Tržaški pisatelj Boris Pahor najbrž ne bo postal častni meščan Občine Ljubljana
/3
Osip pri prehodu na goriške višje šole nižji od lanskega
Primorski
dnevnik
NEDELJA, 11. APRILA 2010
Št. 86 (19.793) leto LXVI._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,00 €
CENA V SLOVENIJI
1,00 €
Dušan Udovič
Dvojezična šola v Špetru resno tvega, da z začetkom prihodnjega šolskega leta ostane z nerešenim vprašanjem prostorov. In to kljub temu, da se množijo izjave vidnih institucionalnih predstavnikov, po katerih je nadaljnji uspeh šole zagotovljen le pod pogojem, da ostane kot celovita enota v za to primernem poslopju.
Najprej želimo poudariti, da imajo beneški rojaki v tem kočljivem trenutku vso solidarnost in podporo našega dnevnika. Pismo ravnateljice Žive Gruden, ki smo ga objavili v včerajšnjem dnevniku, jasno prikazuje dimenzije težav, med katerimi izstopajo poskusi, da se razredi namestijo po šolskih poslopjih v različnih občinah Nadiških dolin. Takšna navidezna »začasna rešitev« bi v resnici pomenila začetek konca dvojezične šole, ki si je zaradi uspehov in prepričljivega pedagoškega modela znala priboriti edinstven ugled v domačem in širšem prostoru. Ob tem je prav tako res, da je njen uspešen obstoj za nekatere kroge še vedno trn v peti in vidijo priložnost, da se tega žarišča širjenja slovenskega jezika in kulture sožitja v Benečiji odkrižajo.
Apel k najširši podpori špe-trski dvojezični šoli je v četrtkovi številki naslovil na javnost tednik Slovencev videmske pokrajine Novi Matajur, ki v ta namen poziva k ukrepanju tudi skupno predstavništvo manjšine. Če kdaj, potem je to pravi trenutek in razlog, da vsa naša skupnost dvigne svoj glas v podporo špetrski šoli, kateri naj pristojne oblasti zagotovijo v Špe-tru primerno poslopje, da lahko z novim šolskim letom nemoteno nadaljuje s svojim delom!
MOSKVA - Med pristajanjem na letališču v Smolensku strmoglavil predsedniški tupoljev 154
Predsednik Poljske umrl v letalski nesreči
Lech Kacynski in poljski vojaški vrh so bili namenjeni v Katinski gozd
BENEČIJA - Nejasna prihodnost špetrskega zavoda
Demokratska stranka podpira celovitost dvojezične šole
ČEDAD - Demokratska stranka meni, da bi morala dvojezična šola celovito ostati v Špetru. Največja opozicijska sila nasprotuje prostorski razpršitvi šole, za katero se ogrevajo nekateri v desni sredini. In to kljub
jasnemu stališču, ki ga je o prihodnosti šole večkrat izrazil deželni odbornik Roberto Molinaro.
Deželni zastopniki Demokratske stranke (na sliki) so v Špetru prisluhniti staršem in učnemu osebju.
Delijo njihovo zaskrbljenost, saj še ni jasno kje bo šola pravzaprav začela prihodnje šolsko leto. Na srečanju je sodelovala tudi slovenska senatorka Tamara Blažina.
Na 3. strani
MOSKVA - Poljski predsednik Lech Kacynski, številni poljski politiki, ravnatelj državne banke in ves poljski vojaški vrh so umrli v strmoglavljenju predsedniškega tu-poljeva 154 med poskusom pristanka na letališču Smolensk v zahodni Rusiji. V letalski nesreči je umrlo vseh 96 potnikov. Namenjeni so bili na uradno proslavo v Katinskem gozdu, kjer bi se morali pokloniti poljskim oficirjem, ki jih je dal med drugo svetovno vojno pobiti Stalin.
Kaže, da je nesreči botrovala megla. Letališki organi so odsvetovali pilotu pristanek, ta pa je vztrajal, pri četrtem poskusu pristanka pa je letalo strmoglavilo.
Na 2. strani
Depardieu zabaval na sejmu Vinitaly
Na 3. strani
Dolino obiskali šolniki iz Kragujevca
Na 4. strani
Samatorca: ostro stališče Kmečke zveze
Na 6. strani
Po enajstih dneh kome Edvin Bernetič umrl
Na 9. strani
Goriški »koridor« za izkoriščevalce mladoletnikov
Na 10. strani
Goriška podjetnika utajila 4 milijone evrov
Na 10. strani
t/u/
\m/
W 1
Zlatar/ta t d
Urnik:
od torka do sobote 9.00 -15.30 non stop
Boljunec - m Trgu
icL 040,238092
PROFESIONALCI SLUHA ISTITUT0 ACUSTICO P0NT0NI
že 20 let
na Vašo razpolago
Dobava opreme ASSL-INAIL
Informacije za izpolnitev dokumentov za pridobitev priznanja invalidnosti Pregled sluha - audiometrija Slušni aparati nove generacije vvireless in bluetooth Nova tinnitus terapija (proti zvonenju v ušesih) Brezplačni pregledi na domu Brezobrestno financiranje
j—j	TRST - Agencija 1
ISTITUTO ACUSTICO
Združen z
A
PONTONI
Ulica Giulia, 17-Tel. 040 358971 TRST - Agencija 2
www.istitutoacusticopontoni.it - info@isthutoacusticopontoni.it
Trg Sv. Jakoba, 22/B - Tel. 040 3720949 Agencija v Gorici Ul. Marconi 3/B - Tel. 0481 30030
2
Nedelja, 11. aprila 2010
DNEVNE NOVICE
/
RUSIJA - Med poskusom pristanka blizu letališča pri Smolensku
Strmoglavilo letalo s poljskim predsednikom Lechom Kacynskim
Umrlo vseh 96 potnikov, med njimi je bil ves poljski vojaški vrh, ki je bil namenjen na proslavo v Katinski gozd
MOSKVA - Ob pristajanju v mestu Smolensk na zahodu Rusije je strmoglavilo letalo s poljskim predsednikom Lechom Kacynskim na krovu. V nesreči je poleg njega umrlo še 96 ljudi, med njimi več deset visokih predstavnikov političnega in vojaškega vrha, ki so bili na poti na slovesnost ob 70. obletnici pokola poljskih vojakov v Katinskem gozdu. Predsedniško letalo tupoljev 154 se je med pristajanjem v Smolensku okoli 9. ure po srednjeevropskem času zaletelo v krošnje dreves in treščilo ob tla. Zatem pa ga je zajel požar.
Vzrok za nesrečo še ni znan. Po eni različici je za nesrečo kriv pilot, ki je ob stiku z drevesi izgubil nadzor nad letalom, ali pa je temu botrovala tehnična napaka. Po drugi različici pa so za nesrečo krive neugodne vremenske razmere in vztrajanje pilota pri pristanku. Po neuradnih navedbah naj bi namreč letalo strmoglavilo v četrtem poskusu pristanka, pilotu pa naj bi zaradi goste megle nad Smolenskom svetovali pristanek v Minsku, a je to možnost zavrnil.
Po besedah namestnika poveljnika ruskih letalskih sil Aleksandra Aljošina posadka letala ni upoštevala navodil ruskih kontrolorjev letenja. Ti naj bi jih opozorili, da so se prehitro spustili, in jim celo svetovali, da pristanejo na drugem letališču. »A posadka se je odločila, da se bo še naprej spuščala. Na žalost se je to tragično končalo,« je sklenil Aljošin.
Preiskovalci so na kraju dogodka že odkrili obe črni skrinjici, po neuradnih navedbah pa naj bi odkrili tudi truplo pokojnega predsednika. Vsa trupla bodo odpeljali na identifikacijo v Moskvo. Tam pa naj bi nato uredili tudi vse potrebno za vrnitev posmrtnih ostankov svojcem.
Na letalu je bilo po besedah ruskega ministra za izredne razmere Ser-geja Šojguja skupno 97 ljudi, med njimi 88 članov poljske delegacije na poti na slovesnost ob obletnici pokola poljskih vojakov v Katinskem gozdu, ki so jo po letalski nesreči odpovedali.
Med žrtvami so med drugimi tudi predsednikova žena Maria, namestnik zunanjega ministra Andrzej Kremer, podpredsednik parlamenta Jerzy Szmajdzinski, guverner poljske centralne banke Slawomir Skrzypek, vodja predsednikovega kabineta Wladyslaw Stasiak ter celoten vojaški vrh z načelnikom generalštaba poljske vojske Fran-ciszekom Gagorjem na čelu.
Umrla je »elita naroda«, je zadevo komentiral nekdanji predsednik Lech Walesa.
Po nesreči je poljski premier Donald Tusk sklical izredno sejo vlade in za danes napovedal državno žalno slovesnost, na kateri se bodo žrtev nesreče spomnili z dvema minutama tišine opoldne. Predsednik parlamenta Broni-slaw Komorowski, ki je v skladu z ustavo sedaj prevzel predsedniške dolžnosti, pa je razglasil teden žalovanja.
Razbitine poljskega predsedniškega tupoljeva 154 v gozdu pri Smolensku
Komorowski mora sedaj v skladu z ustavo v roku dveh tednov razpisati tudi predčasne predsedniške volitve, ki morajo potekati enkrat do konca junija. Redne predsedniške volitve na Poljskem so bile sicer napovedane za oktober, kot glavna tekmeca na teh volitvah pa sta se omenjala prav Kaczynski iz konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS) in Komorowski iz vladajoče liberalne Državljanske platforme.
«Take dramatične tragedije moderni svet še ni videl,» je vidno pretresen ocenil poljski predsednik Tusk v Varšavi, podobno pa se je v Moskvi izrazil tudi Putin, ki ga je ruski predsednik Dmi-trij Medvedjev imenoval na čelo komisije za preiskavo nesreče.
Medvedjev je prek televizije nagovoril Poljake in jim izrazil sožalje v imenu celotnega ruskega prebivalstva. «Vsi Rusi delimo vašo bolečino in žalost,» je dejal, ponedeljek pa razglasil za dan žalovanja v Rusiji.
Odnosi med Poljsko in Rusijo se kljub temu, da se slednja še vedno ni uradno opravičila za pokol okoli 22.000 poljskih vojakov v Katinskem gozdu, v zadnjem času izboljšujejo. Dokaz za to je bila prisotnost ruskega premiera na slovesnosti v Katinu na začetku tega tedna.
Sožalje Varšavi so izrazili tudi Evropska unija, Združeni narodi, ZDA in številni voditelji evropskih držav. Soža-lje Poljakom je izrekel tudi ameriški predsednik Barack Obama. Nesrečo je označil za veliko izgubo »za Poljsko, ZDA in svet«, saj so umrli »številni najuglednejši civilni in vojaški voditelji Poljske, ki so sooblikovali demokratično prenovo Poljske«.
Iz Slovenije so Varšavi sožalje izrazili predsednik Danilo Türk, premier Borut Pahor in predsednik DZ Pavel Gantar.
60-letni nacionalistični konservativec Lech Kaczynski je predsedniško mesto zasedel decembra 2005, ko je na volitvah premagal Tuska. Je brat dvojček vodje opozicije in nekdanjega premiera Jaroslawa Kaczynskega.
Zagrizen katolik, znan po svojih
ansa
tradicionalističnih in desnousmerjenih stališčih, je med konservativnimi Poljaki užival velik ugled, Evropejcem pa je bil znan predvsem kot neizprosen pogajalec v okviru EU.
V letalski nesreči je poleg poljskega predsednika Lecha Kacynskega življenje izgubil tudi celoten vojaški vrh Poljske. Poljski generalštab se je že sestal, da sprejme potrebne odločitve, je povedal tiskovni predstavnik vojske Da-
TAJSKA - Upor »rdečesrajčnikov«
Deset mrtvih
V spopadih z varnostnimi silami ranjenih 500 ljudi
BANGKOK - V včerajšnjih spopadih med tajskimi varnostnimi silami in protivladnimi protestniki na Tajskem je umrlo najmanj deset ljudi, več kot 500 pa je ranjenih. Med mrtvimi je bil tudi japonski novinar snemalec. Nasilje se je najbolj razvnelo v starem mestnem jedru Bangkoka in se stopnjevalo do te mere, da se je vojska umaknila in protestnike zaprosila za premirje.
Najhujše nasilje med protestniki in varnostnimi silami se je razvnelo v okolici vladne palače, ki je eno od dveh osrednjih prizorišč vse bolj nasilnih pro-tivladnih protestov. Vojska je izpred vladnega poslopja poskušala razgnati nekaj deset tisoč protestnikov v značilnih rdečih srajcah, ki tam vztrajajo že skoraj mesec dni, pri tem pa naletela na
močan odpor. Protestniki so na vojake in policiste začeli metati kamenje, pri čemer je bilo več pripadnikov varnostnih sil huje poškodovanih.
Vojaki in policisti so uporabili solzivec in v zrak izstrelili več opozorilnih strelov, a so se bili kljub temu prisiljeni umakniti. Vojska je nato pozvala k premirju, obenem pa sporočila, da umik varnostnih sil še vedno ne pomeni, da so protesti zakoniti. Tajske oblasti so pred dnevi zaradi protestov razglasile izredne razmere, zaradi česar je med drugim prepovedano tudi zbiranje ljudi na javnih mestih. «Rdečesrajčniki» se na protestih proti vladi Abhisita Vejjajive zbirajo že od sredine marca in zahtevajo njegov odstop, razpustitev parlamenta in predčasne volitve. (STA)

Societa finanziaria per azioni Finančna delniška družba
Ulica Malta, 2 - 34170 Gorizia - vpis v register podjetij št. 00064860315 Vpisani in vplačani kapital € 30.000.009,00 - U.I.C. 32734
Vabimo vas na redno skupščino delničarjev KB1909 Societa finanziaria per azioni - Finančne delniške družbe, ki bo v četrtek, 29. aprila 2010, ob 18.00 uri, in v drugem sklicu v petek, 7. maja 2010, ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass 20 s sledečim dnevnim redom:
1.	Bilanca z dne 31. decembra 2009; poročilo Upravnega odbora o poslovanju; poročilo Nadzornega odbora in revizorjevo poročilo; sklepi.
2.	Pooblastila za nakup lastnih delnic in drugih pristojnosti s tem v zvezi; določitev pristojnosti in pooblastil; sklepi.
3.	Imenovanje Upravnega odbora s predhodnim določilom števila upraviteljev, določitev letnega honorarja in sejnine.
4.	Imenovanje Nadzornega sveta, imenovanje Predsednika slednjega In določitev letnega honorarja.
5.	Dodelitev mandata družbi za revidiranje letnega in konsolidiranega poročila.
6.	Razno.
Na osnovi zakonskih določil in statuta, se bodo skupščine lahko udeležili imetniki rednih delnic, ki so zahtevali od banke, pri kateri so deponirane delnice Izdajo ustreznega obvestila.
Za Upravni svet, Predsednik Boris Peric
PARMA - Berlusconijev recept podjetnikom
»Optimizem!«
A podjetniki zahtevajo vlado, ki naj bi ob krizi primerno ukrepala
PARMA - Podjetniki naj bodo optimisti. Gospodarska kriza je presežena, bodočnost bo svetla, in kdor trdi, da država nazaduje, ni nič drugega kot nepoboljšljiv pesimist. Takšno rožnato sliko je naslikal predsednik italijanske vlade Silvio Berlusconi na včerajšnjem zasedanju italijanskih podjetnikov o svobodi in blagostanju.
Podjetniki so bili v svojih posegih malce drugačnega mnenja. Italijansko gospodarstvo je že leta ustavljeno. Potrebovalo bi krepke posege na ekonomskem in davčnem področju, večjo liberalizacijo, večjo konkurenčnost, več zakonitosti in več upoštevanja kakovosti. Ali, kot je v svojem sklepnem govo-
ru poudarila predsednica italijanskih in-dustrijcev Emma Marcegaglia, potrebuje »vlado, ki dela!«
Berlusconi se je takoj izgovoril: Italijanska vlada nima dovolj oblasti, vsa oblast je v rokah parlamenta, je zatrdil, in nato naštel vse »svoje« uspehe. Tudi podpis za jedrsko razorožitev med ZDA in Rusijo naj bi bil ... njegova zasluga. Zatem je potožil, da je »največji obtoženec vseh časov«, da »vlada več kot 2.500 dni, več kot veliki De Gasperi,« a je bil pozvan na 2.550 sodnih obravnav. Med drugim se je znesel nad ustavnim sodiščem, ki »zavrača zakone italijanskega parlamenta,« nad javno televizijo, »kjer potekajo procesi«, in nad sodniki.
MHBk
Poljski predsednik Lech Kacynski ansa
riusz Niedzielski. Na seznamu 96 ljudi na krovu ponesrečenega letala, ki ga je danes objavila poljska vlada, so načelnik generalštaba poljske vojske Fran-ciszek Gagor in poveljnik operativnih sil Bronislaw Kwiatkowski, pa tudi načelnik kopenskih sil Tadeusz Buk, načelnik letalskih sil Andrzej Blasik, poveljnik specialnih enot Wojciech Pota-sinki in visoki predstavnik mornarice Andrzej Karweta.
V skladu s poljsko vojaško zakonodajo poveljniška mesta ob izrednih dogodkih prevzamejo njihovi namestniki.
Po navedbah analitikov pa bo ta nesreča zagotovo sprožila velike pretrese v vojski. »V poljski vojski bo prišlo do zamenjave generacij. Gre za proces, ki se je že začel, a ta usoden trenutek ga bo še pospešil,« je v Varšavi povedala izvedenka, profesorica Lena Kolarska-Bo-binska. (STA)
Afganistan: aretirali tri zdravnike Emergency
KANDAHAR - Afganistanske varnostne sile so aretirale tri italijanske predstavnike mednarodne človekoljubne organizacije Emergency, enega zdravnika in dva kooperanta. Aretirali so jih v kraju Laškar Gah na jugu Afganistana, skupno s šestimi domačini. Obtožili so jih sodelovanja pri pripravi atentata na guvernerja pokrajine Hel-mand.
Aretirani so bili zdravnik Matteo DellAira, zdravstveni koordinator bolnišnice Emergency v mestu Laktar in dva operaterja nevladne organizacije, Goretti in Pagani (njunih imen in zadolžitev do sinoči niso sporočili). Krajevna policija je izjavila, da naj bi v bolnišnici našli naboje in dva eksplozivna pasova.
Potek aretacije osebja Emergency je še nejasen. Nevladna organizacija je sporočila, da naj bi zdravnika in kooperanta ter drugo osebje aretirali pripadniki kontingenta sil Nato in af-ganske varnostne straže, štab Nata pa je demantirala, da naj bi bila vpletena v zadevo. Italijansko zunanje ministrstvo je aretacije potrdilo in sledi zadevi.
Drugi krog upravnih volitev
RIM - Nekaj več kot milijon italijanskih volivcev se bo danes in jutri vrnil na volišča za drugi krog upravnih volitev. Volivci bodo izvolili župane 41 občin, od katerih so štiri tudi glavna mesta pokrajin: Mantova, Macerata, Matera in Vibo Valentia. V Mantovi je v prednosti kandidatka leve sredine Brionijeva, ki je v prvem krogu prejela 40 odstotkov glasov, medtem ko jih je Sodano (desna sredina) prejel 35%. V Macerati po prvem krogu »vodi« Carancini (leva sredina, 46%) pred Pistarellijem (desna sredina, 41%). Tudi v materi vodi kandidat leve sredine Adduce (48 %) pred Tostom (26%). V mestu Vibo Valentia pa je Soriano (leva sredina) v prvem krogu prejel 41% glasov, DAgostino (desna sredina) pa 28%).
/
ALPE-JADRAN
Nedelja, 11. aprila 2010
3
BENEČIJA - Kljub zagotovilom deželnega odbornika Molinara
Za špetrsko dvojezično šolo ni na obzorju nobene trajne rešitve
Srečanje z Demokratsko stranko, ki obljublja pomoč za reševanje problemov
SLOVENIJA
Ljubljana
odklanja
Pahorja
ČEDAD - Dvojezična šola v Špetru je še vedno v izrednem stanju. Premostila je namreč emergen-čno stanje, ki je nastalo, ko je bila prisiljena zapustiti šolsko poslopje, kjer je delovala nad 15 let, in je, čeprav v veliki prostorski stiski in v ne povsem primernih učilnicah, pričela spet s poukom. Toda od podpisa županskega odloka je minilo mesec dni in še ni na obzorju nikakršne rešitve za prihodnje šolsko leto, kar seveda močno zaskrblja vostvo šole, slovenske organizacije iz videmske pokrajine in predvsem družine, ki potrebujejo hitre in jasne odgovore.
To je bil razlog za sestanek, ki ga je v petek sklicala nadiška sekcija Demokratske stranke in so se ga udeležili institucionalni predstavniki stranke na vseh ravneh. Od špe-trskega občinskega svetnika Simo-neja Bordona, ki je dal pobudo za petkovo delovno srečanje, do pokrajinskega svetnika Cristiana Shaurli-ja, ki je hkrati župan v Fojdi in pokrajinski tajnik stranke, deželnega svetnika Giorgia Baiuttija, poslanca Ivana Strizzola ter senatorjev Ta-mare Blažine in Carla Pegorerja. Srečanja se je udeležil tudi načelnik slovenske deželne koordinacije Demokratske stranke Andrej Gergolet.
Na srečanju so starši, ki so se ga udeležili v velikem številu, izrazili svoje veliko zadovoljstvo z dvojezičnim šolskim modelom, se zavzeli za to, da šola ostane v Špetru in da se ohrani njena enovitost, predvsem pa so ponovno pokazali izjemno kom-paktnost in bojevitost. Od predstavnikov DS pričakujejo, so dejali, bližino, podporo in predvsem posredovanje na vseh institucionalnih ravneh, zato, da pride do primerne rešitve že v naslednjih tednih.
V svojih posegih so vsi predstavniki Demokratske stranke obljubili, da bodo posegli vsak na svojem področju in obenem podprli pobudo, da se čim prej skliče omizje pristojnih javnih ustanov. Torej zastopnikov Občine Špeter, Pokrajine Videm in Dežele FJK ter obeh špe-trskih šolskih zavodov in deželno šolsko ravnateljico. Z namenom, da se v čim krajšem času dogovorijo in odločijo, kaj narediti, ter dajo potrebna zagotovila vodstvu šole in družinam učencev in otrok, ki jih upravičeno zelo skrbi prihodnost dvojezične šole.
Špetrska dvojezična šola se sooča z zelo negotovo prihodnostjo
arhivski posnetek
vinitaly - Obisk Gerarda Depardieuja
Bela vina iz Furlanije in Brd očarala igralca in gurmana
VERONA - Gerard Depardieu je znan ne samo kot filmski igralec, temveč tudi kot dober jedec in vinar (med drugim prideluje vino tudi na otoku Pantelleria). Dežela Furlanija-Julijska krajina ga je izbrala za »botra« svojih vin na mednarodnem sejmu Vinitaly (končal se bo jutri) in menda je bila izbira še kar posrečena. Depardieu se je zelo dobro znašel med raznoraznimi vini in tudi med tipično hrano iz naše dežele. Menda mu je bil najbolj všeč furlanski frico, od vin pa bela vina iz Furlanije in goriških Brd. Novinarjem je tudi napovedal bližnji nakup majhnega vinograda v FJK.
Depardieu je pred odhodom iz Verone sodeloval še na degustaciji vin iz naše dežele in izbral briško belo vino Zuani priznanega vinarskega podjetja Patrizie Felluga iz Števerjana. Priznal je, da je bila izbira zelo zahtevna in se primerjal moškemu, ki se mora odločiti za žensko v skupini zelo lepih žensk.,
Popredsednik Dežele FJK Luca Ciriani (levo) in Gerard Depardieu včeraj na Vinitaly
Boris Pahor
LJUBLJANA - Kaže, da tržaški pisatelj Boris Pahor ne bo postal častni meščan Ljubljane. Komisija mestnega sveta za priznanja je namreč predlog za takšen poklon pisatelju zavrnila, piše v včerajšnji izdaji dnevnik Primorske novice. Informacija, da komisija za priznanja Mestne občine Ljubljana ni potrdila predloga za podelitev naziva častnega meščan pisatelju Borisu Pahorju, drži, je koprskemu časniku potrdil eden od ljubljanskih mestnih svetnikov. Ljubljanski svet bo sicer o predlogu razpravljal na seji v ponedeljek, 19. aprila.
Na ljubljanski mestni upravi še ne dajejo pojasnil, zakaj se je komisija pravzaprav odločila, da pisatelj ni vreden takšne časti. Menda zato, ker Pahor ni po rodu Ljubljančan in ker nima posebnih zaslug v korist slovenskega glavnega mesta. Komisiji za priznanja predseduje Milena Mileva Bla-žič, literarna zgodovinarka, ki je bila v ljubljanski občinski svet na zadnjih volitvah izvoljena na listi župana Zorana Jankoviča.
Priletni tržaški pisatelj je že lani ostal brez naziva častnega meščana Trsta. A v tem primeru se je častnemu meščanstvu odpovedal sam, saj se ni mogel strinjati, da bi bilo v uradni utemeljitvi omenjeno le zlo nacizma, ne pa tudi fašizma. Častno ljubljansko meščanstvo Borisu Pahorju, ki ga žal menda ne bo, je uradno predlagala Slovenska nacionalna stranka.
*	POTOVALNI URAD	_
Aurora viaggi
Od daljnega 1963.
VESTNO SKRBIMO ZA VAŠA POTOVANJA IN POČITNICE
Enodnevni avtobusni izleti TULIPANI v slovenskih parkih 25.04., 01. in 02.05. ter še Ville Paladiane, Krk,Arqua Petrarca,Zagreb, Brioni, Stična, Čipke v Idriji, Gorski Kotar, Bohinj, Sauris, Soška dolina,Višarje
24. - 26.04. samo še
Avtobusni izleti Habsburški DUNAJ MANTOVA in Park SIGURTA	24.
BOSNA preteklost in sedanjost	11.
POLJSKA Krakow, Auschwitz, Olomouc 15. PTUJ in ORMOŽ	22.
Relax v MALEM LOŠINJU	30.05.
ČEŠKI romantični gradovi	30.05.
Jezera MAGGIORE in D'ORTA	31.05.
PLITVIŠKA JEZERA	01.
PAG in ZADAR	04.
ČRNA GORA zgodovina, narava, samostani 06. CINQUE TERRE	12.
SRBIJA Beograd in samostani	14.
DALMACIJA s Komati	19.
ALZACIJA Strasbourg, Colmar, Mulhouse 24.
5 mest
-	25.04.
-	16.05.
-	19.05.
-	23.05.
-	03.06.
-	02.06. - 02.06. - 02.06.
-	05.06.
-	12.06.
-	15.06.
-	19.06.
-	22.06. - 28.06.
Potovanj'a - letalo
IRAN	10. - 22.05. samo še 2 mesti
ARMENIJA in GRUZIJA	08. - 17.06.
TURČIJA Kapadokija in Pamukkale 21.- 28.06. Ruska CARSKA POT 02. - 12.07. samo še 2 mesti ŠKOTSKA in otok Skye	12. - 19.07.
ŠPANIJA Santiago de Compostela	14. - 21.07.
SIBIRSKA RUSIJA	16. - 31.07.
MONGOLIJA	03.- 18.08.
TI BET streha sveta	04. - 14.08.
KAMCHATKA	08.-22.08.
NORVEŠKA lepota fjordov	24. - 31.08.
AuroraFest 2010 - enkratne ponudbe tedenskega bivanja v termah, prevo^ vključen: maj DOBRNA, junij DOLENJSKE TOPLICE, julij QLIMJE september ROGAŠKA SLA oktober RADENCI, november ŠMARJEŠKE TOPLICE
SLATINA,
Iz našega kataloga WELLNESS & MONTI MARI: vsako nedeljo avtobus za slovenska zdravilišča, od junija dalje avtobus tudi za poletni oddih v hribih v Gorskem Kotarju ali pa pri morju na Lošinju in na Krku
Za počitnice v GRČIJI, ŠPANIJI in TUNIZIJI odlična ponudba in zagotovljen avtobusni prevoz do Brnika!
POTOVALNA AGENCIJA AUH , ul. Milano, 20 - TRST te 040 631300 fa 040 365587 aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com Urnih ponedeljek - petek 9.00 -12.30 / 15.00 -18.30, četrtek no stop 9.00 -18.30, sobota 9.00 -12.00
SPORT	Nedelja, 11. aprila 2010	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu
DOLINA - Včeraj na srednji šoli Simona Gregorčiča
»Stiki med šolami lahko izboljšajo stike med državami«
Obisk večje skupine profesorjev iz Kragujevca - Želja po pobratenju med šolama
Srbski generalni konzul Vladimir Nikolic je prepričan, da lahko sodelovanje med šolami spodbudi tudi boljše sodelovanje med državami. Zato je vesel stikov, ki jih je slovenska šola iz Doline že pred leti navezala z otroki iz Kragujevca, toliko bolj, ker je zanj dolinska županja Fulvia Premolin »pravi simbol bratstva i jedinstva«.
V Dolini se je včeraj mudila večja skupina profesorjev iz Kragujevca. Med njimi so bili tudi tisti, ki poučujejo na šoli 21. oktober 1941, poimenovani po strahotnem nacističnem masakru, ki je mesto pretresel med drugo svetovno vojno. V tej šoli, ki združuje našo osnovno in srednjo šolo, je drugi učni jezik italijanščina, zato so se želeli pobratiti s šolo iz Italije. Obrnili so se na neprofitno združenje Non bombe, ma solo caramelle, njegova tržaška »duša« Gilberto Vlaich je takoj pomislil na dolinske šole. »Ta občina je zame simbol tolerance, solidarnosti, an-tifašizma. In res so v Dolini z navdušenjem sprejeli ponujeno roko, navezali so stike, dolinske šole so v Kragujevacposlale enaindvajset paketov didaktičnih pripomočkov.«
Po njegovem mnenju so stiki srbskih otrok z zunanjim svetom izredno pomembni, saj bi brez njih v dokaj zaprti srbski družbi lahko prevladal nacionalizem. Tudi zato, ker se Kragujevac ni še izvlekel iz hude gospodarske krize, ki je sledila Natovemu bombardiranju. »Fiat je res odkupil tovarno Zastava, trenutno pa zaposluje samo 950 od njenih 2.600 delavcev, ostali so v dopolnilni blagajni. Tudi v Kragujevcu pričakujejo nov industrijski načrt turinske avtomobilske hiše ... «
Kot sta povedali ravnateljica osnovne šole Ksenija Dobrila in učiteljica Silvana Dobrila, so dolinski otroci v preteklosti že gostili kragujevške vrstnike (maja 2004 so v tržaškem Kulturnem domu tudi priredili večjo prireditev), sedanja želja po pobratenju pa daje stikom nov zagon.
Zupanja Premolin upa, da bodo dolinski srednješolci osebno obiskali Kra-gujevac. Med včerajšnjim prvim osebnim stikom med dolinskimi in kragujevškimi profesorji je padel predlog, da bi to bilo prihodnjega 21. oktobra, ko se kragujev-ška šola spominja svojega poimenovanja. (pd)
Udeleženci včerajšnjega srečanja so svoje podpise pustili na dvojezični zastavi
miru
kroma
SKRB ZA OKOLJE - Hvalevredna pobuda Brežanov
Akcija Očistimo Slovenijo bo v soboto potekala tudi v Boljuncu, Borštu, Dolini
Vse se je začelo v Estoniji pred dvema letoma, ko je pod naslovom »Let's Do It Estonia 2008« 50.000 prostovoljcev pospravilo 10.000 ton odpadkov.
Estonskemu zgledu so sledile sorodne pobude na Portugalskem, Litvi, Latviji in drugje, letos pa bo na vrsti okoljevarstvena pobuda Očistimo Slovenijo v enem dnevu. V vseh slovenskih občinah se bo prihodnjo soboto, 17. aprila, zbralo na tisoče prostovoljcev (prijavilo se jih je že preko sto tisoč): čistili bodo divja odlagališča, urejali okolice šol, vrtcev, naselij in pešpoti.
»Ko smo zvedeli za akcijo v Sloveniji, smo pomislili, da bi jo lahko izpeljali tudi v naših krajih, saj gre
za hvalevredno pobudo, ki koristi tako naravi kot bitjem, ki v njej živijo,« nam je pojasnil Alen Kermac, ki je s skupino prostovoljcev pobudo razširil tudi na področje dolinske občine. »VDolini, v dneh pred Majenco, vsako leto čistijo vas, letošnja vseslovenska pobuda pa je k organiziranemu čiščenju spodbudila tudi druge vasi. Prihodnjo soboto bomo na delu prebivalci Doline, Boljunca, Boršta in Zabrežca.«
Predvidenih je več zbirališč. V Dolini se bodo prostovoljci zbrali pri Taborju, na Suhorjeh in pri Križcu, v Boljuncu na Jami, v Borštu pa na Hribenci.
»Zbirati se bomo začeli ob 8.30, saj bo akcija potekala od 9. do
14. ure, tako kot po vsej Sloveniji. Seveda upamo, da se nam bo pridružilo čim več ljudi: vsi so dobrodošli.«
Organizatorji svetujejo delu primerno obutev in obleko ter trpežne delovne rokavice, poleg tega pa tudi najmanj liter vode na osebo.
»Našo pobudo podpira Občina Dolina, ki nam bo nudila vreče za ločeno zbiranje odpadkov, sodelujeta pa tudi Združenje prostovoljnih gasilcev Breg in občinska civilna zaščita; njuni prostovoljci bodo vreče odpeljali na odlagališče.«
Vabljeni torej vsi, ki jih motijo avtomobilski pnevmatiki in plastične vrečke v Dolini Glinščice ...ali prazni zavojčki cigaret ob robu cestišča. (pd)
Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika namenjenim v Maroko
Udeležence izleta PD v Maroko, v organizaciji potovalne agencije First&Last Minute Adriati-ca.net iz Trsta, obveščamo, da bo avtobus za letališče v Ronkah odpotoval v sredo, 14. aprila, ob 4.15 zjutraj s Trga Oberdan v Trstu. Ob 4.35 se bo ustavil na Opčinah (na parkirišču nasproti črpalke Esso ob državni cesti 202), ob 4.50 pa na glavnem trgu v Nabrežini (pri cerkvi). Izletniki z Goriškega se bodo vkrcali na redni avtobus številka 1 (proga št. 2), ki bo ob 4.35 odpeljal z železniške postaje v Gorici proti ronškemu letališču. Zbirališče na letališču je ob 5.15 uri, kjer bo predstavnik agencije Adriatica.net priskrbel vse potrebne potovalne dokumente. Za odhod sta bila potrjena oba leta: let št. AZ1356 TRST - RIM ob 6:55 - 8:05 in let št. AZ874 RIM - CASABLANCA ob 9:20 -10:35. Povratna leta v nedeljo 18. aprila pa sta naslednja: let št. AZ875 CASABLANCA - RIM ob 11:30 - 16:35 in let št. AZ1359 RIM - TRST ob 20:50 -22:05.
Vse ostale informacije so bile že posredovane preko pošte, za eventualna dodatna vprašanja pa izletniki lahko pokličejo na telefonsko številko 040-637025.
Se carinska uprava iz Trsta v resnici seli v Benetke?
Deželni tajnik sindikata UIL Luca Visentini zelo negativno ocenjuje časopisno novico, da bodo sedež dosedanje carinske uprave za Fur-lanijo-Julijsko krajino v kratkem iz Trsta preselili v Benetke. Naša dežela bo torej izgubila izpostavo davčno-finančne administracije, Benetke pa bodo postale očitno sedež meddeželne davčne uprave. Visentini za takšno odločitev krivi ministra za državno upravo Renata Brunetto. UIL je že pred časom opozoril na nevarnost takšnega ukrepa - podčrtuje deželni tajnik sindikalne zveze - , a očitno neuspešno. Nastradali bodo predvsem uslužbenci carinske uprave in obenem tudi Trst in Fur-lanija-Julijska krajina, je prepričan Visentini. Po njegovem gre za pravo sramoto.
OBČINA TRST - Vprašanje Švaba, Carmija in Ravalica (DS)
Kdaj obnova šole Manna?
Velika negotovost, ker prenovitvena dela se niso še začela - Starši zaskrbljeni
Kdaj namerava tržaška občinska uprava prenoviti italijansko šolo Rug-gero Manna? To vprašanje so predložili tržaški občinski svetniki Demokratske stranke Igor Švab (Slovenska skupnost), Alessandro Carmi in Mario Ra-valico tržaškemu županu Robertu Di-piazzi in njegovemu odboru. Prenova velikega mestnega šolskega premoženja, ki je mnogokje potrebno korenitih posegov, predstavlja enega od temeljnih predpostavki upravljanja mesta, so zapisali. V tej zvezi je prenova šole Ruge-ro Manna vredna velike pozornosti.
Obnova šolskega poslopja predstavlja pomembno javno delo. Šola Ruggero Manna namreč sodi med »zgodovinske tržaške šolske ustanove« in služi velikemu občinskemu območju. Prav zato je pomembno, da se stavbo čim prej vrne njenemu vzgojno-iz-obraževalnemu poslanstvu.
Švab, Carmi in Ravalico so zastavili tri temeljna vprašanja: prvič, kdaj se bodo začela dela za prenovitev poslopja; drugič, koliko časa bodo trajala in
Igor Švab
kdaj se bodo učenci in šolniki lahko vrnili v matično poslopje.
Z vprašanjem obnove šole Rugge-ro Manna je tesno povezano vprašanje šole Tarabochia. Poslopje te šole že eno leto gosti razrede šole Ruggero Manna. Zato občinski svetniki Demokratske stranke (in Slovenske skupnosti) sprašujejo, ali bo treba tudi stavbo šole Ta-rabochia prilagoditi temu gostovanju, če se bo le-to, zaradi podaljšanja del na poli Ruggero Manna zavleklo.
Švab, Carmi in Ravalico so zapisali, da tako v programskem poročilu
mestne uprave kot tudi v triletnem občinskem načrtu javnih del 2010-2012 ni jasno, kako se namerava občinska uprava lotiti zadeve. Družine otrok, ki obiskujejo šolo Ruggero Manna, so zaskrbljene. Podobno zaskrbljenost je zaznati pri družinah, katerih otroci bodo septembra prvič vstopili v šolo. Občina še ni pripravila nekega rokovnika o prenovi šole Ruggero Manna, v taki negotovosti starši ne vedo, ali naj bi vpisali svoje otroke na to šolo, ali pa izbrali drugo.
Vprašanje treh občinskih svetnikov levosredinske opozicije v mestni skupščini postavlja v ospredje stanje šolskih poslopij v tržaški občini. Številne stavbe so v zelo slabem stanju, potrebne korenitih prenov. V preteklem desetletju je levosredinska občinska uprava župana Riccarda Illyja pripravila načrt za prenovo najbolj potrebnih šol in povprečno popravila po eno šolo na leto. Desnosredinska uprava, žal, ni nadaljevala po tej poti, kot zgovorno kaže tudi primer šole Ruggero Manna.
POKRAJINA TRST - Projekt
Psihološka pomoč novim brezposelnim
Gospodarska kriza ima hude posledice. Ne le za podjetja, ki ji niso kos, temveč predvsem za posameznike, delavce in uslužbence, ki krizo najbolj pekoče občutijo na lastni koži. Negotovost na delovnem mestu povzroča zaposlenim stres, izguba delovnega mesta strah pred črno prihodnostjo. Brezposelnost najhuje prizadene ljudi z dolgim delovnim stažem, ki pa še nimajo pogojev za upokojitev. Njihova prekvalifikacija je težavna, dobiti novo delo je sila težko. Zato ni čudno, da se brezposelni te starosti znajdejo v zelo hudih razmerah.
Tem ljudem bo sedaj namenjen projekt za psihološko pomoč brezposelnim, ki ga bodo izvajali na Tržaškem s podporo Dežele Furlanije-Ju-lijske krajine in Pokrajine Trst. Pobudo, imenovano Work in progress, je priredila neprofitna organizacija Jonas, ustanovljena leta 2003 in dejavna v Italiji s skupno 15 sedeži. Organizacija je specializirana za nudenje po-
moči ljudem v težavah s pomočjo psihoanalize. Njena predstavnica Natalia Filippelli je pojasnila, da želijo s tem projektom nuditi odgovore na vprašanja, ki se zastavijo ljudem, ko izgubijo delo, predvsem pa jim pomagati za izhod iz hude psihološke krize, v katero jih velika večina zapade.
Združenje Jonas bo pri zapo-slovalnem središču tržaške pokrajine odprla okence za stik z brezposelnimi, delo pa se bo odvijalo tudi preko delovnih skupin, ki se bodo srečevale vse do konca avgusta. Nove brezposelne mnogokrat prevzamejo strah, panika in depresija. Sami se jim ne morejo zoperstaviti, zato je treba zunanja pomoč, predvsem psihološka podpora. Prav v ta namen je posegla Pokrajina Trst. Izguba dela povzroči globoko travmo, ne le ekonomskega značaja, zato je prizadeti potreben konkretne pomoči, je pojasnila pokrajinska odbornica za delo Adele Pino.
/
TRST
Nedelja, 11. aprila 2010
5
25. APRIL - Skupina Ženske se soočajo opozarja na njihovo pomembno vlogo
Niz pobud in pričevanj o vlogi žensk v odporništvu
V torek branje odlomkov in videoposnetki - 24. aprila obisk simbolov odporništva
Skupina Ženske se soočajo bo v aprilu priredila niz pobud in prireditev s pričevanji o vlogi žensk med odporni-štvom in NOB. Namen pobudnic je v pričakovanju 25. aprila pritegniti pozornost na ženske, ki so med osvobodilnim bojem imele tudi pomembne funkcije, redko kdaj pa je to prišlo do izraza. Sicer skušajo danes sploh besedo odporništvo izbrisati. Po eni strani vsiljujejo zgodovinski revizionizem, ministrica za šolstvo Mariastella Gelmini pa je zdaj to besedo celo črtala iz šolskega gradiva. Zato je še predvsem v tem obdobju sila pomembno ohranjati zgodovinski spomin, in to v prvi vrsti s pričevanjem ljudi, ki so tudi sami doživeli fašistične in nacistične grozote.
Pobude o vlogi žensk v NOB so predstavile včeraj članice skupine Ženske se soočajo Marina Coccolo, Daniela Grimaldi, Erica Innendorfer, Frances-ca Scarpato, Milena La Porta in Bruna Zorzini Spetič. Skupina deluje v okviru Zveze levice in jo sestavljajo ženske, ki se prepoznavajo v Stranki komunistične prenove oziroma v Stranki italijanskih komunistov. Kot so povedale, je demokracija v Italiji danes pod vprašajem. Zato bo skupina Ženske se soočajo po 65 letih priredila vrsto pobud, na katerih bodo imele glavno besedo ženske, tudi tiste, ki so se borile pred tolikimi leti.
Prva pobuda bo v torek, 13. aprila, ob 18.30 v baru-knjigarni Knulp (Ul. Madonna del mare št. 7), ko bodo brali odlomke in pričevanja ter predvajali vi-deoposnetke o odporništvu oziroma NOB. V tem okviru bo pokrajinska predsednica Vzpi-Anpi Stanka Hrovatin podala lastno izkušnjo, ko je bila partizanska kurirka, in govorila o drugih ženskah, ki so bile aktivne v NOB. Predvajali bodo tudi video o zgodbi Slovenke Sonie Amf-Kocjan, ki je na svoji koži utrpela fašistične grozote in mučenje zloglasne tolpe Gaetana Collottija. Video bo ob udeležbi same Kocjanove predstavila režiserka Loredana Gec. Dalje bodo predvajali druge videoposnetke o Ondini Peteani in Wilmi Brajnik (Braini) ter brali odlomke o antifašistkah, ki so umrle v NOB, med temi o Zori Perello. Dodatna pobuda bo v soboto, 24. aprila. Skupina Ženske se soočajo bo takrat priredila obisk nekaterih krajev, ki so simbol odporništva. Med temi bo Ul. Pin-demonte, kjer so ubili Almo Vivoda, in Ul. Bellosguardo v bližini zloglasne vile Triste, v kateri je bila med drugim priprta sama Sonja Kocjan. (ag)
Tiskovna konferenca skupine Ženske se soočajo
kroma
DIJAŠKI DOM - Malčki otroškega vrtca
Proslavili Pomladni dan
S Chiaro Sepin, Petrom Ferlugo in priljubljenim Škrobkom so se preizkušali v kuhanju
Prejšnji teden so otroci iz otroškega vrtca Dijaški dom praznovali Pomladni dan. V jutranjih urah je v prostorih vrtca potekal izvirni kuharski laboratorij »Škrobek kuha« pod vodstvom Chiare Sepin in Petra Fer-luge, avtorja istoimenske knjige. Otroci so se za nekaj ur spremenili v prave kuharje in preverjali svoje veščine s pripravo okusnih mišk ter polžkov.
Popoldne pa so otroci, ob prisotnosti staršev ter sorodnikov s kratkim programom pozdravili prihod pomladi. V gredico, ki stoji na dvorišču pred vrtcem, so s pomočjo učiteljic Daniele in Darje ter gospe Antonelle, posadili raznobarvne vijolice, zapeli pomladno pesem ter pogostili vse prisotne s slastnimi živalicami, ki so jih pripravili v kuharskem laboratoriju. Nagajivemu vremenu navkljub je pomladni dan odlično uspel.
MLADI - V centru pri Domju
Predavanji Bogdana Žorža
Dvorana centra Antona Ukmarja-Mira pri Dom-ju bo v prihodnjih dveh tednih dvakrat gostila priznanega strokovnjaka za mladinsko in šolsko problematiko iz Slovenije, psihologa in publicista Bogdana Žor-ža, ki je znano ime tudi med Slovenci v Italiji, saj je bil že večkrat gost tukajšnjih slovenskih šol, večkrat je tudi predaval na seminarjih za slovenske šolnike.
Žorž, ki prihaja na povabilo Didaktičnega ravnateljstva Dolina in Nižje srednje šole Simona Gregorčiča, je diplomirani psiholog, ki se je izpopolnil zlasti v t.i. geštalt terapiji in razvil izviren družinski model terapevtske pomoči otrokom in mladostnikom, za katere - pa tudi za učitelje, vzgojitelje in starše - prireja različne delavnice s področja vzgoje, medsebojnih odnosov in komunikacije, napisal pa je tudi več knjig.
Na dveh predavanjih, ki bosta na sporedu 14. in 21. aprila, namenjeni pa sta staršem, učiteljem in vzgojiteljem, bo Bogdan Žorž govoril o dveh aktualnih vzgojnih vprašanjih: to sredo, 14. aprila, bo govor o vprašanju, kako vzgajati oz. o osnovnih vzgojnih modelih in pristopih ter principih »zdrave vzgoje«, naslednjo sredo, 21. aprila, pa bo na vrsti predavanje z naslovom Razvajen otrok, kjer bo govor o pojmu razvajenosti, pojavu sodobnega razvajanja ter njegovih posledicah, nevarnostih in pasteh.
LIPICA - Zanimiva pobuda se nadaljuje do 1 5. maja
Lipiške ograje je včeraj barval tudi okoljski minister
V Kobilarni Lipica se je včeraj začela vseslovenska akcija barvanja ograj, ki sodi v okvir prireditev ob 430-letnici zavoda. Med tistimi, ki so skušali pobarvati 10 kilometrov ograj oz. 20 kilometrov lesenih letev in 4500 stebričkov, je bil tudi okoljski minister Roko Žarnic.
Že v dopoldanskem času se je k barvanju lipiških ograj prijavilo preko 100 udeležencev. Organizatorji so jih sicer pričakovali več, ki so se predhodno prijavili, vendar pa si je marsikdo verjetno premislil zaradi slabega vremena. Na ograje so včeraj nanašali le prvi sloj barve, ograje pa bo treba prebarvati še enkrat z belim lakom. Porabili naj bi okrog 2,5 tone bele barve v vrednosti okrog 30.000 evrov, ki jo je prispevala družba Helios.
»Zadovoljen sem z odzivom in prepričan sem, da nam bo uspelo opraviti načrtovano delo,« je povedal direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf. »Sicer je do konca akcije še pet sobot. To je šele začetek in ob začetku gre delo vedno nekoliko počasneje od rok,« je dodal.
Poleg predstavnikov vodstva Kobilarne Lipica in okolj-skega ministra so se včerajšnje akcije udeležili tudi podpredsednik državnega zbora Vasja Klavora s soprogo ter poslanca Breda Pečan in Franco Juri.
Kdor želi sodelovati pri akciji in tako pripomoči k lepšemu videzu Lipice, se lahko pridruži prostovoljcem. Vse informacije so na voljo na spletni strani www.lipica430.si, kjer
zbirajo tudi prijave.	ge|e 0graje so razpoznavni simbol Lipice
V	gledališču Miela srečanje o holokavstu
V	gledališču Miela bo danes ob 16. uri srečanje Ritorni, na katerem bosta sestri Andra in Tatiana Bucci govorili o holokavstu in nacističnih uničevalnih taboriščih. Obe sta Židinji in sta se rodili na Reki, še kot majhna otroka pa so ju odpeljali z družino v lager. Kruta pa je bila smrt bratranca Sergia De Simoneja, ki je preživel Mengelejeve preizkuse, toda umrl je skupaj z ostalimi 19 otroki v zloglasnem pokolu v hamburški šoli Bullenhuser Damm. Pobudo v Mieli prirejata tržaška židovska skupnost in muzej Carlo in Vera Wagner. Na srečanju, ki ga bo povezoval novinar Pierluigi Sabatti, bosta govorila tudi Mauro Tabor in Mad-dalena Werczler v imenu tržaške židovske skupnosti ter Rina Brumini v imenu židovske skupnosti na Reki, medtem ko bo igralec Giorgio Amo-deo bral nekaj pomenljivih odlomkov.
Obnova cestne signalizacije
Na nekaterih mestnih ulicah bodo od jutri do petka, 16. aprila, obnavljali cestno signalizacijo. Obnova bo razen jutri vedno od 8.30 do 17. ure. Jutri bodo potekala dela od 13.30 do 17.30 na Miramarskem drevoredu, in sicer na kolesarski stezi med železniško postajo in Rojanom. V torek bodo ponovno potekala dela na Miramarskem drevoredu, in sicer na kolesarski stezi med železniško postajo in Roja-nom, v Ul. Boveto in od hišne številke 265 do križišča pri Miramaru. V sredo bodo dela na Trgu 11. septembra. V četrtek bodo dela na parkirišču pri športni palači in točneje na območju med Ul. Cagni, Ul. Flavia in Ul. Mafalda di Savoia. V petek bodo dela na istem območju pri športni palači, toda od 8.30 do 12.30.
V	Domu glasbe srečanje o glasbi in »muzaki«
V	Domu glasbe (Ul. Capitelli št. 3) bo jutri ob 18. uri javno srečanje na temo glasbe oziroma »muzake". Pobudo prirejata kulturni delavec Edoardo Kan-zian in neprofitno združenje Il pane e le rose pod pokroviteljstvom Kluba Tenco iz Sanrema. Na srečanju bodo sodelovali Valter Colle, Gino D'Eliso, Alfredo Lacosegliaz, Gabriella Musetti, Fulvio Senardi, Ornella Serafini in Adriana Radovini.
V	Mieli Pupkin Kabarett
V	gledališču Miela bo jutri ob 21.21 nastopil Pupkin Kabarett s predstavo Nered daje kakšno upanje, red pa nobenega. Za glasbo bo poskrbela skupina Niente Band. Vstopnice bodo na prodaj od 17. do 19. ure.
Knjiga Livia Poldinija o kraški flori med Trstom in Gorico
V	dvorani Baroncini zavarovalnice Generali bodo v torek, 13. aprila, ob 17.30 predstavili knjigo tržaškega botanika in univerzitetnega profesorja znanstvenih in naravoslovnih ved Livia Pol-dinija Raznolika kraška flora med Trstom in Gorico-Stanje okolja. O zajetnem raziskovalnem delu (okrog 700 strani) se bo z avtorjem pogovarjal prof. Andrea Sgarro.
Knjiga o 8. septembru 1943
V	knjigarni Minerva bodo v torek, 13. aprila, ob 17.30 predstavili knjigo Vit-toria Leschija 8. september 1943 in obrazi odporništva. O knjigi, ki jo je izdal založnik Libreria Editrice Gori-ziana, se bosta z avtorjem pogovarjala Fabio Forti in Lino Felician.
Zgoreli zabojnika za smeti, avto in nekateri motorji
Gasilci so prejšnjo noč ukrotili dva manjša požara. V prvem primeru je neznana roka zanetila požar v dveh zabojnikih za smeti v Ul. Levier. Na Drevoredu XX. septembra pa je sprva zgorel moped, nato so ognjeni zublji oplazili še tri motorje in avtomobil v bližini. Poleg gasilcev je poseglo tudi specializirano osebje tržaške kvesture.
6
Nedelja, 11. aprila 2010
TRST
/
KMETIJSTVO - Po odkritju salmonele v kmečkem turizmu
Samatorca: Kmečka zveza zavrača obtožbe in natolcevanja
Franc Fabec zelo kritičen do izjav predstavnika združenja Coldiretti
Krajevni tisk se je pred kratkim z vnemo in zavzetostjo lotil in obdelal primer prisotnosti salmonele na nekem kmečkem turizmu na tržaškem Krasu. Prav je, sicer, da so bralci obveščeni o tem, kar se dogaja, še posebej če zadeva posredno ali neposredno človekovo zdravje. Toda to poročanje nemalokrat vsebuje - tega seveda niso krivi časnikarji, ki jih le beležijo -izjave in trditve, ki kršijo osnovna pravila spoštovanja svojega bližnjega ali, kar je še huje, neke celotne skupnosti, piše v sporočilu za javnost predsednik Kmečke zveze Franc Fabec. Njegova stališča se nanašajo na poročanje lokalnega italijanskega dnevnika o dogajanjih na turistični kmetiji v Samatorci.
»Tak izstopajoč primer so neumestne in nespoštljive izjave direktorja krajevne stanovske kmečke organizacije Coldiretti, Iva Bozzata. Slednji skrajno neokusno obtožuje neprofesionalnosti nositelja obtožene kmetije, članice Kmečke zveze, in neposredno s tem dviguje v deveta nebesa tiste, ki so včlanjeni v njegovo organizacijo.« Ob takšnih priložnostih bi se od vodilnega človeka stanovske organizacije pričakovali razumevanje za kmetijo, ki se spopada z neštetimi težavami tesno povezanimi z neželenimi dogajanji, ki se lahko pripetijo, kljub pazljivosti in spoštovanju higienskih norm, na vsaki kmetiji. To bi pričakovali, tudi v duhu večletnega sodelovanja med organizacijama, a doživeli smo točno nasprotno, piše predsednik Kmečke zveze, neotesan in grob napad na našega člana.
Temu grobemu napadu se postavlja s strani gospoda Bozzata obramba kmečkega turizma Dimitrija Žbogarja, ki ga nihče ne obtožuje ničesar. Zato je ta obrambni poseg le način za dokazovanje, kako so na eni strani (beri Coldiretti) dobri, na nasprotni (beri Kmečka zveza) pa nepoboljšljivi in poklicno neusposobljeni nositelji kmetijskih gospodarstev.
»Poleg tega bi se gospod direktor Coldiretti moral zavedati, da se z izpostavljanjem in napihovanjem napak ali morebitnih nerodnosti, ki spremljajo zahtevna in zapletena kmečka in agroturi-stična opravila, postavlja v slabo luč celotno kraško in širše tržaško kmetijstvo, ki si tega ne zasluži. Upamo si trditi, da so naši kmečki proizvajalci v preteklosti dovolj prepričljivo dokazali, kar znajo in zmorejo. Domače je bilo in je sinonim dobrega, pristnega in okusnega. S tem, da v eni ali drugi obliki vzbujamo med potrošniki dvom o pristnosti in neoporečnosti krajevne prehranske proizvodnje, lahko močno in nepovratno škodimo našemu primarnemu sektorju.«
Postavljanje kmetijstva, tako ali drugače na zatožno klop pomeni nenazadnje omalovaževanje naše narodnostne skupnosti. Vsem je znano (morda je pri tem izjema le direktor Coldiretti), da se na Tržaškem ukvarjajo s kmetijstvom pretežno slovenski kmetje. Tudi člani njegove organizacije! Zato je tudi iz narodnostnega zornega kota gledano za našo skupnost škodljivo, če se ljudi, ki se posvečajo kmetijstvu, prikazuje kot neotesane, nedisciplinirane in nepoučene, ki si ne zaslužijo zaupanja. Pričakujemo, da se bo po svojem nepremišljenem in neumestnem nastopu gospod Bozzato opravičil vsem, ki jih je s svojimi besedami v eni ali drugi obliki prizadel, beremo v sporočilu za javnost Kmečke zveze.
Osmice in kmečki turizmi so na Tržaškem zelo priljubljeni in dobro obiskani
kroma
KMETIJSTVO
Koristni nasveti za opravila v vinogradu
Služba za vodeno in integrirano zatiranje škodljivcev v vinogradništvu opozarja na nevarnost črne pegavosti. Znaki bolezni so opazni že pozimi med zimskim obrezovanjem (črni madeži, podolgovate razpoke in črni izpuščaji). Najbolj delikatni sorti sta malvazija in teran. Proti temu škodljivcu je treba škropiti dvakrat v časovnem razmahu 7-10 dni.
Uporabite eno od sledečih aktivnih snovi v največjem odmerku, ki ga navaja etiketa: MANCOZEB BAKROV HIDROKSID (IDROSSIDO DI RAME) v bioloških vinogradih. Prvi posegi naj se opravijo, ko se na trti odprejo brstiči.
Glede gnojenja omenjena služba svetuje sledeča gnojila: Dušik 60 Kg/hektar (Tudi manjše količine v bujnih vinogradih, ki imajo veliko število trt na hektar), Fosfor 40Kg/hektar (trta vsrka zelo majhne količine fosforja) in Kalij 100Kg/hektar (raje se poslužujte kalijevega sulfata).
Fosfor in kalij trosite pred brste-njem, tam kjer je zemlja bolj peščena ali kamnita najkasneje do polovice aprila. Z dušikom gnojite dvakrat, prvič ob brstenju skupaj s fosforom in kalijem, drugič pa do polovice junija z dušikovo kislino, ki je najbolj primerna za rastlino.
JUTRI PODELITEV
Nagrada Vstajenje Lojzki Bratuž
Nagrada Vstajenje, ki jo že skoraj pol stoletja podeljuje Društvo slovenskih izobražencev v sodelovanju z Zadružno kraško banko, bo izročena na jutrišnji slovesnosti v Peterlinovi dvorani. Strokovna komisija, ki se je sestala pred letošnjimi velikonočnimi prazniki, je 47. nagrado podelila prof. Lojzki Bratuž za življenjsko delo, ki ga je opravila na literarno-zgodovinskem področju, in posebej za »Goriško knjigo«, ki je lani izšla pri Slovenski matici v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo.
Knjiga predstavlja temeljno delo o pretekli literarni ustvarjalnosti na Goriškem. O nagrajenki in njenem delu bo jutri govoril Janez Povše, odlomke iz Goriške knjige pa bodo podali člani Radijskega odra Alenka Hrovatin, Julija Berdon in Tomaž Simčič.
Program obsega tudi nastop ženske skupine mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž iz Gorice pod vodstvom Bogdana Kralja, medtem ko bo nagrado izročil predstavnik Kraške zadružne banke.
V SREDO V NARODNEM DOMU
Miklavž Komelj: Kako misliti partizansko umetnost v Sloveniji
Slovenski klub prireja v sredo ob 18. uri srečanje z enim izmed najbolj poliedričnih slovenskih intelektualcev mlajše generacije. Gre za pesnika, publicista, prevajalca, raziskovalca in esejista Miklavža Komelja, ki je med drugim ravno letos s svojo pesniško zbirko Nenaslovljiva imena prejel Prešernovo nagrado za književnost. V tržaškem Narodnem domu bo predstavil tržaškemu občinstvu svoj obsežni esej Kako misliti partizansko umetnost, ki ga je lani izdala ljubljanska založba /*cf.
Osrednji del knjige je prvotno nastal v obliki predavanja, ki ga je avtor imel marca 2008 v Cankarjevem domu: »potem ko je neverjetno potrpežljivim bralcem« - kot piše avtor v predgovoru eseja - govoril tri ure in pol, ne da bi predavanja mogel izpeljati do konca, se je v sami dvorani porodila zamisel, da bi morala iz pripravljenega gradiva za predavanje nastati knjiga.
V delu, ki je opremljeno z bogatimi opombami, prilogami ter zanimivim slikovnim gradivom, se avtor loti na izviren način in z izvirnimi odgovori vrste vprašanj. Osrednja tema knjige pa je razmišljanje o novi vlogi, ki jo je imela partizanska umetnost v tedanjem zgodovinskem kontekstu: s tem, da se je odrekla elitizmu in se odprla množicam, sta partizanska kultura in umetnost namreč najsijajnejši dokaz, da se je v času NOB res zgodila revolucija, in sicer v smislu korenite družbene preobrazbe. Branje partizanske umetnosti je torej mogoče le v perspektivi revolucionarnega procesa, medtem ko je »etnocentričen« pristop, ki zreducira partizanstvo na »lokalno brambovstvo«, nevzdržen in v bistvu branje partizanskega umetnostnega gradiva celo onemogoči.
Naj mimogrede omenimo tudi dejstvo, da bo Komelj v kratkem - prihodnji mesec - spet gost tržaškega Narodnega doma, kjer bo predstavil nadvse zanimivo študijo o doslej nepoznanih pismih, ki sta jih Tina Modotti in Vittorio Vida-li pisala prijatelju, Kontovelcu Ivanu Regentu. Pisma, ki so bila shranjena v arhivih Republike Slovenije, je Komelj prepisal in komentiral.
V PETEK V TRSTU
Pogovor o veri danes tudi v sklopu slovenske manjšine v Italiji
Povečano zanimanje za duhovnost in za duhovna gibanja je nedvomno ena od značilnosti današnjega časa. Pa vendar gre to povečano zanimanje marsikdaj vštric s čedalje večjo krizo tradicionalne vernosti, pri nas zlasti tiste, povezane s katoliško Cerkvijo. Katoliška Cerkev je marsikdaj v središču medijske pozornosti bolj zaradi večjih ali manjših škandalov kot zaradi svojega verskega sporočila. Tudi slovenski narod - vključno s slovensko narodno skupnostjo v Italiji - pri tem procesu ni izjema. Pomislimo le na družbeno vlogo duhovnika nekdaj in danes in razumemo, kako se pogledi ljudi spreminjajo. Ali lahko kljub vsemu temu vera, in še posebej krščanska oz. katoliška vera, še nagovori sodobnega človeka?
O teh in podobnih vprašanjih bo tekla beseda na zanimivi okrogli mizi, ki bo pod naslovom "Vera danes" in v soorganizaciji Slovenskega kluba in Društva slovenskih izobražencev potekala v petek, 16. aprila, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Pobudo za okroglo mizo je dalo Slovensko pastoralno središče, ki med 10. in 18. aprilom prireja Misijon za Slovence v Trstu. Vendar ima ta okrogla miza nekoliko širši namen od misijona v ožjem pomenu besede. Namenjena je namreč pogovoru med ljudmi različnih svetovnih nazorov in prepričanj ter širši javnosti, in ne le verskemu občestvu.
Pogovor bodo uvedli Matejka Grgič, Damijan Hlede, Ace Mermolja, Sergij Pahor in minorit p. Andrej Šegula, ki bodo vsak s svojega zornega kota spregovorili o pomenu vernosti v sodobni družbi, o vlogi katoliške vere ter njenih institucij, nauka, obredov, tudi z ozirom na slovenskega človeka, zlasti na Primorskem. (žč)
Tudi Združenje Hospice Adria koristi 5%o davka IRPEF
Na podlagi finančnega zakona št. 266 z dne 23.12.2005 lahko davkoplačevalec dodeli 5%o davka IRPEF, priznanim dobrodelnim organizacijam in ne-profitnim ustanovam, ki so na vsedržavnem seznamu. V ta seznam je vključeno tudi Združenje Hospice Adria - Onlus, ki deluje na področju skrbstva in nudi brezplačno pomoč terminalnim bolnikom na domu v sodelovanju z Zdravstvenim okrajem št. 2 preko ADI (Assistenza Domiciiare Integrata). Prostovoljci so prisotni tudi v zdravstvenih ustanovah IGEA in S. Giusto. Združenje ima naslednje cilje: organizira razna predavanja, okrogle mize in skupine za samopomoč ob izgubi drage osebe. V aprilu bosta še dve predavanji, in sicer »Psihofizično dobro počutje - življenjski stil« ter »Sprejeti izziv smrti, da v polnem zaživimo svoje življenje«. V maju pa predavanje »Rak: posledica psihosomatske bolezni«. To razvejano delo zahteva vse večji trud in vse večja finančna sredstva.
Svoj prispevek lahko nudite tako, da vpišete v okence, ki je namenjeno dobrodelnim organizacijam in neprofitnim ustanovam, davčno številko Hospice Adria - Onlus 90093970326 in se podpišite v obrazcih CUD ali 730 ali Mo-dello unico. Davčno številko lahko posredujete sodelavcem in znancem, da na davčni prijavi dodelijo 5% Hospiceu Adria - Onlus in tako pripomorejo k razvijanju združenja prostovoljcev in njegovih dejavnosti. Združenje prostovoljcev izraža ob tej priliki prisrčno zahvalo in priznanje vsem davkoplačevalcem, ki so v prejšnjih letih mu dodelili prispevek 5% davka IRPEF in tudi tokrat računa na njihovo naklonjenost.
_____ ^ ZADRUZNA KRAŠKA BANKA
£|\D J; vabi cenjene člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo 508=s.TE=i-	v prvem sklicanju v sredo, 28. aprila 2010, ob 8.30
na zadružnem sedežu in
V DRUGEM SKLICANJU V PETEK, 30. APRILA 2010, ob 19.00 v Športno kulturnem centru v Zgoniku s sledečim dnevnim redom:
1.	Obračun do 31. decembra 2009: s tem povezani In Iz tega izhajajoči sklepi
2.	Sklepi v zvezi s plačilno politiko do upraviteljev, uslužbencev in zunanjih sodelavcev v smislu čl. 30 zadružnega statuta. Informiranje članov vskladu z nadzornim normativom.
3.	Določitev honorarjev za člane upravnega in nadzornega odbora ter smernic za določitev povračila stroškov opravljanja mandata.
4.	Izvolitev članov upravnega odbora po predhodni določitvi števila članov le-tega.
Če se kateri izmed članov ne more udeležiti občnega zbora, prosimo, da pooblasti Izključno drugega člana. Pooblastila, ki ne navajajo Imena pooblastitelja, niso veljavna; vabila, ki ne navajajo Imena pooblaščenca, ne bodo overovljena. Pooblastilo mora ob podpisu overoviti Upravitelj, Ravnatelj ali Načelnik podružnice v smislu 25. člena zadružnega statuta.
Za vstop v dvorano je obvezno vabilo.
Občnega zbora se lahko udeležijo člani, ki so vpisani včlansko knjigo vsaj devetdeset dni vsmislu 25. člena Zadružnega statuta.
Upravni odbor
/
TRST
Nedelja, 11. aprila 2010
7
Vco^ dan es
Danes, NEDELJA, 11. aprila 2010
LEON
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.46 - Dolžina dneva 13.19 - Luna vzide 3.50 in zatone ob 15.55.
Jutri, PONEDELJEK, 12. aprila 2010
LAZAR
VREME VČERAJ: temperatura zraka
16.5	stopinje C, zračni tlak 1020,9 mb ustaljen, veter 11 km na uro severovzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano mirno, temperatura morja
13.6	stopinje C.
OKLICI: Michele Pauletic in Sara Tom-masi, Luigi Piergianni in Laura Trevi-sini, Federico Franceschin in Frances-ca Sterzai, Gianluca Flego in Frances-ca Favretto, Nadir Sferza in Raffaella Peri, Dario Leone in Katia Ciancaglini, Emanuele Ricciardello in Giorgia Maz-zarino, Massimo Petronio in Elisa Faiella, Simone Giorgini in Federica Fruttaldo, Claudio Chianichia in Antonella Mazzone, Agostino Di Giorgio in Carmela Lanzara, Federico Arban in Alessia Venier, Davide Covia in Giulia Gustini, Tonislav Krascovic in Cristina Mantovan, Emanuele Porra in Sharon Mastromauro, Piero Nardin in Elena Miccoli, Lucio Cermel in Tiziana Farci, Borut Bajc in Patrizia Gabbino, Carlo Pellegrini in Valentina Giulissevich.
[13 Lekarne
Bari	85	27	50	13	83
Cagliari	15	66	87	3	20
Firence	76	37	87	29	68
Genova	73	21	65	63	1
Milan	2	45	61	18	57
Neapelj	50	25	26	22	46
Palermo	24	78	48	86	3
Rim	23	18	52	76	44
Turin	38	88	72	66	13
Benetke	18	81	8	63	65
Nazionale	15	60	58	47	1D
Super Enalotto Št. 43
6 31 58 64 74 82 jolly 33 Nagradni sklad	4.146.310,05 €
Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 58.900.000,00 €
I	dobitnik s 5+1 točkami	829.262,01 €
II	dobitnikov s 5 točkami	56.540,60 € 1.440 dobitnikov s 4 točkami 431,90 € 58.839 dobitnikov s 3 točkami 21,14 €
Superstar	36
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
5 dobitnikov s 4 točkami	43.190,00 €
249 dobitnikov s 3 točkami	2.114,00 €
4.167 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
30.681 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
70.973 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
(040 414304), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. nabrežina (040 2000121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (040 368647).
www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo.
Q Kino
Nedelja, 11. aprila 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1, Opčine - Nanoški trg 3/2. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Ginnastica 44 (040 764943), Trg
Valmaura 11 (040 812308)
Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1.
Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001)
-	samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749).
Od ponedeljka, 12., do sobote, 17. aprila 2010 Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 16 (040 364330), Ul. Stock 9
Loterija 10. aprila 2010
AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'uomo nell'ombra«.
ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Departures«.
CINECITY - 10.55, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Green Zone«; 10.45, 15.00, 17.30, 19.55, 22.20 »L'uomo nell'ombra«; 10.50, 12.50, 14.50, 22.00 »Colpo di fulmine«; 10.50, 13.00, 15.15, 17.35, 20.00, 22.05 »La vita è una cosa meravigliosa«; 10.50, 13.10, 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Gamer«; 10.45, 13.15, 15.20, 17.30, 20.00 »Dra-gontrainer 3D«; 12.50, 15.10 »Remember Me«; 17.20, 20.00, 22.15 »E' complicato«; 10.50, 13.00, 15.10, 17.30, 19.45 »Alice in Wonderland 3D«; 21.50 »Shutter Island«.
FELLINI - 17.00, 20.20 »Il piccolo Nicholas e i suoi genitori«; 18.30, 22.00 »Mine vaganti«; 15.30 »Dragon Trainer 2D«.
GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.20, 22.15 »Il cac-ciatore di ex«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.10, 22.00 »Happy Family«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 22.00 »Una proposta peri dire si«; 18.15, 20.15 »Sunshine Cleaning«.
KOPER - KOLOSEJ - 14.40, 17.00, 21.20 »Devet«; 19.20 »Vsi so v redu«; 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 »Kako izuriti svojega zmaja 3D«; 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 »Lovec na glave«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »E' complicato«; Dvorana 2: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Green Zone«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, »Dragon Trainer 3D«; 18.15, 22.15 »Basilicata coast to coast«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »La vita è una cosa me-ravigliosa«; 18.15, 22.15 »Alice in Wonderland 3D«.
SUPER - 16.30 »Il profeta«; 19.10 »In-victus«; 21.30 »Shutter Island«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »L'uomo nell'ombra«; Dvorana 2: 16.30, 18.30 »Dragon Trainer 3D«; 20.20, 22.15 »La vita è una cosa meravigliosa«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Green Zone«; Dvorana 4: 15.40, 17.40, 20.00, 22.00 »Il cacciatore di ex«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Basilicata coast to coast«; 16.00, 18.00 »Colpo di fulmine - Il mago della truffa«.
□ Obvestila
AGRARNA SKUPNOST vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov in Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora Agrarne skupnosti, ki bo v ponedeljek, 12. aprila, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špaca-pana na sedežu na Padričah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Odbor literarne nagrade Vstajenje vabita v ponedeljek, 12. aprila, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na svečano podelitev nagrade Vstajenje prof. Lojzki Bratuž. Nagrado bo izročil predstavnik Zadružne kraške banke, ki je nagrado finančno podprla, priložnostni program pa bo-
do oblikovali Ženska skupina mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž pod vodstvom Bogdana Kralja, govornik Janez Povše in člani Radijskega odra. Vljudno vabljeni!
KRUT vabi na srečanje bralnega krožka, ki bo v ponedeljek, 12. aprila, ob 16. uri na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8, Trst.
V DRUŠTVENI GOSTILNI na Opčinah bo redni občni zbor v drugem sklicanju v ponedeljek, 12. aprila, ob 20.30 v prostorih Sklada Mitja Čuk, Prose-ška ul. 131, Opčine. Vabljeni!
SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 13. aprila, ob 20.30 v društvene prostore na predavanje Trst in njegovo podzemlje (v italijanščini). Predaval bo inž. Sergio Ashiku.
SKLAD MITJA ČUK sklicuje svoj redni občni zbor v torek, 13. aprila, ob 18.00 v prvem in ob 18.30 v drugem sklicanju, na svojem sedežu: Proseška ulica 131, Opčine.
SKUPINA »ŽENSKE SE SOOČAJO« prireja v torek, 13. aprila, ob 18.30 v prostoru Knulp srečanje o vlogi ženske v odporništvu. Udeležila se ga bo predsednica VZPI ANPI Stanka Hro-vatin in Sonja Amf Kocjan. Predvajali bodo odlomke njenega filmskega pričevanja, ki ga je posnela Loredana Gec. Sledilo bo branje odlomkov iz pripovedi o ženskem odporu.
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 13. aprila, ob 20.45 na sedežu na Padričah generalka za nastop, ki bo v nedeljo, 18. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu v Prvačini. Odhod avtobusa ob 15. uri iz Padrič.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »L Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: v sredo, 14. aprila: »Izumikjigo«; petek, 16. aprila: »Vrečo smeti za vrečo pravljic«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga vabi na 6. redni občni zbor, ki bo v sredo, 14. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih srenjske hiše v Gročani z naslednjim dnevnim redom: izvolitev delovnega predsedstva; poročilo o dejavnosti in odobritev obračuna za leto 2009; program dejavnosti in predračun za leto 2010; odobritev pravilnikov; razno.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi občane Križa na razpravo o krajevnih nerešenih problemih v sredo, 14. aprila, ob 19. uri v dvorani Ljudskega doma - Bite v Križu.
TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 15. aprila, ob 17. uri v dvorani Baroncini zavarovalnice Generali v Ul. Trento 8 predavanje na temo: »Kirurgija bodočnosti v današnjem času, proteze in ortopedsko zdravljenje sladkornih bolnikov«. Po uvodnem pozdravu našega predsednika Marina Voccija bo predaval ortopedski kirurg dr. Maurizio Del Ben. Vabljeni so vsi!
GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KON-TOVELU vabi na volilni občni zbor, ki bo v petek, 16. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Gospodarskega društva na Kontovelu.
KRUT - NATURA obvešča vse prijavljene, da se bo tečaj Refleksconske masaže stopal odvijal v dneh 17. in 18. aprila na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b. Na razpolago sta še dve mesti. Vse dodatne informacije in prijava v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072.
OB PRILIKI SVETEGA MISIJONA V TRSTU Slovenska Vincencijeva Konferenca vabi svoje člane, sodelavce in prijatelje na srečanje z misijonarjem, ki bo v petek, 16. aprila, ob 16. uri v Domu šolskih sester pri sv. Ivanu v Trstu (Ul. delle Docce 34). Najprej bo sv. maša z govorom, po maši pa skupno srečanje z misijonarjem ter prilika za osebne razgovore.
PSIHOANALITIČNI KULTURNI FORUM prireja v petek, 16. aprila, srečanje na temo: »Ločitev in izguba: razvojne etape in travmatični dogodki v otrokovem življenju.« Govorili bodo Suzana Pertot, Veronika Lokar in Hektor Jogan. Srečanje bo potekalo v
Narodnem domu, Ul. Filzi 14, s pri-četkom ob 17.30. Vsi toplo vabljeni!
SKUPINA 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v petek, 16. aprila, ob 20.30 v Sprejemnem centru Doline Glinščice pri gledališču F. Prešeren predavanje speleologa in fotografa Petra Gedeja »Svet v temi«.
SLOVENSKI KLUB IN DSI v sodelovanju z Odborom za pripravo Misijona 2010 za Slovence mesta Trst vabita na okroglo mizo z naslovom »Vera danes«, ki bo v petek, 16. aprila, ob 20. 30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. S. Francesco 20 v Trstu. Pogovor bodo uvedli Matejka Grgič, Damijan Hlede, Ace Mermolja, Sergij Pahor in mino-rit p. Andrej Šegula.
DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi osnovnošolske otroke na risarski ex tempore, ki bo v soboto, 17. aprila, od 15.00 do 17.30 v Marijnem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). Tehnika risanja bo prosta. Otroci naj s seboj prinesejo samo barvice.
TABORNIKI RMV prirejajo v nedeljo, 18. aprila, ob dnevu tabornikov celodnevni rodov izlet na Belopeška jezera. Zbirališče ob 6.15 na parkirišču na Opčinah (pri križišču), prihod približno ob 19.30. Kosilo iz nahrbtnika. Vse informacije na spletni strani www.ta-bornikirmv.it.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja Praznik pokušnje vina, kruha in olja v soboto, 24. aprila. Vzorce vina in olja, ki jih bo strokovna komisija ocenila, prinesite v društvo v ponedeljek, 19. in v torek, 20. aprila, od 19. do 21. ure. (2 steklenici za vsak vzorec vina in četrtino litra olja). Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino bodo deležni pokala in diplome strokovne komisije. Prvi trije uvrščeni za olivno olje bodo tudi nagrajeni. Vsi prisotni na prazniku samem, bodo pokušali in ocenjevali prve štiri vzorce belega in rdečega vina, ki bodo deležni kolajne občinstva. Vsi bodo lahko pokušali prva tri uvrščena olja.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria - Onlus vabi na predavanje v sredo, 21. aprila, ob 17. uri v razstavno dvorano, Ul. Ricreatorio 2 na Opčinah, ki nam jo je dala na razpolago ZKB. Predaval bo psihoterapevt dr. Andrej Zaghet na temo: »Psihofizično dobro počutje - življenjski stil«.
GLASBENA MATICA vabi na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 22. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2009 in proračuna 2010, 5. Razno.
O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer posvečen vinom kleti Specogna (Rocca Bernarda). Srečanje bo v četrtek, 22. aprila, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio).
SKD F. PREŠEREN sklicuje redni občni zbor v četrtek, 22. aprila, v društveni dvorani v prvem nadstropju občinskega gledališča v Boljuncu, s prvim sklicanjem ob 20.00, drugim ob 20.30. Vabljeni!
JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na 38. redni občni zbor v petek, 23. aprila, v dvorani Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2 - Opčine, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. Otvoritev - poimenovanje organov občnega zbora; 2. Poročila upravnega in nadzornega odbora, odobritev obračuna za leto 2009 in proračuna za leto 2010; 3. Razno.
SLOVENSKO AMATERSKO KONJENIŠKO DRUŠTVO »Skuadra Uoo« prireja 24. in 25. aprila, v Vižovljah dvodnevni tečaj sožitja s konji »Parelli Natural Horsemanship« z inštruktorji Teama Parelli Italia (ni tečaj jahanja). Udeležba je možna z lastnim konjem ali kot slušatelj. Število mest je omejeno. Za informacije www.parelli.com ali www.istruttoriparelli.it, tel. 3292010356.
KRUT-NATURA prireja delavnico za zdravo glavo »Krepimo spomin za boljši jutri«. Pomladanski sklop pod mentorstvom prof. Vali g. Tretnjak, spec. klin. psihologije in neuropsiho-logije bo ob ponedeljkih s prvim srečanjem 26. aprila, nato 10. in 31. maja. Za vse dodatne informacije o teča-
ju, urnikih in prijavo smo na razpolago na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE obvešča, da občani lahko podpišejo peticijo proti uplinjevalniku v Ža-vljah od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure na sedežu tržaške federacije, Ul. Tarabocchia 3, ob sobotah pa od 9. do 13. ure na Stari mitnici.
OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa »Glasilo občine Repentabor«. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu do ponedeljka, 26. aprila. Tel. št.: 040-327335.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sklicuje svoj redni občni zbor v sredo, 28. aprila, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju, v prostorih telovadnice OŠ F. Bevk, Nano-ški trg 2 na Opčinah.
DRUŽINSKO SVETOVANJE IN STROKOVNA TERAPEVTSKA POMOČ za odpravljanje morebitnih konfliktov in za vzgojo in razvoj otrok vsak petek popoldne pri Skladu Mitja Čuk. Informacije Sklad Mitja Čuk, Proseška 131, Opčine, tel. 040-212289, in-fo@skladmc.org.
KROŽEK ZGONIK - REPENTABOR Demokratske stranke vabi občane na včlanjevanje za leto 2010. Tajnik krožka bo na razpolago vsak torek, od 20. do 21. ure v prostorih telovadnice v Zgoniku do torka, 4. maja.
KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v zdravilišču »Strunjan« od 9. do 19. maja. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072.
KRUT vabi v Šmarješke toplice od 7. do 17. junija na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040360072.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL organizira: 1. Poletni center za otroke od 1. do 3. leta in od 3. do 6. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 5. julija do 6. avgusta 2010; 2. Poletni center za otroke od 6. do 12. leta starosti, ki bo v prostorih Dijaškega doma od 14. junija do 30. julija 2010. Zainteresirani si lahko poljubno izberejo teden bivanja v centru; 3. Kolonijo pri morju - Špadiči, ki bo od 24. do 31. julija 2010. Za informacije in vpis se lahko javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali tel. 040-573141. Pobuda, izvedena s prispevkom Pokrajine Trst na podlagi Deželnega zakona št. 10/88, ki ureja predvpise na področju posegov v korist mladoletnih brez primerne oskrbe.
t
Preminil je
Mario Danieli
(Drago)
Žalostno vest sporoča Claudio
Pogreb bo jutri ob 12.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v cerkev in nato na pokopališče na Kontovelu.
Trst, 11. aprila 2010
Pogrebno podjetje Zimolo
Zadnji pozdrav Dragotu Xenia
ZAHVALA
Josip Pegan
(Pepi)
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili spomin našega dragega.
Družina Pegan
Salež, 11. aprila 2010
Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina
8
Nedelja, 11. aprila 2010
TRST
/
KD Fran Venturini Domjo
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev pod pokroviteljstvom Občine Dolina
vabijo na
drOgo roecinarocfno revijo ofroSkiJi in njlacfinskih pevskih zborov
POffe \ZAC\ MLADOST
DANES, 11. aprila 2010, ob 17. uri
Boljunec, Občinsko gledališče France Prešeren
SKD V. Vodnik
vabi
v torek, 13. aprila, ob 20.30
v društvene prostore na predavanje
Trst
in njegovo podzemlje
(v italijanščini)
Predaval bo inž. Sergio Ashiku
I SLOVENSKI Slovenski klub vabi v sredo, 14. aprila 2010, I KLUB	na predstavitev knjige
KAKO MISLITI PARTIZANSKO UMETNOST?
O delu bo spregovoril avtor MIKLAVŽ KOMELJ. Srečanje bo potekalo v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 18. uri.
Slovensko pastoralno središče in Zveza cerkvenih pevskih zborov
Qvabita
V OKVIRU SV. MISIJONA 2010 ZA SLOVENCE MESTA TRST
KONCERT NABOŽNIH PESMI KOMORNEGA ZBORA AYE
v četrtek, 15. aprila 2010, ob 20.30 v cerkvi sv. Jakoba v Trstu
H Šolske vesti
RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGE ZOISA vabi starše dijakov vseh razredov na roditeljski sestanek, ki bo v torek,
13.	aprila, na sedežu zavoda v Ul. Weiss 15: ob 17.30 srečanje staršev z razredniki, od 18.00 do 19.30 pogovori staršev s posameznimi profesorji. Računamo na polnoštevilno udeležbo!
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI in Nižja srednja šola Simona Gregorčiča iz Doline vabita starše in šolnike na sledeči predavanji: 1. Dr. Bogdan Žorž: »Kako vzgajati« (osnovni vzgojni modeli in pristopi, principi »zdrave vzgoje«), v sredo,
14.	aprila, ob 18. uri Domjo - dvorana Antona Ukmarja (KD Fran Venturini); 2. Dr. Bogdan Žorž: »Razvajen otrok« (pojem razvaje-nosti, pojav sodobnega razvajanja, njegove posledice, nevarnosti in pasti sodobnega razvajanja), v sredo, 21. aprila, ob 18. uri Domjo - dvorana Antona Ukmarja (KD Fran Venturini).
LICEJ FRANCETA PREŠERNA prireja niz predavanj, ki jih bodo oblikovali priznani strokovnjaki iz Slove-
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke:
AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini
SHELL: Žavlje (Milje)
ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945
TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3
FLY: Passeggio S. Andrea
ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36
TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE
NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1
AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14
ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738
OMV: Proseška postaja 35
SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči
TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27
V sodelovanju s FIGISC Trst.
Zveza cerkvenih pevskih zborov čestita zboru
OPZ Kraški cvet
in zborovodji s. Karmen Koren
za odlično uvrstitev na tekmovanju 22. revije otroških in mladinskih zborov v Zagorju ob Savi, na katerem je zbor prejel 87 točk in zlato priznanje.
nije. Na prvem bo izkušena diplomirana socialna delavka Ana Ziherl iz Ljubljane spregovorila o strahovih, ki se skrivajo za problematiko hrane in teže pri mladostnikih. Vabljeni so starši učencev in dijakov vseh slovenskih šol ter vsi, ki jih ta vprašanja zanimajo. Srečanje bo potekalo v torek, 20. aprila, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah s pričetkom ob 18. uri.
M Izleti
PLANINSKI ODSEK SK DEVIN in
Razvojno društvo »Pliska« vabijo na XXIII memorial »Mirko Škabar«, pohod iz Praprota v Repen danes, 11. aprila. Vpisnina od 8.30 do 10.00, odhod iz Praprota po dobro označeni stezi do Repna. Za povratek v Praprot bo poskrbljeno s klubskimi kombiji. Info na tel. št. 0039-40 200782 za SK Devin ali 00386-5 7640346 za Razvojno društvo Pliska.
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 18. aprila, avtobusni izlet v Rezijo. Ogledali si bomo muzej bru-sačev, obiskali bomo informativni center parka Rezije in prehodili bomo Ta Lipo Pot. Izlet je namenjen družinam z otroci, lahko pa se ga udeležijo tudi ostali naši člani. Avtobus bo odpeljal iz Trga Oberdan ob 8. uri, povratek je predviden ob 19. uri, vedno na Trgu Oberdan. Za informacije in prijave pokličite Katjo na tel. 338-5953515 ali Franca na tel. 338-4913458.
SKD IGO GRUDEN vabi na krožni pohod »Kje so tiste nabrežinske stezice« v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 8.45, odhod ob 9.00. Obiskali bomo: jamo Pod kalom, Slivenski gradec, frnažo pri Šempolaju, Ostri vrh, Lišček - največjo dolino na Tržaškem Krasu - in vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne. Pohod je primeren za vsakogar, traja pribl. 4 ure; vodil bo Paolo Sossi. V primeru dežja je pohod prenesen na nedeljo, 9. maja. Informacije na tel. št. 040-200924 (Zu-lejka).
IZJEMNO PRVOMAJSKO POTOVANJE s Krutom - od Koebenhavna slikovita vožnja z zgodovinsko ladjo do Osla - od 29. aprila do 2. maja. Podrobnejše informacije in vpisovanje
Odbor Društvene gostilne na Preseku
vabi člane na
REDNI OBCN1 ZBOR
v četrtek, 15.4.2010, ob 20.30
v lastnih prostorih
Društvo slovenskih izobražencev
vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3,
na svečano podelitev nagrade
Vstajenje
prof. Lojzki Bratuž, ki jo bo predstavil Janez Povše.
Umetniški program: Ženska skupina MePZ Lojze Bratuž
pod vodstvom Bogdana Kralja in branje članov Radijskega odra.
Nagrado bo izročil predstavnik Zadružne kraške banke.
Začetek ob 20.30
na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072.
KRUT prireja 7-dnevno potovanje od 24. septembra do 1. oktobra v Uzbekistan po Poti svile v spoznavanju starodavnih tradicij ter zgodovinskih in arhitekturnih zanimivosti v Khi-vi, Buhari in Samarkandu. Program, dodatne informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072.
¿J Čestitke
V petek je naša draga ALBINA praznovala 80. rojstni dan. Želimo ji, da bi preživela čim lepše trenutke v družbi svojih dragih. Družine Kralj, Cesar, Batich in Milkovich.
NONA vse najboljše za tvojih 80 let. Naj bo praznovanje sladko, kot so sladki njoki z marmelado, ki nam jih vedno pripravljaš. Biserka, Taisija in Jasmin z Bojanom.
Jutri praznuje v Repnu svoj okrogli rojstni dan MILAN »R'PCOV«. Da bi bil zdrav in vesel še veliko, veliko let mu želijo Anica ter sinova Goran in Stojan z družinama.
3x3 je 9, vsak kdo mora svojo pet. Danes dragi ALEN tvoja pesem se glasi...le kar začni! Bratec Erik nas bo vodil in vsi ti bomo s soprani, alti, tenorji in basi pomagali, da vse okrog tebe veselo bo. Bodi priden, srečen, zdrav in vesel še naprej. Vse lepo ti želimo vsi iz Trebč, ki te imamo radi.
0 Prireditve
KD FRAN VENTURINI v sodelovanju z ZSKD vabi na drugo mednarodno revijo otroških in mladinskih pev-
Moja domača žival
»Ljubezen« je največkrat obojestranska. Jih negujemo, nas kratkočasijo, jih razvajamo, nam vsak dan izkazujejo svojo naklonjenost. Če ne gre za psa ali mačko, je mogoče kanarček, ki čudovito žvrgoli, hrček, ki v svoji kletki nemirno »nabira kilometre« ali zajec, ki potuhnjeno spi v kakšnem kotu. Karkoli že je, gotovo si svojega domačega ljubljenčka fotografiral, zato pa najlepše, najbolj nenavadne ali preprosto najbolj prisrčne posnetke pošlji na našo spletno stran www.primorski.eu in jih opremi s komentarjem, da bodo ob fotografijah tvojega prijatelja lahko uživali tudi drugi ljubitelji živali.
skih zborov »Poje vam mladost« danes, 11. aprila, ob 17. uri v Občinsko gledališče France Prešeren v Bo-ljuncu. Nastopajo OPZ Fran Ventu-rini Domjo, Mini Fran Venturini Domjo, OPZ Piccole melodie in OPZ Cantare' iz Trsta, MlPZ Glasbene Matice iz Ljubljane in OPZ Junior Carmina Slovenica iz Maribora. Koncert spada v revijo otroških in šolskih pevskih zborov »Primavera di voci«.
SLOVENSKI KLUB prireja v sredo, 14. aprila, predstavitev knjige »Kako misliti partizansko umetnost?« O delu bo spregovoril sam avtor, letošnji Prešernov nagrajenec Miklavz Komelj. Srečanje bo potekalo v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni!
SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 15. aprila, ogled filma »Sonja - Zgodba iz časa fašizma«. Na večeru bosta prisotni režiserka Loredana Gec ter gospa Sonja Amf - Kocjan. Začetek ob 20.30. Toplo vabljeni!
ŽUPNIJSKA CERKEV SV. JERNEJA v Barkovljah prireja koncert nabožnih pesmi, ki ga bodo oblikovali gojenci glasbene matice Ivana Milič - flavta, Jan Zobec - fagot in Matjaž Zobec - orglje, ki jih vodi Erika Slama Zobec; sopranistka Darja Vitez, basist Aldo Žerjal, ob spremljavi organista Matjaža Zobca. Pisatelj Igor Gerdol pa bo predstavil drugo slovensko knjigo »Lunin mrk«. Koncert bo v soboto, 17. aprila, ob 19.30. Vabljeni!
SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vas vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Zrcalce«, Grigor Vitez in Marjan Manček. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v soboto, 17. aprila, ob 11.40 v društvene prostore na stadion 1. Maj.
KD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 27, vabi na glasbeno-zabavno srečanje z MePZ in tamburaško skupino »Košana« v nedeljo, 18. aprila, ob 18. uri.
V ŽUPNIJSKI DVORANI V NABREŽINI bo do 18. aprila na ogled razstava Pirhi iz vsega sveta (razstavljenih bo več kot 700 primerkov). Urnik: ob četrtkih in sobotah od 16. do 19. ure, ob praznikih od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure.
ZSKD v sodelovanju s Centrom za kulturne raziskave Bardo vabi na koncert v sklopu revije Primorska poje v nedeljo, 18. aprila, ob 15.30 v cerkev Sv. Florjana v Zavarh. Nastopajo MePZ Sv. Anton iz Kobarida, MePZ Fran Venturini Domjo, Oktet Castrum iz Ajdovščine, Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida in Ženski komorni zbor Iskra iz Bovca.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC priredi spominski večer ob 65. letnici konca druge svetovne vojne z ogledom dokumentarnega filma Loredane Gec »Sonja - zgodba iz časa fašizma«. Prisotni bosta avtorica Loredana Gec in g. Sonja Amf-Koc-jan. Vabljeni v torek, 20. aprila, ob 20.30.
SKD IGO GRUDEN, v sodelovanju s Knjižnico iz Komna, vabi malčke iz vrtca in otroke, ki obiskujejo osnovno šolo, na glasbeno pravljično urico v soboto, 24. aprila, ob 15.30 v društvene prostore. Nastopajo knjižničarka Marija Umek, solopev-ka Milena Košuta, flavtistka Ana Ur-šič in Damjana Coralič (lutke).
S Mali oglasi
IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869.
GOSPA srednjih let išče delo 3x tedensko kot hišna pomočnica ali za pomoč pri oskrbi ostarelih. Tel. 3496349037.
PRODAM Fiat Punto, letnik 1997, prevoženih 22.000 km, edini lastnik. Tel. št.: 040-571878.
PRODAM staro raztegljivo mizo iz češnjevega lesa in »mentrgo« (madia) iz smrekovega lesa. Tel. 3397396098.
ZIMA je bila mrzla in dolga, časa je bilo dovolj za pripravit na novo vezene naglavne in naramne rute za narodno nošo, pa tudi eno bluzo imam na razpolago. Tel. 040-299820.
S Poslovni oglasi
PRODAM STANOVANJE pri Sv.
Ivanu, 85kv.m, 2 spalnici, dnevnica, kuhinja, kopalnica, klet, garaža
(tel. 348.4114189 pon-sob)
FIRMA POHIŠTVA IŠČE dinamične prodajalce od 30 do 50 let za delo na terenu v Sloveniji.
Razpoložljivost tudi sobote in nedelje in lastno vozilo, aktivno znanje italijanskega jezika. Nudimo 1.500 mesečno plus provizije. Za razgovor telefon
00386-5-6641072 od 13. do 19. ure.
IŠČEM ŠTUDENTA/ŠTUDENTKO za lekcije na domu študentki 3. razreda višje šole za latinščino, matematiko, fiziko.
Tel. 040-214237 v večernih urah.
POKLICNA PISARNA ZAPOSLI
izkušenega knjigovodjo s poznanjem davčnih obvez in komp-juterskih programov.
Tel. 348-7552924
ZAPOSLIMO osebje za čiščenje uradov.
Tel. 335-6776696
V NAJEM ODDAM gostilno "Gri-lanc'' in pub ''Pri nonki'' - Salež.
338-4719734
V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada.
040-228537
(8.30-12.30 in 14.30-16.30)
JASNOVIDNOST, vedeževanje, terapije na daljavo za boljše zdravje, počutje in srečne priložnosti, zdravljenje vseh bolezni ljudi in živali, skrb in varnost, regresije, odvezave, numerologija.
00386-(0)1-2834038
00386-(0)31-641430
H Osmice
DENIS IN KATJA sta odprla osmico v bližini Rižarne, Ul. San Sabba 6. Nudita domač prigrizek. Tel. št.: 3483077185.
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18.
IGOR IN VESNA sta odprla osmico v Saležu. Toplo vabljeni!
OSMICA PRI SUSY je odprta v Vi-njanu do 25. aprila.
OSMICA je odprta pri Jadranu, v Ri-cmanjih 175. Tel. št.: 040-820223.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. št.: 040-327104.
OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgo-nik 36. Tel. št.: 040-229198.
OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medja vas 21. Tel. št.: 040-208601.
OSMICO je odprla družina Pipan v Samatorci št. 2. Tel. št.: 040-229261.
OSMICO je odprla kmetija Kraljič, Prebeneg 99. Tel. št.: 040-232577.
OSMICO je odprl Škerk, Praprot št. 20. Tel. št.: 040-200156.
PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico.
V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444.
o w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu
SPORT	Nedelja, 11. aprila 2010
APrimorski
~	dnevnik
9
gorica - Vpisi na slovenskih višjih srednjih šolah
Osip letos nižji od lanskega, špetrski učenec »prebil led«
Na tehničnem polu Cankar-Vega-Zois 27 novih dijakov, na licejskem polu Gregoričič-Trubar pa 39
Odstotek učencev tretjih razredov slovenskih nižjih srednjih šol na Goriškem, ki bodo v prihodnjem šolskem letu nadaljevali šolanje v italijanskem jeziku, je nižji od lanskega. V šolskem letu 2009/2010 je na italijanskih višješolskih zavodih nadaljevalo študij 29,4 odstotka lanskih tret-ješolcev šole Ivan Trinko v Gorici in nižje srednje šole v Doberdobu, letos pa je to odločitev skupno sprejelo 20 tretješolcev na 87, torej 22,9 odstotka. Prava novost, ki izhaja iz letošnjih podatkov o vpisih na slovenske višje srednje šole v Gorici, ki so se zaključili 26. marca, pa je vpis prvega dijaka iz Špetra, ki bo od septembra dalje obiskoval tehnološki zavod Jurij Vega.
Podatki o vpisih za šolsko leto 2010/2011 kažejo, da bodo najbolj množičen prvi razred v goriškem višješolskem centru v Ulici Puccini imeli na klasičnem liceju Primož Trubar, kjer bo 16 dijakov. »Drugouvrščeni« je znanstveni licej z opcijo uporabne vede Simon Gregorčič, kjer bo 13 »novincev«. Na humanističnem li-ceju z ekonomsko-družbeno opcijo Gregorčič bo v prvem razredu 10 dijakov, dvanajst novih vpisov pa so zbrali na ekonomskem zavodu Žiga Zois (upravna smer, finance in marketing). Na poklicnem zavodu Ivan Cankar (šola za trgovske storitve), kjer lani niso zbrali dovolj vpisov za odprtje prvega razreda, bo v šolskem letu 2010/2011 pet novih dijakov, deset pa jih bo na tehnološkem zavodu Jurij Vega (smer informatika in telekomunikacije). Na tehničnem polu Cankar-Vega-Zois bodo v prihodnjem letu skupno imeli 101 dijaka (letos 102), licejski pol Trubar-Gregoričič pa bo skupno štel 184 dijakov (letos 171).
»V primerjavi s prejšnjim letom smo na tehničnem polu zabeležili višje število vpisov, okrepil pa se je predvsem zavod Vega. Zadovoljiva je tudi skupina novih dijakov na licejskem polu, kjer je število vpisanih v prvi razred enako lanskemu,« je povedala ravnateljica slovenskih
LočNik - CGIL
Kaj namerava občina z domom za ostarele?
Kaj namerava goriška občinska uprava z domom za ostarele Angelo Culot v Ločniku? Tako se sprašujejo na pokrajinskem tajništvu sindikata CGIL za javni sektor, ki opozarja, da občina ni še začela z gradbenimi deli, s katerimi bi morala urediti dom za ostarele.
»Sedmega januarja lani se je pristojni goriški občinski odbornik z nekaterimi občinskimi funkcionarji srečal z deželnim odbornikom za zdravstvo Vladi-mirjem Kosicem. Na srečanju je bilo zagotovljeno, da bo ločniški dom za ostarele še naprej deloval, in da bi bilo celo mogoče ponovno pridobiti 127 mest - 90 za ne-pokretne - pod pogojem, da bi občina izvedla nekaj gradbenih del in prilagodila stavbo varnostnim normam. V prejšnjih dneh, ko je potekalo sindikalno zasedanje, pa smo izvedeli, da se gradbena dela niso začela in da se sploh ni začel načrtovalni postopek,« pravijo pri goriškem sindikatu CGIL za javni sektor in izražajo zaskrbljenost. Na župana Romolija zato naslavljajo vprašanje, ali uprava še namerava vlagati v dom za ostarele oz. če ima drugačne načrte.
Mihaela Pirih
višjih srednjih šol v Gorici Mihaela Pirih in nadaljevala: »Višješolska reforma ni bistveno vplivala na značilnosti naših smeri. Do objave smernic in pravilnikov je bila sicer negotovost večja, v resnici pa ni prišlo do epohalnih sprememb. Staršev je bilo veliko predvsem na prvem dnevu odprtih vrat, kasneje pa nismo opazili velikih težav pri izbiranju višješolske smeri.«
Kot že rečeno, bo slovenski zavod Vega v prihodnjem letu obiskoval tudi dijak iz Špetra. Tamkajšnja dvojezična nižja srednja šola ima namreč letos prvič tudi tretji razred, med enajstimi učenci pa se je eden odločil za nadaljevanje študija na slovenski šoli v Gorici. »O vpisu na slovensko višjo šolo so pred časom razmišljali še nekateri učenci, naposled pa so sklenili, da bodo šolanje nadaljevali bližje domu,« je pojasnila ravnateljica dvojezične večstopenjske šole v Špetru Živa Gruden in podčrtala: »Pozitivno se nam vsekakor zdi, da je "led prebit". Prvi vpis našega učenca na slovensko višjo srednjo šolo odpira namreč pot tudi drugim, bodočim tretješolcem.«
Za italijansko višjo srednjo šolo se je letos odločilo petnajst učencev tretjega razreda šole Trinko in pet učencev tretjega razreda nižje srednje šole v Doberdobu. S šole Trinko se je največja skupina tretje-šolcev, ki bo nadaljevala študij v italijanskem jeziku, usmerila na zavod Galilei-Pacassi (6 učencev), doberdobski tretješolci pa so v glavnem izbrali smeri, ki jih slo-
VISJA SR EDNJA SO L A - Tehnični pol
I. Cankar J. Ve ga Ž. Zois
Skupno
ŠOLSKO LETO 2010-2011
1. RAZ I. TRINKO DOBERDOB TRST SLOVENIJA ŠPETER SKUPNO
12
10
27
8
7
17
2
3
6
/ / /
/
2
/
3
/
/
30
37
34
1Q1
ŠOLSKO LETO 2009-2010
1. RAZ
/
5
9
14
SKUPNO
35
32
35
102
VI SJA SR EDNJA SO L A - Humanistični pol
ŠOLSKO LETO 2010-2011
	1. RAZ	I. TRINKO	DOBERDOB	TRST	SLOVENIJA	SKUPNO	1. RAZ	SKUPNO
Klasični licej	16	13	2	1	/	67	14	60
Human. licej	10	7	1	/	2	55	10	57
Znan. tehn. licej	13	8	5	/	/	62	15	54
Skupno	39	28	8	1	2	184	39	171
ŠOLSKO LETO 2009-2010
NIZJA SR EDNJA SO L A
ŠOLSKO LETO 2010-2011
	1. RAZ	SKUPNO	1. RAZ	SKUPNO	3. RAZ
I. Trinko	58	179	60	181	60
Doberdob	38	104	31	93	27
Skupno	96	283	91	274	87
ŠOLSKO LETO 2009-2010
venske šole ne ponujajo. »Letošnja posebnost pa je množičen vpis naših tretje-šolcev na slovenske višje srednje šole v Trstu, za katere se je odločilo osem učencev. V glavnem so izbrali jezikovni licej oz. smeri, ki jih v Gorici ni,« je povedala ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob Sonja Klanjšček. (Ale)
»ABBA MUSICAL«
gorica - Umrl po enajstih dneh kome
Edvin Bernetič se ne bo vrnil med svojce
Po enajstih dneh kome je 52-letni Edvin Bernetič umrl včeraj ob 8. uri v oddelku za intenzivno nego videmske bolnišnice. Do zadnjega so svojci upali, da se bo prebudil in se vrnil mednje. Zaman. Podlegel je poškodbi na možganih, ki je spremljala padec s kolesom pri Ceglem v torek, 30. marca. Še toliko bolj nerazumljiva je njegova smrt, ker je bil dinamičen, športnik in na videz brez zdravstvenih težav.
Rodil se je v Trstu 8. decembra 1957 kot edini sin staršema iz Gročane. Osnovno šolo je opravil na Pesku, nižjo srednjo šolo na Opčinah, slovensko višjo srednjo šolo pa v Trstu. Po opravljenem vojaškem roku je spoznal Katjo Klanjšček, Goričanko šte-verjanskega rodu. Leta 1986, eno leto po rojstvu prvega sina Roka, sta se Edvin in Katja s sinčkom preselila v Gorico. Družinski dom sta si uredila v mestni četrti pri Sv. Ani, najprej v Ulici Musnig, nato v Ulici Grabi-zio. V Gorici sta se jima rodila še Rebeka, danes 20-letno dekle, in Ivan, ki bo letos dopolnil osemnajsto leto. Zadnja leta si je pokojnik uredil samostojen dom v Ulici Orlando, kjer so ga sinova in hči radi obiskovali, saj so bili na očeta zelo navezani. Veliko let je bil zaposlen na Tržaški kreditni banki. Po njenem zlomu se je zaposlil na Zadružni banki Doberdob še pred njeno združitvijo s sovodenjsko posojilnico. Do zadnjega je delal na doberdobskem sedežu zadružne banke, kjer je bil vodja tajništva in odgovoren za osebje.
Edvin
Bernetič
V prostem času je veliko kolesaril. Redno je zahajal na sprostilni tek na goriško letališče. Rad je potoval, v posebno veselje mu je bil ples. Bil je odprtega značaja, družaben, zgovoren, z izrazitim smislom za humor. Bil je obenem občutljiv za sočloveka, zato pa je bil član goriške sekcije krvodajalcev.
Tudi v torek minulega tedna se je odpravil na kolesarjenje. Padel je okrog 18.30 med vračanjem domov na križišču pri Ceglem. Padec je bil posledica slabosti, k ga je iznenadila med potjo. Reševalci so ga našli že nezavestnega zaradi zastoja srca. Oživljali so ga, nakar so ga odpeljali s helikopterjem v Videm. Najprej so ga držali v umetni komi, iz katere so ga po nekaj dneh zaman skušali prebuditi. Smrt je nastopila včeraj ob 8. uri. Pogreb bo predvidoma sredi tedna. Med najbližjimi svojci za njim danes joče tudi njegova mati.
M«JMM«J Mi'<3...ChF pdtfiO|s/F
Estravagario Teatro - Verona
Kulturni dom Gorica (Ul. I.Brass 20) Danes, 11. aprila 2010, ob 17.00
Info in predprodaja vstopnic: Kulturni dom v Gorici (tel. 0481 33288)
□EI
puli
Doberdó e Savogria Doberdob in Sovodnje
ZADRUZNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE
Sklicuje redni občni zbor članov, ki bo v prvem sklicanju dne 30. aprila 2010 ob 11.00 uri na sedežu banke v Doberdobu ter v drugem sklicanju v petek 28. maja 2010 ob 18.00 uri v Kulturnem Domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20, s sledečim dnevnim redom:
1)	Poročila upravnega sveta in nadzornega odbora, diskusija ter odobritev bilance za poslovno leto 2009 in namemba čistega dobička;
2)	Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev, osebja ter sodelavcev, ki niso v rednem podrejenem delovnem razmerju;
3)	Volitve v upravni svet, po predhodni določitvi števila članov slednjega.
Obvešča člane, da sprejeti pravilnik o vodenju občnega zbora in volitev v zadružne organe je na razpolago vseh članov na sedežu banke in podružnicah.
ZA UPRAVNI SVET: Predsednik Dario Peric
1
1
1
1
10
Nedelja, 11. aprila 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Moški prečkal državno mejo pri Štandrežu
Prijeli Romuna, osumljenega izkoriščanja mladoletnikov
Za njim izdalo tiralico sodstvo iz Perugie - Mali sužnji beračijo po ulicah in trgih italijanskih mest
GORICA - Poskus kraje v trgovini na korzu
Prepoznali tudi drugo tatico oblačil
Skozi Goriško se pretakajo vseh vrst tokov. Že nekaj časa pa tukajšnji varnostni organi ugotavljajo, da čez državno mejo na Goriškem prihajajo v Italijo tudi izkoriščevalci otrok in mladoletnih. V večini primerov, ki so jih do danes odkrili, gre za državljane Romunije, ki mladoletnike prevažajo v italijanska mesta, zato da zanje beračijo na trgih in ulicah. Ravno v petek so ponovno stopili na prste tovrstnemu izkoriščevalcu, ki so ga zaprli in zoper njega napisali ovadbo.
Med rednimi kontrolami v bližini nekdanjega mejnega prehoda v Štan-drežu so agenti goriške mejne policije pregledali romunski avtomobil, s katerim se je peljal 28-letni C.T., državljan Romunije. Med preverjanjem njegove identitete in s pomočjo podatkovne baze so goriški policisti ugotovili, da je za njim izdalo tiralico sodstvo iz Perugie, kjer naj bi izkoriščal delo mladoletnikov. Do teh zaključkov je privedla preiskava tamkajšnjih varnostnih organov, ki pa moškemu še niso bili prišli na sled. V petek dopoldne je to uspelo goriškim policistom, ki so v zadnjih treh mesecih že izvedli nekaj aretacij zoper osumljence za podobna kazniva dejanja. Njihova pogostost kaže na to, da skozi Goriško vodi ena izmed privilegiranih poti za tovrstne tihotapce mladoletnikov, ki jih v Italijo pripeljejo iz držav vzhodne Evrope, ne samo iz Romunije. Šlo naj bi za neke vrste vzporedni »peti koridor«, ki prinaša na trge in ulice italijanskih mest izkoriščane otroke, prave sužnje dobičkarske sle zločinskih združb. Enega od teh izkoriščevalcev, ki je bil predvidoma namenjen ravno v Perugio, so goriški agenti izročili pravosodnim organom.
GORICA
Podjetnika utajila štiri milijone evrov
Finančna straža iz Gorice je zaključila preiskavo zoper goriška podjetnika, ki sta skupno utajila državi preko štiri milijone evrov davkov. Prvi podjetnik je deloval na področju gradbeništva, drugi pa je bil samostojni delavec. Goriška finančna straža je ugotovila, da sta podjetnika prikrila 3.200.000 evrov prihodkov, ki bi morali biti podvrženi neposrednim davkom, ob tem pa še 3.000.000 evrov, na katerih bi morala plačati davek na proizvodne dejavnosti Irap. Goriška podjetnika sta opeharila državo tudi za 700.000 evrov davka na dodatno vrednost Iva ter za približno 80.000 evrov socialnega zavarovanja in neplačanih pokojninskih prispevkov.
Goriška finančna straža je utajo, ki skupno znaša preko štiri milijone evrov, odkrila s primerjanjem podatkov o delovanju dveh goriških podjetnikov in njihovih klientov. Izkazalo se je, da sta podjetnika pri poslovanju redno izdajala fakture, le-teh pa nista vključevala v davčno prijavo. Agenciji za prihodke sta torej prijavila bistveno nižje zneske, kot sta jih v resnici služila, njune stranke pa niso ničesar posumile, saj so vsakič prejele fakturo. Zgodilo se je tudi, da podjetnika sploh nista oddala davčne prijave v upanju, da se pristojne oblasti ne bodo lotile preiskovanja in nima ne bodo stopile na prste. Uštela sta se. Gradbenik in samostojni delavec sta več let nemoteno sleparila državo, naposled pa sta se ujela v mrežo goriške finančne straže.
Tarča tatic je bila trgovina na glavni goriški ulici
bumbaca
Goriška policija je ugotovila identiteto tatice, ki je konec februarja skupaj s pajdašico skušala ukrasti nekaj oblačil v trgovini Sorelle Ramonda na Verdijevem korzu v Gorici. Eno izmed dveh tatic, 26-letno N.F. z bivališčem v bližini Padove, so aretirali na licu mesta, 25-letni D.F., ki so jo identificirali v prejšnjih dneh, pa je uspelo pobegniti. Po informacijah, ki jih je posredovala goriška kvestura, je dekle iz okolice Trevisa, nima pa stalnega bivališča. N.F. in D.F. sta 27. februarja popoldne vstopili v trgovino Sorelle Ramonda nad trgovino Benetton, kjer sta skušali ukrasti nekaj oblačil. Najprej sta sneli naprave proti kraji, nato pa sta blago skrili. Pri tem pa so ju zasačili uslužbenci, ki so sprožili alarm. Mladi ženski sta skušali zbežati, med begom pa sta celo podrli eno izmed uslužbenk, ki ju je skušala ustaviti (utrpela je tudi lažje poškodbe, ozdravljive v desetih dneh). Policistu, ki je bil slučajno v trgovini, je uspelo ujeti 26-letno N.F., nato pa je skušal na ulici dohiteti tudi 25-letno D.F. Le-ta pa je medtem že skočila v avtomobil, ki je bil parkiran v bližini, in ga pognala. Pri tem se ni zmenila za promet in niti za policista, ki jo je skušal ustaviti, saj ga za las ni povozila. 26-letnico so agenti prijeli, zoper D.F. pa so začeli preiskavo. Njeno identiteto so ugotovili na podlagi pričevanj in fotografij.
Izletnikom PD v Maroko
Udeležence izleta Primorskega dnevnika v Maroko, v organizaciji potovalne agencije First&Last Minute Adriatica.net iz Trsta, obveščamo, da bo avtobus za letališče v Ronkah krenil v sredo, 14. aprila, ob 4.15 zjutraj s Trga Oberdan (iz Trsta). Ob 4.35 se bo vstavil na Opčinah (na Cesti 202, na parkirišču nasproti črpalke Esso), v 4.50 pa na glavnem trgu v Nabrežini (pri cerkvi). Izletniki iz Goriške bodo uporabili redni avtobus številka 1 (proga št. 2), ki bo ob 4.35 odpeljal z železniške postaje v Gorici proti letališču v Ronkah. Zbirališče na letališču bo ob 5.15 uri, kjer bo predstavnik agencije Adriatica.net predložil vse potrebne potovalne dokumente. Za odhod sta bila potrjena oba leta: let št. AZ1356 Trst-Rim ob 6.55-8.05 in let št. AZ874 Rim-Casablanca ob 9.20-10.35. Povratna leta, v nedeljo 18. aprila, pa sta sledeča: let št. AZ875 Casablanca-Rim ob 11.30-16.35 in let št. AZ1359 Rim-Trst ob 20.50-22.05. Vse ostale informacije so bile že posredovane preko pošte, morebitne dodatne informacije pa so na voljo na tel. 040-637025.
Konj na hitri cesti
Včeraj ob 17. uri so goriško gasilci lovili konja na hitri cesti pri Gradišču. Prišel je do hitre ceste, potem ko je s sedla vrgel jezdeca in zbežal po njivah. Nazadnje so ga obvladali in vrnili lastniku. Gasilci so včeraj posegli tudi pri Krminu, kjer se je srnjak ujel v žico, s katero je bila ograjena električna naprava ob železniški progi. Ko so ga izvlekli iz žice, so mu vrnili prostost.
Po Goricah danes Vivkitta
Danes bo 16. čezmejna rekreacijsko-tekmovalna prireditev Vivicitta - Poživimo mesti. Vse tri proge bodo tekle po ulicah in cestah Gorice in Nove Gorice, s startom in ciljem na trgu pred no-vogoriško postajo. Zbor bo od 9.30 dalje na trgu, start pa ob 10.30.
Nenavadno potovanje
Zveza Legambiente bo v konferenčni dvorani klasičnega liceja Dante Alighieri v Gorici priredila jutri večer, ki bo posvečen nenavadnim potovanjem. Pierluigi Bellavite in Valentina Scaglia bosta ob 20.30 predstavila svoj pohod po t.i. »Israel national trail«.
O nevarnostih spleta
Goriška univerza za tretje starostno obdobje bo jutri ob 18. uri v večnamenskem središču v Ulici Baiamonti v Gorici priredila četrto srečanje na temo varnosti. Predavanje bo tokrat posvečeno nevarnostim spleta.
DOBERDOB - Danes 54. Dan krvodajalca
Na prazniku bodo nagradili človekoljubne »rekorderje«
Alfonso Visintin
Fabio Sambo
Voiteh Mokole
Miloš Devetta
Dario Ferfolja
Združenje prostovoljnih krvodajalcev iz Doberdoba v sodelovanju z občino Doberdob in Združenjem prostovoljnih krvodajalcev s tržiške-ga območja organizira danes v občinski telovadnici v Doberdobu 54. Dan krvodajalca. Ob 9. uri se bodo krvodajalci, delegacije iz Slovenije in gostje iz drugih italijanskih dežel zbrali pred telovadnico, od koder bo krenil sprevod v spremstvu godbe na pihala Kras iz Doberdoba. Sprevod se bo ustavil pred spomenikom padlim, kjer bo položen venec. Ob 10. uri bo dvojezična maša, ki jo bosta darovala župnika Ambrož Kodelja in Renzo Bos-carol. Po maši bo v občinski telovadnici osrednja proslava, med katero bo podeljevanje priznanj zaslužnim krvodajalcem.
Predsednik doberdobskih krvodajalcev Aldo Jarc je povedal, da je ponosen na svoje člane in članice, saj le-ti redno darujejo kri. Sekcija iz Doberdoba šteje 137 aktivnih krvodajalcev in krvo-dajalk, med katerimi je veliko mladih. V letu 2009 je darovalo kri 119 članov, 74 članov pa je darovalo plazmo. »Skupno smo darovali 54 litrov krvi in 45 litrov plazme,« je povedal Jarc. Na osrednji
proslavi v Doberdobu bodo prisotni predsednik Rdečega križa Republike Slovenije France Košir in razni politični predstavniki iz Furlanije-Julijske krajine.
Ob tej priložnosti bodo za svojo aktivnost pri darovanju krvi nagrajeni tudi člani doberdobske sekcije. Dario Ferfolja bo nagrajen s pergameno in posebnim odlikovanjem, ker je presegel 106 darovanj, Miloš Devetta pa s posebnim odlikovanjem za zvestobo pri darovanju krvi. Alfonso Visintin in Fabio Sambo bosta prejela zlato kolajno za petdeset krat darovano kri. Posebnega priznanja bo za svoj visok dosežek pri darovanju krvi, to je kar 140 krat, deležen krvodajalec Voiteh Mokole. Nagrado mu bo izročil predsednik krvodajalcev iz Doberdoba, Aldo Jarc. Le-ta je še dodal, da bodo v mesecu maju nagrajeni tudi vsi ostali krvodajalci in krvoda-jalke, ki so si v letu 2009 zaslužili odlikovanje. Ob tej priložnosti bosta s srebrno kolajno nagrajena Massimo Marchesan in Martin Marušič, Luca Co-lja, Maja Jarc, Marco Padovan in Erika Škerk z bronasto kolajno, Paolo Neri, Aleksander Radetič in Mirella Radetič pa bodo dobili diplomo.
DOBERDOB - Tržiški zdravnik o odvisnostih
KI	V V	v*	•	• ■
Narašča uživanje mamil, upada starost uporabnikov
Mladina se ne dovolj zaveda nevarnosti - Tudi športni krogi vse bolj izpostavljeni
Andrea Fiore, zdravnik pri tržiškem oddelku za odvisnosti SERT, med predavanjem v Doberdobu
foto jari
Športno združenje Mladost iz Doberdoba je pred kratkim organiziralo v domači vasi večer z naslovom »Šport proti alkoholu in mamilom«. Bil je namenjen mladini, tako fantom kot dekletom, nogometašem mladinskih in članskih ekip ter njihovim staršem. Predavat je prišel Andrea Fiore, zdravnik pri tržiškem oddelku za odvisnosti SERT, ki je poglobljeno predstavil problematiko uživanja alkohola in mamil med mladimi. S tem v zvezi je poudaril, da se je znižala starost odvisnikov, kar pomeni, da so alkohol in mamila vse bolj prisotni med mladino, ki se ne dovolj zaveda nevarnosti.
Tržiški gost je spregovoril tudi o zakonih, ki
urejajo področje prekomernega uživanja alkohola in mamil ter o sodnih oziroma kazenskih posledicah. Med drugim je navedel, da so sile javnega reda odkrile v Vidmu mamilo iz Amerike, ki je brez okusa in vonja, uporabnike pa popolnoma inhibira. Povedal je še, da tudi v športnih krogih narašča uživanje mamil in alkohola. Ob zaključku večera je dodal, da osebje SERT-a pogosto predava na šolah ter sodeluje pri avtobusnih prevozih Overnight, namen katerih je mladim preprečiti vožnjo pod vplivom alkohola. Glede na pomembno vzgojno vsebino večera so doberdobski organizatorji obžalovali, da je bila udeležba ljudi skromna. (Jari)
/
GORIŠKI PROSTOR
Nedelja, 11. aprila 2010
1 1
SOLKAN - V organizaciji Turističnega društva
V odkrivanju plemiške preteklosti
Udeleženci obiskali gosposke vile - 28. aprila razstava o Solkanskem Palaču
V Solkanu se je, predvsem zaradi bližnje Gorice, v preteklosti pojavljalo lepo število plemiških družin, med katerimi jih je bilo kar nekaj slovenskega rodu. Že od 14. stoletja, množično pa v 17. in 18. stoletju, so v tem kraju, ki mu je lega na stičišču Posočja in Goriške vse od prazgodovine narekovala posebno pomembnost, gradili svoje rezi-denčne palače, ki, ene bolj druge manj, kraju še dandanes dajejo meščanski in hkrati gosposki videz. Nekateri plemiči so tu živeli. Drugi so tu imeli le posesti, na njih letno rezidenco, živeli pa so le kak kilometer stran, v Gorici.
K solkanskemu plemstvu, ki je sodilo med nižje oblike plemiškega stanu, a je vendarle pustilo svoj pečat kraju, sicer prištevamo 19 plemiških družin, ugotavlja mag. Jernej Vidmar iz Zgodovinskega društva za Severno Primorsko. Bilo je tudi nekaj gro-fovskih družin in družina markizov, najbolj znane med njimi pa so družine Coronini, Strassoldo in Lantieri. Gre seveda omeniti še grofe Manin in Puppi, markize Obizzi in plemiče Nordis, mnogi med njimi pa so, vsaj po priimkih, v Solkanu prisotni še danes, npr.
Mladi udeleženec včerajšnjega sprehoda med obiskom muzeja v vili Bartalomei (levo); na notranjem dvorišču vile Manin so pred nekaj dnevi odkrili dragocen kamen, gre namreč za enega od temeljev vile z vklesano letnico 1717 (zgoraj)
foto t.b.
Milost, Bašin in Komel. Pet plemiških rodbin je imelo v solkanski župnijski cerkvi Sv. Štefana tudi družinske grobnice, tako Vidmar, poleg grobnic in nagrobnih kamnov pa so vredne ogleda predvsem njihove rezi-denčne vile, dvorci in posestva ter njihova zanimiva pročelja. Ali vsaj to, kar se je od njih skozi stoletja ohranilo.
Za zanimiv sprehod skozi zgodovino solkanskega plemstva je včeraj poskrbela turistična vodička Evelin Bizjak, ki s Turističnim društvom Solkan od pozne jeseni sodeluje na projektu vodenih ogledov kraja in njegove okolice. Vsako drugo soboto v mesecu prečešejo skrite in domačinom še vedno neznane kotičke enega najstarejših krajev na Goriškem in v Posočju. Tako so januarja že obiskali nekatere solkanske vile, februarja so se podali na pot od Solkana do Pevme, marčevski ogled, poimenovan Obrt in kajakaštvo v Solkanu, pa je odpihnila orkanska burja.
Tokratni se je začel pri vili Bartolomei, dvonadstropni stavbi z ohranjeno pozno-baročno zasnovo, ki je nastala pod vplivom meščanske kulture v Gorici in vse do da-
našnjega časa ni spremenila svoje zunanje podobe. Predniki družine Bartolomei - ta je plemiški naslov dobila leta 1763 - so jo kupili okrog leta 1700, poleg osrednje stavbe, ki je imela stanovanjsko funkcijo, pa so v sklop vile sodili še vinska klet, štala s senikom ter hlevi in kmetijska zemljišča. Med prvo svetovno vojno je bila vila uničena, z njo pa tudi njen bogat arhiv. Po vojni obnovljena je danes sedež zgodovinske zbirke Goriškega muzeja.
Med pomembnimi solkanskimi vilami je tudi vila Lenassi, neoklasicistična stavba, ki je konec 18.stoletja zrasla ob Svetogorski ulici, ob kateri so si solkanski plemiči gradili svoje podeželske rezidence, ki so bile po svojem slogu »mešanica« med beneško vilo in furlansko hišo. Prvi pomemben član Lenas-sijev je bil Biaggio Antonio, ki je ustanovil predilnico v Gorici, z nakupom zemljišča v Solkanu pa je pripomogel tudi k razvoju industrijskega dela Solkana, saj si je tu postavil mlin, žago, papirnico in manufakturo suknja in flanele. Posest je nato podedoval njegov sin Oddone, znan predvsem kot uspešen podjetnik in velik dobrotnik, ki je celotno posest zapustil Institutu za zapuščene otroke, ustanovi, katere ustanovitelj je bil. Po drugi svetovni vojni so bili v stavbi prostori gledališča, danes so v njej stanovanja in restavratorske delavnice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica.
Ob omenjeni glavni solkanski ulici stojijo vsaj še tri vile - vila Puppi, danes Hotel Sabotin, ki se še ponaša z ohranjenim vrtom, ter vila Pagnacco in vila Manin. Prva, sicer »najdaljša« med solkanskimi vilami, ohranja pročelje in nekaj detajlov, druga je skorajda neprepoznavna in razkriva le nekaj ohranjenih biserov (kolone, vhod v vrt, temeljni kamen z letnico 1717). Odlična lega ob cesti proti Tolminu in Bovcu po eni strani, po drugi strani pa na Sveto Goro, je bila v 17. stoletju brez dvoma privlačna tudi za gradnjo ene najimpresivnejših solkanskih stavb, graščine, ki je s svojo velikostjo dajala Solkanu poseben pečat in romantičen pridih. Gre za t.i. Solkansko graščino, Palač ali Grimarjevo graščino, ki dandanes obstaja samo še v spominu domačinov in na zgodovinskih razglednicah, saj je od veličastne stavbe z impozantnim pročeljem in slikovitimi stolpi ostal le stolp in posamezni stilni elementi, okviri portalov in okenske odprtine. Prav Solkanski Palač bo v središču pozornosti ob letošnji 1009-letnici prve pisne omembe Solkana. Razstavo fotografij graščine pripravlja solkansko turistično društvo v sodelovanju z zgodovinarjema mag. Jernejem Vidmarjem in dr. Brankom Maruši-čem. Odprli jo bodo 28. aprila ob 20.uri, v hotelu Sabotin v Solkanu. (tb)
GORICA - V dnevnikih Rudolfa Klinca
Kompleksni časi onkraj stereotipov
Černic (z desne), Devetak in Podbersič ml. na predstavitvi knjige
bumbaca
Številni ljudje, ki so v petek napolnili dvorano Galerije ARS nad Katoliško knjigarno, so bili zgovoren dokaz, da je bila objava dnevnikov goriškega, narodno čutečega duhovnika Rudolfa Klinca zelo pričakovana. Z izdajo knjige »Dnevniški zapisi 19431945« se je njegovemu spominu poklonila Goriška Mohorjeva družba (GMD), ki jo je msgr. Klinec v povojnem času zaznamoval s svojim delom.
V imenu izdajatelja je pozdravil predsednik GMD Oskar Simčič, ki je o svojem pokojnem sobratu povedal, da je imel širino pogledov, vizijo prihodnosti, torej tega, kar nas čaka. Bil je človek, ki je v sebi nosil veliko bogastvo, markantna osebnost tudi na goriški nadškofiji. »Njegovi dnevniki imajo veliko vrednost,« je ocenil. Zakaj je bil danes pravi čas za njihovo objavo, po preko 30 letih od duhovnikove smrti, sta pojasnila zgodovinarja, ki sta knjigo uredila, Peter Černic in Renato Podbersič ml. »Najboljši razlog za današnjo objavo teh dnevniških zapisov je okoliščina, da pripadata urednika mlajši generaciji,« je povedal novinar Igor Devetak, ki je vodil predstavitev. Černic je rojen leta 1972, od leta 2004 pa je profesor zgodovine in filozofije na klasičnem liceju v Gorici. Podbersič ml. je le dve leti starejši. Živi v Novi Gorici, od 2008 pa je raziskovalec pri Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani.
Podbersič je izrazil prepričanje, da z objavo dnevnikov »izpolnjujemo voljo msgr. Klinca. Pisal je za ljudi in nagovarjal človeka«. Pritrdil mu je Černic: »Dnevniki so pisani zelo urejeno. O tem, da bi bil tudi sam rad videl njihovo objavo, ni dvoma. Pisal je, zato da bi dokumentiral svoj čas in tudi opravičil ne-
katere izbire. To so bili kompleksni časi, v primežu dveh ideologij. Dnevniki msgr. Klinca prispevajo k razumevanju njihove kompleksnosti, mimo stereotipov in črno-belih predstav.« Černic je še dodal, da knjiga govori tudi o manj znanem poglavju iz naše preteklosti, »o slovenskem katoliškem taboru na Goriškem, razpetim med idejo o uveljavljanju nacionalne ideje in iskanjem sodelovanja z vodstvom osvobodilnega gibanja. Pri goriških duhovnikih je bila zavest, da skušajo to gibanje privesti v okvire demokratičnosti«. O msgr. Klincu je poudaril, da je bil predan prav vsakemu človeku: »Z odgovornostjo, kakršno premore le družinski oče, je šel do pripadnikov OF, do domobrancev, nacistov in fašistov, da bi rešil vsakega od zaupanih mu faranov.« Na predstavitvi je beseda tekla tudi o kola-boraciji, domobranstvu, upih, ki jih je duhovščina sprva gojila do četniškega gibanja, ker ga je obravnavala kot legitimno jugoslovansko vojsko. Omenjeni so bili nekateri protagonisti tedanjega časa, zlasti nadškof Carlo Margotti in Joža Vilfan, zastopnik OF, s katerim se je msgr. Klinec pogajal v imenu goriške duhovščine; njuno dopisovanje je objavljeno v dodatku.
Vrednost dnevnikov sta izpostavila še goriški duhovnik in zgodovinar Luigi Tava-no ter solkanski župnik Vinko Paljk, ki je o sebi povedal, da se ima za duhovnega vnuka msgr. Klinca. Ob koncu je Devetak izrazil želji, da bi mlada urednika pritegnila h knjigi tudi mlade bralce in da bi se vsakdo s prebiranjem teh dnevniških zapisov intimno seznanil z njihovim doslednim, pokončnim piscem. Knjigo bodo jutri ob 11. uri predstavili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani.
GORICA - Trgovci na občini
Kvalitetna oprema za mestne lokale
Sončniki, mizice in stoli barov bodo homogeni
Novo cono za pešce v goriškem mestnem središču bodo poživili sončniki, mizice in stolice, ki jih bodo na ulice postavili lastniki lokalov. Da bi obnovljeno mestno središče imelo čim bolj urejen videz, se bodo trgovci pri izbiri zunanje opreme kavarn in trgovin držali nekaterih pravil, s katerimi želijo preprečiti, da bi pešcona izgledala kičasta in zanemarjena. O projektu za lepši videz mestnega središča so se v prejšnjih dneh na goriškem županstvu dogovarjali predstavniki delovne skupine, ki je bila ustanovljena na pobudo župana Ettoreja Romolija in v kateri ob predstavnikih uprave sodelujejo goriški trgovci.
Odbornik Fabio Gentile je predstavil osnutek projekta, ki med drugim določa, da morajo biti sončniki, mizice in stoli barov premični, ter da mora biti oprema iz lesa, rattana ali kovine. Sončniki morajo biti svetlih barv, na njih pa ne sme biti reklamnih napisov. »Osredotočili smo se na splošne smernice, projekt pa je popolnoma odprt predlogom trgovcev in gostincev. Le-te vabimo, naj se pri nakupu opreme odločijo za skupno linijo, ki bo dala mestu pečat.« Predlog sta pozitivno ocenila predstavnika zveze Ascom Gianluca Madriz in Monica Paoletich, ki sta podala tudi nekaj predlogov. Dokončen projekt naj bi bil izdelan že do prihodnjega tedna, ko bo potekalo novo srečanje delovne skupine. Na sestanku je dalje spregovoril tudi odbornik Antonio Devetag, ki je predlagal izbiro skupne »znamke«, s katero bi goriško mestno središče »tržili« kot velik komercialni center na odprtem.
Doberdobski sejem	altran
DOBERDOB - Pobuda Sidra
Še danes prvi sejem navtike
Domačini, pa tudi obiskovalci iz drugih krajev dežele in iz Slovenije, so se včeraj mudili na sejmu navtične in ribiške opreme, ki ga je v Doberdobu priredilo društvo Sidro. Pobuda, ki bo na dvorišču doberdobske župnijske dvorane potekala še danes, je po besedah predsednika društva Sidro Marka Frandoliča že včeraj doživela dober odziv, množico obiskovalcev pa pričakujejo tudi danes.
Sejem, ki bo prvi tovrstni v Doberdobu, so odprli zjutraj. Reza traku sta se med drugimi udeležila doberdobska podžupanja Luisa Gergolet in pokrajinski svetnik Marko Jarc. Ob rabljeni navtični in ribiški opremi na stojnicah so si obiskovalci lahko ogledali tudi projekcijo fotografij o Doberdobskem jezeru Karla Ferletiča, Marina Černica in Igorja Crosellija, razstavo slik Sabine Milanis, razstavo stare lovske opreme in fotografij iz časa Avtro-Ogrske Edoarda Ferletiča ter razstavo Kraških krtov. Včeraj so bili na programu tudi predstavitev knjige »Kras - Zgodba o Soči« avstro-ogrskega oficirja Abela Kornela, predavanje Giorgia Baroneja o Giuseppeju Un-garettiju, srečanje z jadralcem Mauriziom Martinijem na temo nav-tike ter predavanje inženirjev ladjedelnice Fincantieri Piercipriana Rolla in Walterja Sepuce.
Tudi danes se bo sejem začel ob 9. uri; na ogled bodo razne razstave, prikazali bodo delovanje padala in sredstva Hovercraft, potekal bo prikaz prve pomoči. Proti plačilu (35 evrov na osebo) bodo ponujali prelete Krasa s helikopterjem. Tudi danes bodo za obiskovalce odprti kioski; zbirali bodo prostovoljne prispevke za ho-spic Via di Natale v Avianu.
12
Nedelja, 11. aprila 2010
GORIŠKI PROSTOR
/
V FEIGLOVI KNJIŽNICI
Med otroki še Jabolčni kralj
Pravljice sveta v Feiglovi knjižnici so prispele na zadnjo postajo, saj bo jutri zaključno srečanje v letošnji sezoni. Od lanskega oktobra so prepotovale lep del sveta. Minulo srečanje je oblikoval amaterski igralec Robert Cotič z zgodbo »Vedno je prostor še za enega«, v kateri je poosebljal kar šest gozdnih živali, ki so se peljale po reki s splavom. Za njim so nastopile dijakinje Zavoda združenega sveta iz raznih afriških držav. Otroci so prisluhnili najprej zgodbi v francoščini in v senegalskem jeziku wolof, nato pa še pesmi v angleščini ob spremljavi kitare; tudi tokrat so se naučili nekaj novih tujih besed. Za slovo bodo jutri ponudili otrokom pravljico »Jabolčni kralj«, ki jo bodo animirali prostovoljci civilne službe ARCI. Kot običajno se bo srečanje začelo ob 18. uri v Mladinski sobi Feiglove knjižnice.
Dijakinje z Zavoda združenega sveta v Feiglovi knjižnici
Občinska knjižnica Sovodnje ob Soči in Goriška Mohoijeva družba
vabita na predstavitev knjige Erike Jazbar in Zdenka Vogriča
Gorica - Vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti
Jutri, 12. aprila 2010, ob 20. uri v Občinski knjižnici v Sovodnjah ob Soči
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 048132515.
DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU
PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497.
DEŽURNA LEKARNA V TURJAKU
SPANGHERO, Ul. Aquileia 89, tel. 048176025.
U Kino
PD VRH SV. MIHAELA
v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov - Gorica
Revija mladinskih in otroških zborov
xJafa GRja
a 2010
Tekmovalni del DANES, 11. aprila, ob 17.00
v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici
vdbljElsftM
JUTRI V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »L'uomo nelTombra«. Dvorana 2: 17.30 »Dragon Trainer« (Digital 3D); 20.20 - 22.15 »La vita e una cosa meravigliosa«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Green Zone«.
Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il cac-ciatore di ex«.
Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »The Hurt Locker«.
□ Čestitke
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.30 -19.50 - 22.10 »L'uomo nell'ombra«. Dvorana 2: 15.30 »Dragon Trainer«; 17.20 - 19.40 - 22.00 »Departures«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »La vita è una cosa meravigliosa«; 20.10 - 22.10 »Happy Family«. JUTRI V GORICI KINEMAX: zaprto. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 15.15 - 17.30 -19.50 - 22.10 »L'uomo nell'ombra«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Dragon Trainer« (Digital 3D); 20.20 - 22.15 »La vita è una cosa meravigliosa«. Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.10 »Green Zone«.
Dvorana 4: 15.40 - 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il cacciatore di ex«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 »Colpo di fulmine - Il mago della truffa«; 20.10 -22.10 »Basilicata coast to caost«.
H Osmice
KUKUKOVI V DOBERDOBU imajo odprto od četrtka do nedelje; tel. 048178140.
PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 048178268.
S Izleti
Stric MITJA praznuje danes 40 let. Vse najboljše mu želijo Veronika in Patrick ter vsa veserajska in rupenska žlahta.
Dragi MITJA! Od Triglava do Škrlatice pojejo ti že vse ptice, še od Krna do Prisanka ti gamsi vpijejo brez
prestanka; tudi od Štandreža do Šti-
vana ti Sraka kliče vdana: »Za tvojih 40pomladi sreče, veselja in... veliko svi-njadi!«
V Doberdobu sredi vasi ARNAL-DO KUKUK jih 70 slavi. Še na mnoga zdrava in srečna leta mu moški pevski zbor Jezero želi.
Danjelu Radetiču, Katji in bratcu Dejanu iskreno čestitamo ob rojstvu drugorojenčka JARIJA vsi pri Kulturnem domu, kulturni zadrugi Maja in športnem združenju Dom Gorica. Malemu Jariju pa zaželimo obilo sreče in »trikratni odbojkarski zdravo«.
KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125.
DRUŠTVO KRVODAJALCEV SOVOD-
NJE organizira od 2. do 6. junija avtobusni izlet v Turin; informacije po tel. 340-3423087 ali 329-4006925, vpisovanje ob četrtkih med 17. in 19. uro na sedežu društva v Gabrjah do zasedbe razpoložljivih mest.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za avtobusni izlet v Beograd, Vukovar, Novi Sad itd., ki bo od 30. maja do 3. junija, kakor tudi za izlet z letalom na Sicilijo, ki bo potekal od 11. do 18. oktobra, še nekaj prostih mest. Vpisovanje na tel. 0481-390688 ali 349-6708562 do zasedbe zazpoložljivih mest na avtobusu. Na račun 200 evrov za vsak izlet.
PD ŠTANDREŽ prireja petdnevni avtobusni društveni izlet v Provanso od 21. do 25. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in 3479748704 (Vanja).
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta v Maremmo in na otok Giglio v Toskani od 22. do 25. aprila, da lahko poravnajo stroške za izlet; odhod avtobusa bo ob 6.50 iz Štivana s postanki ob 7. uri v Jamljah, ob 7.10 na Poljanah, ob 7.15 v Doberdobu in 7.30 pri piceriji Al Gambero v Ronkah; na razpolago je še nekaj mest; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš).
SPDG prireja v nedeljo, 18. aprila, izlet na Jelenk (1107 m) nad Spodnjo
STEVERJAN
Cecere gost Skupine 75
Pri Fotoklubu Skupina 75 se nadaljuje niz srečanj s strokovnimi predavatelji. V torek, 13. aprila, bo v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu v gosteh Guido Cecere, znan fotograf in profesor fotografije na akademiji za umetnost v Benetkah. S pomočjo vi-deo-projekcije bo od 20.30 dalje predaval o fotografiji zadnjih 50-ih let, od povojnega realizma do novih meja digitalne fotografije. Udeležence bo pospremil skozi pol stoletja razvoja fotografije: od realizma povojnih posnetkov v črno-beli tehniki, mimo prihoda barvne fotografije v 70. in 80. letih, pa do pojava digitalne fotografije. Ob koncu večera bo sproščen klepet s predavateljem.
Idrijo. Predvidevajo 2 uri in pol lahke hoje do vrha in približno 3 ure krožne poti po Idrijskih Krnicah ter sestop v dolino Kanomlje - vmes postanek v planinskem domu. Zborno mesto na parkirišču pri Rdeči hiši ob 7. uri; informacije na boris@kinoate-lje.it ali po tel.339-7047196.
□ Obvestila
DRUŠTVO JADRO organizira tečaj yo-ge (vaje za sprostitev, dihanje, avtoma-saža...) na sedežu društva v Romjanu; informacije po tel. 349-8419497, tel. 0481-482015.
10. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA bo potekala danes, 11. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici (tekmovalni del).
V	MLADINSKEM KLUBU DIJAŠKEGA DOMA v Gorici bo od 16. aprila do 8. junija potekala ob torkih in petkih med 18.30 in 19.30 telesna vadba za odrasle z naslovom Petnajst ur gibanja in poslušanja telesa. Vaje za usklajenost, gibčnost in moč ter vodenje v smeri senzibilizacije telesa bo posredoval Aldo Rupel; vpisovanje do 13. aprila med 14. in 18. uri po tel. 0481-533495 (informacije po tel. 348-5298655).
KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse pustarje, ki so se pridružili štandreškemu pustnemu vozu na povorki v Sovodnjah ter na koledovanju po vasi na pustno večerjo, ki bo v petek, 16. aprila, ob 19.30 v prostorih kulturnega doma Budal na Pilošču.
15. KAJAKAŠKI SPUST PRIJATELJSTVA po Vipavi bo v nedeljo, 18. aprila. Zbirališče bo od 10. ure dalje pri jezu v Renčah, kjer bo po vpisu in pripravi čolnov start ob 11. uri.
SPDG sklicuje redni letni občni zbor v petek, 23. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici.
0 Prireditve
V	OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVOD-NJAH bosta v ponedeljek, 12. aprila, Erika Jazbar in Zdenko Vogrič predstavila knjigo Gorica - vodnik po mestu in po sledovih slovenske prisotnosti.
MLADINSKI DOM vabi mlade od 12. leta dalje na srečanje s časnikarjem v torek, 13. aprila, ob 17. uri v domu Fran-
ca Močnika (Ulica San Giovanni 9, Gorica). Božo Rustja bo predaval na temo »Kaj imajo mediji od knjige do interneta dobrega in kaj slabega?«; informacije po tel. 0481-546549 ali 328-3155040.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA in Kulturni dom Gorica vabita na predstavitev pesniške zbirke Alenke Rebula V naročju. S pesnico se bosta pogovarjala Aldo Rupel in Jurij Paljk, poezije pa bo prebrala akademska igralka Barbara Cerar. Predstavitev bo v sredo, 14. aprila, ob 20. uri v goriškem Kulturnem domu.
KULTURNO DRUŠTVO OTON ŽUPANČIČ prireja štiri srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki jih bo vodila strokovna vzgojiteljica Paola Scarpin. Srečanja v italijanščini bodo potekala od 19.30 do 21. ure v zgornjih prostorih Kulturnega doma A. Budal, Ul. Montello 9 v Štandrežu. Prvo srečanja bo v četrtek, 15. aprila, na temo »Biti agresivni?!? Dobro - zlo«; informacije in predvpis po tel. 3284791856 (Paola Scarpin), paola.scar-pin@libero.it in po tel. 328-0309219 (Tanja Gaeta) tanjagaeta@libero.it.
0 Mali oglasi
V ŠTANDREŽU prodam skoraj novo dvonadstropno stanovanje z lastnim vhodom: vhod, kuhinja, dnevna soba, dve kopalnici, dve sobi, delovna sobica, dve terasi, dvojna garaža, klima; informacije po tel. 328-7070020 (po 13. uri).
Pogrebi
JUTRI V ŠTANDREŽU: 11.00, Luigia Ci-glic vd. Princi (iz splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev.
JUTRI V ZAGRAJU: 11.00, Miranda Tre-visan vd. Sabadini v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Fausto Tonetto iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališču.
JUTRI V ŠTARANCANU: 14.00, Sergio Pizzignacco (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
JUTRI V VILEŠU: 14.00, Albino Moschion (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
Kam po bencin
Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke:
GORICA
AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo ESSO - Ul. Trieste 106 FARA
ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA
ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ
AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo OMV - Ul. Terme Romane 5 ŠKOCJAN
ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN
SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN
TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN-REDIPULJA
AGIP - Ul. III Armata 58
Nedelja, 11. aprila 2010
APrimorski
r	dnevnik
nedeljske teme
POSEG NA SEMINARJU O SOLSTVU 11. MARCA V RIMU
Manjšinski jeziki in evropska večjezičnost
Diego Marani*
Beseda večjezičnost je v zadnjem času sinonim za idealno stanje kozmopolitske in odprte družbe, v kateri se ljudje med seboj razumejo in si delijo skupne ideje. Večjezični človek je strpen, plemenit po duhu in poln državljanskega čuta bratstva in enakosti. Večjezičnost je nekakšna blaženost. Kot se dogaja pri blaženosti, pa je pogosto tudi večjezičnost nekaj, kar samo pričakujemo. Nekega dne bo prišla med nas kot sveti duh med apostole. In res ne gre pozabiti, da v nadnaravno moč, ki jo je sveti duh podelil apostolom, sodi tudi sposobnost, da so govorili vse jezike. Glossolalia, so temu rekli, in to je bil božji dar. Mi pa si moramo večjezičnost zgraditi sami, opeko na opeko; kot pri vsaki zgradbi je polaganje prvih opek najtežje.
Evropska unija se ni odločila za politiko večjezičnosti in ni od vsega začetka na področju kulture namenjala jezikom prvenstveno pozornost samo zaradi ohranjanja različnosti in bogastva naših kultur, ki se izražajo v jezikih, ampak tudi zato, ker znanje jezikov omogoča pogovarjanje, komuniciranje. Samo s pogovorom, medsebojnim poznavanjem in izmenjavo idej lahko evropski državljani razvijejo čut skupne pripadnosti, pravi državljanski čut.
Evropska družba se danes srečuje z velikimi spremembami, ki jih prinašajo glo-balizacija, tehnološki napredek in staranje prebivalstva. Večja mobilnost prebivalstva je
pomemben znak teh sprememb. Čedalje več ljudi ima redne stike s tujino oziroma živi in dela izven svoje rojstne države. Nedavne širitve Evropske unije so ta proces še okrepile; EU danes šteje 500 milijonov državljanov 27 držav, tri abecede in 23 uradnih jezikov, nekateri od teh pa so razširjeni po vsem svetu. Poleg tega šteje evropsko izročilo še približno 60 jezikov, ki jih skupine ljudi govorijo v posameznih regijah. Tudi priseljenci so prispevali k raznolikosti evropske jezikovne podobe: ocenjujejo, da danes v mejah EU živijo ljudje najmanj 175 narodnosti. Življenje Evropejcev je torej postalo bolj mednarodno in večjezično. Čeprav iz večje jezikovne različnosti izvirajo prednosti in bogastvo, lahko nastanejo težave, če ne temelji na ustrezni politiki. Lahko se povečajo pomanjkanje komuniciranja med pripadniki različnih kultur in delitve v družbi, kar omogoča poliglotom dostop do boljših življenjskih pogojev na škodo tistih, ki govorijo en sam jezik. Lahko se pojavijo ovire za državljane in podjetja, ki ne morejo v celoti izkoriščati ugodnosti skupnega trga in lahko se zmanjša njihova konkurenčnost v tujini. Lahko se pojavijo ovire pri čezmejnem upravnem sodelovanju med državami članicami EU in pri dobrem delovanju ustanov: bolnišnic, sodišč, uradov za zaposlovanje. Lahko izbruhnejo resne družbene krize, če priseljenim delavcem niso zagotovljena sredstva za učenje jezika države, v kateri živijo in če jim ni omogočeno, da odgovorno sodelujejo v družbi, v kateri živijo. Zato je
namen politike Evropske komisije zagotoviti, da bi bila evropska večjezičnost priložnost in ne ovira.
Evropska komisija se od vselej zavzema za promocijo večjezičnosti, ker je bila Evropska unija večjezična vse od svojega nastanka. Zadnja pobuda Evropske komisije s področja večjezičnosti je dokument »Večjezičnost: resurz in skupna obveza za Evropo«, ki se vključuje v širšo strategijo, ki je z dvema prejšnjima dokumentoma in akcijskima načrta določila cilje in prioritete učinkovitega poučevanja široke palete jezikov že od otroških let. Komisija izvaja svojo politiko s pomočjo različnih sredstev in programov, pri čemer je vsekakor zelo pomemben program vseživljenjskega učenja, ki vključuje programe za vse skupine prebivalstva, od študentov srednjih šol in univerz do delavcev in navadnih državljanov. Evropska komisija se ne poslužuje samo institucionalnih prijemov, ampak združuje posvetovalne skupine civilne družbe, ki se ukvarjajo z raznimi tematikami kot na primer vprašanje jezika v podjetjih, poučevanje jezikov v predšolskih letih in podpiranje prevajanja leposlovja. Ta posvetovanja so koristna za boljše usmerjanje evropske politike glede na potrebe družbe. Komisija tudi razvija skupni evropski pokazatelj za ugotavljanje ravni znanja jezikov in pripravlja študije z raznih področij; med najpomembnejšimi je Euromosaic, ki zadeva jezikovne manjšine v novih državah članicah.
Evropska komisija je, kot vidite, ze-
lo dejavna na jezikovnem področju in s specifično zadolžitvijo komisarja Orbana v prejšnjem mandatu je postala naša politika še vidnejša. Če pa želimo, da bodo naše pobude v korist znanja jezikov zares učinkovite, morajo naleteti na ugodna tla v evropski družbi. Če želimo ugotoviti, kako lahko vzbudimo pozornost Evropejcev na to pomembno vprašanje, moramo razumeti vlogo, ki so jo imeli jeziki v zgodovini Evrope in tudi v osebni zgodovini vsakogar izmed nas.
Čeprav danes živimo v Evropi brez meja, smo še vedno pod vplivom modela nacionalne države in pojma domovine, ki je dodan temu modelu. Nacionalna država je izrazito evropska politična iznajdba; kljub kon-tradikcijam nam je na njeni osnovi uspelo doseči zavidljiv napredek, bila je sredstvo industrializacije, zaradi katere je Evropa postala velesila, pripeljala nas je do osvoboditve izpod zatiralnih imperijev in do rojstva demokratične družbe. Kot vsaka politična konstrukcija tudi nacionalna država temelji na ideologiji. Tradicija vsake nacionalne države ni nič drugega kot goli mitološki kon-strukt brez kakršnegakoli racionalnega temelja; zadostuje, da si glede tega preberemo esej Erica Hobsbawma »Iznajdba tradicije«. Naj močnejša iznajdba nacionalne države je moderna ideja domovine, po kateri se neko ozemlje prekriva z neko nacijo in nekim jezikom. Medtem ko v predindustrijski Evropi jeziki ni bila določena razmejitev jezikov, smo se v zadnjih dveh stoletjih privadili na razmišljanje, da jeziki pripadajo na-cijam; v sintezi, da italijanščina pripada Italijanom, nemščina Nemcem in tako naprej. Vedno smo se definirali po narodnosti in jeziku, tako, da smo danes prepričani, da je jezik bistveni element naše identitete.
Kadar poskusimo obravnavati vprašanje evropske identitete z enako lahkoto govorimo o njenem nedvomnem obstoju, kot ugotavljamo, da sploh ne obstaja. Sklicevanje na judovsko-krščanske korenine, na rimsko tradicijo, na grško filozofijo, na skupno (čeprav razburkano) zgodovino ali na tradicijo humanistične kulture so najbolj uporabljeni dokazi obstoja nekih čustev, ki so veliko kompleksnejša in do neke mere iracionalna. Bolj pošteno bi bilo, če bi priznali, da evropska identiteta, kot jo tradicionalno pojmujemo pri sklicevanju na nacionalne države, ne obstaja in da Evropo sestavljajo različne identitete, ki so skoraj vedno nastale iz vojne in iz nasprotovanja drugim identitetam.
Identiteta je, kar ostaja po valu dogajanj in okoliščin, vendar ne kot ostanek, ampak kot nekakšno trdo jedro. Identiteta pomeni pripadnost skupini in prepoznavanje v tej skupini, vendar tudi razlikovanje od nje zaradi lastnih značilnosti, ker je vsako bitje nekaj posebnega in neponovljivega. Identiteto sprejemamo na različne načine, glede na okoliščine. Včasih čutimo potrebo, da se istovetimo z neko skupnostjo, včasih pa se želimo razlikovati kot posamezniki. Tako odkrijemo, da identiteta ni nekaj, kar obstaja in pri čemer nam ne preostane drugega, kot da to vzamemo na znanje; je nekaj, kar do neke mere lahko zgradimo. Oblikovanje identitete se vedno premika v mejah obstoječe stvarnosti, ki nas pogojuje. Pred nami so drugi določili te meje, je po svoje določil okvir, v katerem oblikujemo svojo identiteto. Ločil je tisto, kar bi drugi združili, in obratno. Na primer, gradnja italijanske identitete je rezultat, ki smo ga mi imeli za odrešilnega - imenovali smo ga preporod (Risorgimento) - medtem ko je drugim narodom odvzel pravico do identitete. Pomislimo na Južne Tirolce ali na Slovence v Julijski krajini, ki so pomotoma ostali znotraj meja, ki je izražajo njihove pripadnosti in so postali manjšine, na katere je naša nacionalna država dolgo gledala z nasprotovanjem in sumničenjem. Italijanska identiteta, kakršno poznamo danes, je samo ena izmed tistih, ki bil lahko obstajale na našem polotoku in ki so bile možne v nekem zgodovinskem trenutku: Če se tega zavedamo bomo razumeli, da je nacionalna identiteta relativen pojem, ki ga delno določa okolje, v katerem živimo.
To razmišljanje nam daje razumeti, da je identiteta konec koncev izmišljotina.
In da si jo kot tako ponovno izmislimo, ponovno domislimo. Človek ni monolitno bitje z jasno določenimi značilnostmi, ki jih ni mogoče spremeniti, ampak sproti oblikuje svojo identiteto s pomočjo razmišljanja in izmenjave z drugimi. Zagrizeno ohranjanje identitete potiska posameznika in družbo v partikularizme in v odklanjanje sprememb. Čim bolj posebna je neka skupnost, tem doslednejša je, ampak obenem jot to tudi omejuje.
To pa je tudi osrednja točka vprašanja identitete, pa naj govorimo o Evropi ali o čem drugem. Identiteta se napaja pri različnih virih, ne obstaja samo zaradi nasprotovanja, kot nam je to vtepla v glavo naša zahodna kultura.
Tudi na evropski ravni je torej pravilna edinole pot iskanja evropske identitete, ki presega nacionalne identitete in se oblikuje na drugačni ravni. Evropsko identiteto je treba zgraditi, treba si jo je izmisliti in jo ohraniti izhajajoč iz današnje in ne iz včerajšnje Evrope. Nič več se ne smemo sklicevati na ozke nacionalizme ali težiti k nekemu novemu evropskemu nacionalizmu; iskati moramo novih poti. Sposobnost medsebojnega komuniciranja je prvi temeljni pogoj, da naše nacionalne individualnosti lahko občujejo in oblikujejo nov čut identitete. Tu igrajo jeziki posebno vlogo in v ta okvir je treba vključiti tudi jezike manjšin. Če so bili jeziki v Evropi tako pomembni, da so oblikovali našo identiteto, je njihovo poznavanje lahko sredstvo za oblikovanje evropske zavesti, ki ne bo izničila jezikovne in kulturne pripadnosti nikogar, ampak bo zgradila novo, višjo, splošnejšo, ki bo temeljila na poznavanju drugih Evropejcev in na zavesti, da delimo skupno usodo.
Zakon, o katerem govorimo na tem seminarju je bil v teh 20 letih vsekakor dragoceno in učinkovito sredstvo za zaščito naših jezikovnih narodnih manjšin. Pravica do rabe lastnega jezika je zapisana v ustavi in Italija ima glede zaščite manjšin ustaljene izkušnje in veliko občutljivost. To izhaja iz dejstva, da se je italijanščina pogosto srečevala z drugimi jeziki sredozemskega območja, pa tudi iz samega značaja našega jezika, ki je sestavljen iz deželnih inačic, ki so v številnih primerih pravi jeziki, druge italijanščine, ki bi lahko postale nacionalni jeziki, pa to niso. Zakon 482 je našim sodržavljanom drugačnega maternega jezika omogočil, da so se učili in so gojili svoj jezik prav v korist tiste večjezičnosti, za katero si prizadevamo v Evropi. Ni naključje, da so bile dvojezične dežele naše države vedno najbolj dinamične in najbolj inovativne glede izmenjave z drugimi državami Evrope.
»Manjšina« je bila vedno grda beseda in čas je, da jo odpravimo; preveč zveni po manjvrednosti, kot da bi bil nekdo, ki govori jezik, ki je različen od jezika večine, nekako bolan in bi bil namen zaščite manjšine zgolj izboljšanje njene nepopolne itali-janskosti, skratka, da bi si opomogla in ozdravela. Ozdraviti ali umreti, kajti znano je, da bolnike, ki so predolgo bolni, s težavo prenašamo. Ni mogoče zanikati, da je bila večjezičnost pogosto uporabljena instrumentalno in neodgovorno in da je mogoče tudi najboljši zakon uporabljati na najslabši način, če nekdo počenja to z namenom, ki je drugačen od duha zakona. Dvojezičnost ni par condicio smerokazov in napisov na spomenikih, ni sumničavo sožitje svetov, ki sta vodotesno odporna drug do drugega, ni lotizacija funkcij in delovnih mest na jezikovni osnovi. Dvojezičnost je souporaba istih pravic, ki bi morala privesti do povečanja priložnosti za državljane, ki se jih poslužujejo. Kadar uporabljamo dvojezičnost za ostvarjanje indijanskih rezervatov, kjer velja zakon etnije in ne demokratičnih pravil, kršimo duh zakona in napajamo delitev in družbeni razkroj. Kadar nekemu jeziku določimo meje, ga ubijemo, zapremo ga v kletko kot žival v živalskem vrtu.
* Pisatelj Diego Marani je zaposlen na uradu za večjezičnost pri Evropski komisiji v Bruslju. Zgornji poseg je njegovo osebno mnenje. Prevod iz italijanščine Bojan Brezigar
Nadaljevanje na 16. strani
14 Nede|Ja' n- aPri|a 2010
NEDELJSKE TEME
/
7

Ženske, ženske
i ■: }'i I ;
h
r
Svetloba
Spletna stran Primorskega dnevnika je ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk, povabila svoje bralke in bralce, naj nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonistke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Objavili smo jih v fotografski galeriji na spletni strani www.primorski.eu, kjer so še vedno dostopne obiskovalcem. Galerija je doživela res izreden uspeh, saj si jo je v nekaj več kot mesecu dni ogledalo kar enajst tisoč ljudi: Ženske, ženske, ženske so postale daleč najbolj gledana fotogalerija naše spletne strani!
Iskrena hvala vsem, ki ste nam posredovali svoje posnetke. Nekateri so fotografije izbrskali v starih družinskih albumih, drugi so jih posneli nalašč za to priložnost. Nekatere so bile profesionalno dovršene, druge bolj amaterske: kot obljubljeno danes najlepše in najbolj povedne objavljamo tudi v Primorskem dnevniku.
greta
Gospa Sandra - Sirarna Praprot-Zadružni hlev naj,
Ona in metro v Berlinu...
viljem Tako so delali maslo
~ 9 A á¡*
A rf
Tete in none iz Križa
m

r "
v::,
II
r

:t i
V -3FU1Í


Skrivaj...
viljem Helsinki: Goth dekleta na Finnish Metal Expo 2010
I. Mlakar: »Če jih vse maš, je premalo, če
nikolaj kovačič maš enu je preveč!«	nataša peric
L ' ]
■K w ng,i
mm.. vV

á
Sloven:
Pete v Berlinu...
viljem Veseli prijateljici
anica Harmonija linij
boriš Obzorji
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 11. aprila 2010 15
, ženske
e pred Peloponezom - september 2009
tajni agent Danes bi se v Skednju ne kopali anica Carmena Doberdobica
viljem
1 6 Nedelja, 11. aprila 2010
NEDELJSKE TEME
Na slikah: pod naslovom predvolilna manifestacija avtonomistov na Korziki; spodaj palača španskega ustavnega sodišča v Madridu
/
NA NEDAVNIH REGIONALNIH VOLITVAH V FRANCIJI
Na Korziki uvel'avitev
• v •
avtonomisticnin aioan
Večer 21. marca je bil na vsem otoku prazničen. Porto-Vecchio, Ajaccio, Bastia in druga mesta na Korziki tisto noč niso spala: tisoči ljudi so s korziškimi zastavami dolgo v noč praznovali volilni poraz desne koalicije, ki so ji že nekaj časa pravili »klan Rocca-Serra«. Na volitvah je zmagala levica, zelo velik uspeh pa so dosegli tudi avtonomisti.
Korzika se je obrnila v levo, vendar zmage niso praznovali volivci levice. Vsaj tako očitno ne, kot so to počeli pripadniki avtonomističnih in nacionalističnih gibanj, veliki zmagovalci teh volitev. Dve listi, avtonomistična Femu a Corsica, ki jo vodi Gilles Simeoni, in indipendentistična Corsica libera, ki jo vodi Jean-Guy Talamoni, sta prejeli skupaj 35,74 odstotka glasov. Za avto-nomiste je glasovalo 25,89 odstotka volivcev, za indipendentiste pa 9,85 odstotka.
Korziškim avtonomistom je torej uspel veliki podvig: s tem, da so se predstavili ločeno, torej z dvema listama, ki sta zastopali ena bolj umirjena, druga pa bolj ekstremna stališča, so zbrali trikrat več glasov kot na prejšnjih volitvah pred
šestimi leti, ko so nastopili združeni na listi Unione naziunale. 21. marca letos so dosegli največji uspeh v zgodovini Korzike in so postali druga politična sila na otoku.
Mesto Porto-Vecchio je bil simbol njihove zmage: tu so avtonomisti prva stranka. Premagali so klan Rocca-Serra, ki je desetletja gospodoval v tem mestu. V dveh največjih korziških mestih pa so postali druga politična stranka, na otoku pa so politična sila, ki bo odločilna pri upravljanju, saj štejejo skupaj 15 deželnih poslancev (7 več kot v prejšnjem mandatu) od skupnih 51. Večina brez njih ne bo mogla vladati.
»Ampak mi ne bomo sedeli tam samo kot sodniki,« je že takoj po volitvah posvaril Jean-Christophe Angelini, generalni sekretar stranka Parti del la nation corse (PNC), ki je bil kot tretji izvoljen na Simeonijevi listi. »Bistvo vprašanja ni v tem, da je levica zamenjala desnico. Sedaj je jasno, da bodo morali vladati tudi z nacionalisti,« je dejal. Sporočilo je namenjeno levici, ki si je s 36,62 odstotka zagotovila prvo mesto; zanimivo pa je, da je v drugem krogu iz-
gubila 4 odstotke in se bo morala tako zadovoljiti s 24 deželnimi poslanci: 15 jih je izvolila neposredno, dodatnih 9 pa je na osnovi volilne zakonodaje prejela kot nagrado, ki pripada prvi stranki. To pa pomeni, da bo levica prisiljena k pogajanjem in stalnemu dogovarjanju z av-tonomisti. Novemu predsedniku dežele, predstavniku levih radikalov Paulu Giacobbiju, ki je z združitvijo s socialisti in komunisti tudi arhitekt zmage levice, se ne obeta lahko delo. Giacobbi je že takoj po volitvah napovedal odprtost, nad tem pa se ne navdušuje vsa koalicija, še zlasti ne komunisti. Ki so v prvem krogu sami zbrali 10,2 odstotka glasov.
Gotovo pa je, da se desnica z novo oblastjo ne želi pogovarjati. Prejela je 27,65 odstotka glasov in zanjo je to hud udarec. Nikoli, vse od ustanovitve dežele Korzike leta 1982, ni namreč desnica izgubila volitev na otoku. Znotraj desnice bo slej ko prej prišli do obračunov, vsekakor pa se z zmagovalni ne namerava pogovarjati. Sprejem avtonomistov v vlado (ali vsaj v vladno koalicijo) je torej za levico praktično obvezna rešitev.
Zaradi pomanjkanja sredstev organizacija EBLUL prenehala delovati
Odbor Evropskega urada za manj rabljene jezike EBLUL je na svoji seji 27. januarja letos (sporočilo pa so objavili šele v marcu) sklenil, da po 25 letih preneha z delovanjem. To so storili po posvetu z včlanjenimi organizacijami, nacionalnimi odbori v državah članicah Evropske unije. Ta organizacija je promovirala uveljavljanje pravic jezikov manjšin v državah članicah Evropske unije. Za razpust so se odločili, ker , kot piše v sporočilu za javnost, v sedanjih pogojih ne obstajajo več možnosti financiranja takih organizacij s strani Evropske unije.
»Veliko dolgujemo ustanoviteljem naše organizacije, ki je nastala leta 1985 in je v teh letih veliko prispevala k oblikovanju politike Evropske unije do jezikov manjšin ter je vzpostavila pogoje za celovit pogled na vprašanje jezikovne različnosti v Evropi. To smo delali v sodelovanju z našimi odbori v posameznih državah članicah, ki so sprva predstavljali jezike manjšin v starih članicah Evropske unije, po letu 2004 pa so bili ti odbori ustanovljeni tudi v nekaterih novih članicah, to je na Poljskem, na Slovaškem, v Estoniji, na Madžarskem, na Češkem in v Lat-viji. Enotna vizija ustanoviteljev je bila vzpostavitev 'Evrope državljanov', kjer bi bili mi priznani in upoštevani kot to, kar dejansko smo,« je zapisano v sporočilu za javnost. V nadaljevanju sporočilo navaja, da so bili prav odbori v posameznih državah »srce celotne organizacije«. Predstavljali so širok spekter civilne družbe v posameznih državah. Prav ti odbori so bili pomemben posrednik, ki je deloval v dveh smereh. Po eni strani so seznanjali posamezne manjšine s politiko Evropske unije in s pobudami, m,ki jih evropske institucije, od Evropske komisije do Sveta Evrope, pripravljajo v zvezi z manjšinskimi jeziki, po drugi strani pa so posredovali osrednjemu uradu organizacije, ki je bil v začetku v Dublinu, od konca 90. let pa v Bruslju, želje in potrebe posameznih manjšinskih skupnosti in opozarjali na probleme pri posameznih manjšinah.
Delo, ki ga je opravljal EBLUL, je bilo zelo razvejano. Predvsem je opravljal pomembno delo lobiranja pri evropskih institucijah; ker je nastal na pobudo Evropskega parlamenta in ker ga je dolga leta financirala predvsem Evropska komisija, je bil njegov osrednji sogovornik prav Evropske unija. Krepil je odnose z institucijami, med katerimi nje treba poleg Evropskega parlamenta in Evropske komisije navesti še Svet Evrope, Ekonomski in socialni svet Združenih narodov in Visoki komisariat za manjšine pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi; pri vseh treh je imel status opazovalca, ki mu je omogočal tudi sodelovanje na forumih nevladnih organizacij. Med pobudami, s katerimi je EBLUL dosegel poseben uspeh, velja omeniti predvsem dve. Prva je oblikovanje Listine EU v temeljnih pravicah, ki v 22. členu vsebuje obvezo po spoštovanju kulturne, verske in jezikovne različnosti; pobudo za tak člen je dal prav EBLUL, ki se je na vseh ravneh angažiral, da je do tega člena v listini dejansko prišlo. Druga pa je sestava ustavne pogodbe EU, ki vsebuje kar nekaj pomembnih določil, od omembe manjšin do vključitve uveljavljanja in vrednotenja jezikovne različnosti med temeljne cilje EU, pa vse do
odprave obveze po soglasju pri vseh sklepih Evropskega sveta glede kulture, kar je v preteklosti zaradi veta Grčije onemogočalo kakršenkoli ukrep v korist jezikovnih manjšin. Kot znano je ustavna listina po referendumih v Franciji in na Nizozemskem propadla, vendar kasnejša Lizbon-ska pogodba ohranja vse te postavke.
Zelo bogato je bilo delo, ki ga je EBLUL opravljal na področju publicistike. Ko je bil ustanovljen, je bilo vprašanje jezikovnih manjšin v Evropi praktično nepoznano. EBLUl se je tega dela lotil sistematično in objavil več desetin publikacij: nekatere so bile monografske, namenjene posameznim manjšinam v Evropi, druge so tematsko obravnavale posamezne aspekte4, zelo pomembne pa so bile nekatere splošne publikacije, na primer zbornik vseh mednarodnih dokumentov v zvezi z zaščito manjšin in njihovih jezikov, ki je še danes, čeprav nekaj let ni bil ažuriran (ampak dokumenti zadnjega desetletja so razpoložljivi na svetovnem spletu), zelo uporaben. V začetku pa se je EBLUL posvetil pomembni nalogi: manjšine se med seboj sploh niso poznale in temu je organizacija namenila poseben projekt študijskih obiskov, v katerem je v nekaj več kot desetih letih sodelovalo okoli 1.500 predstavnikov manjšin, ki jim je organizacija omogočila enotedenski voden obisk neke druge manjšine. Tako so se spletle mreže, ki delujejo še danes. V času, ko že ni bilo interneta, mobilne telefonije in poceni letalskih prevoznikov je bila ta dejavnost zelo pomembna.
Največ sredstev za delovanje organizacije je zagotovila Evropska komisija, vendar je za posamezne projekte prejemal EBLUL tudi sredstva od drugod. Irska in Luksemburg sta organizacijo sofinancirali od vsega začetka, finančna sredstva so za posamezne projekte zagotovile številne regije (iz Italije Dolina Aosta, Furlani-ja Julijska krajina in tridentinska - Južna Tirolska), pa tudi nekatere vlade.
V zadnjem desetletju je EBLUL svoje delo osredotočil na dve pomembni pobudi. Ena je Partnerstvo za različnost, vsakoletno srečanje predstavnikov dežel in javnih uprav, ki se ukvarjajo s problemi manjšin. Organizirali so ga devetkrat v devetih različnih regijah, med katerimi je bila tudi goriška pokrajina, ki je srečanje organizirala pred približno petimi leti. Tako so se med seboj spoznavali tudi javni upravitelji in izmenjavali mnenja o reševanju vprašanj, ki zadevajo manjšine. Druga pobuda pa je tiskovna agencija Eurolang, ki je nastala z namenom, da posreduje novice o manjšinah medijem in širši evropski javnosti, z namenom, da se manjšine ne pojavijo v medijih samo takrat, kadar predstavljajo kak problem. Tudi ta agencija je prenehala z delovanjem, čeprav še vedno obstaja - na prostovoljni osnovi - na spletnem portalu Facebo-ok, kjer je mogoče najtio kar veliko zanimivih informacij.
Kar zadeva prihodnost so v sporočilu za javnost zapisali, da nekateri odbori v posameznih državah razmišljajo o oblikovanju nove organizacije na drugačni osnovi, urednik agencije Eurolang Davyth Hicks pa bo nadaljeval z informiranjem o manjšinah, obenem pa bo v Bruslju skrbel za povezavo med manjšinami in Evropskim parlamentom.
Manjšinski jeziki in evropska večjezičnost
Nadaljevanje s 13. strani
Na valu globalizacije danes prisostvujemo novemu pojavu. V naših državah se dogaja, da postajajo jeziki priseljencev številčno pomembnejši od nekaterih jezikov narodnih manjšin. Kakšen status naj imajo ti jeziki? Kakšen pomen? Nujno je, da se priseljenec nauči jezika države, ki ga je sprejela, ker bo samo tako lahko postal odgovoren državljan. Za njegovo dostojanstvo pa je tudi pomembno, da bi ohranil materni jezik in da bi ga zaradi njegove pripadnosti ne obravnavali kot manjvrednega. Skratka, nočemo, da bi se današnjim priseljencem dogajalo, kar se je dogajalo italijanskim izseljencem v začetku 20. stoletja, ko so se morali pogosto odpovedati svoji kulturni identiteti in pozabiti svoj jezik, da jih je sprejela družba, v kateri so živeli.
Vendar si ne moremo prevzeti bremena poučevanja vseh jezikov priseljencev in ne bi bilo smiselno, da bi te jezike obravnavali
enako kot državne ali manjšinske jezike naših držav. Mislim, da je treba tudi tu iskati rešitev v zdravi pameti in ne v načelu neodtujljivih pravic. Priseljenec se preseli na območje, na katerem govorijo enega ali več jezikov in teh jezikov se more naučiti, da se integrira. Vzporedno pa se bo morala naša družba prilagoditi tej novi prisotnosti in razviti večjo zavest glede kultur novih prišlekov in njihovih jezikov, ni rečeno, da z učenjem tistih jezikov, ampak predvsem za oblikovanje kulture, ki bo naklonjena različnosti. Kdove, lahko se bo tudi zgodilo, da bo nekoč eden izmed indijskih jezikov postal materni jezik številnih prebivalcev Furlanije Julijske krajine ali Doline Ao-sta. S tem se ne smemo ukvarjati sedaj. To bo proces, ki bo privedel do kasnejših sprememb, med drugim tudi z oblikovanjem jezikovnih hibridov, torej novih jezikov. Zopet bodo jeziki sami določili prostor svojih kultur in ozemlja, kjer bodo v rabi.
Tu je potreben razmislek o vlogi an-
gleščine in o pomenu, ki ga lahko ima ta jezik za evropsko integracijo. Do neke mere se vsi bojimo angleščine, ker nam uhaja, ker je izraz neke specifične kulture in ni nevtralen jezik. Vendar pa je angleščina tudi sijajno sredstvo razumevanja in bili bi neumni, če ga ne bi uporabljali. Močna in samozavestna kultura se ne boji angleščine za lastno promocijo, uporablja jo kot sredstvo, se je uči in si jo privzame. Tako, kot so v prejšnjih stoletjih velike kulture to počenjale z latinščino. Newton je svoje znanstveno delo napisal v angleščini in to delo je bilo izraz močne in moderne kulture, ki je za svoje izražanje izkoristila vse jezike in vse možnosti. Učimo se torej angleščine; čim bolj jo bomo govorili, tem manj bo ostala izraz neke specifične kulture ampak bo postala univerzalno sredstvo.
Tudi glede na to se mora v novi večjezični Evropi spremeniti odnos do jezikov manjšin. Doslej smo v vseh naših državah obravnavali manjšinske jezike kot nekaj, kar
izumira in kar je treba zaščititi; njihovo učenje je bilo zato namenjeno samo pripadnikom manjšin. Danes moramo na te jezike gledati s širšega zornega kota evropske večjezično-sti: ne smemo jih več obravnavati kot jezike, ki jih je treba zaščititi, ampak kot jezike, ki jih delimo z ostalimi. Kot je Evropa odpravila meje našim državam, tako je treba odpraviti meje jezikom in vsakemu omogočiti, da se širi do koder zmore v spreminjajočem se svetu. Konkretno, dvojezične šole, ki so danes namenjene manjšinam, je treba odpreti za vse, ki to želijo. Tako bo jezik skupnosti, ki je danes zaprt, postal jezik državljanstva in jezik stikov z deželo, ki govori tisti jezik kot nacionalni jezik. Te države bodo lahko vključene v postopek poučevanja in, kjer je možno, bo lahko prišlo do recipročnosti. Tako bo mogoče razviti model integriranega poučevanja jezika in vsebine, ki ga danes vsi navajajo kot nov in najučinkovitejši način poučevanja jezikov. Tako bi lahko razvili nacionalno večjezičnost,
ki bi novim generacijam italijanskih državljanov omogočala širitev interesne sfere na sosednja območja, kjer govorijo slovenščino, francoščino, nemščino, hrvaščino ali albanščino. Ta sprememba bi šla v smeri razvoja zavestnejše evropske identitete, ki ne izbriše specifičnih nacionalnih identitet, ampak oblikuje širšo pripadnost, ki je bolj avtentično vezana na teritorij brez kakih plemenskih omejitev, trdno zasidrana v šolski izobraževalni sistem in usmerjena v čezmejno dimenzijo.
Evropski državljan potrebuje jezike svoje bližine, izraz teritorija in specifične kulture, da ponovno vzpostavi vezi, ki jih je nacionalna država prerezala, bolj kot angleščino, ki s tem, da postaja jezik vseh, postaja tudi nikogaršnji jezik. Zasledovati evropsko univerzalno kulturo, kjer bi bili vsi enaki, bi bilo nesmiselno in nevarno. Zasledovati je treba gojenje vzdržne raznolikosti, ki bi jo sestavljale skupnosti, ki so se med seboj sposobne pogovarjati.
/
NEDELJSKE TEME
Nedelja, 11. aprila 2010 
17
Deževno pomladansko vreme, ki je letos v naših krajih še posebej izrazito, utegne biti kar nevarno za nastanek črne pegavosti, bolezni vinske trte, ki zahteva veliko pozornost in takojšnje ukrepanje.
Sredstva za zatiranje bolezni so učinkovita, potrebno je le pravočasno izslediti znake obolenja. Na fotografiji je videti značilen primer črne pegavosti.
BLIŽA SE ČAS ZATIRANJA
Črna pegavost, nevarna bolezen vinske trte
Svetovalna služba Kmečke zveze
730 IN UNICO
Izpolnjevanje davčnih prijav v uradih KZ
KMEČKA ZVEZA sporoča, da so uradi na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Te storitve se lahko tako kot v preteklih letih poslužujejo tudi nečlani organizacije.
Davčni zavezanci, ki so jim uradi Kmečke zveze lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti.
Kdor pa letos namerava prvič koristiti to storitev, lahko p okliče na telefonsko številko 040/362941 vsak dan od 8. do 13. ure ter ob torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa se ob istih urnikih zglasi na sedežu Kmečke zveze v Trstu - ul. Cicerone 8 - mednadstropje. Na razpolago so tudi sedeži zveze v Gorici - Korzo Verdi 51/not. (tel. 0481/82570) in v Čedadu - ul. Manzoni 31 (tel. 0432/703119).
Med nevarnejše glivične bolezni vinske trte spada že vrsto let tudi črna pe-gavost ali eskorioza. Ogled vinogradov nam potrjuje vedno večjo razširjenost te bolezni, ki lahko ob nepravilnem in nepravočasnem zatiranju povzroča hude posledice v trtnih nasadih. Zato je koristno, da tudi letos nakažemo te posledice in opišemo znake glivičnih napadov. Vinogradnik naj sam presodi, če in v kakšnem obsegu je v njegovem vinogradu bolezen prisotna in temu primerno naj ukrepa, če se to izkaže potrebno.
Problem je zelo aktualen, saj začne glivica napadati v mesecu aprilu in letos je možnost napadov nadpovprečno velika, ker je pomlad zelo deževna.
Bolezen povzroča glivica Pho-mopsis viticola. Bolezenski znaki se pojavijo na listih, poganjkih in grozdih. Tipičen znak je na poganjkih, kjer opazimo temne pike, ki se po dolžini poganjka med seboj združujejo. Podobne pege se pojavijo tudi na viticah, listih in grozdnih pecljih. Zaradi nadaljnje odebelitve poganjkov obolelo tkivo po dolžini značilno razpoka. Junija se običajno pokažejo na listnih žilah majhne črnkaste pegice. Na najstarejših listih se te pegice združujejo v vijoličastočrne pege, ki so obdane z rumenim robom. Napadeni listi se iz-maličijo, listna ploskev se naguba in nakodra, robovi pa se povijejo navzdol. Kolikor mlajši je list v času okužbe, toliko bolj se izmaliči.
Bolezen povzroča tudi odmiranje
očes, ki spomladi sploh ne odženejo. Okužene rozge postanejo jeseni svetlo sive ali bele, kar je ena izmed značilnosti bolezni. Pozimi se skozi skorjo prebijejo črne bradavičaste tvorbe, iz katerih uhajajo trosi, ki spomladi spet kužijo poganjke in liste. Če podg-obje glive preraste v les, lahko odmrejo celi šparoni.
Kako ukrepamo proti bolezni?
Proti črni pegavosti preventivno ukrepamo tako, da po rezi takoj ostra-nimo iz vinograda okuženo rozgo in jo sežgemo. Če pa se je bolezen že prejšnja leta pojavila v vinogradu, je najbolje, da škropimo. To storimo prvič, ko se odpro očesa in dosežejo poganjki 1 - 2 cm. Drugič škropimo po osmih do desetih dneh.
Za zatiranje uspešno uporabljamo več fungicidov, najboljši pa so tisti, ki vsebujejo MANKOZEB (DITHANE M45, MIKOZEB 45 ipd.) . Učinkoviti so tudi posegi s pripravki na podlagi FOLPETA (FOLPET 80 WDG in FOL-PAN 80 WDG). Tudi žveplo, čeprav z manjšim učinkom, se lahko uspešno uporablja proti tej bolezni. Uporaba žvepla je dovoljena tudi pri ekološkem varstvu trte.V naslednjih pomladanskih in poletnih fazah trtnega razvoja niso več potrebni specifični posegi proti črni pegavosti, ker jo uspešno zatiramo s škropljenjem proti peronospori.
STROKOVNI NASVETI
Oidij za naše vinograde
• I	• V •	V • I
najhujši sovražnik
Prav kmalu bo pognala trta oziroma ponekod že začenja poganjati. Zako se bodo začeli kot vselej pojavljati prvi problemi glede bolezni. Eskorioza se na primer lahko pojavi kmalu po brstenju. Takoj z njo pa je na vrsti oidij. Slednji se lahko pojavi, ko so poganjki dolgi 5 cm, v Bregu pa se ta stopnja doseže že v aprilu. Oidij smatramo celo za najhujšo bolezen v naših vinogradih, medtem ko jo v drugih vinorodnih območjih imajo za drugo najhujšo bolezen, takoj za perono-sporo.
OIDIJ ali PEPEL VINSKE TRTE (Unicinula necator - Oidium Tuckeri) prezimi v obliki micelija v popkih. V posebno toplih zimah prezimi tudi izven popkov. Začetku infekcije pripomoreta dež ali visoka vlaga. Obratno kot pri perono-spori pa se lahko oidij razvije tudi brez prisotnosti vode, ker potrebuje le nekoliko večjo relativno zračno vlago. Ker je zaradi tega težje ugotavljati možnost napada, je lahko oi-dij še nevarnejši kot peronospora. Bolezen se širi tudi z velikimi spremembami v temperaturi in z bujno vegetacijo. Zato je bolje, da pri zimskem obrezovanju ne pustimo preveč očes ter da ne pretiravamo z dušikovimi gnojili. Še posebej je oidij nevaren v sušnih, vendar dovolj toplih letih z visoko relativno stopnjo vlage v zraku. Ustrezajo mu lege, kjer se ozračje zelo segreje in kjer se zaradi slabega kroženja zraka vlaga dolgo zadržuje. Na močnejši pojav glivice lahko vplivajo tudi nekatere gojitvene oblike, predvsem latniki.
Oidij napade vse dele trte. Na zgornji in v manjši meri na spodnji strani lista se pojavi tanka belkasta pepelnata prevleka. Robovi lista se lahko nekoliko upognejo proti notranjosti. Včasih opazimo bele madeže, ki nekoliko spominjajo na pe-ronosporo. Ob močnejšem napadu se list posuši in odpade. Pepelnato prevleko lahko opazimo tudi na letnih mladicah, ki potemnijo. Pe-pelnata prevleka je micelij glive, ki se razvije le na zunanji strani rastline in s posebnimi organi prodre v prvo plast celic, iz katerih srka hranilne snovi. Prizadete celice se nato posušijo in pojavijo se temne lise.
Veliko nevarnejši, če do njega pride, je napad na grozde. Če se bolezen pojavi pred cvetenjem, se grozdiči posušijo. Pozneje, ko je jagoda zelo majhna, se pojavi belo siva prevleka na jagodah, ki se lahko posušijo. Kožica lahko tudi poči in s tem se poveča možnost napada botritisa in drugih bolezni, zaradi katerih grozdje gnije. Gliva napade tudi cele poganjke in povzroča njihovo sušenje ali pa celo odebelitev in olesenitev. Ob močnejšem napadu uniči velik del pridelka.
Glede časa škropljenja lahko upoštevamo najbolj kritične fizio-
TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA
Industrijska cona TS, ul.Travnik,10 Tel. 040/8990110 semenarna 040/8990100 rezervni deli
SADIKE OLJK IN P0VRTNIN SADNA DREVESA EKSTRA DEVIŠKO OLIVNO OLJE VSE ZA KMETIJSTVO SEMENA ČEBULICE RAZNIH VRST CVETLIC VELIKA IZBIRA UMETNIH IN ORGANSKIH GNOJIL ZAŠČITNA SREDSTVA RAZNA KRMILA ZA ŽIVALI
loške faze vinske trte. Prvič škropimo, ko so poganjki dolgi približno 5 centimetrov. Še najbolje je, da v tej fazi uporabljamo žveplo v prahu. Drugič ukrepamo, ko so grozdi že vidni; tretjič škropimo nekoliko pred cvetenjem; četrtič po cvetenju; petič, ko imajo jagode velikost grahovega zrna; zadnjič pa, ko jagode menjujejo barvo. Še najbolje pa je, da sledimo službi za vodeno varstvo trte, ki nam podrobneje na podlagi razvoja bolezni in na podlagi vremenskih razmer javi, kdaj je najugodnejši trenutek za škropljenje. Po navadi škropljenje proti oidiju sovpada s škropljenjem proti perono-
spori, zato škropili pomešamo skupaj.
Klasično škropilo proti oidiju je ŽVEPLO, ki je poznano že več kot 100 let. Najbolj je učinkovito žveplo v prahu. Če pa škropimo istočasno tudi proti peronospori, uporabljamo močljivo žveplo. Obe obliki delujeta preventivno ali kontaktno, zato zavarujeta trto pred napadom oidija le za 5 - 6 dni v primeru močljivega žvepla ali 3 - 4 v primeru žvepla v prahu. Paziti moramo, ker pri zelo visokih temperaturah žveplo lahko povzroča oži-ge. Zato moramo škropiti ob hladnejših urah oziroma zgodaj zjutraj ali zvečer. V teh primerih izbirajmo močljivo žveplo, ker je manj nevarno za ožige, kot žveplo v prahu. Odmerki žvepla naj bodo v toplejših mesecih manjši. Paziti moramo tudi, da ne žveplamo preveč blizu trgatve, ker se lahko ob vretju mošta tvori vodikov sulfit in vino izgubi na kakovosti.
Obstajajo tudi sistemska škropila. To so pripravki na podlagi FE-NARIMOLA, ESOKONAZOLA, TETRACONAZOLA, TRIADIME-NOLA in drugi. Slednji so veliko bolj učinkoviti, vendar postane gliva nanje kmalu odporna. Zato jih ne smemo uporabljati več kot 3 krat v enem letu. S sistemskimi škropili škropimo vsakih 14 dni, po navadi okrog cvetenja, oz. v najbolj kritični fazi. V prodaji dobimo tudi pripravke, ki so kombinacija obeh omenjenih: kontaktni in sistemiki. Novejši so tudi pripravki skupine STROBILURINOV, ki istočasno delujejo tudi proti peronospori.
Novejši pripravek je biološki fungicid AQ10. Uporabljamo ga lahko namesto žvepla. Ker pripravek deluje že pri temperaturi 12 stopinj Celzija, to se pravi pri nižji temperaturi kot žveplo, je posebno priporočljivo, da ga uporabljamo za prvi dve škropljenj. Po navadi za prva škropljenja uporabljamo žveplo ali tudi AQ10. V juniju pa, ob najbolj kritični fazi, uporabljamo si-stemike, ki jih mešamo s sistemiki za peronosporo. Pozneje, od konca junija do avgusta, pa ponovno uporabljamo žveplo.
Magda Šturman
KMETIJSKA MEHANIZACIJA
kosilnice, kopačice, motokultivatorji, CAS0RZ0, NIBBI, BCS, FERRARI, HONDA
profesionalni »spaccalegna« - cepilci.
traktorji FERRARI
POSEBNA PONUDBA MOTORNIH ŽAG NOVOST KOPAČICE HONDA
NAJVEČJA IZBIRA japonskih, italijanskih bočnih in rotacijskih kosilnic najboljših znamk HONDA, SHINDAIVVA KAVVASAKI
Rezervni deli, servis, mehanična delavnica
i.podlistek
M.	gorica§ssorg.eu
91IK«»U
„	gorica@ssorg.
■	11.4.2010
- Čedad, Slovenska prosveta - Trst, Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica, Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst, Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica
PD Podgora in ZCPZ Gorica
5. natečaj cerkvenega zborovskega petja »Bogomir Špacapan«
i
Cerkveni mešani pevski zbor Zvon iz Trnovega pri Ilirski Bistrici Cerkveni pevski zbor iz Kobjeglave
Mešani pevski zbor Angelski spev iz Otlice
Mešani pevski zbor iz Brezovice
Mešani pevski zbor Jože Srebrnič iz Deskel
Župnijski mešani pevski zbor iz Šempetra pri Gorici
Št. 88
Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BLANKIN
Natečaj cerkvenega zborovskega petja "Bogomir Špacapan" vstopa v svojo 5. obletnico od leta 2006. Pobudniki, PD Podgora in ZCPZ iz Gorice so si, na podlagi bogatega in požrtvovalnega dela pevovodje in kulturnega delavca Bogomirja Špacapana, zadali cilj ovrednotenja in spodbujanja cerkvenega in sakralnega petja. Prav Bogomir Špacapan se je temu petju veliko posvečal in ga spodbujal tudi na mladinskem področju.
Natečaj, ki se bo odvijal s pokroviteljstvom Goriške nadškofije in Koprske škofije, ima tudi cilj čezmejnega povezovanja in sodelovanja na področju cerkvenega zborovskega petja, ki na obeh straneh meje hrani globoke duhovne in narodne korenine.
Bogomir Špacapan se je rodil 16. januarja 1922 v Mirnu pri Gorici in umrl v Brestovici 30. marca 1997. Ze od malih nog je bil tesno povezan z bo-goslužnim petjem, ki je bilo v rodni vasi zelo razvito. Po razpadu Italije je poučeval na šolah v Brestovici, Jamljah in Selah na Krasu, kjer je služboval njegov brat duhovnik Bernard. Njemu je Bogomir veliko pomagal pri vodenju cerkvenega petja.
Bogomir Špacapan se je leta 1948 izselil v Argentino, kjer je nadaljeval delo na pevskem področju. Najprej je deloval med prekmurskimi izseljenci na Avellanedi, nato pa na fari sv. Jožefa v
Med februarjem in marcem se je 17 učencev SCGV Emil Komel podalo na televizijsko snemanje v studio tržaške radijske in televizijske postaje. V marcu so se zvrstila različna tekmovanja in druga klavirska revija. Pisano zaporedje glasbenih dogodkov, ki so izpostavili delo učnega kadra, potrdili že poznana imena v vrstah učencev in predstavili mlade, perspektivne glasbenike. Kmalu jih bomo spoznali iz radijskih in televizijskih programov ter na domačih odrih, saj so letošnja Snovanja, z novimi presenečenji, že pred vrati.
i.nformacije
Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307
Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it
Lanusu (tam je deloval izseljenski duhovnik Janez Hladnik, brat njegove soproge Angelce Hladnik), kjer je vodil cerkveno petje v treh jezikih (slovensko, špansko in italijansko). Obenem je vodil cerkveni zbor v Slovenski vasi v Lanusu, kjer je živel z družino, in z njim uspešno nastopal tudi na prosvetnih prireditvah.
Bogomir Špacapan se je leta 1963 vrnil v Gorico in tu učil cerkveni zbor
Slovensko
državno tekmovanju TEMSIG
Državno tekmovanje sprejema kandidate, ki so prestali regijska tekmovanja z zlatim priznanjem oz. so dosegli 90/100 točk. Iz zamejstva je prestalo to preizkušnjo 6 kandidatov, in sicer 3 solisti in 3 člani komorne skupine: vsi štu-
Alexander Gadžijev
dirajo na SCGV E. Komel v Gorici. Tekmovanje je potekalo od 15. do 20. marca v Celju, Mariboru, Velenju in Žalcu in je bilo namenjeno pianistom, pihalcem, pevcem, komornim skupinam s trobili in solfeggiu. Goriški tekmovalci so častno zastopali naše zamejstvo. Zlato priznanje in absolutno 1. nagrado v 2.A kategoriji je prejel pianist Alexander Gadžijev z 98,67/100 točk (prof. S. Gadžijev). Srebro si je v 1.A kategoriji zaslužil saksofonist Matej Marušič s 93/100 točk (prof. Matic Mikola). Trio trobent v sestavi Živa Srebrnič, Elisa Gerolimetto in Gabriele Boscarato se je s 84,67/100 točk približal bronastemu priznanju (prof. Erik Žerjal in Roberto Caterini). Z 82/100 točkami je Martina Kocina (prof. Franka Žgavec) dobila priznanje za ude-
v Podgori, s katerim je posnel številne liturgične pesmi za Radio Ts A. Bil je med ustanovitelji moškega zbora »Mirko Filej«, s katerim je naštudiral in re-žiral spevoigro Vinka Vodopivca »Kovačev študent«. Od ustanovitve 1973. leta do 1986 je bil predsednik Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Gorice. Vrsto let je deloval tudi v odboru Zveze slovenske katoliške prosvete. Nekaj let je vodil mladinsko petje v Sovod-
ležbo med solopevci. Pohvalo in priznanje pa zaslužijo vsi mladi tekmovalci in njihovi mentorji, ki so se kosali z visoko konkurenco iz vse Slovenije.
Pozna pa se vse večji razkorak v kvaliteti med razvojem glasbenega šolstva v Sloveniji in v Zamejstvu. Očivid-no delujejo šole v Sloveniji v bolj ugodnih razmerah in uspehi segajo v sam evropski vrh. To so podčrtali tudi govorniki na slavnostnem koncertu 31. marca, v dvorani ljubljanske Filharmonije, kjer so zaigrali najboljši slovenski mladi glasbeniki. Med njimi je zablestel Alexander Gadžijev, ki je suvereno in s prodorno interpretacijo zaigral 3. Prokofje-vo Sonato.
»Certamen musicum«
v Štarancanu
Revija je nastala pred 5. leti in je namenjena učencem, ki obiskujejo nižje srednje šole v goriški pokrajini. SCGV E. Komel je zastopalo 6 učencev in vsi so dosegli točke za zlata, srebrna in bronasta priznanja. Dva sta bila tudi prvonagrajenca v svoji kategoriji: Alessandro Pasi-klavir, 92/100 točk in
Aleš Lavrenčič
njah, od leta 1976 pa cerkveno in prosvetno petje v Štandrežu. Skrbel je tudi za petje pri slovenski maši pri ka-pucinih in pri Sv. Ivanu v Gorici. Zadnja leta se je znova posvetil cerkvenemu zboru v Brestovici na Krasu, kjer je umrl med velikonočno procesijo 30. marca 1997.
Prijava na natečaj, ki bo potekal v nedeljo, 18. aprila 2010, v župnijski cerkvi Sveta Justa v Podgori, s pričetkom
srebrno priznanje (prof. M. De Castro), Doralice Klainšček-harfa, 92/100 točk in srebrno priznanje (prof. T. Donis), Aleš Lavrenčič-violina, 100/100 točk in zlato priznanje (prof. J. Križnič), Samuel Zavadlav-violina, 89/100 točk in bronasto priznanje (prof. F. Tavčar), Martina Martellani-kitara, 95/100 točk in zlato priznnaje (prof. M. Fantini), Lara Raum in Samuel Zavadlav-duo violin, 90/100 točk in srebrno priznanje (prof. J. Križnič in F. Tavčar). Izstopala sta kitaristka Martina Martellani in violinist Aleš Lavrenčič, ki sta prejela tudi 1. nagrado in igrala na zaključnem koncertu 9. aprila v občinskem gledališču v Tržiču.
gorica
Mladinski dom išče vzgojite-lja/ico za vodenje popoldanskega pouka dijakov nižje srednje šole za prihodnje šolsko leto. Prošnje in življenjepise sprejemajo na sedežu v Gorici, ul. Don Bosco 60 - do vključno 22. APRILA 2010 ob 12.00. Informacije na tel. 0481-546549 ali 3283155040, e-mail mladinskidom@li-bero.it.
trst
Društvo slovenskih izobražencev bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko podelilo v ponedeljek, 12. t. m., v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu 47. nagrado Vstajenje prof. Lojzki Bratuž za življenjsko delo, ki ga je opravila na literar-no-zgodovinskem področju, in posebej za Goriško knjigo, ki je lani izšla pri Slovenski matici v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo.
Prijavljeni zbori:
Mešani pevski zbor Angelski spev
iz Otlice; Cerkveni pevski zbor iz Kobjeglave;
Cerkveni mešani pevski zbor Zvon
iz Trnovega pri Ilirski Bistrici; Župnijski mešani pevski zbor iz
Šempetra pri Gorici; Mešani pevski zbor Jože Srebrnič
iz Deskel; Mešani pevski zbor iz Brezovice
ob 16.00, predvideva nastope zborov, ki redno gojijo cerkveno petje. Prijavljeni zbori nastopajo pred oltarjem ob spremljavo glasbila ali "a cappella", z de-setminutnim programom. Skladbe morajo biti primerne za sveto mašo. Prednost imajo slovenski avtorji. Ker nastop sovpada z velikonočnim obdobjem, se predlaga vsaj eno velikonočno pesem. Nastopajoče zbore bo ocenjevala strokovna komisija. Vsakemu bo dodelila oceno, ki bo temeljila na zahtevnosti predstavljenih skladb, intonančnosti, interpretaciji, prepričljivosti izvedbe in splošnem vtisu. Ob koncu bo vsak zbor prejel pismeno oceno komisije o svojem nastopu. Prvouvrščeni zbor bo dobitnik nagrade "Bogomir Špacapan" v znesku 500 Evrov, drugouvrščeni bo prejel 300 Evrov, tretjeuvrščeni pa 200 Evrov. Vsi pevski sestavi bodo prejeli priznanje za udeležbo na tekmovanju. Nastopajoči zbori, katerih število je omejeno na šest, so bili izbrani na podlagi časovnega vpisa in rednosti pri bo-goslužnem petju. V ta namen je moral vsak zbor priložiti župnijsko potrdilo.
Sklad Mitja Čuk: slikarska razstava Beti Bricelj - GeoInForma
Od sobote, 10. aprila 2010, je v Bambičevi galeriji na Opčinah odprta slikarska razstava diplomirane slikarke Beti Bricelj, ki se je v svoji umetniški ustvarjalnosti posvetila posebni zvrsti slikarstva in se tako umestila med prepoznavnejša imena mladih slovenskih likovnih umetnikov.
Slikarko je predstavila umetnostna kritičarka Polona Škodič in povedala, da umetnica dokazuje neomejene možnosti v slogu optične umetnosti. Umetnica je med izjemno redkimi tovrstnimi ustvarjalci in razvija popolnoma nove izrazne vsebine.
Opredeljujoči naslov razstave GeoInForma pa v tej navezavi zaobjema globlje in širše pojmovanje geometrijskih zakonitosti v likovnem izražanju. Zasnova premišljeno izbranih oblik, postavljenih ploskev in barvnih kombinacij v opazovalčevem očesu ustvarja vtis dinamike in več dimen-zionalnosti. Učinkovite barvne kombinacije se gibljejo od črno belih in monokromnih do izbora komplementarnih in kontrastnih. Med oblikami imajo gotovo posebno mesto krogi.
Razstava bo odprta od ponedeljka do petka 10-12 in 17-19, do 30. aprila 2010.
SCGV Emil Komel: pomladni glasbeni šopek Pestro udejstvovanje mladih glasbenikov
Št. 197
-u
ft/uv/wv
Plesne delavnice članic ZSKD
TRST
SKD Vigred - Šempolaj
Pred štirimi leti je pri SKD Vigred po nekaj letih premora ponovno oživela plesna dejavnost pod vodstvom Jelke Bogatec. Tečaj obiskuje enajst osnov-nošolk od osmega do desetega leta starosti. Letos se je pridružila še mlajša generacija plesalk (štiri prvošolke). Obe skupini vadita enkrat tedensko, kjer nastajajo koreografije v moderni tehniki večkrat po nasvetih deklic. Plesna skupina nastopa na krajevnih prireditvah, kulturnih pobudah, vaških praznikih in revijah med temi Vsi smo prijatelji, ki jo organizira društvo v sodelovanju s KD Rdeča Zvezda ter na Festivalu prijateljstva Od vasi do vasi se marsikaj godi v Kosovelovem domu v Sežani skupaj z otroško pevsko in mladinsko glasbeno skupino, ki ju vodita Nicole Starc in Aljoša Saksida. Gostovanja in nastopi so priložnost skupnega ustvarjanja mentorjev vseh treh skupin, ki poskrbijo za avtorsko besedilo, glasbo in gib. Plesna skupina je aprila 2009 snemala plesno delavnico v šestih srečanjih na slovenskem prgramu RAI, na kateri so se plesalke zelo lepo odzvale. Julija la-
ni je društvo organiziralo enotedensko uspelo delavnico Pojemo, plešemo, spoznavamo svet glasbe, ustvarjamo, se igramo: radi se imamo!, katere se je udeležilo veliko število otrok in ki jo bo SKD Vigred organiziralo tudi letos.
SKD Tabor - Opčine
Pri SKD Tabor od letošnjega šolskega leta redno delujejo pod mentorstvom Jelke Bogatec tri plesne skupine, in sicer dve otroški, ki ju obiskujeta skupno 23 plesalk od petega do osmega leta starosti ter plesna skupina, na katero se je vpisalo enajst srednješolcev med katerimi je tudi navdušen plesalec. Kljub temu, da so vsi plesalci začetniki, so že nastopali, in sicer na Božični-ci in na Defileju 43. Kraškega pusta v prostorih društva, otroški skupini pa tudi na Pomladnem srečanju ljubiteljev estetskega giba v organizaciji gimna-stičnega odseka ŠZ Bor in na reviji Vsi smo prijatelji v organizaciji SKD Vigred in KD Rdeča Zvezda. Ob koncu sezone društvo načrtuje plesni večer raznih amaterskih skupin iz Italije in Slovenije ter gostovanje uveljaljenih skupin kot spodbuda za nadaljno plesno pot vseh mladih plesalk in plesalcev.
SKD S. Škamperle - Trst
Pri SKD S.Škamperle je plesna dejavnost stalno prisotn že več kot 15 let a. Latino ameriške in standardne plese so poučevali profesionalni plesalci kot Mojca Horvat, Uroš Andič in Mateja Juvan. Dolgoletno tradicijo društva je sestavljala tudi delovala skupina Show Chance najprej pod vodstvom Federice Russolo, potem pa plesalke Daše Grgič.
Od letošnjega šolskega leta pa delujejo tri skupine, in sicer otroška, mladinska hip-hop skupina ter odrasla skupina. Otroška skupina, katero obiskuje devet plesalk od petega do desetega leta starosti ter živahen petletni plesalec, vadi od oktobra in je svoj krstni nastop imela pred dvema tednoma na Pomladnem srečanju ljubiteljev estetskega giba v organizaciji gimnastičnega odseka ŠZ Bor. Mladinska Hip-hop skupina pa deluje že tretje leto najprej pod vodstvom Mateje Juvan, od oktobra 2009 pa jo vodi Jelka Bogatec. Skupino sestavlja osem plesalcev iz višjih in srednjih šol, med temi pa vadijo nekateri že tretje leto. Krstni nastop pod novim vodstvom je skupina imela na Novoletnem plesnem festivalu v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium, decembra lani. Odraslo plesno skupino pa sestavljajo štiri pari, vodi jih Mitja Bi-težnik, ki poučuje v plesni šoli Terpsi-hora v Novi Gorici in vadijo latino -ameriške in standardne plese.
TFS Stu ledi
Tržaška folklorna skupina Stu ledi stopa z letošnjo sezono v 37. leto delovanja, saj je pričela s plesno dejavnostjo že leta 1973. Skupina vadi folklorne plese, v tem trenutku zlasti plese iz našega področja: tržaške, goriške, kraške in istrske. Drugače pa vadijo tudi plese drugih narodov npr. srbske, makedonske in folklorne plese slovenskih pokrajin. Skupina vadi vsako sredo od 21.00 do 23.00. Letos je mentorstvo prevzel usposobljeni učitelj folklornih
AŠKD Kremenjak - Jamlje
Pri AŠKD Kremenjak redno vadijo enkrat tedensko tri plesne skupine pod vodstvom Jelke Bogatec: otroška (devet osnovnošolk), srednja (sedem srednješolk) in mladinska (štiri višješolke). Plesne skupine nastopajo na krajevnih prireditvah, revijah, plesnih festivalih, kulturnih pobudah in vaških praznikih v okoliških vaseh, v Trstu in Gorici. Redno se udeležujejo revije Vsi smo prijatelji v organizaciji SKD Vi-gred in KD Rdeča Zvezda, na Novoletnem plesnem festivalu v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium ter na Kapljicah kulture v Gorici v organizaciji ZSKD. Julija lani je srednja skupina predstavljala društvo na Plesnem festivalu v Piranu, mladinska skupina pa je uspešno nastopala na 100 letnici Banke Sovodnje - Doberdob (september 2008) in v opereti Grofica Marica (oktober 2009) ob 50. letnici Zveze slovenske katoliške prosvete. Mladinska skupina, že peto leto vadi pod mentorstvom Jelke Bogatec, se izpopolnjuje na raznih plesnih delavnicah v modern-jazzu, hip-hopu in sodobni
plesov Peter Suhadolc, ki krije hkrati funkcijo umetniškega vodje. Skupina šteje približno dvajset plesalcev. Zanimivost zadnjega obdobja je pomanjkanje plesalk, medtem ko je do pred par leti skupina pogrešala plesalce.
Ključnega pomena je pri TFS Stu ledi glasbena spremljava v živo, saj med vajami spremlja Miran Maver plesalce na harmoniko, pred in med nastopom pa se spremljava razširi na celoten ansambel (violina, klarinet in kontrabas, po potrebi pa tudi diatonična harmonika).
Bogato in dragoceno je tudi delo, ki ga TFS Stu ledi opravlja z narodnimi nošami, veliko jih hrani v skladišču na ul. Motecchi, ob tem pa v sodelovanju z gospo Franco Slavec skrbi za šivanje novih.
agenda
tehniki. Udeležile smo se Plesnega kampusa v Izoli (2008) in Plesnega poletja v Šempetru pri Gorici (2008). Julija lani je društvo organiziralo uspelo enodnevno plesno delavnico, ki jo bodo izvedli tudi letos, in sicer 10. julija. KD Oton Župančič - Štandrež Pri društvu je letos prvič se vpisalo na hip-hop tečaj 7 srednješolskih plesalcev pod vodstvom Jelke Bogatec. Skupina je sicer nastala meseca marca lani in je nastopala na zaključni prireditvi, letošnji nastopi pa bodo na vrsti čez kak mesec.
AKŠD Vipava - Peč
Pri društvu se je porodila zamisel, da bi poleg kotal-karskega odseka imeli tudi plesni tečaj. Meseca oktobra se je na delavnico prijavilo skupno trinajst plesalk, ki smo jih razdelili v dve skupini glede na starost deklet. V sklopu društva vadijo hip-hop in moderno tehniko, večkrat dekleta same svetujejo glasbo in skupaj z mentorico Jelko Bogatec sestavijo koreografijo. Skupini vadita enkrat tedensko po eno uro, svoj krstni nastop sta imeli na Božičnici v Občinski telovadnici v Sovodnjah skupaj s kolegicami kotalkaricami. S koncem sezone se približujejo tudi zaključni nastopi, akademije in razna gostovanja.
Iti

_
Bližajoča se poletna sezona bo za plesalce TFS Stu ledi pestra, saj jih čaka nastop v Tolminu 8. maja, 2. junija v Buji pri Vidmu, sredi junija bodo nastopali v Avianu, na koncu junija v Moščenicah v Prekmurju, konca julija pa na festivalu v Beltincih. Med dejavnostmi društva sodi tudi prireditev z tridesetletno tradicijo »Čez tri gore čez tri dole«, ki bo letos 20. in 21. novembra v Boljuncu.
Sodelovanje z drugimi folklornimi skupinami iz naše regije je že utrjeno in zelo uspešno, saj so plesalci TFS Stu ledi vedno odlično sprejeti, predsednik Marjan Spetič pa je hkrati podpredsednik združenja Associazione fra i Gruppi Folcloristici della Regione FVG - Združenje folklornih skupin FVG.
iz OCi v OCi
ZBORI ZSKD, KI BODO NASLEDNJI KONEC TEDNA NASTOPILI NA KONCERTIH PRIMORSKE POJE 2010:
Nedelja, 18. aprila ob 15.30 v cerkvi sv. Florjana v Zavarhu MePZ Fran Venturini, Domjo Priporočamo vam, da sproti preverite morebitne zamenjave in spremembe (zlasti pred vašim koncertom) na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske www.zpzp.si
»POJE VAM MLADOST«
KD Fran Venturini v sodeluvanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev pod pokroviteljstvom Občine Dolina vabijo na drugo mednarodno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Poje vam mladost danes, 11. aprila 2010 ob 17. uri v Občinsko gledališče France Prešeren v Boljunec. Nastopajo Mini Venturini od Domja, Združeni OPZ Piccole melodie, Cuccioli in Cantare iz Trsta, OPZ Fran Venturini od Domja, MlPZ Glasbene Matice iz Ljubljane in OPZ Junior CS iz Maribora. Koncert spada v niz revije otroških in šolskih pevskih zborov Primavera di voci - Pomlad glasov.
ZADNJA ANIMIRANA PRAVLJICA
12. aprila 2010 bodo v Feiglovi knjižnici ob 18. uri animirali pravljico Jabolčni kralj prostovoljci Arci-ja ser-vizio civile. To bo zadnje srečanje s pravljico v sklopu projekta Pravljice sveta.
Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org
www.zskd.eu
Ime in priimek: Jelka Bogatec Kraj in datum rojstva: Trst, 29.5.1982 Zodiakalno znamenje: dvojčka Kraj bivanja: Dobravlje (Sežana) Stan: zaljubljena
Poklic: muzikolog, vaditelj plesa, glasbeni terapevt
Najboljša in najslabša lastnost: potrpežljivost in večkrat raztresena in preveč občutljiva
Nikoli ne bom pozabila: svojih prijateljev
Če bi se ponovno rodil, bi bil...: to kar
sem
Ko bom zadel na loteriji... : bom odpotovala
Idealno potovanje, na katerega sem bil/bi šel: rada bi spoznala Afriko Hobiji: glasba, sprehodi Knjiga na nočni omarici: o glasbeni terapiji
Najljubši filmski igralec/ igralka: Dustin Hoffman,Johnny Deep Kulturnik/ osebnost stoletja: Boris Pahor
Moje društvo: AŠKD Kremenjak, SKD Vigred, SKD Tabor, SKD S.Škamperle, KD Oton Župančič, AKŠD Vipava Moja vloga v njem: vaditelj plesa Ko se prebudim je moja prva misel: ... ne bi spala še 5 minut? Moj življenjski moto: vsak dan je lahko lep dan...
Moje sporočilo svetu: imejte se radi in ne bojte se svojih občutkov
SPORT	Nedelja, 11. aprila 2010	20
APrimorski
r	dnevnik

Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu
NOGOMET - Po neodločenem izidu v Firencah
Roma lahko danes prehiti Inter na lestvici
Inter najprej izgubljal, nato pa vodil z 2:1 - Parma razblinila Napolijeve sanje
FIRENCE - Inter je v Firencah igral neodločeno 2:2 proti Fiorenti-ni (bil pa je na robu poraza), to pa pomeni, da ga Roma lahko danes prehiti na vrhu lestvice A-lige.
Tekma v Firencah je bila lepa. V prvem polčasu sta obe ekipi igrali dobro, zadela pa je le Fiorentina. Gol je že v 11. minuti dosegel Keirr-son. V drugem polčasu je Mourin-ho igral kar s štirimi napadalci (poleg Sneiderja!), a dolgo časa ni mogel ukrotiti živahne gostitelje, dokler nista Milito in Eto'o v sedmih minutah obrnila rezultat v prid gostov. Veselje Interja je bilo vsekakor kratkotrajno, saj je končni izid postavil Kroldrup v 37. minuti po kotu in slabem posredovanju vratarja Julia Cesarja in Balotellija.
V popoldanski tekmi je Parma v Neaplju pristrigla peruti Napoliju in njegovim ambicijam po uvrstitvi v ligo prvakov. Gostitelje je omamil uvodni zadetek Quagliarelle (3. minuta), Parma pa je kot prerojena igrala zlasti v drugem polčasu. V šestih minutah so gostje dosegli dva gola. Najprej z Antonellijem (v 18. minuti), nato z Lucarellijem (v 24. minuti). Na 2:2 je izid začasno postavil Hamsik (v 33. min.), za hladno prho pa je tri minute pred koncem poskrbel Jimenez, le minuto po izključitvi Quagliarelle. Parma, ki že osem krogov ni doživela poraza, je v drugem polčasu boljše obvarovala svoja vrata in sprožila vrsto nevarnih protinapadov, Napoli pa je po obetavnem začetku (še pred golom Antonellija je dve dobri priložnosti imel Hamsik)
dobesedno »usahnil«. Sodnik je pot v slačilnico predčasno pokazal tudi domačemu trenerju Mazzarriju, ki se je jezil, da je veteran Crespo, pred odločilno podajo Jimenzu za tretji gol Parme, z roko preveč energično odrinil Napolijevega branilca.
Vnovič se je pokazalo, da Na-poli nima pravega strelca in zelo malo kvalitetnih igralcev na klopi za rezerve.
Eto'o zadel tudi v Firencah, skupno v ligi že enajstič
ansa
VRSTNI RED: Inter 67, Roma 65, Milan 63, Palermo in Sampdoria 51, Na-poli 49, Juventus 48, Parma in Fiorentina 46, Genoa 45, Bari 43, Cagliari 40, Chie-vo in Catania 38, Bologna in Udinese 35, Lazio 34, Atalanta 31, Siena in Livorno 26.
DANES: ob 15.00 Bologna - Lazio, Juventus - Cagliari, Livorno - Udi-nese, Milan - Catania, Palermo - Chie-vo, Roma - Atalanta, Siena - Bari, ob 2045 Sampdoria - Genoa
KOLESARSTVO
Danes od Pariza do Roubaixa
ROUBAIX - Fabian Can-cellara, zmagovalec dirke po Flandriji, in Tom Boonen, sta glavna favorita današnje klasične dirke od Pariza do Roubaixa, morda najtežje dirke na svetu. Boonen bi s se s četrto zmago izenačil z legendarnim Rogerjem De Vlaeminckom. Italijani na tej dirki pogrešajo zmago že enajst let (leta 1999 je slavil Andrea Ta-fi), zaradi vpletnosti v dopinško preiskavo v Mantovi pa ne bo nastopil nekdanji svetovni prvak Alessandro Ballan, ki ga vodstvo BMC ni uvrstilo v ekipo. Adut Italije je Filippo Pozzato.
PO BASKI JI - Ameriški kolesar Chris Horner (RadioShack) je zmagovalec dirke po Baskiji. Na dirki za točke Pro Toura si je Horner skupno zmago priboril na 22 kilometrov dolgem kro-nometru, ko je ugnal tudi dotlej vodilnega domačina Alejandra Valverdeja (Caisse d'Epar-gne).Horner je bil na kronome-tru osem sekund hitrejši od Val-verdeja, ki je imel pred zadnjo etapo le sekundo naskoka pred Američanom.
ATLETIKA
Isinbajeva si je vzela premor
MOSKVA - Ruska atletinja Jelena Isinbajeva, večkratna svetovna rekorderka v skoku s palico, bo za nekaj časa prekinila kariero. Isinbajeva ni sporočila, koliko časa bo trajal tekmovalni premor, morda se bo pripravila že za julijsko evropsko prvenstvo v Barceloni. Njen največji cilj v prihodnosti pa ostajajo olimpijske igre v Londonu 2012.I sinbajeva je o prekinitvi kariere razmišljala nekaj tednov, predvsem po porazu na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Dohi, kjer je ostala brez medalje. «Še naprej bom trenirala in želim ostati v formi. A v zadnjih tednih sem veliko premišljevala in prišla do sklepa, da nujno potrebujem tekmovalni premor,» je sporočila olimpijska prvakinja v skoku s palico.
SOLKAN - Slalomisti na divjih vodah so v Solkanu opravili kvalifikacije za mednarodno tekmo za ranking ICF - Hit challenge. Med kajakaši je bil najhitrejši Nemec Sebastian Schubert, z drugim mestom pa se je izkazal tudi najboljši slovenski slalomist zadnjih let Peter Kauzer. Med kanuisti je bil najuspešnejši Benjamin Sa-všek.Tretje mesto v kvalifikacijah K-1 je zasedel Italijan Diego Paolini. Polfinale bo danes ob 13.00, finale pa ob 17. uri.
MOTOGP - Danes bo v Do-hi prva dirka za svetovno prvenstvo. V kvalifikacijah najmočnejšega razreda je najboljši čas dosegel Casey Stoner pred Valentinom Rossijem in Jorgejem Lo-renzom. Po TV Italia 1: razred 125 ob 19.00, razred moto2 ob 20.15, razred motoGp ob 22.00,
NOGOMET - Brescia je slavila zmago na Roccu z golom Kozaka v 83. minuti
Znova usodne zadnje minute
Colombo zadel vratnico, sodnik spregledal enajstmetrovko - V prvem polčasu so Tržačani zadovoljili, v drugem pa je nastopila utrujenost
Triestina - Brescia 0:1 (0:0)
STRELEC: v 38. dp Kozak.
TRIESTINA (4-4-1-1): Calderoni 6,5; Nef 6, Cottafava 6, Scurto (6. Brosco 6,5), Sabato 5,5; Colombo 6 (28. dp Pit), DAversa 5,5, Gorgone 6, Stankovic 5,5 (14. dp Pani 5); Pasquato 5, Della Rocca 6,5. Trener: Arrigoni.
BRESCIA (3-5-2): Arcari; De Majo, Mareco, Berardi; Zambelli, Saumel, Budel, Baiocco (27. dp Kozak), Dallama-
B-liga IZIDI 34. KROGA Albinoleffe
-	Cesena 1:2, Ancona - Crotone 0:1, Cittadella
-	Ascoli 2:0, Grosseto - Vicenza 4:0, Lecce -Torino 2:1, Mantova - Piacenza 1:1, Modena -Sassuolo 1:1, Reggina - Empoli 1:1, Triestina -
Brescia 0:1						
Lecce	34	17	11	6	55:40	62
Cesena	34	14	13	7	40:22	55
Brescia	34	16	7	11	44:37	55
Sassuolo	34	14	13	6	46:33	55
Torino	34	15	8	11	44:31	53
Grosseto	34	13	14	7	53:47	53
Cittadella	34	13	12	9	45:36	51
Ancona (-2)	34	15	6	13	46:40	49
Crotone (-2)	34	13	11	10	40:38	47
Empoli	34	12	10	12	47:40	46
Piacenza	34	12	9	13	29:34	45
Modena	34	12	9	13	27:33	45
AlbinoLeffe	34	11	12	12	44:43	44
Ascoli	34	12	11	11	47:45	44
Frosinone	34	12	7	15	42:54	43
Triestina	34	11	9	14	34:41	42
Vicenza	34	9	13	12	33:36	40
Reggina	34	11	7	16	40:48	40
Padova	34	9	12	13	35:37	39
Mantova	34	8	14	12	36:43	38
Gallipoli	34	9	10	15	33:55	37
Salernitana (-6)	34	5	8	21	29:54	23
PRIHODNJI KROG (13.4.): ob 20.45 Albinoleffe - Grosseto, Ascoli - Triestina, Brescia - Frosinone, Cesena - Mantova, Crotone -Modena, Empli - Salernitana, Gallipoli -Cittadella, Padova - Lecce, Sassuolo - Regina, Torino - Piacenza , Ancona - Ancona.
no (12. dp Rispoli); Taddei (39. dp Vass), Possanzini. Trener: Iachini.
SODNIK: Ciampi iz Rima 5; OPOMINI: Della Rocca, Brosco, Colombo, De Majo, DAversa; GLEDALCEV: 6.000.
V letošnjem prvenstvu je navijačem Triestine usojeno trpljenje. Včerajšnji domači poraz proti Brescii je nov dokaz, da se Tržačanov drži tudi smola, saj so proti Brescii nezasluženo izgubili. Pred enim tednom je Torino Tržačane kaznoval v 93. minuti, Brescia pa je s Kozakom dosegla odločilen gol v 83. minuti. Zdaj čaka Tržačane dvojno gostovanje, v torek v Ascoliju in v soboto v Cittadelli pri Pa-dovi, in Arrigonijevi varovanci bodo morali nujno zbrati na teh dveh gostovanjih tiste točke, ki jih niso osvojili tokrat.
Trener Triestine Arrigoni se je le odločil, da zaupa Pasquatu, saj bi mu slednji le moral zagotavljati nekaj več kakovosti in učinkovitosti v napadu kot ne-konstantni Volpe, ki je sedel na klopi za rezerve, kjer je ravno tako dobil mesto tudi Godeas. Pri gostih je bil Iachini vse do zadnjega neodločen, koga postaviti ob bok Possanziniju v napadu. Možnosti sta bili dve, ali bolj postaven Kozak ali hitrejši Taddei. Nazadnje je izbira padla na drugega. Triestina je lahko igrala nekoliko bolj umirjeno po zelo ugodnih petkovih rezultatih (poraz Gallipolija in neodločen izid Padove) in prav sproščenost je zaznamovala uvodne minute tekme. Razlika v primerjavi s Triestino izpred osmih dni je bila očitna. Kroženje žoge je bilo učinkovitejše, ob tem, da so se igralci bolje odkrivali. Sicer prvo priložnost je imela Brescia, ki pa v protinapadu ni izkoristila napake Sabata. V 6. minuti je moral poškodovani Scurto že zapustiti igrišče
Nad Della Rocco je bil storjen prekršek v kazenskem prostoru, sodnik pa ga je opomnil
(nadomestil ga je Brosco). Po strelu Bu-dela in posegu Calderonija pa je v 9. minuti Della Rocca zamudil edinstveno priložnost. Po lepi akciji in podaji Gorgoneja je žogo slabo zaustavil, a kljub temu uspel streljati in prislil vratarja Arcarija na prvi poseg dneva. Res prijeten spomladanski dan je očitno pozitivno vplival na obe ekipi, saj je bila igra dopadljiva in ritem dokaj visok. Nihče ni hranil moči v vidiku torkovega kroga. V 20. minuti je smola v obliki vratnice preprečila Triestini, da bi zadela. Po prostem strelu Sabata se je namreč volej Colomba odbil od lesa v gol
avt. Štiri minute kasneje je svoje prispeval še sodnik, ki je spregledal očiten prekršek Berardija nad Della Rocco. Namesto 11-metrovke je sodnik opomnil napadalca Triestine zaradi (upravičenih) protestov. Budel je ogrozil Calderonija -preigral je tri nasprotnike, a streljal mimo vrat - v 37. minuti pa je stranski sodnik razveljavil gol gostom. Dallamano je poskušal streljati, a strel se je spremenil v asistenco za Baiocca, ki je z glavo s kratke razdalje zadel, a bil je pred vsemi branilci Triestine. Zadnjo priložnost prvega polčasa je zapravil Della Rocca, ki je po po-
daji Pasquata z glavo za las zgrešil vrata. Vsekakor zelo zanimiv in pester prvi polčas, ki se je le slučajno zaključil brez gola, med dvema ekipama, ki sta skušali zmagati.
Drugi polčas je bil na veliko nižji ravni. Domačim igralcem so kmalu pošle moči, vezna vrsta ni zagotovila več tiste podpore napadu, ki je nujno potrebna za to, da se ogrozi nasprotnikova vrata. Ob tem je tudi Pasquato praktično izginil z igrišča, tako da se je Della Rocca sam boril kot lev. Ni slučaj, da je v drugem delu tekme Triestina le dvakrat streljala proti vratom, obakrat pa po prostem strelu, neposredno ali posredno. V 53. minuti je Calderoni skoraj slučajno posegel po strelu s kratke razdalje Possanzinija. Brescia sicer ni bila zelo nevarna, a je bila v tem delu tekme nekoliko bolj aktivna. Vezna vrsta Triestine je počasi nazadovala proti obrambni vrsti, po prostem strelu Pita, ki je švignil mimo vrat, pa je Kozak z glavo kaznoval domačo ekipo: skočil je najvišje in prehitel Calderonija, ki mu ni uspel brezupen poseg. Do konca tekme utrujenim domačim igralcem ni uspelo nikoli streljati proti vratom.
Top: Della Rocca se je srčno boril in bil tudi edini, ki je ogrozil vratarja Ar-carija. V obrambi pa je učinkovito nadomestil Scurta mladi Brosco, ki je rešil nekaj zagonetnih situacij v kazenskem prostoru Triestine.
Flop: Pasquato je zadovoljivo igral le prvih 25 minut, kar je premalo, tudi Pa-ni po vstopu na igrišče pa ni uspel konkretno prispevati k boljši igri Triestine. Na končni izid pa je očitno vplival tudi skromni sodnik Ciampi.
Iztok Furlanič
/
ŠPORT
Nedelja, 11. aprila 2010
21
ODBOJKA - Končnica za naslov prvaka v moški A1 -ligi
Izločeni Mama bo še nosil dres Modene
V četrti tekmi zmagala Macerata in se uvrstila v pol finale
Za Lorisa Maniaja (in tudi Izolana Jasmina Čuturiča) se je pot v končnici italijanske odbojkarske A1-lige končala že v četrtfinalu. Niz tekem se je za odbojkarji moštva Trenkwalder iz Modene končal včeraj v Macerati, kjer so v četrti tekmi s 3:0 (25:22, 25:13, 25:21) klonili pred gostitelji moštva Lube Banca Marche Macerata, ki je v polfinale napredovala s skupnim izidom v zmagah s 3:1. Včerajšnja tekma je bila v bistvu enosmerna in je pokazala, da je Macerata trenerja »Fefeja« De Giorgija vendarle boljša. Macerata, ki jo je v osmini finala Lige prvakov izločil blejski ACH, se bo v polfinalu pomerila z aktualnim državnim prvakom Sisleyjem iz Trevisa.
»Res škoda, da smo izgubili. V prvem nizu smo bili nasprotnikom enakovredni, v končnici pa so bile usodne tri naivne napake. V nadaljevanju pa smo popustili. Najbrž bi zmaga v prvem nizu dala srečanju drugačen epilog,« nam je po tekmi povedal števerjanski libero, ki se je pravkar vračal v Modeno s klubskim avtobusom. Glavni adut nasprotnikov je bil po Maniajevem mnenju Omercen, ki je vodil celotno ekipo. Števerjanec je bil po porazu dokaj razočaran, saj si je želel zmage in napredovanja v polfinale. V svojem poslovilnem prvenstvenem srečanju je bil s svojim nastopom sicer zadovoljen, poudaril pa je, da so za poraz krivi prav vsi igralci. Zdaj bo Mama teden dni preživel z družino, naslednjo nedeljo pa ga že čaka prvi reprezentančni zbor. Znano je že, da bo v naslednji sezoni ostal pri Modeni.
V včerajšnjem srečanju je Mania sprejel 15 žog s 40 % uspešnostjo in tremi napakami. Jasmin Čuturič je igral le za hip v prvem setu in vpisal napačen in uspešen sprejem servisa. Za zmagovalce je največ točk
dosegel Hrvat Igor Omrčen (18), za poražence pa Dennis (14).	Loris Maniš (s št t } konča| prVenstveno sezono
ODBOJKA
Zaradi žalovanja ACH Volley ni igral
LODZ - Zaradi žalovanja ob nesreči letala poljskega predsednika Lecha Kacynskega ob pristanku v Smolensku, v kateri je umrlo vseh 132 potnikov, so prireditelji zaključnega turnirja odbojkarske lige prvakov v Lodžu tekmovanje odpovedali. Evropska odbojkarska zveza bo v prihodnjih dneh odločila, kako se bo odigral letošnji zaključek tekmovanja.
Po eni različici bi turnir lahko odigrali po sistemu vsak z vsakim doma in v gosteh, odločitev pa pogojuje dejstvo, da zaradi natrpanih klubskih (Belchatow, Trentino , Dinamo Moskvo in Bled čaka končnica prvenstva) in reprezentančnih urnikov ni pravi terminov. Omenjajo možnost, da bi igrali v drugi polovici maja. Za blejski ACH Volley je problem tudi v tem, da so skoraj vsi njegovi igralci člani reprezentance Slovenije, kvalifikacije za EP pa se začenjajo 21. maja.
NAMIZNI TENIS - Zadnji krog v ženski A2-ligi
Končale nepremagane
Kras odpravil Genovo - V štirinajstih krogih 13 zmag, en nedoločen izid
Aurum Genova - Kras ZKB 0:4
Collia - Milič 2:3 (11:7, 2:11, 6:11, 11:8, 1:11); Pastrano - Yuan Yuan 0:3 (3:11, 3:11, 6:11), Nieddu - Carli 0:3 (9:11, 6:11, 9:11), Collia - Yuan Yuan 0:3 (6:11, 2:11, 6:11).
Krasovke so v zadnjem krogu ženske namiznoteniške A2-lige po pričakovanjih premagale objektivno šibkejši Aurum iz Genove (ker izpade iz lige le ena ekipa, je bil nasprotnik iz Lugurije že rešen), vendar so se zmage kljub temu izjemno veselile, saj jim je z njo uspelo končati zmagoslavno prvenstvo nepremaga-ne, vrnitev v A1-ligo pa so si zagotovile že pred časom. V štirinajstih krogih je Kras dosegel kar trinajst zmag, enkrat pa igral neodločeno proti Eppanu.
Krasovke so si nepremaganost močno želele, zato so tudi sinoči igrale nadvse odločno. Zgoniška Kitajka Yuanova s svojima nasprotnicama ni imela težav, bolj izenačena sta bila dvoboja Martine Milič in Eve Carli.
»Tekmo sem precej občutila, zato sem igrala nekoliko nekonstantno, čeprav se počutim v dobri formi, je zmago »le« s 3:2 proti sicer zelo solidni Collia (št. 25 na državni lestvici) pojasnila Martina, ki je bila nad razpletom prvenstva naravnost navdušena. »Končati prvenstvo brez poraza je fantastičen občutek,« je povedala.
Eva Carli je nasprotnico Nieddu premagala brez izgubljenega seta, na začetku pa jim je malo kotirana predstavnica kluba iz Genove nudila močan odpor, na koncu pa se je morala domača ekipa sprijazniti s porazom brez osvojenega dvoboja, tako kot v prvem delu v Zgoniku.
Zvesti spremljevalec ekipe Lucijan »Ciano« Milič, ki je dekleta spremljal in vozil na vsa gostovanje, je takole strnil misli ob koncu sezone. »Moč ekipe je bila letos v njeni homogenosti. Za Yuanovo smo vedeli, da bo razred zase, ostale naše tri igralke (v ekipi je tudi še Mateja Cri-smancich, op. ur) pa so se odlično dopolnjevale. Za nas je značilno, da smo in razmišljamo kot ekipa, igralke nasprotnih ekip pa se velikokrat zberejo šele pred tekmo. Kar zadeva nepremaganosti moramo priznati, da smo imeli tudi kanček sreče, ki pa je v športu vedno potrebna, istočasno pa je treba povedati, da so naše igralke polno dozorele. Zavedajo se svoje moči in vedno želijo zmagati,« je povedal Mi-lič, ki se je v društveni kombi usedel včeraj navsezgodaj, iz Genove pa se z ekipo vrnil domov že zvečer. Nazaj grede je dve uri in pol šofirala tudi Martina!
Moška B2-liga: Kras - Marling 5:1
Krasovke s trenerjem Liang Fengom
kroma
ROKOMET - A1 -liga
H V V	•
Trzacani osvojili prvi polfinalni obračun
Pallamano Trieste - Prato 31:29 (13:10)
PALL.TRIESTE: Modrušan (12 obramb), Zaro (3), Postogna; Sedmak, J. Radojkovič 8 (3), Nadoh 7 (2), Carpane-se 1, Visintin 6, Pernich 1, Ionescu 2, Leone 2, Lo Duca 4, Fanelli, Anici. Trener: Bozzola.
PRATO: Amendolaggine (10 obramb), Mannocci (2), Turini; Moradei, Cortese 2, Dei 4, Moro, Rossi 4, Pozzi, Car-mignani 5, Fondelli, Radukic 11, Roberti, Ronchi 3 (1). Trener: Cavicchiolo.
IZKLJUČITVE: Pall. Trieste 8 min, Prato 8 min; 7-METROVKE: Pall. Trieste 6 (5), Prato 1 (1).
Tržačani so s pravo nogo začeli končnico za napredovanje, saj so v prvem polfinalnem srečanju po izenačeni in napeti tekmi (po zvoku sirene je skoraj prišlo do fizičnega obračuna med nekaterimi igralci) premagali zgodovinskega tekmeca Prato. Čez teden dni bi si lahko torej v To-skani zagotovili uvrstitev v finale proti zmagovalcu dvoboja med Brixnom in Bocnom.
Za vse tekme končnice je značilna bolj nervozna igra in prvi polfinale za napredovanje med Tržačani in Pratom je nedvomno bil še eden od takih dvobojev. Prvi gol je padel šele po štirih minutah igre, zadel pa je igralec gostov Carmignani. To pa je bilo tudi edino vodstvo Prata. Domača ekipa je takoj reagirala, čeprav so bili varovanci trenerja Bozzole nedvomno bolj pazljivi v obrambi kot v napadu, kjer so bili večkrat zelo predvidljivi. Ob tem je bil Jan Radojkovič v prvem polčasu ne-razpoložen in nasprotnik mu je namenil posebno pozornost, tako da je bilo treba najti druge rešitve. Ni slučaj, da je v prvih tridesetih minutah bilo na seznamu strelcev domačega moštva kar osem imen, običajna najboljša strelca Nadoh in Radojko-vič pa sta skupno prispevala le štiri gole (od teh dva iz 7-metrovke). Po desetih minutah igre je bila tekma še zelo izenačena, stanje pa se ni spremenilo vse do izida 8:8. V zadnji tretjini prvega polčasa so obrambe Modrušana in dobro izvedeni protinapadi Tržačanom omogočili, da so gostom zadali delni izid 5:2, ki je domači ekipi omogočil, da je odšla na odmor s tremi goli prednosti. V drugem polčasu sta le prišla v ospredje ravno Nadoh in Radojkovič. Prato je poostril obrambo in prehajal iz zanj tipičnega sistema 5-1 na 4-2, posebno pozornost pa so namenjali Visintinu in Na-dohu. Tržačani so si nekajkrat priigrali maksimalno prednost petih golov, zadnjič v 52. minuti, v zelo napeti končnici pa so ohranili dovolj mirno kri in si s po dvema goloma Nadoha in Radojkoviča zagotovili zmago. (I.F.)
NOGOMET - Deželni mladinci
Kras nadigral Juventino
Repensi klub zmagal s 4:1, imel pa je še veliko priložnosti, ki jih ni izkoristil - Vesna izgubila proti Trieste Calcio
Kras - Juventina 4:1 (2:0)
STELCI: Martini (K) v 11. in 22., Peric (J) v 53., Marino (K) v 55., Ku-ret (K) v 58. minuti
KRAS: Bossi, Petirosso, Dollia-ni, Andrejič, Pečar, Kuret, Candotti, Jankovič, Martini, Marino, Škabar. Trener: Kragelj.
JUVENTIA: Petronio, Comelli, De Luca, Pojan, Grudina, Peric, Gra-mazio, Mauro, Cammarata, Marassi, Jriskič. Trener: Currato.
V povratnem derbiju deželnih mladincev je slavil zmago Kras. Obe ekipi sta tokrat igrali v okrnjeni postavi: trenerja nista imela na razpolago menjav, tako da so morali vsi igralci odigrali celih 90 minut.
Kras je že po uvodnih minutah prevzel pobudo in prvič zatresel mrežo z Martinijem v 11. minuti, ki je bil uspešen tudi v 22. minuti. Drugi del srečanja je uvedel edini gol Ju-ventine (uspešen je bil Peric), v naslednjih petih minutah pa sta padla še dva zadetka za Kras z Marinom
Derbi med Krasom in Juventino
in Kuretom. Kras je vseskozi igral napadalno in imel še veliko priložnosti, vendar jih ni izkoristil, gostujoča ekipa pa je igrala nemotivi-rano.
kroma
Vesna - Trieste calcio 0:3 (0:2)
VESNA: Sorci, Zarba, Simonis, Bogatin, Vidoni, Cheng, Kerpan, Madotto, Radivo, Delsavio, Vascotto (De-pasquale), Rossoni. Trener: Toffoli.
Vesna je tudi v povratnem srečanju proti Trieste calciu ostalo praznih rok. Tokrat je trener Toffoli lahko računal samo na 13 igralcev, saj je nekaj igralcev poškodovanih oziroma diskvalificiranih. V prvem polčasu so Tržačani dosegli dva gola, prvega v 15., drugega pa v 17., v drugem delu pa še tretjega. Zmaga popolne gostujoče ekipe je bila zaslužena, saj so Tržačani že od prve minute prevladali na igrišču. »Nasprotniki so igrali dobro v popolni postavi, sam pa sem imel na razpolago samo eno menjavo. Naj še povem, da so Tržačani prvi gol dosegli potem, ko je žoga že bila v avtu, tretjič pa so mrežo zatresli v nedovoljenem položaju,« je po tekmi povedal trener Toffoli.
Ostali izidi: Aquileia - Monfal-cone 1:5, Staranzano - Opicina 2:5, Ponziana - S. Giovanni 1:0, San Lui-gi - Muggia 0:0,. Jutri: Fincanteiri - Pro Gorizia (ob 18.00)
PRIMAVERA: Vicenza - Triestina
0:0.
—/
Domači šport
22 Nedelja, 11. aprila 2010
ODBOJKA
MOŠKA C-LIGA - Po porazu proti Buii
Val ne more več računati na »play-off«
Pretesna, a vendarle dragocena zmaga Olympie - Poraz okrnjene Soče - »Le« dve točki za Brice
Val Imsa - Buia 1:3 (26:24, 22:25, 19:25, 23:25)
VAL IMSA: D. Faganel 9, Ombrato 21, S. Faganel 13, Masi 11, D, Nanut 5, Ga-gliardi, Plesničar (Libero), Mucci 0, Povšič, Corva, G. Nanut. Trener Makuc.
Valovci so odigrali eno boljših tekme letos, kljub temu pa so morali pred boljše postavljenim nasprotnikom položiti orožje in se (menda res dokončno) posloviti od možnosti, da bi se čudežno vendarle dokopali do »play-offa«.
V prvih dveh setih je Val igral kot že dolgo ne, vendar je bila razpoložena tudi Buia. Tako je bila tekma na res zelo visoki ravni, vrstile so se dolge in napete akcije. Buia je bila praktično stalno v vodstvu, prva je prišla tudi do zaključne žoge (24:23), vendar je Valova obramba delovala uspešno, gostitelji so stanje izenačili, nato pa so set osovjili po napaki gostov in uspešnem udarcu. Drugi set je bil popolnoma enak prvemu, pri izidu 22:22 pa je igralce domačega moštva, žal, zajela živčnost, tako da so popustili in si sami zapravili set. Podobno je bilo tudi v tretjem setu, ki je bil izenačen do 19. točke. Kljub vodstvu gostov z 2:1, so se valovci še naprej trudili, da bi dosegli zmago. V četrtem setu je Buia že vodila s 24:20, ko je Val reagiral dosegel tri zaporedne točke, priključek pa se mu je izjalovil po dolgi in zmedeni akciji, ki se je končala z odločilno točko gostov. Za nastop je treba vsekakor pohvaliti vse valov-ce, posebno konstantnega Ombrata (ki pa je bil mogoče preveč obremenjen) in požrtvovalnega libera Plesničarja.
Olympia Fer Style - Porcia 3:2 (15:25, 26:24, 14:25, 25:20)
OLYMPIA: Komjanc 11, Terčič 13, Valentinčič 30, Pavlovič 4, Polesel 1, Peršolja 5, Hlede 1, Sanzin 1, Brotto. Trener: Jerončič.
Sloga List - Libertas Martignacco 0:3 (23:25, 10:25, 17:25)
SLOGA LIST: Babudri 5, Ciocchi 5, Crissani 3, Cvelbar 4, Fazarinc 6, Spanio 10, Gantar (L), Gregori 0, Spangaro 1, Starec 1. Trener: de Walderstein
Martignacco je v Repnu dokazal, da njegovo prvo mesto na lestvici res ni naključno: ekipa je dobro organizirana, po-dajačica odlično zalaga svoje napadalke, ki so učinkovite z vseh položajev, ob tem pa imajo tudi zelo dobro obrambo, ki jo težko ukaniš.
Slogašice so ritem svojih nasprotnic zdržale en set. Martignacco je sicer tudi v tem stalno vodil, a je Slogašicam velikokrat uspelo zaostanek izničiti, dobro so branile in izvedle več dobrih napadov, v končnici pa so bile gostje boljše.
V naslednjem setu je Libertas izredno poostril servis, pri Slogi List je povsem popustil sprejem, za nameček pa tudi napadalke niso bile dovolj prodorne: žoge so sicer šle na nasprotnikovo igrišče, vendar so bile premalo ostre, da bi lahko ukanile odlično nasprotnikovo obrambo. V tretjem setu sta si bili ekipi enakovredno do izida 8:7, ko je Martignacco dosegel delni izid 9:0 v glavnem z zelo ostrim serviranjem in odličnimi protinapadi, proti katerim so bile Slogašice nemočne. Naše igralke so nato sicer spet po-prijele, dosegle še nekaj točk, vendar nasprotnic nikoli niso resneje ogrozile.
Trener Peter de Walderstein: «Na današnji tekmi sicer nismo mogli pričakovati, da bomo osvojili točke, ker je Martignacco vsekakor boljši od nas. Upam pa, da nam bo igro iz prvega seta uspelo ponoviti v naslednjih dveh tekmah proti Tarcentu in System Volleyu, ki sta veliko bolj dostopna in bomo tam dosegli točke, ki jih potrebujemo na poti do obstanka.« (INKA)
Igor Valentinčič je dosegel 30 točk za Olympio
bumbaca
Olympia je proti neposrednemu tekmecu zmagala, izkupiček točk pa ni popoln, saj so srečanje osvojili šele po petih nizih. Goričani so torej obdržali 11. mesto z dvema točkama naskoka pred včerajšnjim nasprotnikom.
Igra je bila zelo nihajoča, kar kažejo tudi izidi nizov. Na podajalskem mestu sta se tokrat izmenjevali Polesel, ki je začel v prvi postavi, in standardni podajalec Hlede, ki je nastopil kljub bolečinam v gležnju. Olympia je začela prepričano in povedla na 6:3, v nadaljevanju pa so izkušeni in starejši igralci Por-
Blu Volley - Bor Breg Kmečka banka 2:3 (25:21, 25:18, 24:26, 20:25, 16:18)
BOR BREG KMEČKA BANKA: Vo-dopivec 16, Flego 14, Grgič 16, Della Mea 14, Gruden 2, Faimann (L). Trener: Smotlak.
Združena ekipa Bora in Brega se iz Pordenona vrača z zmago, s katero je ohranila predzadnje mesto na lestvici. Kljub temu, da trener Smotlak ni imel na razpolago nobene menjave, so plave zaigrale borbeno in se nikoli niso predale, tako da je njihova zmaga povsem zaslužena. Prva dva seta sta si bila zelo podobna. Domačinke so stalno imele vajeti igre v svojih rokah, naše odbojkarice so se sicer trudile, a so bile v polju in bloku premalo agresivne. V prvem setu so se sicer Blu Volleyu proti koncu niza rahlo približale, več pa vseeno niso zmogle. V tretjem nizu je že zgledalo, da bo zmaga pripadla domači ekipi, ki je povedla 22:18. Tedaj so Flegova in soigralke zaigrale zelo zbrano, se razigrale na mreži in poskrbele za preobrat. Z dobro igro so nadaljevale tudi v četrtem setu, ki je bil skoraj do konca zelo izenačen. Plave so končno postale bolj učinkovite tudi v bloku, tako da so izsilile tie-break. Peti set je bil pravzaprav najbolj napet. Naše igralke so si sicer takoj priigrale nekaj točk prednosti, najvišji neskok pa imele pri rezultatu 13:9. Takrat so najprej zgrešile servis, nato pa bile premalo natančne v vseh elementih in omogočile domačinkam, da povedejo 14:13. Na srečo so se naše odbojkarice v končnici le zbrale in po razburljivi akciji vendarle dosegle odločilno točko. (T.G.)
ŽENSKA D-LIGA Buia - Govolley Kmečka banka 3:2 (25:21, 23:25, 25:17, 23:25, 15:6)
GOVOLLEY: Mania 15, Danielis 13, Antonič 8, Cella 6, Bressan 17, Zonch 3, Hauschild (L), Facchin, Gluntoli. Trener: Nacinovi.
cie prevladali. Drugi niz je bil vse do končnice izenačen: Goričani so povedli s 23:21, nato je Porcia ujela gostitelje in imela tudi prvo zaključno žogo (23:24), v končnici pa so Jerončičevi varovanci z učinkovitimi servisi osvojili niz. V nadaljevanju pa niso obdržali enakega ritma: predvsem slab sprejem je onemogočal, da bi bil napad učinkovitejši. Napake so seveda gostje izkorisitili in po-vedli v nizih s 2:1. V četrtem in petem nizu pa je Olympia ponovno uredila vrste, predvsem v sprejemu, in tako brez težav osvojila oba niza ter dve točki.
Tanja Babudri (Sloga List)
kroma
Govolley je na gostovanju pri tret-jeuvrščeni Buii pozitivno presenetil in vknjižil točko. Goričanke so zaigrale neobremenjeno, izstopala pa je predvsem dobra igra v obrambi. Zaradi odsotnosti standardne podajalke Mateje Petejan je vlogo »režiserke« prevzela mlada Martina Cella, ki je dobro vodila ekipo. Odsoten je bil tudi trener Rajko Petejan, zato je ekipo tokrat vodila Betty Nacinovi. Po porazu v prvem nizu je Govolley v drugem reagiral: Buia je že povedla s 13:6, nato pa so Goričanke izenačile in prve osvojile 25. točko. V četrtem nizu, ki so ga tudi zmagale, pa so povedle že na začetku, v končnici pa zaradi treme dopustile nasprotnicam, da so se jim približale. »Škoda, saj bi lahko vknjižili še kaj več. Buia je močnejša, vendar je tokrat veliko grešila. V tretjem in petem nizu so zma-
Prata - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 3:0 (25:14, 25:18, 27:25)
SOČA: Braini 5, J. Černic 1, I. Čer-nic 7, M. Devetak 4, Juren 5, Škorjanc 2, M. Černic (L), Butkovič 2. Trener: Battisti.
Drugouvrščena Prata je upravičila vlogo favoritov in zmagala brez izgubljenega niza. Soča je tokrat igrala v okrnjeni postavi. Zaradi službenih obveznosti je bil odsoten standardni libero Kragelj (zamenjal ga je Marko Černic), odsoten pa je bil tudi krilni napadalec Testen. Na krilu je zaigral Škorjanc.
V prvih dveh nizih je Prata brez težav dosegla 25. točko; nekaj več odpora so Battistijevi varovanci nudili le v drugem nizu. V tretjem nizu pa se je Soča opogumila in bolje zaigrala v vseh elementih igre. Pri izidu 24:24 bi Soča lahko izsilila igranje četrtega niza, vendar je nekaj naivnih napak omogočilo gostiteljem, da so vknjižili vse tri razpoložljive točke.
MOŠKA D-LIGA Credifriuli - Naš prapor 2:3 (21:25, 26:24, 25:23, 23:25, 12:15)
NAŠ PRAPOR: Kustrin 23, Lukeš 7, Juretič 6, Forgari 3, L. Brotto 11, Boschini 11, Forgari (L),Braione 17. Trener: Leghissa.
Brici so na gostovanju v Červinjanu zmagali »le« po petih setih in tako še zmanjšali možnosti, da bi se uvrstili v končnico za napredovanje, kar sicer ni bil pred-prvenstveni cilj moštva. Igralci Našega prapora niso igrali dobro, bili so zelo nekon-stantni in so nasprotnikom podarili preveč točk. Začetek je bil sicer še kar spodbuden, tako da so osvojili prvi set, v naslednjih dveh pa so zaradi napak prepoceni prepustili prosto pot nasprotnikom. Nekoliko boljše so igrali v zadnjih dveh setih, ko so bili malo bolj zbrani v končnici, kar je bilo dovolj za zmago.
gale predvsem zaradi naših napak,« je povedal predsednik Grinovero.
Kontovel - Fincantieri 3:0 (25:8, 25:11, 25:17)
KONTOVEL: Verša 11, Zuzič 2, Mi-cussi 8, Antognolli 0, Cassanelli 7, Milič, Bu-kavec 15, Pertot 4, Balzano 6. Trener: Cerne.
Kontovelke so proti mladi ekipi iz Tržiča zmagale brez težav. V prvih dveh nizih je bilo srečanje povsem enosmerno. Gostje so veliko grešile, varovanke trenerke Cerne pa so z urejeno igro in napadalnimi servisi (po-dajalka Tereza Pertot je dosegla tri ase v prvem nizu) povsem prevladala na igrišču. Tržičanke so neučinkovito igrale tudi v bloku, zato je bil napad domačih igralk zelo prodoren. V zadnjem nizu so se Kontovelke nekoliko prilagodile igri nasprotnic, a kljub temu zmaga ni bila nikoli v dvomu.
Danes
Nedelja, 11. aprila 2010 KOŠARKA
DRŽAVNA C-LIGA - 18.00 v Gorici: NPG - Jadran Qubik Caffè
UNDER 17 DRŽAVNI - 11.30 v Cordenonsu:
Cordenons - Jadran ZKB
ELITNI UNDER 13 - 11.30 v Trstu, Istrska ulica:
Salesiani Don Bosco A - Breg
PRVENSTVO ALPE-JADRAN (letniki 1997) - 10.00
pri Briščikih, Ervatti: ZSŠDI - Pazin; 11.45: Azzurra
TS - Reka; 13.30 tekma za 3. mesto; 15.00 finale
NOGOMET
ELITNA LIGA - 16.00 v Tržiču, Ul. Boito: Monfalcone - Kras Koimpex
PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Štandrežu: Juventina - Centro Sedia; 16.00 v Zuglianu: Pozzuolo - Sovodnje; 16.00 v Guminu: Gemonese
-	Vesna
1.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Gorici, na Stražcah: Azzurra - Primorec
2.	AMATERSKA LIGA - 16.00 pri Briščikih, Ervatti: Primorje - Cormonese; 16.00 v Dolini: Breg -Piedimonte; 16.00 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Zarja Gaja
3.	AMATERSKA LIGA - 16.00 v Mošu: Mossa -Mladost
NARAŠČAJNIKI - 10.45 v Žavljah: CGS - Pomlad ZAČETNIKI 11:11 - 10.30 v Repnu: Pomlad -Triestina ODBOJKA
MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Trstu, športna palača: Televita Trieste Volley 2010 - Volley Biancade
2.	ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB
-	Bar Grattacielo
3.	ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Don Marzari: Azzurra - Sokol
UNDER 18 MOŠKI - 11.30 v Vidmu, ul. 25. aprila: Aurora - Sloga Tabor; 16.00 v Gorici: Olympia Terpin - Brolket
UNDER 16 MOŠKI - 10.30 v Gradišču: Torriana -Olympia Hlede; 15.30 na Opčinah: Sloga Tabor -Aurora
UNDER 16 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, šola Morpurgo: nastopa tudi Bor Kinemax (polfinalna faza) UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Trstu, šola Morpurgo: Coselli - Olympia Fer Style UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Štarancanu: Staranzano - Soča
TENIS
ŽENSKA A2-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja -St.Georgen
MOŠKA B-LIGA - 9.00 v Piacenzi: Vittorino - Gaja MOŠKA C-LIGA - 9.00 v Remanzaccu: Udinese -Gaja
UNDER 16 ŽENSKE - 15.00 v Miljah: Borgolauro
-	Gaja
POHODNIŠTVO
23. MEMORIAL »MIRKO ŠKABAR« - 9.00 prireja SK Devin
Jutri
Ponedeljek, 12. aprila 2010 KOŠARKA
DRŽAVNI UNDER 19 - 19.45 v Trstu, Ul. Della Valle: San Vito - Bor ZKB; 21.00 pri Briščikih, Ervatti: Jadran ZKB - Calligaris
DEŽELNI UNDER 19 - 19.00 pri Briščikih, Ervatti:
Jadran - Ardita
ODBOJKA
UNDER 14 ŽENSKE - 17.30 na Proseku: Sloga -Brunner
ŠPORTEL
O tekmovalni
smučarski
dejavnosti
V jutrišnji oddaji Športel (po TV Koper ob 22.30) bo glavna tema tekmovalna smučarska dejavnost. O tem bosta spregovorila trener Devina Aleš Sever in trener Brdine Lovrenc Gregor. Pogovor bodo obogatili posnetki iz uradnih in neuradnih tekem. V studiu bosta prisotna tudi dva tekmovalca.
Prispevki bodo tokrat raznoliki. Kamera je obiskala tekmo hokeja na rolerjih med Poletom in Empolijem, nogometno tekmo elitne lige med Monfalconejem in Krasom, odbojkarsko tekmo B2-lige med Televito 2010 in Bian-cadejem, teniški dvoboj v ženski A2-ligi (Gaja - St. Georgen) in tekmo namiznega tenisa v moški B2-ligi (Kras - Marling).
Sledila bo nagradna igra Poglej me v oči.
ŽENSKA C-LIGA - V Repnu proti Slogi List
Martignacco potrdil svojo moč
Gostiteljice zdržale en set - Bor Breg po zmagi v Pordenonu verjetno ne bo zadnjih - D-liga: gladka zmaga Kontovelk, Govolley ugodno presenetil
/—-<
KOŠARKA - Deželna C-liga
Tesna poraza proti vodilnima
Sodniki so oškodovali borovce in Brežane
SPORT
Nedelja, 11. aprila 2010
23
KOŠARKA - »Play-off« D-lige
Ob bučnem navijanju je Kontovel začel nastope z zmago
Kontovel - San Vito 64:46 (9:15, 25:28, 43:36)
KONTOVEL: Bufon n.v., Paoletič 17 (2:4, 3:5, 3:7), Starc n.v., Gantar 5 (-, 1:1, 1:1), Ban 20 (6:9, 4:8, 2:8); Švab 6 (-, 3:7, 0:1), Lisjak 6 (2:8, 2:3, -), Zaccaria 2 (-, 1:2, -), Vodopivec 6 (0:1, 3:4, -), Bodnič (-, -, 0:2), Regent 2 (-, 1:3, -), Bu-kavec n.v., trener: Gerjevič. SON: 21.
Kontovelci so najboljši način začeli nastope v končnici prvenstva D-lige. V nabito polni telovadnici pri Briščikih in ob izrednem vzdušju, ki ga je popestril med odmori tudi nastop skupin Cheerdance Milleniuma, so v prvi četrtfinalni tekmi povsem zasluženo premagali postavno ekipo San Vita al Taglamento.
Tekma za naše košarkarje pa se ni začela najbolje. Gerjevičevi varovanci so delovali »za-krčeno« in povsem odpovedali pri metu na koš. Zgrešili so tudi enostavne mete in bili v velikih težavah proti obrambi gostov, ki so uveljavili svojo telesno premoč predvsem z ameriškim centrom Rosem na čelu. Na srečo naše ekipe pa tudi gostje niso bili preveč razpoloženi pri metu, tako da je bil izid v 6. minuti le 5:4 za San Vito, v 7. minuti pa 8:4. Gostje so izkoristil nekatere slabosti Kontovelove obrambe in povedli po prvi četrtini za šest točk. Tudi v drugi četr-
tini gostitelji niso bili preveč točni pri metu, vseeno pa so uspeli držati korak z gosti in ob polčasu zaostajati le za tri točke.
V drugem polčasu pa preporod naše ekipe. V tretji četrtini se je še bil oster boj za vsako točko (31:30, 35:34, 37:34), nato si je gostiteljem uspelo priigrati šest točk prednosti, odtlej pa se je razlika v njihovo korist stalno večala. Niti conska obramba se gostom v zadnji četrtini ni kaj prida obnesla. Kontovelci so s hitro igro v 3. minuti povedli za 11 točk (48:37), v 5. minuti je njihova prednost znašala že 16 točk (53:37), v 7. minuti pa za 20 (59:39). Tekme je bilo tedaj dejansko konec.
Zadnje minute so minile ob glasnem navijanju in petju navdušenih Kontovelovih navijačev. Po koncu tekme in zanesljivi zmagi pa so igralci ter mladi navijači in navijačice zaplesali kar sredi igrišča. Zares fantastično vzdušje. »Za to zmago moram pohvaliti vso ekipo, še posebno pa našega centra Vodopivca. Sicer pa je to le prva tekma četrtfinala. Čaka nas še težak boj,« je po srečanju zadovoljen dejal trener Gerjevič.
Druga četrtfinalna tekma bo v soboto v San Vitu al Tagliamento. (lako)
HOKEJ NA ROLERJIH - Druga tekma za obstanek
Polet še v igri za A1-ligo
Pred številnimi gledalci so openski hokejisti premagali Empoli in izsilili tretjo tekmo
Polet ZKB Kvvins - Empoli 5:0 (3:0)
STRELCI: Strašnik 6. in 15., Battisti 10. in 38., Samo Ko-korovec 28. minuti
POLET: De Iaco, Galessi, Strašnik, S. in M. Kokorovec, Battisti, Berquier, Ferjanič, Fabietti, Poloni, Acquafresca, Corazza, Rebez, Jugovic, Sironich.
Polet ZKB Kwins je pred nabito polnimi tribunami open-skega kotalkališča (tekmo si je ogledalo tudi veliko navijačev iz Empolija in Slovenije) na drugi tekmi play-outa premagal Empoli in tako izsilil tretjo tekmo. Obstanek v A1-ligi bodo open-ski »konji« tako lovili naslednjo soboto na Opčinah, kjer bo ob 21.00 odločilna tekma.
Včerajšnja tekma na Pikelcu je bila enosmerna v korist openskih hokejistov, ki so bili tokrat predvsem v napadu bolj učinkoviti. »V Empoliju smo igrali bolje, vendar je bilo danes (včeraj op.a.) predvsem v napadu več ekipne igre. To je bilo odločilno za zmago,« je pojasnil Samo Kokorovec, igralec in tokrat tudi uspešen strelec prvega gola v drugem polčasu. Polet je že v prvem delu srečanja povedel s 3:0 s Strašnikom in Battistijem, ki je dosegel gol tudi v končnici drugega polčasa. Končni rezultat je bil 5:0, golov pa bi bilo lahko še več, saj so domači hokejisti igrali večkrat z igralcem več, vendar tega niso izkoristili.
Trener Aci Ferjanič je imel na razpolago popolno postavo, manjkal je le poškodovali Doriano De Iaco, ki ga zaradi zloma prsta ne bo niti na tretji odločilni tekmi.
Izid četrtfinala končnice Al -lige: Arezzo - Ferrara 4:2. v ospredju Borut Strašnik, ki je tokrat dosegel dva gola kroma
Bor Radenska - Santos 78:90 (27:23, 36:46, 56:63)
BOR RADENSKA: Crevatin 8 (2:2, 0:3, 2:4), Bole 11 (2:2, 0:2, 3:6), Šu-šteršič 9 (-, 3:5, 1:6), Alberti 8 (1:2, 2:3, 1:2), Madonia 11 (3:7, 4:8, -); Pilat 13 (6:8, 2:2, 1:1), Zanini 12 (6:6, 3:6, -), Krizman 3 (1:4, 1:1, -), Štokelj 1 (1:4, 0:5, 0:3), Sila 2 (2:4, 0:2, 0:1), Bocciai nv, Pertot nv. TRENER: Martini. SON: 38; PON: Zanini (39), Madonia (40). IZKLJUČENA: Pilat in Fumarola (17); SKOKI: 26 (9 v napadu, 17 v obrambi).
Povratek na klop Bora Radenske Lucia Martinija (zadnjič je člasnko vrsto svetoivanskega društva vodil pred 7 leti, prav tako v deželni C ligi) žal ni soupadel z novo zmago plavih. Prvouvrščeni Santos je bil za Svetoi-vančane pretrd oreh, vendar resnici na ljubo potek včerajšnjega derbija je skvarila neizkušena in nepripravljena sodniška dvojica Degano-Pellicani, ki je številnim gledalcem, ki so prišli v športno dvorano Bojana Pavletiča na Stadionu 1. maja, onemogočila, da bi prisostvovali lepemu in zanimivemu derbiju. Ko je tekla 17. minuta sta namreč mlada sodnika nerazumljivo izključila Pilata (na sliki) in Fumarolo, ki sta se potegovala za žogo. Ob koncu srečanja sta izjavila, da sta izključila oba igralca iz previdnosti, saj sta se bala, da bi na igrišču situacija degene-rirla, kar pa bi bilo izredno težko, saj v vrstah Santosa igrajo kar 4 bivši borovci in na trenutke se je zdelo, da prisostvujemo derbiju Bor 1 - Bor 2, kot pa derbiju Bor - Santos. Borovci so bili dotlej povsem enakovredni nasprotniku in so celo vodili. Pilat se je boril kot lev in o tem zgovorno kaže že statistični podatki: v osmih minutah je dosegel 13 točk, 5 skokov, 3 pridobljene žoge in nad njim so nasprotniki napravili 3 prekrške. Ko je odšel z igrišča je plavim zmanjkalo moči. Mladi varovanci trenerja Martinija so se sicer hrabro borili in so v 37. minuti celo znižali zaostanek na samih 6 točk, vendar je na koncu zmanjaklo »goriva«. Pokopale so jih v bistvu napake v napadu in zgrešeni prosti meti v ključnih trenutkih.
Breg - Alba 70:71 (13:7, 32:30, 49:48)
BREG: Bozic 8 (-, 4:5, 0:1), Ha-skic 9 (1:2, 1:4, 2:5), Klarica 16 (3:6, 5:6, 1:5), Lokatos 20 (4:5, 2:3, 4:8), Buttignon 6 (2:2, 2:4, 0:1), Klabjan 3 (1:2, 1:2, -), Sechet 5 (1:2, 2:3, 0:4), Paolin 3 (1:2, 1:1, 0:2), Bandi nv, Šva-
ra nv. TRENER: Krašovec. SON: 26; PON: Bozic (37), Haskic (36).
Breg je na domačem parketu moral priznati premoč drugouvrščene Albe, vendar bi se srečanje lahko končalo na povsem drugačen način, saj je Breg bil v vodstvu prav vse do zadnjih sekund in sodniški par je prav ob zvoku sirene spregledal osebno napako Raccara nad Klabjanom.
Klabjan in soigralci sinoči niso igrali kot znajo. Igra je bila nepovezana, preveč je bilo soliranja in sploh niso upoštevali trenerjevih navodil, a kljub temu jim je uspelo proti favorizirani Albi obdržati vodstvo vse do zadnje četrtine, ko so gostje pritisnili na plin in povedli za sedem točk. Varovanci trenerja Krašoveca pa so takrat pokazali najlepše lice. Reagirali so odlično in z dvema trojkama Lokato-sa in uspešno izvedenimi prostimi meti jim je 32 sekund pred zvokom sirene uspelo znova povesti za točko. Zadnje sekunde so bile dejansko neskončne. Alba je uspešno izvedla prosta meta in tako 20 sekund pred koncem znova prešla v vodstvo za točko. Breg je tako imel na voljo zadnji napad: Lokatos je zgrešil met, na odbito žogo se je podal Klabjan, nad katerim pa je center Raccaro napravil prekršek, vendar sta sodnika to spregledala in zvok sirene je razblinil sanje Brežanov, da bi osvojili poln izkupiček.
Sokol - Dom 54:59 (16:14, 36:30, 44:42)
SOKOL: Spadoni 11, Rogelja 4, Umek 10, Piccini 6, Vidali 8, Hmeljak 7, Doljak 2, Malalan 6, Hrovatin nv, Križman, trener Marko Emili. PON: Doljak (25'), Vidali (37'), Piccini (40'). SON: 33.
DOM: Vončina 4, Belli 10, Furlan 7, Collenzini 1, Cej 7, Čotar nv, Garra 11, Kos, Bon 11, Gratton 1, Kristančič 7, Zavadlav, trener Jan Zavrtanik. PON: Cej (36), Gratton (37), Belli (40). SON: 26.
Dom je v Nabrežini osvojil prvi derbi na članski ravni proti Sokolu in tako dohitel Isontino in Milje na začasnem drugem mestu skupine za napredovanje v D-ligo. Pri tem pa moramo upoštevati, da morata Isontina in Dom še odigrati tekmo z Barcolano in lahko tako dohitita nasprotnike. Pred sodniškim metom je bil na sporedu enominutni molk v spomin na preminulega Edvina Bernetiča, očeta Domovega košarkarja Ivana. Domov-ci so v uvodnih minutah povsem nadigrali Na-brežince: sredi četrtine je bil izid na svetlobni tabli kar 1:7, razlika pa je nato narasla tudi na sedem pik (4:11). Nekoliko okrnjeni so-kolovci so z odličnim Markom Hmeljakom
na čelu kmalu nadoknadili in ob izteku prvega dela tudi prvič povedli. Dobra igra domačinov se je nadaljevala tudi po dvominutnem odmoru: razlika je po treh minutah narasla na pet točk (23:18), sredi četrtine pa na šest (27:21). S košem Spadonija na svoji odbiti žogi je Sokol poletel kar na +9 (35:26). Prosti met in nato trojka Bellija pa sta nekoliko zmanjšala razliko pred glavnim odmorom. Najvišje vodstvo si je Sokol izboril v štiriindvajseti minuti, ko je vodil kar s 40:30 po dve zaporednih Spadonijevih trojkah. Dvoumne sodniške odločitve so nato spravile ob živce domačine, ki so zagrešili nekaj naivnih prekrškov in z obrekovanjem dodatne tehnične napake. Gostje teh niso v celoti izkoristili, pridobili pa so na pogumu in na začetku zadnjega dela izenačili (44:44) po dobrih dvajsetih minutah zasledovanja. Za preobrat pa so Belli in soigralci poskrbeli v šestintrideseti minuti (48:50). Za tem sta ekipi zadeli skoraj izključno izza črte prostih metov (izjema je koš Grattona minuto pred koncem). V tem elementu pa so bili gostje (25:40) skozi celo tekmo nekoliko boljši od domačinov (19:36) in na koncu zasluženo slavili. (M.O.)
ZSŠDI - Smučanje
Primorski pokal: nagrajevanje bo 16. maja!
Na zadnji seji smučarske komisije ZSŠDI so med drugim podali oceno o letošnjem čezmejnem Primorskem smučarskem pokalu in ocenili, da se je, kljub nekaterim operativno/tehničnim problemom, končal uspešno. Pokazalo se je, da gre za pomembno športno-rekreacijsko pobudo, o čemer priča tudi zelo veliko število tekmovalcev in klubov na tekmah.
Ker se je letos izteklo triletno obdobje čezmejnega projekta, je bilo določeno, da bo zaključno nagrajevanje bolj slovesno. Nagrajevanje in družabnost vseh nagrajencev in nastopajočih tekmovalcev in članov društev bi bilo sprva moralo biti 18. aprila, toda zaradi tehnično-organizacijskih problemov, je bilo preloženo na nedeljo 16. maja. O podrobnostih bodo javnost še obvestili.
Komisija je tudi ocenila minulo sezono in ugotovila, da je bil program skoraj v celoti uspešno izveden, predvsem z vidika koordinacije dela, prevozov, logistike, skupnih treningov, itd.
KOŠARKA - Derbi promocijske lige v Nabrežini
Tesna zmaga Doma
Sokol je v 24. minuti vodil z desetimi točkami prednosti - Sodnika iztirila gostitelje, gostje boljši v prostih metih
Erik Piccini v primežu Domovih branilcev v petek v Nabrežini (KROMA)
24 +
Nedelja, 11. aprila 2010
RADIO IN TV SPORED ZA DANES
/
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
20.20 Tv Kocka: Lutkovna predstava Žabji kralj - skupina Tipitapi 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
6.00 6.30 9.30
10.00 10.30 10.55 12.20 13.30 14.00
15.30
16.25
16.35 18.50 20.00 20.40 21.30
23.45 0.50
1.15
Aktualno: Quello che Aktualno: Unomattina Week End Aktualno: Magica Italia - Turismo & Turisti
Aktualno: Linea verde Orizzonti Aktualno: A sua immagine Sveta maša, sledi Regina Coeli Aktualno: Linea verde Dnevnik
Variete: Domenica In - L'arena (v. M. Giletti)
Variete: Domenica In - 7 giorni (v. P. Baudo)
Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Variete: Domenica In - 7 giorni Kviz: L'eredita (v. C. Conti) Dnevnik in športne vesti Kviz: Soliti ignoti Nan.: Tutti pazzi per amore 2 (It., '09, r. R. Milani, i. A. Liskova, E. Solfrizzi)
Aktualno: Speciale Tg1 Nočni dnevnik in vremenska napoved
Aktualno: Applausi (v. G. Marzul-lo)
^ Rai Due
6.00 6.10
6.45
10.05 10.40 11.30 13.00 13.30 13.40 13.45
17.05 18.00 18.05 19.35 21.00 21.50
Aktualno: L'avvocato risponde Aktualno: Inconscio e Magia Psic-he
Variete: Mattina in famiglia, vmes Dnevnik
Dok.: Ragazzi c'e Voyager Aktualno: A come Avventura Variete: Mezzogiorno in famiglia Dnevnik
Aktualno: Tg2 Motori Vremenska napoved Variete: Quelli che... aspettano, sledi Quelli che il calcio e... (v. S. Ventura)
Šport: Stadio sprint Dnevnik in vremenska napoved Šport: 90° minuto, sledi Numero 1 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Nan.: NCIS
Nan.: NCIS - Los Angeles
22.35 Šport: La domenica sportiva, sledi Domenica sprint 1.00 Nočni dnevnik
Rai Tre
6.00 1.45 Aktualno: Fuori orario - Cose
(mai) viste 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa
7.35 Aktualno: Mamme in blog 7.40 Variete: E' domenica papa 8.40 Nan.: The Saddle Club 9.15 Šport: Atletika - Milan 12.00 Dnevnik in športne vesti 12.25 0.45 Aktualno: TeleCamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 19.30, 23.20 Deželni dnevnik in
vremenska napoved 14.15 19.00 Dnevnik
14.30 Aktualno: In 1/2h 15.05 Dnevnik L.I.S. 15.10 Šport: Kolesarstvo, Pariz - Roubaix, 259 km
17.30 Film: Fantozzi subisce ancora
(kom., It., '83, i. P. Villaggio) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Report (v.M. Gabanelli)
23.35 Variete: Glob, l'osceno del villaggio (v. E. Bertolino) 0.35 Nočni dnevnik
(J Rete 4
6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.10 Nan.: Vita da strega 8.00 Nan.: Tequila & Bonetti 8.50 Nan.: Nonno Felice 9.25 Dok.: Artezip
9.30 Dok.: Lombardia - Da Angera a Li-
vigno 10.00 Sveta maša
11.00 13.30 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.55 Variete: Ieri e oggi in tv 14.45 Film: Lawrence d' Arabia (biog., V.B., '62, r. D. Lean, i. P. O'Toole, A. Quinn)
18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Film: Colombo - Un amico da salvare (det., i. P. Falk) Aktualno: Quarto grado Šport: Controcampo Nočni dnevnik - Pregled tiska
Canale 5
Pregled tiska
Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to
9.40 Dnevnik - kratke vesti 10.00 Aktualno: Verissimo (pon.) 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska na-poveda
13.40 Aktualno: Domenica Cinque (v. B. D'Urso)
18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti)
20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Film: Tutti pazzi per l'oro (kom., ZDA, '08, r. A. Tenant, i. K. Hudson, M. McConaughey) 22.30 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.30 Film: Blu profondo (pust., ZDA, '99, r. R. Harlin, i. S.L. Jackson, S. Skarsgard)
O Italia 1
7.00 Nan.: Ned - Scuola di sopravvi-
venza 7.45 18.20 Risanke
10.55 11.50 12.25
13.00 14.00
23.45 1.15
Nan.: Malcolm Šport: Grand Prix 18.30 Dnevnik in vremenska napoved
Šport: Guida al campionato Film: Virus letale (dram., ZDA, '94, i. D. Hoffman)
17.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Film: Lupin III - Green vs Red (risanka, Jap., '08, r. S. Miya) Šport: Motociklizem, VN Qatarja, sledi Fuori giri
Aktualno: Studio Aperto Live Film: Bella da morire (kom., ZDA/Nem., '99, i. K. Dunst)
Tele 4
17.35 19.30
23.05
0.35
Koncert klasične glasbe Aktualno: Musa Tv Aktualno: Italia economia Aktualno: Rotocalco Adnkronos Mednarodni pokal plesa 2010 Aktualno: ...Lo avete fatto a me Aktualno: Qui Tolmezzo Musica, che passione! Variete: Nus fevelin di se - Ci par-lano di se
Aktualno: Dai nostri archivi Variete: Camper magazine Dok.: La grande storia Vateropolo: Pallanuoto Trieste -Modena nuoto Risanke
Aktualno: Aspettando ...E domani e' lunedi, sledi E domani e' lunedi Film: Active Stealth (akc., ZDA '00, r. F.O.Rax, i. D. Baldwin) Film: Hard Boiled (polic., '92, r. J. Noo, i. A. Wong)
LA
6.00
7.00
10.10 10.25
11.15
13.00 13.30 16.50 17.50
20.00 20.30 21.35
23.55 0.55 1.50
La 7
Dnevnik, horoskop in prometne informacije
Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Aktualno: La settimana Dok.: La7 Doc - Segreti dell'arc-heologia
15.20 Šport: Kolesarstvo - VN Španije
Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Barnaby Nan.: Cuore d'Africa Film: Abissi (pust., ZDA, '77, r. P. Yates, i. R. Shaw, J. Bisset) Dnevnik
Resničnosti show: S.o.s. Tata Film: Philadelphia (dram., ZDA, '93, r. J. Demme, i. T. Hanks) Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti Film: L'occhio gelido del testimone (akc., ZDA, '99, i. T. Sizemore)
(T Slovenija 1
7.15	Križ Kraž: Mihec in Maja
9.10	Kino Kekec
10.45	Polnočni klub: Očistimo Slovenijo
(pon.)
12.00	Tednik (pon.)
13.00	17.00, 18.55, 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti
13.10	Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.)
14.15	Film: Abraham (pon.)
15.55	17.20 Sobotno popoldne
16.00	Večno z Lorello Flego
16.10	Zdravje
16.35	Nasvet
17.40	Na vrtu
18.05	Z Damijanom
18.25	Žrebanje Lota
19.20	Utrip
19.50	Gledamo naprej
19.55	Nan.: Danes dol, jutri gor
20.30	Parada
21.45	Ars 360
22.00	Hri-Bar
23.40	Nad.: Gandža
0.45	Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 10.04.1992 (pon.)
(t Slovenija 2
6.30 2.00 Zabavni infokanal 7.10 Skozi čas
7.45 Iz arhiva TVS: TV dnevnik
11.04.1992 8.10 Globus (pon.) 8.40 Pomagajmo si 9.10 Z glasbo in in s plesom (pon.) 9.35 Film: Lisjakov pobeg 2 11.25 14.25 Lodz: Odbojka, zaključni
turnir lige prvakov 13.25 Turbulenca
17.00	Solkan: Kajak kanu na divjih vodah
18.20	SP v skakanju na prožni ponjavi,
posnetek
18.50	Alpe-Donava-Jadran
19.20	Slovenci po svetu
20.00	Dok. serija: Med nebom in zemljo
20.55	Nad.: Bratje Karamazovi
21.40	Na utrip srca
23.55	Nad.: Berlin Alexanderplatz (pon.)
Koper
13.45 14.00 14.10 14.30 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00
19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.50 0.15
15.30 16.00
17.00 18.00 18.15 18.30 19.30 20.00
23.00 0.00
Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Euronews
Glasb. odd.: In orbita Sredozemlje
Eno življenje, ena zgodba
City folk
Potopisi
Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem
22.00, 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik
Tednik
Vesolje je...
Istra in...
Dok. oddaja
Nedeljski športni dnevnik Odbojka: liga prvakov, finale Kogojevi dnevi
Čezmejna TV TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku
i Tv Primorka
Razgledovanja (pon.)
Glasb. odd.: Z Mojco po domače
(pon.)
Hrana in vino, izbrani recepti Duhovna misel (pon.) Tedenski pregled (pon.) Mavrica pogledov (pon.) Med Sočo in Nadižo Celovečerni film: Mambo italiano (romantična komedija) Primorski župani (pon.) Videostrani
radio trst a
8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Pesem mladih 2010; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Primorska poje 2010; 19.35 Zaključek oddaj.
radio koper (slovenski program) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer ve-čnozelenih; 22.30 Easy come, easy go....
radio koper (italijanski program) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS.
slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
slovenija 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35
Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val.
slovenija 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.00 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 MGraham Greene: Izvor vsega zla; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Popoldanski sporedi; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek.
radio koroška 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan.
HOROSKOP_
& OVEN 21.3.-20.4.: Če menite, da zadnje čase preveč delate in premalo počivate, si vzemite prost konec tedna in ga preživite s prijatelji ali družino. Obveznosti dajte na stran, počakale bodo do prihodnjega tedna.
m^l BIK 21.4.-20.5.: Na tehtnici bo kazalec kazal več kot običajno. Vedite, da so zato kriva le občutljiva prebavila in verjetno tudi velikonočni prazniki. Fizična aktivnost na svežem zraku vam bo koristila.
jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Melan-holičnost na delovnem mestu bo upočasnila vašo storilnost, kar lahko opazijo sodelavci. Če se še šolate, se vam bo zmanjšala koncentracija in vaše učenje ne bo učinkovito.
RAK 22.6.-22.7.: Prihodnji te-
*	den boste pozitivno presenečeni nad svojo voljo do dela. Izrabite jo in opravite čim več potrebnega, da si boste lahko vzeli prost konec tedna in odšli na izlet z družino ali prijatelji.
y^ LEV 23.7.-23.8.: Fizično in (^^r psihično ste popolnoma izčrpani. Partnerja prosite, da poskrbi za vaše obveznosti doma, sebe pa razvajajte. V nov teden boste stopili spočiti in polni energije. Zdravje: pazite!
DEVICA 24.8.-22.9.: Prihodnji ^^ teden boste svoje obveznosti prevečkrat odlagali. Raje sproti opravljajte svoje delo tako da si boste lahko za konec tedna vzeli prosto. Zdravju posvetite več časa in pozornosti.
VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V no-
^ ^ vem delovnem tednu boste polni delovne vneme. Vaše ideje bodo v službi padle na plodna tla in šef bo vaše delo nagradil. Paziti morate, da ne boste zapostavili prijateljev.
ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Prihodnji teden se boste odlično počutili. Vsakdanjega stresa ne boste občutili in na svet boste gledali zelo pozitivno. Venera vas bo navdala z ljubeznijo, ki jo boste delili s partnerjem.
Av STRELEC 23.11 .-21.12.: Zvečer boste težko zaspali, med spanjem pa se boste zbujali. S partnerjem se bosta odlično razumela in bosta dober tim. Denar: vaše trenutno finančno stanje precej niha.
KOZOROG 22.12.-20.1.: Prihodnji teden se boste držali zase. Kolektivno delo vam ne bo dišalo, zato boste raje vse postorili sami, pri delu boste vztrajni in uspešni. Včasih pa se boste morali tudi prilagoditi.
f « VODNAR 21.1 .-19.2.: Dotaknila se vas bo spomladanska utrujenost. Čas po službi morate izkoristiti za počitek. S partnerjem ne boste v dobrih odnosih. Pogovorite se o težavah in jih skupaj premagajte.
RIBI 20.2.-20.3.: Na delovnem mestu se boste vključili v kolektiv in se prilagajali željam drugih. Sodelavci bodo to spoštovali. Pazite, da se ne boste odtujili od svojih otrok, posvetite jim več časa.
/
RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI
Nedelja, 11. aprila 2010
25

18.40 20.25
20.30 20.50
Rai Tre
SLOVENSKI PROGRAM
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Teletekst: str. 316 - 342 - 343
Čezmejna Tv: Primorska Kronika Tv Kocka: Nekaj minut za domačo glasbo: Ura strahov - ansambel Braneta Klavžarja Deželni TV dnevnik Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1
^ Rai Uno
6.00 Aktualno: Euronews 6.05 Aktualno: Anima Good News 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved
12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti - Identita nasco-ste
21.10 Nan.: Capri 3 (It., '09, i. B. Guac-cero)
23.20 Aktualno: Porta a porta 0.55 Nočni dnevnik in vremenska napoved
V^ Rai Due
6.00 Variete: Videocomic 6.10 Dok.: Danimarca, lungo la via dei vichinghi
6.25 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi
6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2 punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri (v. G. Magal-
li, A. Volpe, M. Cirillo) 13.00 18.30, 20.30, 23.10 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta)
14.45 Aktualno: Italia sul Due (v. L.
Bianchetti, M. Infante) 16.10 Nan.: La signora del West 16.55 Kviz: Cuore di mamma (v. Amadeus)
18.00 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.40 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 21.05 Dok.: Voyager - Ai confini della co-
noscenza 23.40 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.25 Dok.: La Storia siamo noi, sledi Se-condo Canale
V" Rai Tre
6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo bene - Prima, sledi Cominciamo bene 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in
športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano
13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved
NASA SLIKOVNA KRI2ANKA
REŠITEV (10. 4. 2010)
Vodoravno: racak, plenica, Tre-vi, luteran, Vala, lazaret, entiteta, el, Rostov, R. I., Are, Martin, insulin, Joule, dan, Trani, poreklo, polka, Eban, Olav, vas, kolika, Siena, Niko, T. L., met, T. V., Irska, avt, Ocana, iska I o, Ita Rina, I. M., peta kolona, iskrica, erar, Golar, starter; na sliki: Martin Jevnikar. Mala križanka, vodoravno: 1. laks; 5. ulak; 6. teta; 7. Egej; 8. ro; 9. Aron; 12. nivo; 13. Ekar; 14. Cali.
14.50	Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr
Neapolis
15.10	Dnevnik - kratke vesti
15.15	Variete: La Tv dei ragazzi d Raitre
15.40	Variete: Melevisione
16.10	Variete: Tg3 GT Ragazzi
16.10	Variete: Trebisonda
17.00	Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo
18.10	Dnevnik in vremenska napoved
20.00	Variete: Blob
20.15	Nan.: Il principe e la fanciulla
20.35	Nad.: Un posto al sole
21.05	Dnevnik
21.10	Aktualno: Chi l'ha visto?
23.15	Šport: Replay
0.00	Nočni dnevnik
Rete 4
12.00 12.55 14.05 15.10
16.15 16.25
18.55 19.35 20.30 21.10
0.00
Nan.: Magnum P.I. Nan.: Charlie's Angels Nan.: Nash Bridges Nan.: Carabinieri 4 17.00 Dnevnik in prometne informacije
Nan: Distretto di polizia Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino
Nad.: Sentieri
Film: Delitto sotto il sole (krim., V.B., '82, r. G. Hamilton, i. P. Ustinov, J. Mason)
Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: The Missing (western, ZDA, '03, r. R. Howard, i. T.L. Jones) Film: Le fate ignoranti (dram., It., '00, r. F. Ozpetek, i. M. Buy)
,U£ P.AT*
JCWOAAWTl
^n rtfc- [ ÍLRUn fi/yi Hi
Canale 5
8.40
10.00 11.00 13.00
13.40 14.10 14.45
16.15
18.00 18.50
20.00 20.30
21.10 23.30
0.30 1.30
Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci)
Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved
Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso)
Dnevnik - kratke vesti
Kviz: Chi vuol essere milionario (v.
G. Scotti)
Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. Ficarra & Pi-cone)
Nan.: Squadra antimafia 2 (It., '09) Film: Red Dragon (triler, ZDA, '02, r. B. Ratner, i. A. Hopkins, E. Norton)
Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved
Nočni dnevnik in vremenska napoved
O Italia 1
6.15	Nan.: Hot Properties 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends 9.10 Dok.: Capogiro
10.35	Nan.: Grey's Anatomy
12.25	18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad
14.05	Risanka: I Griffin
14.35	20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Kyle XY 16.00 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel
16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Variete: M&M - Matricole & Meteore (v. N. Savino) 0.30 Aktualno: Pokerlmania
Tele 4
7.35	Dok.: Borgo Italia
8.05	Pregled tiska
10.00	Nan.: Giuseppe (r. B. Kingsley, i. M.
Bellucci)
11.25	Variete: Camper magazine
12.50	Klasična glasba
13.15	Aktualno: Videomotori
14.05	Aktualno: Animali amici miei
15.05	Mednarodni pokal plesa 2010
17.00	Risanke - K2
19.00	Šport: Super calcio Triestina
20.05	Šport: Super calcio Udinese
21.00	Nogomet: Triestina - Brescia
22.50	Aktualno: Dai nostri archivi
23.40	Aktualno: Pagine e fotogrammi
23.55	Nan.: Cold Squad
La 7
20.00	Dok. serija: Prihodnost zemlje
21.00	Studio City
22.00	Pozdrav Afriki
22.30	Knjiga mene briga
22.50	Film: Dobrodošli v Hollywoodu
Koper
LA- ^
6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije
7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life
10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro
10.25 Nan.: Matlock
12.30 Dnevnik in športne vesti
13.05 Nan.: The District
14.05 Film: Il vedovo (kom., It., '59, r. D.
Risi, i. A. Sordi, N. Bruno) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini
e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: Crossing Jordan 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'Infedele (v. G. Lerner) 23.40 Šport: Senza tituli 0.40 Aktualno: Prossima fermata
(t Slovenija 1
6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.05 Dobro jutro
10.10 Risana nan.: Cofko Cof, sledi Mulč-ki
11.05 Izobr. nan.: Mi znamo 11.30 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.)
13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved
13.20 Oddaja o znanosti: Ugriznimo znanost
13.40 Parada (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 15.50 Ris. nan.: Felikosva pisma 16.00 Lutk.-igr. nan.: Bine 16.20 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.15 19.50 Gledamo naprej 17.25 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.35 Risanke 19.55 Polemika 21.00 Nan.: Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Podoba podobe 23.20 Glasbeni večer 1.00 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik
12.04.1992 (pon.) 1.25 Dnevnik
2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.30 Infokanal
{p Slovenija 2
6.30	9.00, 1.25 Zabavni infokanal
7.00	Infokanal
8.00	Otroški infokanal
11.30	Sobotno popoldne
14.10	Z glasbo in plesom
14.35	Slovenski utrinki
15.00	Posebna ponudba
15.20	Iz arhiva TVS: TV Dnevnik
12.04.1992
15.45	Osmi dan (pon.)
16.15	Ars 360 (pon.)
16.30	Alpe-Donava-Jadran
17.00	Prvi in drugi (pon.)
17.30	to bo moj poklic
18.00	Nad.: Prevzetnost in pristranost
18.50	Risanka: Rožnati panter
19.00	Iz sobotnega popoldneva: Zdravje, usoda, nasvet
13.45 14.00
14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.50 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 0.00
9.00 9.05 10.05 17.10 17.40 20.00
20.30 21.30 22.30
Dnevni program
Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews
Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Ciak Junior
Koncert: Gorizia Guitar Orchestra
Vesolje je
Tednik
Avtomobilizem Istra in
23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Levant
Kino premiere
Sredozemlje
Artevisione
Meridiani
Vzhod - Zahod
Športel
Čezmejna TV - dnevnik v slovenskem jeziku
i Tv Primorka
Novice
19.00 Mozaik
16.40 Hrana in vino (pon.)
Kultura: Božičev šumi v Smg
Glasbena oddaja: Naj viža
23.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme,
Kultura
Športni ponedeljek Pod drobnogledom Prvi tempo 5
radio trst a
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj.
radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika,OKC obveščajo; 6.20 Primorska poje 2010; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 16.15 Glasba po želji; 17.10 Prireditve; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin.
radio koper (italijanski program) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvonožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS
slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Ep-pur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
slovenija 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25
Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Popoldne na Valu 202; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov.
slovenija 3
6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek.
radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ)
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba
Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
26
Nedelja, 11. aprila 2010
ALPE-JADRAN
/
INFORMACIJA - Pogovor z dopisnikom italijanske radiotelevizije RAI z Balkana
Remondino: Vojna je laž in prevara, vojni poročevalci pa, žal, večkrat posredujemo laži
Od razkroja Jugoslavije je imela velike koristi Nemčija - Vatikan prenagljeno priznal Slovenijo in Hrvaško
TRST - Novinar in vojni poročevalec RAI Ennio Remondino je bil v petek gost najprej fundacije Lucchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin, kjer se je srečal s predsednikom Enzom Angiolinijem in marsikaj zvedel o hvalevrednih pobudah tega sklada, ki v Trstu zdravi hudo bolne otroke z vojnih območij; nato je v knjigarni Minerva predstavil svojo zadnjo uspešnico »Niente di vero sul fronte occidentale. Da Omero a Bush, la verita' sulle bugie di guerra«.
Trst se je Remondinu že od nekdaj prikupil: Ko sem se vračal z Balkana in zagledal to mesto, sem se končno počutil kot doma, čeprav takrat v Trstu nisem imel ne prijateljev ne sorodnikov. A sem pomislil, da bom končno lahko znova govoril v italijanščini in jedel našo hrano. Ne rečem, da bi bila na Balkanu hrana slaba, a govorimo o obdobju, ko sem bil vojni poročevalec v obkoljenem Sarajevu. Ni bil problem jesti dobro ali slabo, temveč jesti. V hotelu Holiday Inn so nam zagotavljali dnevni obrok mesa. Zatrjevali so, da je piščanec, a v Sarajevu najprej nisem opazil več mačk, ko pa so začeli izginjati še psi, smo se nad tem zamislili ...
Katera je po vašem mnenju največja laž, ki so jo uporabili kot izgovor, da bi sprožili vojno? Težko je odgovoriti na to vprašanje. Verjetno bi morali razpisati natečaj in nato proglasiti zmagovalca, čeprav bi bila konkurenca velika. Mislim, da imajo vsi pred sabo zadnjo laž, ki je sprožila vojno v Iraku, to se pravi orožje za množično uničevanje, s katerim naj bi razpolagal Sadam Husein, kar je bil glavni izgovor ameriškega predsednika Bus-ha. A v naslovu svoje knjige omenjam tudi Homera. Razlog vojne naj bi bila nezvestoba Helene, ki je varala Menelaja. V resnici pa je bil edini cilj vojne Dardanel-ska ožina, ki je bila izrednega strateškega pomena in bi zagotovila velike ekonomske koristi zaradi trgovine s Perzijo.
Omenili ste korist. Morda je prav korist skupni imenovalec vsake vojne?
Nedvomno. Neposredne izkušnje imam z Balkana, iz Iraka, Afganistana in s Srednjega vzhoda. Odkril sem celo serijo laži, s katerimi so me prevarali. Zal imamo novinarji tako funkcijo, da lahko postanemo posredovalci laži. Potem sem začel nad tem razmišljati in sem opazil, da so na lažeh gradili vso zgodovino. Tri stvari treba poudariti: 1. Zgodovino pišejo zmagovalci. 2. Zgodovina je v resnici zgodovina vojn. V šoli se učiš izključno o vojnah. Točno poznamo vojne Ramsesa II., ničesar pa ne vemo o osebi, ki je zgradila prvo piramido in kako jo je zgradila. 3. Vojno stanje je stanje laži. Vojna in laž sta sinonima. Vsako vojno, tudi najbolj neopravičljivo in kruto, prodajajo kot »ideal-politično« vojno, npr. kot nujno potrebno obrambo za preživetje lastnega naroda ipd. Vojna pa je v resnici »realpolitična«. Zmagovalec je, kdor bolj ubija oziroma bolje ubija. Vojna sama po sebi pomeni lagati, varati. Vojno zmagaš, če uspeš prevarati sovražnika. V vojni ni porazov, temveč so sami strateški umiki. V vojni igraš na vse ali nič in prav zaradi tega pravila ne veljajo.
Bežno ste obšli temo glavne težave vojnih poročevalcev. Lahko bi bili posredovalci laži, torej vaša naloga je sila zahtevna. Ampak poročevalec je večkrat vezan na informacije, ki prihajajo iz vojaških virov. Kako se lahko torej izogne zavajujočemu poročanju?
To je pač eden izmed glavnih problemov novinarskega poklica. Jaz sem mnenja, da je objektivnost težko dosegljiva, oziroma je teološka zadeva. Kot da bi govorili o devici Mariji. Ali verjameš v to ali ne verjameš. Ni dokazljiva. Mislim, da pride v tem poklicu v igro poštenost. Če si pošten pri poročanju, je že dober korak. Ob tem moraš poskusiti slišati oba zvonova. In poudariti med poročanjem, od kod si črpal informacijo. Če jaz trikrat poudarim, da sem to informacijo prejel iz vojaških virov tabora A, potem bo poslušalec razumel, da je informacija nepopolna, oziroma da je zelo verjetno pristranska. Seveda je najbolje, če si lahko ogledaš kraj dogodka. Ko sem bil v obkoljenem Sarajevu,
Dopisnik Rai-ja Ennio Remondino v Trstu, spodaj med otroki fundacije Lucchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin
kroma
sem pogosto zahajal v Pale, da bi poslušal tudi srbsko stran. Zavajata namreč obe strani, ne samo »hudobna«, če sploh v vojni obstaja ena stran, kjer so samo hudobni in druga, kjer teh ni.
Čeprav razpolagamo s številnimi viri (televizija, časopisi, internet), paradoksalno prejemamo vse manj informacij o vojnih dogajanjih po svetu.
Poglejte, po podatkih Združenih narodov je v svetu trenutno v teku 27 vojn. Če se zberemo vsi tržaški novinarji, po mojem nam ne uspe našteti deset izmed teh. Afganistan, Irak, Darfur, morda še kaka v Afriki - in tu se ustavimo.
Kateri so razlogi, da je prišlo do vojne na Balkanu?
Notranjih problemov je bilo na pretek. Nekatere so že raziskali, za druge bo treba počakati še nekaj desetletij, ko se bodo zadeve dodatno pomirile. Interesi sedanje balkanske politike so še preveliki, da bi lahko o dogajanju trezno razmislili.
Na travmatičen razpad Jugoslavije -ne bom zatrjeval, da delitvi bi se lahko izognili, a izognili bi se lahko kruti vojni - so zelo vplivale zunanje sile. Od razkroja Jugoslavije je imela na primer Nemčija velike koristi. Želeli so povečati svoj politični vpliv in ekonomski vpliv marke. Ob tem je tudi Vatikan prispeval svoje, ko je prenagljeno priznal Slovenijo in Hrvaško. Evropska unija je zahtevala, da bi pred priznanjem novih držav vse nastajajoče države zagotovile visoko raven zaščite
manjšin. Vsak skromen poznavalec Balkana je točno vedel, da so se narodnosti prepletale znotraj vsake izmed njih.
Kaj pa menite o priznanju Kosova?
To je nova huda napaka mednarodne diplomacije oziroma Američanov. Zaradi tega so nastale hude težave v Bosni in Hercegovini. Daytonska pogodba je vedno bolj pod udarom. Ustvarili so etnično državo, Kosovo, tako da se zdaj Hrvati v Hercegovini in Srbi iz Banja Luke pritožujejo in sprašujejo, zakaj Albanci v Kosovu ja, mi pa ne. Žal sumim, da bomo v kratkem znova morali govoriti o Bosni.
Trenutno poročate iz Turčije. Zelo aktualne so izjave ministrskega predsednika Erdogana, ki je bil zelo kritičen do Izraela. Turčija je bila glavni izraelski zaveznik med muslimanskimi državami, zdaj pa Izrael postaja vse bolj osamljen. Situacija je tudi na tem predelu sveta vse bolj zaskrbljujoča.
Po mojem je treba to izjavo dobro analizirati. Zame se Turčija vse bolj oddaljuje od proatlantske politike. Dokler je stal berlinski zid, je bilo protisovjetsko zavezništvo z ZDA trdno, zdaj pa te potrebe ni več. A zahodna diplomacija teh stvari ni še dobro razumela. Nekatere skrbi vstop Turčije v EU, kot da ne bi že bilo na milijone muslimanov v Evropi. Po drugi strani Turčija rase, politično in ekonomsko. Vsa nafta potuje prek Turčije. Slednja je laična država, a 99 odstotkov pre-
bivalcev je muslimanov in politika pač mora slediti ljudski volji in to, kar se dogaja v Gazi, nima opravičil. Prej o teh stvareh dnevniki niso poročali, zdaj pa se tudi o tem govori in reakcije Turkov so bile dokaj ostre, tako da politika ni mogla molčati. A ekonomske vezi med Turčijo in Izraelom ostajao plodne in trdne, zlasti ko gre za orožje.
Američani nekako izgubljajo nadzor nad svetom.
Po padcu SZ so Američani mislili, da bodo lahko delali, kar bodo hoteli. V resnici pa prihajajo na površje nove sile. Rusija je odkrila nova ležišča nafte, Kitajska in Indija postajata vse bolj pomembni, tako da ZDA nimajo več niti ekonomske niti vojaške moči, da bi lahko bile gospodarji sveta. Dramatično pa je, da se tega niso še zavedali!
Žgoča aktualna tema je tudi stanje na javni radioteleviziji RAI. Seveda je za vas o tem težko govoriti, a ne-lagodje prihaja dnevno na površje.
Seveda določenih stvari kot novinar RAI-ja ne smem povedati. Vendar sem sindikalni predstavnik dopisnikov iz tujine, tako da vam lahko navedem primer: zaradi krize in manjših prilivov od prodaje reklamnih prostorov so se odločili, da bodo krčili nekatere izdatke. In reforma zadeva črtanje petih sedežev zunanjih dopisnikov iz južne poloble (Indija, Afrika, Južna Amerika), ki je v programih krita zelo površno, a ne zaradi nesposobnosti poročevalcev, gre namreč za izbiro vodilnih kadrov. No, s črtanjem teh sedežev bi prihranili 700.000 €. Tyson, ki je bil gost na oddaji Ballando con le stelle, je RAI stal več! To je glavni problem državne mreže. Drugega ne bom dodajal.
Pred leti ste se ukvarjali tudi s problemom odnosov med mafijo in politiko oziroma med državo in rdečimi brigadami. Kako globoko so zarezale kriminalne organizacije v italijansko državo oziroma politiko?
Glede kriminalnih organizacij bi rekel, da je v tem trenutku n'dranghe-ta celo nevarnejša od mafije, medtem ko je kamora bolj vezana na navadno kriminaliteto. Mislim, da je vse od ameriškega izkrcanja med drugo svetovno vojno dalje mafija tesno povezana z državo in politiko. Organizirani kriminal pozna teritorij, je zgodovinsko vezan na to ozemlje in ima možnost usmerjati volilne glasove, kar dobro izkoristi. Med kandidati za parlament in kriminalom pride vedno do predvolilnih sporazumov, to je realnost juga. Pogovarjal sem se s skesancem Tomma-som Buscetto malo pred njegovo smrtjo (v New Yorku leta 2000, op. p.) in mi je potrdil, da je on sam večkrat obiskal palačo Montecitorio.
O terorizmu pa tako. Intervjuval sem Curcia, Morettija, Balzeranija. Vse vodilne može rdečih brigad. Nedvomo so nekatere politične stranke izkoriščale terorizem v politične namene, kar je prišlo do izraza zlasti med Morovo ugrabitvijo. A sam nisem prepričan, da je kaka politična stranka ali posameznik ali celo kak državni aparat vodil rdeče brigade. Ni dokazov, da obstaja skriti voditelj. Enostavno je bilo takrat ozračje tako, da je bil tudi terorizem skorajda opravičljiv. Geslo »niti z državo niti z rdečimi brigadami« je bilo kar razširjeno; mislim, da to veliko pove.
Iztok Furlanič
mario maganja -oz nšk
Maj 1945 je za naše kraje in ljudi sinonim za ponovno rojstvo: svoboda in mir, a tudi dejstvo, da je v Trstu začel že 13. maja izhajati Primorski dnevnik, da so Slovenci kmalu nato začeli obnavljati svoja društva, da je lahko družabno življenje ponovno potekalo »pod svobodnim soncem«. Ob letošnji 65. obletnici konca druge svetovne vojne zato naprošamo bralke in bralce, da z nami delijo svoje spomine. Da nam posredujejo morebitne fotografije iz tistega obdobja. Zanima nas, kako ste doživljali tiste dni, ki so bili za večino praznični, a za marsikoga tudi zaznamovani z novim trpljenjem. Radi bi vedeli, kako ste doživljali takratni »preporod«, kako je potekalo vsakdanje življenje v mestu in vaseh, če se spominjate rojstva Primorskega dnevnika.
Zelo veseli bomo, če boste želeli svoje spomine deliti z nami in našimi bralci! Zato vas vabimo, da se zglasite v goriški ali tržaški redakciji (osebno ali telefonsko) in nam posredujete svoje podatke: naši novinarji bodo z veseljem prisluhnili vašim zgodbam in ne dvomimo, da jih bodo z zanimanjem prebrali tudi bralci Primorskega dnevnika. Prav tako bomo z veseljem preslikali vaše fotografije, če jih pa imate v digitalizirani obliki, jih lahko sami pošljete naši spletni strani www.primorski.eu.
RAI3 - Drevi ob 20.50 Mikser
V studiu Jan Grudina, fizioterapevt slovenske smučarske reprezentance
TRST - Drevi bo v slovenskih programih po 3. televizijski mreži RAI ob 20.30 ponovno na sporedu TV oddaja Mikser. Tokrat bomo lahko spoznali delček tega, kar ponavadi ostaja zakrito: za vrhunskim športnikom stoji strokovna ekipa, katere del je tudi fizioterapevt. V studiu bo mladi Jan Grudina, Goričan po rodu, redni član fizioterapevtske ekipe slovenske moške smučarske reprezentance, sicer pa član slovenske sabljaške reprezentance.
Oddaja bo nudila tudi priložnost, da spoznamo, kako se mladi lotevajo učenja jezika soseda: na italijanski nižji srednji šoli Iq-bal Masih v Trstu slovenščine, na osnovni šoli Srečka Kosovela v Sežani pa italijanščine. Na srečo torej ne obstajajo le vrata, ki se zapirajo, pač pa tudi okna, ki se odpirajo ...
Ravno tako se nam odpira povsem novo okno digitalne televizije, kateri se bomo priklopili na tukajšnjih tleh čez dobrega pol leta. Mikser bo pojasnil, zakaj se z nakupom digitalnega sprejemnika nikakor ne smemo prenagliti.
Od vse večje tehnologizacije pa do tisočletja pravil, ki veljajo v naravi. Zmagovalni dokumentarni prispevek na letošnjem videonatečaju Ota-Hrovatin avtorja Silva Jelinčiča nam prikazuje preživetje v živalskem svetu, odlikuje pa ga izjemna fotografija in lirična pripoved. Na isti natečaj je svoj igrani prispevek »Zbudi se, Jakob!« prijavil tudi tržaški videoamater Danijel Radetti. Kdo je Jakob in zakaj naj se zbudi...to naj ostane še skrivnost.
Oddajo vodi Vida Valenčič, prispevke sta pripravili Luana Grilanc in režiserka oddaje Martina Repinc. Oddajo bodo ponovili v četrtek,15. t. m., prav tako ob 20.50.
/
PRIREDITVE
Nedelja, 11. aprila 2010
27
GLASBA - Od 3. do 6. julija v Parku San Giuliano pri Benetkah
Letošnji Jammin' festival v znamenju svetovnih imen
V štirih dneh bodo nastopili Aerosmith, Cranberries, Green Day, Ben Harper in številne druge zvezde
Poletje, mesec glasbe v živo in festivalov. Eden izmed največjih glasbenih festivalov, tradicionalni Heineken Jammin' Festival, bo v naši bližini, v Parku San Giuliano pri Benetkah. Za letošnjo izvedbo so se organizatorji potrudili in uspeli osnovati bogat štiridnevni program s samimi vrhunskimi svetovno znanimi zvezdami.
Letošnji Heineken Jammin' festival bo od 3. do 6. julija, največji rock festival na apeninskem polotoku pa vsako poletje privabi več deset tisoč obiskovalcev. Prvič so ga priredili leta 1998 na dirkališču v Imoli, od leta 2007 pa poteka v Benetkah. Festival je posebno uspešen, saj ob izredno pestrem glasbenem program ponuja tudi številne alternativne programe (kulturne, športne, družbene).
Letošnji program je nadvse mednarodno odprt. Medtem ko so prejšnja leta kraljevali najbolj znani italijanski pevci (Vasco Rossi, Carmen Consoli, Zucc-hero, Piero Pelu'), bodo tokrat prišla na vrsto svetovno znana imena. V soboto, 3. julija, bodo nastopili Aerosmith, The Cranberries, Stereophonics in Plan De Fuga: Stereophonics so skupina iz Walesa, ki združuje zvoke britpopa in klasičnega rock&rola iz sedemdesetih let. Letos so že nastopili v Milanu, koncert na tem festivalu pa bo zadnja možnost, da v Italiji prisluhnete vsem uspešnicam te skupine, zlasti tistim iz zadnjega albuma »Keep calm and carry on«.
Skupina The Cranberries se je po več kot štiridesetih milijonih prodanih albumov razšla leta 2003, ko je pevka Dolores O'Riordan doživela eksistencialno krizo. Novembra 2009 se je po pevkinem povratku začel Reunion tour, na katerem lahko oboževalci poslušajo vse stare uspešnice, med temi je nedvomno najbolj znan hit Zombie.
Vrhunska zasedba Aerosmith je
Festival vsako leto privabi tisoče mladih ljubiteljev glasbe
nastala daljnega leta 1970. Po štirinajstih albumih (in potem ko jo je revija Rolling Stone uvrstila med 100 najbolj kakovostnih glasbenih skupin v zgodovini) še vedno navdušuje množice. Glavni program s svojimi pop, rock in funk uspešnicami dopolnjuje Plan De Fuga, glasbena skupina iz Brescie.
V nedeljo, 4. julija, bodo nastopili Green Day, 30 second to Mars, Rise Against in The Bastards sons of Dioniso: Green Day so s 70 milijoni prodanimi albumi med najbolj pomembnimi punk rock skupinami na svetu, o kakovosti te
skupine pa pričajo tudi številne nagrade (med drugimi štirje Grammy Awards, že pred nastopom v Benetkah pa bo v prodaji celo njim posvečena video igrica Green Day: Rock Band). Novejša je skupina 30 second to Mars, ki je nastala leta 1998 v Los Angelesu. Alternativna rock glasba je zlasti prišla do izraza v albumu A beau-tuful lie iz leta 2005. Alternativna skupina Rise Against je znana po pank rocku in levičarskih tematikah. Ob tem so vsi člani skupine vegetarijanci in sodelujejo v številnih akcijah za zaščito živali in okolja nasploh. The Bastards sons of Dioni-
so je italijanska skupina (člani so iz okolice Trenta), ki je nase opozorila na oddaji X-factor. Prav po zaslugi teh televizijskih nastopov so se iz lokalne skupinice prelevili v znano glasbeno skupino, ki je z albumom »In stasi perpetua« dokazala, da ni le klasična mladostniška skupina.
Ponedeljkov spored bosta izoblikovali skupini The Black Eyed Peas in Massive Attack. Zgodovinska je tudi skupina The Black Eyed Peas, ki je nastala v Los Angelesu leta 1995, njihovo hip hop glasbo strokovnjaki zelo hvalijo, tako da so jih
večkrat tudi nagradili. Trdi rock je značilen za Massive Attack, duo, ki ga sestavljata Robert Del Naja in Grant Marshall. Massive Attack so začetniki žanra trip hop, neprekinjeno pa delujejo že od leta 1987, ko so nastali v Bristolu.
V torek, 6. julija, bodo nastopili Pearl Jam, BenHarper & The Rentless 7, Skunk Anansie, Gossip in Wolfmother. Zadnji dan bo zaznamovala skupina Pearl Jam, ameriška skupina iz Seattla, ki je višek dosegla v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Pevec Eddie Vedder tako obožuje Italijo, da se je celo poročil v Rimu, leta 2007 pa je njihov koncert na tem festivalu odpadel zaradi neurja, ki je v Benetkah povzročilo veliko gmotno škodo. Za vrhunsko glasbo bo poskrbel Ben Harper s skupino The Rentless 7: Ben Harper, znan po folk-blues ritmih, se je v zadnjih letih približal bolj rokovskim zvokom, zlasti odkar ga spremlja skupina The Rent-less 7.
Vsi poznajo alternative rock skupino Skunk Anansie, katere simbol je pevka Skin. Skupina se je razšla leta 2001, a člani so se lani ponovno združili in skušajo z novim albumom »Smashes and Trashes« prodreti na svetovne glasbene lestvice. Tudi ameriška skupina Gossip lahko računa na ženski glas. Indie rock uspešnice skupine iz Arkansasa prepeva namreč temnopolta Beth Ditto. Nazadnje je tu avstralska skupina Wolfmother, ki bo v Benetkah promovirala lanski album »Cosmic Egg«.
Vstopnice so na voljo že od 24. februarja tako na spletu (www.ticketone.it) kot na običajnih prodajnih mestih, cene pa so sledeče: dnevna vstopnica 50 € (+ predprodaja), tridnevni abonma (samo za obdobje 3.-5. julij oziroma 4.-6. julij) 130 € (+ predprodaja), štiridnevni abonma 160 € (+ predprodaja). (I.F.)
GLEDALIŠČE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Orazio Bobbio -
La Contrada
Danes, 11. aprila ob 16.30 / Maurizio Micheli in Tullio Solenghi: »Italiani si nasce«. Režija: Marcello Cotugno. / Ponovitve: v torek, 13. ob 16.30, v sredo, 14., četrtek, 15., v petek, 16. in soboto, 17. ob 20.30 in v nedeljo, 18. ob 16.30.
Gledališče Rossetti
Danes, 11. aprila ob 16.00 / Enrico Bri-gnano in Mario Scaletta / »Sono romano ma non è colpa mia«.
Dvorana Bartoli
Danes, 11. aprila ob 17.00 / Giovanni
Antonucci / »Io, Ettore Petrolini«. TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 13. aprila ob 20.45 / Roberto Ando in Moni Ovadia prevzeto od Wil-liama Shakesperja: »Shylock, il mercante di Venezia in prova«. Režija: Roberto Ando in Moni Ovadia. Nastopajo: Moni Ovadia, Shei Shapiro, Rugge-ro Cara, Lee Colbert, Roman Siwulak, Maxim Shamkov, Federica Vincenti. / Ponovitve: v sredo, 14. aprila ob 20.45.
_SLOVENIJA_
LJUBLJANA
SNG Drama
Veliki oder
V	petek, 16. aprila ob 19.30 / Anton Pavlovič Čehov: »Platonov«. / Ponovitve: v soboto, 17. ob 20.00, v ponedeljk, 19. in v torek 20. aprila ob 19.30.
Mala drama
Jutri, 12. aprila ob 20.00 / Kristjan Muck: »Vehikel«. / Ponovitve: v torek, 13. in v ponedeljek, 19. aprila ob 20.00.
V	sredo, 14. aprila ob 20.00 in ob 21.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v četrtek, 15. in v petek, 16. aprila ob 20.00 in ob 21.00.
Mestno gledališče ljubljansko
Veliki oder
V	torek, 13. aprila ob 19.30 / Molière:
»Skopuh«. / Ponovitve: V sredo, 14. ob 19.30 in v četrtek, 15. ob 20.00, v petek, 16. in v sredo, 21. ob 19.30 ter v četrtek, 22. aprila ob 12.00.
Mala scena
V	četrtek, 15. aprila ob 20.30 / Kurt Weill in Bertold Brecht: »Hrepenenja«.
GLASBA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
V	torek, 13. aprila ob 19.00 / Richard Wagner: »Tannhäuser«. / Ponovitve: v sredo, 14. ob 19.00, v soboto, 17. ob 15.00 ter v nedeljo, 18. aprila ob 15.00.
Stalno gledališče FJK Rossetti
V	čertrtek, 15. aprila ob 20.30 / »West Side Story«. Leonard Bernstein - glasba; Stephen Sondheim - lirika in Jerome Robbins - koreografije. / Ponovive: v petek, 16. ob 20.30, v soboto, 17. in v nedeljo ob 16.00 in ob 21.00.
Dvorana Bartoli
V	torek, 13. aprila ob 18.00 / »Musical Journey«. Nastopajo: Riccardo Simone Berdini, Daniela Pobega in Corrado Gulin - klavir.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 11. aprila ob 17.00 in ob 20.45 /
v okviru festivala »Komigo« musical teatra Estravagario Verona: »Mamma mia«.
V	četrtek, 15. aprila ob 20.00 / Dobrodelni koncert »Pomladni cvet dobrote«. Nastopajo: Zoran Predin, Sav-ko Ivančič, Gabriella Gabrielli in MPZ Šempeter. Info: 0481.33288.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Ljudska univerza
Danes, 11. aprila ob 17.00 / »Alica 1000 (Alice aux mille sons)« / glasbeno-re-citacijska predstavitev pesniške zbirke Mateje Bizjak Petit. KOMEN
Vaški dom
Danes, 11. aprila ob 19.00 / Koncert
pevskega zbora »Paz Vinko Vodopi-vec«.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Danes, 11. aprila ob 20.00 / Gallusova dvorana / »Orkester Dohnanyi Buda-fok«, moški zbor Madžarskega narodnega zbora, akademsko zborovsko društvo iz Budimpešte, komorni zbor Bele Bartoka in plesna skupina Forte.
V torek, 13. aprila ob 20.30 / »Arto Tuncboyaciyan & Igor Leonardi Arme-nianslovenian connection«. Nastopajo: Arto Tuncboyaciyan - glas; Igor Leo-nardi - kitara; Vahagn Hairapetyan - klaviature; Arman Jalalyan - bobni; Primož fleischman - pihala; Nino de Gleria - bas; Ana Vipotnik - glas.
RAZSTAVE
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto.
Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost.
Muzej Revoltella - Avditorij, (Ul. Diaz 27): je na ogled razstava slikarja Arturja Nathana. / Za več informacij: tel.: 040 - 362636; fax: 040363133; info@stu-diosandrinelli.com.
OPČINE
Bambičeva galerija: je na ogled razstava akademske slikarke Beti Bricelj: »GeoInForma«. Razstava bo odprta do 30. aprila, od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00.
NABREŽINA
Kavarna Gruden: je na ogled razstava grafik Magde Starec: »Črna luna«. Urnik ogleda: v času odprtja Kavarne.
ŠKEDENJ
Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA
Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro.
Kulturni dom: V četrtek, 14. aprila ob 18.00 bo odprje dokuimentarne razstave: »Ko je umrl moj oče«. Razstava bo odprta do 8. maja.
VIDEM
Dvorana dei Tigli (Ul. Gramsci 6 - Fiu-micello): do 11. aprila bo na ogled fotografski projekt Marka Vogriča, član Fotokluba Skupina75, v priredbi kulturnega združenja At Thirty Seven s Fiumicella z naslovom: »Camera Obscura & Co.« ali: Poljska miš obišče mesto! Niz vedut s Solkanskega polja in Gorice posnetih z luknjičarko (pinhole camera) z »mišje perspektive«. Info.: markovog@libero.it, tel. 347-1516964.
_SLOVENIJA_
SEŽANA
Kosovelov dom: (Velika galerija): je na
ogled razstava Megije Uršič Calci pod nasovom: »Muza v mozaični odeji«.
Kosovelov dom: je na ogled razstava fotografij Riccardija Toffolettija pod naslovom: Znotraj vasi - Nadiške doline 1968. PIRAN
Galerija Herman Pečarič: do 21. aprila je na ogled fotografske razstave umetnika Zorana Hochstatterja pod naslovom: »Modrost«, v katerem bo predstavil izbor originalnih fotografij v stari tehniki cianotipije.
TOMAJ
Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po pred-
hodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL
Štorževa galerija (Štanjel 29): je na
ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve.
NOVA GORICA
Muzejske zbirke Goriškega muzeja:
Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811).
V Mestni galeriji Nova Gorica (na Trgu E. Kardelja 5) je na ogled skupinska razstava z naslovom: »Divji v srcu«. Razstavljajo: Mirko Bratuša, Jurij Kalan, Aleksij Kobal, Silvester Plotajs Sicoe. Urnik: do 22. aprila od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00.
Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«.
Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija.
28
Nedelja, 11. aprila 2010
V REME
jasno
zmerno oblačno
oblačno
ó
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
6
■Óa
močan dež
nevihte
veter
megla
VREMENSKA SLIKA
1030
DUBLIN o
-1/14
K0BENHAVN
HS!« ° -
LONDON o
8/18
AMSTERDAM
° 3/15
1020
1010
LIZBONA
O 13/25
O PARIZ
7/17
BERLIN
5/12 O OBRUSELJ
4/16 fj
VARŠAVA
O 4/17
MOSKVA
O KIJEV
1/17
1010
ŽENEVA 6/17 O MILAN ^ 7/22
J DUNAJ 8/19 O
LJUBLJANA
o 8/20
C
MADRID
O 4/20

BEOGRAD
O 11/21

s-r SPLIT
_.Q7/20

.RIM
*\6/20
Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
^ -
SKOPJE O
3/20
v
O SOFIJA
4/18
1010
• \vATENE
^Območje nizkega zračnega pritiska, ki k nam prihaja s Skandinavskega plotoka, se bo ustalilo za nekaj dni med srednjo Evropo in Italijo, kar bo v naši deželi povzročalo vremensko nestanovitflst_ zlasti v popoldanskih urah v ^gorah.	" "
Nad Alpami, Jadranom in zahodnim Balkanom je v višinah jedro hladnega in vlažnega zraka, ki bo tudi v prihodnjih dneh še vplivalo na vreme pri nas.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.27 in zatone ob 19.46
Dolžina dneva 12.19
r LUNINE MENE ^
Luna vzide ob 4.50 in zatone ob 16.55

BIOPROGNOZA
Danes bodo občutljivi ljudje občasno imeli vremensko pogojene težave, tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni.

MORJE
Morje je skoraj mirno, temperatura morja 14,5 stopinje C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.59 najnižje -39 cm, ob 9.51 najvišje 33 cm, 15.45 najnižje -42 cm, ob 22.04 najvišje 50 cm. Jutri: ob 4.22 najnižje -44 cm, ob 10.18 najvišje 34 cm, 1606 najnižje -40 cm, ob 22.21 najvišje 52 cm.
TEMPERATURE V GORAH OC
500 m .............8 2000 m...........-5
1000 m............3 2500 m...........-9
1500 m...........-2 2864 m .........-11
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 5, po nižinah 4 in pol.
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
rahel sneg
z
sneg
mocan
sneg

topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona
M. SOBOTA
O 3/10
Zjutraj bo večinoma pretežno jasno, v Julijskih Alpah pa spremenljivo, v visokogorju bo mrzlo za ta letni čas; ob obali bo pihala močna, po nižinah pa zmerna burja. Popoldne bo v gorah spremenljivo oblačno, možne bodo tudi posamezne krajevne plohe, v visokogorju pa bo lahko snežilo; po nižinah in ob obali bo pretežno jasno ali spremenljivo.	Zjutraj in del dopoldneva bo pretežno jasno, pozneje pa spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami, nad okoli 800 metri snežnimi. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, drugod severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, najvišje dnevne od 7 do 11, na Primorskem do 15 stopinj C.
	
O
GRADEC
2/7
TOLMEČ O
-1/9
TRBIŽ O
-2/8
CELOVEC O 2/9
I
O -1/7
KRANJSKA G.
o 2/7 S. GRADEC
/£"..> VIDEM O
op^	1/16
O PORDENON
2/15
.
ČEDAD O
2/15

GORICA O
4/16
O N. GORICA
6/14
O
TRŽIČ
3/9 O
KRANJ
o
LJUBLJANA
5/10
VPOSTOJNA
'O 4/8
KOČEVJE
O
CELJE 3/7 O
MARIBOR
O 3/6
PTUJ O
M. SOBOTA
O 3/6
N. MESTO 3/8
O
ZAGREB 3/7 O,
CNAPOVED ZAJUTRI
Po vsej deželi bo spremenljivo, popoldne bodo v gorah možne posamezne plohe, v visokih legah bo lahko tudi snežilo, pozneje pa bodo krajevne padavine možne tudi drugod po deželi. Ob obali bo ponoči in zjutraj pihala zmerna burja.
Jutri zjutraj in dopoldne bo v vzhodni polovici Slovenije oblačno, občasno bodo padavine, meja sneženja se bo prehodno spustila do nadmorske višine okoli 400 metrov. Čez dan in popoldne bo povsod spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami. Hladno bo.
www.primorski.eu
Vaš dnevnik, kjer ga ni.
Od 7. aprila 2010 dalje je celotna elektronska izdaja Primorskega dnevnika dostopna le proti plačilu. Naročnik, ki bo poravnal spletno naročnino, bo imel dostop do dnevne izdaje časopisa in vseh izdaj v elektronskem arhivu. Možne so naročnine za različna obdobja.
Za bralce, ki so celoletni naročniki na tiskano izdajo in želijo imeti na voljo tudi spletno, smo pripravili posebno ugodno ponudbo.
Podrobnejše informacije o naročnini dobite na spletni strani Primorskega dnevnika www.primorski.eu
APrimorski
r	dnevnik
Dnevnik Slovencev v Italiji.