GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
ZA PTUJSKI OKRAJ
UREDNIŠTVO W UPRAVA PTUJ. MLO. U. NADSTR. - ItLtfON 8T. 15«
ČEKOVNI RAČUN PRJ NAKUDNI BANtU PTUJ SIbV. Mi-90322^
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK V R A B L JOZ£
ROKOPISOV NË VRAČAMO	r- TISKA MARIBORSKA TISKARNA
Štev. 47 — Leto V.
PTUJ, 21. novembra 1952
Cena din 8.—
Po VI. kongresu naših žena
Ptuj, 18. novembra (S. V.)-
V soboto, 15. novembra, so
veliko linionsko dvorano v
Ljubljani napolnile žene-dele-
gatke iz vseh krajev Slovenije,
da bi na svojem kongresu v
imenu zavednih žena Slovenije
poročale o uspehih organizacije
AFŽ, o mišljenju, težnjah in
zahtevah na vseh področjih
dela, ki pomeni polno uveljavi-
tev žene, graditeljice srečnega
življenja.
Organizacijo AFŽ iz ptujske-
ga okraja je zastopalo 38 dele-
gatk. Med predstavniki oblasti
ki so se udeležili kongresa, je
bil naš priljubljeni ooslanec
tov. dr. Jože Potrč.
vas, da ponesete s tega kon-
gresa trdno zavest, da je borba
za socializem sicer težka, da pa
ie edina pot za boljše življenje
vseh nas in da je od razvoja
našega gospodarstva, od stalne
rasti materialnih osnov odvisna
sreča naše družine in naših
otrok, odvisna tudi neodvisnost
in svoboda na§e domovine. Mi-
slim, tovarišice, da so narodi in
še posebej me žene Jugoslavije
resnično lahko srečni, da ima-
mo za voditelja našega tovariša
Tita, ki v konceptu naše borbe
za zgraditev socializma nikdar
ni pozabil vloge, ki jo ima ¿ena
Vse se dobro spon.jnjate, da je
bil tov Tito tisti, ki je že med
vojno dajal ženam priznanje za
njihovo herojstvo, da je maršal
Tito tisti, ki je na vseh .laših
kongresih dajal smernice, pod-
poro, kritiko in pohvale za naše
delo On je tisti, ki je tudi na
VI kongresu ZKJ poudari! naše
uspehe, pohvalil zavednost in
nas pozval k nadaljnjemu delu
Smatram, tovarišice, da ie naša
dolžnost, da na svojih delovnih
mestih z delom, ki je pred na-
mi, odgovorimo tej zvestobi
naše Zveze komunistov in na¡Áe-
ga tovariša Tita do žena z na'>o
aktivnostjo, z našo borbenostjo!
Naj živi ZKJ in tov. Tito!«
Žene, graditeljice socializina,
se bodo borile za srečno bodoč-
nost z vztrajnostjo, požrtvoval-
nostjo in hrabrostjo borcev-
partizanov in tako dajale zgled
svojim tovarišicam v zasužnje-
nem slovenskem ozemlju: Trstu,
Koroškem. Tako vero so izpo-
vedale tovarišice, ki so .se iz
Trsta, Gorice in Koroške udele-
žile IV. kongresa AFŽ Slovenije,
ki svobodna ob drugih republi-
kah Jugoslavije daje borbeni
zgled vsemu naprednemu svetu.
Socialistična žena Jugoslavije
bodi ženam v svetu lik borbene
žene, ki se svobodno uveljavlja
in ustvarja srečno življenje.
Enakopravnost žena še ni v celoti
uveljavlfefia
četrti kongres AFŽ je izredno
važen zgodovinski dogodek, ki
beleži delavnost naših žena v
borbi za srečnejšo bodočnost in
poudarja važno vlogo žene pri
Izgradnji socializma, ki daje
ženi polno socialno zaščito in s
tem enakopravnost na vseh
področjih dela.
Ker smo še vedno v dobi bor-
be za izgradnjo socializma, je
moral kongres najprej poudariti
nujnost borbe za demokratič-
nost, v kateri bo enakopravnost
žena docela uveljavljena.
V pozdravnem govoru je član
Zveze komunistov Slovenije
tov. Stane Kavčič poudaril, da
so med nami še ideje, ki ni-
majo ničesar skupnega z dejan-
skimi socialističnimi odnosi, z
enakopravnostjo žena. So pa to
deloma posledice preteklosti,
deloma pa nerazumevanja ne-
katerih naših ukrepov, kapitu-
lacije pred trenutnimi težavami,
s katerimi se mora boriti vsa
naša družba in ki imajo tudi
svoj konkretni odraz v odnosu
do žene, do njenega položaja v
družbi, njene zaposlitve ter
njenih življenjskih in ostalih
pogojev.
Prav ob vprašanju polne uve-
ljavitve žene v javnem življe-
nju, ki sprošča in ščiti tudi nje-
no privatno življenje, življenje
zakonske žene in matere, je
kongres analiziral nekaj 7elo
važnih vprašanj.
Eno prvih vprašanj, ki je v
nasprotju s staro miselno.stjo.
je nujnost spoznanja in zahteva
da se žena vključi v politično
življenje. Žena-delavka in žena-
mati sta tako važen člen druž-
benega življenja, da morata
nujno sodelovati pri urejanju
tega. Žene ne smejo nastopati
kot prosilci, ampak morajo so-
odločati v vseh vprašanjih go-
spodarskega in političnega živ-
ljenja. Žena mora sodelovati z
ljudsko oblastjo, katere sestavni
del je.
Borbenost, ki je bila porojena
v socialni zasužnjenosti, _ mo-
ra še vedno nadaljevati. Ha/.um-
Ijivo je, da bi se mogla žena
prav uveljaviti le, če r iume
svoje dolžnosti in pravice. Zato
je Vida Tomšičeva, predsednica
Centralnega odbora AFŽ Jugo-
slavije, poudarila važnost ideo-
loške vzgoje žene.
Ženam je potrebna tudi politlčfia razgfecfanosf
v tem pogledu morajo žene
najprej obračunati z miselnostjo
svoje stalne zapostavljenosti in
stalnega čakanja, da bi jim vsa-
kodnevno dejansko enakoprav-
nost priboril kdo drugi, žene
morajo razumeti, kje so demo-
kratične sile napredka, sile so-
cializma, dodati morajo svoje
sile in se potruditi, da bodo plo-
dovi dela bogati. Take plodove
dela pa omogoča politična raz-
gledanost. Ob tej bodo žene tudi
v celoti izvršile svoj del mate-
rinske dolžnosti. »Ni dovolj, da
otroka redimo in negujemo, za
otroke si bomo priborile tak
svet, kjer bodo lahko resnično
in trajno srečni,« pravi tov.
Tomšičeva. Prav ob tem pravi
še naprej tov. Tomšičeva, da ob
delu za politično aktivizacijo
žena naletimo ne samo na ob-
jektivne ovire, ki jih predstav-
lja zaposlenost žena in relativno
zaostalo gospodinjstvo, ampak
tudi na namerno na to področ-
je usmerjeno javno in tajno
propagando, ki pa jo širijo često
ne samo ljudje, ki so nam za-
vestno sovražni, ampak tudi
marsikateri sicer dobronameren
državljan in državljanka. Gre
za tiste znane parole o tem, da
je žena za kuhinjo, gospodinj-
stvo in otroke. Gre za pretirano
poudarjanje materinstva kot
edino ženskega vprašanja, ne pa
hkrati družbenega vprašanja.
Poleg tega pa se malo bolj sra-
mežljivo sicer širijo nauki o po-
trebi poslušnosti žene možu itd.
Reakcionarna duhovščina s škofi
na čelu se v zavitih citatih ver-
skih resnic obeša na kolo raz-
voja, upira znanosti in se di-
rektno bori proti aktivni vlogi
žene v družbi. Toda teh liudi
ne skrbe naše matere in naši
otroci, marveč njihove pozicije,
njihova politična moč, skrbi jih
dejstvo, da tudi naše žene vsak
dan bolj spregledujejo njihove
nakane in da gre naš razvoj ne-
zadržano naprej. Zlasti kmeč-
kim ženam je treba razložiti, za
kaj gre pri skrbi reakcionarne
duhovščine za moralo v družini
in proti vmešavanju v politiko.
Treba jim je razložiti, da jim ne
gre za vero, ki je slej ko prej
zasebna stvar posameznika, ne
za človeka, gre le za borbo za
ohranitev njihovega položaja ra
račun nevednosti in zaostalosti
nagega ljudstva.
Ko je Vida Tomšičeva govo-
rila o nujnosti ideološke pre-
vzgoje, o ustvaritvi trajne sreče
za naše otroke in je poud.îrila
skrb naše države za žene, izka-
zane med drugim tudi z mate-
rialnimi izdatki, saj že danes
daje naša država 40 milijard sa-
mo za otroški dodatek, o ogrom-
nih vsotah za zdravstveno za-
ščito vseh državljanov, posebej
pa še mater in otrok, niti ne
govorimo, je prav z vidika ideo-
loške prevzgoje važno vpraša-
nje, ki ga morajo žene same re-
šiti: kako čimprej doseči =rečo
za naše otroke? Sredstva za
ustanovitev boljšega življenja
našim otrokom, našim družinam,
so v naših rokah! Ustvarjamo
jih s svojim delom. Dvigniti mo-
ramo produktivnost dela, na
svojem delovnem mestu se 'no-
ra žena boriti za večji produkt
za racionalnejše izkoriščanje
strojev, za zmanjšanje stroškov
proizvodnje. Žene-kmetice mo-
rajo izboljšati način gospodarje-
nja, kar pa omogočajo predvsem
kmečke zadruge.
Iz poročila Vide Tomšičeve
moremo posneti v glavnem vi^e
naloge napredne žene in spo-
znati tudi vse prednosti, ki jih
izvršene naloge uveljavijo.
Resnica je, da bodo napredne
žene Slovenije uspele v svoji
borbi in zajele polno življenje
zase in za svojo družino, če jih
bo ob vsem delu krepila ljube-
zen do domovine, kar je izredno
lepo povedala ptujska delegatka
tov. Kanclerjeva.
Ob ideološki prevzgoji žene
ob nujnosti sodelovanja t ljud-
sko oblastjo je kongres pregle-
dal vse dosežene uspehe na
področju borbe za enakoprav-
nost. Prav zaradi komplicirane-
ga življenja ženske, ki je de-
lavka, mati in gospodinja ob-
enem, so vsa poročila, ob glav-
nih poročilih tov. Ocepkove,
Koržetove in Tomšičeve načel-
no analizirale vprašanja v ^vezi
z zaščito in prevzgojo žena: na-
čin zaposlitve žena, delovni čas,
pomoč pri gospodinjstvu, vzgoja
otrok, izobrazba žena na sploš-
no, njeno kulturno udejstvo-
vanje.
Resne utemeljitve, načrti de-
legatk razodevajo delovno spo-
sobnost in resnično stremljenje
naših žena po napredku, po
srečnem življenju.
Socialistična zveza žena
Ko Je Vida Tomšičeva zaklju-
ïila svoje poročilo s predlogom,
naj bi se organizacija AFŽ v
bodoče imenovala Socialistična
zveza žena, je žela splošno o<1o-
bravanje, ko je povedala: »Po-
zivam vas, da bi naš kongres
pomenil končno likvidacijo za-
ostale miselnosti o tem, da žene
niso za politiko, da ni naše me-
sto v javnem, gospodarskem in
političnem življenju. Pozivam
Akademija za Dan republike
Ptujsko prebivalstvo tovariško vabimo na
AKADEMIJO za Dan republike, ki bo v petek
28. novembra t. i. ob 19. uri v Ptuju v dvorani
Titovega doma z obsežnim programom.
Mestni odbor OF, Ptuj.
Idravsîvenowzgojni tečaji Ш so
^ okrafu v polnem teiiu
Ptuj, 19. nov. (LP). V nedeljo,
dne 16. novembra L i. so se v ve-
čini šol v okraju nadaljevala
zdravstvenovzgojna predavanja za
sedemnajst- in osemnajstletna de-
kleta, ki bodo obvezno obiskovala
skozi 2 zimi po 5 mesecev tečaj
RK, da bodo sposobna za zdrav-
stveno in zaščitno vsakdanjo po-
moč na vaseh in ko se pokaže za
to izredna potreba. Kot prvič in
drugič je prišla tudi tokrat pravo-
časno na predavanje večina deklet
iz oddaljenih in bližnjih naselij
ter vasi. Zavedajo se vrednosti
tečaja RK za njihovo zdravstveno
in prosvetno izpopolnitev ter uspo-
sobitev za družinske in družbene
življenjske naloge v mir« in v
obrambi naše domovine pred mo-
rebitnim napadom zunanjih so-
vražnikov.
Nekaj deklet je zamudilo prvo
uro predavanje tega dne, nekaj
pa jih pogrešajo že od začetka,
ker še sploh niso prišla ali pa so
izostala po prvem predavanju
Со1ол'о ni Ј35П0 tem dekletom sa-
mim niti njihovim staršem, da
bodo morale tečajnice ob koncu
."^зја obvladati določeno teore-
tično znanje in praktične sposob-
rcsij in da bo njihov uspeh v
marsičem odvisen tudi od priha-
janja na predavanja ter discipli-
niranosti v tečaju. Da bodo učni
uspehi zagotovljeni in da bodo
absolventinje tečaja potem za vas
in za vso našo domovino res pred-
stavljale kolektiv važnih zdrav-
stvenih aktivistk, je zakonito za-
gotovljena upravi tečaja vsa po-
moč s strani ljudske oblasti, RK
in JLA, pa tudi kazenski ukrepi v
primerih, kjer bodo potrebni.
Glede na potrebno sodeloyanje
med upravami tečajev in ljudsko
oblastjo. RK ter JLA so v nedeljo,
16. septembra t. 1. obiskali nekaj
tečajev v okraju zastopniki okraj-
nega odbora RK, JLA in okraj-
nega odbora OF ter so ugotovili,
da je pomoč in sodelovanje ko-
ristno zlasti v primerih, kjer
uprave tečaja, občinski odbor in
kolektiv predavateljev niso dovolj
odločni, da bi odpravili pojav ne-
opravičenega izostajanja s tečaja
ir zagotovili popoln uspeh tečaja
s 100% udeležbo, kvalitetnimi pre-
flavanji ter razumljivo prakso.
Ugotovili so, da je to nedeljo tako
v Markovcih, kot Gorišnici, Pod-
gorcih, Veliki Nedelji, Ormožu in
Zavrču izostalo s tečaja 3—13
deklet že 1—3-krat, na kar pa še
občine niso takoj reagirale na
škodo deklet samih kot na škodo
celotnega tečaja. V večini pri-
merov so se uprave tečaja zado-
voljile z administrativnim sporo-
čilom občini, kdo ne prihaja na
tečaj, namesto da bi od teh zahte-
vale, da se takoj pobrigajo za
vzroke izostankov in tudi za kaz-
novanje v primerih, kjer je to po-
trebno Markovskemu občinskemu
odboru je gotovo jasno, zakaj ne
prihajajo 3 dekleta, gorišniškemu.
zakaj ne prihaja Reberc Marija
ali Fištravec Frančiška iz Mure-
tinc, podgorskemu, zakaj ne pri-
haja Zvegla Marija ali Petek Ana
iz Bresnlce, kakor mora biti znano
občinskemu odboru Velika Nede-
lja, Ormož ali Zavrč, zakaj ne pri-
hajajo na tečaj nekatera dekleta
z njihovega področja. Izgovori na
neobveščenost glede obveznosti pri-
hajanja na tečaj, domača opravila,
gostija, pogrebe znancev itd, ne
morejo opravičevati izostanka. Na-
sprotno s temi primeri pa je treba
omeniti primere deklet v Ormožu
in drugod, kjer so se sama prija-
vila na tečaj, čeprav občinska
evidenca njihovega letnika ni za-
jela. Izostajanje s tečaja predstav-
lja za dekleta gotovo večjo škodo
kot jo predstavlja upravna kazen
1500 in 2000 din, ki je bila izre-
čena v primeru Toplak Kristine in
Vidovič Hedvike iz Ptuja, ki sta
si domišljali, da za njiju ne ve-
ljajo iste dolžnosti kot za ostale
njune sovrstnice.
Poleg nekaterih začetnih slabo-
sti tečajev RK pa se da z veseljem
ugotoviti, da so mnogi upravi-
telji tečajev vzorno uredili admi-
nistracijo tečaja, kot sta to r.a-
pravila n. pr. tov. Škender v Mar-
kovcih in tov Rauter Mirko v
Gorišnici ter upravnica tečaja v
Ormožu Marsikje so posrečeno
izbrali predavatelje za tečaja, upo-
števajoč izkušnje, da so bili
uspešni tečaji, kjer so tečajnice z
zanimanjem poslušale predavatelje,
kjer so si zapisovale najvažnejše
ter st snov predavanj prihranile
za praktično delo po tečaju. Kjer
je izbira predavateljev in njihovo
sodelovanje ter sožitje oneinogo-
čeno z medsebojno nespravljivost-
jo glede na nerešena malenkostna
vprašanja kot n. pr. pri Vel-ki
Nedelji, tečaj po njihovi krivdi
ne bo dosegel usr"^ha. Drugače-ie
tam. kjer se vsi skupaj zavedajo,
da je od njih odvisno, kakšeii
zdravstveni aktiv bo imela ta ali
ona vas in kako zaščito in obram-
bo bo pomenil ta aktiv za ljud-
stvo v slučajih, ko bo ta potreb-
na Od n.iih je odvisno nolea: osta-
lega, kaj bodo oomen'la dekleta
no tečaju za nolitični, go^nodarski
in kulturni dvig na vaseh.
Začetne težave in nepravilnosti,
ki bi kakorkoli ovirale napredek
in uspehe tečaja, bodo morale
'-•H odpravljene, sicer uspehi ne
boilo dostojni žrtev, ki jih vlaga
liudsVa oblast za izobrazbo kmeč-
kih deklet Temu bo mnogo pri-
pomoglo tudi posvetovanje s pred-
stavniki oblasti, RK in JLA na
terenu samem, kjer ne bi že
up'-ava tečaja s pomočjo lokalnih
organov oblasti in predavateljev
mogla rešiti raznih vprašanj in
predlogov.	^
V strniš^ii bodo nred
29. novembrom odnrli
novo dvorano 7л kulturne
Stmišče. 18 nov. (F 2.). Grad-
beno podjetje »Gradiš« v Strni-
šču bo v nekaj dneh končaio
dela pri gradnji in ureditvi ve-
like moderne dvorane, ki bo
služila za kulturne prireditve,
iftofasno pa bo v njej menza
za delavstvo.
Dvorana bo spreiela veliko
število občinstva, da be pro-
blem prostorov za kulturno-
prosvetno delo v Strnišču kont-
no rešen.
Krajevni odbor ZB v Strni-
.ŠĆU pripravlja glede na otvori-
tev dvorane ter na Dan repu-
blike otvoritveno proslavo s
kulturnim programom Sodelo-
valo bo tudi novo ustanovlje-
no kulturno-prosvetno društvo
»Svoboda« v Strnlšču.
¥
Tekmovanje v i^ast
V. konnresa IЈЛЈ med
stmišče, 16 nov (Fl) Mla-
dina Stmišča je pred kratkim
na mladinski konferenci, kateri
so prisostvovali tudi zastopniki
ostalih mladinskih aktivov ob-
čine Hajdina, sprejela tekmo-
valni načrt za tekmovanje na
čast V kongresa LMJ Mladina
bo tekmovala v vseh panogah,
predvsem pa v delu med kmeč-
ko mladino Posebno tekmoval-
no točko predstavlja tudi ob-
veza o vključitvi čim večjega
števila mladine v kult prosv.
društvo »Svoboda« v StraiščiL
VAL PROTIJUGOSLOVAN-
SKIH PROVOKACIJ je spet
zajel anglo-ameriško cono. Naj-
prej je jugoslovanska vojaška
uprava v Kopru sporočila, da je
znani iredentist in sovražnik
r.sega, kar je slovanskega, trža-
ški škof Santin prepovedal dve-
ma istrskima slovenskima du-
hovnikoma izvrševati cerkvene
obrede, ker sta se udeleži-
la skupščine Ciril-metodovskega
driištva slovenskih duhovnikov
v Ljubljani. To je samo eno od
mnogih ustrahovalnih prijemov,
H katerimi skuša slovenske in
hrvatske duhovnike vpreči v
iredentistični voz ter ga usme-
riti proti Jugoslaviji in njeni
ljudski oblasti
Po vesteh iz Trsta so italijan-
ski funkcionarji, ki so v duhu
londonskih sklepov prevzeli ve-
čino upravnih mest v anglo-
ameriški vojaški upravi, skle-
nili, da čimprej uveljavijo itali-
janščino kot uradni jezik na
tem področju. Slovenščine ie
tudi dosedanja anglo-ameriška
vojaška uprava m nič preveč
spoštovala. Toda italijanski ire-
dentisti skušajo zapostaviti tudi
angleščino, v «citeri so dislf'
izdajali vse uradne spise za
cono »Л«. Italijanski funkcio-
narji izdajajo sedaj svoje akte
v italijanščini z britanskim pre-
vodom, a ne, kot je bilo dosle.i,
v angleščini z italijanskim pre-
vodom. Vrste se tiidi napadi
italijansko-iredentističnega ti-
ska na dosedanjo »strpnost«
Američanov in Angležev do slo-
venščine, četudi vemo, da se
tudi 2 njo ne morejo posebno
ponašati.
GENERALNA SKUPŠČINA v
zadnjih sedmih dneh ni storila
kakršnega pomembnejšega ko-
raka naprej. Vprašanje, kakò
rešiti vprašanje vojnih ujetni-
kov na Koreji, je še vedno od-
prto. Nagrmadili pa so se na-
črti in priporočila. Nekateri
predlagajo, da naj bi ujetnike
takoj po podpisanem premirju
spravili na nevtralno področje,
od koder bi jUi posebne re-
patriacijske komisije navtralnih
držav po njih lastni želji spra-
vile v ono državo, v katero si
žele. Indijski predlog povezuje
to vprašanje s sklenitvijo pre-
mirja na Koreji, pri čemer za-
hteva, da naj se pri tem rav-
najo po določbah ženevske kon-
vencije, brez uporabe sile in
pritiska na ujetnike, repatria-
cijska komisija pa naj obstaja
iz onih nevtralnih držav, ki so
jih boreče se stranke kot take
priznale že v Panmundžomu.
Ameriška delegacija je te
predloge odklonila, ker rd dolo-
čen datum sestanka repatria-
cijske komisije, pa tudi zaradi
tega, ker predlog predvideva
sestanek komisije, četudi bi v
premirju ne rešili vseh vpra-
šanj. Američani žele imeti v ce-
loti čiste roke, preden bi pri-
čeli pogajanja okrog ujetnikov
SZ in njeni sateliti pa še vedno
vztrajajo na načelu prisilne re-
patriacije. četudi je pričela po-
sebna komisija osmih držav
proučevati vse dosedanje pred-
loge za rešitev korejskega vpra-
šanja, pa ne kaže, da bi iz njih
lahko izvlekla še kakšen »kom-
promisni predlog*, ki bi n. pr
ugajal i Američanom i Sovje-
tom.
Dolge razprave trajajo tudi v
posebnem političnem odboru,
kjer je večina držav obsodila
rasno zapostavljanje v Južno-
afriški uniji. Skrbniški in prav-
ni odbor obravnavata vpraša-
nje, kdaj lahko kako do sedaj
nesamoupravno ozemlje postane
v resnici samostojno, pa tudi
način, kako bi domačini lahko
prišli v neposredne stike s po-
sebno komisijo OZN, ki spreje-
mat poročila od držav skrbnic,
t. j. od nekdanjih kolonialnih
sil. Združeni narodi ne prizna-
vajo kolonij, imenujejo jih ne-
samostojna ozemlja, toda nek-
danje kolonialne sile, ki sedaj
upravljajo ta ozemlja kot skrb-
nice, režima še niso izpremenile.
EVROPSKI PARLAMENTI so
spet oživeli. Britanski Sped
nji dom je potrdil vladin načrt
o denacionalizaciji tovornega
cestnega prometa, ki so ga svoj
čas podržavili laburisti. Vlada
sedaj namerava predložiti tudi
denacionalizacijo jeklarske in-
dustrije. Zahodnonemški
Bundestag je odklonil predlog
sedanjega vladnega predsednika
dr. Adenauerja, da bi o po-
trditvi splošnih pogodb s Fran-
cijo, Veliko Britanijo in ZDA, s
katerimi so se te odpovedale
dosledni zasedbi Nemčije ter
dale sedanji vladi bolj svobod-
ne reke, kakor tudi o zahodno-
nemški vključitvi v zahodno-
evropsko obrambno skupnost,
razpravljali čimprej. Znamenje,
da so se poleg socialdemokratov
uprle preveliki hitrosti Aden-
auerjeve krščansko-demokratske
stranke tudi še ostale sile!
Francoski parlament tare
letošnji proračun. Finančno-
proračunska komisija parla-
menta je odbila vladin načrt
proračuna V Italiji skuša
demokrščanska stranka najti
poti z novim volilnim zakonom,
ki bi ji zagotovil dosedanio ve-
čino v parlamentu. S sred-
njega Vzhoda ni čuti nič po-
sebnega, v afriški koloniji K e -
ni ji pa britanske oblasti še
nadalje »čistijo« zamorske vasi
ljudi, ki so bili v stikih s tajno
organizacijo »Mau-mau«.
Toda omeniti moramo še va-
žen dogodek v državi naših juž-
nih sosedov, v Grčiji. Na
parlamentarnih volitvah je ne-
pričakovano zmagal z veliko
večino poslanskih mest ma-^šal
Papagos, vodja desničarsko
usmerjenega gibanja »zbiranje
grškega naroda« Sicer ni pri-
čakovati kakršnih koli izpre-
memb v bodoči grški zunanji
politiki, prišlo pa bo do »urad-
nega* odklona v desno v notra-
njih zadevah. Iz ZDA poro-
čajo o sestanku Trumana z bo-
dočim predsednikom ZDA Eisen-
howerjem, na katerem so se do-
menili o izročitm držarmih po-
slov bodoči republikanski vladi.
Stran 2
»PTUJSKI TEDNIK*
Ptui, 21, novembra 1952
Elektrifikacija vasi -
velik načrt Združenih narodov
Na zasedanju Ekonomske ko-
misije ZN za Evropo 1. 1950 v
Ženevi je Jugoslavija dala po-
budo za pospeševanje eleklriii-
kacije vasi v vseh delih sveta.
Pred nekaj dnevi je posebna
komisija nad 30 strokovnjakov
iz dvanajstih evropskih držav,
ZDA in Kostarike začela v Že-
nevi z velikim delom pri ob-
delavi tozadevnega načrta ZN.
Najvažnejši cilj tega obsež-
nega programa lahko zajamemo
v štirih glavnih toikah: 1. dvig
proizvodnih sil velikega dela
ljudi, ki se danes v svetu ba-
vijo z obdelovanjem zemlje in
njihovega življenjskega standar-
da; 2. nuđenje čimvečjih mož-
nosti kmetijstvu, da izrabi pred-
nosti, ki jih nudi elektrifikacija;
3. realizacija prihrankov pri iz-
vedbi elektrifikacije in 4. razši-
ritev trgovine in industrijskih
naprav in tovarn, ki proizvajajo
naprave za elektrifikacijo.
Odgovornost za praktični del
izvedbe tega načrta je poverjena
posebnemu komiteju za elek-
trično energijo pri Ekonomski
komisiji ZN za Evropo. Komite
je izdelal program in zahteval
pomoč Organizacije ZN za kme-
tijstvo in prehrano in Uprave
ZN za tehnično pomoč ter od
ministrstev posameznih vlad in
preko njih od važnejših pod-
jetij.
V vseh fazah tega programa
ZN je poudarjena osnovna po-
treba skupnega izkoriščanja
vseh izvorov električne ener-
gije, da bi bil načrt za elektri-
fikacijo čim uspešneje izvršen.
V prvi fazi je evropska Eko-
nomska komisija ZN izdelala
študijo s ciljem, da bi na pod-
lagi izkušenj evropskih držav
pomagala gospodarsko slabše
razvitim državam, glede upo-
rabe modernejših metod pri
ustvarjanju pravilnega tehnič-
nega razvoja proizvodnje elek-
trične energije, transporta in
razdeljevanja, smotrne izrabe
električne energije v kmetijskih
predelih ter reševanja tozadev-
nih administrativnih in finanč-
nih problemov.
Štirinajst držav je glede tega
razložilo svoje stališče. Iz tega
se odražajo številne in bogate
izkušnje iz elektrifikacije vasi
in različni komplicirani proble-
mi, na katere zadeva elektrifi-
kacija v različnih zemljepisnih
področjih in na različnih stop-
njah gospodarskega razvoja
dotične države. To istočasno
predstavlja tudi drugo fazo, ki
je v glavnem v analizi in sin-
tezi del četvorice strokovnjakov
iz Francije, Švedske. Švice in
Velike Britanije. Ti so letos
14. oktobra začeli v Ženevi re-
alizirati to veliko nalogo. Upra-
va za tehnično pomoč ZN in
Organizacija ZN za kmetijstvo
in prehrano bo finančno pod-
prla to drugo fazo.
27. oktobra so strokovnjaki
za elektrifikacijo vasi iz 15 dr-
žav Evrope, Severne in Južne
Amerike in Azije začeli tretjo
fazo pri izdelavi programa Eko-
nomske komisije ZN za Evropo.
V tritedenskem seminarju so
obravnavali probleme v zvezi
z elektrifikacijo vasi.
Problemi in vsakodnevne iz-
kušnje inženirjev in ekonomi-
stov iz različnih področij bodo
najlažje osvetlili težave tistih
držav, ki sedaj izvajajo elek-
trifikacijo, da bi zadostile po-
trebam in zahtevam svojih ljud-
stev, ki streme k dvigu življenj-
skega standarda in ki vidijo v
elektrifikaciji eno pomembnih
sredstev za dosego Istega,
Po končanem seminarju so
štirje strokovnjaki ponovno pri-
jeli za delo pri pripravljanju
študije ob praktičnem delu pri
elektrifikaciji vasi različnih de-
lov sveta. Objavljanje te študije
v začetku prihodnjega leta bo
predstavljalo četrto fazo v na-
črtu Komiteja za električno
energijo. To bo končna faza,
vendar bo istočasno velik in
važen začetek. V stvari bo štu-
dija nekakšna »filozofija« elek-
trifikacije vasi, ki bo dajala
navodila, kakšne ukrepe je
treba podvzeti in kako jih upo-
rabljati.
Izvoljeni občinski odborniki
so častni funkcionarji ne pa kurirji
Po sedmih letih obsežnega in
odgovornega dela organov ljud-
ske oblasti na podeželju in v
mestu je potrebno neglede na
predstojeće volitve v občinske
odbore povedati javno nekaj
misli o nekaterih pojavih, ki so
bolj škodovali kot koristili ugle-
du izvoljenih lokalnih organov
oblasti.
Pri vsakokratnem prešteva-
nju volilnih listkov je bilo v
okraju'lepo število primerov, da
so črtali nekateri volivci iz vr-
ste kandidatov tiste vaščane, ki
so bili pred volitvami na glasu
kot naj agilne jši in najpožrtvo-
valnejši, vendar ne v smislu,
kakor so od njih pričakovali vo-
livci. Tega niso bili krivi toliko
volivci sami kot uslužbenci kra-
jevnega odbora ali občine ter
okraja, ki pri izvrševanju svo-
jih dolžnosti niso mnogo pomlš-
Ijaüi na dolžnosti in pravice od-
bornikov. Ni čudno, da so bili
ravno odborniki večkrat brez
potrebe na razjiolago vsakomur,
ki si ni znal na terenu sam po-
magati, kair je ustvarjalo videz,
da odbomiško mesto v ljud-
skem odboru ali občini ni čast-
no in da ni potrebno za reše-
vanje važnih trajnih problemov,
temveč da je odbornik upora-
ben za vsako delo, za katerega
nima časa niti uslužbenec niti
kurir ter drugi vaščani. Izvolje-
ne krajevne in občinske odbor-
nike so vedno poiskali in našli
uslužbenci vseh sektorjev OLO,
ko je bilo treba kazati novincu
pot, ko je bilo treba raznašati
razna vabila, pozive, obvestila,
plačilne naloge itd'., našli so jih
finančni organi, ko je bilo treba
izvrševati razne uradne posle
(rubeže, prodaje, popise in diru-
go) v navzočnosti priče. Našli
so jih organi LM, ko so jim
bile potrebne priče pri raz-
nih službenih poslih. Skratka,
našli so jih vsi, ki so v kraju
potrebovali tako ali drugačno
pomoč. Pri volitvah pa so bili
potem črtani zato, ker so hodili
z rubežem za pričo ali ker so
prinašali razne Mstke, tretji zo-
pet zato, ker so šli skozi vas z
organi LM kot priče pri preis-
kavi itd. Volivci kot uslužbenci
in organi javne varnosti več-
krat niso razumeli vloge in
dolžnosti odbornikov ljudskega
odbora ali občine, saj so priso-
jali funkcijo priče pri razmli
opravkih le odbornikom mesto
vsakemu vaààanu volivcu, ena-
ko pa funkcijo kurirja, mesto
ljudem, ki jim je to edina in
glavna naloga.
Potrebno bo vsaj v bodoče
pri novoizvoljenih občinskih
odbornikih i^i^tevati, da je
mesto odbornika res častna
funkcija v ljudski oblasti, ki je
potrebna za reševanje važnih
lokalnih političnih, gospodar-
skih, socialnih, kulturnih in
varnostnih problemov v druž-
beni ureditvi, kjer se bije na
vsakem koraku borba proti bi-
rokratizmu in dirigiranju od
zgoraj brez upoštevanja lokal-
nih faktorjev. Za opravljanje
kurirskih poslov niso potrebne
posebne politične in moralne
kvalifikacije voljenih organov.
Priča je lahko v naši domovini
vsaki volivec, ki so mu znane
razmere v kraju, ne samo volje-
ni organi oblasti.
Upamo, da bodo v bodoče to
upoštevali tudi nameščenca ob-
čin in OLO in da ne bodo več
tako izbirčni pri enostavnih,
poslih kot so bill preje, med
tem ko so na drugi strani več-
krat sami reševali važnjejša
vprašanja, ki so bila res po-
trebna pomoči in sodelovanja
izvoljenih organov ljudske obla-
sti.	V. J.
Letošnje zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov v novi palači v New Yorku.
Med obrtniki in svobodnimi poklici
|e več zaostHnknrjev davka
Ptuj, 19. novembra (LP). Na
današnji seji je razpravljal
mestni občinski ljudski odbor
(MOLO) med drugimi gospo-
darskimi vprašanji tudi o mest-
nem proračunu, o kreditih ter
gospodarskem računu nekaterih
svojih podjetij in njih združit-
vi. Na dnevnem redu seje pa
je bilo tudi vprašanje dolžni-
kov večjih zneskov davka na
dohodek, ki so večinoma iz
vrst obrtnikov in svobodnih
poklicev.
Po temeljiti razpravi o vseh
vprašanjih dnevnega reda so
razpravljali odborniki tudi o
zmožnostih dolžnikov davka ter
končno sklenili, da se od teh
dolžnikov takoj izterja nepla-
čana dohodnina. Davkoplače-
valci, ki so v redu poravnali
vse svoje družbene obveznosti,
zlasti delavci in nameščenci, so
odločno proti kakršnikoli po-
pustljivosti mestnega odbora
napram posameznikom, ki z ne-
plačevanjem svojih davčnih ob-
veznosti onemogočajo redno iz-
vrševanje mestnega proračuna
ter izpolnjevanje gospodarskih
in socialnih obveznosti.
Dolžniki najvišjih zneskov
so: Minoritski samostan Ptuj
309.500,— din, Kogovšek Rado,
prevoznik Ptuj, 122.000,— din,
dr. Sluga Jurij, odvetnik Ptuj,
53.000,— din, Esih Franc, sobo-
slikar Ptuj, 42.863,— din, Ro-
zenfeld Anton, Cankarjeva uli-
ca, 40.069,— din, Žilavec Nežka,
Ptuj, 40.000,— din, Tobias Jan-
ko, odvetnik Ptuj, 37.960,— din.
Cerkev minoritov Ptuj 23.640,—
din, Vidovič Franc, Sp. Breg,
29.763,— din, zraven njih pa še
nad 20 ostalih dolžnikov iz III.
in IV. oblike, ki dolgujejo po
6000,— do 18.000,— din. '
Na današnjem dnevnem redu
je bilo tudi poročilo o seji go-
spodarskega sveta ter razprava
o bodočem delu šiviljske delav-
nice, barvarne, žage, mizarske
in ključavničarske delavnice
ter njihovih gospodarskih pro-
blemih v zvezi z rentabilitet-
nim računom.
V času do izvolitve novega
občinskega odbora bo sedanji
odbor uspešno rešil še več pro-
blemov, kot jih je uspešno re-
ševal ves čas doslej ter s tem
opravil svojo častno nalogo in
dolžnost napram družbi delov-
nih ljudi mesta Ptuja.
Vsi sidl^rp na| yn'in'e'o keipr'a
Poziv gospodarskega sveta pri
ptujskem OLO na zimsko akci-
jo za zatiranje ameriškega ka-
parja je naletel na zaskrblje-
nost sadjarjev in kmetovalcev
na področjih tistih KZ, ki po-
menijo za svojo okolico le trgo-
vino, ne pa tudi organizacijo
kmetovalcev za borbo proti sad-
nim škodljivcem. V prejšnjih
letih so se prepričali, da ne
sprejemajo njihovi poslovodje
in upravni odbori navodil za
koristne akcije s čutom odgo-
vornosti za škodo, ki nastaja za-
radi pomanjkljivega zatiranja
škodljivcev. V nekaterih krajih
se sadjar j i-kmeto vaici zadovo-
ljijo s tem, da se za njihove
sadovnjake nikdo ne briga in
da s Čiščenjem in škropljenjem
drevja niso imeli skrbi ter stro-
škov, dočim je na drugi strani
o vsem tem veliko diskusije, le
da nikdo resno ne pristopi k
praktičnemu delu.
Da se ne bi v Halozah ali
Slovenskih goricah tudi po tej
zimi vpraševali za krivcem, da
ta akcija ni uspela in da je po-
ziv OLO naletel na gluha ušesa,
bodo v večini naselij takoj imeli
predavanja o kaparju, sestavili
bodo ekipe, ki bodo pregledale
vse sadovnjake in določile, ka-
tera drevesa je treba podreti in
katera očistiti in škropiti, nakar
bodo kmetovalci sami opravili
to delo, ki bo končno zopet pre-
kontrolirano. Te ekipe, ki jih
bodo sestavili v sporazuma s
KZ in občino, bodo tudi poskr-
bele, da bodo usposobljene za
akcijo vse razpoložljive škropil-
nice ter da bodo KZ pravočasno
poskrbele za zadostne količine
škropiv. Nedvomno se vsak sad-
jar-kmetovalec zaveda ogromne
škode, ki nam jo je doslej po-
vzročil kanar, in se bo res-
neje zavzel za rešitev še obsto-
ječega sadnega drevja ter ob-
varoval naše gospodarstvo pred
še večjo škodo.
Potrebno bi bilo, da bi ^kipe
sporočale ja\'nosti v časopi'^ju
in v.pi. kraievno običajen način,
k^Vo	uspeva izvajanje te
akcije, saj je tozadevno dovolj
izkušenj, da dobrim ekipam
rade sledijo še druge in da
ljudstvo odločno zahteva, da se
izvršijo te naloge s potrebno
resnostjo in čutom odgovorno-
sti. Potrebno bi bilo tudi v ča-
sopisju dajati navodila glede iz-
ločanja in čiščenja okuženega
drevja, tako da bo ves propa-
gandni aparat sodeloval pri tej
gospodarsko važni akciji, ne pa
da bi se zadovoljili le s par ne-
kontroliranimi okrožnicami in
navodili, kot je to bila navada
v času birokratičnega dirigira-
nja iz centra.
Vedno ne bomo ,butali'' stanovanjskih h šic
Ptuj, 15. novembra (LP) Spo-
ročilo Narodne banke FLRJ,
centrale za Slovenijo v Ljublja-
ni, da ne more kreditirati tako-
zvanih »butanih« hiš, je izzvalo
zlasti med delavstvom in na-
meščenstvom, ki je dovršilo ali
pa začelo s takimi graditvami,
živahno diskusijo, ker smatra,
da je odklonilni odnos NB do
takih hiš v nasprotju s sedanji-
mi možnostmi graditev hišic iz
opeke in začasno neskladen z
delavskimi interesi. Vsaka de-
lavska in nameščenska družina
je namreč glede na dosedanje
pomanjkanje zidne opeke kakor
tudi glede na njeno visoko ce-
no, stremela za tem, da opravi
čimveč dela sama in da vloži v
graditev čimveč takega materi-
ala, ki je na razpolago v zadost-
ni meri in za katerega niso po-
trebna tako visoka kreditna
sredstva. S tem se je odražala
skromnost tukajšnnh delovnih
ljudi, ki so se zadovoljevali z
razmeroma nizkimi krediti, na
drugi strani pa resna volja, z
razpoložljivim materialom in z
izredno požrtvovalnost,^o poma-
gati sebi in ljudski oblasti pri
reševanju stanovanjske stiske,
ki je v Ptuju zelo občutna. Ta-
ko je zrastlo v bližini Ptuja in
po vaseh v okraju već družin-
skih hišic, vrsta pa jih je še ne-
dovršenih zaradi čakanja na
kredite.
Gospodarski svet OLO Ptuj
se je zavzel za prizadete v zvezi
s tem sklepom in pojasnil NB,
da njen odklonilni odnos proti
butanim hišicam prizadeva
predvsem delavske družine, ki
jim brez zaprošenega kredita ni
mogoče končati začete graditve.
Pojasnil je tudi NB vsa tehnič-
na zagotovila, da vzdržijo tudi
vojne pretresljaje z enako, če
ne večjo odpornostjo kot iz ope-
ke zidane hiše. Razumljivo je,
da ne gre za graditev butanih
hišic v mestu samem, temveč
v okolici, da so to le pritlične
hiSice, ki jih je v okraju veliko
In ki se ločijo od zidanih hišic
edino v tem, da so od slednjih
znatno cenejše.
Sigurno je, da bo gornji sklep
veljal v bodoče, ko bodo proiz-
vajale opekarne dovolj opeke za
zidanje hišic, vendar upajo na
kreditu zainteresirane družine,
da gornji sklep za nje še ne bo
veljal in da jim bodo dane mož-
nosti dovršiti začeto delo in da
bodo začete butane hišice pri
NB kot pri DOZ u enakovredne
z zidanimi hišicami bodočnosti,
ko ne bo več takega pomanjka-
nja opeke in bo stanovanjsko
stisko lažje reševati kot sedaj.
S p!ači!oni nastal« škode S3 to џш-
darstvo KZ marsikje popravilo
Osluševci, 17. nov. (LP). Li-
kvidacija tukajšnje KZ je ho-
tela med drugim rešiti tudi
vprašanje, kdo je odgovoren za
škodo v znesku 20.746 dinarjev
zaradi nakupij enega segnitega
česna, in za škodo v znesku
8639 dinarjev zaradi nabavlje-
nega, neprodanega in propadle-
ga apna.
V avgustu t. 1. je dognala re-
vizija računov KZ Osluševci,
da je nastala v KZ visoka ško-
da v zvezi s pogodbo z nekim
podjetjem iz Kranja, na pod-
lagi katere je KZ Osluševci na-
kupila od kmetov večje količine
česna po 84 din za kg. Do pre-
vzema tega blaga ni prišlo. KZ
nakupljenega blaga ni prodala
drugam. Česen je obležal in
propadel na odgovornost in ško-
do takratne poslovodkinje Brod-
njak Lize. Tudi ves vagon apna,
a^e^di^úloíL
„Peljite se z aeroplanom , . ."
Po zadnjem zvišanju železni-
ške potniške tarife je bilo mno-
go govora in pisanja o kultur-
nem prevozu potnikov, do ka-
terega imajo ti z ozirom na vi-
soko tarifo pravico. Zatem pa
smo imeli še priliko citati v ča-
sopisju vrsto pripomb potujo-
čega občinstva na račun ••■kul-
turnega prevoza«. Po vsem tmn
vprašamo, kdaj bo tudi na progi
Strnišče—Čakovec prišlo do te-
ga, toliko zaželenega prevoza,
ker smo ga bili doslej le redko
deležni.
Stvar je v tem, da je par vla-
kov na tej progi, in sicer jutra-
nji vlak v smeri Čakovec—
Strnišče ter popoldanski v
obratni smeri vsak dan, poseb-
no pa ob sobotah popoldne in v
ponedeljek zjutraj tako zase-
den, da večji del potnikov le s
težavo najde prostor na preho-
dih med vagoni ter na stopni-
cah ter je le sreča, da ni bilo
še resnejše nezgode. Številne
pripombe potnikov, vsakodnev-
ne urgence pri sprevodnikih so
ostale doslej brezuspešne. Vča-
sih imajo potniki ob takem na-
valu še priliko slišati od spre-
vodnika, kot je to bil primer v
ponedeljek, 17. novembra t. 1.,
zjutraj, na svoje pritožbe glede
nemogočega načina potovanja
na hodnikih in stopnicah, na-
svet, naj se pač raje peljejo z
aeroplanom ali avtomobilom, da
.so neumni, ker se obračajo nanj,
ker da je on revež (kar mu v
ostalem verjamemo, saj je s
svojim nastopom to dokazal) ter
da o teh stvareh odloča neki
Kokot v Mariboru, ki pa da na
vsakodnevna poročila sprevod-
nikov ne reagira.
Po vsem ni čudno, če pride
človek v dvom, kdo je zaradi
koga, potniki zaradi železnice
ali obratno, ker je vse prizade-
vanje vozeče se množice tako
majhno, točneje rečeno, nič
upoštevano. Imenovani Kokot
očividno ne priznava, da je
omenjeni par vlakov vsak tìf^n
prenatrpan, da bi se vožnja
lahko še imenovala kulturni
prevoz. Posebno so pri tem pri-
zadeti potniki drugega razreda,
ki kljub draže plačani voznini
navadno ne najdejo prostora ter
se mnogokrat morajo zadovo-
ljiti s stanjem pred straniščnimi
vrati in podobno, kljub temu,
da so plačali karto II. razreda,
prav zaradi tega, ker v III. raz-
redu ni nikdar prostora.
V zvezi s prenatrpano"? t jo
omenjenih vlakov je treba po-
vedati še nekaj besed o voznem
redu. Prenatrpanost teh vlakov
povzroča v glavnem veliko šte-
vilo delavcev, ki se vozijo vsak
dan s hrvaških postaj proge
Maribor—Čakovec v Strnišče in
nazaj. Teh je okrog 700; poleg
teh se pripelje vsak dan iz sme-
ri Ormoža najmanj 350 ljudi v
Ptuj na delo, v šolo ali po
opravkih v uradih. Vseh teh 350
ljudi prihaja v Ptuj vsaj 45 mi-
nut prerano, dijaki pa še eno
uro več. Prav tako je popoldan-
ska zveza v smeri Čakovec pre-
pozna ne samo za delavce in
dijake iz Ptuja, temveč in pred-
vsem za ostale potnike, ki po iz-
vršenem poslu čakajo vsaj se-
dem ur na povratek. Glede na
vse to je skrajno neuvidevno,
če uprava Tovarne aluminija v
Strnišču zahteva premaknitev
jutranjega vlaka še za eno vro
nazaj, ne glede na želje tako
velikega števila ljudi, ki jim je
celo sedanji čas prihoda v Ptuj
preran. Utemeljitev tovarne, da
je to potrebno zaradi časa iz-
mene posad, je neutemeljena,
saj je vendar znano, da dela
tovarna kakor tudi »Gradiš« le
v eni posadi ter je zaradi tega
prav vseeno, kdaj ta z delom
začne in kdaj konča.
Glede na stališče železniške
direkcije v Ljubljani, da zaradi
premajhnega števila potnikov
ne more voziti na tej progi po-
sebnega vlaka za delavce Strni-
šča ter redne potniške zveze za
ostale delavce, dijake in druge,
bi bilo zanimivo zvedeti potreb-
no število, ker vlada med vse-
mi potniki iz ormoške smeri
prepričanje o potrebi posebnega
vlaka za delavce Strnišča, ki bi
lahko imel potrebam prilagojen
vozni red, ter o potrebi red)ie
potniške zveze za vse ostale s
pametnim voznim redom.
Potniki
BODOČA PREDAVAN.IA
LJUDSKE UNIVERZE
Ponedeljek, 24. novembra, ob
19.50. v dvorani OK ZKS:
P r o d a v a : prof. Ceh Hudi
o vtisih s potovanja po Fran-
ciji.
Torek, 1. decembra, ob 19.30
v dvorani OK ZKS: Pre-
da v a : prof. Faninger o se-
stavu atomov in rtomske
energije.
ki ga je brez naročila dobila
KZ, ni bil stavljen na razpolago
dobavitelju, temveč je ostalo
apno delno neprodano in je raz-
padlo. Prodam ostanek še upo-
rabnega apna ni mogel kriti vse
nastale škode, za katero je prav
tako bila odgovorna poslovodki-
nja ter soodgovoren takratni
predsednik KZ Korpar Jože.
Spor glede odgovornosti za
nastalo škodo je prišel pred
ptujsko sodišče, ki je obsodilo
samo Brodnjak Lizo na plačilo
20.746 din in na plačilo 8639 din
— nerazdelno s Korpar Jože-
tom.
Verjetno bodo njune izkušnje
koristile tistim poslovodjem in
predsednikom KZ, ki jim še do-
slej ni bila jasna lastna odgo-
vornost za škodo, ki nastaja po
njihovi krivdi zadružnemu go-
spodarstvu. Koristne bodo tudi
tistim upravnim odborom, ki se
še niso odločili poklicati na od-
govornost povzročitelje razno-
vrstne škode.
Odgovori dopisnikom, (O. S.
V. P. 1338 O Zagreb). Na vaše
vprašanje glede zamenjave voz-
niških knjižic so nam na OLO
— odd. za notranje zadeve dali
sLedeče pojasnilo: vsak, ki pose-
duje vozniško knjižico, mora
vložiti s 180 dinarji taksirano
prošnjo OLO — odd. za notra-
nje zadeve njegovega stalnega
bivališča, prošnji priložiti dve
sliki, zdravniško spričevalo ter
staro vozniško knjižico ter, če je
poklicni vozač, še prevedbeno
odločbo. — Priloženih din 20.—
smo zaračunali za poslano žte-
Vilko Tednika, ostanek pa smo
dali v tiskovni sklad.
Ptuj, 21, novembra 1952
►PTUJSKI TEDNIK«
Stran 3
Domačini želijo Borisu
Kidriču okrevanje
Občinski odbor Osvobodilne
fronte je v nedeljo sklical zbor
volivcev občine Rogaška Sla-
tina, na katerem je republiški
poslanec Tramšek govoril o te-
kočih gospodarskih in političnih
problemih. Ob zaključku zbora
je bil poslan domačinu tovarišu
Kidriču brzojav z željami, da
kmalu okreva.
PO CELEM OKRAJU BO
LJUDSTVO SVEČANO PRO-
SLAVILO DAN REPUBLIKE
Na vseh sedežih občin v
okraju bodo svečane proslave
Dneva republike — 29. novem-
bra. Kulturno-umetniška dru-
štva in šole so pripravile pro-
grame. Večina proslav bo v so-
boto, 29. novembra, dopoldne,
nekatere tudi popoldne.
Govorili bodo zgledni aktivi-
sti OF, poslanci, člani OK Zve-
^e komunistov Jugoslavije in
Izvršnega odbora OF.
Občinski odbori OF so pova-
bili na te proslave številno član-
stvo množičnih organizacij. Tu-
di letošnje proslave bodo veli-
ke manifestacije enotnosti na-
ših narodov, združenih v svo-
bodni in neodvisni demokra-
tični ljudski republiki Jugosla-
viji,
¥
V SREDIŠČU PRIPRAVLJAJO
AKADEMIJO ZA DAN
REPUBLIKE
Za Dan republike priprav-
ljajo v Središču svečano aka-
demijo ter spominsko sveča-
nost pred spomenikom žrtev
fašizma. Akademijo pripravlja
mladina, sodelovale pa bodo
tudi množične organizacije. Na
akademijo je povabljen član
CK ZKS tov. Milko Goršič, ki
je tudi naprošen za slavnostni
govor.
Akademija bo na predvečer
Dneva republike v Prosvetnem
domii, spominska svečanost pa
29. novembra ob pol 9. uri v
dvorani ter pred spomenikom
žrtev fašizma na trgu.
Parola deklet iz Makol:
^^tioHeči moramo odlične
uspehe na teenjn liK^'
Makole, 15. nov. (LP). Ze od
prvega zdravstveno-vzgojnega
predavanja Rdečega križa, ki
je bilo 2. t. m,, je med štiride-
setimi sedemnajst- in osem-
najstletnimi dekleti tukajšnjega
področja veliko zanimanje za
vse predmete dekliške patrio-
tične vzgoje. Do prvega preda-
vanja si starši in dekleta sprva
niso mogla predstavljati veli-
kega pomena in koristi deset-
mesečnega tečaja RK skozi dve
zimi, le po prvih predavanjih
je postalo staršem kot dekletom
jasno, da zahteva skrb ljudske
oblasti za zdravje ljudstva od
flo'cnčkov pa vse do starcev
vzgojo tudi mlađega ženskega
kadra, ki bo pomagal na vaseh
v borbi proti gospodarski zdrav-
stveni in kulturni zaostalosti in
kader, ki bo varova! ljudstvo
pred vpadom in širitvijo raznih
bolezni ter pred težkimi posle-
dicami nesreč in nezgod v miru
in vojni.
Več kot med odraslimi je dis-
kusije o tečajih za dekleta med
pripadniki predvojaške vzgoje.
Izza raznih vprašanj v zvezi s
tečajem se skriva zaskrbljenost
fantov, da jih ne bi prehitela
dekleta z uspehi na tečaju in
da bi se po naši dolini in na
okoliških hribčkih govorilo, da
so dekleta resnejša od fantov.
Zavedajo se, da po tem tečaju
dekleta ne bodo hotela več biti
zapostavljena, češ, kaj boste
ve, ko nič ne znate, ko ne gre-
ste nikamor zdoma in ki se z
vami noče nikdo ukvarjati kot
z nami, ko nas pripravljajo na
službo v JLA. Po tečaju se
bodo dekleta vedno bolj zave-
dala, da je v socialistični družbi
z mestom moških enako vredno
mesto deklet in žen med poli-
tičnimi delavci, med organi
ljudske oblasti, med gospodar-
stveniki, zdravstvenimi ter kul-
turnimi delavci kakor tudi med
branilci naše svobode in neod-
visnosti. Zavedala se bodo tudi
sposobnosti, da lahko ob vsa-
kem času po morebitnem po-
klicu moških v JLA prevzame-
jo na svoja ramena delo in od-
govornost za politične, gospo-
darske, socialne, prosvetne tn
obrambne naloge v ozadju, da
bi podprle in olajšale borbo za
svobodo in neodvisnost naše
domovine. Tako sposobne bo
občudoval tudi ves zunanji svet
ter bo moral priznati, da temelji
naša demokracija na popolni
enakopravnosti moža in žene
in da pomeni tudi naše javno
mnenje del demokratičnega
javnega mnenja vsega sveta.
Ob tem vsestranskem zani-
manju za uspeh tečaja je resno
zaskrbljena tudi uprava tečaja,
ki si bo morala sloipno s pre-
davatelji prizadevati, da ne bo
tečaj zabredel v nepotrebne
težave, ki bi ogrožale pričako-
vani uspeh. Izkušnje z mlade-
niško pred vojaško vzgojo ka-
žejo, da bo treba dosledno ču-
vati disciplino tečajnic in pre-
davateljev.
Delavsko prosvetno društvo
„SVOBODA"
Ptujska novoustanovljena „Svoboda" bo sledila
zgledu svetlih tradicij predvojne „Svobode"
Ptui, 17. nov. (LP). Pred
tednom, v četrtek 13, nov, t. 1.
zvečer so ustanovili ptujski de-
lavci in nameščenci v nabito
polni dvorani Titovega doma v
navzočnosti predstavnikov obla.
sti in Partije ter množičnih or-
ganizacij iz Ptuja svoje delav-
sko-prosvetno društvo »Svobo-
da«. Po zgledu ptujske »Svobo-
de« izpred vojne bo novousta-
novljena »Svoboda« zbirala v
svojih vrstah in okrog sebe v
mestu in na vaseh delovne lju.
di, ki vlagajo zavestno svoje
moči in sposobnosti v graditev
socializma. Zbirala in prosvet-
Ijevala bo ljudi, ki cenijo in
sprejemajo kot svoje vse ustva-
ritve, ki jih je doslej ustvarilo
človeštvo in kar danes gmmdi-
mo na osnovi zgodovinske misi-
je delavskega razreda za boljše
življenje delovnih ljudi. Prite.
govala bo ljudi, ki jih bo dviga-
la s prosvetnim delom na pri-
memo kulturno stopnjo z name-
nom, da bi z uspehom upravlja^
11 celotno ekonomiko naše druž-
be, da bi lažje in pravilno oce-
njevali nevarnosti in da bi se
lahko uspešno borili proti zuna-
njim sovražnikom naše narodne
in socialne svobode. »Svoboda«
bo nadaljevala prosvetno delo
ptujske »Svobode« pred vojno
in delo, ki ga je leta po osvobo.
ditvi uspešno opravljal med de-
lovnim ljudstvom SKUD Jože
Lacko, ki je z vsemi sekcijami
in članstvom pristopil k »Svo-
bodi«.
Z ustanovnim občnim zborom
'je dobilo društvo »Svoboda<.v
upravni in nadzorni odbor, po-
trjena pravila ter vrsto predlo-
gov iz referata tov, prof. Mirka
Bračiča in številne diskusije. Na
občnem zboru so bili imenovani
za častne člane društva tov. di,
Jože Potrč, generalni podpol-
kovnik Dušan Kveder ter tov.
Ivan Bratko, ki so bili zgledni
člani predvojne »Svobode«.
Po predlogih iz referata tov.
Mirka Bračiča in diskutantov
bo imelo društvo »Svoboda« ze-
lo odgovorno in široko področje
dela. Z imenom društva bo
ostalo povezano ime nokojnega
heroja Jožeta Lacka. Svoje ob-
širne naloge bo opravljalo dru-
štvo potom predavanj in debat-
nih večerov, ki bodo v bodoče
pod okriljem »Svobode«, kateri
se pridruži Ljudska univerza,
potom knjižnice in čitalnice, ki
jo bo prevzela od okraja, potom
sekcij, prevzetih od SKUD, po-
tom pevskega zbora in drugih
novoustanovljenih sekcij, ki jih
bo narekovala ljudska potreba.
Med diskutatnti so dali kon-
kretne predloge za uspešno delo
»Svobode« glede na referat tov,
Mirko Centrih, Jože Tramšek,
Ivo Kranjčič, Janez Arsenjak in
drugi. Tov. Centrih je poudaril
kot član predvojne ptujske
»Svobode« važnost dviga pro-
svetnega nivoja delavcev v svr-
ho njihove popolne usposobitve
za uspešno opravlianje družbe-
ne ekonomike ter pravilnega
ocenjevanja tega boja proti
ideološkemu in razrednemu so-
vražniku, proti klerikalizmu in
informbirojevščini. Poudaril je,
da je bil uspeh dela predvojne
»Svobode« v Ptuju med drugim
v tem, da je seznanila ljudstvo
z nevarnostmi pretečega fašiz-
ma in nemčurskega petokolona-
štva in ga proti njima oboroži-
la. Enako mora novoustanovlje-
na »Svoboda« danes odpirati oči
delovnemu ljudstvu, da ne bo
podcenjevalo pretečih nam so-
vražnikov in da ne bo nepri-
pravljeno pred njihovimi more-
bitnimi upadi. Diskutanta tov.
Tramšek in tov. Kranjčdč sta še
poudarila nujnost zbliževanja
fizičnih in umskih delavcev ter
dolžnost slednjih, da pomagajo
s svojim določenim znanjem
dvigati prosvetni nivo delavcev,
zavedajoč se, da so prišli do te-
ga znanja s pomočjo ljudstva, ki
je skrbelo za njihovo izobrazbo
in tudi nosilo bremena, ki so bi-
la s tem v zvezi. Tov, Tramšek,
sekretar OK ZKS je še predla-
gal, da bi »Svoboda« v okraju
organizirala vrsto tečajev za
pevovodje, režiserje in vodje
drugih sekcij »Svobode« za čim
širši razmah prosvetnega dela
med delavstvom in nameščenci
kakor kmeti v okraju. Tudi
ostali diskutanti so dali več ko-
ristnih predlogov glede širine
delovnega področja s poudarkom
na mladino, ki bi naj v novo-
ustanovljeni »Svobodi« sledila
zgledu mladih revolucionarjev v
Ptuju, ki so delali v društvu
»Svoboda« pred vojno.
Izvoljeni upravni odbor s čla-
ni: Kari Koren, Franc Kosec,
Franc Korpar, Mirko Bračič,
Jože Vrbnjak, Mirko Centrih,
Franc Zorcič, Terezija Gabrijel,
Angela Maroh ter nadzorni od-
bor s člani: Franc Rozman,
Alojz Arnuš in Marija Franko-
vič sta obljubila zboru, da bodo
pod njunim vodstvom in ob po-
žrtvovalnem sodelovanju član-
stva »Svobode« izvršene pre-
vzete naloge v duhu svetlih tra-
dicij predvojne »Svobode« in
potreb današnje družbe.
V jxjzdrav zboru in v povabi-
lo čimvečjega števila članov
»Svobode« v pevski zbor, je
zbor pevcev, zbran iz vseh slo-
jev delovnih ljudi, tokrat prvii
zapel pod vodstvom tov. Gre-
gorca tri pesmi. Zbor je začela
»Svobodina« godba na pihala z
Intemacionalo, končala pa ga je
s »Hej Slovani«.
Po številni ud^ežbi in po bor-
benem vzdušju na zboru ste je
videlo, da ima »Svoboda« v Ptu-
ju vse pogoje za uspešno delo
in ni dvoma, da se bodo uspehi
tega dela odražali v vsakda-
njem življenju po podjetjih in
ustanovah ter na podeželju, ka-
mor bo vnašala »Svoboda« duh
socialističnega patriotizma in
revolucionarnosti ter pripravlje-
nosti na borbo za ohranitev na-
še socialistične družbene uredit-
ve proti vsakemu sovražniku.
la Mu ülid'ns nesla Ptiifa
ie iioyoiz¥e!'Eiio múúm
Ptuj, 17. novembra (K. K.).
V nedeljo, 16. novembra 1952,
je bila mestna mladinska kon-
ferenca nad 45 izvoljenih dele-
gatov LMS v Ptuju. Prisostvo-
vali so ji gosti: Org. sekretar
MK ZKJ Jože Bratina, član
upravnega odbora delavskega
prosvetnega društva »Svoboda-
Jože Lacko« tov. Jože Vrbnjak
in zastopnik Ljudske pros vete
tov. Hribernik. Na konferenco
je prispela tudi petčlanska vo-
jaška delegacija garnizije JLA
v Ptuju. Toplo je pozdravila
mladinsko organizacijo iz Ptuja,
želeč ji mnogo uspehov v gra-
ditvi socializma in vzgoji ljud-
ske mladine.
Konferenca je obravnavala
dosedanje delo, uspehe in ne-
uspehe organizacije v pretek-
lem letu ter predloge za bodoče
politično vzgojno delo. Osrednje
vprašanje je bilo: politično,
kulturno in moralno vzgojno
stanje naše mladine.
Po diskusiji je sprejela kon-
ferenca pomembne sklepe za
nadaljnji razvoj mladinske or-
ganizacije v Ptuju. Naša orga-
nizacija v Ptuju bo takoj pri-
stopila k novim oblikam dela za
vzgojo mladine v močni in re-
volucionarni mladinski organi-
zaciji, ki bo neumorno vzgajala
našo mladino v duhu marksiz-
ma-leninizma v visoko sposobne
delavne ljudi z najlepšimi last-
nostmi socialističnega človeka:
delavnost, požrtvovalnost, spošt-
Ijivost do staršev in odraslih
delovnih ljudi. Vzgajala jih bo
v politično, kulturno in moralno
visoko zgrajene ljudi, ki bodo
znali ceniti in braniti pridobitve
slavne NOB in ljudske revolu-
cije.
Sklenili so tudi: vsi aktivni
člani Liudske mladine bodo sto-
pili v delavsko prosvetno dru-
štvo »Svoboda-Jože Lacko« in
bodo sodelovali v raznih sekci-
jah. Večje število mladine se bo
vključilo tudi v fizkiilturno
društvo Partizan. V vseh mla-
dinskih aktivih bodo takoj pri-
stopili k študiju materiala
VI. kongresa ZKJ. V svrho iz-
boljšanja politične razgledano-
sti naše mladine bodo pri MK
mladine redni politični semi-
narji in debatni krožki z vsemi
mladinskimi voditelii mesta. Za
Novo leto bo za mladino mla-
dinsko silvestrovanje z bosntim
veselim programom. Na silve-
strovanju si bo mladina izme-
njala novoletna darila. Mestni
komite mladi'^'^ bo obdaril naj-
boljše člane LM.
Tu^i v Oirkovrih imamo
Olepševalno društvo
Cirkovci. 16. nov. (AK). Ne-
red okrog hiše KZ Cirkovce je
dalie časa vznemirjal tukajšnje
prebivalstvo, ko je hodilo sem
po opravkih. V veliko presene-
čenje pa bodo v bodoče razne
opazke na ta račun odpadle. V
bližino se je priselil referent
Olepševalnega društva, ki Je
olepšal prostor okrog KZ Cir-
kovce in njenega vodnjaka.
Uredil je tudi kanalizacijo, na
katero prej stanovalci te hiše
niso mnogo gledali, zato je ne-
snaga kazila red okrog vod-
njaka. S tem je sedaj zasifmrana
tudi higieničnost vodnjaka, ki
je bil prej ogrožen.
Na predlog aktiva »Jože Lac-
ko« o sodelovanju z JLA so vo-
jaki, podoficirji in oficirji JL/
garnizije Ptuj z navdušenjejT
sprejeli predlog o skupnem so-
delovanju mladine z JLA. \
čast dneva JLA bo med mladine
in JLA medsebojno tekmovanji
strelcev, fizkulturnikov in ša-
histov. V čast V, kongresa LMJ
bosta mladina in JLA organizi-
rali veliko mladinsko zboro-
vanje in svečano akademijo
Sodelovanje mladine in naše
Armije je ogromnega pomena
za nadaljnji razvoj mladinske
organizacije v Ptuju,
Delegati so izvolili novi mest-
ni komite LMS. Izvoljeni so
mladinski tovariši, ki izkazujejo
s svojim delom požrtvovalnost
in ljubezen do graditve naše
socialistične domovine in vese-
lje do dela z našo mladino. Iz-
voljeni so bili: Feliks Bagar,
krojaški pomočnik, Lojze Rija-
vec, zadružnik-traktorist zadru-
ge Osojnik, Katica Korošec, na-
meščenka, Fredi Vajsbaher, av-
tomehanik TAM Maribor-Tezno,
Rezika Zupanec, nameščenka,
Aleksander Skaza, dijak gimna-
zije v Ptuju, Marija Rijavec,
nameščenka, Maks čelebič,
tekstilni tehnik. Na čelu MK
LMS bo sekretar Feliks Bagar,
namestnik pa Rezika Zupanec.
Mladinska organizacija v Ptu-
ju bo s svojim vodstvom na
čelu vložila vse svoje sile, da
postane življenje mladine v me-
stu delavno, veselo in tovari ško
in da bo odraz lika revolucio-
narne Titove mladine, K. K.
Priprave na občinske
volitve v Cirkovcih
Cirkovci, 16. nov, (AK), Pri-
prave na občinske in okrajne
volitve gredo v naši občini h
kraju. 2e tekom priprav in se-
stavljanja kandidatnih list emo
pričakovali, da bo sestav bodoče
občine mnogo demokratične jši
od prejšnjih KLO, ko ni bilo v
odboru zaslužnih žen, temveč
je obstajala le nekaka dikta-
tura moških. Bivši veljaki so
si na vse načine prizadevali, da
bi zopet kandidirali le moški in
še to predvsem nekateri taki,
ki jih je bilo treba vsa leta po
osvoboditvi prisil j e vati k izpol-
njevanju gospodarskih obvez-
nosti. Zaradi njihovega vmeša-
vanja je bilo treba na primer
v Jablanah večkrat sklicati
sestanek, ker se začeti sestanek
ni končal z uspehom. Na enem
sestanku je delovni predsednik
demonstrativno zapustil zboro-
valce, ker mu niso ugajali pred-
logi za kandidate. Ni čudno, da
sta med 12 kandidati le dve
kandidatinji, ko bi bilo potreb-
no pri nas imeti polovico kan-
didatinj. Pri ženah si moramo
zagotoviti, da bodo podprle ti
kandidatinji, pozneje pa, da
bodo skrbele, da bosta ti odbor-
nici izvrševali svoje dolžnosti v
korist napredka socializma na
naših vaseh in v dokaz, da so
žene enako z moškimi sposobne
reševati politična, gospodarska,
socialna in patriotična vpraša-
nja našega kraja in naše domo-
vine,
*
Kmalu bo končana obnova
šole v Cirkovcih
Cirkovci, 18. nov. (LK). Staro
šolsko poslopje v Cirkovcih je
bilo že precej časa potrebno
temeljitega popravila. Ko je
lansko leto neka komisija biv-
šega KLO Cirkovci skupno s
šol. upraviteljem tov. Knafelj-
cem ogledovala stavbo, je pri-
šla do zaključka, da je najnuj-
neje zamenjati predvsem okna.
Vendar so letos, ko so jih začeli
vzidavati, ugotovili, da je stav-
ba potrebna vse resnejšega po-
pravila. Posebno kritično je
bilo stanje stranišč; stari že-
lezni nosilci obokov so popol-
noma propadli ter je bila ne-
varnost, da se oboki porušijo.
Letos so stranišča obnovili ter
jih modernizirali z vodovodom,
ki bo te dni napeljan v stavbo.
Dela pri obnovi šole bodo
kmalu končana. Prej mesarsko
rdeča, sedaj svetla, temeljito
obnovljena stavba sredi ravnega
cirkovškega polja priča o mar-
ljivem in kvalitetnem delu
ptujskega Remontnega podjetja,
o prispevku cirkovške KZ z
zneskom din 100.000.— ter v
KZ Cirkovci organizirani po-
moči pri gradnji in vožnjah ter
daje mladini okolice svetlo in
prijetno zavetišče pri njeni pri-
pravi na življenje v naši socia-
listični stvarnosti.
Zdravstveno-vzgojnih
predavanj RK se udele-
žujejo vse dekleta
Cirkovci, 16, nov, (AK). Ne-
deljskega tečaja RK so se ude-
ležila vsa 17- in 18-letna de-
kleta tuk. področja in so z za-
nimanjem poslušala predavanje
o epidemiji in državoznanstvu
ter so pridno zapisovala, da ei
bodo lažje zapomnila. S polno
udeležbo in velikim zanimanjem
ter dobrimi učnimi uspehi si
hočejo tukajšnja dekleta zago-
toviti zmago v tekmovanju z
drugimi tečaji v okraju.
PLZ šikole se bori
za zmago
Sikole, 16. nov. (AK). Prejšnji
teden so biH tečaji mobilnih
enot PLZ v Sikolah in Stareéin-
cih dobro obiskani. S temi te-
čaji se usposabljajo za svoje
naloge sledeče mobilne enote
sanitetna, tehnična, kemična,
veterinar.ska in požarnovarnost-
na. Tečaji bodo končali s 15. de-
cembrom s praktičnim izpitom
pred zastopnikom OLO in lo-
kalnih organov oblasti.
Istočasno je tukaj sanitetni
tečaj za zdravstvene aktiviste,
ki bodo istočasno polagali iz-
pite. Zdravstvenih aktivistov
bo na področju občine Cirkovci
39. Po udeležbi in po uspehih
dosedanjih predavanj se vidi,
da je na delu aktiven vaški od-
bor PLZ Šikole, ki je vključen
v tekmovanje v okrajnem me-
rilu in si tudi prizadeva, da bi
bil a doseženimi uspehi med
prvimi.
Maloz
v Doleni bodo zgradili
nov most
Ptuj, 18. nov, (F2). Kot zna-
no, je letošnja suša posebno
prizadela že itak slabo rodo-
vitne haloške predele, V Pod-
lehniku. Turškem vrhu, Zetalah
in bližnjih krajih znaša povzro-
čena škoda več milijonov dinar-
jev.
Da bi se vsaj nekoliko zbla-
žile posledice, ki so nastale za
prebivalstvo teh krajev zaradi
suše, je Okrajni ljudski odbor
Ptuj sprožil med podjetji v
okraju zbiralno akcijo, da bi
se zbrala sredstva, s katerimi
bi bilo možno izvesti nekaj jav-
nih del ter zaposliti določeno
število ljudi ter mu nuditi za-
služek. Upravi za ceste je tako
bil iz tega sklada dodeljen
znesek en in pol milijona dinar-
jev za popravilo cest in odstra-
njevanje plazov ter za zgradi-
tev mostu v Doleni, kar je že
stara želja in potreba ljudi Iz
tamkajšnje okolice.
Dela so se začela že v tem
mesecu ter bodo, če ne bo vre-
me preveč nagajalo, še letoa
končana. Koristnost zgrajenih
objektov je druga dobra stran
izvajanja te akcije,
IZUD ZAVRC JE POLOŽIL
OBRAČUN DELA
Zavrč, 16, nov. 1952. (VK) V
nedeljo je bil občni zbor IZUDa
Zavrč. Predsednik je podal iz-
črpno poročilo o dosedanjem
delu. Poudaril je veliki pomen
ljudske prosvete v gospodar-
sko pasivnih krajih, kot je Za-
vrč. Tukajšnje prebivalstvo ka-
že veliko zanimanje za kulturne
prireditve, zato niu je treba nu-
diti ideološko kvalitetne pred-
stave, ki ga bodo pravilno
usmerjale. Poleg predstav, ki
jih bo predvajala tukajšnja
igralska družina, bi bilo umest-
no, da pride v Zavrč vsaj en-
krat mesečno potujoči káno.
Filmi, kot so »Na svoji zemlji«
ali »Major Bauk« bi našemu
človeku razjasnili velike in tež-
ke borbe naših partizanov, ter
s tem pripomogli k boljšemu
razumevanju naporov sedanjo-
sti.
Sledilo je poročilo o lanskih
predstavah, ki jih je bilo devet
(Glavni dobitek 2, Scapinove
zvijače 4, in Zakonci stavkajo
3), in pri katerih je bil obisk
dober, le v Muretindh je bil
obisk zelo slab. Prav dobro je
uspela prireditev Scapinove
zvijače v Vinici na Hrvatskem,
kjer so bratje Hrvati sprejeli
tukajšnjo igralsko družino z
velikim veseljem. V bodoče bi
naj družina izvedla več gosto-
vanj v bližnje kraje republike
Hrvatske.
KAKO POSLUJE
AMBULANTA V ZAVRCU?
Tukajšnja novoustanovljiena
ambulanta je našim haloškim
ljudem v veliko pomoč. Ob
vsako tedenskih pregledih je ča-
kalnica nabito polna ljudi, ki
iščejo zdravja. Vse prebivalstvo
tukajšnjega kraja je zdravni-
škemu osebju zato zelo hvalež-
no.
Tov. dr. Jožef Neidauer je v
svojem delu zelo požrtvovalen.
Njegovo delo je prišlo posebno
do izraza ob priliki šolobveznih
otrolc Vsak otrok je bil dobro
pregledan, mnogi bolni so dobili
recepte za nabavo zdravil, V ve-
čini so otroci po mnenju tov. dr.
Neddaiuerja še precej zdravi, le
slabotnih je preveč, kar je znak
slabe préhrane. Več slabih letin,
ki so bile v Halozah, so otežko-
čile prehrano tega kraja- Z
mlečno kuhinjo, ki bo začela
poslovati v mesecu decembru,
se bo marsikateremu otroku
prehrana zboljšala, posebno ti-
stim, ki prihajajo po 8 km daleč
v šolo.
Letošnjo zimo
bo v Makolah mnogo
novih smu6arjev
Makole, 16. nov, (BB). Kot
vsako zimo bo pri nas tudi v le-
tošnji zimi smučarski tečaj. Na
tukajšnji šoli morajo postati
redkost oni pionirji, ki se bodo
v snegu mučili peš v šolo in do-
mov, ko pa je med njimi že toli-
ko spretnih in hrabrih smučar-
jev. Jemljejo si zgled po norve-
ških otrocih, ki shodijo prve
korake na smučeh. Letošnjo zi-
mo bo več smučarskih junakov,
ki se bodo pomerili na skakal,
niči in ki se bodo lahko posta-
vili pred pionirji ostalih šol
s skakalnimi uspehi. To zimo
bomo poskusili vzbuditi zanima-
nje za smučanje tudi med dekli-
cami, da ne bodo samo gledale,
kako se znajo fantje smučati.
Marsikateri pionlrček si bo lah-
ko jemal za zgled spretnost in
junaštvo pri deklicah, ki v niče-
mer ne zaostajajo za pionirji.
Da pa ne bomo pripravljeni
samo na gibanje v snegu, smo
pred nedavnim poslali na 12-
dnevni telovadni tečaj mladin-
ca, ki bo pozimi in poleti vadil
v telovadbi vse, ki se žele gibati
in krepiti z delom in s telo-
vadbo.
Nikogar ne bo smelo presene-
titi, če bomo ob primernem
snegu povabili na smuk V Ma-
kole pionirje in pionirke iz
ptujskih ali drugih šol v okraju,
da se med seboj pomerimo v
sposobnostih na smučeh, čeprav
se doslej nismo niti poznali, ker
smo preveč oddaljeni od Ptuja.
Vabilo
Okrajni komite LMS Ptuj
sklicuje za dne 30. novembra
t 1. ob 8. uri zjutraj
OKRAJNO LETNO
MLADINSKO KONFERENCO,
ki se bo vršila v prostorih
Okrajnega komiteja ZKS Ptuj.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delu mladinske
organizacije,
2.	diskusija po poročilu,
3.	izvolitev novega Okrajnega
komiteja in delegatov za V, kon-
gres LMJ,
4.	podelitev pohval in diplom
najboljšim organizacijam,
5.	sklepi,
6.	razno.
Vabimo vse delegate, da se
konference sigurno in točno
udeležijo. Na konferenco vabi-
mo tudi predstavnike političnih
in družbenih organizacij ter
mladino iz tistih vasi, kjer mla-
dinske organizacije še ne ob-
stajajo.
Okrajni komite LMS
Ptuj
POMOČ LJUDSKI UNIVERZI
Kolektiv ptujske >Preskrbec
je podprl Ljudsko univerzo z
nakazilom 10,000 din kot svoj
prispevek za dvig prosvetnega
nivoja delavcev in nameščen-
cev s ptujskega mestnega pod-
ročja,
POJASNILO
K članku »Ob slovesu treh«
v štev. 46 Ptujskega tednika si
dovoljujem v imenu učiteljske-
ga kolektiva osnovne šole v
Ptuju pripomniti sledeče:
Istočasno s tremi slavljenci
iz osnovne šole v Ptuju je bilo
upokojenih še 5 dolgoletnih
učiteljev in učiteljic. Ptujskim
trem je pripravil družabni ve-
čer učiteljski kolektiv osnovne
šole v Ptuju brez pomoči Sveta
za prosveto pri OLO Ptuj v
prepričanju, da bodo enake po-
zornosti s strani učiteljskih ko-
lektivov deležni tudi ostali
upokojeni prosvetni delavci.
Gornje sem pristavil v pojas-
nilo, ker je Svet za prosveto in
kulturo pri OLO v Ptuju izre-
kel zahvalo upokojenim pro-
svetnim delavcem v upokojit-
venih odločbah, ne pa na slo-
vestnosti v ptujski šoli. A. J,
★
MED GOSPODARJEM IN
IN HLAPCEM SE V MEZGOV-
CIH ODPRAVLJAJO
RAZLIKE
Mezgovci, 14. novembra (LP),
Nasprotno s prakso v nekaterih
vaseh, smo tukaj prejšnjo sre-
do z veliko udeležbo sovaščanov
spremljali na zadnji poti Repa
Simona, kmetijskega delavca
(hlapca^ ki je dolga leta služil
pri kmetu Roškarju Pavlu. Moči
so mu upešale in je bil dalje
časa bolan. Roškarjevi so ga le-
po oskrbovali v bolezni in so
se mu tako oddolžili za dolgo-
letno marljivost. Kot vsakega
sovaščana so odnesU rakev z
njegovimi posmrtnimi ostanki
na ramenih na pokopališče so-
vaščani, med katerimi je bil ze-
lo priljubljen kot pošten in de-
laven mož.
Stran 4
^PTUJSKI TEDNI K*
Ptuj, 21, novembra 1952
V Ptuju imamo „Društvo
prijateljev mladine"
Ptuj. 17. nov. (LP). V petek,
14. t. m. ie potrdil oddelek za
notranje zadeve pri OLO Ptu]
pravila »Društva prijateljev
mladine«.
S tem je odstranjena zadnja
administrativna ovira, preko
katere je moralo tekom vec
mesecev to druátvo do svoje
delavnosti, ki obeta v svojih
pravilih mladini po zaslugi nje-
nih prijateljev vrsto možnosti
za njeno dobro in zdravo živ-
ljenje.
*
konCal je
gospodinjski tecaj
Loperšice, 13. novembra (LP).
V okviru Rdečega križa je bil
tukaj od 3. novembra dalje go-
spodinjski tečaj, ki je imel na-
men seznaniti dekleta in gospo-
dinje e teorijo in prakso vku-
havanja in vlaganja zelenjave.
Tečaj je obiskovalo 14 deklet,
ki so prihajala skupaj tedensko
zvečer in z velikim zanimanjem
sledila praktičnim vajam.
Tečaj je končal 13. t. m. Gle-
de na veliko zanimanje deklet
za nov gospodinjski tečaj, bo
ta verjetno tudi preko zime.
★
V JIRSOVCIH
JE GORELO
Jiršovci, 17. novembra (LP).
Pred nedavnim je zgorelo go-
spodarsiko poslopje Petriča Mar-
tina, ki je utrpel vsled nizkega
zavarovanja veliko škodo na
uničenem poslopju. Med osta-
lim mu je požar uničil tudi
okrog 2000 kg dragocenega sad-
ja. Kako je prišlo do požara ni
znano. Uvedena je preiskava.
Četrto žrebanje obveznic
II.	ljudskega posojila
I. Amortizirane obveznice
Amortizirane so vse obveznice vseh
serij z naslednjimi številkami:
25 39 10? m 117 133 145 175
176 206 213 224 256, 261 285 307
319 330 349 359 373 378 480 503
518 556 568 578 604 607 627 662
677 685 717 752 761 768 804 821
838 847 886 895 910 911 934 951
971 975.
II. IZŽREBANI DOBITKI:
Dobitek 100.000 dinarjev je dobila
obveznica serije 1090 ¿tevilka obvez-
nice 685.
Dva dobitka po 50.000 dinarjev sta
dobili obveznici s številio 145 slede-čih
serij: 266 in ?566.
487 dobitkov po 10.000 dinarjev so
dobile obveznice številta 568 naslednjih
serij:
24 31 52 90 124 125 129 132 137
154 161 176 181 192 204 206 207
219 252 253 289 305 309 316 322
325 349 351 355 359 368 271 409
423 424 457 483 495 496 515 546
553 587 609 610 612 670 673 674
688 722 747 7fi8 773 799 805 840
850 858 880 899 901 908 952 956
991 1005 1008 1014 1015 1031 1057
1060 1064 1085 1090 1096 1178 1201
1204 1218 1227 1243 1324 1326 1327 1339
1361 1378 1386 1434 1446 1468 1472
1484 1519 1530 1543 1545 1547 1550
1552 1573 1591 1595 1643 1645 1649
1675 1707 1715 1719 1738 1762 1763
1771 1786 1790 184? 1846 1858 1864
1870 1912 1916 1923 1932 1937 1943
1999 2009 2040 2042 2064 2078 2083
2095 2108 2128 2134 2149 2115 2150
2»89 2203 2207 2233 2245 2258 2288
2311 2330 2362 2?65 2372 2380 2383
2393 2394 2397 2398 2457 2461 2472
2479 2491 2495 2500 2508 2509 2526
2534 2552 2555 2560 2600 2602 2630
2634 2648 2671 2673 2686 2714 2727
2730 2749 2750 2761 2766" 2767 2771
2798 2802 2821 2827 2828 28?9 2869
2873 2883 2890 2903 2905 2915 2935
2936 2939 2975 2980 2991 3009 3015
3025 3032 3050 3051 3055 ?062 3067
3085 3101 3110 3129 3130 3134 ?145
3153 3155 3160 3178 3215 ?229 3234
3236 3238 3246 3258 3277 3281 ?305
3318 3319 3323 ?335 3346 3350 3359
3379 3399 3402 3415 3450 3456 ?458
3461 3471 3476 3480 3481 3486 3495
3518 3572 3590 3592 ?596 3615 3618
3626 3661 3669 3674 3697 3750 3770
3774 3780 3798 3805 ?806 3808 3815
3819 3830 3860 3870 3883 3890 3893
3900 3905 3928 3960 3965 3970 3990
3992 4010 4021 4031 4042 4059 4061
4098 4099 4112 4113 4144 4154 4164
4165 4174 4175 4177 4185 4188 4219
4244 4280 4284 4286 4295 4299 4335
4372 4377 4428 4430 4438 4454 4456
4470 4483 4485 4522 4536 4540 4544
4545 4549 4551 4561 4576 4578 4588
4603 4607 4611 4618 4623 465? 4654
4659 4665 4666 4668 4679 4689 4701 4706
4721 4747 4748 4763 4770 4775 4777
4797 4799 4819 4835 4875 4880 4890
4891 4895 4955 4959 4965 4967 5010
5030 5032 5054 5141 5151 5154 5157
5167 5174 5178 5180 5184 5196 5202
5205 5275 5307 5308 5316 5332 5341
5346 5?59 5361 5384 5411 5431 5438
5444 5477 5488 5497 5528 5534 5543
5544 5546 5547 5557 5560 5565
5573 5627 5638 5642 5658 5659 5666
5678 5705 5721 5729 5737 5758 5773
5781 5791 5805 5816 5830 5833 5840
5845 5872 5895 5907 5945 5969 5975
6144 6150 6180 6190 6202 6205 6213
6219 6248 6250 6260 6261 6268 6281
6288 6296 6319 6339 6?40 6350 6381
638G 6393 6397 6405 6413 6432 6459
6465 6483 6486 6487 6514 6520 6566
6652.
2617 dobitkov po 5000 dinarjev so
dobi:e obveznice številka 373 v vseh
pamth serijah.
26.170 dobitkov po 2000 dinarjev so
dobile obveznice vseh serij, ki imajo
eno naslednjih števlik:
III,	117, 556, 761, 910.
Mladinci-brigadirji,
pozor!
v. kongres LMJ bo dal pri-
znanje mladincem in mladin-
kam, ki so bili večkrat v mla-
dinskih delovnih brigadah.
Zato naprošamo vse mladin-
ce-brigadirje, ki so bili doslej
pet- ali večkrat na delovnih
akcijah (zveznih, republiških
ali lokalnih), naj najkasneje
do 25. t. m. javijo na Okrajni
komite LMS Ptuj svoje podat-
ke, ter navedejo, kdaj in na
katerih delovnih akcijah so
bili.
Okrajni komike LMS Ptuj
Vse strelske družine
v nedeljo na tekmovanje!
Kot smo že poročali v eni
zadnjih številk »Ptujskega ted-
nika«, organizira Okrajni strel-
ski odbor, v soglasju predsed-
nikov SD, ki so se dne 19. ok-
tobra udeležili posvetovanja, v
nedeljo, dne 23. t. m., ob 8. uri
zjutraj okrajno tekmovanje
strelskih družin, na čast Dneva
republike.
Zato se daje s tem v zvez!
strelskim družinam nekaj po-
jasnil: Vsaka strelska družina
naj sestavi najmanj eno ekipo
5 članov, ki se naj na ptujskem
strelišču (Babušekova graba)
prijavijo komisiji, ki bo te pri-
jave sprejemala od 8. do 10, ure
zjutraj.
Streljalo se bo na 200 m v
poljudnem stavu. Ekipe naj (v
kolikor z njimi razpolagajo)
prinesejo puške s seboj, v ko-
likor jih nimajo, jih dobijo na
strelišču, kjer se bo prav tako
dobila tudi municija. Strelci,
ki bodo tekmovali, naj prine-
sejo s seboj strelske članske
izkaznice, v kolikor pa jih še
nimajo, pa potrdilo predsed-
nika SD, da so člani strelske
organizacije.
Vabimo tudi vse ljubitelje
strelskega športa, da se tega
tekmovanja udeležijo.
Okrajni strelski odbor Ptuj
★
DVOBOJ STRELSKIH DRUZIN
»ZELEZNINA« in
»DUŠANA KVEDRA«
Minuli četrtek (13. nov. 1952)
se je na strelišču na Mestnem
vrhu vršilo tekmovanje med
strelsko družino Zeleznina pri
trg. podjetju »Zeleznina« Ptuj
in strelsko družino Dušana
Kvedra pri trg. podjetju »Pre-
skrba« v Ptuju.
Tekmovalci so streljali z vo-
jaško puško na razdaljo 200 m
iz prostega in ležečega stava po
5 strelov. Zmagala je strelska
družina Zeleznina e 156 krogi
pred družino Dušana Kvedra s
104 krogi. Med posamezniki so
bili najboljši tov. Hojnik s 41
krogi (od 50 možnih). Seka s 35,
Herceg s 32 (vsi iz družine Ze-
leznina) in Jerenko (iz družine
Dušana Kvedra) z 29 krogi.
Iz teh prijateljskih tekmo-
vanj je razvidno, da se posa-
mezne strelske družine že resno
pripravljajo za okrajno strel-
sko tekmovanje, ki bo v nede-
ljo, dne 23. novembra. O. P.
+
Strelsko tekmovanje
v ^ЛдЈ^пегкм
Strelska družina Majšperk le
v nedeljo, 16. t. m. priredila
večje strelsko tekmovanje v
Majšperku ter povabila večje
število strelskih družin iz okra-
ja, Vsled slabega vremena se
je pozivu odzvalo le majhno
število strelskih družin, med
temi pa »Preskrba« in »Zelez-
nina« iz Ptuja.
Streljali so z vojaško puško
na razdaljo 200 m iz prostega
ležečega položaja po 5 strelov.
V ekipnem plasmaju je zma-
gala strelska dmžina »Zelezni-
na« s 172 krogi. Strelska dru-
žina »Preskrba« je dosegla dru-
go mesto z 98 krogi pred strel-
sko družino »Majšnerk« s
krosi. Med posamezniki so bili
naiboliši tov. Hojnik s 44 krogi
Tod 50 možnih). Trgi Seka.
37. Herceg 34 (vsi »Zeleznina«),
Pur? 33. Božič ЗЛ (oba »Mai-
.soerk) in tov. Murko (»Pre-
skrba«) s 27 krogi.
Organizpcija nrireditve ni bila
na zadovoljivi višini.
*
RATEK MARJETA
JE OŠKODOVANA
ZA 200.000 DINARJEV
Veliki vrh, 17. nov. (LP). V
nedeljo, dne 9. novembra zve-
čer ob 20.30 je izbruhnil požar
na vinogradniškem poslopju
Ratek Marjete iz Domave, kije
popolnoma uničil sicer staro
poslopje s stiskalnico. Po zatr-
jevanju lastnice ji je požar na-
pravil ñad 200.000 din škode.
Vrrok požara bo verjetno do^
gnala preiskava. Zavarovalnina
nc bo krila vso nastalo škodo.
Okrajno gledališče
v Ptuju
Sobota, 22. nov. 1952, ob 20. uri:
Cvetko Golar: »VDOVA ROS-
LINKA«, komedija v treh de-
janjih Tretja repriza. Režija
Peter Malee, scena Joža Mil-
kovič.
Nedelja, 23. nov. 1952, ob 15. uri:
Cezar v. Arx: »IZDAJA PRI
NOV ARI«, drama v treh de-
janjih ZADNJIC! Režija Pe-
ter Malee.
Prodaja vstopnic pri gledali-
ški blagajni dan pred pred-
stavo in na dan predstave od
15. do 17. ure, ob nedeljah
in praznikih od 9. do 11. ure
ter eno uro pred predstavo.
MESTNI KINO PTUJ
predvaja:
Od 21. do 24. 11. ameriški
film: CHEYENNE
Od 25. do 27. 11. ameriški
film: POT V UTOPIJO
CHEYENNE
Dejanje, bistvo uspešnega
»westema«, napolnjuje vsak
trenutek stotih minut teka fil-
ma »Cheyenne«.
Z Dennisom Morganom, Jane
Wyman, Janis Paige in Bruce-
jem Bennettom v glavnih vlo-
gah dodaja še eno napeto po-
glavje k zgodbam o naseljeva-
nju planjav in gora ameriškega
severozapada,
»Cheyenne« pripoveduje zgod-
bo o »Pesniku«, zloglasnem
banditu, igra ga Bruce Bennett,
ki si je pridobil svoj priimek z
navado, da je v izropanih bla-
gajnah puščal listek z nekaj
zafrkljivimi verzi. Dennis Mor-
gan se nam predstavlja kot go-
sposki kvartopirec, ki ga ga de-
tektiv agencije Pinkerton nago-
vori, naj poskusi ujeti spretne-
ga »Pesnika«. Jane Wyman, ne-
pozabna Belinda, se zaljubi v
zasledovalca svojega grešnega,
nepopravljivega moža »Pesni-
ka«, Janis Paige pa igra naivno
vlogo gostUniške plesalke, brez
katere noben »western« ni tisto,
kar je.
»Cheyenne« res dodaja zgod-
bam o naseljevanju ameriške
divjine novo poglavje, toda la-
hko rečemo, da Raoul Walsh,
režiser, ni izbral ravno najpo-
membnejšega ali najzanimivej-
šega.
Če varčuješ s toploto,
varčuješ z gorivom in
denarjem
Ptuj, 10. novembra (LP).
Med številnimi nakupovalci drv
in premoga za zimo slišimo pri-
tožbe, kako draga so drva in
premog, malokje pa se toliko
diskutira o varčnih gospodinjah,
hišnih gospodarjih in stanoval-
cih, ki se tega prav dobro za*
vedajo. Ti se ne zadovoljujejo
samo s temi ugotovitvami, tem-
več so dosledni svoji varčnosti
in skrbijo Za to, da jim ne bo
treba kupovati in kuriti drv in
premoga za odprtine, zidne raz-
poke, razne špranje na oknih in
vratih itd. Koristno bi bilo sle-
diti njihovemu zgledu, pa bo
manj tarnanja glede hude zime
in dragih drv ter premoga, pre-
hladov in bolezni zaradi slabo
ogretih prostorov itd.
Pri tej ali oni hiši lahko vidi-
te, kako se trudijo, da bi se jim
okna ali vrata čim tesneje zapi-
rala, da bi ne pihalo na veran-
do, skozi vežna -^rata, razne od-
prtine in razpoke. Na okvirje
oken in vrat pritrjujejo trake
gume ali blaga, čez rapokanine
pribijajo letvice itd. Drugod zo-
pet pripravljajo vložke iz slame,
papirja, sena ali žagovine za
okna, ker se zavedajo, da pomeni
vsako dobro zaprto okno pri-
hranek več sto kg goriva.
Pri hišah, kjer imajo male
otroke, se pripravljajo, da ne bo
prehlada in bolezni. Kuhinjske
preproge bodo podložili z več
plastmi papirja. Ponekod imajo
Za tla pripravliene lesonit plo-
šče in še te bodo podložili s pa-
pirjem, da se preproga ali plo-
šča ne bo dotikala tal.
Marsikje skrbno odpravljajo
vse razpokanine in odprtine tu-
di na pods^^res^u in v kleti, ve-
žah in hodnikih, da ne bo po-
zimi preriha, ki ohlijuje zrak in
črpa toploto.
Vsa ta dela so večinoma eno-
stavna in re zahtevajo velikih
stroškov. Varčevanje s toploto
je pravtako varčevanje z denar-
jem in kurivom.
Rojstva, poroke in smrti
v oktobru in novembru 1952
PTUJ
Rojstva: Veselic Jožefa iz Ma-
le vasi je rodila Anico; Markeš
Marija iz Mestnega vrha Stan-
ka; Strgar Slavica iz Krčevine
Milana; Brmež Katica iz Krče-
vine Marjana; Gonzi Barbara
iz Križovljan-Cestica Mladena;
Spehonja Frančiška iz Stmišča
Borisa; Vršič Elizabeta iz Cago-
na 19, Anton v Slov. goricah
Katarino; Ceh Marija iz Spuh-
Ija Franca; Stanimirovič Mira
iz Vičave 1 Savico; Jerenko
Ljudmila iz Zlatoličja 62 Marti-
na; Mere Jera iz Gorce 3, Pod-
lehnik Stanislava; Hojnik Mari-
ja iz Rotmana 35 Otona; Gojko-
šek Marija iz Dražene 50 Ma-
rijo; Vaupotič Slavica iz Popove
8 Marijo; Gerdak Ana iz Sp.
Brega 86 Danico; Fideršek Aloj-
zija iz Siteža 41 Cecilijo; Golob
Lucija iz Statenberga 4 Stefa-
na; Ceh Ana iz Hvaletinc 27
Katarino; Boltek Ana iz Vinice
25, Varaždin Jožeta; Curk He-
lena iz Brega, Majšperk Stani-
slava; Belca Ana iz Zupečje
vasi 55 Katarino; Dnjzovič Ma-
rija iz Drbetinc 47 Marto; Kir-
biš Anica iz Prepolj 10 Konra-
da; Vajda Rozalija iz Stonjc 5
Ceciljio; Vidovič Marija iz Str-
nišča Marjana; Kolarič Rozali-
ja iz Zabjaka 10 Dragota; Fric
Ana iz Bolfenka 53, Majšperk
Elizabeto; Vindiš Marija iz Vel.
Varnice 68 Danico; Polajžer An-
gela iz Marijine vasi 37, Zetale
Martina; Kokot Neža iz Stmi-
šča 2 Marjana; Medved Aloj-
zija iz Pleter j a 4 Stanislava; Pe-
trovič Marija iz Zg. Velovlaka
17 Mirka; Cafuta Marija iz So-
vič 23 Marjana.
Poroke: Hohnjec Jože iz Brst-
ja 27 in Zebec Jožefa iz Ptuja,
Slomškova 5; Belšak Mirko li.
Gradišča 75 in Verlić Veronika
iz Mestnega vrha 1; Sulek
Franc iz Ptuja, Ljutomerska 16
in Mahorič Marija iz bolnice
Ptuj; Soštarič Pavel iz Ptuja,
Dominikanski trg 1 in Gabrovec
Marija iz Ptuja, Miklošičeva 6;
Jabločnik Maksimiljan iz Ptuja,
Slomškova 1 in Zgalin Vekosla-
va iz Vičave 55; Vrabl Marko iz
Zabovc 57 in Plohi Alojzija iz
Zabovc; Petrovič Franc iz Pod-
vinc 8 in Vršič Angela iz Pod-
vinc 3; Kekec Fortunat iz Go-
renjskega vrha 61 in Ciglar Ro-
zalija iz Kicarja 84; Krajne
Martin iz Ptuja, Krekova 3 in
Kalan Marija iz Ptuja, Krekova
3; Tanašič Branko JLA Ptuj in
Köhler Terezija iz Kicarja 30;
Šalamun Martin iz Strnišča-ta-
borišče 15 in Supanič Marija iz
Strnišča-taborišče; Beve Martin
iz Velenja 6 in Domevčnik Ma-
rija iz Ptuja, Ljutomerska 25;
Haladea Branko iz Ptuja, Mur-
šičeva 6 in Kegl Marija iz Ptu-
ja, Slomškova 7; Horvat Janez
iz Nove vasi 23 in Les jak Tere-
zija iz Nove vasi 21.
Smrti: Grobelšek Elza iz Str-
nišča roj. 1952; Cvetko Ludvik
iz Ormoža 31, roj. 1881; Ander-
lič Ivan iz Drakšla 5, roj. 1950;
Seguía Rajko iz Dornave 41,
roj. 1952; Veselic Ivan iz Sodine
21 roj. 1934; Tašner Marija iz
Ptuja, roj. 1952; Sišič Ibrahim
V. P. 4522 Maribor roj. 1931,
utopljenec; Zajko Ana iz Drste-
Ije 30, roj. 1923; Vogrinčič Janez
iz Ptuja, Hrvatski trg 3, roj.
1913; Zivič Emilija iz Ptuja,
roj. 1952; Hrga Terezija iz Po-
brežja 144, roj. 1909; Stamber-
ger Dušan iz Obreža 38, roj.
1921; Rakuš Otilija iz bolnice
Ptuj, roj. 1952; Jabločnik Davo-
rin in Dušan iz Ptuja, roj. 1952;
Madžar Evgen, Gor. Lakoš 24,
roj. 1952; Pučko Viktor iz Klju-
čarovc 21, roj. 1920; Super
Franc Iz Stogove 6, roj. 1883;
Petrovič Simon iz Nove vasi 65,
roj. 1872; Znidarič Mihael iz Za-
mušanov 38, roj. 1887; Junger
Martin iz Pobrežja 100, roj.
1877; Gril Jerica iz Maribora,
Erjavčeva 18, roj. 1939, utonila;
Žitnik Helena iz Budine 40, roj.
1879; Kutnjak Stanko iz Selc 42,
roj. 1952; Pepelko Marija iz Vi-
čave 4 a, roj. 1868; Bezjak Alojz
iz Ptuja, Ormoška 1, roj. 1880;
Murko Terezija iz Rabeljčje va-
si 21, roj. 1904; Mort Slavka iz
Jeruzalema, roj. 1952.
podlehntk
Rojstva: Pernek Marija, Dež-
na 8 sina; Butolen Elizabeta,
Sedlašek 72 hčerko; Anošek Ma-
rija, Sedlašek 125 hčerko; Cafu-
ta Roza, Gruškovje 164 hčerko;
Širovnik Mari a. Sedlašek 56
sina; Krajne Neža, Rodnj \-Th
28 hčerko; Perger Ivana. Gorca
115 hčerko; Jelen Neža Огл-
škovje 88 sina; Drobnič Eliza-
beta, Gorca 108 sina; Rašperger
Neža, Gorca 93 hčerko; Vaupo-
tič Marija, Stanošina 36 hčerko;
ŠPORT
ALUMINIJ JE DOSEGEL LEP
USPEH, DRAVA PA
RAZOČARALA
Jesenski del nogometnega pr-
venstva je končan. V vzhodni
skupini tekmujeta oba pred-
stavnika ptujskega okraja. V le-
tošnjem podzveznem tekmova-
nju je Aluminij dosegel prvo
mesto, Drava pa drugo, zato
smo sedaj upravičeno pričako-
vali, da bosta oba kluba izena-
čena. Sam pričetek prvenstva je
to pokazal, saj je Drava prema-
gala Kovinarja (Store) 7:0, 'Alu-
minij pa 7:1. Toda medtem, ko
je Aluminij premagal Muro z
8:3, je Drava doživela katastro-
fo na domaòem igrišču z Želez-
ničarjem 13:0. Aluminij je igral
smiselno in koristno, Drava pa
je popolnoma odpovedala. Mno-
gi simpatizerji Drave so priča-
kovali, da bo Drava proлт
krizo, toda že naslednjo nedeljo
je sledil poraz z Nafto 8:0, Alu-
minij pa je izgubil z mnogo
boljšim nasprotnikom v Celju s
6:0 in se plasiral na 3. mesto, ki
ga je tudi popolnoma zasluženo
obdržal. Aluminij je pokazal, da
sodi med najboljše slovenske
ekipe v tekmi z Železničarjem,
kjer je zapravil najlepšo priliko
za zmago in s tem možnost, da
v pomladanskem delu doseže
najvišje mesto. K temu pa je še
precej pripomogel nepričakovan
in nezaslužen poraz v Lendavi,
kjer je prav tako moštvo izgu-
bilo po nepotrebnem obe točki.
Drava je nato v zadnjem kolu
morala pretrpeti še eno kata-
strofo na domačem igrišču s
Kladivarjem 10:0, tudi derby
tekma se je doma končala s po-
razom. Tokrat pa je ptujska
športna publika dokazala, kako
zna prenašati poraze. Čeprav je
sodnik napravil več napak in
tudi igralci niso igrali ravno
športno, kar velja za obe strani,
vendar zaradi tega ne bi bilo
treba sodniku ogrožati proste
poti z igrišča!
Pomladanski del prvenstva bo
pokazal, v koliko sta se obe eki-
pi pripravili čez zimo, želimo
pa, da bi se vsaj ena, če že ne
obe, potegovala za najboljše
mesto mariborskega dela slo-
venske nogometne lige.
Da bodo bralci naše športne
rubrike seznanjeni s trenutnim
stanjem na lestvici, s številom
dobljenih in izgubljenih tekem
in razlike 'V golih, objavljamo
sledečo lestvico ob koncu jesen-
skega dela nogometnega prven-
stva:
Aluminiju manjka do prvo-
plasiranega 4 točke, Drava pa
se bo morala boriti, da ne bo
izpadla, kajti čeprav sta oba
Kovinarja na dnu lestvice, ju
ne smeta niti Drava niti Alumi-
nij podcenjevati.	-k.
Pulko Marija, Gorca 45 sina;
Sakelšek Roza, Stanošina 39
hčerko Berto; Pulko Elizabeta,
Rodni vrh 6 sina; Drevenšek
Ana, Sedlašek 53 sina.
Poroke: Butolen Stanislav iz
Strajne 6 in Topolovec Ljudmi-
la iz Dolene 48; Petrovič Jožef
iz Gruškovja 53 in Fideršek
Ana, iz Gruškovja 53, Horvat
Leopold, iz Gruškovja 130 in
Sakelšek Ivana iz Sedlašeka 96.
Smrti: Podgoršek Elizabeta iz
Stanošine 22; Horvat Marija iz
Kozmic 13; Writzl Matilda iz
Kozmic 22; Pernek Martin iz
Rodnega vrha 22; Jelen Andrej
z Gruškovja 88.
CIRKULANE
Rojstva: Belšak Angela roj.
Drevenšek, Pohorje 41, hčer;
Korenjak Ana roj. Fajfarič iz
Medribnika 31, sina; Petrovič
Marija roj. Pintarič iz Brezovca
59, sina; Hercog Jožefa roj.
Majcenovič iz Slatine 45, sina.
Smrti: Kumer Marija roj.
Bratušek roi. 27. 3. 1880, Mali
Okič, umrla 11. 10. 1952 v Sla-
tini 58; Kozel Elizabeta, roj. 16.
10. 1881 v Repiščah, umrla 20.
10. 1952 v Gradiščah 138.
Dopisujte n
I -I
ráo^skí leoiîîii
PRVO ŽREBANJE 36. KOLA
DRŽAVNE LOTERIJE FLRJ
Premijo 400.000 din je dobila «te-
vtika 778225 — Prtlep.
Premijo 200.000 din Je dobila šte-
vilka 267572 — Niš.
Po 100.000 din so dobile številke:
568504, 211284, 3026U, 263993 in
311708.
Po 50.000 din so dobile Številke:
478317, 459018, 59244?, 350779,
189604, 401544 in 337069.
Naslednje dobitke so dobile vse sreč-
ke s sledečimi končnimi številkami:
32 dobitkov po:
20.000 din žtev.. .42739
20.000 din švtev. .73333
20.000 din štev. .95929
20.000 din §tev. .41468
80 dobitkov po:
10.000 din «ev. . .8245
160 dobitkov po:
5.000 din «tev. . .5172
5.000 din itev. . .3933
240 dobitkov po:
3.000 din Stev. . .80Г7
3.000 din .štev. . .4236
3.000 din žtev. . .2643
800 dobitkov po:
2.000 d:n štev. , . .436
80000 dobitkov po:
100 din 6>tev......5
Tolažilne dobitke po 10.000 din so
dobile številke, ki so eno večje ali
manjše kot sta številki srečk, ki sta
dobili premije, to so .šteivilke 778226,
778224, 267573. 267571.
Drugo žrebanje bo v nedeljo, 23. no-
vembra v Kumanovem. — Sreíke so vše
v prodaji v vseh ptujskih trafikah.
PREKLIC
Preklicu jem žaljivke, ki sem
jih govorüa o Seguía Ani iz
Mezgove št. 51.
Cvetko Marija, Mezgovci št. 2
MALI OGLASI
PRODAM 4 cevni radio spre-
jemnik. Naslov v upravi.
ISCEM inštruktorja italijanšči-
ne. Naslov v upravi lista.
TRIMESEČNEGA otroka dani
za svojega. Naslov v upravi
lista.
ISCEM ŠIVILJO NA DOM. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM skoraj nov dvovprež-
ni voz, ogrodje za voz-parizar,
športne šestsedežne sani, to-
vorne sani, kotel za ž^anje-
kuho, stroj za sortiranje
krompirja, razne pluge in
suhe hrastove deske. Maj er,
Ptuj, Zgornji Breg 22.
PREKLIC. Obžalujem žaljive
besede, ki sem jih govorila o
tov. Ivanu Gregorec iz Pla-
car j a, ter se mu zahvaljujem,
da je odstopil od kazenskega
pregona. — Markeš Roza, Pla-
car 4.
PREKLIC! Osebno izkaznico,
glaseen na ime Majhen An-
ton, Gradišča št. 66, OLO
Ptuj, reg. št. 30087, ser. št.
0275397, katero sem izgubil,
proglašam za neveljavno.
PRODAM poltovorni avto z
novimi gumami, nosilnosti
700 kg. Vprašati v иргалч.
Cene na ptujskem trgu
za kilogram, liter ali komad
v sredo 19. novembra 1952
Privatniki: ajdova kaša 100,
prosena kaša 70, proso 40, ajda
50, ječmen 40, oves 35, koruza
40, pšenica 45, kis 20, mleko 20,
smetana 100, sir 50—70, maslo
400, jajca 15, kostanj 25, moto-
vileč 60, špinača 60, petršilj 40,
glavnata solata 40, rdeča pesa
25, čebula 45—50, česen 150, so-
lata endivija 40—50, karfiiola
50, krompir 20, zelje 20, fižol
50, buče 20, redkev 25, purani
600—800, gosi 600, race 200—300,
kure 300—350, piščanci 120—200.
Kmetijsko gospodarstvo MLO
Ptul: krompir 18, zelje 20, zeler
4.0, karfi'ola 30, ohrovt 30, so-
lata endivija 30, ječmena kaša
40. bela moka 60, kis 20, poma-
ranče 420, kislo zelie 30—40,
kisla repa 20, hren 70. hruške
30. jabolka 25. orehi 100.
Trgovsko podietie Rožnik: ja-
bolka 20—25. hruške 20. kutine
20, česen 120, rdeča čebula 45,
bela čebula 30. korenje 25. zeì'e
18. krompir 16—18. pšenica 40,
orehi 100, je: mena kaša 40, pro-
sena kaša 70.
Kmetijsko gosnodarstvo Dor-
nava: zel e 20, špinača 30, čebu-
la 40, redkev 15, kislo zelje 40,
ohrovt 40. rdeča pesa 20, zelena
30 krompir 20, proso 25, jabol-
ka 25.