88. številka. Ljubljana, v ponedeljek 20. aprila. XXIV. leto, 1891. Izhaja vsak dan ivctcr, izlmfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-oge rsk o dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. U p r a v fi i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vBe administrativne stvari. BiH! 1 Izvršujoč soglasni sklep volilnega shoda z dne 12. t. m. usoja se „Slovensko društvo" javiti Vam, da so naši kandidati za izvolitev v mestni zastop nastopni gospodje: V I. razvodu, Iti Troli clrs.o 2-3:. t- m.: 1. ) Orasselli Peter, mestni župan, posestnik in deželni poslanec za stolno mesto Ljubljana; 2. ) 4*0£<»la Ivan. c. kr. notar in po- sestnik ; 3. ) dr. Stare Josip, c. kr. finančne pro- kurature pristav in posestnik; 4. ) Volkov ril Ivan, tovarnar in po- sestnik. V II. razredu^ Icl voli dne 22. t. m.: 1. ) Hribar Ivan, glavni zastopnik „Sla- vije" in deželni poslanec za stolno mesto Ljubljana; 2. ) Pire («11 si a v. tajnik c. kr. kmetijske družbe; 3. ) Žagar Karo I, deželni blagajnik in posestnik. Te može Vam podpisano društvo z mirno vestjo priporoča v izvolitev, ker so po večini že stari izskušeni delavci, v mestnem zastopu, pri ostalih pa nam jamči njih značaj, da se bodo svojim tovarišem pridružili v resnem in poštenem delu za blagor našega mesta. Narodni volilci! Pridite na volišče po lno-številni ter združite svoje glasove na kandidate napredne narodne stranke. V Ljubljani, dne 14. aprila 1891. Odbor »Slovenskega društva". Zakaj se gre pri letošnjih mestnih volitvah ? Sodeč po pičli udeležbi volilnega »hoda po gospodih profesorjih tukajšnjih srednjih Sol, monia ti gospodje mislijo, da jih mestne volitve čisto nič ne brigajo. Da pa temu ni tako, to dokazati je namen sledečih vrstic. Dne 12. t. m. se je nahajal iz Ljubljane v „N. Fr. Pr." jako znamenit dopis. V njem se namreč pripoveduje, da namerava Ljubljanski knezoškof razširiti tukajšnji jezuitski kolegij v ta namen, da bi se v Ljubljani otvoril jezuitski gimnazij. In žal, reči se mora, komur so sedanje razmere dobro znane, da ta naklep ni neizvedljiv; kuj ti našim klerikalcem ni treba druzega, nego da pri letošnjih volitvah večino dobe, in zadeli bi, kakor Nemec govori : „Zwei Fliegen auf einen Schlag" : preprečili bi slovensko višjo dekliško Solo, na koji bi tudi g. profesorji lehko kaj zaslužili, poslopje pa, katero je bilo tej namenjeno, izročili bi za jezuitski samo-stan in gimnazij. Kako to mogoče? čujemo strmeče čitatelje uprašati. Nič ložjega, nego to. Naš znani mecen, g. Goru p, je v svoji dobrodušnosti v lanskem deželnem zboru, videč, kako klerikalci sikajo zoper višjo dekliško šolo, svojo ponudbo (nakup stare bolnice) modifikoval v toliko, d a mestna občina to podarjeno poslopje lahko porabi tudi v kakšen drugi šolski namen, ako bi uže nikakor ne bilo mogoče ustanoviti rečene šole. In sedaj tiči baš v tem grmu zajec. Ako tedaj klerikalci zmagajo, izročili bodo lehko ravno na podlagi darilnega p i s m a re-čenemu zavodu staro bolnico, in če jim bode kdo ugovarjal, tega bodo ironično uprašali: Ali gimnazij mar ni šolski namen? A tudi dijakov jezuitom ne bode manjkalo. Pred veem bodo k njim zapodili Alojzijance. V deželnem zboru bodo skovali postavo, da morajo v novo šolo iti vsi stipendisti, kakor se je za „Mari-anum" že itak zgodilo. Mons. Luka Jeran bode v dijaški kuhinji plačeval samo za dijake iz te šole, nJega bodo p.».-nemali vsi drugi klerikalni zavodi, vrhu tega bodo duhovniki po deželi za novo šolo delali — h kratka: slovenski spodnji gimnazij bode Uničen, a kmalu pride na vrsto tudi del višjega. Da bi si pa gimnazijski profesorji bolj gotovo sami podpisali potni list, zato so klerikalci zvito ponu dili jeduemu izmej njih mandat. A zakaj baš g. "VVesterju ? Zato, ker imajo tega najbolje v škripcih. Oni namreč dobro vedo, da si on in mali del Podgolovčanov žele čez Gruberjev prekop brvi, s katero bi bila zares od Malijeve, sedaj Westerjeve vile profesorju pot do šole okrajšana do polovice. Kadar se bode torej o uporabi stare bolnice odločevalo, takrat mu poreko po znanem do ut des: Glasuj za nas, in mi vam napravimo na občinske stroške zaželjeno brv! In g. profesor se bode hudi skušnjavi udal, misleč si: Za starejše profesorje bode že Še prostora tukaj, mlajši naj pa gredo po svetu s trebuhom za kruhom. Sedaj pa uprašamo: Ali ni to uprav jezuitska nakana? Radi tega smo trdno uverjeni, da bodo vsi g. profesorji tukajšnjih Brednjih Šol čez ta zviti račun naredili debel križ b tem, da bodo oddali svoje mnogobrojne glasove onim možem, ki delujejo v prospeh javnih, a ne srednjeveških samostanskih šol. Čujemo, da tudi okolu mestnih učiteljev in učiteljic hodi skušnjavec. Tem rečemo samo to-le : Komur so dragi oni gospodje, koji z lece in po časopisih zabavljajo čez sedanje šole; kdor komaj čaka, da bode klerikalni mestni zastop poslal peticijo na državni zbor za konkordatsko šolo; kdor želi, da bode glavni Goriški hujskač zoper novo šolo postal častni meščan Ljubljane — tisti naj jim le da svoj glas! Dasi vsa tukajšnja duhovščina letos brusi petri, kakor še nikdar poprej, to je prav lehko umeti, ker dobro vedo, kaj bode zmage venec, a težje je umeti tiste meščane, kateri si bodo sami sebi škodovali, ako pripomorejo klerikalcem do zmage. Koliko bodo hišni posestniki in razn t obrtniki že s tem oškodovani, ako hode učna uprava vsled jezuitskega gimnazija primorana premestiti lupo število profesorjev v druga mesta. Zdaj se je ponudila lepa prilika, zapreti nevarno dolgo ulico za vožnjo, ter prometu odpreti široko cesto skozi vrt stare bolnice v kolodvorske ulice, a če pride to posestvo v roke jezuitom, bode vse to preprečeno. Vsaj poznamo te gospode, koliko jim je mar za občni blagor. Vsa cesta za starim streliščem je skažena, ker Škotijstvo mestni občini ni hotelo po nobeni ceni odstopiti samo malega vogla vrta, ki pripada Alojzi- LISTEK. Nekaj narodnih pravljic. Prof. Julij Sonmjdt peča se že tlel j časa z nabiranjem narodnih pravljic o initologičuih bitjih, zlasti o Ježi-babi (Perehti), Mori in belih ženah. Poslednje se imenujejo v nemških pravljicah „Lei-lurinnen" (Lorelei) in opisujejo se kot zračna bitja s krasnimi dolgimi lasmi in neizmerno zapeljivim glasom, ki lovca v pogubo zmami V številkah 183 in 185 letošnje „National Zeitung" (Berlin) zbral je omenjeni profesor lep šopek takih pravljic, mej katerimi je tudi nekaj Blovenskih, ki bodo gotovo naše čitatelje zanimale. Bele žene čuvajo navadno divjačino, ki je kot sneg bela. Dokazano je, da se včasih naidejo divje koze, ki imajo več aH manj belo dlako iu celo dvorni „Naturalienkabinet" na Dunaji ima jeden tak komad. Hitri jelen in skokonoga divja koza sta že od nekdaj vzbujala ljudsko domišljijo, ki jih je hotela videti v zvezi s čarobnimi bitji. Tudi tam, kjer v resnici ni jelenov, zdi se drznim lovcem, da vi dijo te skrivnostne živali in pripovedujejo o njib svojim pazljivim posluea'cem. Jelen je prešel potem tudi v katoliško legendo, le da mu je ta postavila križ mej rogovje. (Takošnega jelena se vidi v nekem altarji na Šmurnigori). Globoko ukoreniujena je v ljudstvu vera, da preti nevarnost iu pogin lovcu, ki se predrzne na belo divjačino streljati. Ta vera je celo mej ameriškimi Indijanci razširjena. Navadno zvabijo bele žene ali pa svetle koze lovca na rob prepada, v katerem se raztrešči na tisoč koščekov. Včasih pa stori to nek drug neznanec, nek zeleui lovec ali pa hudobec sam, ki z zapeljivim glasom vabi: „ Pojdi z menoj na lov!u Strast žene lovca, da gre za vabljivim glasom, ki ga zapelje ua nevarna mesta, s katerih se ne more več rešiti. Hudobec se potem zlobno zakrohota in izgine, lovec pa pade z omotčeve pečine. Tako pravljice so pripovedujejo v Trenti, kjer je zelo nevarna stena Mlinarica, pa tudi v Kamni-gorici in v Idriji, kjer ni divjih koza. Nekega idrijskega mlinarju je zvabil tak zapeljiv glas na propadao mesto, kjer je poginil zaradi oderuštva; k dvema drugima je pa še v zadnjem trenutku prifr-čaia sv. hostija, da sta ho obhajala, potem pa strmoglavila. Srečnejši je bil nek trentarski lovec, katerega je hudobec zvabil na strmo skalo, kjer je vso noč prebil v strahu in trepetu, drugo jutro pa ga je lep mladenič molče speljal z nevarnega mesta, kakor nekdaj cesarja Maksimiljana z Martinove stene. Gotovo je vsakemu omikanemu čitatelju znana pravljica o „Zlatorogu", ki je vodil čredo belih koza pod Triglavom in čegar zlati rogovi so bili ključi do Bogatinovih zakladov. Nek lovec iz Trente ga je hotel ustreliti, ali Zlatorog ga je pahnil v prepad. Prof. Schmidt poudarja, da so si bolški pastirji s to pravljico zaslužili palmov venec mej vsemi pravljičarji. O takih čudotvornih kozah se tudi po drugodi pripoveduje. V Kamuiških Alpah se baje nahaja bela koza s zlatimi parklji. Pastirji Kanalske doline na Koroškem pripovedujejo, da so videvali v planili Zajezera (Saissera) pasti se po višavah Mon-tanja in Viša belo kozo s zlatimi rogovi in parklji, katero obdaja vedno čredu drugih koza. Videvali so jo pa samo pastirji, ki ho se na kresni dan v rosi umili in ki imajo praprotim seme v žepu. Tudi jo je bilo mogoče videti le imenovanega dne in sicer samo' ob solnčnem vzhodu. Dva lovca, ki sta streljala ua to čudotvorno kozo, sta okamnela in se spremenila v gorska vrhunca, katera še vedno jevišću. Ljubljanska duhovščina in njeni slepi pomagači nosijo te dni na jeziku visoke raestue do-klade, v hitu pa mislijo na razširjanje že obstoječih in ustanovitev novih samostanskih Sol ob stroških vseh meščanov. Po vsem navedenem in pri zares nevarnem položaji se menda vender ne bode težko odločiti vsem količkaj zavednim volićem vseh treh razredov, na katero stran jim je letos stopiti pri Filipih. Razmere na Bolgarskem. Vsled nenravue in nenaravno politike sedanjih bolgarskih mogotcev poBtajujo razmere čimdalje bolj tožne iu zamotane. Nevolja narašča iu le kruta sila zadržuje še preobrat. Iz verodostojnega vira se javlja, da se sedaj v Sofiji uprav teroristično vlada. Stamhulov je besen, ker ae mu neče posrečiti, da bi prišel morilcem na sled in kot pravi trinog skuša svojo jezo uad nedolžnimi. Kohuržan dal mu je v tem oziru prosto roko. V ječah zdihuje sedaj nad sedemsto Bolgarov, katere so pozaprli zaradi poslednjega atentata. Kdor je le količkaj na sumu, da ue priseza slepo na Stambulova, sme se vsako uro nadejati, da ga utaknejo pod ključ. Kako se s zuprtiini po ječah ravna, o tem čujejo se grozne vesti. Pripoveduje se, kako jih mučijo, kako odlične osebe tepd, da bi iz njih Bpravili kakšno tajnost. Skoro vsak dan so hišne preiskave, a vender se Stambulovu ni posrečilo, da bi bil dobil v roke le jeduo nit o zaroti, ki je bila baje tako razširjena. Označujoče za javno mnenje je to, da sta dva častnika bila prav blizu mesta, kjer se je atentat vršil, a da neBta prišla na pomoč. Iu vender se vedno trdi, da je vojska gotova in vladi udana. Stamhulov naj stori kar hoče, dnevi njegovi bo šteti in ne bode dolgo trajalo, da se bode jeza in groza, s katero sedaj tlači narod, obrnila proti njemu samemu. Še bolj črno rišejo položaj ruski in francoski listi, posebno pa ob atentatu trdijo uprav grozne stvari. Pišejo namreč: Ker preiskava o morilcih Belčeva ni spravila prav nič ua dau, začeli so ne-katerniki, ki poznajo Stambulova silno naravo, sumiti, da je on naročil morilce, ki so ubili tovariša. A omenjeni listi gredo sedaj še dalje. Trdijo kar naravnost, da je sum uteineljeu, da je Stamhulov sam umoril Belčeva. To da je storil ua migljaj sovražnikov Rusije, kateri bi severno državo radi i/.zvali iz njene mirne opreznosti. Stamhulov da je < bljubii, napraviti zmešnjavo in tako Rusijo prisiliti, da se gane. V ta namen treba je bilo ubiti pri ljub-ljenega in uglednega moža, iu ta je bil nesrečni Belcev. Boječ se, da hi ga najet morilec utegnil izdati, sklenil je Stamhulov, da bode sam to storil in usmrtil je nič slutečega Belčeva. Ta varijanta ui povsem verojetna, a da jo bode večioa verovala, temu kriv je Stamhulov sam, ker je s svojimi deli pokazal, da mu je za človeško življenje toliko, kolikor za muho. Masikateri časti vreden Bolgar je že moral v prerani grob, ker je ta samosilnik tako ukazal. Vrhu tega je pa tudi to silno sumno, da ni najmanjšega sledu o moril -ih in da je vse, kar se v tem oziru iz Sofije brzo-javlja in piše, sama izmišljotina, pesek v oči. In če se poleg tega prav hladno premišlja, kako se je vsakdo lahko vidi za sv. Višarjami. Bele koze od I takrat nihče več videl ni, vender pa se trdi, da še vedno čuva zaklade gore Nabois. Kristijanska legenda je pa to pravljico tako spremenila, da sta hotela lovca streljati na čudotvorno podobo M. B in da ju je zato zadela kazen božja. Kakor o kozi, tako je tudi o jelenu mnogo pravljic. V jelenu je poosebljen hitri vihar, katerega ne more nihče doseči. Nek lovec je streljal na jelena, ki je imel križ mej rogovi in za kazan polastila se ga je taka strast za lovom, da ni našel več nikjer miru in da je moral brez prestanka po skalnatih višavah letati (divji lovec) Pa tudi pozoj (lintvern) in čarovnice prouzročujejo vihar. Nek cerkovnik iz Lujišč na Dolenjskem je izstrelil iz mož-narja blagoslovljen nož v oblake, ko se je strašanska nevihta približevala. Koi potem se je začelo nebo jasnih in oblaki so se razkropili. Čez nekaj let pride mož na HrvaŠko vino kupovat in najde v neki krčmi zopet bvoj nož. Iz tega je sklepal, da je morala dotična krčmarica tista čarovnica biti, ki je hotela točo napraviti. Ako se hoče čarovnico ali pa Moro uničiti, neškodljivo storiti, mora se vzeti nož, žrebelj, iglo ali katero koli špičasto železo in zagnati je na hu umor zvršil, se niti najobjektivneji človek ne bode oprostil suma, da tiči v tej dogodbi čudna tajnost, in da je morda vender res, kar se o Štefanu Stambulovu piše. - - ■ — Politični razgled. Vol ran J«' dežele. V Ljubljani, 20. aprila. O ml resi državnega zbora. Kakor se poroča bode bržkone Bilinski poročevalec o adresi. Kako se bode zadržala levica, je še dvomljivo, ker se čujejo razni glasovi. Ali bode levica pristavila poseben, politično odločen pasus k načrtu, ali pa bode predložila svoj načrt. Sklenilo se je za zdaj še počakati, kako se bode zadržala vlada in ostale stranke, predno levica stori defini-tiven sklep. Tudi na desnici se pogovarjaja živahno o adresi. Po splošni želji desnice naj bi adresa bila odmev prestoluega govora, in se izogibala političnih uprašauj. Poroča se nekemu nemškemu listu, da se bode kacih osem ali deset mladočeških poslancev odtegnilo glasovanji pri načrtu adrese poročevalca, ostali pa bodo glasovali tako, da bi zmagal načrt adrese poljskega kluba. Volitev odseka za adreso vršiti se je imela v današnji seji Mej tem pa so se posvetovali vsi klubi o svojem postopanji nasproti adresi. Da bi se jeden načrt adrese vsprejel soglasno, na to še skoro misliti ni, pokazala se bodo razna na sprotstva, in predloženih bode gotovo več načrtov. Tako se bode delo v odseku za adreso zavleklo. Prvo svojo sejo utegne imeti adresni odsek že jutri, ter se bode takoj volilo poročevalca. Splošna obravnava pričela se bode bržkone še le potem, ko bode predložen načrt poročevalcev. MladoČehl in moravska glasila. Moravski staročeški listi naglašajo, da so Čehi izgubili mnogo upliva v državnem zboru, kar se je posebno pokazalo pri volitvi predsedstva in pri usta-novljenji kjuča va volitev v posamične odseke. Tako ne more ostati na dalje. „Orliće" naglašajo, da mora prenehati razdor, da v prvi vrsti je treba pospeševati skupne interese češkega naroda. Nekateri hote v takej pisavi videti znamenja približevanja moravskih češih poslancev k raladočeškim poslancem iz kraljevine Češke. Imenovanje kneza Czartoriskega v gospodsko zbornico je pomeuljivo, ker nemško liberalni listi poudarjajo, da je bil baš on odločen nasprotnik približanja Poljakov levici in marljiv zagovornik federalizma. Vsled tega postal je vladi neprijeten. Da je bil odločno za zvezo s Čehi, povedali smo že zadnjič. Prvi maj na Dunaji. Delavci na Dunaji se hočejo udeležiti letošnjega majovega praznovanja še v večjem številu, nego lansko leto. Program slavnosti je isti, kakor lansko leto. Zjutraj bodo v vseh okrajih delavski shodi, pupoludne pa izleti v okolico. Za vzdržavauie reda za ves dan odločenih je 2000 rediteljev. — Dunajski črkostavci naznauili so uredništvom, da 1. maja na noben način ne bodo delali, ter da tudi nečejo delati za jutranii list, ki bi izšel 2. maja. V nanje države. Približevanje Italije k H ustji in Franciji. Nasprotno s prenagljenimi poročili angleškimi, da je italija že obnovila trojno zvezo, se poroča iz Peterburga, da v tamošnjih politiških krogih prav ugodno upliva vidno prizadevanje italijanskega mi-nisterskega predsednika Rudinija, približati se Franciji in Rusiji. Listi izražajo, da hote tako približevanje pospeševati na vsak način, in vlada se v tem oziru strinja popolnoma z mnenjem Časopisja. dobnico. Take krvoločne misli so morale napeljati ljudi na človeške žrtve, katere so Grki, kakor je znano, ravno boginji lova, Artemidi, v veliki meri prinašale. Pozneje pa so jej žrtvovali košute ali pa bičali mladeniče pred njenim žrtvenikom do krvi, ker kri je morala teči, drugače ni bilo mogoče oprati zločina. Nek petnajstleten deček iz Gradca na Dolenjskem je pripovedoval, da ga je Mora hodila sisat in mu je vsa prsa krvava naredila. Potem mu je vzbudila domišljijo, da se nahaja na nekem čolnu, ki se je najeukrat preobrnil, da je deček v globoko vodo padel. Potem se je znašel na strmem bregu, s katerega je zopet v vodo padel, dalje na visokem drevesu, pod katerim so sovražniki na njega prežali iu na zadnje na Btrmej steni, s katere ni mogel ni naprej ni nazaj. To je trajalo toliko časa, dokler ni zapičil ostrega noža v vrata svoje spalne sobe. O vsem tem je bil deček trdno prepričan, da ga je Mora nadlegovala in da bi mu bil celo življenje vzela, če bi se ne bil z nožem rešil. Mati njegova pa je izpovedala, da je imel deček neko tifozno bolezen. Takega človeka, katerega Mora tlači imenujejo po nekaterih krajih na Kranjskem „ležetruduik". M. L. Krepčanje ruskega življa. V zapadnji Rusiji osnovalo se je društvo posestnikov, ki ima namen krepčati ruski živelj in zabranjevati razširjevauje in prodiranje tujstva v teh krajih. Pospeševalo bode v prvi vrsti, ruska posestva, ter gledalo, da pridejo iključno v ruske roke. Kralj Milan — ženin. Kakor se poroča iz Belegagrada, se je baje kralj Milan zaupno izrazil nasproti regentu Rističu, da se bode še to leto poročil z neko francosko damo visocega stanu. Socijalisti na JVemškem. V zadnjem zasedanii državnega zbora nemškega predlagali so pri posvetovanji o obrtni noveli socijalisti, naj se pristavi nov paragraf, zadevajoč maksimalni delavni dau. Po tem predlogu naj bi se uvedel takoj deseturni delavni dan, deveturui v letu 1804, osemurni v letu 1898. Za rudokope uvedel naj bi se takoj osemurni delavni dau. Klerllcalizem v llolandlji. Klerikalna stranka v Holandiji, ki je zdaj še na krmilu in ima pičlo večino osmih glasov v zbornici, začela je razpadati, in je velika nada, da pri bodočih volitvah, ki bodo že meseca junija, zmagajo liberalne stranke. Zadnje sprevidele bo svoje napake prejšnjih časov in se zjediui'e ter nastavile skupen program, po katerem se bodo ravnali vsi liberalci. Po složnem postopanji je prav lahko mogoče, da pridejo liberalci zopet do prevlade. Zelena knjiga o A besi ni/i in o misiji grofa Menehka razdelila se je v italijanski zbornici. Iz mnogih pisem negusa Meuelika ua kralja Umberta, kakor tudi iz poročil Antonel-lija in Salimbenija je razvidno, da je Menelik izjavil kot nepravilno prevedeno točko 17. pogodbe in delal težave zaradi odločitve italijanske meje. Konečuo sta se Menelik in Autonelli zjedinila, da ostane ta točka v obeh jezici h nespremenjena, in podpisala v tem smislu neko pismo. Pozneje zvedel je Antonelli, da se je pristavila neka beseda, ki označuje točko 17. neveljavno. Raztrgal je po Me-neliku spremenjeno pismo in odpotoval z vsemi italijanskimi zastopniki. Dalje se govori o agitacijah francoskih agentov, in navede neko pismo Menelika, v katerem se izraža ugodneje za Italijo. Vstanek v Cfiile. Tritisoč mož vladnih čet premagali so ustaši pri Gopiapi in se širi moč ustašev vedno bolj, tako, da upajo v kratkem napasti St. Jago iu Valparaiso. Hoj mej zamorci Iti belimi. V mestu Charlotu v državi severna Carolina nastal je hud boj mej zamorci in belimi prebivalci mesta. Zamorci umorili so necega Italijana in ljudstvo hotelo jih je „Imenovati". Na to zbrali se zamorci v cerkvi iu začeli streljati na vojaštvo, katero je pričelo reden hoj z njimi. Na obeh straneh je bilo mnogo ranjenih. Dopisi. X Jesenic 19. aprila. [Izv. dop.] Svojemu dopisu, katerega ste priobčili pred nekaterimi dnevi, dodam naj še nekoliko pojasnil. Pred štrajkom imeli so naši delavci povprek 2 gld 60 kr. na dan zaslužka, a morali so za to delati 12 ur. Zdaj se vidi gospodom v tovarni, da je to za slovenskega delavca mnogo preveč in našli so nov način, po katerem se plačuje delavec, to je, zdaj se plačuje od kile in ako dela mož svojih 12 ur dobro iu marljivo zasluži 80 kr.!! — Nemci, ki so se iz vseh kotov nemškega rajha pritepli k nam, dobe aeve boljše delo in boljšo plačo nego slovenski delavec. Ko je zadnjič, kakor ste že poročali v „Slov. Narodu", ustavilo delo 60 slovenskih trpinov, prišli so koj žandarji in jih razpodili; 30 teh obžalovanja vrednih mož šlo je zopet na delo, — oženjeni so in skrbeti jim je za otroke, ostali pa so se razšli križem sveta. — Sploh je pa vsak poskus tukajšnjih domačih delavcev, ki si ne žele druzega nego jednako plačo z Nemci, povsem brezuspešen, kajti pristojna oblastva ne store nič. Pred dvema letoma ožigosal je tedanji obč. tajnik Jeseniški v „Narodu" početje Luckmannovih mamelukov, — gosp. Karol Luckmann, ravnatelj tovarne, zahteval je na to od tedanjega župana g. Trevna, da odpusti občin« skega tajnika, a ker se mu ni ugodilo, denunciral ga je pri okr. glavarstvu — kot socijalista! — Skratka: kranjska obrtniška družba prizadeva si na vse mogoče načine, da uniči vsakega, ki se nečloveški njeni krutosti proti slovenskim delavcem v bran postavi. Kdor pozna Jesenice, ve, koliko je ondu siromaštva, ki ga je zakrivila tovarna; koliko krepkih mož izgubilo je zdravje in močij v nje rudokopu ali v tovarni, ali nihče ne mara tega videti, niti sam obrtni inspektor ne! Ia Koianake doline 18. aprila. [Izv. dop.] Usoda jači, nadloga tlači. Žal, v nas ustavila HM se je poslednja, nemila smrt pobrala je našega pravega prijatelja, izvrstnega voditelja naše šolske mladine, izbornega pevca, organista in soobčaua, do katerega smo imeli pravo zaupanje. To bil je pokojni Košanski nadučitelj, g. Filip Kete, kateremu je nemila smrt dne 12. t. m. nagloma pretrgala ni) življenja, da je isti dan svojo blago dušo izdihuil. Kako je bil pokojnik priljubljen, videlo se je, ko je na odru ležal. Od raznih krajev vrelo je ljudstvo kropit ga. Pri pogrebu pa je bila tolika udeležba, da se kaj tacega v Košani še ni videlo. Ljudstvo močno po njem žaluje, posebno pa oni, kateri so mu otroke v varstvo in pouk izročili. Njegov pouk bil je zelo uspešeu, kar se pri otrocih očitno kaže. Zatorej mu vsi skupaj kličemo: Dragi naš Kete, rahla ti hodi zemljica! Ljuta borba — krasna zmaga. Mnogo je že bilo hudih volilnih bojev v Ljubljani, a tacega, kakor danes, pa še ne. Na obeh straneh storilo se je, kar le možno. Vsi tukajšnji župniki in kapelani bili so pur tednov mobilizovani, hodili od hiše do hiše in rotili iu pridušali volilce iu volilke z vsemi sredstvi. Vrgli so se z vso silo tudi na kmete v okolici, posebno pu na barjane, kateri so baje denarje dobivali z druge in tretje roke. Naša stranka pa tudi ni držala rok križem in naš generalui Štab je izvrstno vršil svojo nalogo in kdor je videl posamičnike pri delu, moral se je čuditi njih požrtovalnosti in energiji. Volitev začela je ob 8. uri zjutraj, a ob '/48. uro bila )e že tolika gneča na rotovškem hodniku, da si je vsakdo lahko v srečo štel, ako se je pruril do dvorane. Volilcev in agitatorjev prihajalo je vedno več iu gneča bila je včasih uprav opasna. Pre 1 dvorano bilo je slikovito burno življenje iu vse polno zanimivih epizod. Pridržuje si, da jutri pišemo obširneje, navesti nam je danes samo jedno epizodo, ki jo zadela znanega Kalanovega adjutanta, KaČar-jevega očeta iz Trnovega. Hotel je nekemu našemu Voliicu zamenjati glasovnico. A oprezni uaši vo-lilci so to zapazili in zdajci so se začuli glasovi: „Vun ž njim! Vun ž njim!" In Kačarjev oče bili so tukoj v vrtinci in volilci podajali bo jih kakor žogo iz roke v roko, dokler naposled ni usmiljena roka odprla hoduiških vrat, skozi katere so se Kačarjev oče izginili. Opoludne zaprla so se rotovška vrata in noben po poludnevu došli volilec ni smet već notri. A na rotovži bilo je še vedno toliko vo-ilcev, da se je glasovanje še le proti 2 uri popoludne končano. Oddanih je bilo 689 glasov, absolutna večina bila je torej 345. Vsi naši kandidatje so prodrli in dobili: l*erc»grln Kujzel 307 glasov. Mutija Kune 3 „ Pred rotovžem čakalo je par stotiu Ijudij na volitveni rezultat. Ko se je ta ob 3. uri proglasil in se je začula naša zmaga, zaorili so gromoviti živioklici in mej občinstvom zavladalo je toliko veselio, da so se ljudje kar objemali in poljubovali. Vest o naši zmagi raznesla se je bliskoma po vsem mestu in povsod je drug drugemu čestital, klerikalna stranka pa je izginila s prizorišča, kakor poprej Kačarjev oče skozi vrata. Ta izid je velečasten za belo Ljubljaua. Po-kazala je, da je zavedna in središče narodue inteligence, katera se neče ukloniti pod klerikalni jurem. Živeli naši volilci, Živeli novoizvoljeni mestni odborniki! Domače stvari. — (Deželnemu predsedniku baronu VVinklerju) se je zdravje jako zboljšalo in upati je, da bode skoro zopet zdrav. — (K današnjim volitvam.) Častni in siavni izid današnjih občinskih volitev v tretjem volilnem razredu bil bi po številkah še sijajneji, da neso nekateri naših obrtnikov, ko po več ur trajajočem čakanji le neso prišli na vrsto, po svojih opravkih zvani morali zapustiti volišče, ne da bi bili mogli oddati Bvoje glasove. Lahko rečemo, da je bilo na ta način za naše kandidate izgubljenih najmanj kacih 40 glasov. — (Ouden kandidat.) Piše se nam: Mej klerikalnimi kandidati je tudi poštni uradnik O meječ. Revež je tako slaboten, da ga že tri tedne ni v uradu, kot klerikalen kandidat je pa še veduo dovolj čvrst. — (Družbi sv. Cirila iu Metoda) je podaril gospod Lavoslav Apat, dušni agent pod* družnice sv. Cirila in Metoda na Vranskem, svoto 15 gld 86 kr., t. j. skupino vseh onih troškov, kr je prouzročuje oh ustanovljeuji kot so n. pr. koleki, poštnina, pisemski papir z zavitki, družbeni pečat in vabila. O tem svojem daru nas obveščojoč končuje: „Samo ob sebi je umevno, da ne zahtevam povrnitve teh troškov; znamovani znesek polagam na ultar mile mi in drage očevine. Največe zadoščenje mi je, da je trud moj odredil tako obileu sad." — Mi hvaležno pristavljamo: Veliko tako unetih narodnih delavcev — in naše delo ne bo zastonj 1 Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Dijaški koncert.) Učenci dveh Ljuh-janskih gimnazij priredijo letos zopet po daljšem prestauku 2 maja velik muzikalu o-dekla mate rski večer v prospeh svojima podpornima zalogama. Uvažujoč znano bedo nadarjenih iu marljivih naših učencev, prepustila sta visoki deželni odbor redutno dvorano, g. polkovnik pl. Gari-boldi pa godbo slavnega c. in kr. 17. pešpolka — brezplačno. Ker ima dijaški koncert dvojni namen, spodbujati in gojiti veselje do glasbe pri učeči se mladeži in z gmotnim dobičkom olajševati žalostno stanje premnogih, navadno najmarljivejiu učencev, nadejati se je, da se pokaže pri tej priliki uaklo lijenost in dobrodelnost vseh prijateljev mladine v najširšej meri. Saj je mhidina naš ponos, naša bodočnost! — Vspored priobčimo, ko bode kouečno določen. — (Koncert „Glasbeue Matice".) Z velikim zanimaujem pričakovani prvi nastop novega moškega zbora „Glasbene Matice1* vršil se je v soboto v izredno čast zavodu. Občinstvu pa je bilo v veselje, slušati kompozicije slovenske v izbornem predavanju. Skrbuo je bila nastudovana vsaka točka, očividuo je bilo, da je pevcem glavni smoter, da uplivajo na nas po kompoziciji, in ne samo po gla-glasovih svojih, kakor je to žalibože v širjih vrstah občinstva le preveč priljubljeno. Zato smo bili radostno presenečeni, da smo mogli zasledovati vsak-teri kras v kompoziciji, ker ni jtrikrival jeden glas druzega, ker so se trudili pevci z združenimi močmi, da nam jiodajo slednji umotvor kot bliščeči se biser. Najvišje priznanje pa zborovodji, dr. Grossu, ki je združil in naudušil Bvoje pevce (elito Ljubljanskega moštva) k neumornemu delovauju. Uspeh koncerta ue dopusti dvoma, da se mu je posrečilo, usaditi svojim pevcem v srca ljubezen do pesmi slovenske in s, »štovanje do komponistov, katerih inten-cij ni smeti prezirati, hoče li se doseči delo popolno. — Zajedno nastopil je tudi v prvič operni pevec gosp. Josip No II i. Burno odobravanje, katero je sledilo vsaki njegovi ariji in pesmi, pričalo je glasno, da si je gosp. Nolli pridobil naklonjenost vseh pri-sotuih. Nam pa, kojim je bil ljubi — znanec že od prejšnih dob, bilo je v radost, da slišimo zopet njegov impozanten glas. Zmirom je še svež kakor nekdaj, in da mu zveni blagodoneče, je le naravna posledica tram" mladosti njegovega grla. Dolgoletno delovanje ua umetniškem polji bo pa nam vselej porok, da izvrši gosp. Nolli svoje koncertne komade tudi zares umetniški. Pri zadnjem koncertu pripri-čali smo se, da se smemo veseliti vsacega nada-ljenega njegovega nastopa. Preostaja nam le še omeniti, da je uvodno točko, Glinke uvodnico k operi Kuslan iu Ljudmila svirala vojaška godba s hvalevredno preciznostjo, krejiko iu živahno. Bilo je torej občinstvo zadovoljeno in smelo ponosno na izvrstni ta narodni koncert pri katerem je bil zastopano jako odlično občinstvo iz vseh krogov Ljubljanskih in tudi z dežele, posebno pa krasen venec nežnega spola. —ir. — (Slovensko gledališče.) Včeraj sklenila se je dostojno vrsta benetičnib predstav. „Za-pravljivec" predstavljal se je tako, kakor je to baš mogoče na tako tesnem prostoru. Hežija storila je vae, kar je bilo le mogoče zahtevati od uje v tako skromnih, omejenih razmerah, kar pred vsem pohvalno priznamo, vender pa se je vsacemu baš včeraj prav Živo stavila pred oči želja, da bi že skoro se preselili v novo gledališče. O igri sami ne bomo govorili, v tako tesnem okviru zgubila je mnogo svojega čara, katerega je pač obglodal tudi časa zob, a uničil ga ni, ker ima igra globoko poetično jedro v sebi. Na malem odru so take igre nemogoče, to je bilo tudi uzrok mnogim sceničnim neprilikam, katerih pa pri obstoječih razmerah marljivi režiji nikakor ne smemo šteti v greh. Igralo se je dobro, akopram so ensembli bili sem ter tja malo medli in so se kazale negotovosti v petji iu v orkestru. Beneficijanta g. N igri nova in g. Per-dan bila sta simpatično vsprejeta s toplim aplavzom in odlikovana s cvetjem m šopki Videlo se je, da je spomlad že premagala zimo, kajti cvetja bilo je včeraj mnogo več, kot kdaj poprej v mrzleji zimi. Hazun tega vsprejela sta oba beneficijanta tudi še čestitke prijateljev slovenske muze. V igri in petji držala sta se prav vrlo in bila opetovano odlikovana. Izmej sodelujočih imenovati nam je v prvi vrsti g. Borštnikovo in g. Borštnika, ta dva neomahljiva stebra naše slovenske dramatike. Keristaua in Blodvelj bila sta tako dovršena, da nimamo nego besedo žive pohvale. Tudi g. Sršen bil je prav izboren kot tajnik, upravo v svojem elementu. Lepo in vrlo težko ulogo berača igral in pel je iz prijaznosti g. Š ta m-car in storil, kar mu je bilo mogoče. G. Danilo g. SI a v č e v a, g. V e r o v š e k, g. Lovšin in vsi igralci drugih mnogobrojni!) manjih ulog sodelovali so prav hvalevredno. G. Slavcev i poklonil se je tudi lep šopek pO prizoru „stare babe", katero je predstavljala prav dobro, akopram malo pretirano. Pevski zbor, v katerem so sodelovali iz prijazuosti vrli „Slavei" držal se je dobro, izvzeniši prvo točko. Nepotrehuo se nam je zdelo, da so uekateri (g. Slavčeva iu g. Danilo) igrali po dve ulogi, kar moti iluzijo gledalca. Občinstvo bilo je zadovoljilo, be-nericijanta gotovo tudi iu tako je ustreženo vsem. —i. — (Posojilnica v Crnom l j i,) registro-vaua zadruga z neomejeno zavezo, poslala nam je račun za šesto upravno leto. Bilanca je naslednja: Posojilnica imela je koncem leta 1889 druŠtvenikov 579; v letu 1890 jih je izstopilo 35, pristopilo pa 87, tako, da se je število druŠtvenikov povzdignilo na 681, ki imajo 1415 polno vplačanih deležev v znesku 2830 gld. Prometa bilo je 171.921 gld. 14 kr. toraj za 16.721 gld. 42 kr. več od prejšnjega leta; tudi rezervni zaklad narastel je na 4172 gld. 11 kr. kar daje večjo sigurnost in olajšuje poroštvo zadružnikov. Hranilnih vlog ima posojilnica s kapitalizovauimi obrestimi vred 100.715 gld. 28 kr. Izposojenega denarja je in sicer: na menice 20.012 Rld. 35 kr.,nazeml|išča vknjiženega 32.290 gld. 31 kr., na dolžna pisma, katera tudi poroki podpišejo. 48 964 gld. 24 kr., tedaj skupaj 101.266 gld. 90 kr. Načelstvo, spoznavši ugodni položuj posojilnice, znižalo je že od 1. julija 1890 naprej dolžnikom ohresii od 6Va% na 6% in ker se je tudi Olajšava pri davku dosegla, znižale so se tudi pri -stoj hine za upravne stroške s 1. januvarjem 1891 od 1% na l/s%i tak°i da ima dolžnik sedaj vsega skupaj le 6Va0/o plačevati, med tem, ko se hranilne vloge po 5°/0 obrestujejo. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Brežice 18. aprila. Na danes sklicano osnovalno zborovanje za okrajni /astop zapustili zastopniki kmetskih občin z izjavo, da smatrajo zastoj) nepostavnim, dokler njih protest iu reku r z ni rešen. Rim 19. aprila. Cesarica Elizabeta došla na krovu jahta „Miramare" in v najstrožjem „incognitou v Svrakuz. Krakovo 19. aprila. Szeliga in Stiller bila sta zaradi tatviue trdnjavskih načrtov obsojena v štiriletno ječo. Smilil 19. aprila. Trije angleški vojni oddelki napah so včeraj uporne Mirauzaisc in zapodili vse v beg. Dunaj 20. aprila. Cesar vsprejel novoizvoljeno predsedstvo državnega zbora Sinolko, Chlumeckega in Kathreina. Pariz 20. aprila. Anarhisti razdali po vojašnicah in trdnjavah 50.000 manifestov, v katerih pozivljejo vojake, da naj se 1. dan maja spuntajo. Atene 20. aprila. Listi poročajo o nemirih na Krfti. Proti tamošnjim zidom je velika srditost, ker so v židovskem predmestji našli truplo umorjene mlade deklice. Vojaško podkrepljenje odposlalo se je na Kri'. Portsmouth 20. aprila. Štiriiitridesete baterije vojaki odpovedali so v soboto zaradi prehude službe pokorščino iu neso hoteli k paradi. Polkovnik pregovoril jih je naposled, da so nastopili. Po paradi zaprli so najstarejše vojake. Postavili jih bodo najbrže pred vojno sodišče. Razne vesti. * ( O g e r s k i Slovaki) nabrali bo za ustanovitev slovaške gimnazije v Ture Sv. Martinu že lepo vsoto, namreč 50.871 gld. 20 kr. a za Hur-banov spomenik nabralo se je 2637 gld. 90 kr. * (Poljska gima/. j a v Tešinu.) Poljski listi poživljajo na zbiranje prostovoljnih doneskov, da se popolni po 'IVsinski „Macierz szkolna" zbranih 28.000 gld. na 40.000 gld. ter da se v proslavo poljske konstitucije s 3. maja 1791 otvori Tesinska gimnazija še letošnjo jesen. * (Radodaren Škof.) Škof v Nišu v Srbiji poslal je za zidanje neke,cerkve v Srbiji dva groSa. Nabiralni odbor se mu v listn „S loboda" javno zahvaljuje, ginjeno za velikodušni dar dveh grošev! * (Čudno mednarodno razstavo) pripravljajo v Parizu uekateri na glasu učenjaki. Zbrati hočejo namreč zastopnike vseh človeških plemen da jih predstavijo etnološkemu kongresu, ki se bo sešel I. 1892. * (Poskušnje z novim topom) V Kavru vršili so se te dni poskusi z novim topom Caneto-vim. Navzoči so bili danski general Linneman in oddelek ruskih častnikov, polkovnik Sanocki, dva majorja in jeden stotnik. Poskušal se tudi novi brezdimni smodnik. Z novim topom streljalo se je 9 krat v 45 sekundah. Ruski častniki so se posebno zammali za te poskuse. * (BGiesshhbleru zmagovalec.) Nek Dunajski ,sportmanM nadel je svojemu kouju »me „Giesshubler" in le-ta konj zmagal je pri zadnji dirki na Dunaji sijajuo in* sicer na dolgost 1300 metrov. * (Velik požar) uničil je v mestu Elizabet v Newjerseyu v Ameriki poštuo poslopje, banko in več Veličin magazinov in arkade ob hišah. Škode je nad milijon dolarjev. * (Živa pokopana.) V Barceloni je bilo veliko razburjenje rat d ljudstvom, ker se je pokazalo, da je neka ženska bila živa pokopana, ker so mislili, da je mrtva. Ko so jo izkopali, videlo se je, da je nesrečuica še le v grobu uašla smrt. * (Tragikomična d o godba) pripetila se je nedavno v T i tli su neki mladi lepi dami, ki je šla v tamošnje žvepljene toplice. Komaj je bila dama v kopelji in odprla žvepljene vodo, koje začela postajati na vratu, po rokah in po obrazu vsa črna. Kopelna čuvajka začela je kričati pri tej nepričakovani metamorfozi in dama pala je, zagledavša se v zrcalu v bo črno po gornjem životu, v um«'.Ilovice. Pokazalo se je, da se j* dama lejiotičila z nekim mazilom katero se je z žvepljem kemično združilo v ("milo, katero se še k sreči kmulu odpralo. * (Američan s o pravo) Kaj so vse mrtve teorije o pravu proti živi praktiki, kakor je navadna v Ameriki New-Orleanske homatije znane se, a o neki pravdi pred porotniki v državi Kentukv poročajo novine nastopno: John Harvey zmerjal je v prepiru Viljema Tillmana 150 krat lažnjivc^m, 72 krat s tatom, 52 krat s sleparjem in se 104 ponudi I. rta mu polomi vse kosti, in šele potem je Tillman Hurveva tako udaril po glavi, da |e bil koj mrtev. Ker se je dokazalo po prićah, da se je stvar res tako vršila, spoznali so porotniki zutoženca neki ivim a v svoji motivaciji razsodbe rekel je sodnik, da je imel Tillmann že mnogo prej pravico ravnati tako, kakor je ravnal. ijuiMni HrpilHl v<». Moli-ovo „ Francosko imanju" dajo ravuo tako uspešno kakor ceno srodstvo pri profin.ikih iti revmatičnih bolo/.ni b, ranah in u lenih. — Osna steklenici 90 kr. — Vsak dan razpošilja po postnem povzetji A. Moli, lekarnar, e. in kr. dvorni v.aložnik, nu Dunaji, Tucblailbeii '.>. V lekarnah po deželi zahtevaj ho izrecno Mol I-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (4—5) M*aSiftii»»*»*»*»«****«......... „LJUBLJANSKI ZVON" ■ tojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. I. izkaz darov za Frešćrnov spomenik. Dijaki Ljubljanske gimnazije leta 1889. ... gld. 32*15 J. M. v Ljubljani leta 1889........ . 1220 Dijaki v Cerkljah leta 1889........ , 10.— Dijaki v Cerkljah leta 1889.......• „ 20,— Dr Fr. Celestin, kr. prof. v Zagrebu. .... „ 50.— A. Afikerc, kapelan v Vitanji....... „ 5.— M. Valjavec, kralj, profesor v Zagrebu (podpisal gld. 50.-)............. 2.— J. Steklasa, kr. prof. v Zagreba...... „ 5.— Dr. Fr. Kos, c. kr. prof. v Gorici..... n 5.— J. Navratil, ravnatelj c. kr. pom. uradov na Dunaji............... , 3.— Dr. Jurij Hrafiovec v Celji........ n 5.— Ivan Vrhovnik, župnik v Št. Oothardu. ... „ 5.— Dr. Jožef Vofinjak, dež. odb. t Ljubljani (podpisal gld. 50.—).......... , 10.— Ivan Murnik, dež. odb. v Ljubljani (podpisal gld. 50.—)............ , 10.— Dr. Jernej Zupanec, c. kr. notar v Ljubljani (podpisal gld. 50.—)......... „ 10.— J. L., c. in kr. stotnik nabral pri častnikih v Komornu............ . „ 8*50 Dr. Fr. Detela, c. kr. gimn ravnatelj v Novem Mestu............... , 5.— Dr. Benj. Ipavec, zdravnik v Gradci .... „ 50.— Ivan Vilhar, v Ljubljani......... „ 20.— M. Valjavec, k.-, prof. v Zagrebu...... „ 3.— Kari Žagar, dež. blagajnik v Ljubljani ... n 10.— Dr. Fr. Munda, odvetnik v Ljubljani (podpisal gld. 50.—).......... . . „ 10.— Skupaj gld. SHFB Mimo tega sta podpisala Janko Kersnik, c. kr. notar na Brdu in dr. Ivan Tavčar, odvetnik t Ljubljani, vsak po gld. 50.— V Ljubljani, dne 18. aprila 1891. Anton. Funtek, blagajnik. Tujci: 17. aprila. 1'rJ MmIMm: Picbler, Planer, Wingl, Schacherl, Ber-ner. Ricci, Gerlich, Langer z Dunaja. — Schelesoikar z družino iz Gradca. Nacke iz Toplic. — Zeffer iz Brna. — Eckuiann iz Gradca. Pri Slonu: Oesterreicher, Schlesinger, Schnaup, Farber, LJerger, Haselsteiner z Dunaja. — Schott i* Trsta. Hufuagel a soprogo iz Koće v j a. — Bettolheiui is Velike Kanite. — Dr. pl. Campitelli, dr. ('leva iz Poraća. — Schott z Danaja. Pn avvstrl|akein eesmrjl: Logar iz Kranja. — G s spari iz Postopne. Umrli so v LJubljani: 17. aprila: Jakob Poblei, urarjev sin, 1 mes., Stre-liške ulice it. 11, katar v ćrevih. * 18. aprila : Alojzija Poderžaj, delavka, 16 let, Flo-rijanske ulice it. 38, za meningitom. — Rudolf Ivan, delavcev sin, 5 dni, Trnovske ulice it. 5, za oslabljen jem. — Franc Grura, klepar, 45 let, Tržaška cesta Sr. 6, za j etiko. Tr/iM' cene v LJubljani dne 18. aprila t. 1. ti. kr el. kr. j Plenic«, hktl. . •i7 15 Speh povojen, k< kilo . 1 9* Maslo, kgr. *8 Slama, „ „ . , m 2 3-J Mast, ■ , L- OH Drva trda, 4 Qi uetr. ♦i HO Speh Ml i „ mehka, 4 ■ 4 60 Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 18. aprila 7. zjutraj-2. popol. zvečer 786*0 mm. 734 !♦ um. 785*9 mm. 3 8° C 9*4" C •l-l« C bI. vzh. si. vzh. ■I. svz. obl. d. jas. jasno 1 (J 00 mm. 4 r.. ai l »-" 7. zjutraj 2. popol. 5». zvečer 786*8 um. 786*8 mm. 737'2 mm. 1 2 ' 0 bre/.v. 12' °C si. jzh. 70° C si. jzh megla d. jas. jasno 0 40 mm. dežja. J Srednja temperatura 5*8* in 6*7#, um f>° in 2,7;i pod noi inalotn. dne 20. aprila t. 1. (Izvirno telegrafiĆno poročilo.) Papirna renta.....gld. Srebrna renta ..... , Zlata renta...... , f>°/„ marčna renta .... „ Akcijo narodno banke . . n Kreditno ahe.ije..... „ London ....... „ Srebro ........ „ Napol......... „ C. kr. cekini .... B Nemško marke..... „ i" „ državne srečke iz I. lHol Državne srefike iz 1. I8(i4 Sgerska zlata renta 4"/ ... gerska papirna renta 5°/0 . . , Dunava reg. srečke 5°/0 . . . Kreditne srečke...... Budolfove srečke..... Akcije anglo-avstr. banke . . Tramway-druit. volj. 170 gld. a. v vfieraj — daiinn 92-55 — gld . 92-45 92 55 * 92 50 lil 10 110 70 101 80 101 75 990 - n 990 — 300 - n 800*— 116 50 » 116 30 9 24 n 9 22'/, 5-50V, •V49 5712»/, —~ ■ 67 — 950 gld. 133 gld. 50 kr. 100 . 181 n ^™ n . • • 105 n 20 „ 101 . 46 , IDO gld. 190 „ 75 „ listi . . 114 10O gld. 188 ■ ■ 1« . 20 1V!<> , 161 • , . • • • 219 - 50 „ Razpis učiteljske Na slovenski osnovni šoli družbo mv. rila In metoda pri hv. Jakobu v Trntu se razpisuje IV. učiteljsko mesto z letno plačo pet sto (500) goldinarjev. Službo je nastopiti v zaftetku bodočega šolskega leta Nekolekovane prošuje s potrebnimi spričevali naj se pošiljajo do 1. majulka t. I. društvenemu vodstvu. Vodstvo družbe sv. Cirila m Metoda. V Ljubljani, dne 10. aprila 1891. Izborno za setev. Ameriška grahova sadika rodi v stroku 12 do 14 zrn, ki so iako sladka in ukusna. Za ko me poslati je 50 kr. v murkah. (320—1) A. Catturani v Trstu. b pripravnimi iu lepimi prostori, vkupno ali vsako posebej, da ne takoj v najem za dobo S let. — Več se izve pri Danijelu Predovl^-u v Gorenjem Logatcu. (3v*3—1) 150 hektolitrov jako dobrega lanskega dolenjskega po 20—24 gld. hektoliter proda (300—7) Ivan Prijatelj, trgovec v ftt. .Ihii>.u na DolenJalKem. Na MOtavanJe pošiljajo se utorci nefiuukovano. Manj ko 50 litrov jtidtie vrsto ae ne posije. 7N:k|l»«»l_|>*«' Mre (Ih t V «> Prebavno vino < Viiuim digestiviim Uroym«'hh«*r) iz knezofikofljske dvorne lekarno v lirik senu Mr. F. C. Breymesserja je najboljše in najslgurnejie ar oda t vo, da se hitro lečijo vsakovrstne motitve pre-b»vijanja uli zapeka. Cena velike steklenice z ntivodilnm za porabo 1 gld. Dobiva ho v lek.rni ^osp. J. Svobode v LJubljani. (1118—12) •j", ii li <> I u i ž (> 1 o d de Brzovozni parobrodi iz BREMENA v AMERIKO. Opozarjamo vse potnike, kateri nameravajo peljati se v Ameriko z našimi brzovozuiini parobrodi, da na Dunaji nemamo urada za prodajanje vozovnic. 1 snltflo. ki prodaja na Dunaji vozovnice za brzo-vozne parobrode B&muciisje sltk|iar. Novi brzovozni parobrodi iz la»ia4kiutkiiil v Aiiit-ršlao vozijo le 8 dni j. Vozovnice prodajajo se samo v Bremenu. Potniki kupijo naj na Dunaji le železniške vozovnice