaku v Nekaj ur pozneje je že spravljal Desimir svoje imetje v zaboje ter ure-1 jeval zadnje račune. In prej nego jej zatonelo žarko solnee, poslovil se je od svojih nekdanjih učenk, Angele in' Dorice, in tudi od žalujoče — Drago-) slave. '1 Tebi izročam svojo srečo, nepo-zabljiva prijateljica", govori Desimir pri slovesu. "Ostaneš-li trdna, kakor! nebeški obok, v svojej ljubezni do me-' ne, tedaj bodeš i vztrajala v prvem svojem sklepu. In potem pridem, ka-' kor hitro mi bode sreča mila, in te po- j peljem kot zvesto družico v svoje do-movje." Z rosnimi očmi gledala je Dragoslava za Desimirom, ko jej je on še od daleč mahal z belim robcem v slovo. Ali ko je izginol up njenega srca v daljavi, zakrije si nesrečna deklica bledi obraz ter se bridko razjoče. Dobro je vedela in proroŠko čutila v mladej svojej duši, da se jej približu-, j®jo hudi dnovi srčnih bojev in strasti j. Plaho in pobito hodila je odslej go-spica Dragoslava po grajskem parku in njegovem obližji. Povsod je iskalo oko izgubljeni zaklad, ali nikjer ni zabliSSal nasproti svetel žarek n upa. Žalosten je pogled na je-prirodo, s ktero je izginol cvet in tužne misli se nam vzbujajo ako gledamo v ovenelo naravo, rtva in brez vsake oživljajoče a še tužaejši bil je poglad na zapuščeno Dragoslavo, ki je brez veselja in ne meneč se za svet ter ljudi, tavala po grajskem ozemlji. Čestokrat je stala na verandi po celo uro gledajoč v zeleno vodovje, kako je skaklja je in valeč se neprenehoma teklo ua-prej in naprej proti jugu v deželo njene mladosti. Kakor dre\esn' listič spustila bi se z verande na vodno površje in plavala bi za njim, za svojim Desimirom — 0 takih trenotkih pa so jej stopili i mladostni spomini živo pred oči. Sto in stokrat je premišljala svojo preteklost ter se uglobila v one čase, ko je hodila s svojo zlato mamico ob Sa-vinem obrežji. In nehote se jej je dozdevalo, da so tudi v materinem očesu zabliščale takrat bridke solze, ko je ona s prstom kazala njej. mladej deklici, na to-le grajsko zidovje. V tugi in žalosti tekli so Dragoslavi prvi dnovi in tedni po težkej ločitvi. To je opazil tudi grajščak. Navlašč pa se je izogibal sedaj njene tovar-šije ter ni nikdar odgojiteljice popra-ševal, zakaj in po čem tako žaluje. Pregloboko ljubezen je čutil za njo v svojem srci, da bi jo bil mogel še žaliti s takimi besedami. Da on je celo na videz zakrival svojo naonenost do nje, hoteč dokazati s tem, da ni zgoli ljubosumnost pregnala Desimira iz njegove grajščine. Pač pa jej je vedno še kazal ono milost in udanost, ktero sploh skrbni oče skazuje odgojiteljici dragih mu hčerie. Dobro je poznaval grajščak ženska srca in njih slabosti. In kakor druga ženska bitja, tako si je mislil tudi Dragoslavo: "Preteee-li nekaj Časa, tedaj se pomiri i njeno j srce. Ona pozabi sčasoma na prijetne spomine prve ljubezni, kakor se to tudi pri sto drugih godi. V svojem srci pa bode čutila potem neko praznoto, in tedaj se z vso močjo dekliške ljubavi oklene moje ponudbe!" S to mislijo v glavi pričakoval je Radivoj prilike, da se jej more z nova prikupiti. Za to je bil kakor navlašč prihodnji božič pripraven. In res grajščak podari jej za božičnico dragoceno okrasje in z brilijanti na-^jen medaljon. Branila se je odgojiteljica tega darila. Ali ker bi naj ono po grajšeakovih besedah bilo le v znak velike njegove hvaležnosti, vzame ga naposled radostnega srca. In ktera gospica ali ženska sploh bi se ne veselila takega daru?! Ni ga skoro pod solncem mladesra ženskega bitja, na ktero bi bliščeče zlato in bri-Ijantni lesk dobrodejno ne vplival. In tudi Dragoslava je rada gledala to očarujočo dragocenost. Vzlasti bri-Ijantni medaljon je ugajal njenemu očesu. Takoj je dela va-nj drago jej sliko in nosila vedno ta lišp okoli belega vratu. Nehote prikupila se je s tem Dragoslava grajščaku. Mislil je namreč, da nosi ona v medaljonu njegovo sliko, ktero jej je bil že pred pol letom podaril v spomin. To opogumi Radi-vojevo srce, in on se jej jame z nova, a s tem večjo odločnostjo približevati. Dragoslava se je kazala vljudno in prijazno. To pa je popolnoma očaralo grajščakovo srce, in on sklene tedaj naravnost razodeti jej svojo ljubezen. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV svetovni, prenovljeni "SIDRO" Pain Expeller kot najboljSi lek zoper EEUMATIZEM, POEOSTNICO, FODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. 8 A no t 2ScL In 5Oct. v vseh lekarnah ——""" ali prt F. AA Richter & Co. Ok 215 Pearl Street, New York. Rojakom, kteri potujejo skoči Du ran*® na Silverton, Jurej Kico ia Teluride, naznanjava, da ara odprle noro gostilno avstrijska domovina polsj železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., naš napis je dovolj velik. Vsakogar kode-va postregla « dobro pijačo, okusnimi jedili in izvrstnimi smodkami. Za obilen obisk se priporočata BLATNIK in ^BUCE, Dw»r"~v, Golo Telefon št. 59, 6E0R6E L. BROZICH, slovenski notar, Sly, Minnesota, »e priporoča Slovencem v Ely in okolici za izvrševanje raznega notarskega posla, bodisi za Amerike ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva (bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemska. družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo. CI V • I Skušnja aei! Podp'«ani naznanjam rojakom, da lujem ZDxlAVILNO GRENKO VTNC po najboljšem navodilu is najboljših rož in korenin, ki jib j« dobiti v Evropi in Ameriki ter r* finega. naravnega vina. Kdor boleha na želodca ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po jeden tneat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Sev. Amerike. V obilna naročila so priporoma JOSIP RJSS, 432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col. Naznanilo. Naznanjam roiakom vsenovso-di, da sem kupil veliki, splošno znani SALOON pod imenom "Narodna dvorana", sedaj "SLOVENSKI DOM". Družtvam priporočam veliko plesno dvorano za razne zabave in druge manjše dvorane za druitvene seje. V saloonu imam igralno mizo (pool table) in glaso* vir; točim PRISTNO PLZENSK0 PIVO in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvoril sem tudi vinarno. Točim izborna kalifornijska, Trinerjevo in druga bela in rudeCa vina. Beli Burgundec, beli Tokajerc, Risling in druga fina vina se dobe pri meni na debelo in drobno. Potniki dobe pri meni prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobrodošli! Mohor Mladic, 585—587 South Centre Avenue, na vogalu 18. ulice, Chicago, 111. Telefon: Loomis 498. • -v 'V - • ^ ■ 1 SsaPaN•*••*• -• . !'-<• -V:-. Math. Grill, 1548 St. Clair St, Cleveland, Ohio. Priporoča rojakom svoja IZtftSTNA VINA. Rudeče vino po 50 et. fal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači drožnik štiri galone za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Tino je najboljše vrste in ga iiuain skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Naročilom je nriložiti denar. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom »Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodko itd. Preskrbim stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: (31de> Pubs*. KNJIGE, ktere imamo t u&ii zalogi is jih odpošljemo poštnine prost«, ak« oe nun Enr*ek naprej pošlje: Meliiven* kijicr, 9pemi» na Jez um 36 ct. Jezu« dobri pastir 60 ci. Prenveto Srce Jezujore $1.20. Sveta Nebesa $1. Jezus na križa $1. Filoteja $1.20. Zlata iela $1.20. Duhovni studenec 60 ci. Nebeške iokriee 60 *t. Ključ nebeških vrat 60 et. , Vrtec nebeški 60 et. Sveta nei. 1» et Ave Marij j. 10 et. Mati Božja 10 et. Evangeliji 60 ct. , i Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30 ct. Zgodbe sr. pisma velika izdaja 60 ct. Navedene mažne knjige so ■ zlato» obrez«. Druga k & j I g • : Zbirka domačih zdravil 60 ci. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.60. Prešernov* poezije, vezane 76 ct. Prešernove poezije, breširane, 60 ct. Skozi širno Indijo 40 ct. Na indijskih otokih 30 rt. Iz knjige življenja $1.60. Ob tihih večerih $1.76. Abecednik za slov. ljudske šole 20 ct. Dimnik, sloveusko-nemški besednjak tO centov. Prva nemška radnica 36 st. Pregovori 30 ct. Mlinarjev Janez 40 cV. Domači zdravnik 60 ct. Marjetica 60 ct. OodčevBk* katekizem 16 ct Andrei Hofer 20 ct. Boerska vojska 80 ct. Admiral Tegetthof 30 et. Pavlin, angleški slovarček 40 et. Erazem Predjamaki 16 ct . Naselnikeva hči 20 ct. Eno leto med Indijanci 20 st. May, Ery, 20 ct. Pavliha 20 ct. Potovanje v Liliput 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ci. Narodne pripevedke za mladiae, L in IL zvezek, vsak 20 ct. Pri Vrbovčem Grogi 20 ct. Krištof Kolumb 20 ct. Šaljivi Jaka 20 ct. Nezgoda na Palavanu 20 ct. Pravila dostojnosti 20 ct. Izdajalca domovine 20 ot. V delu je rešitev 80 st. Najdenček 20 --..-- — -- .------------IS.OOO ,, ■ i H 11 ............. —. 10.000 ,, 11 h h ................. io.ooo ,, • ••••••■•■•««••••««•«•****•**« 8.000 ..............................8.000 , ............... 8.000 .. sj.coo konjakih «o6t. »5-OOf „ „ 13.000 „ M 16.000 „ ti »-000 1» M 9.000 „ „ 11 n Ob 10. Pamiki odpljajejo od sedaj naprej vedno eb četrtkih uri dopolndne. Pamiki odpljujejo Is priitaniiča itv 42 North River, ob Morton Strs«i t *La Lorraine •La Touraine *La Savoie La Bretagne La Champagne T FRONTEN AC, KANS., in okolici je moj zastopnik Mr. Leopold Krushitz. Imenovani gospod deluje že mnogo let z menoj in sva vedno v najlepšem soglasju, zato ga rojakom toplo priperoč&m. Fr. Sakser. Rojaki, podpirajte rojaka! Podpisani priporočam svojo dobro arejeae GOSTILNO, v ktere j točim vedno SVEŽE PIVO, prod*, jam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bode prišel do mene in do znancev. Ako ked« potrebuj-! kak svet, naj se name obrne. Nafte geslo tor a j bodi t svoji k svojim! Martio Muhič. MILIJONE goldinarjev je bilo že po Slovencih in Hrvatih poslanih po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, v staro domovino, a nijeden cent se ni zgubil. To priporo£« to tyrdko bolj nego debela knjiga. ' JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo ^a vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj nego tri dni; prihod v New York po dnevu. Oglasite se pri: C.M.C0X, H. C. POST, Au't Ticket Afcnt, City Ticket Ageat. 313 IS. Main St., Pueblo, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju, lastniku tega lista, čegar valužbenec Vas pričaka potem pri prihodu v New York na kolodvoru. 7. julija 1904 14. julija 1904. 21. julija 1904 28. julija 1904 4. avgusta 1904 La Gascogne *La Tauraine *La Lorraine La Bretague *La Savoie 11. avgusta 1904. 18. an g. 1904. 2f>. aug. 1904. 1. sept. 1904. 8. sept. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. 6!m» tgeieijt: 31 BROADWAY, NKvV YORK. Holland-America Liine (HOLLAND-AttFKISKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pc: to Z^dinjc-ih držav med WEW YORHOM in ROTTERDAMGM preko Boulogne sur-Mer. parnik z dvojnim vijakom, 12,600 ton. parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. N00RDAM, RYNDAM STATENDAM, parnik z dvojnim vijakom, 10,500 tonu ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton. ^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev juŽDe Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah, Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:] DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka. INOMOST, 3 Rudolfstrasae. BRNO, 21 Krona. Parniki odpljujejo: Iz ROTTER P AM A vsak četrtek 111 iz NEW YORKA vsako gredo ob 10. uri zjutraj. ==—■-—t- , .,■ =,: .-?,______.j holland-america line, 39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL. RED §TA1 LINE (Prekoinoi-ska parobrodna družba „Uudeča zvezda