Savinjski vestnik
Celje, 31.    maja 1952
GLASILO osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in šoštanja
LETO V., ŠTEV. 22. — CENA 6 DIN
Ureja urednUki odbor. Odgovorni urednik
Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, Titov
trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Cekovru
račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki
FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna v Ce-
lju. Četrtletna naročnina 75, polletna 150,
celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja
vsako soboto.
Vi ste otroci nove Federativne ljudske
republike Jugoslavije, vi ste naši otroci,
vi ste naš najdragocenejši kapital, vi
ste najdragocenejše, kar naša domovina
ima ... Z nestrpnostjo čakamo na vas
mlade, da pridete v vrste tistih, ki se
že bore za boljše življenje, dotlej pa
bomo vodili računa o vas.
TITO
CELJSKA TEKSTILNA TOVARNA najboljša v Sloveniji
Tekstilna tovarna v Celju je v le-
tošnjem letu dosegla velike uspehe.
Dokaz za njihovo požrtovalno delo je
prehodna zastava Republiškega odbora
sindikata tekstilcev, ki so jo prejeli
23. maja kot zmagovalci v tekmovanju
v delavskem upravljanju.
Razmeroma maloštevilni delovni ko-
iektiv tekstilne tovarne, ki pa je ves
vključen v sindikalno organizacijo, se
je na svojih sestankih z vso vnemo
spoznaval z novim finančnim sistemon^
in strukturo družbenega plana. Takih
sestankov, na katerih so obravnavali
družbeni plan, je bilo v podjetju 16.
Pri vsem tem pa niso ostali nepoučeni
o političnem položaju v državi, saj so
imeli 8 sestankov po tem vprašanju,
in o položaju v svetu, s katerim so se
spoznali na dveh sestankih. Dokaz enot-
nosti njihovega odnosa do naših bratov
zunaj meja je prišel do izraza trikrat,
ko so se po končanem delu vsi brez
x-azlike udeležili demonstracij zoper ita-
lijansko vsiljivost v Trstu. K njihovim
uspehom v obdobju dveh mesecev, za
katere so prejeli zastavo, je treba pri-
šteti tudi njihovo prostovoljno delo pri
gradnji novega gledališča in pri ure-
ditvi parka, kjer so prispevali 270 pro-
stovoljnih ur.
Najznačilnejši uspeh kolektiva, ki .je
brez dvoma največ prispeval k njihovi
zmagi, je bilo odkrivanje notranjih re-
zerv v podjetju. Samo s prihranki bom-
bažne preje so podjetju prihranili okoli
26 kg bombaža, kar znaša 46.800 din.
Prav tako so ogromno prištedili pri
porabi električnega toka. V ta namen
so spremenili poletni delovni čas in po-
rabljali tok izključno le za pogon stro-
jev. Prihranili so 14.800 kilovatnih ur
ali 162,800 din. Z zmanjšanjem porabe
pare so prištedili 16.800 din, pri porabi
premoga pa 3500 din. Z vsestranskim
pregledom delovnih mest so prihranili
pri izdelavnih plačah 180.000 din, pa so
kljub temu v akumulacijo oddali 108%
predvidenih dajatev.
Zelo visoko številko so dosegli tudi
pri izkoriščanju strojnega parka. V to-
varni delajo le v eni izmeni, vendar so
v tem času vseskozi dosegali povprečje
52% izkoriščanja strojnega parka od
predvidenih 100% za tri izmene. Dalje
so v čistilnici zmanjšali stroške izdelave
za 50%. Določili so tudi nov akord, ki
je bil odobren od celotnega kolektiva
in predstavlja za podjetje 21% zmanj-
šanje izdelavnih stroškov. Proučevali
so vse možnosti cenejše izdelave v tkal-
nici in navijalnici. Tudi tu se jim je
posrečil trud. V navijalnici so pri iz-
delavi sedaj za 25% cenejši, v tkalnici
pa za 30%.
Pri varčevanju so se vselej držali
gesla: »Koliko bi ti ostalo, če bi moral
plačati vse nepotrebne odpadke?« Na
ta način so dosegli količino odpadkov
izpod normirane količine, ki je pa že
poprej bila večkrat znižana.
V obeh mesecih ni bilo neupravičenih
izostankov, število upravičenih pa znaša
komaj 2% vseh delovnih dni. V febru-
arju so komulativni plan dosegli s 145
odstotki, v marcu pa s 120 odstotki. Pri
vseh teh uspehih pa tudi sindikalno
delo ni zaostalo, kar je razumljivo že
spričo njihovega končnega rezultata pri
tekmovanju.
Pri podelitvi prehodne zastave so v
podjetju razdelili med delavce nagrade.
Povprečno je na vsakega član kolektiva
prišlo 2500 din. Po svečani predaji za-
stave in razdelitvi nagrad so se vsi
enotno, kot so bili enotni pri delu, ude-
ležili skupne zabave. Bili so veselo raz-
položeni, kar jim po vsej pravici tudi
gre.
Kaj je novega
po svetlu?
Volitve v Trstu so končane. Volilo je
okoli 94% vseh volilnih upravičencev.
V nekaterih volilnih okrajih kot Zgonik,
Repentabor, Dolina je zmagala Lista
slovenske skupnosti. V skupnem obsegu
pa je pod vplivom Rima in s pomočjo
»turistov« iz Italije zmagal fašizem. —
V dosedanji vojni na Koreji, kjer je še
vedno pri starem, je Amerika doslej
izgubila 1400 letal. — Titov rojstni dan
so praznovali tudi v tujini, predvsem v
New Yorku, v Indiji pa so mnogi časo-
pisi prinesli obširne članke in slike Tita.
— V Bonnu so zunanji ministri Fran-
cije, Amerike in Anglije podpisali skup-
no z zapadnonemškim kanclerjem splo-
šne pogodbe med zahodnimi velesilami
in Zahodno Nemčijo. Pogodbe, vsaj ne-
katere, bodo veljale še po podpisu rati-.
fikacije. Pogodba določa, da bo zahodno-
nemška vojska štela nad 300.000 mož.
Adenauer je pooblastil zunanje ministre
še za nadaljnjo okupacijo Berlina. Temu
sporazumu je seveda sledila sovjetska
nota. — V Tuniziji (Afrika) se podtalno
uporniško gibanje še nadaljuje. Na
dnevnem redu so nemiri, atentati in
gverilski napadi. — Na Madžarskem so
v vojski uvedli ruski jezik. Vsak vojak
se mora naučiti ruskega poveljevanja.
— Letošnji ehvaristični kongres se bo
vršil v deželi krvnika Franca — v
Španiji. Baje bo tudi papež šel v Špa-
nijo, da seže v krvavo Francovo roko.
—- Češki novinarji izdajajo protidržavni
list. ki nosi isto glavo kot državni urad-
ni list. Kljub nadzorstvu se jim posreči
niarsikje vtihotapiti ga med ljudi. —
Drobne novice
Iz države
Maršal Tito je ob svojem rojstnem
dnevu sprejel številne čestitke tudi iz
inozemstva. Med drugimi je dobil če-
stitke od čilskega predsednika vlade,;
'^akor tudi od grške vlade. — Jugosla-
vija je poslala v New York granit za
spomenik židovskim žrtvam. Granit bo
Postavljen kot podstavek za kip, ki ga
izdelal jugoslovanski kipar Ivan
^eštrovič. — V Makedoniji so se po-
javili gosti roji kobilic, ki so priletele
y našo državo vzdolž Belega Drima. —
^2 Amerike je v Jugoslavijo prišla na
^ddih nova skupina 24 izseljencev ju-
goslovanskega rodu.
Naši Ijudje so pokazali veliko ljubezen
svoiemu voditelju - maršalu TITU
Rojstni dan maršala Tita smo v Ju-
goslaviji z velikimi slovesnostim! pro-
slavljali.
Pa ne samo pri nas. Ime Titovo je
našlo odjeka v tisočih tudi izven naše
države. Po vsem svetu so se ta dan
spominjali Titovega imena. Tako so na-
predni indijski in burmanski časopisi
prinesli obširne članke o Titu in nje-
govi revolucionarni poti ter objavljali
tudi njegove slike. V New Yorku je
bila posebna proslava posvečena Titovi
60-letnici. Napredni holandski časopis
je poleg Titove slike objavil tudi čla-
nek, v katerem omenja Tita kot enega
najvidnejših političnih osebnosti dana-
šnje dobe.
V Beogradu je bil sprejem Titovih
štafet nadvse slovesen. Številne štafete
iz vseh krajev naše države so mu če-
stitale k jubileju in izražale željo, da bi
še dolgo delal v dobrodit naših narodov.
Tito se jim je v svojem, kratkem govoru
zahvalil in na mnoge hvalnice preprosto
odgovoril: »Kar sem storil, sem storil
kot član Komunistične partije, kot re-
volucionar in kot sin naše zemlje!«
V Celju in po naših okrajih so pro-
slave tekle vseskozi, odkar so po naših-
vaseh, trgih in mestih ponesle proti
Beogradu pozdrave številne štafete. S
posebno slovesnostjo so ta dan prazno-
vali naši najmlajši, ki so skoraj vse-
povsod združili Titov jubilej s prazni-
kom, mladosti, praznikom pomladi.
V celjski okolici so na predvečer kljub
dežju goreli kresovi. Nad Tovarno pe-
rila se je plamen, kot da se ne zmeni
za dež, mogočno razplamtel, kot da je
odraz naše ljubezni do Tita, okoli njega
pa .so Celjani prepevali in se veselili.
Celje je na predvečer priredilo tudi
dve centralni proslavi. V Narodnem
domu so množične organizacije prire-
dile slavnostno akademijo z uspelim
koncertom, ki ga je izvajal orkester
SKUD »Ivan Cankar <. Sekretarka MK
KPS tov. Olga Vrabičeva je imela slav-
nostni govor.   .
V Mestnem gledališču je bila telo-
vadna akademija, ki" jo je priredilo te-'
lovadiio društvo »Partizan«. Akademija
je v celoti uspela, o tem pa govorijo
tudi ostala objavljena poročila. Celje je
bilo v zastavah in cvetju, kar je doka-
zovalo veliko ljubezen, ki jo gojijo naši
ljudje do svojega voditelja — maršala
Tita.
VELIČASTEN ZBOR
PIONIRJEV IZ CELJA
v nedeljo, dne 25. maja — ob 60-let-
nici maršala Tita so se zbrali najboljši
pionirji z vseh terenov mesta Celja v
dvorani Mestnega gledališča, da prej-
mejo odredne zastave, da polože pionir-,
sko zaobljubo in da si začrtajo delo za
bodočnost. Bilo jih je okrog 400, glavica
pri glavici, med njimi pa tudi zastop-
niki starešinskih organizacij.
Svečanost je otvoril in vodil pred-
sednik Mestnega pionirskega sveta tov.
Anton Aškerc, ki je razdelil odredne
zastave, potem pa so pionirji stoje in
navdušeno ponavljali za njim besedilo
zaobljube. Po vsem tem sta bila nagra-
jena z lepimi nagradami odreda I. četrti
in Jožefovega hriba. Ob koncu je pio-
nirka Vesna Godler predlagala, da z
zbora pošljejo pozdrave Maršalu in lepo
navedla, da sta v njihovem šopku pred-
vsem dve cvetlici: pridnost in zvestoba.
Vsemu temu je sledil kulturni pro-
gram, ki so ga izvajali pionirji sami.
Bile so na sporedu pevske, harmonikar-
ske in telovadne točke kakor tudi reci-
tacije. S pesmijo »Hej Slovani«, ki so
jo peli vsi v dvorani, so pionirji mesta
Celja zaključili svoj veličastni zbor in
vzklikajoč med smehom in pesmijo raz-
nesli svojo mladost po mestnih ulicah.
PROSLAVA TITOVEGA ROJSTNEGA
DNE NA JOŽEFOVEM HRIBU
Na večer pred rojstnim dnem maršala
Tita so pionirji na Jožefovem hribu za-
žgali velik kres. Pri kresu je bil govor,
petje in recitacije. Izložbeno okno te-
renske pisarne je bilo za slavnostni dan
lepo opremljeno z ročnimi deli šivilj-
skega in risarskega pionirskega krožka.
V nedeljo dopoldne so se pionirji ude-
ležili zaobljube v Mestnem gledališču.
Za pridno udejstvovanje so pionirji na
Jožefovem hribu prejeli ob priliki za-
obljube kot nagrado garnituro za od-
bojko. Da pa bodo lahko vadili odbojko,
se jim bo, kakor čujemo, uredilo igrišče
za Kalvarijo.
Odkriiie spominske plošče na Smigloi^i
zidanici nad Grajsko vasio pri Preboldu
v nedeljo 25. maja, na rojstni dan
maršala Tita, so se že v jutranjih urah
zbirali udeleženci spominske svečanosti
pri Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo,
kjer se je 17. aprila 1938 sestal maršal
Tito z najvidnejšimi partijskimi vodi-
telji v Sloveniji na posvetovanje.
Pred zidanico, ki stoji na razglednem
griču, obdana z ene strani z vinogradi,
okoli griča pa se razprostira hrastov
gozd, se je okrog desete ure dopoldne
zbralo že nad tisoč ljudi. Domačini,
člani množičnih organizacij in društev
iz Savinjske doline pa tudi iz Celja so
se v velikem številu udeležili te spo-
minske svečanosti, ki je tesno povezana
z zgodovino naših najvišjih partijskih
in državnih voditeljev. Sai so takrat
na konferenci bil navzoči poleg maršala
Tita tudi Edvard Kardelj, Pepca Kar-
delj, Franc Leskošek in Boris Kraigher.
Mnogo udeležencev te konference ni
več med nami. ker so kasneje padli kot
dosledni revolucionarji. Cela vrsta jih
je: Slavko Šlander. Tone Tomšič. Lojze
Hohkraut, Miloš Zidanšek. Franc Vrunč,
Jože Lacko, Štefan Kovač, Oskar Ko-
vačič in Stane Žagar.
Spominske svečanosti so se udeležili
tudi članica CK KPS Mica Šlandrova,
član CK KPS Viktor Stopar, sekretarka
Mestnega komiteta KPS iz Celja Olga
Vrabičeva, org. sekretar okrajnega ko-
miteja Celje-okolica Ivan Kovač, pred-
sednica okrajnega odbora ZB Celje-
okolica Helena Borovšak in sekretar
okrajnega odbora OF Celje-okolica Jože
Mrevlje. Navzoča sta bila- tudi Andrei
Stegner in Jože Umek, udeleženca te
partijske konference.
Svečanost je v imenu množičnih or-
ganizacij iz Prebolda otvoril Anton
Kotnik. Po »Internacionali«, ki jo je
zapel mešani pevski zbor Rečica-Laško
ob spremljavi rudniške godbe iz Za-
bukovce. je spregovoril član CK KPS
Viktor Stopar. ki je poudaril zgodovin-
ski pomen te konference za bodoči raz-
voj dogodkov, ki so sledili do leta 1941
v Jugoslaviji in Evropi. Ko je govoril
o liku maršala Tita, je podčrtal zlasti
tri obdobja, ki so tesno povezana z
imenom Tito. Leta 1937 je Tito učvrstil
Komunistično partijo in jo povezal z
ljudskimi množicami. Leta 1941 je Tito
verjel v sile narodov Jugoslavije, ki so
dvignile splošen upor proti okupatorju
in domačim izdajalcem. Leta 1948 pa je
Tito pokazal, da je globoko povezan z
našimi narodi, ko se je odločno uprl
najhujši hegemonistični sili na svetu —
Sovjetski zvezi, ki je hotela podjarmiti
svobodne jugoslovanske narode. S tem
je pokazal maršal Tito vsemu svetu in
mednarodnemu proletariatu. kaj lahko
naredi voditelj, če je povezan z ljud-
skimi množicami. Ko je odkril spomin-
sko ploščo, je zaključil svoj govor,
rekoč: Ta spom.inska plošča naj bo
vzpodbuda za nadaljnjo graditev socia-
lizma pri nas, naj bo vzpodbuda in
opozorilo potomcem, kaj lahko doseže
narod, ki ima takega voditelja, kakršen
je naš maršal Tito.
Ko je godba rudnika Zabukovca za-
igrala himno »Hej Slovani«, sta udele-
ženca konference Jože Umek in Andrej
Stegner iznesla svoje vtise in občutke
iz te konference. Tovariš Tito, ki sta
ga takrat prvič videla, je nanju na-
pravil globok in nepozaben vtis. — V
večurnih referatih sta tov. Tito in tov.
Kardelj orisala celoten politični razvoj
doma in po svetu, opozorila na nevar-
nost fašizma, ki je že takrat stegoval!
kremplje po vsej Evropi. Ta konferenca
nam je dala vzpodbudo za še bolj:
aktivno delo med ljudmi, služila nam
je kot napotilo za pripravljanje mno-
žične vstaje leta 1941 — je zaključil
svoj govor tov. Stegner.
Udeleženci svečanosti so poslali mar-
šalu Titu pozdravno pismo, v katerem
mu želijo, da bi še dolgo vodil naše
narode in mu obljubljajo, da bodo še
nadalje delali za napredek, neodvisnost
in boljšo bodočnost naših narodov.
Pevski zbori iz Zabukovce, iz Prebolda
in iz Rečice-Laško so ob zaključku sve-
čanosti zapeli več borbenih, delavskih
in narodnih pesmi.
Popoldne so pa v Preboldu priredili
uspelo telovadno akademijo, ki je pri-
vabila kar lepo število gledalcev.
Akademifa ID Partizan Celje-mesto
24. 5. 1952 v Mestnem gledališču
TD Partizan je 24. 5. priredil lepo
pripravljeno telovadno akademijo v
proslavo 60-letnice maršala Tita. Po-
men maršala Tita za osvoboditev naro-
dov Jugoslavije in za njihov razvoj v
svobodni Jugoslaviji je očrtal v kraj-
šem, retorično izoblikovanem govoru
osmošolec Maček, nato pa so sledile
dobro uvežbane točke pionirk, pionir-
jev, mladincev in mladink ter članov
in članic. Vsi so bili dobri: mali mor-
narčki, pionirji s svojimi ljubkimi raz-
noterostmi, mladinci s svojimi preskoki
in salti, člani in članice na bradlji ter
člani z raznoterostmi. Posebej je treba
pohvaliti mladinke za vajo s kiji, lepo,
skladno in elegantno izvedeno, dalje
devetorko, ki so jo brezhibno dali mla-
dinci, dalje točko »Talcem« na besedilo
Kajuhove pesmi »Bosa pojdi na ...«, ki
so jo dale članice in zadnjo točko, ki
so jo tudi izvedle članice. Posebej je]
treba omeniti vidne posameznike pri!
pionirjih Polanca, pri mladincih Ermen-
ca. Pri članih se je na bradlji odlikoval
Hus, čeprav si je letos zlomil nogo, prfi
članicah Brnardova, medtem ko se jej
sposobnima telovadcema maturantoma
Mačku in Drozgu poznalo, da jima
manjka treninga.
Pri akademiji je sodelovala profesor]
Trčkova pri klavirju, dalje orkester
I. gimnazije ter učiteljiščnik Kores kot
solist pri točki »Talcem«. Akademijo so
pripravili prof. Slavko Kokot, ki je tudi
nastopil na bradlji, Majda Zorkova,
Mira Gradišarjeva in drugi požrtvoval-
ni člani TD Partizana Celje-mesto. Vi-
deli so lep uspeh svojega nesebičnega
dela, namenjenega predvsem naši mla-
dini, ki smo jo to pot v precejšnjem
številu videli in toplo pozdravili. Saj
je sodelovalo pri akademiji 151 nasto-
pajočih.
PROSLAVA V MOZIRJU...
V čast 60-letnice rojstnega dne mar-
šala Tita je bila dne 24.5.1952 zvečer
proslava, na kateri je bilo navzočih .več
sto ljudi iz Mozirja in okolice. Tovariš
Maks Senica je opisal življenje in borbo
maršala Tita. Po končanem govoru je
bil daljši kulturni spored, ki so ga iz-
vajali pionirji osnovne šole in gimna-
zije iz Mozirja. Na kraju programa je
zapel pevski zbor nekaj partizanskih
pesmi. Prebivalci Mozirja so z zadovolj-
stvom odšli domov z željo, da bodo v
bodoče takšne proslave še številnejše
obiskane.
Z. R.
... IN V SLOV. KONJICAH
Tudi v Slov. Konjicah in večjih kra.iih v
gornji dravinjski dolini so prav slovesno
proslavili 60-letnico rojstva našega maršala
Tita. Konjieani so se v soboto zvečer zbrali
v mladinskem domu k slavnostni akademiji.
O delu in liku borca komunista tov. Tita je
navzočim spregovoril ravnatelj nižje gimna-
zije tov. Jože Novak. Dijaki iz nižje gimna-
zije so imeli na odru več recitacij, zelo dobro
pa je pod vodstvom učitelja Pirnovarja zapel
več pesmi pevski zbor dijakov in dijakinj iz
nižje gimnazije. Kljub temu, da so imeli za
pripravo zelo malo časa, so njihove pesmi
žele ogromen uspeh. Več narodnih in parti-
zanskih pesmi sta zapela še ženski in mešajii
zbor.
V Zrečah pa so imeli v soboto zvečer po-
vorko 7. baklado, ki se je je udeležilo več
sto ljudi iz tega kraja in bližnje okolice. Po
govoru sekretarja občinskega komiteta KPS
tov. Korošca so imeli proslavo zunaj na pro-
stem ob kurjenju kresa. Ob petju narodnih
in partizanskih borbenih pesmi ter ob plesu
narodnih kol, se je razvila prireditev do poz-
nih večernih ur ob vzklikanju Partiji in tov.
Titu.
Delavci in nameščenci LIP iz Slov. Konjic
pa so v nedeljo obiskali Titovo rojstno va.s
Kumrovec. Obenem pa so bili tudi na pro-
slavi  odkritja  zadružnega  doma  na Bizelj-
skem. L. V.
Poziv narvčnikom
SUVINJSKEGIl VESTNIU
j
V tej številki smo na naslovnem listku
označili vsem tistim, ki še dolgujejo
naročnino za leto 1951 in za I. polletje
1952 (do 30. junija) znesek, ki ga dolgu-,
jejo. Kdor želi plačati naročnino za celo
leto, naj temu znesku prišteje še 150 din
(naročnino za pol leta). Denar nakažite
po priloženi položnici (Celjani pa osebno
v upravi lista), v nasprotnem primeru
Vam bomo dostavo lista ukinili, denar
pa sodno izterjali.
Prav tako pozivamo tudi ostale na-
ročnike, ki še niso poravnali letošnje
naročnine (300 din), da jo nakažejo čim
prej.
Uprava,    s
stran 2
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. maja 1952
Stev. 22"
O našem tarifnem pravilniku
še ni bito govora v časopisni kritiki
Tako so mi povedali v Tekstilni to-
varni v Celju, ko sem jih prosil, da mi
dajo tarifni pravilnik na ogled. Pravil-
nik je bil iz te tovarne poslan višjemu
gospodarskemu združenju že 24. aprila.
Od tega časa so vsak dan s skrbjo pre-
listavali časopisje in pri primerjanju
kritik ugotovili, da pri sedanjih publi-
ciranih napakah nikjer niso prizadeti.
Tarifni pravilnik tega podjetja pred-
stavlja za ves kolektiv velik uspeh.
Krenili so v nekaterih primerih svojo
pot z ozirom na posebne prilike. Poleg
osnovnih odredb, odrejenih tarifnih po-
stavk, obravnave plač v primeru za-
stoja, plačilo nadurnega dela, odrejanja
sredstev za plačila po čl. 17 in 18 Uredbe
o ureditvi plač, so v tarifnem pravil-
niku še neke posebnosti, značilne za to
podjetje.
Rezervni plačni fond v podjetju ni
planiran v celoti, temveč ga tvorijo iz
meseca v mesec komulativne postavke,
kakor delno izkoriščanje sredstev, kazni
s povračilom povzročene škode ter zne-
sek plač, prištedenih z racionalizacijo
izkoriščenih delovnih- mest. V rezervni
plačni fond pridejo tudi vse vsote, ki
so pridobljene v primeru, da se cena
artiklu v prodaji obdrži na predvideni
višini, zmanjša pa se cena izdelave.
Plače v tem podjetju se gibljejo od
najmanjše 26 do najvišje 65 din na uro.
Povprečje plače, ki jih prejema največ
članov kolektiva, znašajo okoli 31 din.
26 din prejemajo nekvalificirani delav-
ci, polpriučeni imajo že 27 din, priučeni
od 29 do 30 din, izučeni od 31 do 32 din,
samostojni od 34 do 37 din, specialisti
od 40 do 46 din, višji specialisti pa do
65 din na uro. Plače so bile določene
po sistemu točkovanja. Vsaka točka je
znašala en dinar. Vračunana je tudi
potreba kvalifikacij, odgovornost, teža
delovnega mesta, vlaga, zdravju škod-
ljivo delo ter druga strokovna in lažja
umska dela.
Tarifni pravilnik je sprejel celotni
delovni kolektiv in pričakujejo, da ga
bo višje združenje tudi potrdilo.
RADUHA
;  OSAMLJENA GORA
če pogledamo bibliografijo o Savinjskih
Alpah, ki nam jo je zbral leta 1926 v svoji
knjigi »Savinjske Alpe« marljivi Fran Kocbek,
nekdanji predsednik Savinjske podružnice
8PD, vidimo, da Baduha planinskim piscem
ni kaj pri srcu, vsekakor manj, kakor po
svoji značilnosti in lepoti zasluži.
Kocbek nam po nemški literaturi pripove-
duje, da jo prvi izmeril višino Baduhe leta
1833 častniški namestnik Bodviguez in po-
stavil na vrhu piramido. Kako je zašel vojak
španskega imena v ta svet, je res svojevrstna
muha zgodovine. V naslednjih letih so jo
obiskali botaniki (leta 1836 Unger z zahodne
strani!) Leta 1858 je E. Weiss s solčavskim
I^ahom pristopil na Raduho po Klobasi mimo
Bukovnika na Grohot in preko Dure na gre-
ben. Isti botanik je pristopil na Baduho tudi
preko Arte. Pfihodnje leto bo poteklo 100 let,
ko so s solčavske strani prodrli na Baduho
veljaki kopališča v Dobrni (družina kopališke-
ga ravnatelja dr. G. pl. Kottovitza). Prvi, ki
je obravnaval Baduho v planinskem potopisu
je bil Pavel Weszther, ki se je vzpel nanjo
iz Lijubnega. Dr. J. Frischauf je ta zanimivi
vrh dosegel leta 1875 iz Luč preko Loke in se
spustil čez Durce na Tolstovršnika. Pot iz
Črne je prvi zabeležil E. Scherl 1877. Šel je
čez Belo peč, Vode, Javorje in sestopil v
Luče.
Če stojiš na temenu te slovenske Marmo-
late, se ti zdi, kakor da se je odtrgala od
solčavskih gora. Globoko pod teboj dere Sa-
vinja, se gnetejo solčavski domovi okoli got-
ske cerkvice. Pred teboj se vleče široki gre-
ben Olševe, proti vzhodu se mrače gozdovi
Travnika, Smrekovca, Tirskih peči in Med-
vedjaka, na severu teži k tlom težka gmota
široke Pece, na zapadni strani pa se ti ponuja
panorOrma Savinjskih gora, tam zadaj revija
Julijcev od Črne prsti do Jalovca, za Olševo
in Obirjem vidiš našo Koroško, nad njo pa
na sinjkastem nebu konture avstrijskih Alp
od Hochschvvaba do Visokih Tur. Baduha je
poleg Celjskega gradu. Gore Oljke in Med-
vedjaka v Golteh najlepša razgledna točka v
Savinjski dolini. Lepši, neprimerno lepši, ob-
širnejši, veličastne jši je kakor z najvišjih
vršacev v Grintovcih. Osamljeni položaj gore,
ki je orografsko zvezana z južnimi Karavan-
kami, visoke čez 2000 m, omogoča občutek
prostosti, zračnosti, česar ne doživiš drugod.
Izredna relativna višinska razlika med Solčavo
in Baduho daje gori čisto poseben značaj,
nekaj podobnega, s čimer se ponaša po svetu
toliko  poznano  avstrijsko  gorovje  Gesiiuse.
Pred vojno so celjski planinci na Baduho
precej hodili. Posebno spomladanski smuk z
vrha Baduhe na Loko, Arto, na Cirkovnico in
še niže do Radušnika je bil užitek brez pri-
mere. Po osvoboditvi je Baduha spričo mno-
gih nalog ostajala nekako ob strani. Nanjo
smo se spomnili spričo vedno bolj tečnih ob-
mejnih zadev in zaradi nesrečnega požara na
Golteh. 15. nov. leta 1950 smo odprli na pla-
nini Loki prijazen domek s 30 prenočišči in
od takrat se Baduha oživlja. A ne tako, kakor
bi bilo treba. Prečudovita pota, ki z vseh
strani drže nanjo, ostajajo neprehojena. Le
malo planincev se napoti z Golt preko Krnesa,
Komna, Travnika, Oltarne in Bele peči na
Javorje in preko Laneža na vrff. Malo jih
pozna samotno dihajočo sotesko Klobaso z
zatišnimi zaselki, od katerih so zdaj nekateri
neobljudeni. Značilna za ta pota je položnost,
komodnosč. Kakor da ne čutiš hriba, se po-
časi vzpenjaš skozi šumeče smrekove in jel-
kove hoste preko Kala na Arto ali še bolje
na Loko, odkoder je pičlo uro do vrha. Po
severni strani so i^rekorazdrapjiue stene Ko-
rošci razpeli varovalne vrvi, vsekali skobe in
kline ter vzgledno markirali pot čez Gro-
hot, čez Bukovnika, najvišje kmečko po-
sestvo v solčavskih hribih (1200 m), Osojnika
in Bobnika v Klobaso ali na Tolstovršnika.
Iz Luč preko Baduhe je do Logarske do-
line po tej poti vsega 8 ur, enodnevna tura.
Na zapad kaže Baduha razdrapana rebra,
prepadne grape, drni in drniče, niže doli pa
strmi gorski gozd. Tudi tu preko drži pot,
markirana in nezavarovana. Speljala sta jo
Solčavana Jože Herle in Nastranov Zvonko
leta 1950. Najkrajši pristop na Loko pa drži
iz Dupelj preko Zalaznika in Badušnika, vse-
ga slabi dve uri.
Baduha je raj za smučarja, lovca, planinca,
alpinista in izletnika, ki ljubi z ruševjem na-
kodrano pečevje, planinsko muravo s slečem,
murko, očnieo, veleso in neštetimi drugimi
gorskimi cvetlicami. Njene hoste so varno
zavetje ruševcev in divjih petelinov, srnjadi
in jerebov. Pozimi sem po vrheh sledil tudi
gamsa-gošarja. Sredi zavetrne jase na Loki
pa te v planinskem domu zajame prava lučka
domačnosti. Pri koči žubori studenec, ki ga je
lani oskrbnik Bobnik Jaka zajel 300 m nad
kočo in ga po macesnovih ceveh speljal do
koče; to zdaj oskrbuje korošiški znanec Kor-
dež.
Kaj je z otroškim
igriščem
Malo je mest, ki bi se lahko pohvalila s
takšno najbližnjo okolico kot jo ima Celje
in malo je mest, ki bi imela v samem mestu
toliko primernih prostorov, kaj primernih,
naravnost vpijejo po ureditvi kot Celje.
In vendarle ravno Celje nima primerno ure-
jenega otroškega igrišča. Zaman se vprašu-
jejo kje je vzrok?
Igrišče ob Savinjskem nabrežju že zdavnaj
ni več otroško igrišče. Spremenilo se je v
prostor, kjer nemilo nabijajo žogo in ne
ravno takšni, ki bi jim lahko rekli otroci.
Tudi urejeno je temu primerno. Z eno be-
sedo — otroško igrišče ni!
Jemal bi si prostor in čas, če bi razlagal,
zakaj in kako je takšno igrišče potrebno. To
vemo vsi. Najbolj pa vedo to matere, ki
nimajo kje pustiti igrati svojih otrok, ne da
bi bile v nevarnosti, da jim jih kdo povozi,
oziroma da nasprotno ne bi otroci ovirali!
prometa.
Vem za gotovo, da se je o tem že govorilo,]
sejalo, odločevalo, — samo napravilo se še;
ni nič. To je ravno tisto, kar je najvažnejše.!
Manj grmenja pa več dežja. Kajti bojim se,-
da bo stanje še trajalo nekaj časa. i
Bešitev pa je enostavna. AFŽ, mogoče tudfc
novoustanovlejno Društvo prijateljev mladine)
naj postavi komisijo, ki bo izbrala prostor J
poiskala odobrenje merodajnega foruma itt
konkretno zadolžila človeka, ki bo to nalogo
izpeljal. Denar se bo pa dobil, ni vraga, ker
vem da se bo dobil. In problem bi bil rešen.
Bi se ne dala ta stvar rešiti zdaj v tem
Tednu matere in otroka? Še nekaj; če se bi
pa igrišče uredilo, kar upam, je pa nujno,
da je nekdo zadolžen za njegovo vzdrževanje
tako, da ne bo zopet žalostno propadlo in
pričalo o tem, da je Celje enkrat imelo
otroško igrišče. Po drugi strani pa bi s tem
ravno tako pripomogli kulturnemu izgledu
mesta, ker sem prepričan, da se samo kul-
turna mesta lahko postavljajo z urejenimi
otroškimi igrišči.
Hmeljsko področje Savinjske doline
najintenzivnejše delovišče
Delovni ljudje pozor!
Ob obisku v Celju si oglejte izložbe trgovine
VOLNA
(bivši VVeren),
PRI HMELJARIU
(bivši Hladin)
v katerih boste videli blago po Vašem okusu. Vaša pot pa
naj se ne ustavi samo pred izložbami, temveč naj Vas po-
pelje tudi o omenjene lokale, kjer boste strokovno postrežem,
za kar jamči delovni kolektiv.
Znano je, da je hmelj ena najinten-
zivnejših kmetijskih panog, ki zahteva
v izredno kratki dobi 4 mesecev, to je
od konca aprila do konca avgusta za
1 hektar okoli 380 ročnih in okoli 50
vprežnih delovnih dni. To ogromno de-
lovno silo pa zahteva ta kultura pri se-
danjem stanju mehanizacije, ki je v
zadnjih 2 letih v Savinjski dolini iz-
redno hitro napredovala. Z nadaljnjo
mehanizacijo se bo dalo to število de-
lovnih dni še znižati, vendar bo ročno
delo ostalo tudi v bodoče zelo znatno,
ker je vrsta del v hmeljiščih, katera
zahtevajo brezpogojno veščo roko na-
Pismo iz Šentruperta
Sentrupert je postal ena izmed 40. občin
novega celjskega okraja. Veliko priznanje in
vzpodbuda za prebivalce nove občine, ki v
tem vidijo korak naprej v gospodarskem in
kulturnem procvitu.
Občinski odbor bo moral premostiti še
nešteto zaprek in premagati marsikatero te-
žavo, da bo izvedel vse tisto kar od njega
pričakuje prebivalstvo. Šentrupertu manjkajo
kulturne ustanove, manjka zadovoljiva zgrad-
ba občinskega odbora, šolsko poslopje je v
slabem stanju in postaja tesno, primanjkuje
stanovanj za učiteljstvo in za eventuelne
uslužbence, ki bodo nastavljeni v bližnji bo-
dočnosti. Sentrupert je še danes brez elektri-
ke, ceste niso zadovoljive in še in še bi lahko
naštevali — vendar se hočem omejiti le na
tiste probleme, ki so za občino Sentrupert
življenjsko važne in za katere se je občinski
odbor odločil, da jih reši.
Zgradba bivšega KL,0 niti ne zasluži imena
»zgradba«. Prostori so zanemarjeni, pre-
majhni itd. V teku so priprave, da se se-
danja zgradba odkupi, razširi in poviša, pro-
stori preurede in opremijo z novim inven-
tarjem. To bo velik korak naprej, ki bo do-
voljeval večjo širino dela in omogočil, da bo
to delo uspešnejše.
V šentpetru obstoja »prosvetni aktiv«, M pa
je do danes delal le v ozkem okviru šolske
dejavnosti. V letošnjem letu je bila pri-
pravljena otroška igrica »Sneguljčica«, za
katero so Šentruperčani pokazali veliko za-
nimanje. V pripravi je še ena igra. Vse te-
žave izvirajo le iz dejstva, da v občini ni
niti ene dvorane. Vse prireditve ,predavanja,
igre, tečaji, taborenje, se vrše v poslopju
osnovne šole, ki je že tako premajhno in v
slabem stanju. Upamo, da bo novi občinski
odbor tudi ta problem zadovoljivo rešil in
omogočil svojim občanom tak kulturni raz-
voj, kakršnega si želijo in ki jim ga je
dolžno nuditi.
Šola. Pred vojno so bili Šentruperčani po-
nosni na svojo šolo — danes te šole ni več.
Bila je med okupacijo porušena in zaradi
malomarnosti nekaterih ljudi — čeprav so
bila sredstva na razpolago — nikoli obnov_
Ijena. Pouk se vrši v adaptiranem poslopju,
ki pa ne odgovoraja, niti ni dovolj veliko,
da bi sprejelo vse učence. V zadnji zimi pa
je bilo še to poslopje — zaradi visokega
snega — zelo poškodovano. Tudi na učitelj-
sko sta!novanje bo treba misliti malo več.
Novi občinski odbor je tudi k reševanju tega
problema pristopil z velikim razumevanjem.
Na slavnostni seji, ki se je vršila na večer
pred 1. majem so nov občinski odbor in vsi
predstavniki množičnih organizacij obljubili
vso pomoč, da se ta problem reši čimpreje
in čimbolje.
Šentrupertu se obeta elektrika. Končno!
Mnogo je že bilo napravljenega in občani so
lahko prepričani, da bo elektrifikacija kmalu
izvedena do konca. Prebivalstvo kaže veliko
razumevanja in se zaveda, da jim bo elektri-
ka prinesla veliko gospodarsko korist in pre-
gnala temo iz marsikatere domačije.
Marsikdo se bo vprašal kje je dokaz za
vse to — saj do danes v Šentrupertu nismo
slišali niti brali dosti dobrega. Naj vam opi-
šem dogodke, ki so še vršili na praznik 1.
maja in vsakemu bo postala razumljiva vsa
ta dejavnost in ne bo več dvomil v voljo
in delavnost šentruperskih delovnih ljudi.
Na večer pred 1. majem se je vršila slavno-
stna seja novega občinskega odbora in mno-
žičnih organizacij v še bolj slavnostno okra-
šeni šoli. Šentruperčani so na ta dan doživeli
prelom v svojem delu in življenju in trdno
sklenili — ne s frazami in besedami na pa-
pirju — da bodo krepko korakali za svojim
novim občinskim odborom in z njim tvorili'
celoto, ki bo občanom in občini odprla pot
do gospodarskega in kulturnega procvita. Po
slavnostni seji so prižgali kres in s tem ma-
nifestirali svojo revolucionarnost in priprav-
ljenost, da se bore za vse tisto, kar bo nji-
hovo življenje izboljšalo in ga napravilo ena-
kovrednega ostalim občinam. Po kresu je
pripravil občinski odbor skromno, a vendar
iskreno in prisrčno zabavo.
Na dan 1. maja se je vršila v prostorih
osnovne šole slavnostna akademija. Nastopil
je pevski zbor s partizanskimi in narodnimi
pesmimi. Deklamacije, govori, točke v solo-
petju in zborne recitacije so izpolnile aka-
demijo in dokazale, da so se Šentruperčani
resno pripravili na praznik in s tem dokazali
svojo voljo in sposobnost, da se v kulturni
dejavnosti še bolj dvignejo. Po končani aka-
demiji se je nastopajočim in občinstvu za-
hvalil predstavnik občinskega odbora tov.
Mrakič Franc, ki je med ostalim dejal: »Da-
nes sem videl in občutil, da imajo naši po-
šteni ljudje vsi tisto kar je potrebno, da se
kulturno in v vseh drugih ozirih visoko
dvignejo.«
Ali ni to dovolj jasen dokaz, ali ni to do-
volj močan argument, da nam vzbudi za-
upanje do šentruprskih ljudi in njihovega
dela? »Dovolj«, sem prepričan, da se bo gla-
vljenje teh ljudi, katerih borba za vsak-
danji kruh je mnogo težja kot marsikje
sil odgovor vsakogar, kdor le malo pozna
drugje — a vendar veliko prispevalo v borbi
za lepše življenje nas vseh. š
Šega hmeljarja, ki pozna svoje delo in
ki tej svoji rastlini streže tudi z ob-
čutkom in ljubeznijo. Vsekakor bo tre-
ba tudi pri visoki stopnji mehanizacije
izvršiti ročno rez in obiranje, kar pred-
stavlja že skoraj polovico ročne delovne
sile, ki smo jo zgoraj navedli. Ce vza-
memo v račun, da imamo v Savinjski
dolini okoli 1600 ha hmeljskih nasadov,
potem moramo opraviti na tem soraz-
merno malem področju preko 600.000
delovnih dni, pri čemer pa niso upo-
števana dela v drugih kulturah, ki za-
vzemajo tudi v hmeljskem področju še
vedno okoli 60% vseh ornih površin.
Na podlagi gornjih ugotovitev smelo
trdimo, da bo hmeljsko področje v teh
mesecih najintenzivnejše kmetijsko de-
lovišče, kjer bodo naši pridni in vestni
hmeljarji od zore do mraka opravljali
vsa hmeljarska dela. Lahko trdimo, da
se pravzaprav vrši med našimi hijne-
Ijarji nenapovedano tekmovanje, kjer
se vsak trudi, da bi dosegel čim večji
donos in kolikor mogoče dobro kako-
vost. To je seveda razumljivo, ker je
od teh dveh činiteljev odvisen tudi iz-
kupiček, katerega bo proizvajalec pre-
jel za hmelj. Pa ni samo to gonilna
sila za marljivost naših hmeljarjev bo-
disi socialističnega bodisi piivatnega
sektorja, ampak so poleg tega mnogi
pravi hmeljarji, ki so ponosni na svoj
pridelek in katerim je pod častjo, da
bi pridelovali slabo blago, razen če so
bile vzrok slabe kvalitete vremenske
neprilike ali i-azni neuničljivi škodljivci.
Pri tem svojem delu potrebujejo
hmeljarji vsestranske p>omoči. Zato so
se hmeljarji organizirali takoj po osvo-
boditvi v svojo zadružno organizacijo
HMEZAD, hmeljarsko zadrugo z >\ j. v
Žalcu. Ta zadruga oskrbuje preko kme-
tijskih zadrug z vsemi sredstvi, !vi so
potrebna za proizvodnjo hmelja, vse
pridelovalce hmelja. Poleg tega pa
imajo hmeljarji pri svojih kmetijskih
zadrugah odseke za hmeljarstvo, ki
spremljajo proizvodnjo hmelja na svo-
jem področju in preko katerih dobijo
od Hmezada tudi vsa potrebna navo-
dila za sodobno pridelovanje hmelja.
Zadružno glasilo »Hmeljar« pa priob-
čuje razne aktualne članke in razpra-
ve o vseh vprašanjih v zvezi s hme-
ljarstvom, katere vsak hmeljar dobro
prouči z namenom, da izpopolnjuje svo-
je znanje v tem za njega življenjsko
važnem vprašanju. Vedno bolj posega
v pospeševanje našega hmeljarstva tu-
di Selekcijska postaja Hmeljarske za-
druge v Žalcu, ki se znanstveno bavi
z vzgojo novih hmeljskih sort, ki bodo
dajale tako po količini kot po kako-
vosti boljši pridelek. Nadalje se ta po-
staja bavi s kemičnimi analizami na-
ših hmeljev in analizami zemlje in ta-
ko ugotavlja, na kakšni zemlji se da
pridelovati najboljše blago.
Tako vidimo, da je naše hmeljarstvo
zelo dobro organizirano in da je prav
zadružna oblika organizacije pridelova-
nja, odkupa, predelovanja in prodaje
hmelja pokazala v sorazmerno zelo
kratkem času res velike uspehe. To je
tudi vzrok, da nam tako organizacijo
zavidajo tudi inozemci, ki se o njej ob
vsaki priliki pohvalno izražajo.
Prepričani smo, da bo tudi v letoš-
njem letu naše hmeljarstvo izpolnilo
v celoti zastavljene naloge in si še bolj
utrdilo svoj sloves doma in v svetu.
Kdaj bo v Laškem dijaški internat
Ne bi se ustavljal niti ob nespornem
dejstvu, da je dijaški internat v naši
novi družbeni stvarnosti in po novih
perspektivah v šolskem sistemu v La-
škem neobhodno potreben, niti se ne bi
ustavljal pri opisovanju že okoli pet let
trajajoče borbe za ustanovitev dijaške-
ga internata v Laškem v vseh njenih
obdobjih in odtenkih. Hotel bi predvsem
pojasniti javnosti, zlasti staršem laškega
zaledja, ki so ob tem vprašanju najbolj
zainteresirani, zakaj dijaškega internata
v Laškem še v doglednem času ne bo.
Napačno bi bilo, če bi motrili vpra-
šanje dijaškega internata v Laškem
samo v laškem merilu. Da je prišlo do
zastoja prav sedaj, ko smo bili tudi v
materialnem pogledu najbliže internatu,
je nedvomno pripisati dejstvu, da se
nahajamo v prehodnem obdobju nove
gospodarske politike, ki jo najkrajše
označujemo z dvema samima besedama:
»Princip rentabilnosti«.
Iz pravkar navedenega dejstva pa iz-
hajata dva momenta osnovnega pome-i
na, ki trenutno onemogočata ustanovi-
tev dijaškega internata v Laškem. Prvi
moment je, da pripravljalni odbor ne
razpolaga več z nobenimi akontacijami
od državnega proračuna. Drugi tak či-
nitelj pa je obsežen v poslabšani fi-
nančni moči večine_ staršev, ki v tem
prehodnem obdobju ne zmorejo visoke-
ga mesečnega prispevka.
Svet za prosveto in kulture pri Mest-
nem občinskem odboru v Laškem je
zavzel zaradi navedenih težkoč o tem
vprašanju enotno stališče: misel na di-
jaški internat se zaradi prehodnih fi-
nančnih težav ne opušča, ker se opustiti
ne more glede na načelne perspektive
v našem šolstvu in prosvetni politiki
sploh.
Dosedanji prostori se naj do jeseni I
preuredijo zlasti s pomočjo Društva I
prijateljev mladine v dijaško zavetišče, I
ki je nujno potrebno, ker sta obe šolski I
zgradbi celodnevno zasedeni. J
Pripadajoče zemljišče so laške ženem
vzorno obdelale, tako da bi mogli z lo-
kalnimi viri ustanoviti voaj picKo zime
tudi dijaško kuhinjo, ki je morala spo-
mladi prekiniti s svojim delom. Naj-
idealnejša pa bi bila kombinacija dija-
šk ekuhinje z enoletno ali večmesečno
gospodinjsko šolo, kar se pa še pro-
učuje.
Tako bomo ohranili s tolikimi teža-
vami priborjena materialna sredstva in
stanovanjske prostore, hkrati pa bi
mogli takoj nadaljevati, ne da bi začeli
znova, z delom za ustanovitev inter-
nata, čim bi to dopuščali omenjeni
objektivni pogoji. S. J.
ZA SMEH IN DOBRO VOLJO
KDOB ZNA — DOBI
Potepuh se ustavi pri  neki hiši in prosi
za kosilo.
— Sramujte sel — mu zavrne prošnjo' go-
spodinja: — Tako mladi ste in močni, pa
prosjačite.
— Bes je. • Toda tudi vi ste lepi, da bi
mogli biti filmska zvezda, pa raje ostanete
v svoji kuhinji, — ponižno zavije oči »pre-
metenec«.
Za to drobno laž je dobil malico najboljših
stvari, kar jih je kuhinja premogla.
PBEPIB NA CESTI
Šofer avtomobila nevoljno daje signale pri-
letnemu možu, ki pred njim na ozki cesti
potiska voz. V nervozi zavpije šofer:
— Vi tam spredaj. Baje bi z otroškim vo-
vičkom vozili po cesti!
Možak se obrne in mu zabrusi:
— Da, toda v tem primeru bi ▼ vozičku
morali ležati vi.
MED ZNANCI
— Čuj prijatelj, — pravi znanec znancu po
dolgem času snidenja, — je tvoja žena še
vedno tako fletna?
— Mhm, — pravi vprašani, — toda porabi
več kot uro včasih.
Mestinjska dolina
Končno vendarle pride Mestinjska
dolina zopet pod celjski okraj, kamor
res spada po vseh prometnih, gospo-
darskih in kulturnih prilikah. Res da
se v Mestinju najlepše stekajo stari
trije sodni okraji: Šmarje, Rogatec in
Kozje, a Mestinje nima in tudi ni
moglo umetno ustvariti središča. Po-
skusi s Šmarjem, Poljčanami in name-
ravani poskus z Rogaško Slatino je do-
kazal edino prirodnost centra v Celju.
Vsi napori preteklih let so bili v to
usmerjeni in uspih dokazuje njihovo
upravičenost.
V Mestinju pa se stekajo tri glavne
ceste, tja sili k prometu vsa okolica.
Medvedovo selo, Sladka gora, Lemberg,
Kostrivnica in Pristava. Tam so se
vršile na obširnem vrtu gostilne »Pri
ciganu« manifestna zborovania in važ-
ne kulturne prireditve na začetku te-
ga stoletja. Tam se je tudi pričelo kul-
turno delo bližnjega Medvedovega sela.
Bilo je leta 1909, ko je napredno po-
litično društvo želelo napraviti prvo
gledališko igro v Mestinju ter je zato
pridobilo igralce z Medvedovega sela.
Igrali so menda burko »Trije tički«.
Takoj prihodnjo nedeljo so pa igro po-
novili na svoj račun in so z izkupičkom
ustanovili Ljudsko knjižnico v Med-
vedovem selu. Ker je priskočila na po-
moč s svojim darom Zveza kulturnih
društev iz Celja, je bila takrat usta-
novljena knjižnica, ki dobro deluje s
kratkimi presledki še danes. Gledali-
ške igre na Smehovem vrtu »Pri ciga-
nu« na Mestinju pa so se redno po-
navljale skoraj vsako leto do prve sve-
tovne vojne, dokler si niso zgradili
igralci z Medvedovega sela v domači
šoli lasten oder.
Po svetovni vojni pa je postalo igra-
nje marsikje kar domače, saj so za to
skrbela razna kulturna in prosvetna
društva, ki so si ustanavljala tudi svo-
je knjižnice. Vse izobraževalno delo pa
je kruto prekinila druga svetovna voj-
na, ki je uničila vse knjižnice in vse
odre.
Nova doba je nastala šele po osvobo-
ditvi in zato je zaživelo sedaj odrsko
življenje tudi v Mestinjski dolini z
novim razmahom. Nastali so novi odri
tako rekoč po vseh šolah in v vseh do-
movih (prosvetnih, gasilskih i. p.), da
že kar ne mine nedelja, da bi ne kli-
cali kar na več strani v bližini. Tako
imajo stalno svoje prireditve tudi na
Medvedovem selu.
Prvi koraki nove trgovske
mreže in kaj še ni prav
Glede na nove pogoje, ki jih ustvarjajo
uspehi industrije, kmetijstva in prosta pro-
daja, so v celjskem okolišu ustanovili štiri
bazenska grosistična in detajlistična trgovska
podjetja. Savinjsko dolino preskrbuje »Sa-
vinjski magazin«, šentjurski in kozjanski o-
koliš »Preskrba«, Vojnik in okolico »Po-
trošnik«, Laško z okolico pa »Izbira«.
Ta podjetja so še nova in njih naloga je
utrditi si pri potrošniku sloves in zaupanje.
Tega pa ne more biti, če ponekod niti svo-
jega imena ne znajo utrditi, kot na primer
v Šentjurju, kjer je edina firma nad trgo-
vino »Irbajs Pepca«. To je napaka, ki v
mnogočem škoduje poslovanju in asortimen-
tu, ki se je pod novo upravo znatno zbolj-
šal.
Nobenega zaupanja ne morejo imeti po-
trošniki v Kozjem, kjer poslovodja posluje
po svoje. Poslovanje ne vodi v smislu uredb,
paragonskih blokov za prodajo se «erad po-
služuje in raje dela tako, da stranke ni-
majo pregleda nad cenami. Kontrolni organi
so pri njem nekega dne ugotovili čez tisoŽ
dinarjev blagajniškega viška. Ta znesek je
bil nato vnesen v blagajniško knjigo.
Slične nerednosti so tudi v Šentjurju pr*
»Pepci«. v Pilštanju spremembe cen (poce-
nitev moke) tudi po cel teden ne pridejo
do veljave. Tu so potrošniki plačevali mok*
še par dni po znižanju cen kar po stari višji
ceni. Poslovodja iz Vojnika Grobler in šmar-
jete, Gorenšek, se bosta pa verjetno moral«
pogovoriti s sodnikom za prekrške, ker nist»
delala t smislu trgovskih nzanc.
gtev.
22
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 31. maja 1952
Stran 3
KULTURNI PREGLED »Savinjskega vestnika
VIA MALA
v izvedbi KUD „Koželi-Rogr*
pod geslom »v proslavo 500-letnice
jnesta Celja« je igralska družina KUD
,>lCoželj-Rogl« dne 19. t. m. in še nekaj-
j^rat nato uprizorila v Narodnem domu
John Knittlovo dramatizacijo njegovega
i-omana »Via Mala«.
Kakor je sicer pohvalno, da se sle-
herni ljudskoprosvetni delavec in Ijud-
slcoprosvetni aktiv zanima za splošno
pomembne kulturnozgodovinske dogod-
ile, kakor je lanskoletni jubilej našega
mesta in da k njega proslavi prispeva
svoj delež, pa mora vendar biti tak —
nota bene — samostojni prispevek pač
nesporen odraz najvišje kulturnoumet-
niške zmogljivosti našega mesta, ki jo
za njegovo 500-letnico moremo in hoče-
H\o izkazati. Naj se mi ne zameri:
ampak v Mestnem gledališču se je šele
pO dolgi in temeljiti razpravi v njem
in izven njega odločilo, s čem in kako
se bomo Celjani na reviji letošnjih ju-
bilejnih proslav postavili na gledališkem
polju...
Z ugotovitvijo, da predmetna gleda-
liška predstava ne more biti reprezen-
tant celjske gledališke kulture ob pet-
stoletnici mesta, stopnja, ki si jo prire-
ditelji gotovo tudi ne laste, pa nikakor
nočem zmanjšati cene, ki jo »Via Mala«
kot uprizoritev nadvse agilnega društva
ima. Ce bi govoril v jeziku tekmo-
valnega pravilnika, ima ta predstava
kvečjemu medkrajevni pomen, da je
torej še pod stopnjo okrajnega pomena,
pa je vendar neizpodbiten dokaz lepega
in zraven tega tudi iskreno prisrčnega
odnosa do odrske umetnosti določenega
kroga naših delovnih ljudi, ki se zave-
dajo, da morejo svoje amatersko teatr-
sko hotenje uresničevati le v svojstvu
delavnih in zavednih članov naše eko-
nomske in kulturne skupnosti. Tudi to
lahko pribijemo, da spada gledališka
družina KUD »Koželj-Rogl« spričo šte-
vilnosti dosedanjih predstav in gosto-
vanj nominalno na eno prvih mest v
vrsti ostalih domačih amaterskih dru-
žin, o katerih razvoju, delu in Ijudsko-
prosvetnem pomenu bi morala biti med
članki o celjskem društvenem življenju
zapisana posebna in daljša beseda.
O delu, ki je kot roman nedvomno
bblj brano, kot je znano kot igra, bi
dejali, da nam je gledanje in mišljenje,
I   ki ga zastopajo njegovi junaki v odnosih
do sveta in življenja,  simpatično le,
kolikor gre za zagovor mladega človeka
v njegovem boju za življenjske pravice
in obstanek. V delu namreč pogrešamo
tiste udarnosti, ki dolikuje človeku žu-
Ijavih rok; zato pa je njegova zmaga
&isto enkratna in osebna ter dosežena
ne toliko z njegovim nastopom, kolikor
s protizakonito uslugo razneženega ari-
stokrata.
Igra zlasti pa režija je bila naslonjena
na dramaturško najbolj sigurno oporo,
tj. na sam roman. Odveč bi bilo kazati
na napake, ki so jih lahko opazili obi-
skovalci, pa tudi sami izvajalci. Mimo
uvodnih pripomb, ki se mi zde v prvi
vrsti potrebne za kroniko celjskega
kulturnega življenja, bi v javno pri-
znanje prirediteljem zapisali le, da je
uprizoritev bila kar čedno spričevalo
poglobljenega študija režiserja Cvetka
Vernika in njegovi zamisli zvestih
igralcev, to pot: Majde Šefove, Jožice
Pirčeve, Lojzke Hajsingerjeve, Janeza
Drozga, Marije Novakove, Kvirina Kle-
novška, Jaroslava Zelinke in končno
tov. Daše — eden z večjo, drugi z manj-
šo odrsko sigurnostjo, ki pa jo je od-
tehtala simpatičnost in nadobudnost —
lastnosti, ki jih v priznanje amaterski
prizadevnosti nikdar ne izpregledamo.
Posebne omembe je vredno, da je
predstavo poživilo gostovanje danes
najvidnejšega člana Mestnega gledališča
Janeza Škofa v glavni moški vlogi
Niklausa.
Tudi scena je v glavnem ustrezala
(razen v tretjem dejanju, ko nismo
spričo enakosti s prvim dejanjem imeli
vtisa, da se dejanje vrši na Niklausovi
novi žagi) kot ekvivalent amaterski pri-
zadevnosti igralske družine sploh.
Medsebojno povezanost in popular-
nost tega amaterskega kolektiva je do-
kazalo tudi lepo število šopkov in daril
na koncu predstave.
G. G.
Literarno-glasbeni večer v Celju
v ponedeljek 26. t. m. so mladi kulturni
delavci I. gimnazije in učiteljišča v Celju
priredili samostojen literarno-glasbeni večer,
eno izmed uspelih mladinskih prireditev le-
tošnje spomladi. Kulturno življenje celjske
mladine je na sploh precej živahno in raz-
veseljivo. To izpričujejo ne samo prireditve,
ampak tudi delo literarnih krožkov po celj-
skih srednješolskih zavodih, agilnost dra-
matskih krožkov in igralskih skupin. Mladina
I. gimnazije je n. pr. priredila ob 40-lctnici
Aškerčeve smrti Aškerčev večer, dala dva
kvalitetna koncerta v Celju, se lotila veselega
teatra z Veselim večerom celjskih študentov
in z učiteljščniki priredila, zgoraj omenjeni
večer. Učiteljiščniki pripravljajo Molierovega
Georges Damdiena, Ekonomski tehnikum pa
je odnesel na »Ekonomijadi«, ki se je vršila
od 23.  do 25.  maja v Celju,  drugo  mesto.
II. gimnazija pripravlja »Namišljenega bol-
nika«, 5 c razred I. gimnazije priredi »Raz.
valino življenja itd.
Razveseljivo je, da so se v prijetno ubra-
nem večeru združili literati in glasbeniki iz
I. gimnazije in učiteljišča. Še lepše bi bilo,
če bi bil ta krog širši, kajti značilno za ve-
čer je izredno majhno število avtorjev, ka^
je spričo tega, da samo na I. gimnaziji iz-
haja pet gimnazijskih listov (Mi vstajamo^
Ocvirki, Brstiči, Mladi literat, Spomini z go-^
ra, Drobci), naravnost čudno. Literarni del
večera nam torej še zdaleč ni prikazal vseg%
kar zmorejo mladi celjski literati. Isto bi
lahko rekli tudi o glasbenem delu.
Večer je uvedel osmošolec Drago Hribar
značilno, a tehtno redkobesednostjo. Hribae
je s svojo liriko že pred leti prodrl v Mlad
dinsko revijo, pred kratkim so ga tiskalt^
mariborska »Nova obzorja«. Pesmi, ki sta
jih na večeru recitirali petošolka Zora LaJ
mut in šestošolka Breda Jošt, so potrdile nje-
govo nadarjenost. Recitacija sicer ni povsem^
zadela, bila je preveč umetna, preveč igraM
ska. Borivoj Vudler, sedmošolec, je prvič na,4
stopil v javnosti, čeprav je eden od vodilnilE
sodelavcev gimnazijskega lista »Naš glas M
ta čas« oz. »Ocvirkov«. Kolikor ga poznam
je močnejši v epiki kot v liriki. Matjaž
Kmecl, sedmošolec, je vžgal s svojim »Litej
rarnim večerom«, ki mu ga je učinkovito bral
osmošolec Maček. Kmecl je humorist z dra-'
gocenim talentom. Učiteljiščnik Budi Lešnik
je bral pesmi in prozo ter pokazal izrazit
smisel za plastično prednašanje in aktualno^
vseb"ino. Danilo Potočnik je nastopil z za-^
nimivim poskusom »Tebi, roža čista«. j
Učiteljišče je prispevalo levji delež z glas-4
benim delom, v katerem je izstopal Žiga Zu-j
panc s tremi lastnimi skladbami. Z vsemi jel
publiki žel najtoplejše priznanje, prav takoj
njegova sošolka Tatjana Antlej z izvajanjemj
lastne skladbe »Barcarola«. Z Bahmaninoffo.|
vim »Preludijem« je v glasbenem delu sode^
lovala tudi sedmošolka Nada Vračko. 1
Dvorana je bila spričo poplave najrazlič.^
nejših prireditev kar zadovoljivo zasedena^
saj je večer obiskalo preko 200 ljudi. Prav b|
bilo, da bi jeseni celjski mladi literati v por|
dobnem večeru prikazali še bolj zaokroženo
in popolno sliko svojega dela.
A. P.:
DROBCE O VZGOJI
(Nekaj opazk ob „Tednu matere in otroka")
VIOLINSKI KONCERT
Igorja Ozima
Odlični mladi violinist Igor Ozim, o ka-
terem je naše časopisje že pisalo, bo kon-
certiral v Celju v sredo, 11. junija. Igor
Ozim je končal mojstrsko šolo v Londonu
ler prejel prvo mednarodno nagrado. Imel
je spomladi koncert v Ljubljani, v Mariboru
in v Beogradu v razprodanih dvoranah ter so
kritiki navdušeno pisali o njegovem mojstr-
skem obvladovanju instrumenta. Po kon-
certih v domovini se je podal Ozim v An-
glijo, kjer je bil angažiran za vrsto kon-
certov v Londonu in v nekaterih drugih me-
stih. Sedaj po vrnitvi bo igral v Celju. Vio-
linist Ozim je trenutno gotovo naš najboljši
umetnik, njegov koncert bo za nas posebno
razveseljiv kulturni dogodek. Ker je zanima-
nje za ta koncert veliko, priporočamo našim
stalnim koncertnim obiskovalcev, da si pra-
vočasno rezervirajo vstopnice v Glasbeni šoli.
»Veseli večer«
celiskih študentov v Žalcu
Dramatski odsek mladinske organiza-
cije I. gimnazije v Celju je v petek, dne
23. maja ponovil svoj »Veseli večer« v
Žalcu. Kulturna kronika premiere, ki
je bila 15. aprila, ni zabeležila, kar go-
tovo ni prav. Celjska gimnazija ima
svoje mesto v gledališkem življenju
mesta Celja, saj so različne dijaške
igralske družine igrale najrazličnejše
komade, pred davnimi leti celo prvega
Hamleta na našem odru. Tudi po vojni
so se dijaki lotili težkih nalog: Linhar-
Po L ekonomiadi v Celju
I.
o vzgoji se dandanes mnogo govori,
tudi piše; tedensko in dnevno časopisje
priobčuje lepe, utemeljene, konkretne
članke in razpravice o tej važni druž-
beni dejavnosti. Se pravi, da nam je
inladina pri seru in da nam vendarle
ni vseeno, kako bo z njeno bodočnostjo.
Mnogo razpravljamo o družbeni vzgoji,
ko se zavedamo, da je družina — osnov-
na celica družbe — prva poklicana, da
pripravlja našega mladega človeka na
jutrišnje velike dni. Brez dvoma pa je
strašna vojna, ki je za nami, mnogokje
Razrahljala družinske vezi, odtujila
ffioža od žene, ženo od moža — posle-
'^ice pa bo nosil otrok. Lahko, da so za
takšno odtujevanje globlji, psihološki
'Vzroki, ki povzročajo v zakonih raz-
poke, lahko da je še kaj težjega; toda
otroci bi zaradi tega ne smeli trpeti,
'^ivci, tudi naši ubogi živci! In tako se
'dogodi, da se mož in žena skregata in
Se skregata na smrt: besede, žgoče,
^rute, leta in leta stare dogodke očita-
{oče, zmerjanje, v afekte prehajajoče
^'uganje in končno v mnogih primerih
telesno obračunavanje — to je slika
Pekla, ki bi ga lahko videli v mnogo-
'kateri družini. A tam ob strani bledi,
plašni, trepetajoči otroci, z grozo v srcu
očeh ...!
II.
Spominjam se matere, mlade čedne
ženske, ki jo je njen štiriletni mali
grozno razjezil. Ona belo, otrok črno.
»Ti da ne boš ubogal?« In ga je s srdito
roko zgrabila za kodrasto glavico in
butala to malo glavico ob zid, butala
in butala trdo in neizprosno in zraven
hripavo kričala: »Ti da ne boš ubogal?
Ti bom že izbila iz glave tvojo ne~
ubogljivost!« Pa se mi ni zdela več niti
mlada, niti čedna, a najmanj — mati...
Ne bi rekel, da ga ni ljubila. Toda to
dejanje je bilo nekaj groznega in še
tako vroča ljubezen bi ga ne mogla
opravičiti. Kakor zahtevamo od otroka,
da mora nas spoštovati, tako moramo
tudi mi spoštovati otroka! Njegove zna-
čilnosti, to je posebnosti, značilnosti
razvoja dobe, v kateri se nahaja. Otrok
ni isto kar smo mi; to bo šele postal,
ko bo prišel v naša leta. Samo da bo
tistile revček, ki mu jc štiriletnemu
butala nežno glavico v zid, v njenih
letih morda še mnogo, mnogo bolj živ-
čen in razrvan kot je sedaj ona ...
IIL
Treba je imeti veliko srce, če hočeš
biti vzgojitelj. Res je, vsi smo le ljudje
z večjimi ali manjšimi napakami, ki
udarijo včasih na dan. Potrebno pa je
znanje, znanje, ki nas utegne v kritičnih
trenutkih obvarovati hudih udarcev. In
tako bi morala tista mamica vedeti, da
se v svojem razvoju njen otrok nepre-
stano spreminja; vzporedno s telesnimi
zasledujemo tudi duševne posebnosti.
Kakor smo na tem mestu že poročali, se
je zadnje tri dni preteklega tedna vršila I.
ekonomiada, t. j. shod dijaštva vseh sloven-
skih ekonomskih srednjih šol. Shod, ki bi
naj imel namen zbližati dijaštvo ESŠ še pre-
den jih bo zbližala njihova zaposlitev v
ekonomskokomercialni stroki, je zato obse-
gal tudi program, ki naj bolj služi postavlje-
nemu cilju, namreč tekmovanju med posa-
meznimi šolami v športu, v šahu, strojepisju
in stenografiji.
K tem prvim »olimpijskim igram« bodočih
ekonomistov, ki so se koristeč 500-letnice me-
sta Celja vršile v naši sredi, se je zbralo di-
jaštvo ESŠ Ljubljana, Maribor, Kranj, Novo
mesto in Murska Sobota ter Administrativna
šola Ljubljana, vsega skupaj s celjskimi di-
jaki ESŠ vred okroglo 830 dijakov.
Mariborsko dijaštvo je izrabilo priliko za-
drževanja v Celju za tridnevno taborenje.
Tabor si je postavilo za Jožefovim hribom.
Ostalemu dijaštvu pa sta nudila streho šolsko
poslopje celjske ESŠ ter Kajuhov dijaški
dom.
Vso organizacijo tridnevne prireditve je iz-
vršil profesorski zbor celjske ESŠ ob iz-
datni materialni podpori MLO in njegovih
ustanov in podjetij, v pogledu izvedbe šport-
nih tekem pa celjske fizkulturne organizacije,
med njimi predvsem lahkoatletsko društvo
Kladivar.
Pomen shoda je poudarila tudi prisotnost
zastopstva Sveta za prosveto in kulturo LBS
na čelu s pomočnikom ministra in člana CK
KPS tov. F. Kimovcem.
Celjsko dijaštvo se je v tekmovanjih izka-
zalo naslednje: v lahkoatlctiki so dijaki od-
nesli prva mesta v teku na 100 m, 1000 m,
v štafeti 4x100 m ter v skoku v daljino, v
ostalih   disciplinah   so   odnesli   prva   mesta
Mariborčani in Ljubljančani; dijakinje so
bilo prve v teku na 60 m, 500 m in metu kro-
gle, v ostalih disciplinah so prvačili gostje.
V nogometu se je Celje plasiralo na tretje
mesto za Mariborom in Ljubljano, v ko-
šarki na drugo mesto za Mariborom, v od-
bojki dijaki na peto mesto, dijakinje na 2.
Prva mesta so dosegli celjski dijaki tudi v
šahu in v strojepisju, doCim v stenografiji
drugo za mariborskimi.
V končnem izidu se je celjska ESŠ plasi-
ralr. na drugo mesto z 51 točkami, za mari-
borsko ESŠ s 57 točkami in pred ljubljansko
ESŠ s 44 točkami. •
Ekonomiado je dijaštvo zaključilo s sve-
čano akademijo v Mestnem gledališču v ne-
deljo popoldne. Program je obsegal telovad-
ne, pevske in dramatske točke ljubljanskih,
mariborskih in celjskih dijakov ESŠ. Na za-
četku akademije so bili objavljeni rezultati
tekmovanja in razdeljene nagrade v obliki
praktičnih daril. (Upoštevaje, da se je eko-
nomiada vršila za 500-letnico mesta, bi med
darili bilo lahko tudi nekaj primerov Celj-
skega zbornika). Najboljša šola t. j. ESŠ
Maribor pa je prejela srebrni prehodni pokal
mesta Celja, ki ga je v njegovem imenu z
vzpodbudnim nagovorom oddal predsednik
mestnega Sveta za prosveto in kulturo tov.
A. Aškerc.
Akademija in s tem ekonomiada je bila ob
petju naše himne »Hej Slovani« zaključena
z živo sliko celjskih dijakov predstavljajočo
združitev znanosti, dela, fizkulture in obram-
be domovine pod vodstvom maršala Tita.
Z večernimi vlaki je dijaštvo zunanjih šol
zopet zapustilo celjska tla z novimi načrti,
kako se bo pomerilo v znanju in telesnih
sposobnostih tudi prihodnje leto.
Javne produkcije
učencev^Glasbene šole
Kot vsako leto, tako priredi tudi letos Glas-
bena šola javne nastope svojih učencev. Na-
men teh je, da učenci javno pokažejo uspeh
svojega truda, na drugi strani pa se občin-
stvo seznanja z delom Glasbene šole. Na
prvi produkciji bodo nastopili mlajši učenci
iz oddelkov za klavir, violino in čelo. Na
drugi bomo slišali že zrelejše učence iz viš-
jih razredov klavirja, violine in solopetja.
Pester glasbeni večer bo zaključil šolski or-
kester, ki bo zaigral Dittersdorfov koncert za
klavir in orkester ter Mendelssohnovo korač-
nico iz opere »Athalia«. Glasbena šola je v
teku sedmih let po osvoboditvi vzgojila lep
kader mladih glasbenikov, ki raste vsako leto
tako v kvaliteti kot tudi številčno. Največ
interesa kažejo učenci za klavir. Na šoli je
preko 100 učencev za klavir, po številu sle-
dijo učenci za violino, nato ostali instrumenti.
Na žalost še vedno ni dovolj zanimanja za
pihala, in trobila, premalo so še znane le-
pote igranja na čelo, orkestralni instrumenti
sploh še niso dovolj popularni. Prav tako
še marsikakemu dobremu pevcu ni znauo, da
je na glasbeni šoli oddelek za solopetje, kjer
KONCERTI
Ponedeljek, 2. junija: I. nastop učencev
Glasbene šole v Narodnem domu. Začetek
točno ob 20. uri.
Torek, 3. junija: II. javni nastop učencev
Glasbene šole v Narodnem domu. Začetek
točno ob 20. uri.
Sreda, 11. junija: Koncert violinista Igorja
Ozima. Pri klavirju Ililda Horakova.
Sreda, 18. junija: Koncert Komornega mo-
škega zbora. Dirigent Egon Kunej.
ki so lahko vsak dan drugačnejše. Na
primer trma. Ko je otrok'poldrugo
leto star, postane trmast, kljubuje. Pra-
vijo, da je to 1. faza trme: nasprotuje
nam, noče tega, kar želimo od njega.
No, ni se treba bati, morda bo trajalo
to nekoliko tednov kak mesec, potem
pa se vse skupaj poleže. Ko pa je v 3.
in 4. letu, pa se pojavi 2. faza trme, ko
hoče nekaj po svoje in v tem hotenju
trmasto vztraja. Ako pokličemo otroka
k sebi, bo bežal od nas; ako bi moral
nekaj odgovoriti, bo stiskal usta; ako
ga polagamo r> posteljo, pomirjajoč ga,
da bi za-^pal, bo kričal in hotel skakati
po postelji. Mi belo, on črno! Starši
stoje dostikrat tu brez moči in namesto
da bi bili potrpežljivi in razumni, se
poslužujejo tepenja. Ampak ni mogoče
pomagati: vsak otrok gre skozi to fazo
trme, samo da je ta mnogo daljša pri
razvajenih otrocih kakor tudi vri tirtih,
s katerimi starši prestrogo ravnajo.
IV.
V otrocih je zelo razvit posnemovalni
nagon, posebno v tistih mlajših let, t. j.
predšolske dobe in prvih dveh razredov
osnovne šole. Marsikateri staršev misli:
»Eh, kaj otroci, saj nič ne razumejo!«
Pa vpričo otrok govore in razpravljajo
o marsičem, o čemer bi bilo bolje mol-
čati; dostikrat pa vpliva kvarno tudi
marsikatero nepravilno dejanje. Morda
trenutno otrok tega ali onega res ne
razume, am,pak posnema pa le! In glo-
boko si bo vtisnil v spomin besede in
dejanja svojih roditeljev in jih bo ver-
jetno čez leta in leta analiziral.
Otroci mlajše šolske dobe (od 7. do
12. in 13. leta) so neverjetno dobri opa-
še lahko vsakdo, ki ma dober in zdrav glas,
izuri za dobrega zborovskega" pevca ali p;i
solista. Seveda so v danih ugodnih pogojih
podane tudi možnosti za nadaljevanje glas-
beno šolanje. Z javnimi nastopi učencev sku-
ša glasbena*šola najti stik z najširšimi mno-
žicami, kajti danes je glasbeno šolanje omo-
gočeno  prav  vsakomur.
Javne produkcije bodo v ponedeljek, 2. ju-
nija in torek, 3. junija v Narodnem domu,
vsakikrat točno ob 8. uri zvečer. Sporedi ve-
ljajo obenem kot vstopnice ter stanejo za
odrasle 20 din, za mladino 10 din. Obisk pro-
dukcij bo zato vsakomur omogočen in upa-
mo, da se jih bodo udeležili vsi, ki jim je pri
srcu naša glasbena kultura.
nVraija misel" na Vranskem
Ko so se vranski gasilci odločili postaviti
na oder »Vražjo misel«, so pač razumeli, da
so ljudje željni tudi razvedrila. Tega je dala
ta igra dovolj, dasiravno delo ni tako kva-
litetno.
Igralci so pokazali, da so se dosti trudili,
preden so se predstavili občinstvu. Posebno
so ugajali Lazar, Pristolič, Praprotnikova in
Jesenika. Ne bi bilo prav, če bi spustili o-
perno pevko, katero je igrala Lončarjeva,
ali pa celo oba »nesrečna« moža Juraka in
Praprotnika. Mala vloga Cukalove je bila
dobro izvedena in primerna njenemu tem-
peramentu. Edino so bili slabi otroci, kar se
mora končno tudi drugače soditi. Režija je
bila kar dobra, pa tudi maske so bile za-
dovoljive.
tovega Matička, Molierovega Skopuha
in Garryckovega Varha. Humoristična
literatura pri nas ni bila v posebni
časti, kakor da Slovencem ni potreben
smeh ali pa da nimajo smisla zanj. Zato
je hvalevreden še tako skromen poskus,
da se ta vrsta literature oživi in po-
spešuje. Igralska skupina, ki sta jo za
Veseli večer zbrala okoli sebe Matjaž
Kmecl in Mitja Lavrič. oba sedmošolca,
si gotovo ne lasti kakih visokih in lepo
zvenečih atributov, vendar le s pro-
gramom in izvedbo dala prijeten in
dovolj tehten komičen in humorističen
material; k čisti besedni komiki v »Ko-
lobociji« je bila pridejana prastara ko-
mična snov »Vasovalca«, seveda moder-
nizirana, dalje dobro, čeprav nel<;oliko
pretirano zaigrani pikri satiri na bedno
informbirojevščino, imenitni »Intervju«,
ki tako dobro pokaže miselnost in me-
tode petične reakcije, dalje svojevrstna
alegorija »Vzgojitelj«, ki nam tako dra-
stično ilustrira večni spor med teorijo
in prakso, nato pa še dobro znana »Bi-
rokratova smrt«, duhovita, nadvse du-
hovita stvar, ki z obema rekvizitoma —•
»božjo deklo« in modernim birokratom
prikazuje nesmrtnost birokratizma, ki
mu veljaj večen boj vseh pametnih
ljudi. Tudi humoreska »Ce je šport v
hiši« ni tako od muh v našem »šport-
nem« veku. Program je povezal orkester
s prijetno in vedro glasbo, ki jo je pri-
redil četrtošolec Pšeničnik. Režiral je
Lavrič, sodelovali pa so: Kmecl Marko,
Kmecl Matjaž, Zagajšek Zeljko, Kram-
berger Jože, Zavodnik Berti. Špička
Herman. Lavrič Mitja. Cumak Tatjana,
Globočnik Stanko, Brenčič Tatjana,
Lovrec Petra in Razboršek Vinko.
Satira in humor vršita v človeški
družbi že od prastarih časov zdravilno
vlogo. Zelo težko ju je ločiti od kome-
dije, naj bo že te ali one vrste. To do-
kazuje tudi ta veseli večer. Dokazuje
tudi, da je publika vsaj na zunaj naj-
bolj hvaležna za komiko, ki sloni na
mimiki, pretirani grimasi, na besedni
komiki in podobnih burkastih elemen-
tih. Pri komadih, ob katerih se moraš
zamisliti, ki te opozarjajo pri vsej svoji
duhovitosti in vedrosti na svojo tra-
gično vsebino '^n. pr. Intervju, Vzgoji-
telj, Ničevo, Atentat na Stalina, Biro-
kratova smrt), pa odziv publike ni tako
prisrčen.
Prav bi bilo, da bi se dramatska de-
javnost med celjskimi dijaki še bolj
razvila. Tudi smisel za komiko in hu-
mor naj goje še bolj intenzivno, saj s
tem samo oživljajo prastaro izročilo o
»veselih in brezskrbnih otrokih« (Les
enfants de sans-souci), ki si izposojajo
svet s svojim šalami. Posebno je to
priporočljivo pri nas, pri Slovencih, ki
smo tudi po osvoboditvi pokazali mnogo
manj smisla za te vrste literaturo kakor
naši bratski narodi v sosednjih repu-
blikah.
LEGNIK ANTON
urar
^ ^  CELJE, ZIDANŠKOVA 7
sprejema v popravilo vse vrste ur - Hitro In solidno delo
zovalci. Tam, kjer mi že ničesar več ne
vidimo, bodo ugotovili vse polno po-
drobnosti. Pazljivo ogledujejo in anali-
zirajo predmete in dogodke okrog sebe,
opazujejo osebe, s katerimi imajo
opravka, in se uče od njih. Kdorkoli
ima opraviti z otroki — in to smo ve-
činoma mi vsi — ne sme preko tega
dejstva. Se pravi: paziti moramo, kaj
delamo, kaj govorimo, kako delamo,
kako govorimo. Vedno moramo imeti
pred očmi obči smoter naše jugoslovan-
ske vzgoje in se zavedati, da smo so-
odgovorni pri vzgoji našega doraščajo-
čega rodu.
V.
Kdo? Kdo je to: mi vsi? Ni še dolgo
tega, ko je bila vzgoja otrok domena
tako imenovanih poklicnih vzgojiteljev.
Ne da bi si poklicni vzgojitelji lastili
m.onopol nad vzgojo otrok, pač pa zato,
ker se drugi niso za to mnogo zanimali.
Danes je v tem pogledu bolje, vsaj za-
nimanja za vzgojna vprašanja je več,
kot smo bil vajeni včasih. Ta pojav je
razveseljiv in ga moramo le pozdraviti.
Dobro pa bo, ko se bo vsak naš starejši
človek smatral vzgojitelja svojemu
mlajšemu tovarišu. Ob letošnjem vzgoj-
nem tednu v Celju smo na predavanjih
in v diskusijah marsikaterega pogre-
šali. Ampak led — mislim— je le pre-
bit, in na II. vzgojnem tednu, ki bo
moral zagrabiti vzgojno problematiko
v globino in širino, bomo imeli že lep
kader udeležencev. Te dni posvečamo
mnogo misli novemu Društvu prijateljev
mladine. Komur je vzgoja naših otrok
pri srcu, naj se oklene novega društva,
naj sodeluje, prispeva, ustvarja! Nekoč
! pozimi mi je potožila neka mati: »Kaj
naj storim? Moja hčerka (16 let stara)
po cele noči prepleše. Samo na ples in
zabave misli in prav nič ne uboga. Ce
ji kaj rečem, ko prihaja v poznih urah
domov, me nahruli, zmerja in vse sem
ji, le mati ne!« — Težka, obupna res-
nica! Nočem posploševati, verjel pa bi,
da je še marsikje drugje tako ali vsaj
podobno. Iz brezplodnega izživljanja po
zabavah bo treba mladino preusmeriti
na drug tir. Ali naša mladina kaj bere?
In kaj bere? Kako sega po našem dnev-
nem, periodičnem tisku, revijah ipd.?
Ali časnike in časopise sploh pozna?
(No, to me vsaj nekoliko tolaži, da lahko
te dni sega že po 3. zvezku Grofa Monte
Crista!...) Bežen pogled v udejstvova-
nje naše mladine mi da slutiti, da na-
šega tiska ne pozna mnogo. In koliko
je še drugih področij, kamor bo treba
preusmeriti naše tvorne sile naših do-
raščajočih otrok!
VI.
Nujna postaja v našem mestu tudi
zdravstveno - vzgojna posvetovalnica.
Upajmo, da bomo letos jeseni že odprli
njena vrata. So vprašanja, ki tarejo
starše in mladino in ki bi jih i starši
i mladina lahko iznesli v takšni pre-
koristni ustanovi. Celje je središče ve-
likega okoliša, ki ima velike kulturne
potrebe in ki je v tem pogledu odvisen
od našega mesta. Tega se moramo v
interesu koristne stvari vsestransko za-
vedati in v tem smislu delati. »Teden
matere in otroka« bo gotovo sprožil
marsikatero vprašanje in nakazal reši-
tev, ki jo bo treba objaviti. Misel o
vzgoji pa ne bodi le zadeva tega tedna,
temveč opravilo in dejanje vsakega na-
šega dne!
stran 4
»SAVINJSKI VESTNIK«,    dne 31. maja 1952
Stev. 22 6
Iz Celja...
VECJA RAZGIBANOST NA TERENU
ZAGBAD-PEČOVNIK
Novi odbor OF terena Zagrad-Pečovnik ka-
že delavnost, ki je za to precej pasivno pod-
rofjo značilna. Zlasti se oživlja delo kulturno-
izobraževalnega društva »Sloga«, ki je prire-
dilo na odru bivšega hotela Stegu igro »Ro-
doljub iz Amerike«. Močneje pa se odraža
tudi aktivnost AF2 in Rdečega križa. Žene
so si izvolile odbor, čigar skrb je tudi v po-
maganju socialno šibkim otrokom na tere-
nu. Pred kratkim so zbrale nad 4000 din, ki
so jih v naturalijah poklonile osiroteli dru-
žini umrlega borca v Zagradu. Odbor RK
širi svoje članstvo, ki je že preseglo število
20C. Frontni odbor je posredoval, da se ure-
jajo nekatere poti. Tu pa bo moral močneje
podpreti MLO Celje, ki naj vsaj določi ne-
katera cestišča, da bodo končno odstranjeni
spori sosedov, k posameznim hišam pa dolo-
čen dovoz. N. v.
TUDI PIONIRJI IZ MEDLOGA
SO PROSLAVILI »DAN POMLADI«
v nedeljo, dne 18. t. m., se je zbralo pod
vodstvom predsednice Pionirskega sveta tov.
Elze Potočnikove in odbornice tov. Kovačeve
35 otrok našega terena. V veselem razpolo-
ženju so odkorakali ob 8. uri na Celjsko ko-
čo, kjer so se zabavali s prostimi igrami in
petjem. Deležni so bili tudi kosila, za kate-
rega je prispeval odbor OF, AFŽ, kakor tudi
odbor RK našega terena. Vrnili so se ob
IS. uri veseli in navdušeni z željo, da bi se
tak izlet še večkrat ponovil. E. P.
USPELA FIZKULTUBNA MANIFESTACIJA
V GABEBJU
Dne 17. maja je telovadno društvo »Par-
tizan« Gaberje priredilo v čast rojstnega dne
maršala Tita telovadno Akademijo. Priredi-
tev, ki se je odvijala ob večerni uri, kljub
slabemu vremenu, je imela veliko gledalcev.
Program je bil pester in zanimiv. Nastopali
so pionirji s puškami, mladinci s palicami,
pionirke v parterni gimnastiki, točka mla-
dink, ki je predstavljala prebujanje pomladi,
dalje članice z labudjim plesom in vaje čla-
nov na orodju. Za zaključek so ob svetlobnih
efektih priredili še zelo uspelo skupinsko
sliko.
Po akademiji je bilo v fizkulturnem domu
»majsko  rajanje«.
Pri tem uspehu je treba poudariti, da dru-
štvo »Partizan« zelo uspešno deluje, kar je
zasluga sedanjega odbora, ki se res trudi.
Društvu nudijo pomoč tudi gaberski kolek-
tivi, predvsem pa Cinkarna. B. K.
SODNA KBONIKA
IZPBED OKBAJNEGA SODIŠČA V CELJU
Delavec Miklavž Bibič je v Železarni v Što-
rah ukradel 2500 din delavcu Antonu Brečku
iz omare v valjarni. Obsojen je bil na 1 me-
sec zapora. — Varilec Perko Ivan je v To-
varni emajlirane posode v Celju ukradel 20
še ne popolnoma izdelanih krožnikov. Sedel
bo 4 mesece. — 46-letni Jurij Miklavc, šofer
brez zaposlitve, stanujoč v Celju, je kot po-
oblaščeni nakupovalec državnega gospodar-
skega  podjetja   »Vrtlar«,   sedaj   »Primorka«
na Beki, v drugi polovici leta 1950 od denar-
ja, ki mu ga je to podjetje zaupalo za na-
kupovanje poljskih pridelkov, neupravičeno
zase porabil znesek 145.062 din. Obsojen je bil
na 1 leto in 10 mesecev zapora, podjetju pa
mora povrniti vsoto 145.062 din. — Delavec
Valentin Kolar je 19. februarja letos ukradel
v Višnji vasi kolo, vredno 20.U00 din in istega
dne v Vojniku kolo, vredno 30.000 din. Sodišče
mu je prisodilo 5 mesecev zapora. — 25-letni
delavec Franc Leskovšek iz Celja, je 22. 1.
1952 prejel od Cerič Avda 50.000 din gotovine
za nakup jabolk za podjetje v Zagrebu, pri
katerem je bil Cerič v službi. Jabolk pa ni
nakupil, temveč je denar porabil za svoje
potrebe. Tudi drugače se je bavil z nedo-
voljeno trgovino s sadjem. Leskovšek je bil
obsojen na 1 leto in 1 mesec zapora, Ceriču
mora povrniti 50.000 din. — Franc Slimšek,
zaposlen kot železostrugar v Tovarni emaj-
lirane posode v Celju, je že obsojenemu Iva-
nu Gorišku pomagal prodati 100 ukradenih
krožnikov v Tovarni emajlirane posode. Go-
rišek mu je dal za pomoč 2000 din nagrade.
Obsojen je bil na 7 mesecev zapora. — Pri
Dravogradu so hoteli nedovoljeno preiti pre-i
ko meje v Avstrijo litograf Josip Soldo, žeJ
lezostrugarja Branko Balija in Anton Ga-^
špert, vsi trije iz Zagreba. Aretirani pa so^
bili že v vlaku med Zidanim mostom in Ce-j
Ijem. Obsojeni so bili Soldo na 7 mesecev,!
Balija na 8 mesecev, Gašpert pa na 10 me-j
secev zapora. — Finomehanik Mirko Do<4
brajc iz Celja, si je v Steklarni v Bogaškij
Slatini prisvojil vinski servis v vrednost^
1036 din. Sedel bo 3 meseee. — V zadnji šte-|
vilki smo poročali, da so v Tovarni emajlira-j
ne posode v Celju kradli in prodajali odpad-
no pločevino. Pri razpravi, ki je bila prejšnjo
sredo pred okrajnim sodiščem, so bili obso-
jeni Franc Klemen na 1 leto in 8 mesecev,
Anton Federnsberg na 10 mesecev in šofer
podjetja »Odpad« v Celju Ivan Kramper.
šek na 9 mesecev zapora. j
OSTBA KAZEN ZA KBAJO  BOMBAŽNE
PBEJE V TKALNICI HLAčEVINE
Nedavno smo poročali, da so se dogajale
v Tkalnici hlačevine v Celju tatvine bombaž-
ne preje, zaradi katerih je bila Tkalnica
oškodovana za 170.000 din. Pri okrajnem so-
dišču so bile zaradi teh tatvin obsojene Ma-
rija Kočnik na 2 leti, Sonja Žvižaj na 2 leti
in 8 mesecev, Justina Kuhar na 2 leti in
2 meseca, Danica Pečar na 6 mesecev in
Viktorija Dimič iz Zagreba, ki je ukradeno
prejo prodajala na Hrvatskem, na 2 leti in 6
mes^Bcev zapora.

IZ BBASLOVČ
Na večer pred Titovim rojstnim dnem se je
v prenovljeni in okrašeni pionirski sobi osn.
šole vršila skrbno pripravljena proslava za
vse predstavnike množičnih org-anizacij. Pio-
nirji 4. razreda so se izkazali s »Partizanskim
pohodom«.
Šolska mladina je pridno na delu. Uničila
je že nad 2000 sadik divjega kmelja, ki ško-
duje plemenitemu hmelju. Mladina zasluži za
svoje požrtvovalno delo najlepšo pohvalo in
nagrado.
Poučno ekskurzijo bodo dne 7. in 8. junija
napravili naši napredni sadjarji in živinorejci.
Med potjo v Slovenske gorice si bodo ogle-
dali Institut za sadjarstvo v Mariboru, obi-
skali bodo priznanega sadjarja Dolinska v
Kamnici, v Pekrah, Crnicih in v Apaški do-
lini pa si bodo ogledali vzorna državna po-
9estva. Na nadaljnji poti se bodo ustavili v
Gornji Radgoni in Slatini Radenci. V Slov.
goricah bodo videli ogromno škodo, ki jo je
prizadel našemu sadjarstvu ameriški kapar
San Josž. Po ogledu Kmetijske šole "pri Ka-
peli se odpeljejo na drž. posestvo Osojnik pri
Ptuju, odkoder se bodo preko Maribora vra-
čali v Savinjsko dolino. Zanimanje za to
ekskurzijo je zelo živahno.
LOKE PBI TABOBU V SAV. DOLINI
Za rojstni dan maršala Tita je bila vas
Loke v slavnostnem razpoloženju. Na pro-
storu okoli šole so se zbrali gasilci iz Oj-
striške vasi in Kaplje, ki so ta dan priredili
zelo lepo uspelo gasilsko vajo. Mladinci ga-
silskega društva Ojstriška vas so se izkazali
pri svojem gimnastičnem nastopu z gasilni-
mi sekiricami in želi od domačinov in gostov
navdušeno priznanje. Združena pevska zbora
IZUD iz Tabora in Lok sta nudila na pro-
slavi rojstnega dne maršala Tita s svojim
petjem umetnih in narodnih pesmi prijeten
užitek.
Za Loke same je bil ta dan izredno bogat.
Ustanovljene so bile hkrati kar tri organi-
zacije: Gasilsko društvo Loke s 70 člani, edi-
nica ZB s 77 člani in IZUD »France Preše-
ren« z lastno knjižnico.
Pionirji osnovne šole so prav za to pro-
slavo obnovili in posipali  dohod do ceste.
Gasilski sektor Vransko je za požrtvo-
valno delo v gasilstvu nekatere najzaslužnejše
člane odlikoval z bronastimi, srebrnimi in
zlatimi kolajnami ter na zelo primeren na-
čin priznal njihovo 25, 35 in celo 50 letno
udejstvovanje. Najstarejši odlikovanec je bil
Franc Ocvirk, oče pokojnega predsednika
lOO Celje-okolica Ivana Ocvirka.
IZ KOZJEGA
V drugi polovici maja so pošte na Kozjan-
skem istočasno z ostalimi poštami proslavlja-
le dneve posvečene poštni službi. Poštni
uslužbenci so priredili sestanke z ljudmi,
na katerih so z nasveti pomagali prebival-
stvu, da bi v bodoče bilo čim manj motenj
v tem živčevju države. To hvaležno nalogo so
uslužbenci pošt izvajali tudi drugače. Kadar
se je na pošti zbralo vsaj nekaj ljudi, so
le-ti odšli iz poslopja s polno mero dobrih
nasvetov.
Prvega junija bodo v Lisičnem odkrili spo-
nenik padUm žrtvam t časm NOB.
IZ GOMILSKEGA
Dolgo se je upravni odbor KZ pogajal s
člani, da bi končno kupili traktor. Toda na
zadnjem občnem zboru so nekateri odklonili
to potrebno mehanizacijo. Mar bodo tisti, ki
si žele napredka v kmetijstvu kar mirno
gledali na to?
•
Igralska družina društva »Partizan« je
uprizorila igro v treh dejanjih »Trije vaški
svetniki«. Doslej na Gomilskem res nismo
bili vajeni, da bi nam domača igralska dru-
žina uprizorila kaj veselega. Še več takih
predstav si želimo.
•
Nedavno je tudi mladina nastopila z vese-
loigro v 5. slikah »Zamujeni vlak«. Poseb-
nost te igre je v tem, da so vse vloge mo-
ške. Mladinski nastop nas je prav zadovoljil,
čeprav se bodo morali še mnogo učiti, da bo-
do popravili nekatere napake.
IZ ŠOŠTANJA
Šoštanjska okrajna pošta je skupaj s slo-
venjgraško ob zaključku »Tedna pošte« pri-
redila skupen dvodnevni izlet. Namen tega
izleta je bil, da se poštni uslužbenci spoznajo
med seboj in da utrdijo zvezo med poštami
obeh okrajev,
ZAKAJ SOLČAVA NIMA BOLJŠE {
AVTOBUSNE ZVEZE?
Solčava je obmejna izletna točka v Logar-
ski dolini, ima pa silno slabo prometno zve-,
zo z avtobusi. Iz Šmartnega odpelje zjutraj
avtobus ob 9. uri, pelje pa samo do Luč.i
Od tu imajo potniki in turisti samo dve,
možnosti: Počakati morajo na večerni avto-'
bus, ali pa jo peš mahniti 10 km daleč d»
Solčave.
Kakor s prevozom je tudi mnogo težav ti
prevozom in dostavo pošte. V Celju trdijo,
da bi podaljšek dopoldanske vožnje ne bil
rentabilen. Na ta način tudi nikdar ne bo«
Turisti ne bodo prišli v Logarsko vse do-
kler ne bo dobre zveze. Jahač mora imeti
najprej konja, če hoče jahati.
IZ SLOVENSKIH KONJIC
Kmetovalci v okolici Slov. Konjic, Loč in
Zreč so že pričeli s ponovnim sajenjem ko-
ruze, fižola in »stalih kultur, ki so pozeble
pri zadnjem mrazu. Ti pridelki so bili zlasti
močno prizadeti na njivah, ki ležijo blizu
Dravinje in ostalih manjših potokov, manj
pa je bilo slano občutiti v nekoliko višjih le-
gah. Kmetijska zadruga v Slov. Konjicah je
v zadnjih dneh prodala že okoli 300 kg se-
menskega fižola in večje količine prosa, ki
jih je pred mrazom odkupila od kmetov.
•
Na državnem posestvu v Slov. Konjicah
so pred nedavnim pričeli z rigolanjem njiv-
skih in gozdnih površin v skupni izmeri okoli
6 ha, ki jih bodo v prihodnjih letih zasadili
z vinsko trto. Bigolajo s posebnim rigolnim
plugom skoraj 1 m globoko, vlečeta ga
dva goseničarja, ki ima vsak po 70 KS moči.
Bačunajo, da jih bo stal 1 ha rigolanja okoli
50.000 din, dočim bi za ročno rigolanje mo-
rali plačati za ha blizu 300.000 din. L. V.
*
Pretekli teden je sklicala sindikalna po-
družnica obrtnih delavcev v Slov. Konjicah
sestanek svojih članov, na katerem so obrav-
navali sestavljanje tarifnih pravilnikov v
mestnih lokalnih podjetjih, odpuščanju de-
lavcev in sklepanju delovnih pogodb s po-
močniki in delavci pri zasebnih obrtnikih.
Bazprava je pokazala, da so o tarifnih pra-
vilnikih že v vseh podjetjih govorili, niso pa
šo pristopili k sestavljanju. Bolj nerodna za-
deva pa je v tem primeru pri Radio-elektro
delavnici, ki je pod upravo ljudske tehnike.
Tu še niso pristopili k nikakšnini pripravam,
niti niso zaposlenim delavcem pojasnili, kaj
bo za njih pomenil tarifni pravilnik.
Precej govora je bilo tudi okoli sklepanja
delovnih pogodb z delavci in pomočniki v
zasebnem obrtnem sektorju. Videlo se je, da
so prav tisti, ki se jih to tiče, o tem doslej
še zelo malo razpravljali, pa tudi obrtna
zbornica jih na to še ni opozorila. Ker tudi
na sestanku ni bilo navzočih dovolj pomoč-
nikov, so sprejeli sklep, da jih bo podruž-
nica še v tem mesecu na posebnem sestanku
seznanila s tozad»vno uredbo ter začela pri-
prave za sklenitev kolektivnih pogodb, kar
bo istočasno tudi izkoristila za pridobivanje
novih članov, ki dosedaj še niso bili vklju-
čeni v organizacijo. L. V.
*
V nedeljo dopoldne je krajevni sindikalni
svet iz Slov. Konjic sklical na skupno po-
svetovanje vse sindikalne odbornike in akti-
viste iz podružnic v Zrečah in okolici. Preko
25 odbornikov iz zreške tovarne in gozdnih
delavcev iz Skomarja je prišlo, da se pogo-
vore o tekočih nalogah sindikalnih organiza-
cij kot so: odpuščanje delavcev, sestavljanje
tarifih pravilnikov in zbiranje podatkov za
nove delavske knjižnice. V razgovoru, ki je
trajal skoraj tri ure in so mu prisostvovali
tudi člani KS in področnega odbora gozdnih
delavcev iz Konjic, je bilo opaziti, da se od-
borniki za vsa ta vprašanja živo zanimajo.
Gozdni delavci iz Skomerja so iznesli tudi več
primerov, ki so jih že obravnavali pri od-
pustu delavcev, dočim so imeli zreški kovi-
narji več pripomb k sestavi tarifnega pravil-
nika. Sklenili so tudi, da naj bi taki sestanki
bili večkrat, saj so zelo koristni za odbor-
nike iz podružnic. Na terenu je vrsta pro-
blemov, ki jih bodo lahko uspešno reševali
le, če jih bodo dodobra spoznali. Podobna
posvetovanja bodo v kratkem še v Ločah in
Konjicah. L. V.
IZ ŠENTVIDA
Organizacija ZB se pripravlja na postavitev
spomenika padlim borcem. Ker so finančna
sredstva velik problem, pobirajo prostovolj-
ne denarne prispevke, v bodoče bodo pa v
ta namen uprizorili kulturno prireditev.
*
Elektrifikacija v Šentvidu uspešno napre-
duje. Pri njej so močno zainteresirani kmet-
je, ki sedaj dobivajo žično napeljavo. Žično
omrežje se razširja, nakaznico za stroj v
transformatorju že imajo. Šentvičani pravijo,
da bo pri njih zagorela luč do 22. VII. Dneva
vstaje. Na ta dan se bodo svečano pripravili,
saj je to za nje največje veselje, ko bodo
dobili elektriko.
*
Tudi tu je kulturna dejavnost živahna.
Pred nedavnim so uprizorili »Fričaranega že-
nina«, pozneje je pa igralska družina Pil-
štanj gostovala z igro »Bele vrtnice«.
•
Mrzlo vreme, ki je nastopilo v zadnjem
času, bo tudi na planinskem sektorju imelo
škodljive posledice, zlasti v nižjih krajih.
Slana je uničila nasade fižola, tako da ga
morajo ponovno saditi. Tudi koruza in krom-
pir ne bosta takšna, kot bi morala biti.
Igra »Veseli sekstet« s svojimi
gosti pri odprtem bazenu.
*
Na revijskem sporedu plavalne,
plesne, baletne, skakalne, pevske
in šaljive točke. Revija kopalnih
oblek. — Poskušnja vin podjetja
»Vino, Celje« in piva Laške
pivovarne
Cena vstopnici za Revijo 50 din.
V prodaji pri Putniku v Celju in
ves teden v Rimskih Toplicah.
Prevoz z avtobusi iz Celja. Zače-
tek ob 3 popoldne.
v nedeljo, na rojstni dan maršala Tita, so
bile v Dobju in na Planini svečane proslave
z govorom, petjem in deklamacijami. v Šent-
vidu na ta dan proslave ni bilo, pač pa je
bila dne 20. maja ob prihodu štafete.
*
Pred nedavnim je bila na Planini partij-
ska konferenca, katere se je poleg članov
udeležil predsednik OLO Celje-okolica tov.
Mišo Bobovnik. Ta je govoril zlasti o za-
družništvu in poljedelstvu, ki je važno za
Planino. Poudaril je, da morata biti v orga-
nizaciji zlasti vidni dve načeli: sprejemanje
sklepov in kontrola le-teh. Omenil je, da ima
organizacija premalo vpliva na novi občinski
ljudski odbor. v bodoče se mora to popra-
viti.
Po široki razpravi, ki je nakazala nekatere
probleme in njih rešitev, predvsem, da bi se
na Planini razvila živinoreja, je bila konfe-
renca zaključena.
ŠMARTNO OB PAKI
Proslava, ki se je vršila preteklo nedeljo
dopoldne, je bila vsa v znamenju velike lju-
bezni do našega maršala Tita. Dvorana, ki je
dokaj prostorna, ni mogla sprejeti vseh lju-
di, tako da so stali ljudje tudi na hodniku.
Kljub temu, da je bil program precej ob-
širen, so ljudje vztrajali do konca. Spored
je bil prav srečno izbran in tudi podan. Po-
samezne točk« so izvajali otroci obeh osnov-
nih šol, gimnazijci, mladinci, predvojaška in
in člani KUD. Višek je dosegla zadnja točka
»Svoboda«, katero so podali gimnazijci pod
vodstvom tov. Kotnikove. Pohvalno moramo,
omeniti tudi pionirski gimnazijski pevski
zbor  in tamburaški  zbor iz  Velikega vrha.^
Sploh opažamo, da so proslave pri nas zad-j
nje čase prav pestre in številno obiskane.
LEP RAZVOJ KMETIJSKE ZADRUGE
Lansko jesen je naša zadruga organi-
zirala veliko sadno razstavo. O tej razstavi
so se merodajni faktorji prav laskavo izrazili.
Najboljši sadjarji so dobili praktična in lepa
darila. Po letošnjem občnem zboru pa se za-
druga še lepše razvija. Na prvem mestu mo-
ramo omeniti nabavo 8 prevoznih škropilnic.
Te je odbor porazdelil na posamezna nase-
Ija in se sedaj tamkaj prav pridno uporab-
ljajo. V marcu smo nabavili še motorno sad-
no škropilnico, ki bo prav dobro služila tudi
za škropljenje hmelja. Konec marca pa smo
nabavili tudi traktor, ki je bil za časa ora-
nja od ranega jutra do poznega večera v
obratu. V kratkem dobimo še kosilnico in
žago cirkularko. Na izrednem občnem zboru
pa je bil iz^asovan sklep, da se čimprej na-
bavi tudi mlatilnica. Kmetje sedaj vedno raj-
ši uporabljajo zadružne kmetijske stroje,
ker so vedno bolj prepričani, da je bolje ob-
delovati zemljo s stroji kakor pa z zastarelim
orodjem.
Zadruga je imela lani nad 800.000 din čiste-
ga dobička, ki je in bo uporabljen predvsem
za investicije. Da bi imela zadruga večjo
kreditno sposobnost, smo zadružniki dvignilj.
deleže na 1000 din, tako da ima zadruga samo
v deležih močan kapital.
Naša zadruga sicer ni izvzeta, da tu in tam
ne bi naredila tudi kakšne napake, vendar
lahko rečemo, da koraka med prvimi v
okraju.
GOSTOVANJE ŠOŠTANJČANOV
Isto nedeljo dopoldne so pri nas gostovali
Šoštanjčani z Molierovim »Skopuhom«. Takih
iger in dobrih igralcev si v naši sredi več-
krat želimo. Kako naši ljudje želijo take za-
bave in pouka, so pokazali s tem, da so dvo-
rano do zadnjega kotička napolnili.
IZ PILŠTANJA
V štev. 16 Sav. vestnika je izšla notica, iz
katere zlonamerno izzveni napad na učitelj-
stvo kot kolektiv, češ da učiteljstvo ni ho-,
telo sodelovati pri uprizoritvi igre »Ploha« in;
je zaviralo delo mladine.
Dopis ne navaja rensičnih dejstev, ker sta
prav od učiteljskega kolektiva na Pilštanju
sodelovali pri igri LMS učiteljici Ana Maček
kot režiser in Grajžlova kot pomoč pri šmin-
kanju.
Dopisnik naj bo drugič v svojih poročilih
resnicoljuben ter naj ne blati učiteljstva
pavšalno kakor je to storil! Če pa ima kaj
drugega v ozadju, naj pusti učiteljski ko-
lektiv pri miru! A. M.
KAJ BODO PRIPRAVILI V »TEDNU MA-
TERE IN OTROKA« V CELJSKI OKOLICI
ŽUSEM
V Tednu matere in otroka bodo na šoli v
Loki in Dobrini dve predavanji o vzgoji
otrok, vzdrževanje higiene ter o čuvanju proti
raznim boleznim. Izvedli bodo skupni izlet
mladine in odraslih v Zagreb. Zelo bi bili
tudi zadovoljni, če bi jih obiskal potujoči
kino.
LJIIBEČNA
Osnovna šola skupno s SKUD in organiza-
cijo AFŽ so sklenili, da bodo priredili za
starše otrok dva predavanja, organizirali bo-
do izlet v partizanski kraj Zg. Sleme in
zaključili teden z otroškim sejmom.
VOJNIK
S predstavo otroškega vrtca bomo začeli
Teden matere in otroka, priredili bomo pre-
davanje za matere, obiskovalke bodo obšle
ves teren, nižja gimnazija bo z igro razvese-
lila otroke okoliških krajev, dr. Kušar pa bo
predaval o negi zobovja. Na terenu bomo po-
iskali vse upravičence do socialnega skrb-
stva in ob zaključku predvajali igro »Župa-
nova Micka«.
IZ ŠENTJUBJA PBI CELJU
Franc Florian
Nenadoma nas je v 56. letu starosti za-
pustil rojak Franc Florian, posestnik in
klobučar v Šentjurju pri Celju. Mnogoštevilna
udeležba na pogrebu 27. maja, je pokazala,
kako je bil pokojnik priljubljen in da je bil
naš »Klobučarjev Franc'x pravi mož. častno
stražo so imeli pri mrtvaškem odru domači
gasilci in ga tudi nosili v prerani grob,
kjer sta se poslovila od njega tovariša Ram-
šak in Drofenik.
2e v prvi svetovni vojni je preminuli oku-
sil vso težo in krutost avstrijske soldateske;
kot 18-letni fant je moral na soško fronto.
Ko se je ob zlomu Avstro-ogrske vrnil v
Šentjur, je vstopil v takratno »Narodno stra-
žo«, takoj se je javil narodnemu junaku,
šentjurčanu-poročniku Malgaju, ki je zbiral
prostovoljce; pridružil se je borcem Malga-
jeve čete ter odrinil v borbo za Slovensko
Koroško.
Bil je več let odbornik šentjurske občine,
zvest in dober član gasilskega društva in
»Sokola«. Pomagal je rad in dajal pr.metne
nasvete, kjer je le mogel. V času druge sve-
tovne vojne je bil zaradi svojega odkritega
naprednega mišljenja ter po zcslugi domačih
izdajalcev z vso družino izseljen v Srbijo.
V izgnanstvu se je preživljal skromno kot
fizični delavec. Zelo ga je potrlo, ko mu je
v težkih dneh pregnanstva un.rla najstarejša,
najljubša hčerka Franka.
Le njegovemu zdravemu humorju in veseli
dovtipnosti, ki jo je posedoval v polni meri,
se ima zahvaliti, da je prenrišil svojo dolgo-
letno bolezen tako potrpežljivo nioško. Nikdar
ni tarnal, trpel je mimo vse do trenutka, ko
je skrušen od slabosti podlegel zavratni na.
duhi.
Tovariš Raztočnikov Franček je kot pevo-
vodja poskrbel, da fo mu domači pevci ob
odprtem grobu zapeli prav v srce segajoče
žalostinke.
Težko smo se ločili od svežega groba; ve.
mo, da je v tej gomili našel svoj zadnji po-
čitek mož, ki nam ostane v najlepšem spo-
minu in katerega bomo težko i)Ogrešali v
naši sredini ... F. K.   j
»REVČEK ANDREJČEK« NA PONIKVI
nedeljo, dne 18. maja, so gostovali na
Ponikvi pri Grobelnem igralci gasilskega
društva iz Draže vasi z igro »Revček Andrej-
ček«. čeprav je predstava v celoti odlično
uspela, mi menda igralci ne bodo zamerili,
da spregovorim nekaj besed o slabih, kakor
tudi o dobrih straneh.
Slaba stran večine podeželskih odrov je
predvsem ta, da besedilo ne gre gladko, če
pa gre — takrat pa manjka v igri realnega
življenja.
To nalogo so igralci dobro izpolnili, šibke
so bile le nekatere moške vloge, kjer se po-
samezniki niso dovolj naučili besedila i«
prišlo je do majhnih zastojev. Tudi na svoj
dialekt so »pozabili« in govorili lepo sloven-
ščino. V igro bi lahko vložili malo več di-
namike in uspeh bi bil še večji.
Igra je izredno vplivala na gledalce in člo-
vek se je moral nehote solziti ob usodi mlade
Maričke in starega Andrejčka. Prisluhnil sem
med gledalci in slišal: »Tudi moj oče je po-
doben Hrastarju.« Sedaj nam bo popolnoma
razumljivo, zakaj toliko solza.
Pa še nekaj bi vas dragi igralci vprašal! —
Zakaj se ne združite in ustanovite prosvetne-
ga društva? Pomislite, kakšen uspeh bi želi.
Proč s sektaštvom v prosveti! Le pogumno
k delu!
Moje želje in želje vseh gledalcev so, da
bi zopet kmalu prišli na naš oder. Zapustili
ste nam neizbrisljiv vtis in ravno zaradi tega
boste imeli prihodnjič še več obiska.  G. F.,

»SAVINJSKI VESTNIK<s dne 31. maja 1952
Stran 5
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE
T>o našem razpisu zgoraj navedene rubri-
gino ie po enem tednu dobili prispevke.
*   je prostor za rubriko res majhen, si bo-
g dovolili krajšati članke, vendar bo bistvo
•jjjlo. V kolikor pa bo vseh prispevkov le
l-več in bodo predolgi, jih bomo prihra-
•i; 7» prihodnjo številko. Prva se je ogla-
lila tovarišiea   (X)   z   naslednjimi  ugotovit-
*^vinjsko nabrežje ima še sedaj od bomb
^bito betonsko ograjo. Tam ležijo še kupi
Tjnage in odpadkov. Treba je razbito po-
Ijjviti, teren zravnati in nasaditi lepotično
irevj^'
Ql, poti od železniškega mostu do lesene
na Voglajni je treba od bomb poško-
KfaDe  divje kostanje  posekati  in  nasaditi
\ lepotični drevored (breza, divji kostanj,
Hiša pod Kalvarijo (Mehanična delavnica
Krajnc) ni samo razdrapana, temveč je ne-
varna tudi za pešce zaradi padajočega ome-
ta.  Nasvet nepotreben!
Hiša št. 14 pod Kalvarijo (Otroške jasli)
je prav tako potrebna ometa, saj celo ope-
ka pada na pločnik, kjer hodijo pešci.
Nad to stavbo sta dve hiši, ena je last
ljudske imovine, druga pa last Žuža Hragota
iz 2alca. Obe sličita graščinam in sta vidni
iz mesta. Obe pa bosta kaj kmalu podobni
»grajskim razvalinam«, če ne bo posegla vmes
zidarjeva  roka.
Tovarišica nadaljuje še z vtisi s Ceste na
Grad in tam okoli. Te drobce bomo objavili
prihodnjič.
TUDI TO SPADA K IZGLEDU MESTA
,,„.iPdno vzeto je privatno stanovanje
, , 110 zasebna stvar njegovega lastnika,
lastnikovega okusa, smisla za red in
',.r!iko ter obzirnosti eventualnih lastniko-
vi), •;<»stov. Jasno, v kolikor stanovanje ne
rtjnira in direktno ne moti občutljivejših
Ksedov. Sicer je pa stanovanjska kultura
flsebno vprašanje, ki zahteva temeljitejše in
pefialne  obdelave.
Ce trdimo to, za zasebno stanovanje, ni-
aknr ne moremo tega trditi za javne lo-
»le.
Z javnimi lokali je pa temeljito drugače,
tt smo pa nekakšen lastnik mi vsi. Ker so
iinreč javni in niso omejeni na nek ozek
rog ljudi, se tičejo nas vseh, so odraz kul-
nrnosti prebivalcev, njihovega standarda,
nhtev in če hočete odraz nekega kolektivne-
estetskega čuta.
IX)gično je namreč, da tja, kjer mi ne uga-
tudi ne zahajam,
pa drugi strani pa, če stojimo na stališču,
^ tkolica ustvarja človeka, pripada javnim
lokilom in prostorom odgovorna naloga, da
ti^jiijo državljane. Včasi, ko se je shajalo
,i)ndstvo« v »gostinski sobi« in »narod« v
letstra čimer« so mimo. S tem pa ni reče-
10, da je potreba degradirati »ekstra ci-
*r« na izgled gostinske sobe,  ampak na-
Bopno   gostinsko   sobo   dvigniti   na  raven
Kstra cimra«.
Nikomur ne pride na misel, da v beznici ni
lobro pljuvati na tla. Da ne bo pljuvanja od-
iravimo  beznice!
Ta dva momenta naj dasta osnoven kriterij
Es presojo naših javnih lokalov.
Ker govorimo o olepšanju našega mesta,
ko se trudimo za njegov izgled, nikakor ne
moremo mimo tega vprašanja. Saj nas narav-
nost v nos dreza, samo nihče se pošteno in
glasno ne oglasi.
MisUm, da bi v tem primeru bilo boljše
gledati na kvaliteto kot na kvantiteto. V Ce-
lju imamo gostiln, vsaj po mojem, dovolj.
Dobrih zelo zelo malo, slabih pa veliko ve-
liitf preveč. Vendar pa pripominjam, da ne
morem trditi več, da bi grdo lagal, če bi
rekel, da so te odraz standarda, zahtev in
kulturnosti Celjanov.
Resnica je le, da so le odraz ljudi, ki z
njimi upravljajo. Ponavljam: slabi gostinski
lokali v Celju, so odraz nekulturnosti in ne-
sposobnosti ljudi, ki z njimi upravljajo!
Samo, če bi te lokale poimensko naštel, bi
porabil toliko prostora, da bi ne našel ured-
nika, ki bi mi članek priobčil. Omejil se bom
samo na na.jbolj drastične primere. Da mi
ne bo zmanjkalo sape, si bom pa tudi teh
prihranil nekaj za drugič.
Pred tem bi pa omenil nekaj, kar velja za
Tse; Gostilna ni samo zato tu, da oguli go-
sfa, da ustvarja akumulacijo, ampak pred-
vsem, da gostu nekaj nudi. Asortiment, po-
strežba in čistoča so pa v večini primerov
fcolj ubogi.
Poudarjam jto zaradi tega, ker se gode v
nebo vpijoče stvari. Ko sem hodil zadnjič
wečer domov, sem se trikrat prestrašil, en-
krat pa skoraj padel. Štirje totalni bratci
Bakha so prenočevali na cesti. Vsak mi bo
jdal prav, da to ni normalno in da to ne gre.
I Ko vem, kje ima takle oštir moralno hrb-
tenico. Zoolog bi ga verjetno uvrstil med
Moralne hrustančnice.
Mož je pijan, da je trd ko kamen, pristal
«1 na to, da je španski cesar, oštir pa mu
*osi vino na mizo in zadnje solde iz žepa.
?&nt je poln ko čep, oštir pa trezen. Prepri-
**n sem, da nosi na tem stanju levji delež
. ^«kje na svetu, točno ne vem več kje,
.""»jo baje za takšne tiče, posebne zakone.
!■* tak podjeten oštir nadevanega gosta še
"*''eja z alkoholom, plača globo, da je črn.
*" bi tudi pri nas ne bilo napak. Isto velja,
P* dobi milica mladoletnika v alkoholnem
'»kalu.
Pravijo, da ubijejo s teui dve muhi na en
"lah, v lokalih je red, na cestah mir, v
•"estni blagajni pa denar.
. Zgoraj sem obljubil, da se bom lotil nekaj
'okalov poimenično. Obljubo držim. Pristav-
^'*Ri le, če bom danes dregnil v eno, bom
i'^gič sigurno v drugo gnezdo. Vse bo šlo
'«Po po vrsti.
^adnjič sem že nekaj napisal o kavarni
"Evropi«. Pa so mi prijatelji odsvetovali,
™<'nili so, da je prehudo. Dal sem jim prav.
y*Prav po mojem ni bilo čisto prehudo, ker
^* pa to največji lokal in po vrhu v centru
"lesta, pride prvi na vrsto.
Kar poglejmo ga. Kavarna »IJvropa« ima
^ Celju monopol, sicer ni njena zasluga. Mo-
J^Poli niso pa nikoli kaj prida prinesli. In
* monopol prinaša tudi čisto monopolne
^^'ade. Hočeš nočeš moraš biti z vsem za-
^'jjoljen, če hočeš pač biti v kavami. Po
.'•»u je pa še v centru mesta in se vsak,
flor koli pride v Celje, na vrat na nos zaleti
"••Jo. Koj bi pa pripomnil tole:  Ne samo
* tujce, tudi na nas je potrebnno gledati.
5^"«ga izmed očitkov so mi že izpred nosa
J»brali — fotelje so preoblekli. Bil je skra-
hiiH        ^"t*'i       "»s« želodec in oko. Nič
«aega bi ne bilo, če bi temu še sledile druge
^Potrebno reparature, da o stranišču ne go-
i 'ini. Pravijo, da se v stranišču zrcali kul-
v'ii?^* ljudi. Ne, to je precej slabo zrcalo.
f., ^ se še svoj živ dan nisem srečal s pa-
''Jeni.
vn^* ^® ravno govorim o straniščih, bi pa
Ij^^^šal,   ker  sem   hudo   radoveden,   kakšen
'^fij ima sanitarna inšpekcija pri presoji
(■g,*'>išč. S temi intimnimi kotčki smo v
jp'Ju itak zelo prikrajšani. Kolikor jih pa
0^' .P* ni, da bi se postavljali z njimi. Če
••a K*™** ""^^ oštarije, glejmo tudi na to,
stol t"^" sanitarne naprave odgovarjale 20.
•^aliv. ■ ■ ^* bomo pa dopuščali pri novih lo-
».eliU »»nprovizacije, ne bomo nikoli prišli na
''no vejo. Številčno bi rad vedel, koliko
toujt ^eljskih gostilnah stranišč v kolikor
OanJl** /človeškem stanju brez nepotrebnih or-
entov, z vodovodoih, ki funkcionira itd.
Nekaj je namreč takšnih, da bi za 500-letnico
Celja lahko ogradili in opremili z lepimi na-
pisi, da spadajo v zgodovino mesta (diskret-
nost zgodovine), ker ravno takšna so imeli
pred 500 leti.
No, nazaj k »Evropi«. Posebna stvar je
asortiment, ki ga naša kavarna svojim go-
stom nudi.
Ljudje, danes izgovor, da se tega ali onega
ne dobi, ne drži. Vse se dobi! Predvsem pa
kavarna naj bo kavarna in Celjani vemo, kak-
šna je kavarna. Zato je pa potrebno marsi-
katero oštarijsko navado opustiti.
Predlagal bi, da bi se iznebili pijancev,
kavarna sploh ne bi točila vina v steklenicah.
Saj ima restoran poleg. Pač pa naj bi ime-
la bogato izbiro desertnih in kvalitetnih vin,
ki bi jih naj temu primerno in okusno ser-
virala po čašah z vsem, kar spada zraven.
Zdaj na primer pride sezona sadja. Zakaj
ne bi mogli dobiti bowla? Kje ostane slado-
led? Kje ledena kava itd.?
Jaz na primer si ne morem razlagati, za-
kaj bi se v kavarni v Celju ne dobil kom-
pleten zajtrk kot povsod na svetu.
Ker ni dežja ka-li?
Še enkrat tovariši vse se dobi. Od wyskija
do oranžade in joghurta do piškotov. Samo
poiskati je treba.
Isto je z revijami in časopisi. Tisti dan,
si bom v koledarju z rdečim označil, ko bom
dobil manj kot mesec dni staro revijo v
roke. Človek pride v kavarno namreč, na
miren pomenek in čitanje časopisov, ne pa na
pijančevanje.
Tudi kar se tiče godbe, nismo v Celju brez
posluha. Lahko pa postanemo! Malo malo
več izpremembe in okusa.
Če bo pa kavarna, kar bo zanjo dobro, svoj
asortiment dvignila, ga pa naj tudi na nek
viden način označi. Ali s pomočjo cenikov,
ki so bili baje enkrat ,njega časov' na mizah,
ali pa s pomočjo lične karte, ki jo poda na-
takar gostu. Jasno, pri zadnjem je potreben
takt, ker niso gostje zaradi kavarne, tem-
več narobe. Zadnje osebju v vednost, ki se
naj tega na vsakem koraku zaveda. Kot iz-
gleda se pa tega zavedajo samo nekateri.
SMETIŠČE NE SPADA OB JAVNO LLICO
V Ulici XIV. divizije, med palačama bivše
štediouice in pokojninskega zavoda, jc bil
včasih lepo gojen vrt. Ta bivši vrt pa je zdaj
pusto dvorišče. Ob vhodu na to dvorišče iz
Ulice XIV. divizije pa je prostor za smeti.
Na tem smetiču se najde vsakojaka iiavlaka
in nesnaga. Da smetišče ne spada ob javno
ulico, je jasno. Zato naj tisti, v katerih
upravo spada hiša v Razlagovi ulici, za ka-
tero se dvorišče s smetiščem nahaja, takoj
uredijo, da smetišče iz prostora ob javni
ulici izgine. M. č.
.   POGLAVJE O IZOBEŠANJU ZASTAV
V CELJU
Ako hodiš ob slavnostnih dneh po našem
mestu, opazuješ, na koliko načinov se izobe-
šajo po hišah tiste redke zastave, ki so sploh
še na razpolago. Okrog dve tretjini hiš je
brez zastav. Nekateri jih izobesijo iz streš-
nih oken na drogu, kar je najbolj primerno,
drugi zopet jo privežejo kar na stanovanjsko
okno itd. Poslopje celjske postaje ima na-
meščena dva zastavna droga na hiši. Na teh
drogih pa so potrgane žice. Mesto, da bi
namestili nove žice in zastave lahko obešali
zopet na ta dva droga, postavljajo pred po-
slopje lesene droge. Na teh drogovih visijo
zastave vseh velikosti, med te zastave pa
štrlita prazna droga, nameščena na poslopju.
Nič kaj estetična slika! Isti primer je na
poslopju Mestnega ljudskega odbora. In ta-
ko bi lahko naštevali še naprej. Nujno je
poglavje o zastavah, treba ga bo rešiti pravo-
časno, ako hočemo ob glavnih dneh proslave
500-letnice Celja, dostojno okrasiti naše me-
sto. Poskrbeti je treba, da bo v mestu do-
volj spodobnih zastav, drogov za izobešanje,
obstoječe naprave za izobešanje pa spraviti v
red. Tudi na Friderikovem stolpu na starem
gradu naj bi se popravila naprava, na ka-
tero je pritrjen zastavni drog, da bi se tudi
tam zopet lahko izobešala naša trobojnica,
kar pogrešamo že vsa leta po osvoboditvi.
M. č.
Rokomeiaši ŽŠD Celje - prvaki Slovenije
Po šestih zaporednih uspehih si je moštvo]
2ŠD Celje ponovno osvojilo najvišji naslov: |
Rokometni prvak Slovenije. Če smo zasledo- j
vali potek tekmovanja in ves potek letošnjih
rokometnih prireditev našega moštva, lahko i
z veseljem ugotovimo eno, da je dostojno!
nastopalo barve Celja, da se je borilo do [
skrajnosti in doseglo v tem letu kar v >,
vseh srečanjih zmage. Ena edina tekma sej
je končala neodločeno. To seveda ni prišlo
kar tako iz zraka. Moštvo je že začelo
zimski dobi z rednimi treningi v telovadnici.,
A kmalu so se preselili rokometaši v na.-1
ravo. Kar na prostem, brez slačilnice in:
tušev — tega na Skalni kleti ni. Večkrat je'
deževalo, ja še celo snežilo, ko so vadili, i
saj je do tekem preostajalo le še malo časa.,
Dobro se še spominjam, ko je neka ženica;
šla preko igrišča ter pripomnila: »Otroci, otro-
ci, saj boste dobili vsi revmatiš.« Malo je dalo«
vsem pomisliti, pa so trenirali naprej. Ni)
bilo zastonj. Uspeh ni izostal.
Prinašamo vam nekaj kratkih odlomkov^
o igralcih in vodstvu našega rokometnega,
moštva. Seveda niso vsi zajeti, ker jih bi bilo
pač preveč, opisali jih boma samo nekaj/
ki so za rokomet res vse dali in žrtvovali.'
DIVJAK IVAN. Ko so rokometaši izbirali i
svojega predsednika so si njega soglasno'
izbrali. In res so zadeli. Res ne vemo, kdo^
bi jim posvečal toliko pozornosti kakor ravno ■
on. Bolezen mu je nekaj časa onemogočala3
delo, vendar je bil tudi v tem času z ro-^
kometaši v stalnih stikih. On sam pa pravi
»Če bomo delali, bomo sigurno uspeli.« Vsi'
so njegovega mnenja.
URŠIč DOMINKO. Če prebiraš športno ča-;
sopisje, pa naj si bo to v kateri koli letni]
dobi, boš pogosto zasledil njegovo ime. En-;
krat je smučar, drugič hokejist, pa zopetj
smučar in rokometaš. Posebno zadnji panogi;
je posvetil dobršen del svojega prostega:
ČELsa. V ekipi igra levega krilca. Izredna bor->
benost, vzdržljivost in nekaj drugih dobrih'
lastnosti ga uvršča med najboljše igralce*
moštva. Vedno je nasmejan in dobre volje,!
je pač vzor ostalim mlajšim igralcem. Na!
tekmah bodri svoje mlajše soigrače, jimi
vliva nove moči in upanja. Nikdar ne klone.]
Če vodi nasprotnik s par goli razlike, gia;
lahko stalno slišiš: »Fantje, dajmo, saj mo-
ramo zmagati.« S preciznimi in ostrimi streli'
pa je po vrsti ukanil vse vratarje Jugosla-;
vije. Mnogi od njih so njegove žoge pobirallj
iz mreže, drugi so se pa zopet jezili: »Kaji
ga ne držite.« Sigurno je eden najboljših]
strelcev v ekipi. To prvenstvo je dal dobr-;
šen del golov. Do sedaj je igral dvakrat v;
reprezentanci Slovenije. ]
BUKOVAC PAA^EL. Desno krilo našega
moštva je sigurno najnevarnejši napadalec.!
Ko je pred leti začel z rokometom je pači
vsak opazil samo njegovo levo roko. Danes;
je malo več. Premalo bi bilo, če bi rekll-
samo: »Malo več!« Večino kombinacij za-'
ključi po navadi on sam z efektnim golom;^
»O ta nesrečna levica« je zastokal že mar-;
sikak vratar, ko se je pognal v napačen kot,:
on se je pa zadovoljen vračal na center. Da-i
nes je on gonilna sila našega še tako mladega-
napada. On ni samo dober igralec, ampafc
tudi dober študent. Barve Slovenije je za-5
stopal enkrat. Ima pa vse izglede, da bo;
oblekel tudi dres naše državne reprezentance.^
JEZERNIK MARKO. Ko je še Kneflerjevaj
četa korakala po Glaziji je igral krilo, danesj
je pa odličen krilec. V krilski vrsti so po-j
čuti  najbolj   koristnega  za  moštvo.   V  od-
vzemanju žoge je mojster, pa tudi njegovi
streli na gol delajo marsikateremu vratarju
preglavice. Njegov značaj in odnos do so-
igralcev je vzbudil pri mlajših pozornost in
jim pokazal pot, kakšen mora biti športaš.
Mlajšim vedno rad pomaga in jih izpo-
polnjuje. V tem prvenstvu je igral tudi v
napadu. Nekaj golov, ki jih je dosegel je
potrdilo, da je še vedno dober napadalec,
sam pa raje igra v krilski vrsti. Pravi, da
se bolje počuti med »starimi«. Po navadi je
kapetan moštva. Tudi on je branil barve
Slovenije 2 krat.
POZNIK POLDE. Desna zveza našega
moštva je obenem tudi med najmlajšimi v
ekipi. Pred leti je bil še precej samovoljen,
danes je pa sigurno med najmarljivejšimi
v moštvu. Ta mladi napadalec je v zadnjem
času mnogo pridobil, njegovi streli so ostri
in dobro odmerjeni. Igra zelo požrtvovalno,
skrbi za povezavb v napadu in izgleda,
da bo v bodoče in s časom eden najboljših.
V tem prvenstvu je dosegel na vsaki tekmi
po nekaj golov. Barve Slovenije je zastopal
enkrat.
BAMSKUGLER FRANC. Letos je šele sto-
pil v vrste rokometašev. Ima vse lastnosti,
da se razvije v dobrega rokometaša. Manjka
mu še težjih tekem in tudi on bo postal
dober napadalec. Ima dober pregled nad igro
in smisel za povezavo in razdeljevanje žog.
Drugače je košarkaš in pravi: »še nisem
navajen na precej ostro igro rokometašev.«
Izgleda pa, da se ji bo privadil.
POLUTNIK KAREL — kdo ga ne pozna?
S športom se je začel baviti že v zgodnji
mladosti. Povsod je pokazal zelo dobre uspe-
he, pa naj bo to kot lahkoatlet, vratar ali
ribič, vendar mu pa najbolj, kot sam pravi
leži rokomet. Mislim, da ta njegova trditev
ni napačna. V rokometnem moštvu igra že
od vsega začetka kot krilec, srednji krilec
in srednji napadlec. Sedaj igra v moštvu
srednjega krilca, kjer se je uveljavil z od-
ličnim prijemanjem in oddajanjem žog, pre-
gledom igre ter izredno borbenostjo. Daje
moštvu v najbolj kritičnih momentih
voljo do igre,, je odličen tovariš in eden
najmarljivejših članov društva. Barve Slo-
venije je zastopal dvakrat. Po mnenju zvez-
nega kapetana, bo v najkrajšem času uvr-
ščen v Izbrano enajstorico jugoslovanskih
rokometašev.
ŠMij5 HENRIK. Med starejše igralce na-
šega moštva lahko sigurno prištevamo vra-
tarja šmida. Skoraj vse tekme zadnjih let
je stal v vratih našega moštva. Izgleda pa,
tako je moje mnenje, da brani izven Celja
bolje kakor doma. V tem prvenstvu je dal
posebno dobro igro proti Enotnosti v Ljub-
ljani. Kadar prede moštvu trda, je sigurna
ou tisti, ki da pobudo fantom, da še enkrat
z vso voljo začno napadati nasprotnikova
vrata. In ravno v teh trenutkih da on vse
iz sebe. Premnogi aplavzi so mu bili pri-
znanje za številne uspešno branjene žoge.
Za moštvo mnogo žrtvuje, saj prihaja na
tekme redno iz Ljubljane, kjer študira.
ZAKRAJŠEK J.4NEZ. Od obrambe pa tja
do srednjega napadalca so bila vsa mesta
njegova. Povsod se je uveljavil. V tem pr-
venstvu je igral srednjega napadalca. Odli-
kuje se s svojimi driblingi, s katerimi je z
lahkoto prehajal nasprotnikove Igralce, žal,
da mu vid ne dopušča igre, za katero je
sposoben. Ljubezen do kluba in do dela
v njem, ga je uvrstila med najbolj delavne
rokometaše. če je v Ljubljani kaj za urediti.j
je to sigurno Janez. Tudi dela v Celju se ni
plašil. Marsikak propagandni lepak je bil
njegovo delo. On je sigurno eden najmar-
ljivejših v moštvu.
FIJAVŽ OTO. Tudi njegovo mesto ni stal-
no. Iz obrambe je prešel v napad in tam
sedaj obvisel. Levo zvezo ali levo krilo prav
rad igra. V tem prvenstvu je večkrat pre-
tresel mrežo, s požrtvovalno igro pa je vli-
val novih moči našemu napadu. Sam ima
vse pogoje, da se razvije v odličnega napa-
dalca, saj je še zelo mlad. Odlikujejo ga
ostri streli, za katere pa še ne moremo
trditi, da so vedno točni. S treningom bo
tudi to hibo popravil.
CIZELJ IVAN. Letos je postal napadalec,
prejšnja leta pa je stalno igral v obrambi.
Ima zelo močan strel, žal pa tudi njemu
manjka točnosti. S treningom bo dosti pri-
dobil ni ima zato vse možnosti, da bo tudi
v bodoče igral v našem moštvu kot napa-
dalec in ne kot branilec. Njemu samemu se
namreč v napadu tudi bolj dopade.
CIZELJ JOŽE. Mlajši bi lahko dostavili.
Ta je eden tistih, ki čakajo in lahko vsak
hip zamenjajo starejšega tovariša v moštvu.
Pred postajo je pokazal, da se zna lepo in
koristno prebijati skozi obrambo. Kakor nje-
gov brat, igra tudi on v napadu. Levo krilo
je njegovo staro mesto. V prijateljskih sre-
čanjih pa bo tudi on stopil v vrste ligaškega
moštva. Vsi so mnenja, da bo zaigral dobro.
ŠEŠKO DRAGO. Desni branilec našega mo-
štva je še prav mlad. Ko smo ga lani opa-
zovali na treningih je marsikdo dal opazko:
»Ti, ta pa še bo. Veš kako je trd.« In res.
Kmalu nato je oblekel dres ligašev in se
zelo uspešno boril z njimi. Malo je bil oster,
pa nič hudega. Tudi tega se bo znebil.
Zadnjih par tekem ni igral, ker ga je za-
menjal starejši tovariš, on sam pa pridno
trenira, saj ve, da mu je mesto med ligaši.
JEZERNIK ALEKSANDER. Tudi on je
eden Kneflerjevih vojakov. V mošt\ai Kladi-
varja je igral branilca, sedaj je pa prešel
na drugo in bolj odgovorno mesto, če hodiš
mimo Skalne kleti ob torkih in petkih, boš
slišal rezke žvižge piščalke. Kdo misliš, da
se tam zabava. Ne, zmotil bi se. Ne žvižga
sebi v zabavo. Hepi,» kakor mu pravijo je
tehnični vodja rokometne sekcije. On sam
vodi treninge, Id kar naprej povem niso pre-
več lahki, če je še tako mrzlo boš sigurno
po treningu oznojen. Po tiho ga fantje »—<.
saj jim tudi ni vseeno, če tečejo 2 ali pa 5
krogov okoli igrišča. Pa vendar mu dajo
prav, saj sami vidijo, da jim kljub skrbnini
pripravam še marsikaj manjka. Vsi igralci
moštva so dobili v njega zaupanje, saj vi-
dijo, da gre res vse v redu. Napake, ki si
jih še lani videl v moštvu, sedaj ni več za-
slediti. V moštvo je vnesel družabnost in po-
vezavo med igralci, ki so še lani o vsem
tem prav malo vedeli. Večji del svojega pro-
stega časa posveti rokometašem. če si ga
pred pričetkom tega prvenstva vprašal, kdo
bo prvak Slovenije, ti je mirno odgovoril:
ŽŠD Celje.
Ne smemo pa pozabiti, da je še mnogo
drugih igralcev, ki so se borili in igrali v
tem prvenstvu za naše moštvo. Oba branilca
nista zapopadena med navedenimi igralci, bi-
la sta dobra in v igri zelo odločna, šelekar
Erih in Herman sta na tem mestu pokazala,
da je sedaj naša obramba solidna in čvrsta.
Mladi čaro je pa pokazal, da imamo tudi v
naši mladini celo vrsto dobrih rokometašev.
Kafto ščitimo vrtove
pred rastlinskimi akodlfivci
Rastlinski škodljivci nam vsako leto uničijo
velike površine posejanih gospodarskih rast-
lin. Zaradi tega ne bo odveč, če pomislimo
kako bomo naše vrtove zaščitili pred najne-
varnejšimi škodljivci.
Začnimo kar pri bramorju. Njegove li-
činke in tudi hrošča samega pozna že vsak
otrok. Najuspešneje ga uničimo tako, da med
grede vkopljemo v zemljo prazne cvetlične
lonce, ki smo jim luknjico na dnu poprej za-
mašili. Lonce vkopljemo tako, da je njihov
rob kaka 2 cm pod površino tal. Okoli loncev
položimo na tla z dveh ali treh strani kratke
ostrorobate letve. Bramor težko preleze te
letve, beži proč od njih in pri tem pade v
lonec, iz katerega pa ne more več ven. V
bramorjeve rove, posebno tam, kjer gre rov
navpično v zemljo, nalijemo vodo in nekaj
petroleja ter jih nato z vodo zalijemo do roba.
Voda in petrolej naplavita bramorje proti od-
prtini rova, kjer jih zlahka uničimo. Na ste-
zice med gredami položimo deske, pod kate-
rimi nastavimo v 3—4 cm globoke luknje zmes
iz enakih delov moke, medu in arzenika. Tudi
vabe iz koruze, ki jo namočimo v petih litrih
vode, v kateri je - raztopljen^ 1 kg cinkovega
fosfida, — se zelo dobro obnesejo.
Voluharja in miši uničujemo naj-
uspešneje s pastmi, ki jih nastavljamo v odprt
rov po dve v različnih smereh. Voluhar ne
trpi prepiha, pride pokrivat odprti rov, kar
pa ga stane življenje! Tudi voluharja lovimo
z vabami. Koren ali jabolko prerežemo na pol
in obe polovici na prerezu namažemo s fos-
forjem, arzenikom, ali pa v trgovini kupljeno
»Zelio-pasto«. Obe polovici spojimo z leseno
špiljo in pustimo 24 ur, da se strup dobro
razleze po celi vabi. Nastavimo jo v rov, poleg
nje pa zataknemo v tla palico, da se pozneje
lako prepričamo o uspehu. Male voluharje in
miši preganjamo z zastrupljenim zrnjem, ki
smo ga zastrupili s cinkovim fosidom ali
3% natrijevim arzenitom. 2 dkg strupa zme-
šamo v pol litra osladkanega kleja ter z
njm zrnje dobro zmočimo. Zrnja nastavimo
po rovih in gredicah.
Škodljivega delovanja ličink majskega
hrošča se najbolje ubranimo tako, da v
jeseni izkopljemo v tla 50 cm globoko in
30 cm široko jamo, ki jo napolnimo s svežim
hlevskim gnojem. Ličinke se preko zime za-
tečejo v ta gnoj in jih spomladi z lahkoto
uničimo. Pridno pa uničujmo majskega hro-
šča, kadar prične letati!
Rumene, 3 cm dolge in trde ličinke hrošča
poljske pokalice se imenujejo strune. Na
vrtovih delajo občutno škodo. Lovimo jih z
vabami, za kar nam služijo koščki krom-
pirja, korenja ali pese; te privabljajo ličinke,
ki jih na ta način lahko pobijemo. Rade
imajo zlasti solato, zato jo sem ter tja po-
samič vsadimo kot vabe med ostalo povrtnino.
Tudi polži so v vrtu nezaželjeni gostje.
Zvečer jih pri luči pobiramo in potopimo v
slani vodi. Tudi z 3% raztopino modre galice
jih uspešno preganjamo. Galico smemo upo-
rabljati le, ko grede še niso posejane, ker
škoduje rastlinam! če zvečer nastavimo med
grede sveže oguljene vrbove šibe, se bo na
njih do jutra nabralo vse polno polžev. Po-
leti nastavljamo med grede deske, pod ka-
tere se polži zatečejo v hudi vročini.
Gosenice metuljev pridno uničujemo
in napadene rastline poškropimo s tobačnim
izvlečkom, ki smo mu pridali kalijevo ma-
zavo milo. Na kapusnicah delajo veliko škodo
ličinke kapusove sovke, to je rjav-
kast nočni metulj. Napadene rastline opazimo
zaradi odpadkov ličink. Rastline škropimo s
tobačnimi preparati. Dobro se pa tudi ob-
nesejo vabe pripravljene iz 20 dkg otrobov,
1 kg natrijevega arzenika ali belega arzenika
in 7 1 sladkane vode. Zelo se obnese tudi škop-
Ijenje z DDT preparati (pantakan, 5% DDT).
Na isti način zatiramo tudi ličinke k a p u -
sovega belina. Mravlje preženemo
z vrta tako, da v njihovo gnezdo položimo
poginulo ribo. Med gredami pa nastavimo
gobo, namočeno v vodo, kateri smo primešali
med ali sladkor. Mravlje se bodo zatekle na
to vabo, če bomo to nekajkrat ponovili nam
ne bodo več delale škodo.
Da zeljnate rastline zaščitimo pred škod-
ljivim hroščem k 1 j u n o t a j e m jih pri sa-
ditvi pomakamo s koreninami v ilovinato
kašo, ki smo ji primešali razkužilo »ceretan«
(2 in pol % raztopina).
Bolhače, ki napadajo predvsem zelj-
nate rastline preganjamo s škropljenjem
zvarka pelina, ki smo mu pridali nekaj pe-
troleja in vode. Odlično se obnesejo DDT
preparati. Mlade rastline dobro zalivajmo!
Tudi uši uspešno preganjamo z DDT pre-
parati in z nikotinskimi preparati (1% niko-
tinol, 3% tobačni izvleček).
V zadnjih časih uspešno preganjamo strune,
ogrce in uši s preparati »666« (gameksan,
ogrocid, gamedin itd.)
Narava nam je v borbi proti škodljivcem
dala dobre zaveznike v pticah pevkah, ježu,
rovki in slepiču. Zato jih ne preganjamo iz
vrtov! Pa še nekaj je zelo važno! Da bomo
naše vrtove zaščitili pred škodljivci, moramo
rastline pravilno in redno oskrbovati, zatirati
plevel in narediti vse, da bodo rastline pra-
vilno rastle ter se razvijale. S. M.
Nekaj o mleku
v mleku so razne škodljive klice, ki pri-
dejo vanj pri molži, pretakanju in preva-
žanju. Iz vimena bolne krave, ali od člo-
veka, ki molze, pridejo v mleko celo tuber-
kulozni bacili. Včasih so v mleku tudi klice
tifusa in griže, pa ni treba, da bi imel člo-
vek, ki molze, eno teh bolezni. Tudi zdrstv
človek lahko prenaša te klice z umazanimi
rokami, čeprav se tega niti ne zaveda. Mnogi
z mlekom ne znajo ravnati. Najdejo se ljud-
je, ki mleko posnemajo, mu dodajajo vode,
(mleko že itak vsebuje 87 odst. vode), mol-
zejo z umazanimi rokami, ga točijo v nečiste
steklenice, s čemer zmanjšujejo po eni strani
njegovo vrednost, po drugi strani pa ga oku-
žujejo. Pri tem pa ne pomislijo na delov-
nega človeka in na otroka, ki bo zaradi nji-
hove asocialnosti slabo hranjen in bolan.
Treba je pomisliti na dojenčke, ki jim je
mleko važna hrana.
Mleko naj gre torej iz naših kmečkih do-
mov in naših ekonomij do delovnega človeka
zdravo in čisto, kajti zavedati se moramo,
da gre tu za zdravje delovnega človeka ia
otrok._
Ali je ogledalo dobro, ga preizkusimo ta-
ko, da držimo pred njim bel robec: če je
robec v ogledalu enako bel, je ogledalo do-
bro. Ce je rdečkast ali zelenkast je ogle-
dalo slabo.
SEMENARNA ZA SLOVENIJO
SEMENSKA POSTAJA CELJE
AŠKERČEVA    20
deluje na teritoriju okrajev: Celje okolica, Šoštanj in Trbovlje
v razmnoževanju semenskega krompirja čistih sort ter proizvodnjo
krmskih in zelenjadnih semen. ^ Odkupuje semena krmskih in
zelenjadnih kultur po najvišjih dnevnih cenah. ^ Prodaja na ve-
liko in drobno v detajlni poslovalnici Celje, Aškerčeva 20, garan-
tirano čista o kaljivosti preizkušena semena. ^ Cisti in razkužuje
žitarice. ^ Posegajmo le po sortno čistih semenih, s tem si zago-
tovimo boljši in večji pridelek!
stran 6
»SAVINJSKI VESTNIK., dne 31. maja 1952
Stev
b to pošiljko je že prekoračeno 1 milijon ton vojnega materiala, ki ga
sprejema Francija od ZDA po Programu medsebojne vojaške pomoči.
V ameriškem vojnem pristanišču Norfolk (Virginia) natovarjajo ma-
terial na emeiiško tovorno ladjo, ki odpluje v Evropo. Pomoč po
tem programu sprejema tudi precej drugih držav.
yZ a n i m i v o s t i
REFORMACIJA ŠAHA V SOVJETSKI ZVEZI
Res je, da so Rusi znameniti šahisti in da
so si s tem ustvarili precejšnji ugled v ša-
hovskem življenju. Toda sovjetskim dikta-
torjem se je zdelo primerno, da tudi šahu
dajo svoje politične obeležje. Poteka igre
sicer niso mogli spremeniti, pač pa so se
lotili figur.
Figure so spremenili na kapitalistično in
sovjetsko postavo. V kapitalistični postavi so
vsi kmetje povezani z verigami, kraljico
predstavlja dekadejačna figura kot simbol
napuha, oblastnosti in bogastva. Kralj je po
sovjetsko upodbljen \Vall Street, namreč kot
smrt z mečem.
V sovjetski postavi so kmetje »svobodni«
s klasjem v naročju. Kralj je pretirano mo-
čan delavec, poln življenja in moči. Kraljica
tudi ni kraljica, temveč tipično belorusko
kmečko dekle.
Šah je v Sovjetski zvezi postal tudi »na-
preden«. Samo nekaj nam ne gre pri vsej
stvari v glavo. Kaj se bo zgodilo s tistim
šahistom v Sovjetski zvezi, ki bo pri igri
zgubil s sovjetsko postavo?
INJEKCIJA VZETA IZ KRVI ENEGA SA-
MEGA ČLOVEKA ŠČITI MILIJONE LJUDI
Danes kri enega samega človeka ščiti vse
človeštvo. V zapadni Afriki je bil človek, ki
je od 1927. leta bolehal na mrzlici. Učenjaki
so temu bolniku vzeli iz roke malo količino
krvi, izdelali iz nje injekcijo, po kateri so
pozneje izdelane vse injekcije zoper rumeno
mrzlico. Iznajditelj te injekcije dr. Maks
Tajler je za svojo uslugu človečanstvu dobil
Nobelovo nagrado.
EKSPLOZIJE V RUDNIKIH NE BODO VEČ
TAKO NEVABNE
Rudarski strokovnjaki v Ameriki so kon-
struirali posebno kabino v kateri preizkušajo
vnetljivost in dejstvo eksplozije plinov iz
jame v vsakem času. V kabino izpustijo
zrak iz katerega koli predela rudnika in ga
•L električnimi iskrami zažgejo. Če je stvar
nevarna, potem lahko takoj ukrepajo v jami,
ida ne bi prišlo do nesreče.
GOLJIF  S  ŠVICARSKIMI   I RAMI   «
34-letni krošnjar Mato Bulic iz Livna v Bo-
sni, je v letu 1951 prodajal v okolici Laškega
švicarske zapestne ure, ki so predstavljale
vrednost največ 3000 din za komad. V Radob-
Iju pa je napravil dobro kupčijo. Z gospo-
dinjo Ano Leban je zamenjal tako 3000 din
vredno uro za dvokolo, vredno 18.000 din.
S kolesom je izginil. Te dni pa se je zopet
pojavil v isti okolici, kjer je bil aretiran in
se bo v Celju pred sodiščem zagovarjal za-
radi goljufije. M. Č.
MORDA SE VAM BO ZDELO ZANIMIVO
da so na Japonskem in Koreji imeli priliko
videti kakih deset dni poprej, kot mi v Ce-
ju, Molierovo »Šolo za žene«. Mar ni zani-
mivo kako veliki umetniki lahko ob istem
času navdajajo ljudi na popolnoma različnih
koncih sveta z istimi občutki.
RIMSKE
TOPLICE
VABIJO
Pred kratkim je splošno znano termalnoj
kopališče v Rimskih Toplicah skupaj s svojo
prelestno okolico biln priznano kot turističen
kraj. Ob dosedanjih pogojih lahko dobi v
stavbah Okrajnega gostinskega podjetja in
pri lastnikih privatnih hiš okoli sto ljudi
dostojna prenočišča.
Odprt bazen privabi v vsaki sezoni veliko
število obiskovalcev, zato je uprava poskrbe-
la, da bodo od časa do časa imeli gosti po-
leg kopanja in odlične postrežbe tudi nekaj^
kulturne zabave, za kar so doslej malokje
poskrbeli. Ljudje bodo poleg dobre kapljice,
prigrizka in kopanja imeli priliko videti
in slišati tudi kaj lepega, kar bo v korist
tudi njihovim notranjim močem za. delo
med tednom ali pa po končanem dopustu,
preživetem v Rimskih Toplicah.
Zaradi dosedanjega slabega in hladnega
vremena bo prva taka prireditev 8. junija pod
naslovom »Revija melodij  in plesa«.
OBJAVE IN OGLASI
I EZEBVI OFICIBJI MESTA CELJA POZOBJ
Vse rezervne oficirje JLA mesta Celja ob-
veščamo, da bo v torek 3. junija ob 8 zvečer
sestanek vseh članov Združenja rezervnih ofi-
cirjev mesta Celja v prostorih Kluba ljudskih
poslancev v Jurčičevi ulici, združen s pre-
davanjem in volitvami delegatov za Republi-
ški kongres Združenja rezervnih oficirjev
Slovenije, ki bo 8. junija 1952 v Ljubljani.
OBJAVA j
Svet za gospodarstvo Mestnega ljudskega
odbora Celje obvešča potrošnike, da si bodo
za I. polletje lahko na posamezne »K« na-
kaznice nabavili sledeče količine kuriva:
Nakaznica »K-1«: 250 kg premoga na odre-
zek št. 1 in 2, pol prm trdih drv na odrezek
šč. 5 in 6 ter 50 kg mehkih drv na odrejiek
št. 9 in 10.
Nakaznica »K-2«: 250 kg premoga na od,
zek št. 1 in 2, 1 prni trdih drv na oilj-^
št. 5 in ti ter 50 kg mehkih drv na odi>
št. 9 in 10.
Nakaznica »K-3«: .500 kg premoga na
zek št. 1  in 2, 1 prm trdih drv na odi,.,
št. 5 in 6 ter 100 kg mehkih drv na oOr^,
št. 9 in 10.
Nakaznica »K-4«: 500 kg premoga na 0(|
zek št. I in 2, 1 in pol prm trdih drv na
rezek št. 5 in 6 ter pol prm mehkih <liv
od rezek št. 9 in 10.
Opozarjamo potrošnike, da si ra/jii^g
količine premoga in drv čim prej nal>i,yj
NA I. GIMNAZIJI V CELJU
se bodo vršili privatni izpiti za vse la/,,
od 2. do 7. junija, privatne mature p;,
12. do 22. junija 19.52. Baviiateljst
OBJAVA
Poliklinika ZSZ Celje-inesto sporoča,
posluje »Posvetovalnica za noseče žene,
Celju, Gregorčičeva ulica št. 4-1 (Zdrav stv
dom), soba št. 14 od 1. junija 1952 dalje v
ko sredo in petek od 14.30 do 16. ure. 0|
nira tov. dr. Kokol Franc.
Uprava Poliklinike ZSZ Celje .ii,
DEŽNIKI
Ponovitev preklica od 5. januarja litij
Cenjene stranke še enkrat opo/.urji!!ii
prosim, da pridejo po svoje stare dtži
prinesene v letu 1951, katerim je čas /aoi
žo 1. II. 1952. Obenem prosim kupce, k|
zanimajo za stare dežnike, naj pridejo
1. juliju t. 1. Prodajal jih bom po ceni
je predvidena za popravila.
Dežnikarstvo Anton Ma^
Celje, Vodnikova l;i
PRODAM   ELEKTROMOTOR   7,50   KS,
kompletnih  oken  in  vrat  iz  borovega
mecesnovega lesa, stavbno parcelo na ]
brni — blizu toplic — radio aparat, -5 cev
ženski šivalni stroj. Naslov v upravi.
PRODAM športni voziček. Stanetova 11.
PRODAM berdo (oblika kontrabasa), 1 i
garja II, brač I, 1 bisernico in viol
Informacije v upravi lista.
PRODAM novo samsko spalnico iz tid
lesa ali zamenjam za radio aparat. N;.!
v upravi lista.
ZAMENJAM sobo in kuhinjo v mestu
enako, lahko tudi v okolici. Naslov v \\\n
lista.   .
ZAMENJAM  sobo na Teharjih  za  enako
Celju. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAM trosobno stanovanje s kopulii
za dvosobno. Naslov v upravi.
ENODRUŽINSKO HIŠICO, lepo, v mestu
neposredni bližini kupim. Naslov v npr
lista.
Nedeljska zdravniška dežurna služi)a
Dne 1. junija 1952: tov. dr. Bitenc Mal
Cankarjeva ulica 11. — Nedeljska zdravniš
dežurna služba traja od sobote opoldne
ponedeljka do 8. ure zjutraj . j
KIIVO
KINO METBOPOL
Od 27. 5. do 1. 6. 1952: »Beli hodniki-^, a
gleški film
KINO  DOM
Od 30. 5. do 2. 6. 1952: »Trgovina s sta
nami«, angleški film

PBIBEDITVE ŠD KOVINAB, GABEB,(
V šahovskem tednu je tudi ŠD Kovinar
kazal razgibano šahovsko dejavnost. Saj
poleg simultanke mojstra Germeka na 41
skah priredil vrsto tekmovanj in predav
V DID Gaberje je tov. Kuzma otvoril i
o spoznavanju figur in pravil šahovske
našim cicibanom in pionirjem. Društvo p
za svoje članstvo priredilo rredavanje II-
tegorpiika tov. Fajsa. Na industrijski kovini
ski šoli je bil dvoboj na 13. deskah dvokro
no  med  učenci   in  uslužbenci.   Zmagali i
uslužbenci 18:8. V Štorah je moštvo Ind. \
vinarske šole na 8 deskah dvokrožno prem
galo moštvo tamkajšnje Metalurške ind. šo
z  rezultatom 13:3.  Na brzoturnirju ob z
ključku sind.  tekmovanja je »Kovinar« n
stopil s štirimi moštvi po šest igralcev. I. ra
štvo je zasedlo II. mesto, drugo in tretje
delita IV. in V. mesto, četrto moštvo pa
zasedlo VI. mesto. Izven teh prireditev je
tednu šaha končal turnir za pridobitev V.  '
tegoi-ije na Ind.  kovinarski  šoli,  učen>
uslužbenci Tovarne emajlirane posode i;.
igrali ravanžni dvoboj na 10. deskah.     ,
ŠAHOVSKA SEKCIJA PETBOVČE
Šahovska sekcija KUD »Nada Cilenšek
Petrovčah je 14. maja priredila prijatelji
tekmo na 10. deskah z zastopniki JLA
Gorice pri Petrovčah. Tekma se je konča
neodločeno 5:5. Posamezni rezultati: Mi
Djordje-Jelen Franc 1:0, Ranzinger Jože-,
vanovič Milan 1:0, Mihajlovič Lado-Cv
Alojz 0:1, Planinšek Milan-Nikolovski Kr
1:0. Jovanovič Drago-Krenker Jože 1:0, P
nik Ljubo-Grkovski Slavko 1:0, Jager Mil
Cede Rafko 1:0, širca Stane-Krstič Boško :
Godja Halel-Ilijaš Ivan 1:0 in čakš Ant
Nenet Franjo 0:1.
ŠAHOVSKA SEKCIJA NAZABJE
Agilna šahovska sekcija sind. podružni
LIP Nazarje je 9. maja organizirala šahovi
dvoboj v Mozirju proti tamkajšnjim neorg
niziranim šahistom z nameno, da bi se tu
v Mozirju ustanovil šahovski aktiv. Dvob
je bil na osmih deskah dvokrožno. Zmaga
so šahisti Mozirja z rezultatom 9 in pol ;
in pol. Posamezni rezultati: Redjko-Kamp'
1:1, Jerše-Mrevlje 1 in pol : pol, Pečnik-Bl
gojevič 0:2, Fužir-Kostenik 2:0, Tratnik-P
gelšek 1:1, Urbanclova-Skornšek 0:2, Križnit
Miklavc 0:12, Senica-Jeraj 1:1.
Kmetijski maigaziii
Ljubljana
P O s e. O v a i. NIc a celje:
AŠKERČEVA ULICA19
ptoAa\a na drobno in debelo
vse vrste poljedelskih strojev, kme-
tijsko orodje, zaščitna sredstva,
umetna gnojila, krmila in ostale
kmetijske potrebščine
Cene    znižane
Gibanje prebivalstva v Celju
Od 19. do 26. maja 1952 je bilo rojenih^
31 dečkov in 35 deklic.
Poročili so se:
Nabavni referent Jan Adolf in kuhinjska
pom. Srabelj Filipina; žerjavovodja Jesenič-
nik Konrad in nameščenka Arzenšek Vida;
nameščenec Cerkvenik Franc in nameščenka
Friedl Zlatka; posestnik Zupane Martin in
bolničarko Žohar Ivana; ročni oblikovalec
Polič Janez in opekarska delavka Golob An-
gela; posestniški sin Bincel Alojzij in po-
sestniški-, hči Veternik Jožefa ter hidromet.
opazovalec Šuhel Karel in nameščenka Zupane
Danica.
Umrli so:
Dihpol Ivan, star 19 let iz Prevalja; Dra-
me Neža, stara 46 let iz Lipoglava; Les An-
ton, star 90 let iz Celja; Bebr Franc, star 79
let iz Celja; Veber Lovrenc, star 66 let iz
Stare vasi pri Velenju; Šestir Frančiška, sta-
ra 80 let iz Sp. Kraš; Pance Ivan, stara 59
let iz Tržišča; Kenda Andrej, star 61 let
iz Celja; Potočnik Helena, stara 68 let iz
Žalca ter Kač Franc, star 86 let iz Celja.
v celjski okolici
Od 14. do 24. maja 1952 je bilo rojenih
8 deklic in 7 dečkov.
Poročili so se:
Vezovišek Janez, tov', delavec iz Štor in
Teodorovič Cecilija, tov. delavka stanujoča
istotam; Laščak Jožef, poljedelec iz Pod-
gorja, občina Šentjur in Lubej Julijana, po-
Ijedelka iz Kranjč, občina Šent.jur; Baltaj
Karel, poljedelec iz Šibenika, občina Šentjur
in Laščak Marija, šivilja iz Podgorja, občina
Šentjur; Avberšek Franc, kmet iz Lipja, obč.
Vitanje in Pogladič Amalija iz Brezna, obč.
Vitanje; Bornšek Bernard, cestni delavec iz
Stranic in Zlodej Pavla, gosp. pomočnica iz
Stenice, obč. Vitanje; Bališ Madimir, kmečki
sin iz Vrbja in Sedminek Elizabeta, kmečka
hči, stanujoča istotam; Sedminek Frančišek,
kmečki sin iz Vrbja in Herman Vekoslava,
poljedelka, stanujoča istotam; šporn Franc,
poljedelec iz Bakovelj, občina Braslovče in
Babic Justina, poljedelka iz Pariželj, občina
Braslovče; Kugler Jakob, poljski delavec iz
Šmartna v Bož. dolini in Breznik Marija,
polj. delavka iz Otemne, občina Šmartno v
Bo2. dol.; Gotar Stanislav, rudar iz Bifen-,
gozda in Fajdiga Alojzija, poljedelka. sta-j
nujoča v Bečici; Golouh Jožef, rudar iz Be-,
čice in Hrastnik Stanislava, servirka iz Sv.^
Lovrenca, občina Laško; Memon Ciril, mizar^,
iz Prešnice — Sežana in Brečko Marija,]
otroška negovalka iz Ljubljane; Pere Alojzij^
kmet iz Gubna, občina Lesično in Žibretj
Leopoldina, poljska delavka iz Vodic, občina'
Slivnica pri Celju; Papež Ivan, rudar iz Vran-]
skegp, in. Pikelj Angela, tov. delavka iz Pol-
zele; Gaberšek Albin, rudar iz Šešč, občina
Prebold in Golavšek Katarina, tov, delavka,
stanujoča istotam; Krajnc Franc, ključav-
ničar iz Kaplje vasi, občina Prebold in Pir-
nat Vida, tov. delavka, stanujoča v Prebol-
du.
Umrli so:
Tojnko Terezija iz Sv. Štefana, stara 88
let; Kači^ik Ljudmila, poljedelka iz Št.
Ilja, občina Dramlje, stara 42 let, Jager
Marija, upokojenka iz Laz, občina Dremlje,
stara 48 let; Križan Martin, kmet iz Sv. Ku-
nigunde, star 64 let; Vah Franc, posestnik in
poštni upokojenec v Bučah, star 76 let; Šetinc
Marija, učiteljica iz Prebolda, stara 52 let;
Čremožnik Frančiška, posestniška hči iz Sp.
Grušovelj, stara .52 let; Vajncerl Marjeta,
kmetica v Trnavi, stara 78 let in Korošec
Ana iz Stopnika, občina Vransko, poljska
delavka, stara 63 let.
Kladivar: Mura 4:2
Kladivar II: UO Celje 3:0
TEKSTILNA TOVARNA CELJE
SPODNJA HUOINJA 115   -   TELEFON 181
BOMBAŽNA TKALNICA IN IZDELOVANJE RAZNOVRSTNIH
TRAKOV IN ELASTIKE
izdelujemo
po želji glede desenov vseh vrst razne flanelete, zimske flanele in
flanele za pižame, oxforte, brisače, podlogo, molino in razne druge
bombažne izdelke, kakor tudi svilene trakove razne širine in barve,
tapetniške vrvice, svilene in bombažne vrvice za izdelovanje tržnih
mrež in elastiko
IStane Tercak
25
v
Živi zid
Komandant Mičo je priganjal svoje. Po položnem kolovozu
smo se lovili, ko nas je opazil tank na cesti. Zasikalo je proti nam.
Vsa kolona se je zviška vrgla v sneg. Udarilo je kakih dvajset
metrov pod nami. Takoj je sledil nov tresk, ki je udaril v smreko
tik nas. Premrli borci so kleli kakor cigani. Nihče bi ne pustil
rad svojega življenja v teh grapah.
Mičo si je poiskal kritja za veliko skalo ob gazi, hrabril
in priganjal svoje borce: »Nemojte deco! Sad! Brzo!« Fantje so
se zakadili in srečno pretekli nevarno mesto.
»Eto, vidiš, ide. Napred!« Zopet se je zaletela nova skupina.
»Ne boj se, nitko ti nista ne može! Napred, nemoj da čekaš!«
Zaulilo je po zraku in udarilo na kolovoz. Fantje so se zopet
zakadili z ranjenci naprej.
Kolone se pomešane rinile po ozki gazi. Mičov glas jih je
usmerjal in spodbujal pri prekoračenju nevarnega mesta.
Intendanta Emila je na kolovozu zajelo. Z največjo težavo
so ga fantje povlekli smrtno ranjenega preko nevarnega mesta.
Cez pol ure je na nosilih izdihnil.
Prišli smo do bajte. »Kruha, kruha!« nam je kljuvalo po
možganih.
Gospodinja je odprla shrambo. Izginila je zadnja mrvica
kruha...
Iz doline so za nami odmevali rafali mitraljezov. Po zraku
so se vozile granate, ki so jih pošiljali tanki s ceste.
Nad nami pa so se režale strmine...
PO STRMINAH PAŠKEGA KOZJAKA
»Te preklete strmine nam bodo izpile vso kri,« je zarobantil
Levko, stisnjen v dve gubi, ko smo prečkali velik, zrel gozd v juž-
nih strminah Paškega Kozjaka. Borec za borcem se je počasi in
trudno pomikal po ozki, izhojeni gazi. Prišli smo na čistino na
vrhu slemenastega pobočja. Burja je razsajala, tesno smo se za-
vijali v razcefedrane in osmojene plašče. Nad nami se je bočilo
nebo, posejano z redkimi zvezdami. Zdelo se nam je, kakor da
svetijo komaj dober streljaj nad nami. Pred seboj v strmini smo
zagledali obris sedla. Na levi se je dvigala visoka gmota nezna-
nega vrha, na desni pa je motno blestelo skalovje in risalo na
snežno belino pošastne sence.
Paski Kozjak! Prvič smo prihajali partizani v njegovo kra-
ljestvo. Kdor je partizančil po Štajerskem, ga ima slabo zapi-
sanega. Prišel je v partizanski pregovor: »Kar na Paski Kozjak,
če hočeš biti obkoljen!« Pa je držalo! Kadar koli smo se potikali
po teh strmih rebreh so skušali zadrgniti zanko okoli naših brigad.
To noč ga še nismo poznali. V naslednjih dneh pa smo te strmine
in skalovje dodobra spoznali.
Počasi in trudno smo grizli strmino proti malemu sedi
Prišli smo do slabo izhojenega kolovoza. Zdel se nam je drugačt
in bolj tuj, kakor so bili kolovozi v drugih strminah. Žeblji i
čevljih, kolikor jih je še ostalo v podplatih, so trdo in topo uda«
jali na živo skalo in zmrzline, tako da smo pogosto padali. Neki
lučajev nad nami smo v motni sivini noči zagledali vitek stož<
ves teman in zapuščen.
Poltiho smo začeli spraševati drug drugega, kje smo. Za nai^
se je oglasil globok bas: »Sv. Jošt na Kozjaku.«
Čudno nam je zvenelo to ime, nekam neprijazno in oddaljen*!
Sv. Jošt na Kozjaku! .
Vsi polomljeni smo se prerinili po ozki gazi do vrha. Sedlo ^\
je širilo v majhno kotanjo, ki je bila na dnu skoraj ravna. Zddi
se nam je tako majhna, da bi jo človek objel z rokami. Sredi k«]
tanje je čepela hribovska cerkvica, kjer je stoloval v glavnCi
oltarju sveti Jošt in se boril pozimi z visokim snegom, pole"
z dežjem, točo in sivimi, cunjastimi meglami, vse leto pa z burJ**
ki nenehoma piha preko sedla iz Mislinjske doline.
Na levi od cerkve se je košatila visoka enonadstropna zida^
stavba. Farovž! Bil je prazen in zapuščen. Vsi smo se zakadi*
vanj. Mrzle gole stene v sobah so nas sprejele s svojo zatohlostr*
Prvi hip so se nam zdele tople, toda že v naslednjem trenutku
zadihale v strupenem mrazu. Vsa stavba je imela duh po troH
nobi.
Zapustila nas je zaradi težke bolezni na
nebozabna tovarišica
ANGELA SPOLENAK
odbornica  AFŽ   in  OF   in  vaškega  odboij
Štore desni breg. Ohranili jo bomo v ira,
nem spominu. OF štore desni bre|