PO VOLITVAH V ORGANE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA Delavski svet čakajo nove velike naloge Prva seja novega osrednjega delavskega sveta — Izvoljeno je predsedstvo — Konstituiran je upravni odbor — Za novega predsednika DS izvoljen Milan Vidmar — Za novega predsednika upravnega odbora pa Rudi Jesenšek Ob desetletnici delavskega samoupravljanja so delovni kolektivi zopet volili svoje delavske svete. Tudi v Litostroju smo opravili temeljite pr prave, posebno še zato, ker je delavski svet Podjetja sklenil, da se bodo letos Volili tudi delavski sveti v ekonomskih enotah in sektorjih za službe. Gospodarski razvoj podjetja je namreč pokazal potrebo, da se določena dejavnost in pristojnost odločanja prenese na neposredne proizvajalce, ki ustvarjajo dohodek podjetja na svo-iih delovn h mestih v okviru svo-k ekonomske enote. V podjetju snio že imeli obratne delavske svete, ki pa so bili le posvetovalni organ v obratu, saj so s svojimi predlogi le pomagali centralnemu delavskemu svetu k Uspešnejšemu reševanju problemov. Sl. aprilom 1960 je bila izve-dena v podjetju obsežna reorga-nizacija. Sedaj je v podjetju šest ekonomskih enot, in sicer: metalurški obrati, pločevinama s ko-Vačijo, gradnja hidravličnih strojev. gradnja strojev in naprav, gradnja Dieslovih motorjev in ‘lačnih transportnih sredstev ter °skrbovalni obrati. . Ker se je delo upravljanja s tem Se bolj preneslo na neposredne proizvajalce, so se tudi pravice 'n dolžnosti obratnih delavsk h svetov precej izpremenile. Zato Je delavski svet podjetja vnesel bova določila v pravila podjetja, urejajo pristojnost delavskih svetov ekonomskih enot. Za pravdno poslovanje teh novo uve-°6hih organov pa je bilo treba sestaviti poslovn k za delo ekonomskih enot, sektorjev in službo ter izdati pripadajoče poslovne za te organe. Prav o teh novih predpisih so belavci na sestankih pred voli-Vanai obširno razpravljali; kom"-"a> ki pripravlja poslovnike, je prejela precej koristnih prcdlo-??v> kako dvigniti proizvodnjo konomskih enot, s čimer bi se rboljšali tudi njihovi materialni “osoji. Zaradi reorganizacije so letoš-Je volitve potekale precej dru-„ Ce kot prejšnja leta. Delavci 1 sameznih ekonomskih enot so tos volili dva organa delavske-g . samoupravljanja, centralni favski svet podjetja in delav-t * SVct ekonomske enote. V cen-aini delavski svet so v vsaki 'otiomski enoti volili po 7 čla- nov, ne glede na število zaposlenih delavcev v posamezni ekonomski enoti, sektorju oziroma službi. Ker pa je v podjetju devet takih enot, je bilo izvoljenih v centralni delavski svet 63 članov. Zaradi povečanja števila članov, ki bodo delali v organih delavskega samoupravljanja po ekonomskih enotah, se bodo določene pristojnosti prenesle tudi na delavske svete ekonomskih enot, sektorjev in služb, toda osnovne naloge delavskega sveta, ki mu pripadajo v smislu zakonitih predp‘sov, bo moral ta organ tudi v bodoče še vestneje izpolnjevati, saj bo delo delavskih svetov ekonomskih enot prav gotovo v veliki meri povezano z delom centralnega delavskega svetit, ko se bo razpravljalo o načelnih vprašanjih, ki so važna za ves kolektiv. V posamezne ekonomske enote so volili delavci svoje predstavnike v sorazmerju zaposlenih delavcev. Določeno pa je, da šteje tak delavski svet ekonomske enote le 9 do 21 članov in se praviloma voli na vsakih 30 delavcev po en član. Če pa šteje ekonomska enota manj kot 270 članov, voli v takem primeru devet članov. Razen delavskih svetov eko- nomskih enot so bili izvoljeni tudi člani za neproizvodne obrate, ki se imenujejo delavski svet sektorja oz roma službe. Taki delavski sveti bodo trije, in sicer: direkcija podjetja, splošni sektor in kadrovski sektor, gospodarsko-računski in prodajno-projektivni biro ter tehnična služba s sektorji materialni b"ro, tehnično-kontrolni biro in centralni tehnični biro. Volitve v oba organa so bile 17. maja 1960. Zanimanje za volitve je bilo izredno. Tako so po petih voliščih voVvci volili stoodstotno že do sedmih zjutraj, na drugih voliščih pa so morali čakati na popoldansko izmeno. Oti 2797 upravičencev je volilo 2458 volivcev, ostali pa so bili upravičeno odsotni. V delavski svet podjetja so izvolili 43 delavcev in 20 uslužbencev, od tega tri žene in deset mladincev. V delavske svete ekonomskih enot sektorjev in službe pa 85 delavcev in 29 uslužbencev. Od tega 5 žena in 18 mladincev. Volitve so bile na 12 voliščih, ki so bila okusno okrašena. Posebna komisija si je ogledala vsa volišča in odločba, da je bilo najlepše volišče št. 7, ki je prejelo nagrado v znesku 3.000 dinarjev. S. M. Prva seja novega osrednjega DS V torek, 31. maja 1960 je bilo prvo zasedanje novo izvoljenega delavskega sveta Litostroja. Zasedanja so se udeležili stari in novi člani delavskega sveta in precej članov delovnega kolektiva. Poročilo o dosedanjem delu upravnega odbora je podal tov. FRANC KRANJC. Iz poročila je bilo razvidno, da si je upravni odbor prizadeval, da bi kar največ doprinesel k uspešnejšemu pravljal tudi o reorganizaciji podjetja. Z izboljšanjem organizacije poslovanja naj bi se doseglo, da bi bile smotrno porazdeljene proizvodne naloge med posamezne obrate, prav tako pa tudi odgovornosti vsakega obrata. S tako izboljšano organizacijo poslovanja naj bi se dosegla tudi pravilna povezava med na novo uvedenimi ekonomskimi enotami. Upravni odbor je nadalje razpravljal o pravilniku za tehnične razvoju podjetja, kar naj bi se izrazilo v dviganju proizvodnje in v doseganju kar najboljših rezultatov. Upravni odbor je precej raz- izpopolnitve, pravilniku za štipendije, pravilniku za razdeljevanje stanovanj, o premijah itd. Na predlog kadrovske službe je razpravljal o načinih in pogojih šolanja ter sprejel sklep za vp"s slušateljev v industrijsko šolo za odrasle raznih poklicev in v tečaje za visokokvalificirane delavce. Upravni odbor je tudi sprejel predlog o izdajanju tovarniškega časopisa »L'tostroj«, kar je s posebnim sklepom potrdil tudi Delavski svet, ki je imenoval glavnega in odgovornega urednika in člane uredniškega odbora (14 po številu). Vasilij Možina, Alojz. Nahtigal, Vlado Obreza, Majda Ograjenšek, Franc Pa-tatta, Vasilij Pavlovič, Jože Pečar, Rafael Pečirer, ing. Franc Pentek, Vinko Pirc, Nada Pivk, Jože Podobnik, Stane Pogačar, Jurij Posedi, Anton Robežnik, Janez Samotorčan, Ciril Sečnik, Dominik Selan, Ivan nek, Anton šušter, Anton Valant, Milan Vidmar, Ciril Venlka, Anton Voglar, Peter Vovk, dr. Branko Vrčon, Vinko Zdešar, Miro Zupančič, Jakob Žakelj, Miahel Žilavec in Ivan Žnidaršič. Za predsednika DS je bil izvoljen Milan Vidmar, za namestnika Dušan Brglez. Izjava tovariša Leskoška ob obisku v tovarni Dne 8. junija je obiskal našo tovarno tov. Franc Leskošek-Luka in se v njej zadržal nekaj ur. Med svojim obiskom se je živo zanimal za probleme in potrebe Litostroja in nam v posebni izjavi, ki jo je dal za naš časop"s, povedal tole: »Ob svojem obisku v vaši tovarni sem med sorazmerno hitrim obhodom opazil nekaj značilnosti, ki se mi jih zdi potrebno poudariti; predvsem je opaziti boljšo organizacijo dela, ki je L tostroju vedno manjkala. Ta se odraža v večjem tempu dela in redu in s tem tudi v proizvodnji. Priporočam vam, da čimprej še bolj uredite delovne odnose, organizacijo dela, plače in norme. Tako bodo ljudje zadovoljni, podjetje in vsa naša družba pa bosta prav tako imela od tega koristi. Mislim, da bo k ureditvi teh vprašanj pripomogla tudi uvedba proizvodnih enot, ki jih je treba še naprej krepiti in dopolnjevati. Prav tako morate urediti odnose v oceni dela, a pri tem se je treba izogibati .uravnilovkam’. Glede delne preorientacije Litostroja na maloserijsko proizvodnjo menim, da je bil ta ukrep potreben in pozitiven. Tovarna, ki n"ma vsaj delne serijske proizvodnje, težko živi. Individualna proizvodnja naj služi le za izpolnjevanje proizvodnih vrzeli.« V sklopu upravnega odbora so kot pomožni organi delovale tele komisije: kadrovska komisija, komisija za skub za človeka, tarifna komisija, komisija za gospodarstvo in komisija za tehnične izpopolnitve in koristne predloge. Delo teh komisij je bilo zelo plodno in so o tem svojem delu sproti obsežno poročale. Po daljši razpravi je bila soglasno sprejeta razrešnica staremu odboru. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. MILAN VIDMAR, za namestnika pa tov. DUŠAN BRGLEZ. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor, k' šteje 10 članov in 10 namestnikov. (Za predsednika novega upravnega odbora je bil na prvi seji izvoljen tov. Rudi Jesenšek.) M. S. IZVOLJENI ČLANI DS Ing. Pavel Amon, Alojzij Berginc, Peter Butala, Dušan Brglez, Ivan Cajhen, Franc Černivec, Dvoržak Frantlšek, ing. Kazimir Ermenc, ing. Gabrijel Erzin, Alojz Grebenc, Vlado Grdina, Jože Hauptman, Rudi Hlebec, Alojz Jekovec, Gabrijel Jenko, Ivan Jesenšek, Rudi Jesenšek, Boris Kalčič, Slavka Klančar, Boris Klemenc, Anton Kovačič, Vinko Kožuh, Vili Krapež, Vasja Kreft, Franc Kranjc, Martin Kus, Leopold Legat, Albert Mažgon, Združitev osnovnih organizacij ZK za razširitev gospodarskega in političnega obzorja. TITOVA ZAHVALA Predsednik republike Josip Broz-Tito se je našemu kolektivu zahvalil za čestitke, ki smo mu jih poslali za njegov 68. rojstni dan, in nam hkrati želel mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Meseca maja sta se na skupnem sestanku združili osnovni organizaciji ZK prodajno-projek-tivnega biroja in računovodskega sektorja. V plodno razpravo je posegel tudi glavni direktor Ivan Kogovšek, ki je komunistom ob-razlož 1 nekatera važnejša vprašanja v zvezi z našim podjetjem, ki bodo članom ZK lahko služila Za člane novega upravnega odbora so bili izvoljeni: Franc Černivec, Rudi Jesenšek, Boris Klemenc, Franc Kranjc, Martin Kus, Albert Mažgon, Vasilij Pavlovič, Leopold Sole, Anton Sušter, Stane Stiftar. Za namestnike članov upravnega odbora so bili Izvoljeni: Frantlšek Dvoržak, Vlado Grdina, Jože Hauptman, Boris Kalčič, Anton Kovačič, Vinko Kožuh, Alojz Nahtigal, Dominik Selan, Jakob Žakelj in Miro Zupanič. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen: Rudi Jesenšek, za namestnika Franc Kranjc. Kako smo gospodarili lani S povečanim obsegom proizvodnje bomo zvišali tudi rentabilnost vloženih sredstev Z doseženimi rezultati poslovanja našega podjetja v preteklem letu so člani kolektiva iz poslovnega poročila, ki je bilo na se-stank h obratnih odborov delavskih svetov podrobno predebati-rano, dobro seznanjeni, vendar bi bilo potrebno, da o nekaterih pokazateljih še enkrat spregovorimo. Investirana osnovna sredstva — zgradbe in oprema — po nabavni ceni znašajo 7.630,890.000 dinarjev; po odpisu 3.584.175.000 dinarjev je knjižna vrednost osnovnih sredstev 4.046,715.000 dinarjev. Z angažiran'mi obratnimi sredstvi, t. j. fondom obratnih sredstev, posojili za obratna sredstva, z dopolnilnimi krediti za obratna sredstva, v skupnem znesku 4 milijarde 447 milijonov 841 tisoč di- narjev je celotni angažman sredstev 8.494,556,000 dinarjev. S tem vložkom je podjetje doseglo skupne realizacije oziroma skupnega dohodka 6.353,683.000 dinarjev. To nam da koeficient obračanja 0,75. Koeficient obračanja samo na bazi vloženih obratnih sredstev pa znaša 1,43. V vsakem primeru je ta koeficient relativno nizek. Podjetje mora stremeti, da z dopolnitvijo svoje proizvodnje s serijskimi proizvodi pospeši obračanje vloženih sredstev; serijska proizvodnja ne zahteva tako dolgoročnega procesa proizvodnje kot individualna proizvodnja. Kolikor hitreje se bodo vložena sredstva obračala, toliko večji finančni rezultat bo podjetje doseglo. Po strukturi cene doseženega celotnega dohodka odpade na: dinarjev v bodoče obremenjevale čisti dohodek podjetja tudi še anuitete za odplačilo najetega posojila za obratna sredstva. Podjetje je namreč v letu 1959 najelo investicijsko posojilo za obratna sredstva v višini 890,000.000 dinarjev, v letu 1960 pa 500,000.000 dinarjev, z odplačilnim rokom 20 let. Letna anuiteta bo torej 69,500.000 dinarjev. Nerazporejeni ostanek iz finančnega rezultata preteklega leta v znesku 5 milijonov dinarjev je namenjen pa posojilo ObLO Ljubljana-Šiška za dvig družbenega standarda. V začetku leta je podjetje imelo zaposlene delovne sile, vštevši investicijsko dejavnost, 2.307, konec leta pa 2.567, skupaj z neindustrijsko dejavnostjo pa 2.864. Temu primerno je bilo tudi gibanje plačnega sklada, ki se je v letu 1959 povečal od 481,035.000 ' Na 1 efektivno delovno uro pride netto: Tudi iz tega prikaza sledi, da se je delovna storilnost v 1. 1959 v precejšnji meri zboljšala ter je upravičeno pričakovanje, da se bo razvoj podjetja v tej smeri nadaljeval, saj si je delovni kolektiv podjetja za leto 1960 postavil plan proizvodnje na 18.150 ton bruto proizvodov nasproti doseženemu rezultatu v letu 1959 v višini 15,155,6 tone. Finančni skupnega dohodka dobička družbenih dajatev osebni dohdek — bruto plače — neto količine proizvodov Na 1 tono proizvoda je bilo porabljenih efektivnih delovnih ur 1958 din 859.— din 132.— din 271,— din 137.49 din 87.70 kg 1.37 727 1959 din 969.— din 161.— din 293.— din 169.20 din 103.21 kg 1.33 546 neto v letu 1958 na din 601,342.000 neto v letu 1959. Število -opravljenih efektivnih plačan h delovnih ur se je glede na povečano število zaposlenih povečalo od 6,193.889 v letu 1958 na 6,560.182 v letu 1959. p-lan za leto 1960 pa je postavljen na din 7.632,900.000 dinarjev nasproti doseženemu rezultatu v letu 1959 v višini 6.353,683.000 dinarjev. Vinko Helcl ža puit/A podoba tovainiš-lciU glasil materialne stroške investicijsko vzdrževanje amortizacijo obresti od osnovnih sredstev obresti od obratnih sredstev zemljarino doprinos za kadre, članarine in drugo socialno zavarovanje nad določeno stopnjo vkalkulirane produktivne plače vkalkulirane režijske plače pročaunski doprinos socialno zavarovanje stanovanjski prispevek lastno ceno prodanega materiala davek na promet proizvodov dobiček Skupaj din 3,,050,830.000.— 203.664.000, — 321.096.000, — 223.938.000, — 250.175.000, — 196.000,— 34.935.000, — 9,014.000,— 275.415.000, — 325.927.000, — 108.439.000, — 216.877.000, — 59.148.000, — 207.733.000, — 10.097.000, — 1„056,199.000,— 6„353,683.000.— t. j. 48 »/o t. j. 3.2»/» t. j. 5.1 »/o t. j. 3.5 »/» t. j. 3.9 •/» t. j. 0.1"/« t. j. 0.6 »/» t. j. 0,2»/» t. j. 4,1 •/» t. j. 5.2 "/o t. j. 1.7 “/o t. j. 3.4 »/o t. j. 8.9 »/o t. j. 3.3 »/« t. j. 0.2»/» t. j. 16.6 »/« t. j. 100 »/o Investicijsko vzdrževanje in amortizac ja, obresti od osnovnih sredstev, obresti od obratnih sredstev, zemlj arina, doprinos za kadre in članarine, predstavljajo fiksne stroške, ki se ne spremenijo z obsegom proizvodnje. Pri povečani proizvodnji se fiksni stroški na kalkulacij sko enoto zmanjšajo, dob.ček pa se poveča. Od leta 1958 naprej podjetja po 1955 1956 celotni dohodek 1„193,315 4„815,413 dobiček 1..169.074 876.424 V »/• 22.5 18.2 veljavnih predpisih ugotavljajo le še doseženi dohodek, vendar je za primerjavo z doseženim rezultatom v predhodnih letih -nujno potrebno, da podjetja ugotavljajo tudi doseženi dobiček. Vzpo-reditev doseženih rezultatov zadnjih 5 let kaže sicer blag, a vendar konstanten vzpon, z izjemo leta 1956, to pa zaradi takratnih omej tev investicijskih dejavnosti. Doseženi so bili tile rezultati: 1957 1958 1959 5,,298,600 5,,319,109 6„353,683 935.389 814.663 1,,056,199 17.7 15.3 61.6 Tržne razmere so podjetju nalagale znižanje prodajnih cen. Zaradi tega je dobiček vseskozi v nazadovanju; šele z letom 1959 kaže odstotek izkazanega dobička ponoven vzpon, to pa ne kot posledica krepitve cen, temveč zaradi povečanega obsega proizvodnje. Doseženi dobiček v znesku din 1,,056,199.000 din, t. j. 100 »/o je bil razporejen takole: v 000 din dinarjev zvezni proračun proračun ObLO, OLO in republ. rezervni sklad plače nad tarifno postavko proračunski doprinos socialno zavarovanje stanovanjski prispevek dopolnilni proračunski prispevek ObLO sklad za samostojno razpolaganje skupni rezervni sklad industrije in nerazdeljeni ostanek čistega dobička 616.375.000, — 103.274.000, — 32.381.000, — 108.118.000, — 19.497.000, — 38.993.000, — 10.634.000, — 10.844.000, — 101,303.000,— 9.780.000, — 5.000. 000.— t. j. 58.4 •/« t. j. 9.8 »/o t. j. 3.1 »/« t. j. 10.2 »/o t. j. 1.8 »/• t. j. 3.7 •/« t. j. 1.0»/« t. j. 1.1 »/o t. j. 9.6 »/» t. j. 0.9 »/» t. j. 0.4»/» Iz te razporeditve sledi, da je participacija zveznega proračuna sorazmerno zelo visoka in da je participacija na doseženem finančnem rezultatu relativno nizka. Veljavni predpisi oziroma gospodarski instrumenti dopuščajo povečano participacijo podjetja v korist svojih skladov, če le-ta z boljšo rentabilnostjo dosežejo boljši finančni rezultat. Ta pogoj je torej podan, če podjetje z istimi instaliranimi kapacitetami poveča obseg pro zvodnje, kar je že prišlo' do izraza pri finančnem rezultatu iz preteklega leta, ker je podjetje povečalo obseg proizvodnje v primerjavi s prejšnjim letom za 1.034,574.000 dinarjev oziroma za 19,4 %. Povečani obseg proizvodnje zboljšuje tudi rentabilnost vloženih sredstev. Tako je Litostroj dosegel na bazi celotno vloženih sredstev, osnovnih kot obratnih, rentabilnost v višini 12,4 °/o nasproti 9,9 °/o v letu 1958, skupnega zneska odvedenih družbenih dajatev pa 22,6'‘/o nasproti 20,4 °/o v letu 1958. Ti rentabilnostni faktorji sicer niso slabi, vendar se bodo z nadaljnjim povečanjem proizvodnje še izboljšali. Kot že omenjeno, znaša participacija podjetja v prid svojega sklada skupne porabe din 101,303.520.—. Ta znesek je bil po sklepu delavskega sveta razporejen za: dinarjev osmrtnice štipendije vzgojo1 kadrov strokovna združenja nagrade sindikalno organizacijo regres za počitniško letovanje gradnjo počitniškega doma v Umagu dograditev planinskega doma na Sorici gradnjo poslopja za DUR namensko posojilo Kreditnemu skladu za stanovanjsko izgradnjo ObLO Ljubljana—Šiška za člane kolektiva podjetja dotacijo za gradnjo republiškega sindikalnega doma 600.000.— 5.000. 000,— 800.000.— 840.000,— 5.400.000, — 3.600.000, — 7.200.000, — 15.000. 000,— 3.750.000, — 27,913.520,— 30.000. 000,— 1.200.000, — Pri črpanju sredstev je treba odvesti tudi predpisane dajatve oziroma rezervacije. Iz participacije podjetja po doseženem finančnem rezultatu so bile pokrite samo najnujnejše potrebe. V naslednjih letih mora podjetje v čim večji meri prispevati k nadaljnji stanovanjski izgradnji, ker je stanovanjski problem v našem podjetju še vedno zelo pereč. Pri tem moramo upoštevati, da bodo 2e v prejšnji številki smo na kratko poročali o dveh republiških posvetih urednikov glasil naših delovnih kolektivov, ki sta bila 6. in 16. maja letos v Ljubljani, prvi za urednike tovarniških časopisov kovinarske stroke, drugi pa kot širši posvet o tovarniškem tisku v Sloveniji, ki ga je sklical republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Podrobnejše poročilo o tem drugem posvetovanju je izšlo v »Pogovorih 60«, prilogi »Delavske enotnosti« dne 28. maja 1960. Nadaljnji korak v tem družbenem zanimanju za tovarniški tisk pri nas pa je pomenil zvezni posvet o njem dne 4. junija letos v Beogradu. Sklicala sta ga Center za propagando pri osrednjem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije in Jugoslovanski institut za novinarstvo ob koncu prvega večjega seminarja za novinarje tovarniških glasil, ki je bil od 30. maja do 4. junija v Beogradu in ki se ga je udeležilo kakih 60 urednikov tovarniških časopisov iz vse države. Tudi o tem posvetu je izšlo nekaj čas-niških zapiskov, ki so opozorili našo javnost na družbeni pomen in vlogo, ki jo ima v naši socialistični družbi tisk naših delovnih kolektivov kot eden izmed najvidnejših izrazov demokratičnega razvoja družbenega upravljanja. Hkrati so bili na omenjenih posvetih sprejeti tudi nekateri konkretni sklepi, ki bodo za nadaljnji razvoj tovarniškega tiska pri nas nadvse pomembni. Na ljubljanskem, republiškem posvetu so ugotovili, da je trenutno v Sloveniji že blizu 50 to-tovarniških časopisov, ki izhajajo v nakladi okoli 70.000 izvodov, čita pa jih blizu 120.000 bralcev. Za vso državo še nimamo točnih podatkov, vendar sodimo, da je takšnih časopisov že najmanj 200 (z občinskimi časopisi vred pa celo že blizu 300), ki jih čita najmanj 600.000 bralcev. Prav bi bilo, če bi dobili kmalu povsem zanesljive podatke o tem, a že te približne številke dovolj zgovorno kažejo, kako se je naš tovarniški tisk v zadnjih letih razvil. Njegov razvoj gre vzporedno z utrjevanjem družbenega samoupravljanja, ki je že dobilo svojo konkretno materialno vsebino, in naraščajočo zavestjo vseh prizadetih o pomenu tega samoupravljanja za napredek naše družbe na splošno, za napredek vsake posamezne komune in vsakega posameznega podjetja pa še posebej. Na posvetovanju v Ljubljani so se vsi udeleženci strinjali, da morajo biti tovarniški listi glasila družbenega samoupravljanja v podjetju, kajti brez ustreznega obveščanja kolektiva si ne moremo predstavljati skupnega gospodarjenja. Zato je po mnenju večine edino sprejemljivo, da je dejanski ustanovitelj tovarniškega lista delavski svet, ki prenese odgovornost za list na uredniški odbor. Vsi so se prav tako strinjali z načelom, ki iz tega nujno izhaja: uredniški odbor in urednik nista podrejena upravnemu vodstvu v podjetju, niti sekretarju, niti direktorju, niti posameznemu oddelku, čeprav kot posa- mezniki organizacijsko spadajo vanj. Uredniški odbor je politično in moralno odgovoren za delo samo delavskemu svetu, ki vsebinsko usmerja list po uredniškem odboru, hkrati pa kliče na odgovornost uredniški odbor ter njegove posamezne člane z glavnim urednikom vred, ki jih vse lahko tudi menja. Samo tak položaj zagotavlja tovarniškemu listu potrebno samostojnost, obenem pa ustvarja politično odgovornost tovarišev, ki urejajo tovarniški list. Ti organizacijski temelji so obenem najprimernejši tudi za vsebinsko oblikovanje tovarniških glasil, ki naj bodo svobodna ter resnična glasila delovnih kolektivov. Tovarniški tisk je družbeno nadvse pomemben prav zato, ker piše o najbolj neposrednih problemih proizvajalcev in imia zato tudi najmočnejši vpliv na oblikovanje zavesti in pogledov na dogajanje v tovarni in komuni. Zato so na omenjenih posvetih poudarjali, da si brez dobrega lista ne moremo več misliti nobenega večjega delovnega kolektiva. Tovarniškemu tisku pa mora prav zato tudi družba posvečati vso potrebno pozornost. Z omenjenimi posveti je naša družba pokazala, da se zanima za naš tisk in da mu želi določiti njegovo pravo mesto v družbi in podjetju. Izmed sprejetih sklepov za res strokovno izpopolnjevanje urednikov tovarniških časopisov je brez dvoma najpomembnejši sklep ljubljanskega posveta z dne 16. maja, s katerim se je ustanovila pri Društvu novinarjev Slovenije posebna sekcija za tovarniški tisk, ki si je še istega dne izbrala tudi svoje vodstvo. V tem vodstvu je zastopano tudi naše uredništvo. Beograjski posvet pa je bil po-memben predvsem kot obsežna in neposredna izmenjava dosedanjih izkušenj pri urejanju tovarniških časopisov. Prav nič ne dvomimo, da bo tudi to posvetovanje dalo pobudo za razne konkretne sklepe in ukrepe, ki bodo prispevali marsikaj za napredek in uspešen i nadaljnji razvoj tovarniškega tiska. Predvsem smo prepričani, da i bo odslej ta tisk tudi vsebinsko i napredoval, saj ne bo več prepuščen sam sebi. Spoznanje, da je , tovarniški tisk družbeno nadvse koristen, če je prav urejevan, bo ( nedvomno obojestransko zelo dro-goceno. Za nas bo ta dragocenost , tem večia, kolikor bolj si bo ves f naš kolektiv prizadeval, da bi d,ol , svojemu glasilu pravo podobo. To . prizadevnost je doslej že pokazal; upamo pa. da je bo pri vseh sodelujočih odslej še več in kar največ. Tako bo tudi družba imela od nas korist, ki jo upravičeno pričakuje. -n TK ZKS o stanovanjski zadrugi Zaradi mnogih pritožb članov L1TOSTROJČANI kolektiva glede kriterijev za sprejem v članstvo VI/II gradbene zadruge je tovarniški komite ZKS zavzel na svoji seji z dne 30. 5. 1.1. naslednje stališče. Pri 'določevanju prioritete jza stanovanjsko zadrugo VI/II, naj se upošteva med drugim tudi to, ali ima ali nima kandidat stanovanje in to načelo izvesti s točkovanjem. Nepravilno bi bilo, da je neki kandidat istočasno na dveh prioritetnih listah, to je na listi prosilcev za dodelitev stanovanja in na l"sti za članstvo v zadrugo. Tak član naj se odloči le za eno prioriteto, medtem ko se drugo mesto po prioriteti določi naslednjemu prosilcu, ki ima za to pogoje. Kriterije za vstop v zadrugo VI/II, kakor tudi kriterije, ki bodo postavljeni za eventualno pozneje organiz'rane zadruge, mora potrditi delavski svet podjetja. Glede tehničnih izpopolnitev, ki jih predlagajo člani kolektiva in za to prejmejo v vrednosti izpopolnitev nagrado, je komite mnenja, da se vsi primeri objavijo po zvočnikih in razglase na oglasnih deskah. Glede na kritično stanje zasedbe kadrov v TKB ugotavlja komite, da je treba v najkrajšem času pregledati, kaj je ukrenila naša kadrovska služba. Tovarniški komite priporoča upravnemu odboru, da rešitvi tega vprašanja posveti vso pozornost. Isto velja glede kadrov v PPB. TK ZKS PRI BURMEISTRU & WAINTJ 1 Na sliki od leve proti desni/ n Franc Poteko, Tone Miklavčiči p tamkajšnji inženir za metodo z dela S. Ilattina in Vlado s Jankovič č V zvezi z licenco, ki jo ima na' še podjetje z dansko firm0 B & W v Kobenhavnu za izdela-vo lad'jskih diesel motorjev, so meseca aprila odšli na prakso v Friderikshavn tehniki Franc PO' teko, Vlado Jankovič in kontrolor Tone Miklavčič; zadnja dva sta se te dni že vrnila. V tovarni jih je obiskal tud1 naš sodelavec Mario Vilhar. Vilharjevo reportatžo o teh1 obisku in vtise z njegovega P°' tovanja po tej prijateljski drža' vi bomo objavili v prihodnji številki. i ) ) ) ) t i r ) i Ksenija Šmid — računovodski in prodajno-projektivni sektor. »V delavski svet sem bila izvoljena prvič. Giede združitve računovodskega obratnega DS in obratnega DS PPB sektorja menim, da se vsaj v začetku ljudje še ne bodo znašli v novem položaju. Čas bo pokazal, ali je b la ta združitev umestna ali ne. Za dvig produktivnosti bi bilo potrebno, da pri različnih tehnoloških postopkih prenehamo z vsako birokracijo in ured mo dokumentacijo. Potrebno bi bilo vzgajati delavce v zavestne člane kolektiva, kar bi nedvomno v pre- Razvojne smeri ladijskih pogonskih strojev Društvo inženirjev in tehnikov v Splitu je pred kratkim priredilo strokovno posvetovanje o problemih ladjedelništva. Udeležila sta se ga tudi predstavnika našega podjetja. Za naše čitate-lje bo morda zanimivo, če jih seznanimo z nekaterimi ugotovitvami posvetovanja, ki se nanašajo na ožje področje ladijskih pogonskih strojev, upoštevajoč namreč, da se Litostroj že krepko uveljavlja kot izdelovalec ladijski Diesel motorjev. Za ocenitev današnjega stanja v zadevi ladijskih pogonskih strojev navajamo nekaj številk iz 1. 1959. Tonaža brodovja na svetu dosega 125 milijonov BRT, ki so porazdeljene na 35.336 ladij. Od tega je 44 "/o ladij opremljenih s parnimi pogonskimi stroji, medtem ko 56 °/o ladij poganjajo motorji. Po tonaži je ladij s parnim pogonom 59 %>, z motornim pa 41 »/o. Iz navedenih številk sledi, da imajo parni pogon predvsem ladje večjih nosilnosti in da prevladuje motorni pogon na manjših ladjah. Povprečna tonaža ladje s pogonom s parnim batnim strojem je 2960 BRT, s pogonom s parno turbino 11.100 BRT in pogonom z Dieslovim motornim pognom je 61 °/o takih, katerih tonaža je izpod 1000 BRT. Klasični pogonski stroj — parni batni stroj — je v odmiranju. Moči, ki jih dandanes zahtevamo od pogonskih enot, se s parnim batnim strojem ne dajo več doseči. Razen tega pa tudi slab izkoristek, ki ga ima parni batni stroj, preprečuje, da bi le-ta lahko uspešno konkuriral Diesel motorju na področju manjših moči. Kljub temu je še vedno parni batni stroj tisti, ki daje pogonsko energijo več kot 35,000.000 BRT svetovne flote, kar dokazuje izredno vzdržljivost te vrste pogonskih strojev. Največje število ladij, opremljenih s parnim batnim strojem, je v angleški floti. V naši državi poganja parni batni stroj 47 °/o števila ladij. Področje največjih moči v pogonu ladij je osvojila parna turbina. Vendar je tudi njena tekma z Dieslovim motorjem težka. Ekonomičnost procesa z Dieslovim motorjem presega ekonomičnost procesa s parno turbino. Z večanjem tlaka in temperature sveže pare se sicer ekonomičnost procesa s parno turbino lahko zboljša, vendar pa je taka rešitev opravičljiva samo pri velikih močeh. Iz podatka, da je bilo od ladij, zgrajenih v prvem trimesečju 1959, opremljenih s parnimi turbinami komaj 17 °/o enot, ki na predstavljam 48 Vo v tonaži, je trditev, da je uporaba parne turbine omejena na naj večje enote, dovolj podkrepljena. Bistvena poteza sedanjega raz-.voja ladijskih pogonskih strojev pa je povečana uporaba Diesel motorja in njegovo prodiranje v vedno večje ladje. V zadnjem desetletju so ladijski Diesel motorji prešli v ogromno razvojno pot in kot pogonski stroji so prodrli že do moči 25.000 KS. Vsekakor je osnovna prednost Dieslovega motorja v njegovi tekmi s parnim strojem njegov dober izkoristek. Vendar so šele uspele tehnične izvedbe vodilnih proizvajalcev Dieslovih motorjev omogočile, da je lahko Diesel motor uspešno posegel v borbo tudi na področju velikih moči. Ali mu bo uspelo izriniti parno turbino, bo pokazala prihodnost. Danes imamo motorje z močmi od 1500 do 2000 KS po cilindru. Pri 10 do 12 cilindrskem motorju daje to moči od 15.000 do 24.000 KS. Te velike moči so bile dosežene po dveh poteh. Predvsem se cilindri dimenzijsko večajo. Tako imajo največji cilindri premer do 900 mm in gib bata do 1800 mm. Drug ukrep pa je, da se zveča srednji efektivni tlak v cilindru. Ta je sedaj pri teh izvedbah do 9 kp/cm2 in čez. Povečanje srednjega efektivnega tlaka dosežemo s tako imenovanim nabijanjem cilindra. Izpušni plini iz Dieslovega motorja poganjajo plinsko turbino, ta pa kompresor, ki dovaja v cilinder zrak, potreben za zgorevanje. S povečano količino zraka v cilindru pa je mogoče zgorevanje večje količine goriva in tako dosežemo večjo moč cilindra. Nedvomno je najvažnejši ukrep za doseganje večjih moči po cilindru prav večanje srednjega efektivnega tlaka in prav kombinira- no delovanje Dieslovega motorja s plinsko turbino je omogočilo izredno hiter in uspešen razvoj Dieslovega motorja. V najnovejšem času se kot pogonska energija ladij pojavlja tudi atomska energija. V tem primeru se toplotna energija, ki se sprošča pri termonuklearnih reakcijah, predaja vodi, ki se uparja in ta para poganja parno turbino. Ali bo gradnja takih ladij ekonomsko upravičena, se bo šele pokazalo. Inž. Darinko Kolbl 8-cilindrski ladijski diesel motor familije Alpha, tipa 490 R. Motor ima moč 960 KS pri 310 o/min. Premer cil ndra 290 mm, gib bata 490 mm. V delu imamo 10 takih motorjev Ob izvolitvi delavskega sveta je uredništvo našega časopisa izvedlo posebno akcijo, da bi zvedelo od nekaterih članov DS za njihovo mišljenje o nalogah novega DS. Vprašanja, ki smo jih posameznim članom delavskega sveta Postavili, so bila: — KOLIKOKRAT SI BIL ČLAN DS — KAKO GLEDAŠ TI IN TVOJI SODELAVCI NA EKONOMSKE ENOTE — KAJ PRIČAKUJEŠ OD NOVEGA DELAVSKEGA SVETA — KATERE NALOGE BI MORAL DELAVSKI SVET REŠEVATI TAKOJ — KAKO SI zamišljaš dvig produktivnosti IN KJE SO SKRITE Rezerve v podjetju in v tvojem obratu? Josip Podobnik — pločevinama. — »V delavski svet sem izvoljen prvič. Prav je, da so bile osnovane ekonomske enote, vendar mislim, da bi morale biti dobro povezane, da ne bi vlekle vsaka na svoj konec. Pri nas bi bilo treba urediti umivalnico. Za dvig produktivnosti bi bilo treba še naprej šolati kadre in kupovati nove koristne stroje. Pri nas n. pr. bi potrebovali stroj za valjanje.« Ivan Jesenšek — gradnja strojev in naprav — je bil izvoljen že drugič v delavski svet. »Men m, da je bila uvedba EE nujna, vendar bodo imele precej težav, preden se bodo dokončno uveljavile. Najvažnejša naloga delavskega sveta v bližnji bodočnosti pa je, da bo ekonomske enote res uresničil. Dvig produktivnosti pa si predstavljam s pravilno politiko nagrajevanja ljudi, boljšo organizacijo dela in boljšim strojnim parkom.« Alojz Nahtigal — gradnja hidravličnih strojev. »V delavski svet sem bil sedaj izvoljen že drugič. Od novega delavskega sveta in ekonomskih enot pričakujemo, da bo uredil finančna vprašanja, vprašanja nabave tež-k h strojev in strokovnega izpopolnjevanja kadrov. Skrite rezerve podjetja so v boljši organizaciji dela.« Vlado Gerdina — gradnja dieslovih motorjev in talnih transportnih sredstev. »V delavskem svetu sem prvič. Pričakujemo, da bo delavski svet v naši EE premostil težave pri nabavi različnih potrebnih delov. Prav tako bo potrebno urediti odnose s kooperanti, ki ne izpolnjujejo rokov in zaradi tega pri nas včasih proizvodnja stoji. Z ekonomskimi enotami še nismo dovolj spoznani in menim, da bi morali na straneh našega časopisa pisati o tem mnogo več. Pri nas potrebujemo za dvig proizvodnje še več prostora in skrajšanje zamudne poti dokumentacije. Želimo več nekvalificiranih delavcev.« Stane Pogačar — oskrbovalni obrati. »V delavski svet sem bil izvoljen letos že drugč. Menim, da se bo po novi reorganizaciji podjetja prisiljena vsaka EE boriti, da bo s čim manjšim številom ljudi ustvarila č m več. Novi DS se bo moral truditi, da bo proizvodni program izpolnil po kvaliteti in asortimanu. Tudi pri izpolnjevanju rokov bo moral DS izreči svojo energično besedo. Po mojem so skrite rezerve podjetja v ažurnosti, strokovnosti in natančnosti dela. Prvega smo pobarali Dominika Selana — metalurški ?brati. Tovariš Selan je bil sedaj ze drugič izvoljen v delavski sVet. »Na uvedbo ekonomskih enot gledam povsem pozitivno, vendar pa so mi še marsikatera Vprašanja v zvezi z EE povsem nejasna. Mnenja sem, da bi moral o strukturi in vsebini ekonomskih enot mnogo več pisati tudi naš časopis. Glede nalog delavskega sveta nienim, da bi bilo treba čimprej urediti zračenje v metalurških obratih, bolje organizirati pripravo dela in dvigniti produktivnost z novimi stroji. Mnenja sem, da pri nas ni kakih posebnih skritih rezerv, ker je plan zelo napet.« Inž. Gabrijel Erzin — tehnična služba, je bil izvoljen v delavski svet prvič. »V komercialnih oddelkih bo treba poiskati take oblike stimulacije, s katerimi bo mogoče nagrajevati Uudi po uč nku. Glede neposred-uih nalog delavskega sveta me-Mm, da bo treba krepko zagrabiti, da bo letošnji plan dosežen Ul ustvarjeni pogoji za realizacijo Mana prihodnje leto. Menim, da Pri nas še vse premalo spoštuje-nio dinar. Glede skritih rezerv Pa sem mišljenja, da j h imamo Zelo veliko prav v delavskem svetu, če nam bo uspelo, da se čimbolj vključimo v delo.« cejšnji meri prispevalo k dvigu delovne storilnosti.« Vilko Krapež — kadrovska služba. »V delavski svet sem izvoljen prvič. Prepričan sem, da bodo EE pokazale realnejšo sliko poslovanja posameznih obratov. Z novo organizacijo podjetja bodo verjetno odpadli tudi očitki, da delajo nekateri obrati v korist drugih. Posamezne ekonomske enote pa bodo verjetno vsaj v začetku malo .šepale’, ker nimajo dovolj strokovnega kadra. Ena prv h nalog novega DS bo morala biti, da se bodo čimprej rekonstruirali metalurški obrati, da tovarna usvoji proizvodnjo dieslovih motorjev, nabavi nove stroje in ljudi. Skrite rezerve za dvig pro zvodnje so v uvedbi dveh, za težke stroje pa treh izmen. Nemogoče zveni, da plačujemo za drage stroje amortizacijo za 24 ur, uporabljamo pa jih največkrat samo osem ur. Tudi delavce bo treba ožje specializirati.« Skrite rezerve so v delavskem svetu Kako je s sindikalnimi izleti za mali avtobus din 66 za km in 500 din ura; za veliki avtobus din 110 za km V boj za znižanje obratnih nesreč in 500 din ura. Ure se zaračunavajo od časa odhoda do 8. ure zvečer in naslednji dan od 6. ure zjutraj do povratka v tovarno. Seveda se pri tem odšteje čas, ki je porabljen za dovoljene kilometre. Stane Vogelnik, predsednik sindikata Koristno društvo Pred nedavnim smo v našem podjetju ustanovili Društvo zavarovancev za primer smrti. Njegov namen je, da ob smrti člana našega kolektiva finančno pomaga pokojnikovim svojcem. Doslej smo ob smrtnih primerih nabirali v podjetju denar v bili odlikovani vanih devet krvodajalcev z zlato značko, s srebrno pa 52. Zlato je dobil tisti, ki je že desetkrat prostovoljno dal kri, srebrno pa tisti, Občuten porast industrije in z njo tudi produktivnosti v povojnih letih ter zamotani proizvod-notehnološki postopki nam povzročajo zelo mnogo nesreč pri delu. Obratne nesreče zelo bremene republiški proračun, saj znašajo po uradnih podatkih celotni stro- obliki nabiralne akcije, ki pa je bila povsem neuspešna in je zbujala videz miloščine. Član društva je lahko vsaka zaposlena oseba v Litostroju. V društvo lahko včlani mož svojo ženo in žena svojega moža. Vpisnina znaša 10 dinarjev, ob smrti Litostroj čana pa vplača vsak član 10 dinarjev. Celotni znesek se izplača najkasneje v dveh dneh osebi, ki jo določi zavarovanec. Pravico do zavarovanja imajo tudi upokojenci, če izpolnjujejo pogoje pravilnika. Težko pričakovano društvo smo dokončno dočakali. 2e dosedanje informacije kažejo, da bo odziv za vpis precejšen. S tem bodo Litostrojčani pokazali, da imajo odprto srce ob nesreči delovnega tovariša. HTV NA ČEŠKEM Med obiskom češke sindikalne delegacije smo izvedeli, da v čeških tovarnah vzgajajo delavce v HTV tako, da delavci nosijo izmenoma na rokavih posebne trakove in so za en dan nadzorniki HTV. V določenem času pridejo na vrsto vsi delavci. Zanimivo je tudi to, da v primeru, če delavec večkrat krši predpise HTV, vodstvo tovarne piše opozorilno pismo ženi nediscipliniranega delavca, kar po zatrjevanju članov delegacije zaleže več kot vsi tovarniški opomini in denarne kazni. . . LITOSTROJCAN! Izrabi ugodnosti, ki ti jih nudi podjetje na letovanju v predsezoni in po njej! Novi kadri za našo tovarno 2e lanski izvršni odbor sindikata je razpravljal o centralnem organiziranju izletov, vendar je na predlog sindikalnih podružnic obveljala dosedanja praksa organiziranja izletov po podružnicah. Vsaka podružnica samostojno določi čas, namen in kraj izleta v okviru dodeljene kvote kilometrov. Vrstni red izletov sindikalnih podružnic se je in se bo sestavljal po dospelih prijavah, ki prihajajo na IO sindikata tovarne, upoštevajoč pri tem prošnje terenskih in tovarniških množičnih organizacij in šol, ki se jim dodeljujejo potrebni kilometri iz vsote 3000 km na množične organizacije. Tako imamo po dosedanjih prijavah zastedene avtobuse vse nedelje v juniju in delno tudi že v juliju. Še iz prejšnjih let pa je v praksi neljuba navada, da nekatere sindikalne podružnice občutno ZA EN SAM NOVČIČ GRE ... Litostroj ima svojo godbo, oziroma godba je litostrojska. Poznajo jo daleč po domovini, saj je dvignila svojo kvaliteto na precejšnjo višino. Nenadno je udarilo med nas kot strela, da nekateri Litostrojčani (ki so sicer ponosni na svojo godbo), nočejo več slišati o naši »muziki« in »muzikantarjih«. Zakaj naenkrat taka rezerviranost? En sam dvajsetdinar-ski novčič je ohladil naše navdušenje za godbo. En sam dvajsetdinarski novčič, za katerega lahko dobiš šest cigaret, deciliter vina ali pa otroški balonček v prodajalni. Nihče izmed tistih, ki nočejo prispevati rumenega novčiča, pa ne pomisli, koliko ur, dni in mesecev je ta kolektiv 40 mladincev žrtvoval na vajah, nastopih in drugod. Ali naj sedaj poleg vseh žrtev še sami sežejo v svoje mošnje in kupijo zvenečo medenino, uniforme in note? Ne! To se ne sme zgoditi! Litostrojčani svoje godbe ne bomo pustlii na cedilu! LITOSTROJCAN MARIO VILHAR SE JE VRNIL Z DANSKEGA Pred nekaj dnevi se je vrnil z Danske naš tov. Mario Vilhar, ki je tam priredil razstavo svojih slik in kipov. Danski časopisi so o tem poročali in se pohvalno izražali o njegovih delih. V razgovoru ob vrnitvi nam je tov. Vilhar povedal: »S svojo razstavo na Danskem sem zadovoljen, saj sem si že četrtič pridobil tamkajšnjo publiko. Prav tako sem bil vesel srečanja s člani našega kolektiva, ki sem jih obiskal v Friderikshavnu. Hvaležen sem vsem, ki mi na moji poti likovnega uveljavljanja materialno in moralno pomagajo. Svoja znanja na Danskem sem izkoristil tudi za vzpostavitev prijateljskih stikov med Piranom in danskim mestom Kerte-minde, kar je pozdravilo vse dansko časopisje. POZDRAVILI SMO TITOVO ŠTAFETO Ko je po Celovški cesti meseca maja tekla Titova štafeta, so se na pločnikih zbrali tudi mnogi Litostrojčani, ki so jo prisrčno pozdravili. NOV TELEFONSKI IMENIK POTREBUJEMO Z reorganizacijo našega podjetja in uvedbo ekonomskih enot so mnogi oddelki in tovariši spremenili svoja dosedanja mesta in hkrati menjali seveda tudi svoje telefone. Spričo tega nastaja v podjetju včasih zmešnjava brez potrebe. Prav bi bilo, da mislijo odgovorni tovariši na vse te stvari in izdajo zadostno število novih internih telefonskih imenikov. OMBROGRAF V LITOSTROJU Pred kratkim so v bližini našega uredništva delavci Mestne kanalizacije namestili posebno kovinsko napravo, podobno vrhnjemu delu rakete, ki se imenuje ombrograf in služi za merjenje padavin. Na podlagi podatkov, ki jih beleži v notranjosti nameščena naprava, urejajo kanalski kataster, ki služi za preračunavanje in nameščanje pravilnih velikosti kanalskih cevi. OBISKALI SO NAS Dne 27. maja nas je obiskala štiričlanska češka sindikalna organizacija elektrogospodarstva, ki jo je vodil sekretar sind kata elektrogospodarstva Josef Irasek. Gostje so se zanimali v glavnem za delo sindikata in organov delavskega samoupravljanja. Pred nedavnim nas je obiskala 5-članska indijska mladinska delegacija, ki se je zadržala v našem podjetju skoraj 4 ure. Člani delegacije so se zanimali za šolo in internat Industrijske kovinske šole ter za njuno delo. prekoračujejo dodeljeno kvoto kilometrov. Seveda se tak »prekršek«, če ne presega 10—20 km, nekako tolerira; žal pa gre običajno za večje število -kilometrov. Vsako zadevno popuščanje pa bi lahko imelo za posledico neodgovorno trošenje voznega parka in bi ustvarjalo zmedo v organizaciji izletov. Posameznim sindikalnim organizacijam smo priporočali, naj upoštevajo dodeljeno število kilometrov. Za morebitna prekoračenja pa veljajo tale navodila vodstva prometnega oddelka glede cen za prekoračeno kilome-tražo: Krvodajalci so Vsako leto so ob Tednu Rdečega križa tudi proslave krvodajalcev. Ob 15. obletnici ustanovitve te humane akcije pri nas so bile še posebno slovesne. Prva proslava je bila v petek, 3. junija, v festivalni dvorani v Ljubljani, kamor so bili povabljeni tudi Litostrojčani. Na tej proslavi so bili odlikovani najzaslužnejši krvodajalci. Drugi del proslave je bil za našo občino 4. junija v Šercerje-vem domu. Tedaj je bilo odliko- V mesecu maju so nas obiskali slušatelji politične šole. V razgovoru o naših izkušnjah z novoorganiziranimi ekonomskimi enotami, o porastu storilnosti spričo novih načinov nagrajevanja, posebno pa prizadevanja organov upravljanja v zvezi z letnim povečanjem bruto produkta in o tem, kakšne ekonomske uspehe pričakujemo od nameravanih rekonstrukcij metalurških obratov, smo se ponovno prepričali, da je bil naš list slušateljem šole dober informator o vseh dogajanjih v podjetju. Razgovor pa je s bil koristen tudi za člane našega kolektiva, ki so dobili nekaj koristnih napotkov za politično in gospodarsko delo. KOROŠKA SINDIKALNA ORGANIZACIJA Sredi maja nas je obiskala delegacija koroške sindikalne organizacije. Delegacija je štela 13 oseb in jo je vodil predsednik Koroške delavske zbornice gospod Hans Scheber. Vidnejši člani delegacije so bili: predsednik sindikata kovinskih delavcev Fritz Schmit, direktor bolniške blagajne Koroške Ambros Hofer, direktor delavske zbornice Hans Paiblik in drugi. Spremljal jih je podpredsedn ik Sveta sindikatov Slovenije Branko Babič in generalni konzul FLRJ v Celovcu tov. Trampuš. Koroška delegacija se je zanimala v glavnem za delo naših organov samoupravljanja, za tarifne pravilnike in proizvodnjo. KO SILNI STROJ 2e nekaj tednov brni po litostroj-skih parkih nov 350-kubični kosilni stroj znamke BCS, ki smo ga kupili za 420.000 dinarjev. Novi strojček pokosi v 8 urah 2—3 tone trave in opravi delo precejšnjega števila koscev. Stefan Božič in Ludvik Srež, ki ga vodita, se s strojem zelo pohvalita. darovalec krvi, ki je dal petkrat Na sliki so tovariši, ki so bili odlikovani z zlato značko. Dne 6. junija so na zavodu za transfuzijo snemali za televizijski prenos krvodajalce iz Litostroja, ki so bili letos še posebej deležni pohvale zaradi velikega odziva na krvodajalsko akcijo. NAŠI MLADINCI OSVOJILI PRAPOR Na zaključni proslavi ob Dnevu mladosti v Sercerjevem domu so naši mladinci že drugič prejeli prehodni pokal, ki ga občinski mladinski komite vsako leto podeljuje najaktivnejšemu mladinskemu aktivu v občini Šiška. Ob slovesni podelitvi tega prapora je razen godbe Srednje glasbene šole igrala tudi litostrojska godba na pihala. KOLESARNICA OB JUŽNEM VHODU Nazadnje smo tudi ob južnem vhodu v tovarno vendarle tako daleč, na nam zračnice naših koles ne bodo več pokale v sončni pripeki in krom na njih ne bu več rjavel ob dežju. Ob južnem vhodu so te dni postavili kovinsko ogrodje kolesarnice, v kateri bo prostora za 30 koles. Vendar pa se je že prve dni pokazalo, da je kolesarnica premajhna. Prav bi bilo, če bi oddelek, ki skrbi za ureditev takih naprav, mislil tudi na to. OJ TA VOJAŠKI BOBEN... Iz Banje Luke se nam je oglasil Martin Mlakar, kvalificirani klepar, ki je na odsluženju vojaškega roka. Takole nam p še: »Izvedel sem, da je naše podjetje z Novim letom osnovalo svoj mesečni časopis ,Litostroj’, zato Vas prosim, da mi ga začnete pošiljati. Svoje perspektive vidim v našem podjetju in želim, da tudi v vojski spremljam uspehe našega kolektiva. Upam, da Vas bo veselilo, če Vam povem, da je lepo živeti v takem kolektivu kot je Jugoslovanska armada.« LITOSTROJCAN! Ce se vpišeš v Društvo zavarovancev za primer smrti, boš morebiti pomagal tudi sebi... V torek, dne 31. 5. ob 10. uri dopoldne, je bila v jedilnici internata prisrčna slovesnost. Direktor industrijske šole tov. Pavel Perko je izročil glavnemu direktorju Litostroja tov. Ivanu Kogovšku 45 letošnjih absolventov. V svojem govoru je tov. Perko zaželel mladincem mnogo uspeha na njihovem delovnem mestu v tovarni ter se obenem zahvalil upravi podjetja za skrb in podporo, ki jo posveča šolanju kadrov. Za njim je direktor tov. Kogovšek v kratkih besedah orisal naloge, ki čakajo absolvente v podjetju in na koncu nagradil tri najboljše s praktičnimi darili. Slovesnost je potekala v prisrčnem in tovariškem vzdušju. Prevzem letošnjih gojencev Industrijsko-kovinarskc šole PRIBLIŽANJE ŠOLE TOVARNI Dne 25. in 26. maja nas je obiskala eksperimentalna osemletna šola »Frana Levstika« iz Ljubljane. Osnovni namen tega obiska je bil, da bi se učenci bolje znašli pri izbiri poznejšega poklica. V dveh popoldnevih je ški približno 7 milijard dinarjev na leto. Ni naključje, da se je pojavila živa potreba po zmanjšanju te občutne izgube — na kar najmanjšo mero. Precej nesreč je predvsem v kovinarski industriji, zlasti pri individualni proizvodnji. Vsepovsod poskušajo uvesti razne zaščitne ukrepe, da bi se število nesreč znižalo. Predvsem je tu na prvem mestu vzgoja vseh zaposlenih, a posebno pozornost dajejo vsem novincem- Tudi naše podjetje daje HTV čedalje večji poudarek. V kratkem bomo izdali pravilnik o nagrajevanju tistih, ki bodo v tej humani borbi proti nesrečam sodelovali. Nenehen porast nesreč v zadnjih letih nam je to potrebo nujno narekoval. V pravilniku bodo zajeta vsa delovna mesta delavcev, skupino-vodij, brigadirjev in mojstrov. Prav tako pa bodo nagrajeni tudi ostali člani kolektiva, če se bodo vključili v boj za znižanje obratnih nesreč. Pravilnik so obravnavali tudi že obratni DS in si od tega obetamo vsi kar najboljše uspehe. Delavci in delavke, ki ste vsak dan izpostavljeni nezgodam, uporabljajte zaščitna sredstva, ki vam jih nudi podjetje; preprečujte morebitne nesreče, da prihranite sebi bolečine, družini vrnete zdravega očeta ali mater, podjetju pa prihranite veliko prepotrebnih finančnih sredstev, ki jih bo lahko namenilo za stanovanja, šole, igrišča in drugo. VILKO KRAPEŽ ena skupina spoznala surovinsko bazo Litostroja in celotno pot izdelka od surovine do dokončn6 oblike. Druga skupina pa si ie ogledovala metalurške obrate. To je bil verjetno prvi poskus Upravnik Industrijsko kovinarske šole tov. Perko »izroča« gojence šole generalnemu direktorju podjetja tov. Kogovšku neposrednega zbliževanja šole 5 tovarno. Ob zaključku ogleda na" še tovarne sta imeli obe skupi"1 učencev plenarni sestanek, n3 katerem so poročali o svojih opažanjih v proizvodnji. TAKO NAGLO NE GRE Čistilka T. S. je prišla v naše £>°^e jetje iz hribovske vasi. V tovarni J gledala svojo prihodnost. Ko j®,,Ka stopila službo, ji je prejšnja snazi11 »predala« svoje posle v štirih ur« Pokazala ji je, kje mora čistiti P*X, store, kam mora hoditi po malico -a kam po mleko, drugega nič. Seve , je ni opozorila na nevarnosti, jti prete med različnimi stroji (in to r* „ ni bila njena dolžnost). Tako se Je gj petih dneh pripetila nesreča. S e v« je morala na bolniški dopust. Tako kot vse ostale delavce bi " ^1 treba o HTV predpisih poučiti t“jji snažilke, da ne bi bilo več podojU primerov. v Tovarniški drobiž S I I t I I 1 I i s s j 'S* Nove gradnje v Šiški Plan stanovanjske izgradnje čl,ii Šiški za leto 1960 je izredi ln _____ v ob- za leto 1960 Je izredno obsežen in zahteven, tako z vidika posebnih sredstev kot materiala in Sradbenih zmogljivosti. Z utrjevanjem planske discipline bo mogoče doseči, da se ne bodo ponavljali Primeri, ko so posamezni investitorji z odpiranjem novih gradbišč iz-hljevali od kreditnih skladov sredstva za nadaljevanje gradenj. Ker je stanovanjska izgradnja na območju občine Ljubljana—Šiška izredno razvita in njen obseg zagotavlja kontinuiteto gradnje tudi za prihodnja leta, odpiranje novih gradbišč ni več vezano na pomanjkljivo urbanistično in tehnično dokumentacijo. Oglejmo si predlog plana za gradnjo stanovanjskih enot, ki bodo dograjene že letos, seveda če ne pride kaj po sredi. >u £ .g Občina lokacija Naziv objekta Štev. objekte Štev. stan. enot ' Štev. s i sob Štev. stanov; > >§ 2” in v) Šišenska B 9, B 20 2 78 — 78 78 Gospodinjska VI, V2, V3, V4 4 128 — 128 128 Celovška Samski dom 1 81 81 — 41 Djakovičeva Adaptacija 1 18 — 18 18 Knezova Blok 1 40 — 40 40 9 345 81 264 305 II. Šišenska B 11 1 39 — 39 39 Celovška B XV, Litostroj 1 68 23 45 56 Celovška Blok Megrad 1 40 — 40 40 Celovška Naš dom I, II, III 3 90 — 90 90 Celovška Blok Toplovod 1 40 — 40 40 Gubčeva Blok Karton 1 13 — 13 13 8 290 23 267 278 III/l Celovška B XVII, Lito- stroj 1 68 23 45 57 1 68 23 45 57 III/2 I. Prioriteta: ■Javornikova B-l 1 68 23 45 57 Tugomer jeva Rozeta od B 12 do B 21 10 430 30 400 415 11 498 53 445 472 II. Prioriteta: Celovška Kompleks »Lek« 6 210 — 210 210 6 210 — 210 210 Seznam lokacij za pričetek novih gradenj Po 1 blok v Verovškovi in Drenikovi s skupno kapaciteto 75 stanovanjskih enot; 1 blok ob Celovški s 40 stanovanjskimi enotami za Toplovod; 2 bloka Na Jami z 80 stanovanjskimi enotami za ObLO Šiška; 2 bloka Na Jami s 60 stanovanjskimi enotami za stan. zadrugo Litostroj; 1 blok ob Ruski s 40 stanovanjskimi enotami; 1 samski dom na Celovški z 72 stanovanjskimi enotami za Obrtno zbornico; 102 vrstni hiši Pod hribom, Ob Vodnikovi, Pavšičevi in Bregarjevi za potrebe stanovanjskih zadrug in Zavoda za zadružno gradnjo; 10 individu-aln h hiš. 2,200.000 dinarjev za servisne delavnice Za ustanovitev in opremo servisnih delavnic in služb za pomoč gospodinjstvu je naša občina za letošnje leto predvidela dotacijo v znesku 2,200.000 dinarjev. Servisi stanovanjskih skupnosti Stanovanjska skupnost »Milan Majcen«, tajništvo v Jesenkovi ulici 1 Servisi: Šivalnica posluje v Medvedovi ulici 22 vsak dan od 6. do 14. ure Režijska ura določena od 80 do 100 din. Mizarski servis posluje v Medvedovi 22, vsak dan od 6. do 14. ure. Režijska ura od 200 do 240 din. Inštalaterski in ključavničarski servis posluje in sprejema naročila v popoldanskem času od 15. do 17. ure v Medvedovi ulici 22. Čevljarski servis posluje na Celovški cesti 41, od 7. do 12. in popoldne od 14. do 17. ure. Cena: za popravilo moških čevljev — podplati s petami 750 din, brez pet po 650 din, za ženske čevlje pa od 400 do 550 din. Stanovanjska skupnost »Vinko Smrekar«, pisarna na Celovški cesti 81 Servisi: Šivalnica posluje na Celovški cesti 81 vsak dan od 6. do 14. ure (za stranke od 8. do 12. ure). Dvakrat tedensko tudi v popoldanskem času — v ponedeljek in sredo od 15. do 18. ur$. Režijska cena 105 din. Servis za izposojanje gospodinjskih strojev: a) sedež Celovška 101 pri Škerjancu b) v Gasilski 5. Cena za izposojeni stroj 20 din na uro. Stanovanjska skupnost »Šercerjevo« Servisi: Knjigovodski servis za hišne svete posluje v Kebetovi ulici (provizorij). Za usluge plačujejo hišni sveti od 24 stanovanj 1500 din mesečno. Servis za izposojanje gospodinjskih strojev v Kebetovi ulici (provizorij) Ce-snikova 16. Cena za izposojeni stroj: loščilec 30 din na uro, za sesalec po 20 din na uro. Otroška ustanova za predšolske otroke ob Kebetovi ulici posluje od 7. do 15. ure. Starši plačujejo po 700 din mesečno za otroka brez hrane. Stanovanjska skupnost »Litostroj« Servisi : Knjigovodski servis za hišne svete posluje v Djakovičevi ulici št. 4 od 15. do 19. ure. Cena za usluge 3 % od stanarine. Elektroinstalaterski in ključavničarski servis. Cene za usluge 250 din na uro. Otroška ustanova v Korotanski ulici za 35 otrok z oskrbo (kosilo in malica). Starši plačujejo 2500 din mesečno. Posluje od 6. do 15.30. Razvoj servisnih delavnic Nove gradnje, ki so že v delu Zgradba šišenske občine. Telefonska centrala bo v kratkem montirala. Kanalizacija. Dela potekajo po pla-Ju. Kanal polagajo po Celovški, Šišenski in Freyerjevi cesti. Vodnikova cesta. Na Vodnikovi cesti — na odseku med Pavšičevo in STANOVANJSKA SKUPNOST V NOVIH PROSTORIH , Iteseca maja so v podzidavl I. blo-poleg mlekarne na Djakovičevi odprli pisarno stanovanjske a Upnosti. Pisarna je opremljena s stoli in konferenčno mizo. LITOSTROJCAN! Tudi junija je prijetno letovati ha morju! V tem mesecu je temperatura ?)°rja povprečno 22 stopinj Cel-**ia. Cbie 22. maja so pionirji pionirske-5* odreda »Hinka Smrekarja« pra-ffovali Dan mladosti. 850 pionirjev , htiadincev je s svojimi učitelji in L Pionirskim starešinskim svetom jetuio na pot v neznano. Prva sku-inna se je ustavila na Gornjem Igu s' Počastila partizansko pokopališče Položitvijo venca. Nato je z avtobu-ij.Padaljevala pot do križišča, kjer so 0 čakali vodič in dva pionirja. Pio- Sišensko ulico — nadaljujejo z re-rale zadovoljiti z drugim mestom, konstrukcijo. Rozeta. Pričeli so urejevati okolico. Preskrbovalni center B. Nadaljujejo s četrto fazo gradbenih del. Obrat družbene prehrane, samske sobe in kino dvorana. Potrjen je idejni projekt in pospešeno izdelujejo načrt za izdelavo glavnega projekta. Dom Industrijsko kovinarske šole ob kamniški progi. Meseca maja so pritrdili smrečico na nov dom Industrijsko kovinarske šole. Če bodo zagotovljena finančna sredstva in če bo gradbeno podjetje »Megrad« pokazalo dovolj razumevanja, se bodo učenci iz barak ob kamniški progi lahko že pozimi preselili v novo zgradbo blizu nove šišenske cerkve. Zdravstveni dom. Dokončujejo gradnjo predelnih sten in vgrajenih mizarskih izdelkov; instalacija vodovoda, elektrike in centralne kurjave napreduje. Izdelava načrtov za notranjo opremo je v zaključni fazi. Ena izmed najvažnejših nalog stanovanjske skupnosti je, da uredi servisno službo, ki naj s praktičnimi in cenenimi uslugami razbremeni delovnega človeka in izboljša njegov gmotni položaj. Servisna delavnica za določeno obrtno dejavnost bo s svojim solidnim delom in primernimi cenami onemogočila kakršno koli drugo dejavnost, ki bi si kopičila dobiček na račun potrošnika. Stanovanjska skupnost Litostroja, ki se zaveda te svoje dolžnosti do družbe, je že ustanovila svojo servisno delavnico. Na tem terenu so bile zgrajene stanovanjske zgradbe prav v času, ko je primanjkovalo dobrega instalacijskega materiala, tako da so te naprave potrebne stalnega popravila. So primeri, da so posebno vodovodne naprave že tako dotrajane, da morajo potrošniki plačevati po 200 in več dinarjev za vodo, kot je običajna poraba. Servisna delavnica na terenu Litostroja ima tele dejavnosti: popravila električne napeljave, vodovoda, mizarska in pleskarska dela; ima pa tudi ključavničarsko delavnico. Servisna delavnica bo razširila svojo dejavnost že na ostale potrebe, kot so krovstvo, kleparstvo, popravila radijski aparatov itd. Postopek za naročilo in opravilo je enostaven. Stranka naroči popravilo v pisarni stanovanjske skupnosti, kjer napišejo naročilnico in jo takoj oddajo vodstvu servisne delavnice, ki napiše delovni nalog. S tem delovnim nalogom se delavec zglasi pri stranki, opravi zahtevano delo, na delovni nalog vpiše uporabljeni material in število delovnih ur, kar mora naročnik potrditi s svojim podpisom. Računovodja stanovanjske skupnosti pošlje potem račun v izplačilo naročniku. Postopek je enostaven in hiter, kar je posebno važno prav pri popravilu instalacijskih napak. Vodstvo servisne delavnice še nima svoje stalne delovne sile; popravila opravljajo kvalificirani delavci v svojem prostem času pod določenimi pogoji, in to v dopoldanskem in popoldanskem času, kakor so pač prosti. Tak delavec opravlja torej strokovna popravila po posebni pogodbi, za kar prejme pogojeni urni zaslužek, dobi pa še poseben dodatek, če pri popravilu uporablja svoje orodje. Servisna delavnica nabavlja ves material in ga po isti ceni zaračuna naročniku. S takimi obrtnimi usluga-gami opravi torej servisna delavnica izlet v .neznano nirji so se razvrstili v kolono in s partizanskimi navodili »pazi na zvezo«, »tišina« in drugimi šli skozi notranjske gozdove in vrtače na Rakitno. Medtem je druga skupina avto- busov prispela na križišče poti, od koder sta dva vodiča vodila to novo skupino, razdeljeno v dve koloni. Prva od teh kolon je hodila ob obronkih Rakitniške planote, druga pa v smeri vasi Rakitna na zborno mesto. Tretja skupina avtobusov je pripeljala pionirje 1. in 2. razredov v samo vas, tam pa so jih pozdravili rakitni-ški pionirji s kratkim nagovorom. Visoki mlaj je kazal smer zbornega mesta vseh kolon. V idilični dolinici se je kmalu zbrala množica pionirjev v modrih titovkah in z rdečimi ruticami. Partizanski miting je imel res partizansko obeležje. Krajši govor je imel predsednik pionirskega starešinskega sveta. Nato so se vrstile pesmi in recitacije; najbolj je užgala »Vesela družina« (skeč) in recitacija pesmi tov. Terška. Popoldne je bilo na sporedu zanimivo športno tekmovanje v igri »med dvema ognjema«. Predstavili sta se ekipi pionirk in učiteljic, nato pa je bila na vrsti nogometna tekma med pionirji in učitelji. V obeh primerih so zmagali pionirji, kar je bilo vsem v veliko veselje. Po četrti uri je začelo rositi in se je celo ulilo. Zato smo se vkrcali v avtobuse in se vrnili vedri in s pesmijo v Ljubljano. »Tako prijetnega izleta,« pravijo pionirji »ne bomo zlepa pozabili.« In prav je tako. M. Stalovsky popravilo okvare, in to po ceni, ki je precej nižja, kot je veljala do sedaj za izvršitev takih del. Servisna delavnica bo morala še precej izpopolniti svoje delo. Nima še dovolj kvalificirane delovne sile za vse vrste dejavnosti, primanjkuje ji primernega prostora in tudi delovnega orodja. Deloma ji je glede orodja pomagalo podjetje Litostroj, ki je odstopilo precej rabljenega orodja proti minimalnemu plačilu, zaradi česar se bodo sedaj tudi cene za storitve znižale. V enem mesecu svojega delovanja je servisna delavnica opravila že nad 40 popravil. Glede popravil daje tudi strokovne nasvete posameznim hišnim svetom in stanovalcem. S. M. PRENOVLJENA PRODAJALNA SADJA Pred kratkim so na Djakovičevi cesti prenovili in ponovno odprli prodajalno sadja in zelenjave. Žive barve ultrapasa in nove košarice iz žice ob stenah učinkujejo prijetno in sveže. V tej trgovini je ob vsaki dnevni uri vedno precej kupcev in ne bi bilo napak, če bi začeli misliti na razširitev lokala. S preureditvijo stare trgovine je omogočen kulturnejši in higieničnejši nakup, pa tudi prodajalke bodo imele nekoliko olajšano delo. NOVA URARSKA DELAVNICA Na Celovški cesti 105 bodo odprli novo urarsko delavnico, ki bo popravljala ure, števce, signalne naprave in druge naprave, ki delujejo po principu ur. V delavnici bodo zaposleni trije urarji in bo kolektivno upravljana. Za začetne potrebe bodo dobili v obliki posojila iz družbenega občinskega sklada 300.000, za obratna sredstva pa 350.000 dinarjev. Drobne občinske novice ŠIŠENSKI OTROCI NA LETOVANJU Od 24. junija naprej bodo Zveza prijateljev mladine Občinskega ljudskega odbora Šiške in še nekatere druge organizacije organizirale letovanje šolskih in predšolskih otrok na Pagu, v Poreču in v Srednji Dobravi pri Radovljici. V treh izmenah bo letovalo 800 otrok. Celotna oskr-bovalnina za enega otroka bo znašala 7.000 dinarjev. Vsaka izmena bo trajala tri tedne. ŠEST TRAFOPOSTAJ V NAŠI OBČINI V naši občini bo v letošnjem letu Elektro—Ljubljana mesto dogradilo šest trafo postaj. Stale bodo v Sojerjevi ulici, pri Mestnih blokih, v Ale-ševčevi ulici, Obirski ulici, pri upravni zgradbi ObLO šiške in na Djakovičevi cesti. Za to gradnjo bo investirano skupno 30 milijonov dinarjev. Z ZBOROV VOLIVCEV 67., 68. in 69. volilna enota V Šiški je po vojni zrastlo ogromno stanovanjskih blokov, nihče pa pri tem ne misli na organiziranje obrtnih uslužnostnih delavnic. Treba je urediti čim več servisov! 13., 16. in 25. volilna enota, Hinko Smrekar. Na našem terenu bi nujno potrebovali pralnico, sodobno samopostrežno trgovino in čim več servisnih delavnic. 3. in 4. volilna enota Milana Majcna. Zagotoviti je treba sredstva za gradnjo obrata družbene prehrane. Volilna enota v Dravljah. Z nenehnim večanjem Dravelj, ki so bile še pred vojno vas pri Ljubljani, je potrebno zgraditi potrošniški center. 26. in 27. volilna enota v Zgornji šiški. Zgraditi je portebno obrat družbene prehrane, restavracijo in kino. Zbor volivcev terena Litostroj. Trgovina Korotan ne ustreza več povečanim potrebam in bi jo bilo potrebno modernizirati. S SEJE OBEH ZBOROV OBČINE ŠIŠKA Dne 24. maja je bila v mali kino dvorani Litostroja 27. seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Šiška. Na njej so razpravljali o problematiki šolsk h kuhinj, šolskih mlečnih kuhinj in o problematiki otroško-varstve-nih ustanov. Sklenili so tudi, da se na področju naše občine osnuje urarska delavnica ter razrešili oziroma "menovali predsednika Sveta za zdravstvo ObLO Šiška. TERENSKI ODBOR SZDL SPOROČA Na seji dne 7. 6. 1960 je bil sprejet sklep, da bodo odborniki za vsako posamezno volilno enoto sklicevali vsakih 14 dni po en diskusijski sestanek, na katerem bodo v obravnavi vse tekoče pereče zadeve. Odborniki bodo članom in volivcem odgovarjali na njihova vprašanja in jim dajali vsa ostala pojasnila in navodila. VOLILNE ENOTE TERENA LITOSTROJ 20. Volilna enota: — odbornik Anton Kovačič Obirska: 13, 15, 17, 18, 19, 20, 21, 21-a, 22, 23, 23-a, 24, 25, 25-a, 26. 27, 27-a, 28, 29, 30, 34, 44 21. Volilna enota — odbornik Franc Križaj Obirska: 1, 2, 3, 4, 5, 5-a, 6, 7, 7-a, 8, 9, 9-a, 10, 11, 16 Celovška: 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134-a, 142, 144, 146 22. Volilna enota — odbornik Danijel C uk Ljubeljska: 7, 9, 13, 13-a Djakovičeva: 10 23. Volilna enota — odbornik Anton Djakovičeva: 21, 23, 25, 30, Zel. internat, IKS, Barake, 4, 9, 15, 6, 11, 17, 8, 13, 12, 14, 16, 24, 26, 28, 36, 47, 19 Celovška: 160, 160-a, 162, 164, 172, 180, 180-a Ob kamniški progi: Mostovne delavnice 24. Volilna enota — odbornik: Ing. Vitja Rode Drabošnj akova: vsa Celovška: 166 Korotanska: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 18-a, 18-b, 19, 20, 21, 22, 24, 26, 28 Gutsmanova: vsa Andreaševa: vsa Djakovičeva: 53, 55, 57, 51, 37, 45, 38, 47 17.—19. VI. ameriški barvni cinema-scope film »Obračun na Atlantiku« 20.—21. VI. italijanski barvni film »Raj na zemlji« 22.-23. VI. angleški film »V senci giljotine« 24.-26. VI. jugoslovansko-češki barvni film »Zvezda potuje na jug« 27.-28. VI. ameriški barvni film »Zakon divjine« 29.—30. VI. ameriški barvni film »Bagdadska sirena« I. —3. VII. jugoslovanski film »Tri četrtine sonca« 4.-5. VII ameriški barvni cinema-scope film »Dirka za soncem« 6.-7. VII ameriški barvni vistaVision film »Kovinska zvezda« 8,—10. VII. ameriški barvni cinema-scope film »Anastazija« II. —14. VII. ameriški barvni cine-mascope film »Sayonara« 15.—17. VII. angleški cinemascope film »Interpol« Šport Športu pravo pot Da ustanavljamo športne aktive v tovarnah, je vsekakor razveseljivo. Tudi v naši tovarni naj ta športni aktiv nudi delavcu športno razvedrilo. Ne hi bilo prav, da bi utrujenega delavca obremenjevali še s takim in tako napornim športom, ki bi zahteval celega človeka. Šport v tovarnah naj bi organizirali v obliki športnih iger, za katere se danes delavci-športniki zelo zanimajo. Moje mišljenje je, da je treba obdržati in gojiti dosedanja med-obratna tekmovanja. Ker pa je naše podjetje veliko, naj bi se razdelili v štiri tekmovalne enote, ki bi ločeno tekmovale z ostalimi podjetji. Če kdo misli, da je treba tudi v Litostroju ustanavljati nove sekcije in si prizadevati, da bi lete sodelovale pri različnih tekmovanjih z ostalimi registriranimi klubi in težile za visokimi rezultati, je v zmoti. Novoustanovljeno športno društvo Litostroj je po številu že tretje. Prvi dve sta propadli. Vprašujem se, kaj bo dočakalo tretje, sedanje društvo, če bi vztrajalo na napačni poti prvih dveh. Skrajni čas je, da si razčistimo pojme — športno društvo ali delavske športne igre, kakor imenujemo to vrsto tekmovanja med delavci v tovarni sami in tekmovanja med podjetji. Ta vrsta tekmovanja je pristopna delavcu po težkem delu, drugič pa ne terja velikih finančnih sredstev. Vsak športnik, ki meni, da bi lahko dosegel višjo kvaliteto, se lahko vključi v zunanja športna društva. Komisija za delavske športne igre pri občinskem sindikalnem svetu naj bi organizirala pomladansko in jesensko tekmovanje Le tako vneto naprej NASI PIONIRJI V KOPRU Dne 15. maja je bilo v Kopru republiško strelsko tekmovanje, ki sta se ga udeležila naša pionirja Marjan Lekše in Peter Mužič. Marjan Lekše je dosegel 172, Peter Mužič pa 170 od 200 možnih zadetkov. S tem rezultatom sta se uvrstila med najboljše pionirje-strelce v Sloveniji, za kar sta prejela diplomo In darila; hkrati sta se uvrstila med tekmovalce za državno strelsko prvenstvo, ki bo v Beogradu. Franjo Kričaj USPEHI STRELSKE DRUŽINE Dne 22. maja 1960 je Strelska družina organizirala mladinsko strelsko tekmovanje v počastitev Dneva mladosti. Tekmovanje je obsegalo občino Šiška; zastopane so bile družine: Tone Šušteršič, Jelenov žleb, Agroser-vis in 3 ekipe Litostroja. Prvo mesto je zasedla ekipa Litostroja. Največ krogov je dosegel Marjan Lekše (169 od 200 možnih). Dne 24. maja je Strelska družina Litostroj poslala 7 ekip na nočno streljanje v počastitev rojstnega dne maršala Tita. Izmed 136 ekip je naša družina zasedla 4. mesto. Za odličen uspeh je prejela v znak priznanja diplomo od Okrajnega strelskega odbora. Franjo Kričaj LITOSTROJCAN! Z vpisom v Društvo zavarovancev za primer smrti boš dokazal, da ti b.je v prsih toplo človeško srce! Program športnega društva Litostroj je bil po zamisli ustanoviteljev zelo bogat in pester. 2e takrat smo bili trdno prepričani, da naši agilni športniki ne bodo ostali samo pri besedah. Po programu društva je bilo razpisano športno prvenstveno tekmovanje za leto 1960 v nogometu, odbojki, rokometu, namiznem tenisu, kegljanju, balinanju, streljanju, smučanju in lahki atletiki. Prvenstvo bo odigrano spomladi v počastitev Dneva mladosti in jeseni v počastitev štirinajstletnice obstoja našega podjetja. Pravico do tekmovanja imajo vsi člani kolektiva, najsi so člani društva ali pa so registrirani pri posameznih športnih zvezah za druga športna društva in klube. Tekmovalna enota, ki iz vseh tekmovalnih disciplin izbere najvišje število točk, prejme naslov najboljše tekmovalne enote in pokal Litostroja ter spominsko darilo v trajno last. Do sedaj je bilo izvedenih že precej tekmovanj po tem programu. Pri tekmovanju v namiznem tenisu, v katerem je sodelovalo dvanajst ekip, je prvo mesto dosegla tekmovalna enota metalurških obratov v sestavu Konic, Hudolin in Vengust, ki so vsi zaposleni v modelni mizami. V -polnem teku je medobratno tekmovanje v nogometu, pri katerem sodeluje šest ekip, in sicer dve iz metalurških obratov, ena iz oskrbovalnih obratov, ena iz PPB, še ena ekipa iz treh ekonomskih enot proizvodnih obratov in ekipa naše Industrijske šole. Odigranih je bilo že šest tekem in je do sedaj najboljša ekipa metalurških obratov. V teku je tudi tekmovanje v streljanju in kegljanju. i ne pomažeš obleke: olje pušča grde madeže ... Dobra hrana v bogati izbiri ni na razpolago samo v hotelih, kjer se hranijo tujci, katerih »cestne barke« parkirajo na ulici. Dobro se lahko nahranijo tudi tisti, ki se pripeljejo v Madrid z vlakom in katerih plačilna sredstva so bolj omejena. Mnogo je namreč skromnejših, a snažnih lokalov. Inž. MARKO KOS Od Rima do Kalkute Spomenik don Kihotu in Sanchu Pansi tevščina nekako porazgubi in %ie v splošnem vrvežu; ob ne-pa, ko se ves »boljši« Mad-odpelje na deželo, bodisi s Svi°jimi, bodisi z javnimi vozili, 'e Po ulicah in parkih razodene )eda prav tako, kakor obvise na Ifežici filtra tuja telesca, ki so N nevidno plavala v olju. Skromno družinico najdeš na 'Jopici v .parku. Ponošeni čevlji JJeta in matere, njuna dotrajana oleka in truden pogled ti pove-& da se trdo prebijata skozi živ-lenj'e in da gre ves skromen za-«Užek za hrano in za njuno petino -hčerko, ki sedi poleg njiju /novi oblekci in z vrečico bon-ipov v naročju. . V mlekarno sem videl vstopiti ‘Metinega fanta. Oguljena obleci upadel obraz, zamišljen po-Jed. Kupi kozarec mleka, poteg-J6 iz žepa skorjo kruha in jo pomaka. Morda mu je to nedeljsko kosilo. Beračenja v Madridu ni. Niti '6 srečuješ ciganov in raztrgan-M V mesto po vsej verjetnosti Nia vstopa, kdor bi motil vtis ^gastva in dobrega življenja. Ob ^leljah pa ti vendarle ni treba °diti okoli s posebno odprtimi toC|Pi, da opaziš še druge posameznosti, ki govore o veliki druž-,ePi razliki in ki je odmev bede, j^ršna je doma po predmestjih, J®r so velikanska območja po-r*ta. s tisoči in tisoči najskrom-eJših barak; bede ljudi, ki so se edaleč od Madrida kakor krti i Mili v zemljo in žive v podzem-| i1*} rovih, skopanih v strma po-,Ma; bede ljudi, ki obdelujejo erhl j o, ki ni njihova, tjakaj bežnih, mimogrede uje-vtisov ne more podati popol-slike družbenih razmer. Zado-M1 Da so mi vendarle, da sem u Jtinel prisrčen stisk roke neštetih malih ljudi, s katerimi 1,1 se lahko pogovoril. 0 TUJSKEM PROMETU IN HRANI jgŠpanija je izredno pestra deže-H' v vsaki njeni pokrajini govori wava drugače: različno je nod-ij to.ei različna priroda, različni 1 ' V teku zgodovine je do-t0cpa mnogo vpadov da vsem zahodnoevropskim državam priznala enako olajšavo, kakor so jo dotlej uživali samo državljani ZDA, namreč da je za vstop v Španijo potreben samo še potni list. Ukinjeni so torej vizumi in s tem vsi dolgotrajni in včasih tudi jezljivi uradni postopki, ker so Španci pogosto izstavili vizum samo proti predložitvi potrdila domačega župnika, da je prosilec dober katoličan. — Videti je, da so tudi v deviznem pogledu docela opustili dosedanje navade in povsem odprli svoje meje denarnemu prometu, tako kot je to v Švici: nihče te ne vpraša, koliko in kakšen denar prinašaš, niti koliko in kaj neseš ven. V Madridu sem videl mnogo turistov iz Amerike, Anglije, Nizozemske, Nemčije, Švedske, Norveške, , Danske itd. Hoteli so bili z njimi zadostno zasedeni in prav gotovo je bil napačen očitek, češ B O M B A Y Na poletu v Bombay smo pristali v Damasku. Bilo je ponoči ob treh. Nekako dobro uro smo se sprehajali po letališču med temnimi zgradbami ali pa posedali v restavraciji. Vse je umazano, prašno, zastarelo. To je orient. Večina stražnikov, nosačev in čuvajev je bosih. Hladno je, mesec sveti s popolnoma jasnega neba. Puščava se zrcali pred nami kot srfebmo morje in na skalnatem hribu nad letališčem se vrti žaromet. Letališča ne moremo primerjati z onim v Beirutu, na katerem se stekajo vse linije sveta. Ne vem, čemu pristajajo letala v Air India prav tu: nemara še od libanonske krize dalje. Vkrcamo se. Dvigamo se z'elo počasi, ker je letalo za svojo 4000 km dolgo pot brez pristanka do Bombaya do vrha naloženo z gorivom. Najraje potujem z letali Air India. Zdi se mi, da so najbolj solidna. Postrežba, pozornost, nova letala — vse vzbuja občutek varnosti. Lani sem doživel na letalu SAS, starem škripajočem DC 6-B, na nočnem poletu iz Karachija do Kaira prav nad Perzijskim zalivom defekt, tako da smo zasilno pristali v Aba-danu, središču petrolejske industrije. A nato smo z na pol po- pravljenim letalom leteli čez Kairo proti Rimu z osemurno zamudo, jedli biskvit in solato brez olja in kisa. Te vožnje zlepa ne bom pozabil. Prebudilo me je ščemeče sonce. Na krilih se je svetloba svetleče odbijala. Pod nami je Arabski polotok. Obala Kuwaita ob Perzijskem morju se vidi jasno kot na Vhod v Bombay tujih na- ejv.T7 in s tem mnogo kultur in lih .acti> 'k4 se odražajo v raz-saaan'ih načinih življenja in v pi-1 folklori. — Španija je de-in kjer se križata čar Orienta hoobnost Zahoda, kjer prideš $tiee m dnevu s področja večnega a Pod cvetoče oranže in kjer ker n*u ne more biti dolgčas, oVitlte 11111 tako rekoč za vsakim V ponudi drug pogled. — ni-li j® mogoče dobiti za vse V, * O O iTlhl rrAkntrA 1 -r vri 1 1 #"v4* ti Te primemo zabavo in vsi let-tij6tla®i enako dobro ustrezajo za obisk. Ni samo reklamno ge-da sprejmejo Španci tujca OUs-kata s-im tevauša 'Bita (Poročilo Hanike Kampos, pionirke in tajnice Pionirskega odreda Hinka Smrekarja, Ljubljana-Siška, o obisku pri tov. maršalu Titu v Beogradu na Dan mladosti.) »Dragi moji otroci, dragi pionirji«, tako nas je nagovoril naš ljubljeni maršal in nadaljeval: »Težko mi je najti besede, ki bi vam povedale, kako me je ganil vaš obisk, še bolj pa čestitke in izražene želje. Srečen sem, ker vas vidim tu, z druge strani pa mi je težko, kajti moja želja je, da bi z enim pogledom lahko obkrožil vse naše drage otroke — pionirje in pionirke. Vsako leto na ta dan, ko me pridejo obiskat pionirji, je to zame lep doživljaj. Tudi danes sem presrečen in se vam zahvaljujem za tople pozdrave in čestitke, ki ste mi jih prinesli v svojem imenu in v imenu ostalih pionirjev. Vaše čestitke so mi ljube zaradi tega, ker prihajajo iz vaših iskrenih otroških srčec. V teh iskrenih čestitkah vidim vašo mladostno veselost in vašo globoko vero v naše uspehe in v še mnogo lepšo bodočnost. Tak je bil govor tovariša Tita na veličastnem in nepozabnem sprejemu. Pot iz Ljubljane, do Beograda nam je hitro minila, saj smo jo preživljali v nestrpnem pričakovanju veselega trenutka, ko se bomo srečali s tovarišem Titom, in v živahnem pogovoru z ostalimi pionirji in pionirkami iz vse Slovenije. Ob 18. uri smo prispeli v našo prestolnico. Pred postajo so nas čakali avtobusi, ki so nas odpe- ljali v Pionirsko mesto. Ko smo izstopili, smo zagledali množico otrok. Po prisrčnem pozdravu z njimi smo se napotili v hišico, ki nam je bila določena za prenočišče. Odložili smo prtljago, se umili in odpravili na večerjo v pionirsko menzo. Ko smo se vračali z večerje, da bi šli k počitku, smo zaslišali pesem makedonskih pionirjev. Zaustavili smo se pri njih in jih poslušali. Ko so odpeli, so nas obkrožili in nas prosili, naj jim mi zapojemo nekaj v slovenskem jeziku. Zeljo smo jim hitro izpolnili. Potem pa se je izmenoma oglašala zdaj makedonska zdaj slovenska pesem in se izgubljala nekje spodaj pod pionirskim mestom v Košutnjaku in plavala dalje v zvezdnati noči proti Dedinju, domu našega maršala, ki je na nasprotnem hribu pionirskega mesta. Po veseli pesmi so Makedonci zaplesali kolo. Samo nekajkrat so se zavrteli in že smo bili Slovenci med njimi, pa tudi iz ostalih republik so se nam pridružili. Spočetka so se koraki mešali, a kaj kmalu se je vrtelo kolo v enotnem koraku in bratskem objemu. Vsak izmed nas je čutil ljubezen do drugih narodov in hvaležnost vsem tistim, ki so nam omogočili to doživetje. Če nas bo še nadalje družila taka bratska ljubezen, bo naše življenje tudi v prihodnje lepo. Le s težavo smo se poslovili in odpravili k počitku, a zaspati nismo mogli. Še dolgo smo se pogovarjali o neizbrisnih vtisih. Zbudili smo se v prekrasnem sončnem jutru. Avtobusi so nas odpeljali v kabinet predsednika republike, od tam pa v Beli dvor. Ves čas nas je spremljala pesem pionirjev vseh narodnosti Jugoslavije. V Belem dvoru smo maršala pričakovali v eni izmed dvoran. Nestrpno smo zrli proti vhodu, od koder bi moral priti. Viharno ploskanje in prisrčni vzkliki iz stoterih grl so naznanili njegov prihod. Nikakor nas niso mogli pomiriti. Ko so se potem vrstili pozdravi predstavnikov iz vseh republik, je bil tovariš Tito ganjen do solz. posebno ko ga je mala Makedonka pozdravila s čustvenimi besedami. Tudi marsikdo od nas si je moral na skrivaj otreti solzo. Tovariš Tito je nato obšel vse pionirje, prav vsakemu stisnil roko in ga poljubil. Po končanem slavnostnem delu smo odšli na vrt k mizam, pripravljenim za nas. Tito je prišel k vsaki mizi, pri vseh nekaj časa posedel in se z nami prisrčno pogovarjal. Čeprav je sprejem trajal skoraj tri ure, je vse le prehitro minilo. Prerinili smo se do vhoda, kjer smo se slikali z nnm Nato nam je za zaključek dejal: »Želel bi. draai otroci, da bi povsod, kjer živite, razumeli našo preteklost in našo sedanjost in da. bi čvrsto in složno nadaljevali pot, po kateri so šli vaši očetje ki so priborili to, kar danes ima.mo.« Od v.a.šerta. ljubljenega, Tita. smo se nnslcrfli in ponesli njeonve besede vsem. ki so nas doma težko pričakovali. Tal»n vam. d.ra.gi pinnirii in pionirke, izropam pozdrave in, trmi e želje našega ljubega voditelja. Hanika Kampos dlani, vidimo tudi redke ladje in nesKončno morje, a na o oz or ju ogromno ploščo rdečega sonca; naravnost vanj se petjemo. in ato so teme ure, ves aan je trajata vožnja. Z at se mi, aa samo jemo. tv tu ne nodimo in preveč jemo. Po mina se prt eno med seooj pogovarjati: tvam, kam, od Kod / ivtoj sosed, sun tndijec z juga, se vozi ze oa iv ew Potita m ves čas SuOnta, da mu j’e siaoo. Pripovedovat mi je o tepotan Bangaiora in me ponovno povabil k šeni. Ko sem tezet na svoj sedež in pazil, da ga ne bi zouctil, sem mu sedel na roko; toliko da mu je nisem zuomil. Odšel je spat nekam v prednje kaoine. Ne verjamem, da do ponovil svoje vabilo. Letalo ni bilo polno. Lahko sem kar na treh sedežih odstranil naslanjala in spal kot v postelji. A spet me budi stewardessa s pladnjem jedi. Človek se ji ne more ubraniti. Ob p'etih popoldne se je na obzorju pokazala obala Indije. Precej oblačno je nad kopnim. Monsunska nevihta se je pravkar polegala. Dolgo krožimo nad Bom-bayem, jasno že vidimo morje hiš na ostrem polotoku, ki sega v morje, razločimo že Marine Dri-ve, znano ogromno ulico ob zalivu z njenimi visokimi palačami. Vse mi je znano, kajti v Bom-bayu sem bil že pred dobrim letom. Pod nami se prikaže Juhu Beach — plaža Juhu s'everno od mesta, kjer je najlepše kopanje. Vile se nizajo ob obali, hoteli, palme, a za njimi se v notranjosti raztezajo same mlake, kajti v tej monsunski dobi je vse poplavljeno. Zvočnik javi, da je zunaj samo 25 °C. Ko pristanemo na letališču Santa Cruz, nas z avtom prepeljejo v novo poslopje letališča, ogromno moderno stavbo. Procedura z idejnim pregledom je dolga, mnogo daljša kot pri nas. Stran 8 »LITOSTROJ JUNIJA 1961 Nekaj o poklicnih boleznih Sodobna stanovanja so precej tesna in gospodinja komaj Še najde kak prostor, kjer bi lahko gojila cvetje. To -pomanjkljivost pa lahko odpravimo tako, da pritrdimo na meter in pol do dva metra visoko letev iz kakršnegakoli trdega lesa v krogu izrezana stojala; vse skupaj pritrdimo na prazno steno v bližini okna. Pred- LITOSTROJCAN! Vp'ši se v Društvo zavarovancev za primer smrti. S to toplo človeško potezo boš marsikateri družini olajšal ogromne izdatke ob smrti družinskega člana. Morebiti pa boš tudi ti jutri hvaležen kolektivu. Po časopisu »Patterns od Dlsease« povzemamo nekaj zanimivih podatkov o poklicnih boleznih v ZDA. Po navedbah tega časopisa je danes v ZDA ugotovljenih okoli 3000 poklicnih bolezni ali približno 1000 več kot pred petimi leti. Povprečno naraste število poklicnih obolenj na leto zli 200, kar si razlagajo s tem, da uvajajo v industriji vsako leto na tisoče novih kemičnih spojin, izmed katerih se jih mnogo izkaže kot zdravju škodljivih. Za gospodarstvo pomenijo poklicne bolezni veliko izgubo: samo na plačah znaša ta izguba letno 4,2 milijarde dolarjev ali približno 10 skupnega plačnega fonda. Pri zdravniškem pregledu 300.000 oseb, zaposlenih v državnih industrijskih podjetjih, so ugotovili, da odpade na poklicne bolezni 18 •/• vseh bolezni in nezgod. To so predvsem bolezni okolja, ki nastajajo pod vplivom toplote, mraza, pritiska in podobno, na kar odpade 42'/. vseh poklicnih bolezni. Na drugem mestu (35 •/•) so med povzročitelji poklicnih bolezni snovi, ki povzročajo kožna vnetja; sem spadajo razna olja, masti, kisline, lužine, steklena vlakna itd. Na tretjem mestu so z 20 •/• prah in plini, ki jih delavci vdihavajo. Izmed kožnih obolenj jih 90 "/• izhaja iz stikov prizadetih s kemikalijami, pri čemer jih približno 50 % odpade na stike s petrolejskimi derivati. Čeprav so kožna obolenja zelo pogosta, pa vendarle ne povzročajo toliko izgub kot večina drugih poklicnih bolezni. Tako spada n. pr. med »drage« bolezni sili-koza (zaradi vdihavanja prahu), katere odstotek je sicer padel na 3 •/« vseh poklicnih bolezni, vendar pa Je pri tej bolezni zdravljenje zelo dolgo in drago: ena četrtina vseh odškodnin odpade samo na to bolezen. Omenjeni časopis se dotika tudi tako imenovane »direktorske poklicne bolezni«, ki je po mnenju pisca sploh ni. Obolenja živcev, srca in želodca, ki so jih spravljali v zvezo s tem vodilnim položajem, ne nastopajo pri tej poklicni skupini nič bolj pogosto m\!'£cf(4/dL POSETNICI ENIGMATIKOM Vse tovariše in tovariš:ce, ki jih veseli sestavljanje križank, rebusov, magičnih likov, posetnic, labirintov, skrivalnic i. p., vabimo, da se čimprej zglasijo v našem uredništvu, ker bi se radi spoznali z njimi in se zaradi nadaljnjega sodelovanja tesneje povezali. V gornjih posetnicah se skrivajo imena nekaterih izdelkov naše tovarne. Poiščite jih. Pravilne odgovore obeh posetnic bomo izžrebali in nagradili s 1000 dinarji. Odgovore s polnim naslovom vrzite v nabiralnike najkasneje do 25. junija. Ime izžrebanega reševalca bomo objavili v prihodnji številki. REŠITEV POSETNIC IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Kaplanove črpalke in Peltonova turbina. Posetnice je pravilno rešil A. Velikonje. US Umakni se no, saj veš, da so pri nas zagozde na kladivih malomarno pritrjene »Čemu vendar trgaš podplate s čevlja, saj bi jih lahko nosil še pol leta.« Janez: »Čemu? Prej ko bodo podplati dol, prej mi bo fabrika dala nove.« O, za sindikalni izlet me pa le zapišite, se ga bom lahko vsaj pošteno natreskal Kako si Janezek zamišlja »viličarja« Ce so naši počitniški domovi zasedeni REŠITEV KRIŽANKE N)C -hr Šaljivec Kako, da imaš naenkrat toliko denarja? Delati sem začel Vodoravno: 1. Metalurg, 8. Aretej, 13. Omotan, 14. Limita, 16. Silos, 17. Godina, 18. PL, 19. Klas, 20. Kabina, 21. Pri, 22. Vir, 23. Vezilo, 24. Vris, 25. AA, 26. Mirena, 27. Trema, 28. Dajala, 29. Krakov, 30. Dvigala, 32. Montaža, 33. Arnika, 34. Virant, 35. Vsaja, 36. Kimava, 37. FH, 39. O tre, 40. Kolika, 41. Bre, 42. Rea, 43. Tolika, 44. Irec, 45. In, 46. Peruča, 47, Atest, 48. Paleta, 49. Blanco, 50. Ananas, 51. Reduktor. Navpično: 1. Moskva, 2. Emilia, 3. Tolar, 4. Atos, 5. Las, 6. Un, 7. Globina, 8. Amino, 9. Rina, 10. Eta, 11. Ta, 12. Jelisava, 15. Idila, 17. Gazela, 18. Primož, 20. Kerala, 21. Prekat, 23. Vijaka, 24. Vratna, 26. Magije, 27. Trnava, 28. Dinara, 29. Koraka, 30. Davorina, 31. Vrsten, 34. Viličar, 36. Kolut, 37. Fresco, 38. Hector, 40. Kores, 41. Brent, 43. Tela, 44. Itak, 46. Pan, 47. AIU, 48. Pa, 49. Bd. Besede - pomen KOOPERACIJ A je sodelovanje spe-cializranih podjetij, ki skupno proizvajajo neki izdelek in pri tem vskla-jajo proizvodnjo tako v pogledu količine izdelkov kot rokov izdelave. V industriji sta v glavnem dve obliki kooperacije podjetij: a) kooperacija osnovne in pomožnih tovarn in b) kooperacija dveh tovarn, od katerih ima ena v eni izmed svojih delavnic viške zmogljivosti, v drugi pa primanjkuje potrebnih strojev in naprav. N. pr. tovarna strojev ima med drugim tudi livarno, ki pa jo ima tudi neka velika sosednja ladjedelnica. Za prvo so zmogljivosti tovarne prevelike, za drugo pa premajhne. Tako lahko prva s stalno kooperacijo uliva za drugo. Glavne prednosti kooperacije so v čvrstih poslovnih zvezah in zmanjševanju stroškov za pomožne in postranske dejavnosti. Glavne slabosti pa so v tem, da v primeru neizpolnjevanja rokov pride do zastoja v osnovni tovarni. DEVIZA je vsaka plačljiva terjatev v inozemstvu, in to v valuti države, kjer se opravlja finančna dejavnost. Devizna terjatev je obstojna v več oblikah, n. pr. v obliki čeka, menice, akreditivnega pisma, naloga za Izplačilo In pod. Deviza je lahko plačljiva takoj ali pozneje. Devizni režim je zbirka predpisov, ki določajo način deviznega poslovanja. Danes so uvedle skoraj vse države na svetu večje ali manjše devizne zapore, pri čemer se poslužujejo zaščitnih carin, uvoznega dovoljenja, prepovedi uvoza, izvoza in pod. Da bi se čimbolj olajšal promet z devizami, so pri republiških centrih Narodnih bank posebna devizna obračunska mesta, kjer gospodarske organizacije lahko kupujejo in prodajajo devize. FOTOAMATERJEM — KARIKATURISTOM — PISCEM Uredništvo našega časopisa vabi vse člane našega kolektiva, da s svojimi prispevki pomagajo bogatiti naš list. To velja tudi za dobo letnih dopustov v naših počitniških domovih, pa tudi drugod, kjer je polno zanimivih dogodkov, ki j"h želimo tudi v našem listu objaviti, a najuspelejše seveda ustrezno nagraditi. FOTOAMATERJI, fotografirajte skupinske izlete, vesele družbe, zanimive nenavadne dogodke, umetniške motive, panorame, podvodni svet itd. Na življenje okoli vas glejte tudi s šaljive, lahko pa tudi s pikre strani. KARIKATURISTI, karikirajte morebitne napake in dogodke, ki so vredni smeha. Skušajte biti čimbolj duhoviti! PISCI, opisujte nam svoje doživljaje na morju, poročajte, kako se počutite, pišite o senčnih in sončnih straneh našh domov. Prek nas povejte kolektivu, kako smo v počitniških domovih napredovali in kje so še napake in slabosti. Predlagajte ustrezne ukrepe! Uredništvo STROJNIŠKI VESTNIK glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbostroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenije, strojne industrije Slovenije. Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije. Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov, Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16. kot pri drugih osebah. Po nekaterih novejših ugotovitvah so celo srčna obolenja, arterioskleroza in povišan krvni pritisk pri vodilnem osebju bolj redka obolenja kakor pri podrejenih, bodisi zato, ker se le zdrave osebe dokopljejo do vodilnih položajev, bodisi zato, ker lahko te osebe bolj skrbijo za svoje zdravje. V Minnesoti so, n. pr., statistično ugotovili, da 6 •/« podjetij odklanja prosilce, ki so bolni na srcu. Zdi se, da poklicne bolezni v skupnem številu obolenj še vedno naraščajo, tako relativno kakor absolutno; nasprotno pa je močno nazadovalo število poklicnih nezgod. Od leta 1926 do 1954 Je Število le-teh na 1000 delovnih ur nazadovalo za 75'/«. Na splošno še ugotavljajo, da so žene za poklicne in druge bolezni bolj dovzetne kot moški. TEHNIKA Časopis »Tehnika« organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu 1. 2. 5. 6. Obsega: Splošni del tehnike Naše gradbeništvo 3. Rudarstvo in metalurgijo 4. Strojništvo in elektrotehniko Kemično industrijo Prehranjevalno industrijo 7. Promet 8. Organizacijo dela 9. Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih. Vsaka številka obsega približno 250 strani velikega formata 21 X 29 cm. Letna naročnina: 12.000 dinarjev. Posamezna številka; 1.250 dinarjev Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024 Mali oglasi Mlada zakonca iščeta sobo — po mol nosti s posebnim vhodom. Ponuc be pošljite na uredništvo pod Šim »visoka nagrada«. C Dvosobno komfortno stanovanje centru Kranja zamenjam za enake' ga, enosobnega ali garsonjero, kjej koli v Ljubljani. Ponudbe pošti146 na uredništvo ali v naše nabirali' ke pod šifro »Zamenjava«. Pisalni stroj vzamem za nekaj mese' cev v najem. Ponudbe pošljite W uredništvo pod »Skrbna nega«. Železna vrata — dvojna, uporabna pri vrtni ograji, zelo ugodno pr°' dam. Naslov dobite v uredništvu časopisa. PRODAM dvojna železna vrata, tel; £ ka 90 kg, po zelo ugodni ceni. Ogl^ ob nedeljah dopoldne na Zidovsk1 stezi (ne ulici) št. 2 II. nadstropji Tipkam, prepisujem tudi težje teksta v popoldanskem času. Honorar P° dogovoru. Naslov dobite v uredb1' štvu časopisa. 125 ccm LD damsko Lambretto Pj° ugodni ceni prodam. Naslov v ured' ništvu. 2ivo ali gašeno apno, tudi v manj5' količini, kupim. Ponudbe pošlji46 na uredništvo. Gradbeni les prodam. Naslov v ured' ništvu. PREKLIC Preklicujem besedo, ki sem jo izre k el proti tov. Bojanu Miklavcu, kO; neresnično in se mu zahvaljujem, d* je odstopil od nadaljnjega ukrepanj8 Anton Sapor 1 POZDRAV Članoma našega kegljaškega krci" ka tov. MARJANU KLEMENU ALOJZU GRMEKU, ki sta na odsld; ženju vojaškega roka, pošiljamo P°' zdrave z željo, da se oglasita. KK »Litostroj« ZAHVALA Ob težki izgubi moje žene Marii® Rakušček, Korotanska ulica 32, seJJ bil deležen tolikega razumevanja ‘J] srčnosti s strani tovarniškega kole11' tiva, sosedov ter ostalih, da si dov®' 1 j ujem izreči po tej poti svojo nal' toplejšo zahvalo vsem. Predvsem srčna hvala sindikat11' podružnici ter delavstvu sive livar®* za njuno pomoč, kakor tudi stan®' valcem Litostrojskega naselja za P®' moč In lepo cvetje. Posebno naj v®-lja to še dijakom, dijakinjam ter to* v. razredničarki 6. razreda šole »Hi®11 Smrekarja« za njihovo pozornost' cvetje in spremstvo. Vsa zahvala in priznanje neutrud' ljivi ter požrtvovalni aktivistki RK"? Litostroj za njeno nego moje doma, v bolnišnici in za ves nje’ trud, ko nam je ob težkih urah sta la ob strani. Vsem in vsakomur posebej prisrč®8 hvala! Franc Rakušček z vnukom Časopi »Litostroj« izhaja meseč® v nakladi 3.800 izvodov — Ure J" ga uredniški odbor — Odgovori1 urednik Peter Likar — Telet011 uredništva 39-011 do 39-019, *°' terno 343 in 458 — Cena pos®' mezni številki v prodaji 10 din / Poštnina plačana v gotovini ^ Rokopisov ne vračamo — Tisk' tiskarna ČZP Primorski tisk v Kopru