D o p i s i. St. Lenart v Slov. gor. (Š o 1 s k e s t v a r i.) Pod tem zaglavjem smo prinesli r Stev. 12., dne 20. suSca t. 1. dopis glede imenovanja novega učitelja za trg. — O tejzadevi se nam od druge strani v pojasnilo naznanja: «Res je sicer, da so v dopisu imenovani udje krajnega šolskega sveta predlagali, da se naj razpiše nova seja; to se pa ni zgodilo, da bi se čakalo na nemškega prošnjika, ampak zarad tega, da bi se učiteljsko mesto razpisalo tudi v kakem štajerskem učiteljskem listu, ker niso vedeli, da se je to bilo itak zgodilo. — Tudi zarad tega se je predlagala preložitev seje, ker se je ta še le 14 ur poprej udom naznanila, kateri se torej niso mogli podučiti, kaki proSnjiki so se oglasili. — V dopisu imenovani udje kr. šol. sveta so se pri svojem predlogu strogo ozirali na spričevala, torej na zmožnost prošnjikov in vsled tega niso mogli glasovati za nekega prošnjika, kateri se \e nekaterim drugim udom kr. Sol. sveta najbolj dopadel. — Tržki udje kr 8. sveta torej niso hoteli storiti nič sovražnega zoper Slovence.« ¦ Tako pa drugi dopis, kateremu smo dali prostora, ker delamo povsodi za pravico. — S tem pa na) bo ta zadeva končana. Iz Slov. goric. (Izgubljene volitve.) Pri Sv. Jakobu v Slov. gor. so imeli dne 17. in 18. suSca občinske volitve. Zmagala je spet vsled nepopisnega volilnega terorizma stranka «Štajerčevega» Ijubimca, Groge Škcffa. Kakor se poroča, vložila je strankakatoliško-slovenskih kmetov ugovor proti iz-vršenim volitvam, ker so se baje godile pri volitvi nepravilnosti. Opazovali smo, kako so «Štajerčevi» agentje prigovarjali in vabili na vse možne načine volilce za Škoiovo nemškutarsko stranko. Obljubljali so iim vse, kar si je kateri volilec želel, «pecirksteze» celo k zeljnikom Škofovih pristaSev, nekaterim pa morda celu «ajzenpan». Bile so le slamnate obljube! Mnogi, ki ste bili prej na naSi strani, šli ste sedaj v boj čez drn in strn za privandranca Skoffa, kopat, čujte, kopat sebi ter svojiin rojakom, kmetom sotrpnikom, narodni grob. Veste li koga ste volili? Volili ste pristaSe «Štaierca», torej lista, ki so ga ustanovili nemSki advokatje in kramarji proti slovenskim kmetom. «Štaierčev» urednik je javno obljubil v Mariboru, da bo pri volitvah delal za Nemce. Kdo pa Se ie pri nas Nemec? Kramarji in adTokatje. Kesali se boste, a — prepozno! — Vi pa vrli in značajni slovenski volilci, ki ste neustraSeno šli v volilni boj za najdražie svetinje naSe in ki ste propali, vedite, da ste propali častno. Ako bodo volitve ovržene, pojdite potem zopet neustrašeno v volilno borbo in zmaga bo vaša! Sv. Andraž v Slov. gor. (B r a 1 n a društva.— Gospodarski napredek.) Pokojni naš župnik Jožef Kukovec in pokojni naš nadučitelj Zadravec sta se vestno brigala za potrebe ljudstva ter sta že pred desetimi leti 2 drugimi možmi osnovala bralno druStvo. Nekatere sosednih župnij Se danes pogrešajo tako društvo, ko je naše praznovalo že desetletnico, si pripravilo precej obširno knjižnico itd.! Taka malomarnost, taka lenoba je gotovo javne graje vredna in se bude hudo maSčevala, ker se zamujeno ne da več popraviti. Je čas zgubljen, je vse zgubljeno! Glede našega bralnega društva pa imam željo, katero že dolgo gojim in katera mora na dan. Sojeno nam je, da se z gospodarstvom pečamo; to nas mora rediti, od tega moramo živeti. V gospodarstvu pa smo daleč zaostali, in sicer glede glavnih panog, t. j. sadiereje in živinoreje. Koliko še je pri nas za sadno drevje ugodnega sveta praznega! Kako žalosno podobo kaže sadno drevje! Vrste niso na pravem mestu; tu je drevje pregosto, tam pregloboko zasajeno; tu ni nič obrezano in osnaženo, tam nič okopano in pognojeno! In posestnik godrnja, da mu ne donaša sada. Kako je to mogoče, ko drevju nič ne strežeš, ko ga zanemarjaš, kakor Trbo pri potoku ali brezo v gozdul? Brigajmo se za sadno drevie. Lani nas je prižel potovalni učitelj gosp. Bele podučevat; priSel je na proSnjo okrajnega zastopa. Odzdaj mora priti g. Bele vsako leto in ostati po več tednov pri nas, da more iti od posestnika do posestnika, vsakega podučiti. Ker občinski zastop za tak poduk ne skrbi, mora stvar v roke vzeti odbor bralnega društva. Prosimo tedaj! Zivinoreja pri nas tudi premalo in prepočasi napreduje. Deželnega potovalnega učitelja gosp. Jelovšeka povsod drugod pridno vabijo; mi Se ga nismo videli in sliSali! Zadnjič se \e tega spomnil posestnik Franc Cuček. Veliki ptujski okraj ima le eno bikorejsko zadrugo; te pa niso napravili v Slovenskih goricah ali v lepi pesniški dolini, ampak pri Sv. Lovrencu na dravskem polju. Bralno druStvo naj skrbi, da pride g. Jelovšek tudi k nam; bikorejska zadruga mora tudi pri nas v kratkem nastati, ker potrebujemo od živinoreje večih dohodkov. Letos občutimo pomanikanje zelene krme. Ko bi se naSi travniki prav snažili, ko bi se branali in gnojili, ko bi se tam, kjer so premokri, napravili potrebni odvodni jarki, bi nam nikoli krme ne zmanjkalo, pač pa Se bi nje lahko za vež tisoč kron vsako leto prodali! Gnojenie travnikov je pri nas prav redko, brano za travnike ima edini dr. Jurtela; ta je tudi lansko leto prvi pustil polovieo svojega travnika v Oplotu z lončenimi cevmi drenisati; sosed Jožef Repič pa je pustil na travniku pri mlinu napraviti jarke. Oboje delo si lahko vsak posestnik ogleda. Če hočemo živinorejo povzdigniti, moramo naše travnike pred vsem zboljSati, moramo tudi deželnega kulturnega inženirja na pomoč klicati, zahtevati denarne podpore, katere dobivajo drugod napredni gospodarji v obilni meri! Bralno društvo mora nam iti na roko. To odboru ne bode dalo dosti dela; družtveno delovanje pa se bode razširilo, bode pospeševalo gospodarski napredek ne samo društvenikov, ampak celo velike ob6ine! Ko bode druStvo tako delovalo, bode se Stevilo udov zvišalo, zanimanje za druStvo bode vsestransko, uspeh ne bode izostal! Odbor našega vrlega bralnega drufitva tedaj na delo! Sv. Urban pri Ptnju. (Prijatelju v spomin.) Dne 23. svečana smo spremili k zadnjemu počitku mladeniča in prijatelja Antona Pihlerja, ki je po dolgotrajni mučni bolezni v Gospodu zaspal v četrtek ob 10. uri zvečer. Rajni je bil rojen v Spod. Vilovljaku na novega leta dan 1878. Že v otroških letih so mu umrli starisi. Rajni je prebival odslej pri stricu, ki je gospodaril na njegovem domu. Ker je Anton sprevidel, da je boljše, ako odide, odSel je k svoiemu stricu Francu Lackotu v Gor. Vilovljaku, kjer je z veseljem užival mladeniSka leta. Leta 1898 podal se je kot prostovoljec k topničarskem polku v Pulj, kjer si je nalezel bolezen. Poslali so ga domov, da bi se ozdravil. Zdravil se je z mnogimi zdravniki, pa ni pomagalo nič. Udan v voljo božjo je čakal smrti, ki ga je reSila vseh pozemeljskih muk ter pripeljala, upamo, v boljSo bodočnost. Kako \e bil rajni spoštovan. nam priča veličasten sprevod, kakorSnega že urbanska fara dolgo ne pomni. Na čelu procesije nosil je mladenič z vencem in belima trakoma ozaljšani križ med dvema fantičema. Za križem je Sla velika množica fantov in mož, za katerimi je nosilo šestnajst lantov krsto, katero je spremljalo osem fantov z dolgimi gorečimi svečami. Za njimi je Sla velika množica deklet in žen. — Pri poznem opravilu božjem so Sli pogrebci, večinoma fanti, lepo uvrščeni s križem v cerkev. Prav ginljivo je bilo videti pri službi božji lepo, drugim vzgleda vredno obnašanje fantov z gorečimi sve^ami. Po službi božji blagoslovila sta krsto domača gg. duhovnika ter jo spremljala med skoraj nepregledno procesijo na domače pokopaliSče, kjer so izročili truplo materi zemlji. Marsikateremu mladeniču je kanila solza iz oči, ko je videl devati v zemljo mladeniča v najlepši dobi cvetoče mladosti. Počivaj v zemlji nam prijatelj sladkd, Ne bode dolgo, da pridemo za tab6. Zalujoči mladeniči.