NO. 142
Ameriška Domovina

AM€RICAN IN SPIRIT FOR€lGN IN LANGUAGE ONLY
a ra rai^ca
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, JULY 22, 1952
LETO LIH — VOL. Lili
KANDIDAT
HARRIMAN
Rojen multimilijonar je danes pobornik za stvar delavstva in socialnih pravic.
CHICAGO. — Če se bo članstvo velikih amer. delavskih organizaciji res uprlo nominaciji podpredsednika Barkley-a zaradi njegove starosti, bo s tem dokaj ojačena pozicija kandidata W. Averell Harrimana. Harri-man stoji na celi črti za Roosevelt - Trumanovo “New - Fair Deal” lilizofijo ter' je eden najbolj znanih liberalnih “križarjev”.
Kandidat Harriman je sin multimilijonarja Edwarda Harrimana, ki je zgradil veliko Union - Pacific železnico. Toda Harriman ni bil zmerom tak liberalen križar kakršen je danes. Ko je justični department vložil proti Union - Pacific železnici, katere predsednik je bil Averel Harriman, neko obtožbo, ga je to silno razkačilo, češ, kaj se vlada meša v privatne zadeve.
Harriman vodi danes svojo kampanjo v znamenju velikega prijateljstva do delavstva, in zdi se, da je res iskren. Toda ko-maj pred štirimi leti, ko je prišla na diskusijo Taft-Hartleyeva postava, je Harriman, ki je bil takrat trgovinski tajnik, storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi pregovoril predsednika Trumana, da bi postave ne veti-ral.
Toda Harriman je bil tudi v pravem glede mnogih važnih vprašanj. On je bli, n. pr. eden prvih, ki je posvaril Washington o tem, kaj ga čaka v politiki s Sovjetsko zvezo. Ko je bil ambasador v Moskvi, je storil vse, kar je mogel, da bi pospešil vojaško pomoč Rdeči armadi in da bi dosegel tesnejše sodelovanje med Ameriko in Sovje-tijo, toda ko je videl, da se je varal v svojih upih, je pričel iz Moskve na vso moč svariti ameriško vlado pred sovjetskimi u-kanami.
----o-----
Izžgali so si beg iz ječe
_ KANSAS CITY. — Skupina jetnikov je pobegnila iz tukajšnje jetnišnice s tem, da si je izžgala pot iz ječe z acetilensko. napravo, katero je ukradla v delavnici jetnišnice. Z napravo so prežgali vse železne rešetke in palice ter pobegnili. Skupina je štela devet jetnikov.
Letalec strmoglavil na svoj lastni dom
PITTSFIELD, Me. — Albert Mače, starr 46 let, se je dvignil z bližnjega letališča z letalom v zrak. Med poletom pa se mu je motor ustavil in letalec je treščil na streho neke hiše. Ko je začel klicati na pomoč, sta mu odgovorili od spodaj njegova žena in 16-letna hčerka. Tedaj je letalec šele uvidel, da je treščil na svojo lastno streho.
'Rdeči dekan'zlorablja prižnico za rdečo propagando
Zastopniki oblasti protestira-J > pri canterburškera škofu proti rdečemu propagandistu.
Canterbury, Anglija. — Ame-rikanci, ki so se udeležili v nedeljo božje službe v canterbur-ški katedrali, so odšli iz cerkve, ko je rdeči dekan Johnson s prižnice ponovil svoje obdolžbe, da vodijo Amerikanci v Koreji bakterijsko vojno.
Po opravljeni božji službi so se ljudje na splošno zgražali nad dekanom, ki govori kakor papiga iz komunistične šole. Neka žena je izjavila: “čudim se, da se ni pri priči mrtev zgrudil na tla.”
John Baker White, član parlamenta iz Cahterburyja, in alder-manka Evelyn Hews sta poslala brzojavko can te j bur.šxemu škofu, ki je glavar anglikanske cerT kve, v kateri sta protestirala proti “zlorabi prižnice za komunistično propagando.”
-----o-----
Syngmai? Rhee js kil spe! nominira!! za predsednika
TAEJON, Koreja. — Dominantna liberalna stranka Južne Koreje je imenovala sedanjega predsednika Syngmana Rhee-a za ponovnega predsedniškega kandidata. — Liberalci so ga i-m eno vali na svoji narodni konvenciji. — Imenovanje ni nikogar presenetilo, ker je 77 let stari predsednik sporočil konvenciji, da bi utegnil zopet sprejeti nominacijo, “če bi tako zahtevala svobodna volja korejskega ljudstva. (Svobodna volja ljudstva in “ljudskih množic” je res čudovita stvar! V Jugoslaviji je, na primer, na oblasti sedanji režim samo po svobodni volji in zahtevi “ljudskih množic!” . . .).
------<>----
Zaželjen jubilej
-------o-----—
Dne 27. julija bo Katoliški dan. Proslava v parku društva Sv. Jožefa št. 169 KSKJ (bivša Močilnikarje-va farma) v Clevelandu.
heatwave
Vremenski
prerok
pravi:
Deloma oblačno, vroče in soparno; zvečer dežni prši.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 22. julija 1793 je Alexan der Mackenzie dospel do Pacifika in je bil prvi teli človek, k: je prekoračil Ameriko severne od Mehike.
CHICAGO. — 56. obletnica zakona zakoncev Steindjer je bila najsrečnejša, ki jo je doživelo njunih 24 nečakov in nečakinj. Zakonca, ki sta brez otrok (pa ne brez denarja!) sta poslala vsakemu izmed teh ček za 1000 dolarjev.
------o----
Jugoslavija sprejela
6 Romuncev
BEOGRAD. — Jugoslavija je zavrnila zahtevo romunske vlade, da bi ji izročila šest romunskih letalcev, ki so prileteli v Jugoslavijo, kjer so zaprosili za politično pribežališče, katerega so tudi dobili.
-----o-----
Banditje so ubili 96 vojakov v Colombiji
BOGOTA, Colombia. — V soboto so banditje iz zasede ustrelili in ubili 96 vojakov. Zasedo so jim pripravili banditje v bližini reke Melte.
IZGREDI V IRANU
Množica je močila svoje bele obleke s krvjo padlih demonstrantov.
TEHERAN, Iran. — Iranska armada je s tanki, bajoneti in puškami preprečila demonstrirajočim somišljenikom odstople-ga premierja Mossadegha, da se niso včeraj polastili poslopja parlamenta. Ubitih je bilo najmanj dvajset izgrednikov, ranjenih pa nad sto. Vsi ti so bili ubiti od ognja tankov in pušk. Koliko jih je padlo prebodenih od bajonetov, ni še znano.
Princ Ali Reza, 31-letni šahov brat, je bil težko ranjen, ko je hotel prekoračiti trg pred parlamentom. Policija je aretirala in zaprla nad 200 demonstrantov. Pred tem pa jih je bilo v trah dneh aretiranih 650.
Nad mestom so krožili letalci, katerim je bilo ukazano, naj nemudoma streljajo iz zraka na vse izgrednike, ki bi se pojavili.
Množica je močila svoje bele obleke s krvjo pobitih ter kričala: “Mi vas bomo maščevali!”
Novi grobovi
Dopolnilo
K poročilu o Josephu Sadar se nam poroča, da je bilo njegovemu očetu, ki je umrl leta 1949, ime Joseph in ne Frank kot je bilo poročano.
Donna Marie Ivons
Po 11 dnevni bolezni polio je preminula v mestni bolnišnici 4 leta stara Donna Marie Ivons (Ivane), stanujoča na 13410 Kelso Ave. T ukaj zapušča starše Albert in Jean rojena Skok, bra-
Satelitske lutke posnemajo Moskvo
WASHINGTON. — Komunistični radiji onkraj železne zavese so pričeli vsi naenkrat hreščati o konvecijah ameriških političnih strank, ki jih označujejo za “farso demokracije.” Tako delajo namreč v Moskvi, in podložni hlapčiči so pričeli nemudoma žvižgati moskovsko “vižo,” da se ne zamerijo svojim trdim gospodarjem.
Delavski voditelji pravijo, da je Barkley prestar za nominacijo
Pripravljeni so na podpreti Harrimana, Kefauverja al governerja Stevensona.
CHICAGO. — Dva vplivna delavska voditelja sta v nedeljo zvečer izjavila, da je podpredsednik Alben W. Earkley prestar za predsedniško rlbminacijo. To sta Jack Kroll iz Ohio, direktor Odbora za politično akcijo pri CIO organizaciji, in George Harrison, eden izmed podpredsednikov AFL, ki je dejal, da ne bi mogel podpirati Barkleyeve kandidature zaradi njegove starosti. Barkley je namreč 74 let star.
Ta dva in drugi delavski voditelji, ki ne bi podpirali Barkle-ya, so pa izjavili, da so pri volji podpreti W. Averell Harrimana, senatorjja Kefauverja ali governerja Stevensona-iz Illinoisa.
Poizvedovalni kotiček
SORODNIKE IŠČE. Helena Adam, poročena Tonkli, Trieste, E. De Amicis 8, Free Territory Trieste, prosi, da bi se ji javila njena sestra ali kdo drug njenih sorodnikov. Sestra je Frančiš-
Svobodne svetovne strokovne organizacije nočejo v svojo sredo jugoslov, delavskih unij
V poročilu Svetovni delavski organizaciji je rečeno, da so jugoslovanske strokovne organizacije pod totalitarsko kontrolo in kot take nesprejemljive v vrste svobodnega delavstva.
ta Alana, starega očeta Mathew, ha Adam, poročena Krečič, njen
staro mater Anno, rojeno Lau-rich, staro mater Julia Bolka in več sorodnikov. Rojena je bila v Clevelandu in je bila članica mlad. od. pod št. 41 SŽZ. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev sv. Jeroma ob 9:30 uri in od tam na pokopališče. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v sredo popoldne ob 1:00 uri.
Moizukov pogreb
Pogreb Frank Moizuk se vrši
sredo zjutraj ob 10:00 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St.
soprog Maks Krečič, njuni otroci pa Alojzij, Johim, Franc, Andrej in Zofija. Kolikor Helena Adam ve, so vsi stanovali v Clevelandu, Ohio, vendar že dolgo nima nikake vesti od njih. Vsakega, ki bi to družino poznal, prosi Helena Adam, da ji sporoči njihov naslov.
-------o------
Zakaj nismo zidarji?!
NEW YORK. — Unijskim zidarjem v New Yorku je bilo dovoljeno 30-centno zvišanje plače ha uro in bodo zaslužili poslej $3.55 ia uro. Ta plača, ki je izplačljiva za nazaj od 1. junija, ostane v veljavi do 31. maja 1945.
BERLIN. — Eksekutivni odbor Internacionalne konfederacije svobodnih strokovnih unij je poslal svojim 71 pridruženim unijam memorandum, v katerem se izjavlja proti sprejetju jugoslovanskih delavskih unij v to svobodno delavsko telo.
Tozadevna izjava temelji na poročilu o stanju delavskega gibanja v Jugoslaviji, katero poročilo je pripravil J. H. Olden-brock iz Nizozemske, ki je generalni tajnik konfederacije. Prelom z Moskvo ni dokončen
V	svojem poročilu navaja, da so tako vlada kakor unije v Jugoslaviji še vedno modelirane po vzorcu Sovjetske zveze. Dalje je rečeno v poročilu, da prelom beograjske vlade z Moskvo morda ni definitiven in dokončen.
Nekateri Evropejci v federaciji so mnenja, da bi se moralo, delovati skupno z Jugoslovani, da se prepreči enotna fronta Stalinovemu komunizmu. Ameriška delavska federacija (AFL) in Kongres za industrijsko organizacijo (CIO) kakor tudi mnoge druge delavske skupine so pa mnenja, da bi zbližanje z jugoslovanskim delavstvom bilo nasprotno stališču konfederacije, ki je proti vsem oblikam’ totali-tarstva, pa naj se slednje prakticira v Španiji, Sovjetski zvezi ali kjer koli že.
Jugoslovani niso zaprosili za včlanjenje svojih strokovnih u-nij v svetovno konfederacijo. — Toda lanskega oktobra je jugoslovanski zastopnik dr. Salaj izjavil, da so jugoslov. strokovne unije pripravljene sodelovati “z vsemi strokovnimi gibanji sveta, ki so pripravljena sodelovati na osnovi enakopravnosti, svobode in neodvisosti.”
Poročilo generalnega tajnika
V	svojem poročilu pravi generalni tajnik Oldenbrock, da so jugoslovanske strokovne
dovolj ivosti z demokratičnega vidika".
Upanje za poravnavo ni umrlo
Dejstvo, da je Beograd še dolgo po razkolu upal, da bo prišlo do sprave z Moskvo, dokazuje, da se niso tej možnosti nikoli odpovedali.
Jugoslov. komun, voditelji niso še nikoli izjavili, da je povratek v območje Moskve nemogoč, nadaljuje tajnikovo poročilo. — Nato opozarja na dejstvo, da je maršal Tito dne 10. aprila izjavil, da ne bo podpisal nobenih obrambnih pogodb? Zakaj ne? Okoli 9,500 jugoslovanskih častnikov in podčastnikov je bilo izšolanih, v Sovjetski zvezi ugo-jtavlja tajnikovo poročilo.
Danes tako, jutri drugače
Kot dokaz, da so jugoslovanski delavci še vedno v komunistični federaciji strokovnih unij, je navedel gen. tajnik govor jugoslovanskega zastopnika Salaja, ki ga je govoril v Milanu več kot leto dni po prelomu z Moskvo. Tedaj je govoril o “razdvajanju delavskega edinstva”, katero razdvajanje je “orodje v rokah ameriškega imperializma, čigar načrt je — zasužnjenje vseh ljudstev sveta. . . .”
Dve leti nato pa so Salaj in njegovi kumpani obtožili Sovje-tijo, da “zasužnjuje” delavska gibanja, ki so reprezentirana v federaciji, katero je sponzorirala Moskva.
Italija je razburjena nad amer. vojaškimi dobavami Jugoslaviji
Italija gleda s skrbjo na ameriško opremo jugoslovanski vojski.
RIM. — Italijanskemu amba-(Sadorju v Washingtonu, Albertu unije^ Tarchiani-u je bilo naročeno, pod tako totalitarsko kontrolo, i naj 0p0zori državni department, da niso sposobne za včlanjenje V|da ameriške pošiljke orožja Ju-konfederacijo svobodnega de- g0!Siaviji ne bodo ugodno vplivale na italijansko javno mnenje in bodo tudi otežkočile pogajan-
lavstva.
V svojem poročilu dalje navaja, da ni sicer nikakega dvoma,'ja med obema državama, zasti z da je v Jugoslaviji danes nekaj več svobode kot je je bilo pred njenim prelomom s Sovjetijo. —
“Razmere so pa še daleč od za-
ozirom na rešitev tržaškega vprašanja.
Z ojačen jem jugoslovanske vojaške moči z ameriškim orožjem bo maršal Tito še manj pri volji razpravljati o rešitvi tega vprašanja z Italijo, pravi italijanska vlada.
Italijanski ambasador ima naglasiti pri državnem departmen-tu, da tega ni smatrati za protest od strani italijanske vlade, ki pa je kot zaveznica in članica Atlantske obrambne zveze vendar pričakovala predhodne obvestitve od strani ameriške vlade o nameravanih dobavah Jugoslaviji, ki ni članica gori imenovane obrambne zveze.
O, DA BI BILI ZDAJLE V ARGENTINI —Pogled na tole zasneženo pokrajino v gorah hlizu Cordobe v Argentini vzbudi marsikomu na severni strani ekvatorja željo, da bi bil zdajle tam. Med tem ko mi v Sev. Ameriki vzdihujemo in si brišemo pot v poletni vročini, imajo v Argentini zimo. Cordoba je vi dela letos sneg po dolgih letih.
9 mrtvih v potresu na Japonskem
OSAKA, Japonska. — V soboto je potresel to mesto potres, v katerem je bilo devet oseb u-bitih, 140 pa ranjenih. Uničenih je bilo tudi mnogo hiš.
Dne 27. julija bo Katoliški dan. Proslava v parku društva Sv. Jožefa št. 169 KSKJ (bivša Močilnikarje-va farma) v Clevelandu.
j Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Zopet doma—
Mrs. Mary Zupan, 7604 Decker Ave. se je nedavno vrnila z obiska v starem kraju. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu. Dr. F. Kern na počitnicah—
Dr. F, J. Kern, 6233 St. Clair Ave. je odpotoval s soprogo na kratke počitnice v Pennsylvani-jo. Vrnil se bo v ponedeljek 28. julija.
Sestanek—
Pevsko društvo Lira ima v četrtek zvečer ob osmih v šolski dvorani sv. Vida sestanek. .Člani in članice so vabljeni, da se sestanka za gotovo udeleže. -------------o-------
Štiriletna deklica umira vsled starostne oslabelosti
CHICAGO — Tukaj umira od starostne oslabelosti neka 4-let-na deklica, dočim ne morejo^ zdravniki storiti ničesar, da bi' jo rešili.
Deklica, ki so ji že popolnoma osiveli lasje, boleha na takozva-ni bolezni progeriji ali predčasni ostarelosti.
Deklica je bila pripeljana v bolnišnico leta 1948, ko je bila dva meseca stara. Obraz deklice je naguban ko obraz starke in prav tako so oslabeli vsi njeni življen]ski organi. Zdravniki so mnenja, da bo vsak čas umrla.
MJNOVEJŠEVESTI
CLEVELAND. — Claud H. Foster, ki je iznašel vzmeti ali napravo, ki absorbira istnes-
Ijaje pri avtomobilski vožnji, je dal snoči na banketu v hotelu Statler skoraj 4 milijone dolarjev za dobrodelne namene: bolnišnicam, sirotični-cam, Western Reserve univerzi ter protestantskim, katoliškim in židovskim ustanor vam.
TEHACHAPI, Cal. — Tukajšnji mali kraj je snoči potresel potres, ki je bil tako silen, da je dobesedno gore premikal. Enajst oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih in mnogo jih je brez doma.
CHICAGO. — Zahteva, da bi Adlai E. Stevenson, governer države Illinois, kandidiral za predsedniško nominacijo na
demokratski konvenciji, je bila snoči tako vsesplošna, da se je spremenila v pravi vihar, ki grozi pomesti vse ostale kandidate ter je povzročila, da je podpredsednik Alben W. Barkley nenadoma izstopil iz tekme.
PITTSBURGH. — Zastopniki organizacije jeklarjev so snoči povedali predstavnikom jeklarskih industrij, da morajo slednji pristati na obvezni unionizem, če hočejo poravnavo 50 dni trajajočega štraj-ka, ki je silno prizadel obrambno proizvodnjo. WASHINGTON. — Kontrolni center za zračni promet v Washingtonu je sporočil, da
je v soboto okoli polnoči njegov radar ujel na svoje omrežje osem letečih objektov, tako zvanih “letečih krožnikov.” CHICAGO. — Otvoritveni govor demokiaGke konvencije je imel Paul A. Dever, governer države Massachusetts, ki je označil republikansko stranko oziroma njeno konvencijo kot “glas fosilov” (starih okamenelih živali).
/ImeriSk/i Domovi MA
«117 St. Clair Ave.

HEnderson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
Kaj so videli v Titovini
Lorain, O. —
obhajala Jakob in Frances Tomažič z 32. ceste 45-letnico svoje poroke. Jakob je že več let No. 14‘2 Toes., July .22, 1952 | bolj slabega zdravja in ne more
iz hiše. Dva dni kasneje sta nečak omenjentih dveh John in njegova žena Julija praznovala srebrno poroko. Obema paroma Pred seboj imamo poročilo turista iz Srednje Evrope so njuni otroci in vnuki priredi-ki je obiskal Slovenijo in Hrvaško in tam govoril z mno-|h prav lepo presenečenje na gimi, katerih imena navaja v svojem poročilu, ki pa seveda ni njihovemu domu, ko so jih na-za javnost. Če bi navedli imena ljudi, s katerimi je ta turist ravnost obsuli s prav lepimi in govoril, bi bili ti morda aretirani in obsojeni kot špijoni. Ka- primernimi darili. Obema paro-mor je prišel, vsakdo se ga je ustrašil v bojazni, da je morda ma častitamo in jima želimo še kak policijski provokater. Titova UDBa se namreč poslu- mnogo srečnih let! žuje ljudi, ki prično v kaki družbi udrihati čez V službo strica Sama je spet ležim, potem pa naznanijo policiji vse, ki so jim pritrjevali, odšlo več mladih fantov, med “Preganjanje Cerkve je danes silnejše kot kdajkoli zad- drugimi tudi Gerald A. škrjanc, njih pet let. Katoliški cerkvi in duhovnikom ni mogoče sina Antona škrjanca s 34. --iz tujine nič pomagati. Če jim kdo pošlje iz tujine kako pod- ste. poro, ga hitro obdolže, da je v zvezi z škofom dr. Rožma- Na večtedenski dopust iz daljnem, na pošiljko nalože tako.carino, da je ni mogoče plačati, ne Koreje je prišel Peter Čelik, včasi pa celo potem, ko je dotični plačal carino za paket, po- ml., sin P. Čelikove družine z 30. licija vse zapleni. Merodajni krogi so me prosili, naj pač ni- ceste.
kogar ne posetim, ker bi moj obisk vsakemu le škodoval. Ko župan našega mesta — (ki sem prišel v hotel, sem opazil, da me nadzirajo, neka ženska šteje več kot 59,000 duš, kar je mi je bila vedno za petami, kamor sem šel. Ko sem šel v že za precej veliko vas, bi deja-Krašič, da bi obiskal nadškofa dr. Stepinca, me je na potu la, skoraj da je še malo večji z automobilom trikrat ustavila policija in prepisala moj potni kot cela naša Menišija, ki šteje list. Pred župniščem, kjer stanuje nadškof dr. Stepinac, skupaj 6 vasi) — je pa zares ze-stoji noč in dan policijska straža.	lo varčen gospod. Oni dan so
Zdaj se vračajo različni obiskovalci iz Jugoslavije. Kar mestni odborniki odločili, da bo-zanimivo je poslušati njih pripovedovanja. Seveda vsak gle- do nabavili hladilne naprave ali da skozi svoja očala razmere v Titovini. Kdor si je nataknil j kot pravimo Gr conditioning u-rdeča Titova očala že v Ameriki, vidi tam vse lepo, Cerkev nit za županovo pisarno. Oče žuje po njegovem pripovedot anju svobodna, dokaz za to so pan si je najprej obrisal potno polne cerkve ljudi, gospodarstvo zelo dobro urejeno, ljudje čelo, potem pa dejal, da on ni lahko kupijo vse, kar hočejo, nikogar ni videl, da bi bil od prav nič več kot drugi mestni policije preganjan.	Uradniki in če je drugim vroče,
Nekega takega Hvalititovca je nekdo vprašal:	pa nai bo še njemu in njegovi
Če se vse lahko kupi, ali pa ljudje morejo tudi kupo- tajnici ki je 3iačajno _ njego-vati, ah zasluzijo toliko, da si lahko kupijo, kar potrebujejo.” va hčerka. Ja ja saj pravim, Ameriški Titov sopotnik je prišel malo v zadrego in se to vam je fant od fare, ta naš
Kdor Je hranil, ta ima denar in vse lahko kupi.	rodu je vendar spoštovari in pri.
So pa tudi med rdeče pobarvanimi in sopotniki poste- ijubiinn njaki, ki govore resnico. Tako je bil nekdo zelo navdušen Prerej aIi bolje daj
.S° mU KaZa ‘ krr'Sti“,i V°' zjutraj je prilomastil domov hi!
ditelji na raznih izletih same lepe reci, tako da bi mož kma-1
lu mislil, da je Titovina skoro že kot Amerika in da se bo
kmalu tam cedilo mleko in med. Nekoč se je pa sam vozil
po železnici. Da koga ne spravimo v zadrego ali v domovini
koga v ječo, bomo zamolčali kraje in osebe. Na vlaku so
Posebno delavni duhovniki in zlasti oni, ki niso organizirani v komunističnem društvu Sv. Cirila in Metoda, so pod stalnim nadzorstvom policije. Poleg duhovnikov so pa največji reveži državni uradniki in učitelji, ki ne smejo hoditi k maši in ne prejemati zakramentov, če hočejo ostati v službi. Tako je neki osebi iz Clevelanda tožil neki državni uradnik: Sam sebi se zdim kot kak tat, kadar grem pozno zve-čer v cerkev, da morem skrivaj opraviti spoved in se moram tako skrivati, da me policija ne opazi.”	M.
Loramski kotiček
Piše Josephine E.
Dne 2. julija sta
ljudje takoj moža spoznali, da je Amerikanec, ker je bil na-
nram dnicrim nrHičnn nblArpn Pri^ol oo	imela pa sta zato
šni gospodar okajen kot po navadi. Žena je videla in vedela že od preje, da je najboljše, da drži jezik za zobmi in ga tudi je, čeprav težko, saj veste, kako je.
z možem dolg
pomenek drugo jutro. Žena mu je na dolgo in široko dopovedovala, kako strašno škodljiva je pijača za zdravje in kako hudo škoda je tako težko prislužehih dolarjev ki jih zmeče za tisti strup, ki steče po grlu dan za dnem. Možiček je (seveda ves
s J	S	---- X-----■) ) w	i A*.*'***
prarn drugim odlično oblečen. Pričel se je razgovor.
“Vi ste pa Amerikanec, pozna se po vaši obleki. Kako vam ugaja v Jugoslaviji?”
“O, kar lepo je tu, koder sem hodli, vse mi je ugajalo.”
Tu se pa oglasi mlad moški:
‘‘Ali so vam pa tudi pokazali polne ječe zapornikov?”
“To pa ne . .
V tem se je dvignila izmed potnikov neka glava in ostro i , pogledala moža, ki si je upal staviti tako vprašanje Ameri- d1nem‘ Mozicek je	ves
kancu. Ko je ta izstopil v mestu iz vlaka, je videl na lastne skesan Jn Poni-<en poslušal ženi-oči, kako je policijski špijon zagrabil in aretiral neprevidne-' no P11^0, Vldiš, je rekla, vze-ga vprašalca, s katerim sta romala proti ječi . . .
Zdaj je Amerikancu postalo naenkrat vse jasno in Jugoslavije ni več gledal skozi lepa očala. Je pa toliko moža in poštenjaka, da pove resnico, ki jo je sam videl.
Druga oseba pripoveduje: “Ko smo prišli preko meje v Jugoslavijo, sem opazil, da. smo dobili policijsko spremstvo, špijona, ki ni bil dovolj spreten, da bi se bil prikril. Vohuni so vse povsod. Ogledovali smo si neko lepo cerkev.
Euclid, Ohio; po $10.00 Ana šuš-taršič-Rod in ena neimenovana; $7.00 Mrs. Mary Skul, Joliet, lih; po $5.00 Mrs. Andrew Kaluža, Seattle, Wash., in sledeči iz Clevelanda: Mr. Joseph Stamp-fel, Mrs. Mary Kadunc in Mrs. Frances Knaus; $3.00 Mr. in Mrs. Kodrič, Joliet, 111.; po $2.00 Geo. Schmidberger iz Joliet, 111., in sledeči iz Clevelanda oz. Eucli-da: Mrs. Frances Kodrič, Mr. John Jadrich in Mrs. Mariana Knaus; po $1.00 iz Clevelanda oz. Euclida: Antonija Šuštar,
Urška Trtnik, Ivana Dragolik, Mary Meršnik; iz Joliet, 111.: Mary Schmidbreger, Mrs. Josephine Fagarroson, Mrs. Mary Kočevar in Mr. Frank Russ. Posebej moram omeniti Mrs. Blatnik, Mrs. Skul in Mrs. Kadunc, ki so poleg lastnega daru odgovorne tudi za prispevke večine drugih omenjenih darovalcev.
V imenu gospoda župnika in faranov od Sv. Duha se vsem dobrotnikom iskreno zahvalim. Upam, da se bo še kdo kmalu oglasil, tako da bi dosegli vsaj številko sto. Sedajle sredi julija imam priliko poslati preko zanesljive osebe denar do svojega prijatelja v Italiji, on pa bo tam po želji gospoda župnika kupil neke mašne obleke in jih poslal v Jugoslavijo. Kakor hitro bo prva reč dospela k Sv. Duhu, bodo gospod župnik ljudem prebrali imena darovalcev in jih priporočili v hvaležno molitev.
- Tudi jaz se vseh dobrotnikov spominjam vsak dan pri sv. ma-
v •
Sl.
Iskreno vse pozdravlja
Rev. Louis Hribšek.
j K sodobnim svetovnim problemom
Veliki zračni napadi, ki jih je izvedlo letalstvo Združenih narodov v zadnjih tednih na korejskem bojišču, sovdali misliti tudi komunistom. Razgovori o premirju so postali stvarnejši in nekatera poročila iz Panmunjomal govore, da izgledi za premirje 'niso ravno slabi.
V Washingtonu mislijo, da so zadnja bombardiranja komuniste omehčala in da si sedaj v resnici žele premirja. Isti krogi so nadalje mnenja, da so se Kitajci, vojne naveličali in bi radi sklenili premirje, če le ne bi pri tem preveč trpel njihov ugled. Pri tajnih razpovorih o premirju so bili baje rdeči pripravljeni v vprašanju vojnih ujetnikov popustiti glede Severnokorejcev, zahtevajo pa, da se vrnejo vsi ujeti kitajski “prostovoljci”.
Premirje je torej precej verjetno — morda je prav sklenitev! premirja na Koreji korak, ki naj bi ga nameravali storiti Sovjeti v najkrajšem času na področju hladne vojne. Dokler pa do premirja ne pride, je letalstvo Združenih narodov odločeno1 še nadalje “mehčati” komunistično tr doglavost.
dili svet, minil, težišče svobodnega sveta je prešlo iz Evrope V Ameriko. Angleški socialisti soi isicer prepričani, da bodo jeseni zmagali demokrati, vendar jim je ljubše, da je bil imenovan Eisenhower kot če bi bil Taft — to menda za slučaj, če se njihovo prerokovanje ne bi obneslo.
V Franciji so bili Eisenhower-jevega imenovanja veseli posebno vladni krogi, za komuniste ja pa seveda vojni hujskač.
Nemci so prepričani, da bodoj v slučaju republikanske zmage bližje svojemu cilju. Podobna je mišljenje v Italiji.
Moskovski radio sicer ni dal o Eisenhowerjevem imenovanju nobenega komentarja, pač pa je zapisala “Pravda”: “Jasno je, da je Eisenhowerja imenoval težki kapital vzhodnih držav, med tem ko so Tafta podpirale industrijske družbe Srednjega Zahoda, ki niso pod Morganovim vplivom', in neodvisne petrolejske družbe.”
10-km obmejni pas
V smislu sporazuma, ki je bil dosežen ob obisku avstr. zun. ministra dr. Gruberja na Bledu, se bodo pričeli sredi prih. meseca v štajer. letovišču Gleichen-beng razgovori o ureditvi malega obmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo. V zvezi s tem je sedaj štajer. dež. glavar Krainer sporočil, da bo obmejno območje za mali obmejni promet verjetno določeno v globino 10 km in da bo določenih na obmejnem ozemlju na štajer-sko-koroško-jugoslovanski meji okrog 15 prehodov. V desetkilometrsko obmejno območje bosta na Koroškem spadala tudi kraja Labod in Pliberk ter mogoče tudi Beljak.
Vidiš, je mimo, da bi v en škaf natočil vode, v drugega pa “šnopsa,” pa prignal osla zraven. Kaj misliš, kaj bi osel pil? Ali ne vodo? Seveda bi jo, je ponižno odvrnil možiček, zato ker je pač osel, — kar pa jaz nisem^ je še prav po-tihem dodal.
Pozdrave vsem. ki tole bero.
Predno sem vstopil, sem vprašal sorodnika, spremljevalca!' Pozdrave vsem, če ne bi kazalo, da bi duhovniku, ki nam bo razkazal cerkev Pa še drugič kaj!
Prijateljem svetoduške fare
West Haverstraw, N. Y. — Štirje meseci so že potekli, od
potisnil kak dolar v roke. “Bog vari!” Me je posvaril moj spremljevalec.
S tem bi spravil gospoda v policijsko preiskavo ali pa morda celo v zapor”.”
Ko nam je duhovnik razkazal cerkev, sem mu podal v slovo in zahvalo roko. Takoj nato pa je gospod župnik viso-ko dvignil roko in odprto dlan, da je lahko videl v cerkvi
navzoči špijon, da ni ničesar v roki in da mu nisem nič dahi kar sem na tem mestu pozval ro-
0	me je najbolj pretreslo pri obisku domovine. Zanimivo iake iz krške okolice, da kaj pri
1	tn no cmn r.no'riU P:^^____________.•	i. , i	.	,	, .	v ,	.	. _
spevtjo v pomoč cerkvi pri Sv. Duhu nad Krškem. Tisti, ki so se povabilu odzvali, se gotovo v začudenju sprašujejo, zakaj ni nič objave o uspehu — ali neuspehu — naše dejavnosti. Takole je stanje po štirih mesecih:
Jaz sem prejel $92.00. Kolikor mi je znano, ni nihče ničesar pošiljal gospe Kaluža, torej predstavlja ta vsota ves prispevek. Prispevali pa so sledeči: $15.00 ! Mrs. Ana Lim, Carmel, Calif.,
jc t°, da smo opazili špijona, ki nas je spremljal v Jugoslaviji na vlaku, ob vrnitvi tudi na ladji in v pristanišču v New Yorku^ O nas vseh, ki smo obiskali stari kraj, je imela policija točne popise, kaj smo in s kom tu občujemo. V Ameriki imajo titovci tudi svoje ljudi, ki točno poročajo v Jugoslavijo, kaj kdo dela ali govori.
Tudi to so mogli obiskovalci starega kraja ugotoviti, da .se pregledujejo pisma, ki prihajajo iz Amerike, posebno ona, ki so naslovljena na duhovnike. V enem slučaju se je to moglo čisto točno ugotoviti, žal ne smemo imenovati osebe, ki so prizadete. Vse osebe, ki so hotele videti in povedati resnico, povdarjajo, da je v Jugoslaviji in posebno v Sloveniji strahotno jjroganjanje duhovščine, ki jo hočejo komu-jMrs- -^na Lim, Carmel, Calif., n.sti izstradati in ji streti živce z neprestanim šikaniranjem. i^^-OO Mrs. Josephine Blatnik,
Trygve Lie na Dunaju
Dan za tem, ko je odšel D. Acheson, je prispel na Dunaj general na tajnik Organizacije združenih narodov Trygve Lie. Na letališču ga je pozdravil zun. minister Gruber, ki je poudaril, da je to prvič, da pride urad. zastopnik Združenih narodov v državo, ki še ni članica te organizacije. Dragi dan je Trygve Lie obiskla zvez. predsednika Koernerja, kancelarja Figla in njegovega namestnika Schaer-fa, nato pa je odšel v parlament, kjer so bili zbrani poslanci o-beh zbornic, vsa vlada in vsi dež. glavarji, pozneje pa je prišel tja tudi zve-zpi predsednik Koerner. V svojem govoru se je Trygvp Lie na, prej zahvalil avstr. ljudstvu, da kljub mnogim razočaranjem ni izgubilo vere v Združene narode. Poudaril je tudi, da spada Avstrija že zdavnaj v to organizacijo, za kar se je tudi on, četudi doslej brez-uspešno-vedno prizadeval.
Nato je podal Trygve Lie kratko zgodovino dela Organizacije združenih narodov. Njeno dosedanje delo je 'oviralo medsebojno nezaupanje, ki je rodilo novo tekmovanje v oboroževanju med narodu. Načelo Združenih narodov je, da ne sme biti nikdar kaki deželi ali kakemu narodu vsil/jen režim, kakršnega narod ne mara. Samo to more zagotoviti mir in svobodo na svetu.
Obisk Trygve Lie ja v Avstriji je gotovo v zvezi, kako zago-
toviti v tem delu Evrope stalnost miru.
Konec prejšnjega tedna pa je prišel v Avstrijo na obisk bivši predsednik Evropskega sveta Henry Spaak. Tako je bila za par tednov Avstrija odn. Dunaj predmet splošnega zanimanja svetovne politične javnosti.
Incident na avstrijsko — jugoslovanski meji
Na obmejnem. ozemlju pri Iv ju (Eibiswald) na Štajerskem je obmejni stražnik ustrelil domačinko iz Ivja Gabrijelo She-renberger, ker je po jugoslovan. navedbah prešla brez dovoljenja s svojo sestro Erno na jugoslov. ozemlje, na poziv straže pa je zbežala.
ERP razstavni vlak v Celovcu
Te dni je piispel na svoji vožnji po deželah zapad. Evrope iz Trsta na Trbiž vlak, ki ga sestavlja 5 vagonov. Ta vlak, ki je doslej obiskal že 6 držav in si je razstavo v njem ogledalo nad 4 milijone ljudi, so na Trbižu preuredili, pride sedaj v Avstrijo. V petek 18. t.m. bo razstavni vlak na gl. kolodvoru v Celovcu, da si bodo razstavo ogledali Celovčani in bližnja celovška okolica.
Slovenska dekleta v Celovcu
Redki so, ki že vedo,daimajo sloven, dekleta v Celovcu svojo organizacijo. Nujno je bilo potrebno da je prišlo do tega. Kdor pozna mestno življenje dobro ve, kolikšne nevarnosti groze dekletom od vseh strani. Sloven dekliška organizacija v Celovcu hoče biti zlasti v dveh pogledih v pomoč dekletom: v versko-nravnem in v narodnem, oboje je važno, posebno še prvo, Da bi bile kar se da trdne, so opravile 3. in 4. t.m. v sloven, cerkvi v Priesterhausgasse svojo prvo duhovno obnovo. — Ob tej priliki bi prosili sloven. Cleveland. dekliško organizacijo, da se s sestrami v Celovcu poveže v močno sloven, katol. dekliško skupnost.
Evropa se je, kot smo že zadnjič zapisali, globoko oddahnila, ko je zvedela, da je bil imenovan gen. Eisenhower za republikanskega predsedniškega kandidata.
Angleži so prepričani, da se A-merika sedaj ne bo potegnila v izolacionizem, pa naj bo že novi predsednik republikanec ali demokrat. Londonski “Times” je zapisal: “Sedaj je gotovo, da široka reka ameriškega vodstva sveta ne bo spremenila smeri ali pa se posušila”. Te besede kažejo tudi, da se Angleži dobro zavedajo, da je čas, ko so oni vo-
sveta,” je v Jugoslaviji zaprtih in deportirnaih duhovnikov in redovnikov 1.945, med njimi 2 škofa, medtem ko je kakih 400 duhovnikov odšlo prostovoljno v izgnanstvo. Kakor, kaže ta statistika, piše Fischer, Jugoslavija prav nič ne zaostaja, kar se tiče preganjanja katol. duhovščine, za drugimi komunističnimi državami, ampak mnoge celo prekaša.
Srečni smo
“Jugoslavija prav nič ne * zaostaja ..
Po podatkih, ki jih navaja Hermann Fischer v svoji knjigi “Več duhovnikov za zveličanje
Wallingford, Conn. — Prav prisrčno se zahvaljujemo za številke, ki ste nam jih brezplačno pošiljali in oprostite, da šele danes pošiljamo naročnino. Zelo smo veseli, da lahko tako daleč od doma čitamo slovenski časopis. Z njim smo zelo zadovoljni, saj človek vse lažje prenaša in trpi, če čuje, ali bere zopet kako slovensko besedo. Mi smo namreč v tej okolici edina slovenska, družina in nam je bilo v začetku zelo težko, posebno še, ker nismo obvladali angleškega jezika. No, sedaj smo se hvala B'ogu kraju in ljudem pri vadili in smo srečni, da smo prispeli sem čez, kjer lahko v miru živimo.
Vsak dan težko čakamo časopisa in ga z velikim zanimanjem prečitamo. Marsikaj nas spominja in opominja na lepe pretekle čase doma, v lepi beli Ljubljani in v naši mili Sloveniji sploh. Kdo ve, če se bomo lahko še kdaj tja vrnili? Tolaži nas eno. Ostal nam je naš materni jezik, ki ga ne smemo pozabiti, še manj zatajiti. Zelo smo srečni, ko vidimo iz časopisa, da živi tu še toliko Slovencev, ki se trudijo za ohranitev slovenske besede, za nas v tujini izgubljene dvakrat sladke in mile.
Da bi le lahko čitali v naši Ameriški Domovini še veliko lepih in zanimivih člankov, potem bomo po vsem prestanem trpljenju spet oživili in gledali bolj korajžno v bodočnost.
Bog živi vse Slovence!
Družina Kremžar.
Zdi se, da Tito nima doma dovolj skrbi, ker Se je začel ume-šavati celo v veliko politiko. Po poročilih iz Washingtona in prestolnic Zahodne Evrope poskušajo namreč jugoslovanski komunisti ustvariti nevtralni blok azijskih držav. Te države naj bi bile pripravljene prejemati ameriško gospodarsko ali tudi vojaško pomoč, toda brez vsakih obveznosti od svoje strani. Pri organizaciji takega bloka sta posebno delavna dr. Jože Vilfan, jugoslovanski poslanik v Indiji, (primorski Slovenec) in pa bosanski musliman Šerif Še-hovič, jugoslovanski poslanik v Teheranu, prestolnici Perzije (Irana). To delovanje titovske diplomacije je vsekakor zelo zanimivo in bo menda lahkovernim zapadnjakom, ki upajo na Titovo pomoč v slučaju vojne, le odprlo oči. Posebno našim a-meriškim državnikom bi bilo zelo priporočljivo to delovanje titovcev dobro pretehtati, preden jim pošljejo nove količine o-rožja in gospodarske pomoči. Ob tej priložnosti je treba ponovno pribiti, da Titu ni veliko mar za dobrobit jugoslovanskih narodov, niti se ne meni veliko za obljube, ki jih je hal zapadnjakom, njegova edina želja je — zmaga komunizma v svetu. Kdor tega še danes ni megel uvideti, je v resnici slep ali pa hodi po svetu z zavezanimi očmi.
V Franciji se je politična sredina v zadnjih mesecih precej okrepila in Pinay, izleda, sedi kar trdno v sedlu. Odločen nastop vlade ob prihodu gen. Ridgwaya v Pariz je oslabil moč komunistične stranke. Njenemu pozivu k generalnemu štrajku se je odzvalo silno malo delavstva, tako da ni bilo skoraj nikjer nobenega zastoja. Tajnika komunistične stranke Duc-losa je morala sicer oblast na osnovi odločitve sodišča izpustiti, toda s tem še ni konec vseh u-krepov proti stranki sami.
Ni pa se zmanjšala nevarnost samo na levi, ampak tudi na desni. De Gaulle, čigar pristaši so predstavljali najmočnejšo skupino v francoskem parlamentu, je poskušal utrditi v stranki disciplino, da bi na ta način lažje vodil borbo za postavljene cilje. Zahteval je od vseh svojih poslancev, da v parlamentu e-notno glasujejo v smislu sklepa vodstva stranke. Pri tem je naletel na odpor in blizu 40 poslancev se je temu uprlo in u-stanovilo svojo lastno neodvisno skupino, ki bo v bodoče nastopala in glasovala neodvisno od De Gaulle, čeprav se ni odrekla programu njegove stranke. Razlika tofej ni načelna, ampak le taktična. Poslanci so se naveličali De Gaulleove zahteve: vse ali nič. V bodoče bodo nemara podpirali sredinsko, malo na desno usmerjeno Pinayevo vlado.
" IMaiiKA DQM0V1NA, JULY 22, 1952
QlZom
//ft
/Iiiieri$k/i Domovi na
/i-m/i< e r i c/i-m—h o jvi e-
AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
Batawa potrebuje slovensko društvo
Batawa, Ont. 13. julija. — Iz nekaterih krajev kar ni nič dopisov. Ko sem dobil letošnje “u-kance”, sem tuhtal, kako naj jih porabim. O Batawi pripovedujejo, da je nekak letoviški kraj. Tako sem jo potegnil tja, neko-Bko na oddih in nekoliko zaradi novic. Ko sem se znašel v Batawi in ogledoval hiše, da bi zavohal kaj slovenskega, me je opazil možakar s pipo v ušfih in nie pobaral, kaj iščem. Hitro sem mu dopovedal. Spoznala sva, da sva oba Slovenca in da Je meni ime Janez, njemu pa Miha. Ko sem se s stricem Mihom dodobra seznanil, sem ga prosil za “intervju”. Stric Miha me je debelo pogledal, dejal, da ne obvlada še povsem dobro angleščine in da naj mu kar po kranjsko povem, kaj mi manjka. Razložil sem mu, da bi rad kaj novic za časopis. Tako sva imela s Bricem Mihom intervju. Iz Ba-tawe že dolgo ni bilo ničesar, slišati. Interview je bil dolg, ob kiatkem pa bi bile batawske novice te-le (kakor mi jih je povedal stric Miha):
Lansko leto smo dobili v Batawi novo šolo. Ni slovenska, je Pa katoliška in edina v naši va-si- Z božjo pomočjo in vztraj-nostjo je dosegel dozidavo te zgradbe g. župnik Gaborik. To-a tudi Slovenci sem pa tja kaj malega napravimo, čeprav kasno, Vam lahko sporočim, da smo imeli za Miklavža opereto, seveda ne celo, ker ni bilo dovolj igralcev. Rogačev je bilo veliko, manjkalo je pa angeljčkov. O-hisk je bil lep in tudi tujci so imeli način našega Miklavževa-^Ja radi. — Na Štefanovo smo' imeli družabni večer, pri kate-rfm so prišli na račun predvsem iisti, ki radi podplate tjgajo. V P°stu pa smo imeli mir. — Pred dikonočjo nas je obiskal č. g. Casl iz Toronta. Opominjal nas |° v domačem jeziku in vse ikoš-rune je malo pocukal za volno, meli srno birmo.”
Kaj pa v drugih katoliških 0rganizacijah kaj sodelujete?” Sem vprašal strica Miho.
.	h*3- Nekatere žene sodeluj e-
Pri C. W. L. in drugi spet pri ' T. A. (Parents-Teachers Ass.) ^cndar bi bilo razveseljivo, če v, hdo sodelovanje tesnejše in številnejše.”
Trav, da sva prigia do te toč-G- Slovencev tu v Batawi ni V.elik_°» a dovolj, da bi si organi-2lrali slovensko katoliško pros-Vetno društvo. To bi bilo zelo po-rebno. živimo v okolju, ki je ^Se Prej ko krščansko. S pomoč-• ° društva, v katerem bi gojili i ^klturo, slovenstvo i katolištvo, 1 se laže zoperstavljali slabemu vPhvu okobce. Obujamo spo-kako je bilo nekoč, sič pa
ne ukrenemo o tem, kar je zdaj Zavesti bi se morali, da živimo v slabi okolici. Če ne bomo obdelovali, jeseni ne bomo želi. Čez leta si bomo morda očitali, da nismo storili potrebnega bodisi za ohranitev svoje vere, kulture in drugega, s čemer smo se zmerom radi ponašali. Gregorčič je zapisal: ‘Ne kar mora, kar more, to mož je storiti dolžan.’ To je zapisal Gregorčič vsem Slovencem.
Pevci radi pojo. Batawski pevci so bili včasih znani pod imenom “slavčki”. Tudi zdaj godovi ne minevajo brez njih, v cerkvi pojo na čast Bogu in na svatbah blizu in daleč sejejo s svojo pesmijo dobro voljo. Telovadci so pridni. Ker sem že v letih, se posebno rad ozrem po naši krepki mladini in se hkrati spomnim na daljne čase, ko sem tudi jaz nastopal na fantovskih taborih doma”.
“Kaj pa ženijo se kaj, ženijo, stric Miha?” sem bil radoveden. Stric se je hudomušno nasmehnil, pritegnil dim in počakal. Dejal je, da je zmerom kak krst in da je to pozdrava vredno, ženitev pa da zadnje čase ni, da pa! bodo, če marnje, ki krožijo o-krog, kaj držijo. Smrt ne hodi v goste med naše Batawčane.
“In kaj pa Rankovičev poziv v Jugoslaviji, da naj se begunci mirno vrpejo? Se v Batawi kdo odpravlja v stari kraj?” sem vprašal.
“Pišejo, da, iz več krajev, da so že po večkrat prišli na domove beguncev OZNovci in obljubljali beguncem prosto vožnjo, delo itd. Saj veste, kaj vse obljubljajo. Z zastonjskim voznim listkom bi se človek torej lahko mimo cerkve pripeljal v raj.”
Tudi se je stric Miha resno obregnil ob revijo LIFE, ki je pred nedavnim prinašala odlomke iz Titovega življenjepisa. Dejal je, da bi morali zlasti tisti naši inteligentje, ki jim gre angleščina zgledno izpod peresa, s pismi preplaviti uredništvo revije LIFE v znak protesta. — Slovenci da niso kaj prida za tako protestiranje. Če bi se zgodilo kaj podobnega pri LitvaiJ-cih ali Poljakih, bi protest mnogo bolje uspel.
“Če ne bomo praktični, a hkrati zavedni Slovenci in dobri katoličani, bo naša življenjska pot v tujini pot, ki bo peljala mimo cilja”, je zaključil stric Miha svoj “interwju”.
RAZSTAVA MLADINSKE UMETNOSTI
Toronto. — Ob priliki zasedanja konferenc mednarodne organizacije Rdečega križa se bo vršila 24. julija v torontskem hotelu Royal York tudi mladinska
Važno sporočilo našim odjemalcem

v Jugoslaviji nam sporočite, Mi Vam bomo dali vsa po-
u . Z ozirom na nove carinske predpise N1* želite poslati svojim v starem kraju. . lret>na navodila in blago po najnižjih cenah.
. Za naglo odpošiljatev se briga naša pisarna v Ljubljani!
ZDRAVILA POŠILJAMO VEDNO PO ZRAČNI POŠTI! STREPTOMYCIN: 10 gr $6.75 — 20 gr $13.25 — 50 gr $31.00 P.A.S.: 500 tablet $11.75 — 10CO tablet $22.50 PENICILLIN: 3 mil. enot $5.00
Za vsa ostala zdravila in za RIMIFON zahtevajte našo ponudbo.
„ . Pošiljamo tudi Vaše lastne pakete, če jih pošljete ali prinesete v nase skladišče.
Pošiljajte z zaupanjem Vaša naročila, čeke ali denarne nakaznice
na:

27-18 •
express trading corp
40th Ave.
Tel. ST 6-9083
Long Island City 1, N. Y.
umetnostna razstava, na kateri bodo zastopani s svojimi umetniškimi deli otroci in mladina iz številnih držav po svetu. Organizacija Rdečega križa je organizirala to razstavo kot dokaz za obče razufnevanje med narodi. Mladina iz Kitajske in Rusije ne bo sodelovala, pač pa bodo na razstavi umetnine otrok iz Ju goslavije in Poljske.
Po viharni republikanski konvenciji v Chicagu se je premagani kandidat Robert Taft 13. julija pripeljal v privatnem letalu na letovanje v Quebec. Taftovaj počitniška rezidenca v Pointe-au-Pic je preteklega 26. aprila pogorela, zato se je zdaj nastanil v stanovanju svojega strica. S svojo družino misli ostati senator Taft v Quebecu do praznika Labor Day, 2. septembra.
* • *
Z olimpijskih iger v mestu Helsinki na Finskem bo poročalo novice o športnih uspehih nič manj kot 1850 novinarjev in radijskih napovedovalcev. Tisoč dvesto teh novičarjev je prispelo iz dežel izven Evrope.
* * *
Ruska športna delegacija za olimpijske igre v Helsinkih je ponudila Kanadčanom pomoč: ko so Rusi slišali, da so se Kanadčanom pokvarili čolni, na katerih so se imeli udeležiti veslaških tekem, so izrazili sožalje in dejali, da bi radi storili vse, kar bo v njih moči, da bi jim nadomestili ali popravili tekmovalne čolne. Kanadčani so se svojim mejašem za ponudbo iskreno zahvalili, sprejeli je pa niso.
* * *
Preiskava ozadja nedavnega upora umobolnih v Guelphu je dognala, da bolniki niso imeli nikakega vzroka za pobuno, zato bodo 121 umobolnih, ki so baje organizirali in vodili upor na
različne načine kaznovali.
• * *
Liberalni voditelj v Quebecu Marler je po volitvah izrazil u-panje, da bo predsednik Duples-sis držal besedo in mu poslal en dolar, ki ga je izgubil pri stavi z Marlerjem; stavit sta šla, kdo od obeh bo imel v svojem volilnem okraju več glasov..
OBETA SE DOBRA PŠENIČNA LETINA
Ottawa. — Iz zveznega statističnega urada poročajo, da so se vremenske prilike v kanadskih prerijskih provincah obrnile žitnim in drugim posevkom y prid in da so izgledi za žitno letino v Saskatchewanu, Manito-bi in delih Alberte zelo dobri in ponekod celo odlični. Poročila navajajo, da je nevarnost mrčesa manjša, kakor je izgledala pred nekaj tedni in da tudi nedavna toča, ki je razsajala v nekaterih delih prerijskih'provinc, ni prizadejala občutne škode. —• Potrebno je samo še nekaj dobrega dežja za opačenje žitnih stebel, potem pa lahko pričakujemo boljšo letino, kakor smo jo imeli pretekli dve leti, pravi poročilo.
Arheološka izkopavanja pri Midlandu
Razvaline davnih naselbin, ki jih odkrivajo na zapuščenem pašniku, so najverjetneje ostanki cerkve, kjer se je pred več ko tristo leti odigralo eno najbolj dramatičnih po glavij kanadske zgodovine.
Zmaga nacionalistov pri volitvah v Quebecu
Quebec. — Quebeška Union Nationale je odnesla pri zadnjih letos, provincijalnih volitvah v tej provinci ponovno zmago in hkrati izvolila svojega voditelja M. Duplessis v tretje za pokrajinskega predsednika. Union Nationale si je izbojevala v quebe-škem parlamentu 67 sedežev, liberalci 23, neodvisni in dvomljivi pa po enega.
Midland, Ont. — Predstojnik ■starinoslovskega oddelka za indijansko arheologijo z University of Western Ontario v London, Ont. se nahaja s svojimi študenti v okolici zgodovinskega kraja Midland, v katerega okolici izkopavajo ostanke nekdanje naselbine, o kateri menijo, da je bila kraj pokolja katoliških misijonarjev 1. 1649.
O sledovih in razvalinah, ki so jih pred kratkim odkrili na nekem kravjem pašniku pravijo, da so ostanki cerkve, v kateri sta jezuitska misijonarja Brebeuf in Lalemant darovala sveto mašo medtem ko so Indijanci plemena Iroquois napadli naselbino, jo po krvavem in bliskovitem boju zavzeli in med drugimi ujeli misijonarje, katere so krstili z vrelo vodo in jih potem žive spekli. Kraj najdbe se nahaja kake tri milje proč od cerkve v Midlandu, ki je znana božja pot in v kateri stoje oltarji v čast pobitim misijonarjem ki jih je Cerkev prištela med svoje mučeniške svetnike.
Starinoslovec W. Jury, ki izkopavanja nadzira in vodi, pravi, da se je nahajala na mestu sedaj odkritih ostankov naselbina St. Louis, v kateri so živeli Indijanci plemena Iroquois, ki so se tedaj stalno bojevali s Huronci, so marca meseca 1. 1649 napadli huronsko naselbino, potolkli v boju mnogo svojih sobratov, veliko pa so jih ujeli živih. Te ujetnike so potem skupaj s katoliškimi misijonarji odvedli proti naselbini St. Ignace in jih tam na različne načine pobili.
Arheološka izkopavanja, ki jih vodi in omogoča univerza v London, Ont., se vrše zdaj že tretje leto. Sprva so zasledili močne ostanke lesene ograje, ki je bila brez dvoma postavljena okrog vse naselbine. Tudi so našli sledove temeljev večjega števila indijanskih koč. Pred dnevi pa so zasledili ostanke zgradbe, ki je morala biti dolga kakih dvajset široka pa okrog deset metrov. Na jugovzhodnem koncu so izkopali raztresen gramoz, kar prepričuje arheologe o tem, da je morala biti zgradba, ki je na tem mestu stala, tedanja cerkev in da je služila gramozna podloga za temelj oltarju. Gramoza niso našli sicer nikoder drugod. Nadaljnje ugotovitve, ki podpirajo mnenje arheologov, da je tukaj stala zgodovinska misijonarska cerkev, so pomanjkanje sledov kakaršnihkoli kuhinjskih naprav ali orodja.
Tudi poldrug meter širok prag, ki je ne samo nenavaden ampak tuj vsem indijanskim kočam iz tedanjega časa, podpira to verjetnost. Najmočnejši dokaz za verjetnost, da je tukaj stala omenjena cerkev pa so našli prav na tem mestu še lani. To je bil železen križec zelo značilne oblike, kakršne so v tedanjih časih nosili jezuiti. Prav lahko da je bil enega pobitih misijonarjev. Ta križec se nahaja v tukajšnji mu-
Po poročilu, ki ga je prinesel St. Thomas Times-Journal, se vrše starinoslovska izkopavanja tudi v dveh drugih krajih. Sta-rinoslovski oddelek torontskega muzeja se je lotil izkopavanj v okolici jezer Rice in Simcoe. Sledovi nekdanjih indijanskih bivališč na teh krajih obljubljajo va-jžne najdbe zlasti ker tod pravzaprav doslej še nobeden ni izkopaval.
Naši starinoslovci, ki odkrivajo pri teh izkopavanjih zgodnjo zgodovino naše dežele, so trdno prepričani, da se ta podjetja nikakor ne morejo meriti v blišču in pričakovanju z nekdanjimi izkopavanji v Egiptu, na Kreti, v Grčiji ali na polotoku Yucatan v Srednji Ameriki. Ne pričakujejo, da bodo izkopali kake bajne zaklade ali zlate čašp. Sicer pa So za zgodovino take najdbe mnogokrat manj dragocene kakor pa recimo kos egipčanskega papirusa, ki je ponavadi povedal mnogo več ko cela zbirka pozlačene posode. Tako so tudi kanadski starinoslovci prepričani, da utegnejo najti nekaj, kar bo pripomoglo k jasnejšemu pogledu na številna temna poglavja iz preteklosti te celine in prebivalstva, ki je na njem živelo, preden se je tukaj naselil beli človek.
Piknik slovenskih telovadcev v Beamsville
Slovensko telovadno društvo iz Toronta bo priredilo v nedeljo 27. julija popoldne na farmi g. Mulca v Beamsville svoj piknik. Hkrati bo isto popoldne na Mul-čevi farmi telovadno tekmovanje slovenskih telovadcev na krogih, drogu in na konju. Tekmovali bodo tudi v prostih vajah. Pred tekmovalnim nastopom kakor tudi po koncu tekmovanja bo ples. Igrali bodo bratje žužek iz Beamsville. Hladnih pijač in jestvin bo na razpolago dovolj za vse. Za goste iz Toronta bo vozil ta dan v Beamsville poseben avtobus. Predstavniki telovadnega društva se trudijo, da bo tekmovanje filmano, kar bo v lep spomin za vsakogar in hkrati lep dokument za športno in društveno udejstvovanje Slovencev v Kanadi. Vsi ste prisrčno vabljeni.
Z bratskim pozdravom Frank Grmek,
predstavnik Telovadnega društva Slovencev v Torontu.
P. S. Uredništvo Kanadske A-meriške Domovine je prejelo zakasnelo naznanilo, da se telovadno tekmovanje slovenskih športnikov v Torontu kakor je bilo napovedano in objavljeno v kanadski prilogi tega lista z dne 8. julija letos, ni vršilo. Tekmovanje se je imelo vršiti v Masa-rykovem domu v Torontu dne 19. julija. Preklic je dospel na uredništvo prepozno, da bi ga utegnili pravočasno objaviti.
LEPOTICA JE OBISKALA SVOJE ROJAKE V KANADI
Port Arthur, Ont. — Sredi tega meseca je obiskala Port Arthur, naj večjo kolonijo finskih priseljencev v Kanadi osemnajstletna finska lepotica gdč. Armi Helena Kuusela, deklica, ki so jo pred nedavnim v Kaliforniji okronali za naj lepšo žensko sveta.
Gdč. Kuusela, ki ima v Port Arthurju svojega strica in svojo .teto, je povedala, da so jo spravile zamotane ceremonije lepotnega natečaja v Kaliforniji nekoliko iz tira, da pa se počuti v Port Arthurju kakor doma na Finskem. Njena mati je nekoč živela v Kanadi, a se je vrnila v gtari kraj, preden se ji je rodila njena lepa hčerka.
Svetovna kraljica lepote je odpotovala iz Kanade preko U. S. A. nazaj na Finsko, koder bodo njen zmagoviti prihod proslavljali skupaj z 25. svetovnimi olimpijskimi igrami.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Prazna, na 1259 E. 58 St., 7 sob in kopalnica za 1 družino. Velika klet, funiez, tri garaže. Jako čista. Se lahko takoj vselite. Cena $8600. Malo plačilo takoj.
B. J. Hribar
GL 1-2500	GL 1-9545
(142)
Olimpijada: Kanadski uspeh v košarki
Helsinki, Finska. — Pretekli četrtek je izbojevalo kanadsko moštvo za košarko svojo tretjo zapovrstno zmago v košarki in si tako zagotovilo svoj nastop med moštvi zmagovitih narodov v tej panogi, ki bodo ta in prihodnji teden tekmovali za svetovno prvenstvo košarke. V svojih. dosedanjih treh tekmah je igrala Kanada z Italijo, Romunijo in Egiptom. Ta moštva sp avtomatično odpadla iz seznama za končno tekmovanje.
Zamotavanje preprostih stvari
Ottawa. — Nova določila naše zvezne vlade o hrani in zdravilih vedo povedati, da beseda kruh ni tako preprosta, kakor bi si kdo mislil. V Kanadi bo zdaj zakonito prodajati dvanajst vrst kruha, ki ima vsak svoje posebno ime. V dobrih starih časih so pekli kruh iz moke. Danes, ko je moke, izgleda, preveč in se ljudje preobjedajo vseh stvari, je treba dodajati v moko številne druge stvari, ki bogve ali kaj pomagajo k boljši užitnosti, re-dilnosti ali zdravosti kruha.
Najdaljša definicija, ki jo izražajo nova kanadska določila za peko kruha je definicija belega kruha. Moka, voda in kvas še daleč ne zadovoljujejo pojm belega kruha. Definicija navaja točno sedemnajst dodatnih stvari, ki da jih ima vsebovati bel kruh.
Mlečni kruh, ki zdaj uradno še ni v prodaji po Kanadi, imenujejo “enriched white bread” in ima biti zgneten iz približno naslednjih reči: moke, vsaj dva odstotka mlečnih maščob, ne manj kot 1.1 miligrama snovi z imenom “thiamin,” ne manj kot 0.8 miligrama in ne več ko 1.8 miligrama riboflavina, ne manj ko 10 in ne več ko 15 miligramov nia-cina ali niacinamida in od 8 do 12.5 mg železa. . .
zejski zbirki Huronia House, zkopanine', ki so jih nabrali
jasno dokazujejo, da so huronskega porekla, ko so bili Huronci na višku svojih veščin in ko so se na izdelanih predmetih že začeli kazati francoski vpljivi. Večino izkopanih predmetov, blizu deset tisoč po številu, bodo prepeljali v starinoslov-ske laboratorije univerze v London, Ont. v nadaljnji študij.
Cepivo proti poliu?
Toronto. — Iz torontske otroške bolnice prihaja vesela vest o upanju, da je dr. Andrew Rhodes na, zanesljivi poti k odkritju zdravila proti bolezni polio. • Zdravnik se že dlje časa bavi gojenjem nekega posebnega virusa, ki naj bi človeka, kateremu bodo te viruse vbrizgali v telo, naredili neoboljivega za to bolezen. če bo postalo odkritje resnica, bo to eno največjih odkritij v medicini zadnjega časa.
Ženske dobijo delo
ženska dobi delo
Luccioni’s Restaurant na 4213 Euclid Ave. išče žensko, ki bi bi* la pripravljena vršiti splošna dela v kuhinji in čistiti. V poštev pridejo samo one, ki nameravajo delo opravljati stalno. Šest dni na teden od 8. ure zjutraj do 4. popoldne. Nedelja prosta! Hrana in plača po dogovoru. Oglasite se osebno po 11. uri dopoldne.	(x)
Prodam zemljo v Prekmurju
En oral prvovrstne zemlje na Gornji Bistrici, Prekmurje, po najnižji dnevni ceni. Pišite na BOX N. RR 5, Hamilton, Ontario, Canada.	(144)
Naprodaj
Tehtnica za dojenčke, skoro nova, tudi kopalnica in visoki otroški stol po zmerni ceni. Proda se tudi vinska preša in mlin. Pokličite HE 1-2783.
— (143)
Iščejo stanovanje
Vdova pa odrasla hči zaposlena in ena 12 let bi radi 4 do 5 sob v Cnllinwoodski naselbini v bližini Waterloo Rd. Naslov se; pusti v uredništvu.
— (143)
Hiša naprodaj
Lastnik proda hišo v Euclidu blizu E. 185 St. za zmerno ceno, prilična za večjo družino in je vse v najboljšem stanju. Pokličite IV 1-0992.	—(143)
Hiše naprodaj
V bližini E. 222 St. je naprodaj ljubka 4 in pol sobna hiša z jekleno opremo kuhinje, vrh lijaka je izdelan iz nerjavečega jekla, tla v kleti so pokrita z glinastimi ploščicami. Lijak tudi v kleti. Na zadnji strani ima hiša preddverje ali “porč.” Vsa vodovodna napeljava iz bakra, nova “Bryant” plinski furnez, zimska okna in
mreže, garaža in dovoz.
*
Na Arcade Ave. in E. 156 St. je naprodaj šestsobna hiša z jedilnico in dnevno sobo, s popolnoma s ploščicami obloženo kuhinjo, novim “Geneva” lijakom in omaro, z 2 spalnicama, z glinastimi ploščicami obloženo kopalnico v pritličju. Zgoraj je izdelana enaj soba. Pri hiši je garaža za dva avtomobila, cementni dovoz, kurjava na plin, veliko zemljišče z lepim vrtom, kjer raste trta in sadno drevje.
Kovač Realty
960 E. 185 St. KE 1-5030
(145)
Hiše naprodaj
N Na Cornelia Ave. za 2 družini 4-4, podi iz trdega lesa, furnez. Cena $9800:
Blizu cerkve Marije Vnebo-vzete za 2 družini, 4-4, ena soba zgotovljena na 3. nadstropju. V prvovrstnem stanju. Cena zmerna. Gospodar odpotuje iz mesta. „
Jos. Globokar
986 E. 74 St.	HE 1-6607
(jul.22,23,25)
MALI OGLASI
Pripravno za samca
V najem se odda opremljena soba s kuhinjo in kopalnico. Vprašajte na 1419 E. 52 St.	■	(143)
Izgubljene stvari
Na KSKJ farmi ali pa na E. 160 St., in Saranac Rd., je bila 13. julija izgubljena moška Gruen ura in srebrni rožni venec v “platinum case.” Pošten najditelj je prošen, da pokliče UT 1-1910.
Hiša naprodaj
Na 18604 Woodrow Ave., blizu E. 185 St. in Neff Rd., je naprodaj nova hiša s 4 spalnicami, veliko kuhinjo, z glinastimi ploščami obloženo kopalnico, razdeljeno kletjo in gretjem. na plin. Izvrstna priložnost !
Vera L. Sulak, Realtor
764 E. 185 St. IV 1-3413 Odprto ob torkih, sredah, četrtkih in petkih zvečer od 6. do 9. ure.	(143)
Stanovanje
Zaposlen zakonski par ali 2 pošteni dekleti dobijo spalno sobo in druge privilegije. Si lahko tudi kuhajo. Tudi garaža na razpolago. Pokličite MU 1-0089.	(144)
Nujno!
Družina z dvema otrokoma nujno rabi stanovanje. Kličite UT 1-8290! Mirni ljudje, priporočila na razpolago!
(145)
«
HENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
“To ga je treba zalivati! Vina!” je vpila šlahta.
“Kako pa!” je odgovoril gospod Zagloba in vesel da je našel hvaležnih poslušalcev, jim pripovedoval o pridobitvi prapora pod Konstantinovom; oni pa so poslušali z odprtimi usti, včasih mrmrali, ko je, slaveč lastno hrabrost, preveč smešil njihovo neizkušenost, ali mu zopet opraščali in pili vsak dan v drugem stanu.
V Zbaražu so se torej zabavali veselo in hrupno, da so se stari Zacvilihovski in drugi resnejši gospodje čudili, da knez tako dolgo dovoljuje take zabave. On pa je sedel v svojem stanu — videlo se je, da je nalašč popustil vojaštvu, da se naužije pred novimi boji vsega dobrega. Vtem je prišel Skrzetu-ski in takoj padel kakor v vrtinec, kakor v kak krop. Tudi on je hotel pokusiti počitek v krogu svcjih tovarišev, ali še bolj se mu je hotelo iti v Bar k ljubljeni deklici in v njenem sladkem objemu pozabiti vse davne grozote, ves strah in vse muke. Zatorei se je brez odloga napotil h knezu, da bi mu poročal o pohodu pod Zaslav in ga prosil dovoljenja za potovanje.
Kneza je našel izpremenjenega, da ga ni bno skoro spoznati. Uzrši ga, se je kar prestrašil in se v duhu vprašal: “Ali je to tisti vojvoda, ki sem ga videl pod Mahnuvko in Kontantinovom?” Saj je pred njim stal človek, u-pognjen pod bremenom skrbi, z upadlimi očmi in s sesušenimi ustnicami, kakor bi ga mučila kaka notranja bolezen. Na vprašanje, ali je zdrav, je odgovoril kratko in suho, da je zdrav, vitez pa se ni upal dalje izpraševati. Ko je torej podal svoje poročilo, ga je začel takoj prositi, da bi mu dovolil, da bi smel prapor za dva meseca zapustiti, dokler se ne oženi in žene ne odvede v Skrzetu-šev.
Knez pa. nato, kakor bi se zbudil iz spanja. Navadna njegova dobrota se je razlila po oblačnem obrazu in, pritisnivši k sebi gospoda Skrzetuskega, je rekel:
“Konec je torej tvoje muke. Idi, idi. Bog naj te blagoslovi. Sam bi hotel biti na tvoji sva-tovščini, ker sem to dolžan i Kurčevičevni, kot hčerki Va-sila, in tebi kot prijatelju, toda I v teh časih mi ni mogoče oditi. Kdaj hočeš potovati?”
“Vaša knežja milost — če mogoče, še danes!”
“Torej pojdi jutri! Ne moreš
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd. - IV 1-3100
ZULICH
INSURANCE AGENCY FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo
IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio KE 1-0034
P
sam potovati. Dam ti tristo Vi-eršulovih Talarjev, da bi jo varno odpeljal. Z njimi najprej dospeš tja, a potrebni ti bodo, ker se tam vlačijo kupi razbojništva. Dam ti tudi list za gospoda Andreja Potockega. A preden ga napišem, predem pridejo Tatarji, preden se ti odpraviš, se nagne večer na jutro.” “Kakor vaša knežja milost u-kaže. Ali drznem se še prositi, da bi mogla iti z menoj i Volo-dijovsk; in Podbipieta.”
“Dobro. Pridi še jutri po slovo in blagoslov. Hotel bi tudi i tvoji knežnji poslati kak spominek. Čestita je to kri. Bodita srečna, ker sta drug drugega vredna!”
Vitez je že klečal in objemal kolena ljubljenega vojskovodje, kateri je še nekolikokrat ponovil:
“Naj ti da Bog srečo! Naj ti da Bog srečo! No, pridi še jutri!”
Toda se ni dvignil in ni odšel, kakor bi hotel še nekaj prositi, naposled je izpregovoril:
“Vaša knež.a milost!”
“I kaj mi še poveš?” je vprašal ljubeznivo knez.
“Vaša knežja milost, oprosti mojo drznost, toda . . meni se trga srce in vsled velike žalosti mi prihaja drznost: Kaj je vaši knežji milosti'! Ali vas skrbi tero ali bolezen?”
Knez mu je položil roko na glavo:
“Ti tega ne moreš vedeti!” je rekel s sladkim glasom. “Pridi še jutri!”
Gospod Skrzetuski je vstal in odšel s stisnjenim srcem.
Zvečer je prišel v njegov stan stari Zacvilihovski, a z njim mali Volodijovski, gospod Longinus Podbipieta in gospod Zagloba. Sedli so za mizo, a vtem je vstopil Rzedzian, noseč jedil in sodček.
“V ime Očeta in Sina!” je zavpil gospod Zagloba. ‘Kakor vidim, gospod, ti je dečko vstal od smrti!”
Rzedzian se mu je približal in ga objel za kolena.
“Nisem vstal od smrti, da pa nisem umrl, se imam zahvaliti gospodu, ki me je rešil.”
In gospod Skrzetuski na to:
“In stopil je potem k Bohu-nu v službo.”
“Torej bo imel v peklu pokrovitelja,” je rekel gospod Zagloba. Obrnivši se K Rzedzianu: “V tej službi tam’ nisi užival veselja; na, cekin v tolažbo!”
“Zahvalim pokorno, gospoda,” je rekel Rzedzian.
“On!” je zaklical gospod Skrzetuski, “to ti je navihanec. Od Kozakov je kupoval plen, a kar ga ima, bi ga midva skupaj ne odkupila, č3 bi tudi ti, gospod, vsa svoja posestva v Turkih prodal.”
“Torej taka je?” je rekel gospod Zagloba. “Obdrži si moj cekin in rasti, gubo drevesce, če se že ne podaš za božjo muko, boš vsaj goden za vešala. Temu dečku gleda dobrota iz oči. “Tu ga je prijel gospod Zagloba za uho, ga lahko natezal in govoril dalje. Taz ljubim navihance m prerokujem ti, da postaneš človek, če ne ostaneš ži-vinče. I kako se me kaj spominja tam tvoj gospod, Bohun?
J Kaj?”
In Rzedzian se je nasmehljal, ker so mu laskale te besede in prijaznost — ter odgovoril:
“O moj gospod, če se on spomni gospoda, tedaj kar iskre kreše z zobmi.”
“Poberi se k vragu!” je zavpil z naglo jezo Zagloba. “Kaj mi boš tu čenčal!”
AMERIŠKA DOMOYINA, JULY 22, 1952
Rzedzian je odšel —■ oni pa so se 'začeli pogovarjati o fjufim-šnjem potovanju in o neizmerni sreči, ki čaka gospoda Jana. Med je kmalu popravil zlo voljo gospoda Z.aglobe, ki je.takoj začel namigavati in dražiti gospoda Skrzetuskega s krstom, potem pa z gorečnostjo gospoda Andreja Potockega do kne-žnje. Gospod Longinus je vz-dihal. Pili so in se v*duši ra-dovali. Naposled je prešel pogovor na vojaške stvari in na kneza. Skrzetuski, katerega nekaj dni ni bilo v taboru, je vprašal:
“Povejte mi, gospodje, kaj se je pripetilo našemu knezu? To je čisto drug človek. Tega jaz ne razumem. Bog mu je dal zmago za zmago. Da so ga tam pri vladi prezrli, kaj za to? Zato pa se sedaj vsa vojska vali k njemu, da tudi brez vsake milosti lahko postane hetman in zatre Hmielnickega . . a vidi se, da ga nekaj muči in muči!” “Morda se ga podagra prijemlje,” reče gospod Zagloba; kakor mene včasih v palec zbode, da imam tri dni melanholijo.”
“I jaz vam, bratci, povem,” je rekel gospod Podbipieta, kimajoč z glavo. “Nisem slišal tega sam od duhovnika Muhoviecke-ga, a sem slišal, da je on tam komu pripovedoval, zakaj je knez tako potrt . . Jaz sam tega ne s pravim. Milostiv gospod je to, dober in velik vojevnik, meni ne gre soditi ga, pa kakor je duhovnik Muhoviecki ... sicer pa, kaj jaz vem?”
“No, poglejte, gospodje, na tega Litvina!” je zaklical gospod Zagloba “Ne morem mu delati poklonov, če ne pozna človeškega govora. Kaj si hotel, gospod, povedati? Krožiš, krožiš, kakor zajec okoli votline, a volka le ne moreš zadeli.”
“Zares, gospod, kaj si slišal?” je vprašal gospod Jan.
“A! tako—,kakor bi govorili da da knez preveč krvi prelil. Ve-
lik je to vojskovodja, ali ne pozna mere v kaznovanju in sedaj baje vidi vse rdeče — podnevi in ponoči rdeče, kakor bi ga rdeči oblak obkroževal . .” “Gospod, ne govori neumnosti!” se je zadri jezno stari Zacvilihovski. “To so babje čenče. Ni bilo za razbojnike boljšega gospoda v mirnih časih, a da ne pozna usmiljenja proti vstašem, kaj zato? To je zasluga, a ne greh. Kakšnih muk, kakšnih kazni bi bilo dovolj za te, ki so to domovino v krT/i potopili, ki so
svoje lastne ljudi dajali Tatar-jem v robstvo, ne hoteč poznati. Boga, veličanstva, domovine, oblastnikov? Kje mi pokažeš podobna monstra, kje take o-krutnosti, ki so si jih oni dovoljevali nad ženskami in malimi otroki, kje take nenaravne zločine? In zato je preveč kolov ali vešal? Tfu! tfu/ Gospod, ti imaš železno roko, a žensko srce. Videl sem, kako si stokal, ko so pekli Puljana, ter si pravil, da bi ga bil rajši na mestu pobil. A knez ni baba — ve, kako je
MARY A. SVETEK POGREBNI ZAVOD
LICENZIRANA POGREBNICA
478 E. 152 St.	KE 1-3177
KRASNI, SPOŠTLJIVI POGREBI PO ZMERNIH CENAH Ambulančna postrežba noč in dan NOTARY PUBLIC
NEKATERI IMAJO PA RES SREČO! — Miss Stella Kahn slini •palec, da bo preštela $855, ki so jih ji pravkar izročili na policiji v New Yorku. Stella je prav gotovo poštena zenska. Denar je našla v dveh dneh na raznih krajih in ga izročila policiji. Ko se v za to določenem času ni nihče javil, da je denar izgubil, ga je policija izročila srečni najditeljici.
treba nagraditi, kako kaznovati. — Kaj mi boš prazne marnje pravil!”
“Saj sem rekel, oče, da ne vem,” se je opravičeval gospod Longinus.
Toda starček je še dolgo sopel, se z roko po mlečno belih laseh gladil in mrmral:
“Rdeče! Hm! Rdeče! . . To je zopet nekaj novega! Temu, ki si je to zamislil, je
in ne rdeče!”.
Nastal je trenutek tišine, le skozi okna je prihajal vrišč razgrajajoče šlahte.
Mali Volodijovski je prekinil molčanje.
“Kaj pa vi mislite, oče: Kaj more biti našemu gospodu?” (Dalje prihodnjič)
—Prvo priporočeno pismo je glavi zeleno ! sprejela naša pošta leta 1855.
|

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
5117 SL Clair Avenue	HEnderson 1-0628



Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Janiči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto
Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01%
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
ZAMENA PRIHAJA — Oddelki marinov, ki so prišli iz Združenih držav, so naložili v Munsanu ob odhodu na bojišče svojo opre mo. Od tam jih bodo prepeljali do bojišča z avtomobili, od pristanišča do tja'pa so se pripeljali z vlakom.
TRIJE RODOVI — Na sliki vidimo tri rodove norveške kraljevske rodbine. Od leve na desno stoje: princ Harold, vnuk kralja Hakona VII, Hakon VII, ki bo avgusta dopolnil 80 let in prestolonaslednik princ Olaf, Hakonov sin.
KOT V STARIH ČASIH — Mlado tiskarsko pomočnico so v smislu stare navade namočili v ledeno mrzli vodi, pred-no so jo sprejeli med se. Ta običaj izvira od začetka novega veka. Slika je posneta v Zahodnem Berlinu.