179. itevilko. V mufloni, v torek. 7. avgusta 1906. XXXIX. leto. ih^i« fuk dan tveč»r, laanši nedelja m praauike, um raija po pošli pre)eman s« avetro-ografee daiela aa vmm ieto 15 K, mm pml lata iS K, aa četrt let« 8 K 60 h, m m meaee 1 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom mm vsa lat« 24* K, aa pol leta s 8 R, aa četrt leta 6 K, aa ec meaee 8 K. Kdor hodi um ponj, plača aa vse leto 28 K, aa pol leta 11 K, a a četrt leta 6 K 60 h, aa en meaee 1 K 60 h. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor snaša poštnina. — Na naroSbe **ea ntodobne vpošijjatve naročnine se ne esira. Za oznanila se plača)« ed peteroetopne petit-vrste pe 12 h, Se ae eanaaile tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj ae izvole frankovatL — *k«piai ae ne vračajo. Uredništvo hi upravnlitvo Je v Knanorih alicah St 6, in aieer aredniatve v I. nadstr., apravništvo pa v pritličja. — Upravniltvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. administrativne »tvari Uredništva telefon it 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Rimski papež in ljubljanski škof. Papež Pij je ravnokar izdal novo encikliko o dolžnostih katoliških duhovnikov. Formalno je ta enciklika namenjena italijanski duhovščini, vendar je samo ob sebi umevno, da velja tudi za duhovščino vseh drugih narodov in dežela. V encikliki so namreč precizirana načela najvišje cerkvene avtoritete in naravno je, da papež ne more imeti za vsako deželo druzih načel. Edinost v načelih je poglavitna stvar v cerkvi, na tej sloni ta organizacija in začela bi se podirati v tistem bipu, ko bi papež začel za razne dežele zastopati različna načela. Kar je pošteno, dopustno in potrebno za katoliško duhovščino v Italiji, to je tudi za isto duhovščino v drugih deželah; kar graja papež na italijanski duhovščini, je graje vredno tudi drugod; kar prepoveduje papež italijanski duhovščini, to je s tem prepovedano tudi drugi duhovščini, torej tudi kranjski duhovščini. Odkar vlada Pij X. katoliško cerkev, je osredotočeno vse njegovo delovanje na to, da uniči krščanski demokratizem in krščansko socijalstvo med duhovščino, ker vidi v teh strujali veliko nevarnost za cerkev. V to svrho se je papež že opetovano oglasil na naj-oncijalni način in tudi njegova sedanja enciklika služi temu namenu, četudi le indirektno, kajti v prvi vrsti obsega enciklika papeževe ukaze glede vedenja duhovščine v cerkvi in zunaj cerkve. Ti papeževi ukazi so uničujoča obsodba ljubljanskega škofa in njegove duhovščine, zakaj papež obsoja in prepoveduj e ravno, kar p o Č en j a j o ljubljanski škof in njegovi duhovniki dan na dan, dosledno in s skrajno brezobzirnostjo. Vsakdo ve, kaj počenjajo pri nas duhovniki na prižnicah in v spoved- nicah. Zloraba prižnice in spovednice za najgrjo agitacijo, za najhudobnejše hujskanje in za osebno grdenje poštenih ljudi, ki slučajno niso tistega političnega prepričanja kakor duhovščina, je pri nas tako navadna, kakor nikjer drugje. Škof sam daje v tem oziru svoji duhovščini „dobre" izglede; kdor ga posnema, tisti dobi za to lepo plačilo, kdor ga ne posnema, tistega zaničuje in ga zatira kolikor more. In tudi sedaj, po papeževi encikliki se kaže, da se škof Jeglič ne bo pokoril papeževemu ukazu, kajti škofovo glasilo nSlovenec" že pači in falsificira papeževo encikliko. „Slovenec" citira papežev ukaz s temi-le besedami: „V cerkvenih govorih naj duhovniki ne iščejo svetnega priznanja in razkladajo svetne modrosti; boljša je navadna homilija in razlaga katekizma, ki jo ljudstvu podajajo župniki, nego pa taki govori, ki narede več slabega nego dobrega." Glasom različnih klerikalnih nemških listov pa piše papež takole: „Die gegebenen Verfiigungen und Normen halten wir aufrecht und er-neuern wir, daraufhin dasGewissen der BischOfe belastend, damit wir nie an einem von ihnen die Worte des Propheten Nahum zu bewahrhei-ten haben: Es schliefen deine Hirten .... Daher sollen ganz von der Kanzel verbannt seindieThe-m e n , welche mehr fiir den j o u r -nalistischen Kampfplatz und fiir den akademischen Horsaal ge-eignet sind, als fiir den heiligen O r t. ... Darum soli die vorziiglichste Quelle der Predigt die H e i 1 i g e Schrift sein, verstanden aber nicht nach den Privaturteilen von meist durch Leiden-schaften verfinsterten Geistern, son-dern gemass den Ueberlieferungen der Kirche, den Auslegungen der heiligen Vater und Konzilien. Konform dieser Normen ist es von Nutzen, dass ihr tiber diejenigen urteilt, denen von Euch der Dienst des gottlichen "Wor- tes anvertraut ist. Und sobald ihr findet, dass einer von ihnen sich da-von entfernt hat und ihr ihn ermahnt und zurechtgewiesen habet und dies nicht genugt, dann entfernt ihn unerbittlich von einem Amte, dessen er sich tatsachlich unwiirdig enveist . . . Besser ist es, dass sich die Gliiubigen zufrieden geben mit einfacher Pfarrerpredigt und Kate-chismusauslegung, als dass sie Pre-digten anhoren, welche eher Schle-chtes als Gutes erzeugen." Iz primerjanja obeh citatov se vidi, kako predrzno.je glasilo ljubljanskega škofa popačilo papeževe besede. To priča, da se škof Jeglič in njegovi svetovalci n e-Čejo pokoriti papežu, kajti sicer ne bi svojim čitateljem prikrivali papeževih pravih besed in jih še falsificirali. Slovenska javnost pa ve sedaj, da obsoja papež početje ljubljanskega škofa in njegovih duhovnikov, da obsoja šcuvanje in hujskanje ter politično agitacijo na prižnici in v spovednici ter zahteva, naj se v cerkvi oznanjajo edinole strogo verske stvari. Papež zahteva, naj škof kaznuje tiste duhovnike, ki zlorabljajo prižnico zapolitično hujskanje. Škof Jeglič tega seveda ne bo storil, zanašaje se, da papež itak ne ve, kaj se godi na K r an j 8 k e m , saj bi papež sicer škofa Jegliča kar čez noč odstavil. Ali tudi najpobožnejši katoličan ne bo mogel sedaj več ugovarjati zahtevi, naj se s k an c elp ar agr af om onemogoči zloraba spovednice in prižnice, zakaj s takim zakonom bi se doseglo ravno to, kar hoče papež, česar pa pri nas vsled upornosti in nepokorščine škofa Jegliča ne more doseči. Pošteni katoličani, ki spoštujejo papeža in priznavajo njegovo avtoriteto, morajo z nami vred klicati: Ven s kancelpa-ragrafom in proč s škofom, ki ni pokoren papežu. Carinski konflikt med Avstrijo in Srbijo. Belgrad 5. avgusta. Vest v inozemskim časopisih, da je ministrski predsednik Pašić poročal v tajni seji skupščine, da Avstrija tudi zahteva, naj Srbija dovoli prehod av-stro-ogrskih čet skozi Srbijo, ako bi to zahtevala ureditev razmer v Ma-cedoniji, je pop .-.lnoma izmiš-1 j ena. Avstro-ogrski poslanik je bil osebno pri ministrskem predsedniku ter v imenu grofa Goluchowske^a protestiral zoper modro knjigo, češ, da so v njej obelodanjene stvari glede trgovinskega pogajanja, ki bi bile morale ostati tajne. Carigrad 6. avgusta. Srbski delegati, ki so prišli v Carigrad, da poiščejo nova odjemališča za srbske produkte, odidejo v isti namen tudi v Egipet. Belgrad 6. avgusta. Ker so vsled zaprte meje nastale v deželi neugodne trgovinske razmere, razvilo se je v notranjih delih dežele oderu-Štvo. Kapitalisti izrabljajo slabi položaj kmetovalcev ter jim odkupujejo žito in živino po zelo nizki ceni ali pa jim posojujejo denar za visoke obresti. Poljedelski minister je vsled tega izdal na vse okrajne oblasti naredbe, naj nastopajo proti takemu oderuštvu najodločneje. Obenem je vlada dovolila za izvoz proti Turčiji in Bolgariji ter za živino, ki se prevaža v belgrajsko klavnico, 50 0 y popusta. Protigrški izgredi na Bolgarskem. Sofija 6. avgusta. Včerajšnjega shoda proti Grkom se je udeležilo več tisoč oseb. Shod se je završil primeroma mirno. Po shodu je bil po mestu velik obhod, a ko je množica hotela iti proti grškemu konzulatu, zaprlo je pot vojaštvo. Vojaštvo je streljalo, a večinoma le slepo ter je bilo ranjenih le par demonstrantov. Pred angleškim, francoskim, rumun- skim in ruskim konzulatom je množica prirejala živahne ovacije. — V Stanimaku pa protestni shod ni tako mirno potekel. Grki so začeli na demonstrante brez povoda streljati, nakar je razjarjena množica zavzela dve grški cerkvi in dve Šoli ter razdjala nekatere grške trgovine. Tudi tukaj je vojaštvo slepo streljalo. Položaj na Ruskem. Vojaški punti. Petrograd 6. avgusta. Med obleganjem utrdb, ki so jih imeli v rokah puntarji, so vojne ladje izstrelile na nje 450 bomb. Padlo je 450 pomorščakov, 150 topničarjev in 55 finskih socijalnih demokratov, ki so bili pravi povzročitelji puntov. Ujetih je 800 soc. demokratov in 50 topničarjev. Pred vojno sodišče pride 700 topničarjev, 500 soc. demokratov in 100 pomorščakov. Lvov 6. avgusta. Kakor poroča „Gazeta narodowa" iz Petrograda, je odposlal avstroogrski poslanik dne 1. t. m. avstrijskemu ministru zunanjih zadev sledečo brzojavko: V tukajšnjih merodajnih krogih so trdno uverjeni, da se bo revolucijskemu gibanju posrečilo pridobiti vse revo-lucijske stranke, da izbruhne revolucija po celi državi. Vojaški punti v Sveaborgu in KronŠtatu se dosedaj še niso popolnoma zatrli in dosegli so velik uspeh. Pričakovati je, da se spuntajo vsi obmorski kraji, ki imajo garnizije. Po celi državi se delijo med kmeti in vojaki puntarski pozivi. Vlada pa Še vedno upa, da ji ostane veČina vojaštva vendarle zvesta. Štrajk. Petrograd 6. avgusta. Tukaj, kjer bi moralo biti središče splošnega štrajka, praznujejo le vozniki in stavci. Poulična železnica je že začela zopet redno voziti. Sploh je prvi dan štrajka mirno potekel. Štraj-kujoČi so ubili S policajev. Moskva 6. avgusta. Včeraj se je pričel generalni štrajk. Le na dveh LISTEK. osvetniK. Zgodovinska povest. (Dalje.) IX. Že je bila noč, ko je Zlatopoljec prijezdil do kraja, koder so ga čakali njegovi ljudje, ki jih je bil še med bojem poslal iz taborišča pred Kamnikom. Zali deček, oblečen v izredno dragoceno odelo, je prvi pozdravil Zlatopoljca. „Hvala Bogu, da ste srečno utekli vsem nevarnostim," je dihnil deček, ko je svojo drobno mehko roko položil v srebrno kovano roko Zlato-poljčevo. „Strah me je bilo za vas. Kako lahko bi se vam bilo kaj primerilo." „Hvali ti za tvojo skrb in ljubezen," je nežno odgovoril Krištof. „Ne-varnost ni bila velika. Sicer pa imam s teboj govoriti o važnih in resnih rečeh." Zali deček je proseče pogledal Zlatopoljca, toda tema je bila že tolika, da tega pogleda ni nihče videl, niti tisti, kateremu je bil namenjen. „Luka," se je obrnil Zlatopoljec k svojemu slugi, ^poglej, če iztakneš kje v bližini kake koče, kjer bi mogli prenočiti. Že Če bi mogel le kako uro počivati na kaki mrvi, bi bil vesel, tako sem utrujen in izmučen." „Da ste trudni In izmnčeni, temu se ne čudim, saj prihajate iz 1 j utega boja. Oudim se pa, da niste lačni in žejni,u je menil Luka. „Jaz se nisem bojeval, a vendar sem žejen tako, da bi pil Še vino, ki je tako slabo, da bi morali ž njim biriče obhajati, in tako sem lačen, da bi jedel še zamorska ušesa z jesihom in oljem ali pa prekajene pajke." Kadar je Luka govoril o jedi in pijači, ni mogel nehati. „Sicer pa že poskrbim;. da ne bomo brez večerje," je zadovoljno nadaljeval Luka. nKar je vojska, se zmanjšuje prebivalstvo, divjačina pa se množi. Tisti, ki ostanejo pri življenju, bodo nekaj let lahko jako dobro živeli. Zajcev in srn, jerebic in prepelic kar mrgoli. Na svojem meču vam jih spečem tako fino in ukusno, da bi se jih veselil še oglejski patrijarh, ki je pred Bogom in pred ljudmi eden največjih požeruhov naših Časov." „S teboj se vendar ne more pri- merjati," se je smejal Zlatopoljec. „Ti si gotovo še na dan smrti svojega očeta mislil samo na jed in pijačo." „Da, to ste pa uganili, milostivi gospod. Ob smrtni postelji svojega očeta sem snedel dve pečeni raci, da bi očeta kratkočasil in ko so ga pokopali, sem si dal na njegovem grobu napraviti imeniten obed. Storil sem to očetu na čast in da se izkažem kot njega vredni sin." „Zdaj idi, Luka, in preskrbi večerjo in prenočišče.u Zlatopoljec je stopil s konja in je sedel v travo. Zali dečko je sledil njegovemu izgledu in sedel poleg njega. Večer je bil topel in prijazen ali Krištof Zlatopoljec se ni utegnil zanimati se za lepoto narave in čar tega poletnega večera. Prijel je dečka, ki je sedel poleg njega, za roko in ga stisnil k svojemu srcu. „Manfred, ljubi," je rekel tiho in mehko, „to življenje, ki je zdaj, vidim, ni zate. Preveč je naporno in preveč je nevarno. Bolje bi bilo, da bi ti odšel v Ljubljano in tam živeč v miru počakal, da bo konec te vojske in tem bojem, v katere sem se tako zapletel, da ne morem več n azaj." „Ali sem se kdaj pritožil, da mi je to življenje prenaporno?" je vprašal deček. rKaj ne veš več, koliko sem že prestal sledeč tebi po Sveti deželi in po grških otokih?" „Vem, Manfred, vem, ali ti boji, to krvoprelitje je vendar grozno in vest me peče, Če pomislim, da moraš zaradi mene svojo mladost preživeti v takih razmerah." „Krištof — kako zopet govoriš," je smehljaje rekel deček. „Kolikrat si mi že rekel „ti nisi ženska", a zdaj mi govoriš, kakor bojazljivi ženski, ki se boji zvoka mečev in trepeta pred vsako kapljo človeške krvi. Ali ti nisem že opetovano pokazal, da ne poznam strahu." Govorila sta v jeziku, ki ga ni razumel nihče izmed vojščakov, ki so sedeli ali ležali okrog njiju. „Strahu ne poznaš? Morda pa ti daje ljubezen moč, da premaguješ naravni ženski strah pred boji in pred krvoprelitjem. Ah, sladka moja Manfreda, na duši mi je samo ena skrb, da tebe obvarujem vsake nesreče." „Imenuješ me zopet svojo sladko Manfredo? Moj Krištof ..." Zlatopoljec je skočil pokonci, kakor bi se prebudil iz sna. „Izpozabil sem se. Nisem več Krištof nego samo Marko plem. Pirin in ti nisi več Manfreda, nego grški moj suženj Manfred. In dokler moje maščevanje ne bo izpolnjeno, dokler nisem izvršil svoje osvetniške dolžnosti, ne poznam za naju drugih imen." „Maščevanje! Osveta! Kaj je to važnejše in slajše kakor ljubezen?" „Važnejše, da, a grenko, da je ni na svetu grenkejŠe stvari. Moja osveta je smrtna bolest mojega srca, muka moje duše in trpljenje mojih možgan. Osveta — to je žeja tistih, ki so prokleti. Ti tega ne pojmiš. Osvetoželjnost — to je najstrašnejše hrepenenje, kar jih pozna človeška duša. A kaj še, če ne izvira iz užaljeno« ti, nego Če je sveta naloga in vzvišena dolžnost. Tam v Sveti deželi me je časih trpinčila grozna žeja. Prsi so mi bile izsušene in mislil sem, da se zadušim same žeje. Če bi bil takrat moj lastni brat hotel pred menoj izpiti najostudnejše mlako, jaz bi ga bil umoril. Prav taka je sedaj moja žeja po maščevanju. Osvetnik sem in drugega nič. Zadostiti hočem svoji žeji po osveti, naj velja kar hoče, in ko bi moral umoriti svojega lastnega brata." (Dalje prih. železniških progah vozijo še vlaki. Prebivalci se naglo preskrbujejo z živili. Kruh se prodaja na določenih krajih mesta samo delavcem. Car odstopi? Pariz 6. avgusta. V tukajšnjih diplomatiČnih krogih se govori, da je car z ozirom na punte v armadi in mornarici izjavil napram svojim zaupnikom, da se hoče odpovedati kroni. K temu mu najbolj prigovarj a njegova soproga, ki se boji, da zapade sicer car atentatu. Bombe. London 6. avgusta. V Helsing-forsu so bile v štiri razne vojašnice istočasno vržene bombe, pri čemer je bilo ubitih 9 Častnikov, med njimi tudi general Rostjeski. Vojaška ditaktura. Petrograd t> avgusta. Zadnji ministrski svet je na predlog vojnega ministra sklenil izredne naredbe. Posebno euergičen general dobi nenavadno pooblastilo ter postane načelnik vojaške in civilne oblasti v guberniji petrograški. — V visokih vojaških krogih pa zatrjujejo, da bo general Linevič v najkrajšem času imenovan za načelnika vseh ruskih čet. Tudi vojna mornarica mu bo podrejena. Topničarstvo in saperske Čete, iz katerih se dopolnuje največ puntarjev, se temeljito preosnujejo. Francosko-turški mejni spor. Carigrad 6. avgusta. Med francosko in turško vlado je nastal resen prepir zaradi oaze Džanet. Turški poslanik je v irnemi svoje vlade v Parizu odločno izjavil, da je Džanet bil vedno turški in tudi mora ostati. Vsled tega je prišla v Džanet turška vojaška komisija, odstranila francosko zastavo ter zasadila na njeno mestu polumesec. Nezanesljivi elementi v francoski armadi. Pariz 6. avgusta. Vojni minister Etienne je izdal na vse poveljnike armadnih vojev okrožnico, v kateri opozarja, da se nekateri častniki javno ponašajo s svojimi proti-vojaškimi idejami ter izjavljajo, da služijo v armadi le zato, da delajo propagando za svoje ideje. Minister zahteva, naj se mu' naznanijo imena vseh častnikov, ki goje take za republiko nevarne ideje. Dopisi. Iz Smartna pri Litiji. Kakor je že znano, jo naš dekan odrine IZ Šmartna, in sicer s polnim — predpasnikom cerkvenega denarja, ki je bil namenjen za orgle. Škof je ob času birmovanja sicer obetal, da so orgle gotove predno pojde dekan proč, ali dosedaj še duha ni po njih, kajti denar ima gotovo v varstvu vrhovni dekan, ta je — kuharica. Ta pa, kakor smo že poročali, ima shranjenega nekje v — predpasniku. Bivši dekan je pustil okoli 14 tisoč de-denarja za orgle in drugo, ali sedaj se sliši, da še tisoča ni nikjer. Zato se ni čuditi, ako mislijo nekateri kmetje dekana toliko časa zadržati, da pove javno na prižnici, kam da je denar dejal, in zakaj ga je dal? — potem pa naj nese svoje kosti kamor hoče. Koliko razprtij sta povzročila dekan in njegova kuharica, vedo vsi farani. Cerkovniku je službo odvzel, ker si njegova kuharica in žena cer-kvenika nista bili prijateljici, in tudi kakor se je izjavil, ni za njega nič agitirah Potem je imel misel vse za občino zaslužene može odstraniti, ker se niso hoteli nepoštenih del udele-žavati, kakor jim je dekan ukazoval. Zato je napel vse blagoslovljene moči in kosti samo, da bi vzel ugled in priljubljenost možem. Ali padel je, pogorel do tal, in padli so tudi tisti, ki so šli radi ali neradi ž njim v past. In ko se zopet malo prebudi, domislil se je, da posojilnica ne sme biti v tisti sobi, kjer se bodo zbirali ti pregrešni novoizvoljeni neposlušni brezverci, in sklenila sta ž bivšim propadlim županom očetom „Cofkom", da so posojilnica prenese v prostore očeta „Cofka". Ali čujte, takoj ko so to'zvedeli ljudje, ki so imeli denar naložen pri posojilnici, so isti dan ves denar ven pobrali, tako, da je moral g. tajnik Lokan iz svojega založiti strankam, ker stranke ne verujejo in ne zaupajo našemu dekanu niti vinarja. To je hud udarec za duhovnika, ki ne uživa niti trohice zaupanja pri svojih faranih, zato se ni čuditi, ako je ljudstvo zahtevalo in prosilo, naj se ustanovi nova posojilnica. In to se je tudi zgodilo. Nova posojilnica in pravila nje so potrjene in sicer na drugi instanci, ker ljubljanska slavna „pravična" vlada ni vseh pravil potrdila, kar sta že preje vedela oče Cofek in dekan Žlo-gar. O gospodu dekanu bodemo svo-jeČasno mnogo poročali. Prizadeti. Dnevne vesti. V Ljubljani, 7. avgusta. — Osebna vest. Na dopust je šel višji nadzornik južne železnice, gosp. Evgen Guttmann, in ga nado-mestuje nadzornik gosp. Jožef Mazi. — Na katoliški shod v Ljub- ljano vabijo duhovniki sedaj na vse pretege. „Primorec" piše v tem oziru. Kaj pa naj delajo tam goriški Slovenci ? Verskega shoda za ljudstvo sploh ni potreba, ker je ljudstvo verno, še preveč; za vero tudi v resnici ni nobene nevarnosti od strani ljudstva, nevarni so jej le tisti farji, ki pretvarjajo vežo božjo v jamo razbojnikov. Taki lahko gredo na verski shod, da se poboljšajo. — Ali ta katoliški shod v Ljubljani ne bo verski shod, ampak političen, in niČ drugega nego političen. Vera je le krinka, za katero se skriva njihova politika. Podse hočejo spraviti ljudstvo popolnoma tako, da bi delalo le to, kar ukaže nune v farovžu. — Nune pa ne sme imeti druge naloge, nego skrbeti z lepimi nauki in dobrim zgledom za duše svojih ovčic — in njihova naloga ni, delati politiko s pomočjo vere in cerkve. Pa kaj naj sploh delajo naši ljudje na katoliškem shodu? Govoriti ne smejo nič samostalno, tiste resolucije sklan-fajo nunci sami, kmet ima samo pravico pokimati ter reči, daje vse prav, kar so sklenili. Kaj tako naj se ponižuje naš zaveden goriški kmet? Kdor je pameten, ostane doma. Zapodite farje iz hiš, ki prihajajo vabit na katoliški shod! — Ali naj se gredo morda klanjat v Ljubljano dr. SusteršiČu, ki je prodal pri volilni reformi na Dunaju izvenkranjske Slovence, samo, da bo po novih volitvah na Kranjskem vse tako, kakor hoče on, da bo izvoljen le on in njegovi pajdaši. Kaj naj se mu gredo klanjat goriški Slovenci zato, ker sta z dr. Gregorčičem skovarila, da bodo imeli Lahi toliko poslancev v deželi, kolikor Slovenci?! Zaničevanje je vreden vsak goriški Slovenec, kogar bi izvabili na katoliški shod v Ljubljano ! — Bagatelizovati se ne dajo! Tako kliče zadnji „Učiteljski Tov.". Gospodje imajo čisto prav! Ali tudi oni sami se imajo ravnati po tem vodilu. Oni nočejo biti bagatelizo-vani! Sedaj pa ponižno vprašamo, kako pa pride naš list, kako pride dr. Tavčar do tega, da ju „Učiteljski Tovariš" bagatelizuje. Če gosp. Stupica v Dražgošah ali gosp. Gangl v Idriji ne ljubita dr. Tavčarja, s tem še ni dan povod, da sme „Učiteljski Tovariš" zadnjega bagatelizovati. Ne plašeč se pred daljšimi Štupicijadami, kličemo tudi mi: bagatelizovati se ne damo! — Za deželnozborski mandat pok ŽiČkarja v brežiškem okraju se poteguje častni „DaniČar" dr. Fr. Jankovič iz Kozjega. Dr. Korošec je kandidaturo umaknil le dr. Jankoviču na ljubo, ki ga glede klerikalnega fanatizma še celo prekaša. — Beljaško ravnateljstvo drž« Železnice se je sedaj srečno iznebilo skoraj vseh Slovencev. Revident Al. K n a f e 1 c, pristav Anton Zobec in asistent Jos. Podbregar, vsi trije so premeščeni k tržaškemu ravnateljstvu. Seveda se je to zgodilo le iz službenih ozirov, politični motivi so izključeni . . . — C. kr. davčni oficijal Som-mer V Ptuju se je pred kratkim časom izgubil. Izposodil si je pri uradniškem društvu več tisoč kron, da bi poplačal del svojih umazanih dolgov, da bi sebe in poroke, ki so mu v davčnem uradu kolegi, dva celo samo slabo plačana eksekutorja, — rešil iz rok raznih oderuhov. En del tega izposojenega denarja pa je hitro v hazardu zaigral; tedaj ni mogel dolgov poplačati. Nesreča in pijančevanje sta ga pripravila, da je pustil urad, da se je skril v mestni log! Niti ces. kr. okrajna sodnija ga ni mogla najti Napraviti se je morala relacija, da je davčni oficijal Sommer neizvesten! Ta relacija je gotovo neprijetno dirnila sodnika Glasa in župana Orniga, ki sta oba častilca Som-merja! In res! Sommer je prost, kakor ptič pod nebom! Niti v urad mu ni treba hoditi! On sme okoli postopati in lenuhariti, med tem ko morajo kolegi vsi pri največji vročini v uradu sedeti in pridno delati, delati tudi za lenuha in „sclmldenmaeherja" Som-merja. Take privilegije uživa oficijal Sommer, ker ga Ščitita razen preje imenovanih uidi pl. Underrain in nadzornik Elsbasher! Sommer, ki se je proti Slovencem večkrat slabše obnašal, nego najslabša mestna baraba, ima pač za nemštvo posebne zasluge. Njemu je do7oljeno vsako lopovstvo! Eksekutorje ia kolege sme brez strahu siliti, da so nu žiranti! Zato zasluži drugi uradnik, da ga zapodijo iz službe. Sominer pa je dobil dopust, da ga kot hazardist uživa, dokler mu ne odkažejo druge, boljše službe ! Slovenski uradniki! Zapomnite si ta izreden slučaj uradnega prizanaŠanja, strankarstva! Mi ga ne bomo pozabili in upamo, da se spravi svoje dni tudi pred državni zbor! Slučaj je tipičen! — Koliko je verjeti „Slovencu". Lažnjivi „Slovenec" je že parkrat oblastno poročal, da so pri občinskih volitvah v Starem trgu propadli liberalci ter je bil izvoljen za župana kmet. Od povsem verjetne strani se nam poroča, da je „Sloven-Čevo poročilo le zavijanje dejstev. Res je novi župan kmet, toda zanesljiv in kremenit -naprednjak, kakor splošno v celem občinskem odboru ni klerikalca. Dosedanji župan Ma-jerle je pred volitvijo odločno izjavil, da ne sprejme več županstva, sicer bi bil skoraj gotovo soglasno izvoljen. Novi občinski odbor mu je f tudi takoj v prvi seji izrekel največje priznanje za njegovo 41 etno županovanje, kar se tudi dvakrat pred cerkvijo razglasi. Da pa so bile volitve res živahnejše kakor Jdosedaj, je bil vzrok ta, ker so kmetje hoteli imeti svojega človeka za župana, tr-žani pa svojega, ilončno so se tr-žani vdali ter upajo v sedanjem odboru složno delovati skupno s kmečkimi odborniki, ker so v principih istega političnega prepričanja. ;To je resnica, vse, kar trobi „Slovenec", pa so laži. — ŠOlSke Vestii Absolvirani učiteljski kandidat Anton L a mu t iz Sela pride v Radeče, absolvirana učiteljska kandidatkinja Josipana J e r-m a n iz Krškega je nameščena v Velikem Trnju, učiteljica Josipina M U C od Bele cerkve pride v črnečo vas; Učiteljica Ema T i r 1 i k v Št. Jerneju je resignirala na svoje mesto; učiteljica Ana Z e v n i k iz Škocjana in Marija G a r b a j s iz Tržišča sta imenovani za definitivni učiteljici v Gorjah oz. Toplicah pri Zagorju; za provi-zoričnega učitelja v Št. Jerneju je imenovan absolvirani učit. kandidat Egon Gregoric iz Kostanjevice; za provizoricno učiteljico v SkocjanU je imenovana učiteljica Matilda Bla-ganje-Gorišek iz Trebelnega, v Tržišču absolvirana učit. kandidatinja Gabrijela Čer o v iz Ljubljane in v Št. Rupertu absolvirana učiteljska kandidatinja Severa R e i 1. Provizorična učiteljica Iva Orel iz Mokronoga pride v Trebelno. Učitelj Ivan M a-gerl iz Svibenj je nameščen na meščanski šoli na Krškem, v Svibnje pa pride kot suplent Josip P e č n i k iz Telč. — Slovenskim izletnikom v SoIiJO- Odboru „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" se je posrečilo izposlovati izletnikom brezplačno vožnjo po srbskih in bolgarskih železnicah. Ravnateljstvo srbskih državnih železnic je nas z dopisom z dne 1. avgusta t. 1. uradno obvestilo, daje ugodilo naši prošnji in da dobe izletniki dotične legitimacije za brezplačno vožnje po srbskih železnicah pri svojem prihodu v Belgrad na tamkajšnjem kolodvoru. Te legitimacije dobe seveda samo tisti, ki so se odboru svoječasno prijavili. Tudi „Družestvo na blgarskitje publicisti" je nam oficialno naznanilo, da se je nam dovolila brezplačna vožnja po bolgarskih železnicah. Dotične legitimacije se nam vroče ob prihodu na bolgarska tla na kolodvoru v Caribrodu. Kar se tiče vožnje po Ogrskem, je baŠ danes pisal znani Slovanom prijazni madjar-ski poslanec dr. K o v a t s društvenemu tajniku Pustoslemšku, da je interveniral na pristojnem mestu nam v prilog in da naj odbor „Društva slov. književnikov in časnikarjev" ekspresno pošlje svojo vlogo naravnost državnemu tajniku Jos. Szte-renviju v Budimpešto. Nadejati se je torej, da se nam dovolijo razne ugodnosti tudi na ogrskih železnicah! Ker je zadeva glede vožnje s tem takorekoč že urejena, bo treba v kratkem sestaviti program potovanja. Ako bi kdo izmed udeležencev imel v tem oziru kak nasvet, naj ga pismeno ali ustno sporoči tajniku. Radi carinskega spora med Avstrijo in Srbijo in ker potujemo tudi na Turško, je nujno potrebno, da se vsak izletnik preskrbi s potnim listom. Brez tega dokumenta ne bo nikdo puščen preko meje. Potni list dobe oni izletniki, ki bivajo v Ljubljani, na magistratu, drugi pa, ki bivajo izven Ljubljane, pri dotičnih okrajnih glavarstvih. Za potni list je treba plačati kolek za 2 K, drugih pristojbin ni. Izletniki naj vzemo potno dovoljenje za Srbijo, Bolgarsko in Turčijo ali pa, kar je najenostavneje, za vse evropske države. — II. jugoslovanska razstava. Danes se je odposlalo okoli 80 slik in risb slovenskih slikarjev v Sofijo na razstavo. Razstavili so gg.: Ferdo Vesel, R. Jakopič, M. Jama, M. Strnen, M. Klein, Iv. Grohar, Saša Santel, Jeti Santlova, A. Gvaiz, Iv, Marčič, Srečko Magolič, Iv. Sever, Iv. Vavpotič, Pavel Klodič pl. Sabla-doski, P. Žmitek ter A. Berthold. Kipar se razstave noben ne udeleži, ker nimajo večjih del. Bolgari plačajo, kakor smo že minu'i teden poročali, vožnjo za umetnine sem in tja. Izmed slikarjev poj deta v Sofijo gg. Ferd. Vesel in M. Jama. — Slovenska drama, ^voje službovanje pri slovenskem gledališču so nastopili g. režiser Viljem Taborski in ga. Mara Taborska (heroina) ter g. Dušan Barjaktarovi ć in ga. A dela Barjaktarovi će v a. Prva dva sta iz Prage, zadnja dva pa iz Belgrada. Izmed bivših članov drame se vrnejo v Ljubljano: g. O. Boleška, gdč. R. Noskova, g. L. Dragutin ović in ga. S t. Dr agutino viceva. Slovenski člani drame ostanejo Še nadalje pri gledališču. — Slovenska opera. Prvim tenorjem slovenske opere v Ljubljani je bil te dni angaževan Rus gosp. Mihael pl. Res u nov, bivši aktivni ruski poročnik, sin aktivnega ruskega polkovnika, bivši Član ruske opere v Moskvi in berolinske opere v „Schillertheatru". G. pl. Resunov se je mudil te dni v Ljubljani ter je pel pred člani odbora „Dramat. društva1^ na odru deželnega gledališča v ruskem, italijanskem in nemškem jeziku. Ugajal je splošno izredno; g. Resunov je tudi izboren igralec. — „PrOsveta". Odbor akad. ferijalnega društva „Prosveta44 je sklenil v svoji seji dne 4. t. m., sklicati za soboto 11. t m. ob 6. uri popoldne v društvene prostore v „Mestnem domu" izredni občni zbor. Na dnevnem redu je izpre-memba društvenih pravil in slučajnosti. Radi izredne važnosti tega občnega zbora za nadaljni društveni razvoj poživljamo c. člane, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. Prijatelji društva dobrodošli! — Za ljudske knjižnice. »Pro- sveta" naznanja vsem snovateljem ljudskih knjižnic, da jim je pri podpisanem društvu na razpolago seznam k knjig, ki so pripravne za ljudske knjižnice. Kdor želi imeti tak seznamk, naj se obrne na odbor akad. ferijalnoga društva „P r o s v e t a" v Ljubljani, Mestni dom. — Češki konverzačni kurzL Akad. fer. društvo „Prosveta" naznanja, da bo poučeval njen Član phil. V. M. ZalarČeščino v društvenih prostorih „M e s t n e g a doma". Kdor se želi udeležiti tega pouka, ki bo brezplačen, naj se oglasi v Četrtek, 9. t. m., ob polu 7. uri zvečer v „Mestnem domua. — Vilharjeva si a vnos t v Postojni. Kakor smo že poročali, je poseben vlak iz Ljubljane v Postojno k slavnosti odkritja Vilharje-vega spomenika zagotovljen. Vlak bo odšel iz Ljubljane ob b* uri 5 0 minut zjutraj in bo prispel v Postojno okoli 9. ure dopoldne. Vlak se vrne v Ljubljano ob 11. uri 3 0 minut zvečer. Natančni vozni red se bo objavil jutri po Časopisih. Vo-znina v Postojno je naravnost minimalna : v III. razredu stane 2 kroni 70 vin., v II. razredu pa 4 krone 10 vin. Vozni listki se bodo od jutri naprej razprodajah, v Šešarkovi trafiki v Selenburgovih ulicah. Razprodati je treba najmanj 300 voznih listkov, ako se hoče, da ne bo imel odbor za Vilharjev spomenik deficita pri prireditvi posebnoga vlaka. Nade- jamo se, da store narodni Ljubljan-čanje svojo dolžnost in pohite k odkritju Vilharjevega spomenika v čim največjem številu. Ne bilo bi častno, ako bi v tem oziru prekosil slovensko metropolo Trst, kjer je že sedaj prijavljenih na stotine udeležencev. Parola narodnih Ljubljančanov naj bo : V nedeljo vsi v Postojno k odkritju Vilharjevega spomenika ! — Eksekutiva narodno-radi-kalnega dijaštva je sklenila, da se narodno-radikalno dijaštvo korporativno udeleži slavnostnega odkritja M. Vilharjevega spomenika v Postojni 12. t. m. Poživljamo zato tovariše, da pohite v nedeljo v kolikor možno velikem številu v Postojno. V imenu eksekutive odbor akad. fer. društva „Pro svete", — Spomini izza dobe Viihar- jeve. Tempora mutantur et nos mu-tamur in illis. Minulo je že malone štirideset let, odkar se je pela prvikrat v starem deželnem gledališču ljubljanskem Miroslav Vilharjeva spevoigra, vsakemu izmed starejšega vernega občinstva slovenskih gledaliških predstav dobro znana „Jamska Ivanka". Kolika navdušenost je zavladala takrat ob porodu javnih slovenskih predstav, uprizoritev pristne te slovenske „operete",opisati je težko. Navdušenje je bilo nepopisno. Vilhar je bil slavljenec, da mu takrat ni bilo para. Zlati časi! Umestno se nam pa vidi sedaj, ko postavljamo slavcu notranjskemu, našemu slavnemu Miroslavu Vilharju spomenik v Postojni, se spominjati onih požrtovalnih dam in gospodov, kateri so pripomogli, da se je spravil ta narodni proizvod na deske, ki značijo svet Izmed dam pevk je preživela priljubljenega svojega mojstra edinole — slavnoznana primadona hrvatske opere v Zagrebu, gospa soproga „Glasbene Matice" slovenske ravnatelja F r. Ger-bića — druge ob predstavah „Jaruske Ivanke" sodelujoče primadone in pevke gledale bodo iz ^Nad zvezdami" na naš pristno narodni praznik Izmed pevcev se bodo pa radovali \u učakali so Vilharjevo slavje gg. Ivan Meden, Gustav S tam car, Gregor Eržen in Gecelj-Koc»'-lj. Med nebeščani so pa dame pl. Neu-gebauerjevainDragoinilaOdv-jeva ter gospodje Josip Nolli. A nt. Hajdrih in Fran Schmidt in mnogi iz te dobe nadvse požrto-valni gospodje znamenitega zbora, kateremu prvi stebri so bili Paterno-ster Josip, PaternosterSimen. Nolli Srečko in drugi. Veliko zaslugo pa je prištevati slavnoznanemu c. kr. kapelniku, blagopokojnemu g. Schantelu, vrlemu glasbeniku in osebnemu prijatelju Miroslava Vilhar j a. V sporazumu sta priredila spevoigro „Jamska Ivanka", daje postala sposobna za javni oder. Partitura spevoigre je pravi umotvor — osobito je pa overtura znamenito, mojstrsko glasbeno delo ; ta overtura, ki se je že mnogokrat raznim povodom proizvajala s sijajnim uspehom, vplivala ni samo na glasbene umetnike, marveč tudi na preproste ljudi. Nadejati se je torej, da se uvrsti v spored slavne „Društvene godbe" lj ubij an s k e, katera sodeluje ob odkritju spomenika Miroslava Vilhar j a naporni-nana overtura. Opozarjamo pa, da slavno „Dramatično društvo-v Lj u b 1 j a n i razpolaga s tem umotvorom. — Podružnica Kranjska avstr. pomožnega društva za bolne na pljUČik ima v četrtek, dne t), t. m., ob 5. popoldne v društveni sobi, poslopje c. kr. deželne vlade, II. nadstropje, vrata Št. 22, vhod iz Hilšerjevih ulic sep. Dnevni red: 1. Poročilo odbora o dosedanjem delovanju, osobito o predpripravah za otroško zavetišče. 2.) Dovolitev podpor za zdravljenje v zdraviliščih za j etične. 3.) Slučajnosti. — Sprejem gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Mes oktobra se otvori deveti tečaj gospodinjske Šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišca na Spodnjih Poljanah v Ljubljani Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg veronauka, vzgoje-slovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jik mora umeti vsaka dobra gospodinj a, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vež-bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, kisežele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta OTT Dalje v prilogi. 'M v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. s p 1 oh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 3 60 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj : Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto ; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk: 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošlje do 15. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranj -skem; Če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Izpričevala o lastnih pri- dcTiiih. G. in kr. intendanca 3. voja je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani od c. kr. poljedelskega ministrstva izdani vzorec za v bodoče veljavna izpričevala o lastnih pridelkih, katera izpričevala morajo producenti priložiti predčasnim ponudbam za dobavo oskrbovalnih predmetov za c. kr. armado in c. kr. deželno obrambo. Navedeni vzorec je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Stari trg pri Črnomlju je pred nekaj meseci dobil brzojavno >.vezo, ki pa nič prav ne služi svojemu namenu, ker pogostoma ne i tuikcijonira. Od 23. do 27. julija je l il brzojav popolnoma zaprt, ker ni Hlo nobene izvežbane osebe v službi. 1 oštar je namreč v kratkem času prememl kar tri ekspeditorice. Požrešnost kranjskega duhovnika. Župnik Jurij Konig z Vinice nam je poslal ta-le popravek: Sklicujoč se na £ 19. tiskov, zakona z dne 17. decembra 1862, drž. zak. štev. 6 ex 1863 zahtevam z ozirom na dnevno vest, objavljeno pod "žagi avjem: „Požrešnost kranjskega duhovnika" v štev. 168 Vašega lista, da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da je do-sedaj dajala hiša št. 4. po en liter prosa prostovoljno; res pa je, da je dajala 12 litrov in to vsled obveznosti; 2. ni torej res, da skušam z vsemi mogočimi silami spraviti v 12kiatni velikosti iz ubogega posestnika, ki si v daljnji tujini služi bori kruh, dasi niti do enkratne nimam nobene pravice, res pa je, da zahtevam samo postavno biro, kakor mi je naloženo od nemškega vitežkega reda, ki mu je vtelešena župnija viniaška; 3. ni res, da so smeli prebivalci te hiše vsled tega v cerkvi stati; res pa je, da sme cerkvi vsak stati brezplačno. 4. ni res, da smatra Konig svojo nenasitljivost za merodajno merilo in določitev bire pri posameznih svojih faranih, res pa je, da je bila bira od višje oblasti pred davnim časom določena. — K temu popravku bi pripomnili samo to, da se da s pomočjo S 19. tis. z. „popraviti" vse in da se pod okrilje tega paragrafa navadno zatekajo sami tisti, ki se jih je zadelo v živo in ^ki na drug način ne morejo spraviti resnice s sveta kakor s pomočjo zloglasnega § 19. Takšno „popravljanje" je seveda prav komodno, zlasti ako se ve, da na popravek ne bo lahko kmalu odgovoriti, ker biva naš dopisnik, ki nam je dotično stvar sporočil, na Ruskem — vPetro-gradu. _ Občinski odbor mesta Idrije je v seji minoli petek nadalje sklepal, kakor sledi. Po izvolitvi šestega svetovalca bi imela priti na vrsto volitev sirotinskih očetov. Pri tej točki je opomnil odbornik H. Š t u r m, da ta točka pravzaprav danes ne spada na dnevni red, ker je županstvo že itak svoj čas naznanilo sirotmske očete sodišču in tudi ni potreba, da bi bili sirotinski očetje voljeni od obč. odbora ter nadalje v temeljitem govoru pojasnjeval to novo institucijo. Župan je na to odstavil to točko z dnevnega reda. Za tem so se vrstile volitve v odseke. Načelnik narodnega kluba je pred vsako vo-litvijo predlagal kandidate, ki jih je določil narodno napredni klub. Predlagani kandidati so bili soglasno izvoljeni razen v Šolskem odseku v vseh drugih. Pri volitvi v Šolski odsek je namreč virilist Kristan predlagal, naj bi se namesto odbornika Frana Šinkovec izvolil odbornik Alojzij Uršič ter je utemeljeval ta svoj predlog z naravost otročjo motivacijo. Po mnenju Kristanovem odbornik Šinkovec radi tega ne spada v šolski odsek, ker ima več sinov v mestni realki in bi mu bilo vsled tega otežkočeno samostojno delovanje v tem odseku. Odbornik Šinkovec seje zahvalil Kristanu za to opazko ter umaknil svojo kandidaturo. In zopet nas je mučno dirnilo, da ni nihče naših odbornikov zavrnil tega napada na samostojnost in odločnost naših odbornikov, še bolj pa smo se čudih, da ni našel župan nobene primerne besede, s katero bi bil odbil indirektni napad na nenavzoČe realČno učiteljsko osobje, ki se samo ni moglo braniti. Kajti navaden takt zahteva, da se kdo zavzame za onega, ki se ga v njegovi odsotnosti neopravičeno napada. Za tem se je izvršila volitev odsekov in sicer so bili izvoljeni v šolski odsek odborniki: Koršič Josip, Sturm Henrik, Pegan Alojzij, Kobal Matej, Uršič Alojzij, Kokalj Ivan in Kristan Anton, v stavbni: Svoboda Karel, Perko Andrej, La-pajne Valentin, Štravs Mijo, Mahorič Ivan, Tukač Ivan in Velikajne Ivan, v zdravstveni: Suntar Ivan, Perko Andrej, Vidic Filip, Baebler Baltezar, Kogej Anton, Tukač Ivan m, Kristan Anton, v u b o ž n i: Babler Baltezar, Lapajne Valentin, Kobal Alojzij, Tratnik Mihael, Kobal Fran, Kokalj Ivan, Uršič Alojzij in kenčno v računski: Stravs Mijo, Vidic Filip, Pegan Alojzij, Šinkovec Fran, Kristan Anton, Tukač Ivan in Uršič Alojzij. Pri volitvi v zadnji odsek se je razvnela krajša debata. Načelnik naprednega kluba je predlagal, naj se voli lt tri računske pregledovalce namreč Vidic Filipa, Šinkovec Frana in Kristan Antona, dočim je poslednje imenovani predlagal naj se v finančni odsek, ki je eden najvažnejših, voli pravtako sedem odberuikov in predlagal še sledeče odbornike : Mija Stravsa, Ivana Tukača. Uršiča Alojzija in Pegana Alojzija, ki so bili potem, ko je načelnik nar. naprednega kluba podal soglasno izjavo, enoglasno izvoljeni. Svetovalec Kristan je kritikujoc dosedanje mestno blagajniČno poslovanje predlagal, da se blagajnica mesečno škontruje in podal še nekaj drugih nasvetov glede pravilnega poslovanja. Odgovarjal mu je župan, odbornik Pegan pa je predlagal naj najprvo računski odsek prouči blagajniško poslovanje idrijske občine in ta naj stavi potem konkretne predloge. Ta zelo umestni predlog je bil soglasno sprejet. Na to je poročal župan o korakih, ki jih je storilo županstvo v zadevi vodovoda „lačna voda". Od-kaže se zadeva stavbnemu odseku, ravno tako prošnje posestnikov „Za gradom" in „Na lenštatu". Po končanem sporedu seje so sledile interpelacije odbornikov. Svetovalec Kristan je vprašal, kako je z javnimi stranišči. Župan odgovarja, da tvrdke še niso poslale naročenih načrtov. Svetovalec Mijo Štravs je interpeliral radi starih javnih petrolejskih svetilk, ki stojijo po mestu v najslabšem stanu. Župan pojasni, da je po pogodbi posestnik elektrarne zavezan vzdržavati stare petrolejske svetilke, ki imajo v slučaju nadomeščati električno luč. Kristan priporoča napravo perilnika v Nikavi. Se odstopi stavbnemu odseku. Štravs omenja, da seje čitalnične prostore slikalo, naj se pogleda pogodbo, kdo je dolžan plačati. Župan obljubi, da se to pri prvi seji pojasni. Ravnatelj Kristan predlaga, naj se sklene, da stopi župan v dogovor s predsedstvom „Čitalnice", da ta odstopi prostore nazaj občini. Župan pripominja, da se je o tem že na zadnjem izrednem občnem zboru „Čitalnice" ukrepalo. Kristanov predlog se soglasno sprejme. Župan poroča, da je vsled nujne potrebe odredil več poprav jarkov, kakor tudi malo prezidanje v obč. pisarni. Ra-vnotako je preskrbel za stalno snaženje Nikave. ki jo bo treba končno regulirati. Virilist Lapajne Leopold se pritožuje, da navzlic večkratnim sklepom prejšnjega obč. odbora še vedno ne gori žarnica na hiši št. 136 celo noč. Župan zagotavlja, da potrebno ukrene. Stravs še v zadevi orodja gasilnega društva interpelira ter pravi, da so posebno cevi slabe. Izvolita se interpelant in župan, da stvar pregledata ter potem odboru poročata. Ker se ni oglasil nihče na besedo, je zaključil župan javno sejo, ki ji je sledila tajna. — Stranska blagovna postaja Bled| ki se je bila meseca velikega travna za prometno okrožje postaje Lesce-Bled dne 8. rožnika 1902 zopet otvorila, se dne 31. velikega srpana t. 1. zatvori. — Letoviški Ust za Bled izkazuje, da je prišlo do 29. julija 1434 tujcev na Bled. — Severno triglavsko steno iz Vrat »ta drugič preplezala znana dunajska veleturista Gustav Jahn in Franc Zimmer dne 4. t. m. v 6l/2 urah. — Tatvina- V nedeljo ponoči sta na Jesenicah dva fantiča Bajt in Cigler ukradla 100 kron. Oba sta že zaprta. — Promet na novi železnici. V nedeljo se je iz Trsta odpeljalo v Gorico in Jesenice 1844 oseb, v Bohinjsko Bistrico pa 360, torej skupaj 2204. Iz Gorice in z Jesenic se je pripeljalo v Trst 1702, iz Bohinjske Bistrice pa 360 osob, torej skupaj 2062 oseb. — Iz Hrastnika. Uslužbenec steklarne Kirer je pobil očeta in sina Koribskv, tudi glažarja, z železnim drogom. Oče je nevarno ranjen. Zločinca so zaprli. — Rudar Čmajer je v ČeČah pri Hrastniku zlorabljal mladoletno deklico. Storilec je že v ječi. Stavbenik nemčurski Derwuscheg iz Maribora ima uslužbene pri stavbi neke premogokopne hije same „Šta-jerčijance". Kak zarod je to, so pokazali koj prvi večer. Kradli so na vrtu g. Logarja v Hrastniku kumare. Prijela jih je roka pravice. Derwu-schega in njegove delavce torej priporočamo ! — V Savi je Utonil pri Hrastniku 3. t. m. delavec kemične tovarne Anton Bartol. Kopal se je v družbi z dvema tovarišema v Savi pod In-nejevo vilo. Bartol je zašel preveč v globočino, ker pa ni znal plavati, ga je požrl vrtinec. Njegova tovariša menda tudi nista znala plavati, sicer bi ga gotovo skušala rešiti. — Previdnost je vedno dobra! Iz Celja: Ko so naši „Sokoli" izle-teli v Št. Ilj, bila sta na peronu tuka jšnega kolodvora dva žandarja in isto tako v jutro prihodnjega dne, ko so se izletniki vrnili v Celje. Pri obče znani „nepristranosti" nase policije bila je ta odredba kaj umestna! AU je bil pa to le — slučaj ?! No, to bode že vedel novi predstojnik mestnemu uradu Ambroschitz. A dobro je bilo; kajti šlo je vse gladko, brez vsake rabuke. — — — Pametna ureditev. Iz Celj a: Kakor poroča Graški „Arbeitenville" poveril je tukajšnji izvrševalni odbor socijalne demokracije g. Rud. Vre-šaka z misijo, da odslej prisostvuje kot poslušalec sejam tukajšnjega mestnega občinskega odbora v svrho, da eventuvalna dokaj pomanjkljiva tozadevna poročila lokalnega lista „D. TVacht" dopolnuje oziroma nadzira; kajti tudi socijalisti imajo interes na tem, kaj in kako se obravnava v mestnem občinskem odboru kot državljani in davkoplačevalci. Kaj pa — Slovenci?? — — — Na Čast Bismarcku nameravajo celjski nemškutarji zgraditi na Lis c ah, od koder je krasen razgled po vsi Savinski dolini, Bismarckov razgledni stolp. Za ta stolp so po-največ na Dunaju in Hamburgu do-sedaj naberačili 2300 K. Celjani sami niso doslej za „Bismarckov spomenik" še skoro ničesar dali. Se pač razumejo na „kšeft". Cemu bi sami segali v žepe, ako se dajo v enake svrhe tako lahko „obrnažiti" bratci iz raj ha! Ker imajo Celjani že torej precej denarja nabranega, nameravajo v kratkem pričeti z zgradbo stolpa. Najprvo hočejo kupiti na Liscah zemljišče, kjer se bo postavil Bismarckov razgledni stolp. Dotično zemljišče je prav gotovo last kakšnega slovenske ga kmeta. Ali bi celjski Slovenci ne mogli poučiti dotičnika, v kakšno svrho se namerava od njega kupiti ono zemljišče in da bila največja sramota, ako bi pošten Slovenec za Judeževe groše prodajal svojo rodno grudo za vsenemške narodne svrhe. Prepričani smo, da nemška „zwing-uri" na Liscah ne bo nikdar stala, ako Slovenci store svojo narodno dolžnost! — „Slovenski Gospodar11 pri — delu« S slov. Štajerja se nam piše: Deželni šolski svet štajerski je v posebnem ukazu izrazil željo, naj se potom okrajnih šolskih svetov velike počitnice kolikor toliko enotno urede na naših ljudskih šolah in sicer tako, da bode pričetek prihodnjemu šolskemu letu t. j. 1906 7 — jeseni. Definitivno urediti to — že davnaj pereče — vprašanje bila je naloga okrajnih šolskih svetov, kateri so jo tudi večinoma pravilno rešili, pri tem uvažujoč tozadevne želje učiteljstva in — krajnih šolskih svetov! — A to našemu „Slov. Gospodarju", temu „ljudskemu" prijatelju ni po godu! On zdaj naše ljudstvo „poučuje" t. j. hujska proti šolskim odredbam, seveda iz same ljubezni in skrbljivosti do njega . . . Po „Gospodarju" so vsi okrajni šolski sveti, ki so odredili počitnice na poletni čas, kmetom sovražni! Kmet jeseni vendar rabi otroke doma pri delu; odslej pa bodo morali tačas v šolo!! Vi pri „Slov. Gospodarju" ste pa mladinoljubi. — Otrok je do 14. leta za ukv šoli, a ne za delo! V vročini, v pasjih dnevih poučevati: to je mučno, nezdravo in brezuspešno delo. Seveda vam pri „Slov. Gospodarju" je pa zato, da ljudstvo ostane neuko, čeprav po jezuvitsko zatrjujete, „da vidite v dobro urejeni šoli najboljše zagotovilo za boljšo gospodarsko bo- dočnost našega kmeta" . . . Bog nas obvaruj takih urejevalcev šolstva, kakor ste vi, ki dajate v „Slovenskom Gospodarju" nauke našemu ljudstvu! — Pred nekaj tedni je tudi Vaš list ožigosal dejstvo, da je okrajni šolski svet Šentlenarški počitnice določil za jesenski čas. A glejmo, kaj piše o tem „Slov. Gospodar" v svoji Številki z dne 2. avgusta t. 1.! On pravi: „Le na eden zastop smo ponosni, to je Šentlenarški okr. zastop oziroma okrajni šolski svet, kjer vladajo naši kato-liški-narodni kmetje. In vtem okraju so tudi počitnice ostale kakor so bile do sedaj." — In taki naj bi bili vsi drugi okrajni šolski sveti po želji — „Slov. Gospodarja" ! Tako poučuje „Slov. Gospodar" naše ljudstvo. Nasvetuje mu, naj se pritožuje za v bodoče radi počitnic v poletnem času pri deželnem šolskem svetu. Dobro! Upamo pa, da te pritožbe ne bodo imele kaj uspeha! Enkrat določene počitnice imajo veljavo za pet let. Po preteku te dobe se bode pa že videlo, kako so se te odredbe v prilog šolstvu odnosno pouku — in za to se gre in za nič drugega! — obnesle. Potlej se bodo pa morale počitnice vsem okrajem kar oktroirati enako basta! Neradi se pečamo z iz- rn vajanji lista, kakršen je „Slov. Gospodar". A omenili smo to najnoveje njegovo hujskajoČe delo radi tega, da kažemo razumnikom našim, kam bi dovedli Korošec in njega partizani naše ljudstvo, ako bi prišli enkrat do popolne moči. — Zato pa pozor na te „osreČevalce" našega naroda! — Izlet v Št. Ilj v Slovenskih goricah. V nedeljo, dne 5. t. m. je priredil „Celjski Sokol" izlet v Šent Ilj v Slovenskih goricah, v ono našo obmejno občino, kjer so si Slovenci nedavno tega priborili v junaškem boju pri občinskih volitvah sijajno zmago. Izleta se je udeležilo 50 celjskih Slovencev, med temi 33 Sokolov. Med potoma se je celjskim izletnikom pridružilo še mnogo rodoljubnega občinstva. Veselice v Št. Ilju se je udeležilo okoli 3000 ljudi; zlasti mnogo je bilo izletnikov iz Maribora in iz sosednih slovenskih krajev. Tudi „Mur-ski Sokol" iz Ljutomera je bil zastopan po deputaciji 12 članov. Vzpričo tako velikanski množici slovenskih izletnikov so se nemškutarji kar poskrili in se niso upali niti na dan. Slavnost se je završila v najlepšem redu in je zapustila v srcih slovenskih Št. Iljčanov trajen spomin, ki jih bo bodril k še vztrajnejši borbi proti narodnemu sovragu, ki že stega svoje grabežljive roke po onem kosu naše lepe zemlje slovenske, ki nosi ime Slovenske gorice. — Izlet na Boč. Ljubiteljem slovenskih gora, krasnega in daljnega razgleda se nudi ugodna prilika, da skobacajo v nedeljo 12. t. m. na ponosnega velikana dravinjske doline — na Boč. Zbirali se bomo na poljčan-ski postaji ob dohodu brzovlaka ob 3 uri 8 m in osebnega vlaka ob 3. uri 41 m. 'T'akoj potem odkorakamo od poljčanske strani na goro. Vrnemo se pa po drugi poti v idilične Stu-denice, kjer se lahko pokrepčamo z izvrstno kapljico Krapčevega klečana. Utešila včasi jako padravega želodca si naj udeleženci prineso seboj. Obračamo se torej do vseh slojev stanov, na vsa društva, osobito pa na vas, g. dijaki in slavne čitalnice, da nam dovedete čim največ izletnikov. Na vsakojaka vprašanja recimo glede prenočišč itd. daje pojasnila prip. odbor v Studenicah. V slučaju deževja se preloži izlet na 19. t. m. — Vojak — Ubijalec. Preteklo nedeljo je prišel infanterist 87. polka v Celju Jakob Vok na Grobelno k svojim staršem na obisk. Doma se je precej nalezel vina, a je nato na povratku v Celje še popival v Cmokovi krčmi na Grobelnem. Tu se je spri z navzočimi fanti, potegnil bajonet ter se zaletel vanje. Ko je že ranil več oseb, se je vendar posrečilo razgrajača vreči na cesto. Toda Vok tudi tu ni bil miren, marveč je z bajonetom napadal mimoidoče ljudi, zlasti voznike. Po težkem trudu se je končno ljudem le posrečilo, da so Voku odvzeli bajonet. A Vok tudi sedaj še ni* miroval, nego se je vrnil v krčmo, kjer je odlomil nogo pri stolu in jel z njo biti po gostih, navzočih v krčmi. Pri tem je zadel s krepeljcem nekega dveletnega otroka, ki ga je mati držala na rokah, tako silno, da je bil na mestu mrtev. Voka so aretirali in izročili vojaškemu sodišču. — Umrl je v Rogatcu zemljiški knjigovodja Karel Zedliczka. — Kazen božja in naše klerikalno Časopisje. O fatalistu-ni kazni božji naši klerikalni listi pri vsaki priložnosti modrujejo, posebno če se kakemu neklerikalcu pripeti kaka neobičajna nesreča. V tem oziru je zlasti tržaški „Novi list", glasilo škofa Nagla, največji vsevedež in zna natanko preračunati, kdaj lahko ubožaŠ, oboliš itd. vsled kazni božje. Zmašil je zaradi pomanjkanja gradiva 17 mizernih Člankov o plesu. Vsi se odlikujejo po borniranosti, ki so je zmožni najbolj fanatični rimski hlapci. Omenj eni list piše namreč: „Neki novoporočeni par je na dan poroke imel ples. (Strašno!) Župnikovo svar-jenje ni pomagalo nič. ez nekaj časa potem je gospodinja obolela. Nesreča se je vršila za nesrečo. Naposled so zakonski sprevideli kazen božjo, prosili so župnika odpuščen j a in se poboljšali. Nato se je sreča zopet povrnila v hišo." (Župnik je gotovo „zacopral", da je prišla nesreča v hišo!) — „V vasi N. je bila neka družina, ki je vedno posojevala prostor za ples. Gospodinja je umrla na golih tleh. Premoženje je propadlo." (Kot bi komu drugemu ne!) — j,Sv. Eligij škof Novonski je pridigo val proti plesu na dan opasila (praznika cerkvenega blagoslovljenja). Ljudstvo, ki je strastno plesalo, se je kar raz-kaČilo na svetnika. Nato je sv. Eligij prosil, naj bog pokaže svojo pravičnost. Naenkrat je bilo petdeset ljudi obsedenih od hudobnega duha. Hudobni duh je bival v njih celo leto do novega opasila, dokler ga ni ravnoisti škof izpodil." (Priporočamo škofu Naglu in škofu Jegliču to metodo, ker bo njim ugled znatno vzrastel.) — „Neka vdova, ki je imela štiri otroke, se ni zmenila za svarilo proti plesu. Zato je ohromela celih 15 let". (Zakaj ne 16?) — „Krčmar N. N. je hotel na vsak način prirediti ples. Njegova nečakinja osemnajstletna mladenka je na tem plesu izgubila poštenje, njegova žena pa je porodila nestvor." (Da, prav zaradi tega!) — „Poznal sem družino, ki je negovala ples. Premoženje je naraščalo. Toda prišla je sprememba. Starši so nagloma umrli. Ostal je edini sin, kise klati po svetu." (Tudi mi poznamo otroke, ki so jim umrli starši nagloma vsled — naravne bolezni !) Tako kvasi katoliški pisec. Da kaj tako bedastega piše, je naravno, žalostno pa je, da se še najdejo ljudje, ki verjamejo v „kazen božjo", kjer ni nobenega pregreška! Sicer pa klerikalni listi takrat ne nastopajo proti plesu, če ga priredi kako klerikalno društvo ali korporacija, kakor vidijo samo pregrešnost pri prireditvah neklerikalcev. Ljubljanski kleri-kali n. pr. smejo v „Unionu" plesati, da vse vprek leti, a nimajo nobenega greha. — Angleško brodovje pripluje dne 20. t. m. na Reko. Del eskadre se usidra na Reki, drugi del pa v zalivu pred Bakrom. Na čast angleškim mornarjem priredi reški guverner grof Nako veliko soarejo, angleški admiral pa na krovu svoje ladje sijajen „bal". — Zaradi umora Ane Ranči-gaj v župnišču v Polešniku na smrt obsojeni S. Kovačević je pomi-loščen v 201etno ječo. Ko se mu je pomiioščenje naznanilo, je jezno za-klical: „Kaj, 20 let za staro coper-nico!" — Ogenj v hotelu „Ilirija11. Danes zjutraj ob polu 6. je dvakratni strel na Gradu naznanil ogenj v hotelu „Ilirija". V podstrešju je najbrže že čez noč tlelo v brkljariji, ki je bila ondi shranjena, na jutro pa je izbruhnil ogenj. Oddelek ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, ki je prišel s priznano urnostjo in spretnostjo na pozorišče, je ogenj hitro pogasil in preprečil večjo nesrečo. Gasilskemu oddelku je poveljeval g. Turk. Na pozorišče je prišel tudi društveni zdravnik g. dr. Zaje, ki je tudi stopil v akcijo, neki gasilec se je namreč ranil na nogi ob žebelj, ki je štrlel iz ogorka. — Na kopališču v Koleziji je razobešena narodna trobojnica, ki je pa že tako raztrgana in umazana, da je bolj podobna cunji, nego zastavi. Lastnica kopališča v Koleziji je mestna občina. Zato opozarjamo mestni magistrat, naj da nemudoma odstraniti s kopališča tisto umazano in raztrgano cunjo in jo nadomesti s pošteno novo trobojnico. Boljše, da ni na kopališču nobene zastave, kakor takšna cunja ! — Ponesrečen poskus. V soboto ponoči je prišel v Marzollinijevo kavarno neki brezposelni natakar, se skril v stranišču in čakal, da bode kavarnar zaprl kavarno in šel spat, on bi pa potem svojevoljno gospodaril po predalih. Kavarnar pa je nepoklicanega gosta in njegovo nakano pravočasno opazil in šel po stražnika. Med tem pa je natakar skočil skozi okno na hodnik v nadi, da se skrije. Ker so bile pa vsa vrata zaklenjena, je moral lopov rad ali nerad čakati neprijetnega poseta. Ko pride stražnik na hodnik, je takoj spoznal zelo nevarnega tatu P-a. iz Krope in ga od-vedel v zapor. P. je bil zaradi tatvine in goljufije že lOkrat kaznovan in je tujemu imetju jako nevaren. Oddali so ga c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. — Vseslepar. V soboto se je med vožnjo iz Trsta do Ljubljane v kupeju pridružil neznan gospod dvema brezposelnima ženskama in jima pripovedoval, da je uradnik v Trstu. Ko so stopili v Ljubljani iz kupeja, je galantni gospod obe povabil v hotel- ski omnibus in ko dospejo v hotel, jima je najel fino sobo, sam pa je šel stanovat v drugo. Ko sta odložili prtljago, ju je povabil v restavracijo, kjer jima je začel pripovedovati, da je že marsikateri ženski priskočil na pomoč in tudi tema je obljubil, da jima da drugi dan 100 K, s katerimi se bodeta lahko peljali v Budimpešto in tam dobili obe dobri službi. Ena je bila natakarica, druga pa vzgojiteljica, a sta obe skupaj premogli komaj 4 K. Slepar jih je s svojimi mi-kavimi obljubami spravil tako daleč, da sta zanj plačali zadnje vinarje v restavraciji, kar ga ni prav nič ženi-ralo, češ, saj dobim jutri pri neki tukajšnji tvrdki 800 K in potem plačam za obe prenočnino in hrano. Pri tem je ostalo in zvečer so šli vsak v svojo sobo k počitku, drugi dan jim je bilo pa že preveč iti v restavracijo in morali so jim donesti v sobo, česar so poželele. Drugega dne proti večeru pa pride gospod k vratarju in mu veli. naj mu da za S K drobiža, kar m a je ta ugodil, misleč, da mu bode dal tujec debel denar. A. to se ni zgodilo, pac pa je premetenec odšel zopet v hotelsko sobo. Ko pride nazaj in ga vratar vpraša, kaj je z denarjem, mu ta smelo odgovori, da mu ga bode že dal. Ker se je pa vratarju to postopanje zdelo sumljivo, ga je vprašal, če mogoče dame jamčijo za teh S K. A, kaj dame, saj bodem jaz zanje plačal, mu odgovori tujec in pristavi, da gre v sobo po denar, s Čimer se je vratar zadovoljil. Ko pa je prišel zopet nazaj, je zavil, mesto v vratarjevo sobo, naravnost na ulico, in ko je vratar skočil za njim in zahteval 8 K nazaj, je slepar rekel: „Das ist einUnsinnu in jo od-kuril. Dame so morale potem zastaviti precijoze, da so mogle nemotene oditi svojo pot. Veleslepar je okoli 5S let star, srednje postave, je obrit kakor gledališki igralec, ima temne hlače, siv žaket in siv trd klobuk ter se je podpisal Rihard Rene, uradnik Reka. Gfovori nemško. Torej pozor! — Pravi prijatelj se spozna V nesreči« Ne,ki slikarski pomočnik je prišel s svojo ljubico v navzkrižje, kar ga je tako raztogotilo, da se ga je v soboto zvečer dobro nasrkal in ko je šel okoli polu 11. ure s Francetom Ščurkom čez most pri dolenjski mitnici, je hotel skočiti z mosta v Gruberjev prekop, a ga je pravočasno obdržal prijatelj Sčurk. Ko je prišel po Gruberjevi cesti do Streli -ških ulic, je hipoma preskočil cestno ograjo in se vrgel v valovje Gruberjevega prekopa, kjer bi bil gotovo izginil pod vodo, ki mu je segala do vrata, ako bi ga ne spremljal resnično pogumen prijatelj črevljaski pomočnik Pavel Žele znikar. Zeleznikar je pri ti priči kar ostrmel in ko je cul z va-lovjem borecega prijatelja obupne klice: Pavle, Pavle! si ni pomišljal dolgo, ampak se tudi ta pogumno zagnal v vodo in hotel rešiti potap-ljajočega se slikarja. A bila bi oba žrtev valov, kajti slikar se ga je bil oklenil in tako sta sq v vodi borila za življenje in smrt in bližala pogubnemu vrtincu. 0 tem sta bila obveščena tudi stražnika na stražnici na Dolenjski cesti, ki sta naglo prihitela na lice grozeče nesreče z vrvmi, na katere so privezali Ščurka in ga spustili v vodo, iz katere je pogumnega Železnikarja in slikarja le s težavo otel gotove smrti. Slikar pa sedaj ni več mislil na svojo ljubico, ampak je le premišljeval, kako bi posušil svojo obleko in jo slednjič res slekel in ovil, potem pa „sušil** pri luni, kar je vse tri spravilo v dobro voljo in pozabljene so bile vse duševne in telesne bridkosti, ki so bile nekoliko preje tako neznosljive, da je iskal utehe samo še v valovju Gruberjevega prekopa. — Kmalu potem se je izkazal slikar policijskemu stražniku, ki gaje pomagal reševati, hvaležnega. Stražnik je namreč aretoval nekega pijanega hlapca, ki se mu je silno zoperstav-ljal. Ko je slikar to opazil, je priskočil stražniku na pomoč, in začel pi-jančka z resno besedo svariti, da se ima straži pokoriti in ker tudi to ni izdalo, mu ga je še pomagal peljati v špehovko. — „Novac o v11 je zmanjkalo snoči nekemu brivskemu pomočniku, ki se je pripeljal v Ljubljano in podnevi s svojimi tovariši do zadnjega vinarja „zabunkal". Ko ga je dohitela noč in ni imel za prenočišče, je šel na kolodvor in si izbral za prenočišče kUpej II. razreda in tam sladko za-smrČal. Železničarji so ga pa opazili in oddali policiji, ki ga je šele, ko se je dognala njegova identiteta, izpustila. — V Ameriko se je hotel včeraj odpeljati 201etni Jožef Repinc iz Kočevske Reke in se s tem izogniti „sab-ljici pripasani**. Fant je imel pa smolo, kajti baš pred odhodom vlaka ga je prijel na kolodvoru službujoči stražnik Kržan, kateremu se je najprvo izgovarjal, da gre obiskat svojo sestro v Nemčijo, ker je pa uvidel, da ne pro-dere, se je vdal usodi in pregrešek odkrito priznal. Oddali so ga sodišču. — Na »počitnice" je odšel včeraj proti večeru znani črevljar Ignacij Zeleznik, ki ima ndelavnicoa na Ža- bjeku št. 3. Odsoten bode šest tednov in bode tačas bival v zaporih tukajšnjega sodišča. Tudi njegova boljša polovica misli pozneje nastopiti dva-mesečni „dopust". Kakor smo že poročali, je bil lepi zakonski parček obsojen zaradi zavodstva. — Tatvina. Branjevki Frančiški Ourkovi je bila na Rimski cesti št. 16 ukradena ženska srebrna žepna ura, vredna '24 K. — Poskusen samomor. Danes popoldne ob polutreh se je v livarnici „Narodne tiskarne" ustrelil strojnik Rudolf Lunder iz Ljubljane, star kakih 20 let. V službi je bil Lunder jako priden in vesten in obče priljubljen pri vsem osobju. Ustrelil je nase dvakrat in se zadel v desna prsa. Prvo pomoč mu je posvetil polkovni zdravnik dr. Haim, ki je težko poškodovanega mladeniča obvezal, in ga dal prepeljati v bolnico. Vzrok temu obupnemu koraku je baje nesrečna ljubezen. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 19 Slo vencev, 40 Hrvatov, 20 Dalmatincev in 30 Črnogorcev. 19 Hrvatov je Šlo na Prusko. — Izgubljene in najdene reči. Sols ka učenka Pavlina Jesetova ie izgubila bankovec za 10 K. — Neka gospa je izgubila žensko pelerino. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer na vrtu restavracije „Novi svetu (Marije Terezije cesta) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jutri zvečer je na vrtu hotela „Ilirija* (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Slovenci v Ameriki. Smrt na tiru. V Brackenbridgu je prišel Fr. Vrbanek pod takozvano karo, ki ga je usmrtila. Vrbanek je bil doma iz Bohnarcev ob hrvaško-kranjski meji. — Nepriljubljen duhovnik. V hrvaški župniji !Millwake je nastavljen za župnika Slovenec Mih. Tušek, ki ga pa lastni farani tako Črte, da si mora ob asistenci policajev in z revolverjem v roki priboriti vstop v cerkev, kadar hoče iti maševat. * Najnovejše novice. — Velika nesreča na morju. Kakor se je že včeraj brzojavno naznanilo, potopil se je pri Kartageni parnik rSirio", ki je vozil naselnike iz Genove v Brazilijo. Dosedaj še pogrešajo S85 oseb. Med ponesrečenimi je tudi neki škof iz Brazilije. Avstr o-ogrski konzul iz Rio de Janeiro se je sicer rešil, a potopila se je njegova torba, v kateri je imel 30.000 kron. Prizori so bili strahoviti. Italijani so mahali z noži okoli sebe ter streljali z revolverji, da si pribore dohod k rešilnim čolnom. Vec žensk je zblaznelo. Izmed rešenih je 10 oseb umrlo vsled dobljenih ran. — Tragično. Dunajski magi-stratni akcesist Grohmann se je v gorah ubil tistega dne, ko ga je doma obč. svet imenoval za oficijala. — Zaradi zaprte srbske meje je nastala na Ogrskem, posebno v Budapešti velika draginja mesa. Budapeštanski mesarji so na posebnem shodu protestirali proti zaprtji srbske meje. — Ustrelil se je v Zadru namestuiški koncipist grof Melh. G o z ze. * Prepir v rodovini Garibaldi. Člani rodo vine Garibaldi so si močno v laseh. Gre se seveda za denar. Ga-ribaldijev sin, znani Ricciotti Garibaldi, se zaradi očetove dedŠČine preklja s svojo mačeho in s svojo sestro kar po listih in razkriva brezobzirno vsakovrstne rodbinske tajnosti. Z ozirom na silno spoštovanje, ki je uživa rajni Garibaldi med vsemi narodi, je postopanje i jegovega sina pač skrajno neprijetno. Zanimivo je pri tem dvoje: Ricciotti Garibaldi dokazuje, da njegov oče sploh ni bil veljavno poročen s svojo drugo ženo in da stari Garibaldi sploh ni bil Italijan, nego Francoz. Ubogi iredentovci, kar smilijo se nam. V zadnjih stoletjih so imeli Italijani enega samega heroja, starega Gari-baldija, in so ga radi tega kovali v nebesa, a sedaj pravi tega edinega heroja lastni sin, da oče sploh ni bil Italijan, nego Francoz. * Sredstva za dobro spanje. Kdor ima slabo spanje, naj rabi katero sledečih sredstev: Pije naj pred spanjem toplo mleko, ki ni preveč zavrelo. Ravno tako priporočljivo je pojesti glavico sirove ali prekuhane čebule. Da se odpravi neprijetni duh in okus iz ust, naj se za čebulo poje košček sladkorja ali prežveči nekoliko suhega čaja. Dobro je tudi kopanje v topli vodi. * Pisanje na daljavo. Na polju elektrotehnike je zopet zaznamovati zelo važno iznajdbo. Lev Kam v Londonu je našel pripravo, s katero je mogoče pisati v daljavo ravno tako, kakor se s pomočjo električne žice prenašajo v daljavo posamezne besede. Ta novi aparat je zelo sličen stroju za pisanje. Ravnotako se tudi ž njim piše v daljavo, in sicer more pisati vsak, ki sploh zna pisati na stroj. Vrkutega je mogoče z enim strojem pisati na več krajev obenem, seveda isto besedilo. Stroj je treba le spojiti z električno žico v dotična mesta, črke so točne in jasne. Pri vsem tem pa tak stroj ni dražji kot navadni pisalni stroj. V angleško državno službo so že sprejeli tak stroj. Telefonsko in ummm poročila. Osek 7. avgusta. Ravnatelj Ernerikovega mlina v Cepinu, neki Šarma c, je napravil nonogo dol gov, poneveril večje svoto ter pobegnil Sofija 7. avgusta. Iz Adria nopelja je prib.žul na Bolgarsko vojaški zdravnik z 1Q vojaki, ker jiai Turška ne izplača plač Petrograd 7. avgusta. Pega janja zaradi preosaove ministrstva ne niso pretrgala, frmuč S9 pridno nadaljujejo Ta dni je sprejel car v avdijenci ministrske kand date, oba grefa Lvova in Gučkova C^r jima je povedal, da ina resno voljo izvršiti vse napovedane re forme, ako dobi v ministrstvo pri pravne može. Tudi je rekel, ds hoče vlada za vsako ceno in z vse ni sredstvi napraviti red m mir v državi. Petrograd 7. avgusta. Mesto ima vsakdanje lice. Splošni štrajk se je ponesrečil. Na vseh železnicah se razvija redni promet, tudi poulične železnice vozijo, štrajka j o le v tovarnah. Petrograd T. avgusta, Brzojavna agentura naznanja, da so vesti o usmrtitvi 300 upornikov v Kronštatu popolnoma izmišljene. Preiskave se še vedno vriše ter še dolgo ne bodo končane. Petrograd 7. avgusta. B izu smodoišnice pri Pctrcgradu je b:l krvav spopad med delavci in v o jaki. Streljalo se je celo s puškami na stroj. Zelo mnogo je ranjen-h Varšava 7 avgusta Bivši poslanci dume so imeli v Sestro-repku z delegati delavskih organizacij tajno posveto van e za rt, d' splošnega štrajka. Sklenili so, da izdajo na vse delavske organiza cije šifrirana navodila, kdaj irj kako je izvršiti splošni in poli ti čl i štrajk Sebastopol 7. avgusta Trije neznani moški so prišli poneči pred hišo, kjer zboruje vojno sodišče ter so poklicali vratarja, češ, da imsjo važne brzojavke. Ko je vratar od pri, so ga zgrabili in zvezali, po tem pa pobrali iz dvorane vse akte, ki se tičejo političnih obto žencev. Tiflis 7. avgusta. V Sange-sulu je kakih 2000 Tatarov napadlo ruske vojake. Boj je trajal več ur. Tatari so svoje mrtve in ranjene vzeli s seboj, da se ne ve za njihove izgube. Vse kraje naokrog imajo Tatari zasedene. Berolin 7. avgusta. Iz Petro-grada je doš!a vest, da je vojni minister Rodiger pedal demisijo. Monakovo 7 avgusta. Tukaj ja umrla princezinja Koburg Gotha, 29 let stara. Šteti n 7. avgusta. Vebka tr govska skladišča so v plamenu Dosedaj je z orelo 10 polnih sklad rje Škoda je velikanska London 7. avgusta. V New Yorku in okolici vlada grezovits vročina. Mnogo oseb umrje vsak dan za solnčarico lloljne maslne pene Doeringovega mila s sovo, zboljšanega z dodatnim patentno zav. cvetličnim mlekom, lepša kožo, sčiati polt, poživi delovanje kože in tudi Da najobčutoejso kožo ne deluie dražljivo. Otrokom dobrota, damam potreba. Doeringovo milo s sovo se dobiva po 60 vin. povsod. 1237—3 Svila za ples Franko in že ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata zaloga vzorcev s prvo pošto. Tovarna ta svilo Menneberi, Ziirlch. 4 27-2 od 60 kr. naprej per m, zadnje novosti. „lij* napravijo, rplo belo in nežno. Dobi so povsod._ Zahvala. Slovenska posojilnica v St. Jerneju je darovala za zgradbo gasilnega doma tukajšoemu prost, gasilnemu društvu 1U0 K, za kar se tem potom društvo presrčno zahvaljuje. Dal Bog mnogo posnemovalcev ! Odbor. Javna zahvala. Odbor telovadnega društva „Sokol" v Zagorju ob Savi si usoja tem potom izreči v imenu društva svojo iskreno in presrčno zahvalo na nepričakovano krasnem vzpre-jemu povodpm društvenega izleta dne 22. julija 1906 v Šmartno pri Litiji: slavnim občinskim zastopom Litija, Hotič in Šmartno, vsem društvom in korporacijam, ki so blagovolili sodelovali pri veselici, zlasti slavni deputaciji bratskega društva Sokol v Šiški. Dalje se odbor zahvaljuje vrlim ^narodnim gospem in gospicam iz Litije in Smartnega za darovane krasne šopke, posebno pa slednjim za poklonjeni prelepi, dragoceni trak, na katerega bo Zagorski Sokol vedno zrl s ponosom. Končno se zahvaljuje starosti „Slovenske sokolske zveze" bratu dr. Ravniharju za izborni navduševalni govor, bratu Vincencu za izvrstno izvežbanje telovadk in telovadcev ter vsem onim, katerih navzočnost in požrtvovalnost sta omogočila, da se je izlet izvršil v tako lepem soglasju in na občno zadovoljnost. — Na zdar! Za odbor telov. društva „Zagoiski Sokol" Dr. Tomo Zamik, Tomo Koprivec, t. t starosta. t. C. podstarosta. rerdo Poljšak, t. č. tajnik. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi dun. borze 5. avgusta 1906. Kftloibeni papir};. 4 W| majska renta. . . ■ ti WQ srebrna renta . . • 4*/, avstr kronska renta. i&L . zlata . . . t*jm ogrska kronska renta 4»^ n zlata „ 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4* ,°, posojilo mesta Spljet 4V/o - ■ z?da-41/a°/o bos.-herc. železniška posojilo 1902 . . -4*/. češka dež. banka k. o. 4° ■ I o */,•/. **/••/. Ji o 4 ;l 'a 4 *' 4! 4*/ 4c 3° 4' o; i o/ T 1 . * o. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10" pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. de5. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. oni. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... L obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst- Poreč...... prior, dolenjskih žel. prior. juž. žel. kup. 1 , \ . avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od L 1S65V« • • - . od 1. 1864 . . . . 9 tizske...... „ zem. kred. I. emisije 9 m n 'L ■ 9 ogrske hip. banke „ srbske a frs. IGO-- „ turške...... srečk* . . . Sasilika Kreditne » ... Inornoške . ... Krakovske , » • . Ljubljanske „ . . Avstr. rdeč. križa m ... Ogr....... Radolfove t ■ » • Saicburške 9 . . Dunajske kom. 9 . . Dtlnice. Južne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne dc!n. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Br&tJ AJptrtske montan .... Praske žel. ind. dr. ... Rima-M uranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne lovr. družb« Češke sladkorne družbe Vamte. C. kr. cekin..... 20 franki....... 20 marke...... Soverelgns. ..... Marke........ La?ki bankovci..... Rublji........ Dolarji........ žitna cene v Budimpešti. Dne 6. avgusta 1906. Tin awlHi Denar B'ago 99-55 99 75 99 40 99 G" 9060 99 80 117 70 117 90 94 8C 95 — 112 95 113 OS 99-l?> tOO-15 100 .SO 101 50 99 70 100 70 100 35 101 30 99 50 1 0 30 100 35 101 85 10010 10110 104 75 105 75 100 20 106 7( iro— 100 15 10015 10V15 100 101- 100-60 101-5C 99 90 99-50 100* 320 35 322 35 100 40 101 40 220 50 226 50 278 - 280 - 154 50 If650 289 — 296 — 293 — 301- 257 50 267 50 97 - 103*5 161 75 162 76 22 10 24 lo 462-- 473 50 79 8v 85 - 92- 67 64 — 48 76 50 75 29*5« i 3150 68 63- 72 80 611 — 521 - 165 50 166 50 671 — 672 — 1764 775 — 670 50 671 50 807 60 8 8 5q 242 243 50 728 - 7*3150 676 60 577 60 2753 2763*— 571 25 572 25 875*-- 278 — 578- 584 - 129 — 132 - 11*33 11-38 19 10 19 12 23 46 2364 2395 24-03 117-27 117-47 95 60 95 70 ?50 — 250*75 4-84 6- PSenica za oktober , . za 50 kg K 731 Rž 9 oktober . . • 60 . , 6 15 ves , maj za 1. 1907 • 50 , . 531 , oktober . . &0 . B 6* 18 fK U Neizpreraenjeno. Meteorolositao poročilo. Y*ltina nad morjem 06-a sredim u*cni tlak 786.0 ■*-> Čas Stauje barometra v mm i6 — t*) < opazovanja & ► a * 11 Vetrovi Nebo 6 9. sv. 737 1 20 0 sr. svzhod oblačno 7 n 7. U. 2. pop. 738 1 735 3 150 24 8 al. Bvzhod 8l. j z ah od jasno jaano Srednia včerajšnja temperatura 218% nor-male: 19 5°. — Padavina v mm 2 6 Zahvala. Za vse mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja povodom nenado- 9 mestne izgube naše iskreno ljub- B Ijene matere, oziroma sestre in tete, gospe Marije FInž$ar roj. Stroj izrekamo vsem dragim sorodnikom, znancem in prijateljem najtoplejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo blag. gospodu dr. R. Prossinaggu za dolgoletno, požrtvovalno zdravljenje, ve-lecenjenim gg. pevcem za ganljivo petje, kakor tudi vsem, ki so predrago rajnico spremili k večnemu počitku ter sploh vsem, ki so blago pokojnico tolažili v njeni dolgotrajni bolezni, oziroma nam lajšali pre-bridko bolest. V Ljubljani, 6. avgusta 1906. 2844 Žalujoči ostali. Učenec se takoj sprejme v špecerijsko trgovino. Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda". 279"j l> Več kleparskih pomočnikov sprejme takoj 283c i IVAN R.O Jriftj A, klepar v Spodnji Šiški. Za 1. oktober se išče v bližini Dunajske ceste preprosta soba s hrano ali brez DJe. Ponudbe Da upravništvo „Slov. Naroda". 284) 1 Elfflli Stil U a 8 sobami, kopalnico, aobo za služkinje in vsemi drngimi pritikliaami ae da za novembrov termin v najem. Naslov pove upravuištvo „Slov. Naroda". 2846 1 Napol pokrita dvovpreŽna in v najboljšem stanju, se zaradi pomanjkanja prostora takoj jako ceno proda. — pove upravništvo nSlov. Naroda". 2841 1 zmožoeg-a slovenskega in nemškega jezika, išče za Kranjsko trgovina z vinom na debelo. Ponudbe pod šifro „P. K,11 na upravo. „Slov. Naroda**. 283» l Preklic. Jernej Kregar, nekdanji u slu), benec južne železnice, sedaj stanujoč nekje v Vodmatu, dela zadnji čas na moje ime po gostilnah dolgove. Zatorej svarim vsakogar, kdor bi Jerneju Kre-garju kaj na up prodal ali mu posodil kak denarni znesek, da jaz nisem plačnica zanj. Pani Sirnik 2835 1 posestnica v Ljubljani, na Žabjaku. Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pi aarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 2845 1 Kupčevalcev m za večje in manjSe dobave išče •Josip Gfrc-isi 2842 1 93 Oddam 2 lepi meblovani veliki i letno sezono. Cene nizke, "rane Knafelj, gostilničar, Lesce (G. renjsko) 2817—3 Prodajalna -a špeceri.jo se odda v najem za no-brov termin v Spod. SiShi št. 2, pole-? cerkve. 28U 2 Natančna pojasnila se dobe istotam. Lokali primerni za pisarno ali prodajalno, za v«:k" trgovino ali obrt se tak<»j oddajo v Šelenburgovih ulicah št. 3. VVć se izve v trgovini Drarjotina Hribarja v isti hiši. ,837 1 Dva mizarska pomočnika se sprejmeta tahoj v trajno delo. Anton Hrouat, mizar v Žirovnici (Gorenjsko). 2818-2 Večja parna mlekarna išče v v n D 10 uuu U veščega pisave in računstva. r.-Liidhe »prejema Jakob Legvart, leželni mlekarski nadzornik v L)uuijaui. _2805-2 Stanovanje aa ulico, obstoječe iz 3 sob, predsobe, etle kuhinje in pritiklin se odda za vem hrov termin na Starem irCJU št. 26 v III. nadstropju. Natančneje se poizve v proda jaloici spodaj. 2789 3 9 Sprejemu aa-varovanja Ciovoakega ftiv-;jenja po nairaanovrstnejBih kombinacijah pod tako ogodniini pogoii, ko aobena droga zavarovalnica. Zlasti je ugodno Bavarovanje aa doživetja m smrt B amanjerijoćimi se vp aCiu. ■'•»a« ©an ima po preteka petin pravico đo dividend* Rez. fondi: 34,788.637*/bi. Izplačane odškodnine In kapltalljt: 87,176 383-75 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ va«atiozt iloTaaibo ■ narodno opravo. 2 90 ▼m pojasnil« daj«: tnfttnaralni laatOp V LjtlblJMtlip fegar pisarn« ao v lastne) banano) faiit %y «av«o»»mvo>«aaaaa:aBa allraaj *»*«»w. »59fe. £avaru]e poslopja in premičnin© yru >o Samim 8 k odam po najni2|it cena-^kode cen jaje takoj in aa)ka v Cerknici v hisi ftt. 62. Pod iako ugodnimi pogoii se takoj odda a A. TSCHINKEL na zet priporoča _ ^ _ _«aww^_^™ -_. _» vsem častitim IlfL JT€?t?<€Mli <5f ala gospodinjam v hiSi, kjer obstoji ta obrt že nad 2o j 8voJe izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje let. Leži tik kolodvorskega skladišča in posebno po najnovejšem načinu izdelovano 28i5 2 iu ieleuice Zraven je tudi stanovanje | cikofijllO ITlOkO V leSeilih ZabOJČkih. in skladišča. Več se izve pri lasloiku Ivanu Ferjanu na Jesenicah, Gorenjsko. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem pretužao vest, da je Daš ljubljeni soprog, oziroma oče in brat, gospod Josip Klun trgovec, posestnik« tovarnar, župan, načelnik posojilnice i. t. d. danes ob pol 9. uri dopolone po kratki bolesni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 47. letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bo v sredo, dne 8. avgusta ob 10. uri dopoldne iz biše žalosti na pokopal šče. Svete maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi. Ljubljenega pokojnika priporočamo v bhig spomin in molitev. V Ribnici, dne 6. avgusta 1906\ Marija Klun roj. Pele soproga. Josip, Ivan, Milan, Stanko sinovi. Marica, Ana, Mira bčere. Jakob Klun, brat. En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate. Ce>*- kr. »vetrljeko državne železnice. C ar. ravaaterjstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega reda. Veljaven ad dne 1. Jsnlja 1006. leta. Odhod lz Lfabttane juž. kol. Proga mn Trbii. Ob 12. Mti 52 m ponoči Osehn vlak v Trbiž, Beljak, Celo vec, Fran2ensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selztal ▼ Aussee, Solnograd, tez Klehi-Reitling v 5tcyr, y Line, na Dunaj via Amstetten. — ob 5. ur; 00 Rl Zjutraj OSCDftf V*S* V TrtHŽ; od 3. junija dO 9. septembra ob nedeljah in praznikih. Ob 7. mi tO m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubil«, Dunaj čez Selztal v Solnograd, Inomost, cez Kletn-Reifling v Steyr, v Line, Budejevico, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lrpsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. avl Ce- Reiiling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Pra-Prihod v LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min Zjutraj, o! 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neaelian i* 9raznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim č**orn v Liuhliaiv 't i t 1 I Posojilnica V Ribnici naznanja presenetljivo vest, da je danes zjutraj po kratki bolezni umrl njen nepozabni in nenadomestni načelnik in ustanovnik, gospod JOSIP KLUN župan, trgovec, posestnik in tovarnar v Ribnici. Pogreb bo v sredo, 8. t. m. ob desetih dopoldne. V Ribnici, dne 6. avgusta 1906. 2832 k*' ♦ * m Otroci ob tm EzVrstno uspevajo in ne trpe na motenju prebav! Janja. Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, drevesnem kataru, driski itd. Priporoča jo na tisoče domačih in inozemskih zdravnikov. mol\a za ofroKe Najboljše živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke« Naprodaj po lekarnah in rirogerijah. Tvornica diet. živil R. KUFEKE, Dunaj I., in Bergedorf—Hamburg. Dražbeni oklic. Zgradba nove šole v Razdrtem se bo oddala dne 19. t. m. od 9.—12. ure dopoldne potom zmanjševalne draibe. Stroški nove Šole so proraČunjeui na K 16 207 63. Vsak pouudnik mora pred licitacijo vložiti 10% varščine. Načrt in proračun sta na ogled pri krajnem šolskem svetu. Krajni šolski svet v Razdrtem. Lud. Michieli. 2S34 1 Karel Planinšek Prua ljubljanska u e 1 e ž $ a l n i c a za K a u o z električkim obratom ter specialna trgovina za kavo In čaj v Ljubljani samo na Dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa" = (postajališče cestne železnice) ===== priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošUjam vsak dan. brezalkoholna pijača izvrstnega okusa iz sadnega soka se dobiva pri 2365-7 G. PICCOLI, lekarnarju v £ j ubijani, Dunajska cesta. Eq del teg:a soka. pomešanega 8 petimi deli vode, da za mlade in stare, za zdrave in bolne, prijetno, žejo gasečo, redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. 1 steklenica 1 krono. Naročila se izvrše točno po povzetju Odvetnika I. Kari Triller in Ir. m M ■v Ljubljani m* J3* nazoanjata, da sta Wfa združila suoji odoetnišhi pisarni " -tf^ ter ju hkratu 5§ premestila iz dosedanjih prostorov v Dalmatinovih ulicah (hotel „ Štrukelj") *S> v Dalmatinove ulice štev. 5 ^ yz (Deghenghijeva hiša na vogalu justičnega trga). ;|§tv V Ljubljani, dne 4. avgusta 1906. <§H*" Dr. Kari Triller. Dr. Fran Hooak. igjEg 2827 2 ■ I Svojim cenjenim odjemalcem in čislanemu občinstvu v Ljubljani in okolici naznanjam vljudno, da je gospod Oton Windeis stopil v mojo trgovino kot solastnik in prevzel z današnjim dnem samostojno vodstvo te trgovine. Z velespoštovanjem r- t i l l v tvrdki Karel TiN, trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami. Oziraje se na zgornje naznanilo si usojava izraziti tem potom svojim velecenjenim odjemalcem najiskrenejšo zahvalo za vse nama tako obilno izkazano zanpanje in jih prosiva najvljudneje, da nama izkazujejo tudi nadalje svojo naklonjenost. V bodoče bova obračala prav posebno pozornost na največjo popolnitev vse zaloge predmetov naše stroke in si skušala nabaviti vse vrste od najcenejših do najdražjih ter le najboljše kakovosti po najnižjih cenah. Z najtočnejšo, najcenejšo in najboljšo postrežbo si bova prizadevala, da ustreževa željam svojih cenj. odjemalcev v vsakem oziru. Proseč dobrohotne podpore našemu stremljenju, se priporočava z velespoštovanjem 2847—1 TILL, VVINDEIS v tvrdki Ka**el Till. trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščina mL Dob ve slikar sito pomočnike sprejme I, Terdan, slikar in pleskar ▼ Ljubljani. — Plača po dogovoru. 2814 3 Lepo stanovanje v Zgornji Šiški se odda takoj Natančneje se poizve pri lastniku „Matjanu", gostilničarju npri kamniti mizi" v Zgi-rnji Šiški. 1779-26 Odvetzafšbl 2807 3 konclpiienl išče službe. Nastopi takoj ali pozneje. Ponudbe naj se blagovolijo pošiljati pod „Dor. A. T." upravn. „8L Nar." Ugodna prilika! V Novem Vodmatu št 7 v Ljubljani prodam dve* 1* i š 1 še nekaj let davka prosti. Zraven je nekaj vrta in vodnjak na dvorišču. YeČ se izve ravnotam. *775 3 Kupiti so ±ell pniiica ali vila z lepim vrtom ali s parkom na deželi bodisi na Kranjskem, Koroškem ali Štajerskem. — Pismene ponudbe z opisom iu ceno naj se pošljejo na npr. »Slov. Naroda" pod „št. 1864". 2809 3 Inčem spretnega kletarja ki je obenem tudi sodar za svojo vinsko trgovino. Samci ki so že bili v takih službah, naj pošiljajo svoje po r. u ilbe na tvrdko Anton KajleŽ V Kočevju._2813 2 Slenopnja ki deluje že 3 leta v notarski pisarni, želi svoje mesto za stalno premeniti. Gre tadi na deželo. Naslov pod „Stenografinja" na upr. „Slov. Naroda". 2726-3 ar: CJttanertjtm) leti 1142. \4 (RK03LIK4IU4. 5LIK4RJ4 *J 1narisov m qkbov p br/it/i cbcrlI te* WL IS4. rji -►$1 Orož. postejevodja v. p. išče službe kot pisarniški sluga, oskrbnik ali kaj enakega. Vešč je slovenščine in nemščine v pisavi in govora. Ponndbe pod „V. K.", poste re-stante, Ljubljana. 2838 ^nnmmnnmmmnmmnni^ A.|«.l»l|anl. Vsak dan svete 2054 27 plzensko in termalno pivo združenih pivovaren Žalec in Laški trg. Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja. • Lep sen£nat lipov vrt. 11 Za mnogoštevilni obisk se priporoči CflllliH f'a 2 mrz'°j vročo vodo ali sodavico izvrsten sladoled za vratne bolezni 5 aro[ ••tSSMMl tičen pridatek k močnatim jedilom, 1 kg 2 K. doctn z vročo vodo da čaj, pnnč, grog, ako se pridene rum ali konjak; zavretemu vi5 •aVdlll je najboljši pridatek; v zmrzlem stanu pa da imeniten sladoled, 1 kg 2 K. 1%21 m 1 f« da v mleku ali smetani cesarski Čaj, z rumom jajčni punč; vaniljen sladoled, ledt-t VwRW kavo; izvrsten pridatek k močnatim jedilom, 1 kg G K. 2437-; Vanin Je redilni prašek za otroke, od zdravnikov najboljše priporočan. Vse tri vrste se vporabljajo brez vsakih pridatkov najbolje, najceneje in brez truda. Manjkaj ne sme nikjer, prosim napravite poizkus. — Vanin se dobiva tudi v zavitkih 50 za 2 K po ( za prodajo pripravno za trgovce. Najmanj */4 kg ene vrste. — Navodila za vporabo priložim brezplačno. Pozor, trsoucl! Najlepšega „mačka u žaKlu" po Z uln., 65 za 1 Fino pecivo se dobiva 75 kosov po 2 vin. za 1 K, in 38 kosov po 4 vin. za 1 K Iznajditelj E. BRANDT, L^FŠSŽtJŠT.pec" Priložnostni nakup modernih moških klobukov vseh barv tucat po 8,10 in 12 gld, »Angleško skladišče oblek44 28242 o BERNATOVIG v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 5. II Razglas. «3 Vsled sklepa Kranjske hranilnice bo na ljubljanskem trgovskem *JH uČiliŠču in vzgojevališču za šolsko leto 1906, 7 prejemalo pet zunanjih učencev brezplačno pouk in učila. "§7 j- Prosilci, ki so dosegli 14to leto, naj prošnje s pridejanirn osebnim » popisom (Nationale), z dokazom uboštva in z izpričevali o dovršenem ■jW 3 razredu realke ali gimnazije s hvalevrednim redom iz nravnosti in z najmanj povoljnim redom iz napredka najpozneje do 15. septembra 7g predlože semkaj, da se potem vse dospele prošnje morejo slav. Kranjski hranilnici predložiti v sklepanje. H V Ljubljani, dne 31. julija 1906. ^ Ravnateljstvo trgovskega ućilišća 2762 2 Artur Mahr. i 4 Naznanilo. Usojam si svojim Častitim prejšnjim naročnikom in slavnemu ob-s«§ činstvu najvljudneje naznaniti, da sem 31. julija t. 1. zopet otvoril zalogo piva v netelKouih ulicah št. 19. Prodajalo se bode uležano, marčno in dvojno marčno pivo v sodčkih po 1 s| 1 , in l/a hektolitra, kakor tudi marčno in dvojno marčno pivo v zabojih po 25 steklenic. Za Častita naročila se priporoča Julij Stare lastnik v letu 1818. ustanovljene pivovarne v Mengšu. Slavno občinstvo! Podpisani se priporočam preČ. duhovščini za vsa umetna in stavbenska cerkvena dela iz kamena, in slavnemu p. n. občinstvu za gradnjo kompletnih rakeu (grobnic) na novem pokopališču. Izdelujem rakvene plošče in okvire za železno ograjo le iz najboljšega trdega, za zimo trpežnega kraškega, repentaborskega in dalmatinskega marmorja, ne pa iz nabrežinskega, ki ga vpeljavajo in ki za zimo ni stanoviten. Vae izdelujem solidno in za zimo trpežno po najnižjih cenah. Imam veliko zalogo prav umetno izdelanih nagrobnih spomenikov iz švedskega črnega granata in belega laškega carrarskega marmorja ter iz trdega kraškega kamena in jih prodajam po jako nizkih cenah. V zalogi imam tudi nagrobne okvire lastne iznajdbe, ki jih izdelujem že 13 let in za katere le j*az lahko dam garancijo in ki se ne dobivajo nič več pri grobokopu, nego samo pri meni. z odličnim spoštovanjem Ignacij Č^merutk kamnoseški mojster In sodni izvedenec Komenskega ulico štev, 26 v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoilemiek. Lartnina in tisk aN aro dne bakarne*. 736381