Uksjs**e* PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ta oprsmilki MIT South LawodaU Offlos of PubltaaUost r— MtT South UwmUU Am Tokphon*. RoekiraU 4904 jjpfO—YEAR lisLa jc ^6.00 ■M ti« JlIMIj 1|, ter tiM AM et Oninm mt hmk i. lITi CHICAGO, ILU TOREK« 10. DECEMBRA (DEC. 10). 1M0 Bubscrtpiion |6.00 Yssrly ftTEV.—NUMBER 241 AocopUnco for šiling »t specltl rmto of po*U«o provtdsd far to ioctioo 110», Aot of Oct t, 101 T, »othortssd on Jw 14, 101». tepeni m albanskih frontah Domače vesti Avtna nesreča v Michiganu Grand Haven, Mich.—One 27. oktobra 1.1. je avtomobil povocil 68-let nega rojaka Johna Luznar-ja, rojenega v Selcah nad Skofjo Loko, natančno mesec dni pozneje je pa Luznar umrl za poškodbami. V Ameriki je živel 36 let in prvih osem let je bival v ., Ri j RUni SNW in "P"* * d» it' imajo zahvaliti le «Wbean * . * ^•™,"UuneJo š« ostali trije. Obilo are- mm.«, da nieo bIH popolnoma P""*"'. ''""f1?: če I-Druiins John Krsl!y je do- na tej fronti. ga podmims ra ki bo predlož.l | b|k 9,nika Ce,^,, zakladniku listo s seznamom EG1PTSKA FRONTA, 10, dec. I dohodkov, izdatkov, kontraktnih ^-Britske motorne kolone so vče- obligacij in finančnih virov napadle italijanske četo ▼Ibritskega imperija. Phillips in člani njegovega štaba so že se- va[ Jima Koea mlajšega, ki ae stavili seznam. v bo nišnici.-Rojak John Kar Velika Britanija želi in ?^'^J®* k?™čn,co' f bil pričakuje od Amerike, je finan-l1' dec' **ko ^odovan, ko ga tanejo še ostali trije. Obilo jzre-_e I—Družina John Ki I bila sinčka. Čestitke! Clevelandske novice Cleveland.—Avto je poškodo- ^f^itallia vidi pridružitev nemško ladjo / . B\ . iJti Jugoslavije k osišcu pokrajini Sidi Barrani, 70 milj od ibijske meje. Poveljnik teh čet s njegov pomočnik f$a bila ubita, poleg tega pa so Angleži ujeli *ki ^ Amerike le rinan-i"----------------------— -- tM italijanskih vojakov. Isto- J™^ nJdanlh« nekdo udftriI P° obrMU 1 tano so angleški letalci bom-1™ P01"00' ™ ! . .r lleznim predmetom pred neko go- bardirali italijanske pozicije viyaia vojno prou m golita* Odpeljali so ga v kliniko imgih krajih T&< ** pn,šla' 50 dok^ in mu zašili obraz.-Dne 7. t. m. Atene 9 dec -^rške čete so Hltle?U in da "e je v bolnišnici umrl Frank Slaj- Atene, a. aec.—orsKe čete so moreta zmagati v vojni z Angli- h ^ m , t in do . po u vzet ju Porto fldde in Argy- in n. w«t^rVatrani ie finančna * V u V -S? i Ln ao mkiutrnni. A voh klavnih itali n* katere 8trf") Je " žemberka v Ameriki je bil 42 S to v Iuini AZL ^ hla Zoženih držav Kongres tet ln tu opušča tri sinove in ^ rao,da P"*1**1 J°^naonov hčer.—fktega dne je pljučnica ^a^a ^^^r^l^00' ki PreP°v€duje P°80jilft Pobrala 83-letnega Viljema Le- ki i1 ?pf! T°' TJT' m ah™«« r^iJo nosti na svoje dolgove v Ameri- očima, dva brata in dve sestri.— S j^cem PortET Bdde in Ar- ^ J kongresu je na delui moč- Dalj. je umrl John Vene star 59 fjTocastrona je bila italijanska 8kupma; da VeHka BritaniJa ^ in boina črtu v iužni Albanili ^ posojilo. Jerneju na Dolenjskem; v Ame- idrobljena Grški konjen^ b Odkritje, da je predsednik riki je bil 40 let in vodil je mle- letalci nadleguje^o S Roosevelt obljubil pomoč Grči-Ikarno v New»>urgh-Tu zapušča janske vojake. Uradno poročilo ji, je izzvalo različna ugibanja ^ruj sir^n M™*^™ * * novih grSkih zmagah pravi: v Waahingtonu. Roosevelt M^^^pSS^^H "NaAa oborožena sila je izvo- poslal poslanico grškemu kralju 70 letiri do^M^te prt veliko zmago z okupacijo Juriju zadnji četrtek, preden ae Top^icih tu ni Argyrokastrona. Velike zaloge je ukrcal na križarko, s katero imel ^niko^NadiUje je Toije in bojnega materiala so je odrinil proti Karibejskemu um la ^ ona ^r v viscJci .U- priile v naše roke. Premier Me- morju. Poslanica, v kateri je rojti 86 let, Uzas je čestital poveljnikom ar- Roosevelt obljubil pomoč Grči- gl LJohU^Mnv AmerikU. bila «nade k zmagi." ji, je bila odgovor na noto gr- ^ let' tu opušča m amove ave Dru^e vesti naznanjajo ftlo- Akega kralja, v kateri -.js w umik italijanskih čet na vseh nji zahvalM za izražene ameri- |g . dnf vojnih frontah. Fašisti beže proti Tira- Uke simpatije napram Grčiji v P" ^ Patriclja Italiji. H Klavnemu mestu Albanije, l^i proti Itali j i. Iitarft VT* -!- Angleški in grški letalci so vče- (jriM poslanik v Washingtonu nj metali bombe na Valono, ki George S. DepasU je dejal, da »o tanetile požare in povzročile he4e dobn Mgotovilo, da°bo A- * 0 hkodo- merika pošiljala bojni material Rim, 9. dec.—Vrhovno povelj- Grčiji.- . . ' . ^ r«vo t^ro^a, da so iUlijanake če---- kobile grške naskoke na svoje I Francija naj udari pozicije na severni strani alban- . .. .. «ke fronte. Fašistični letalci so PO Italiji »etali lK)mbe na Prevezo in Itha- New York, 9. dec. — General Rrški mesti. Trije bombniki, Charles de Gaulle, načelnik franki »o napadli Valono, so bili se- Loškega odbora v Londonu in vo- ■treljeni. f . dja vseh "svobodnih Francozov", FaAiHtifne avtoritete so odre- je v svojem govoru po radiu, ki težke kazni za kmete, ki se je bil tu prestrežen, dejal, "da se fottvljo izročitvi pridelkov, in Franciji zdaj nudi prilika za uda- * lastnike rudnikov, ki niso po- rec proti Italiji. Ona naj etopi »Nili produkcije. Naznanjeno je ponovno v vojno, če hoče dobiti No. rvs j« wia napoved vojne s ^ a^«**. Hntanlji, druga pa inv#- uspeli, toda dogodki « demons- Grčij.. Obe pustolovci ni je trirsM. ds ae je zmotil v svojih " začel v veri, da bosta računih. Sanghaj, 9. dec. — Tukajšnji tisk poroča o pogajanjih v Cung-kingu glede sklenitve militari-atične zveze med Kitajsko in Veliko Britanijo.! Pogajanja vodita general KaiŠek, vrhovni poveljnik kitajske oborožene eile, in Arcbibald J. K. Clark Kerr, angleški poslanik v Čungkingu. Sem dospela poročila iz zanesljivih virov pravijo, da bo Anglija pomagala Kitajski pri tranaportacijl bojnega materiala in drugega blaga iz Indije, Burme in Singapora, obenem pa ji bo pošiljala bojna letala. Kitajska oborožena silna na kopnem in v zraku bo prišla pod poveljstvo Roberta Brooke-Pophama, vrhovnega poveljnika angleške oborožene sile v Singaporu, če bo Velika Britanija napovedala vojno Japonski. . Vest iz Hanoja, glavnega mesta francoske In4okine, se glasi, da so Japonci stavili nove zahteve indokinskl vladi. Te med drugim uključujejo, da morajo biti Japonci reprezentiranl v vseh vladnih departmentlh. Vlada Indokine je informirala Petainov režim v Vichyju o japonskih zahtevah. ~ Novi incidenti so ae pripetili v krajih med Ittokino in Sia-mom. SfamsKfc Čete so prekoračile mejo in invadirale dve indo kinski mesti. V spopadih, ki ao sledili, je bilo več vojakov ubitih in ranjenih. Indokinska poli-cija je v zadnjih dneh aretirala več sto komunistov na obtožbo prevratnih aktivnosti. landon, 9. dec.—Premešanje Churchillovega kabineta kot posledica oetrlh kritik v parlsmen tu ae obeta. Kritike ao naperjene v prvi vrsti proti domači fron ti. Rasen premierja Churchilla so vsi drugi člani vlade pod ognjem kritikov. . Konservativec Winterton je zahteval, ds David Lloyd George, angleški premier v času svetovne vojne, dobi nalogo koordinacije vojnih naporov proti Nemčiji in Nacijgki parnilc potopljen v ameriških vodah Montevideo, Urugvaj, 9. dec. .— V prepričanju, da se nemška potepuška ladja, ki js zadnji teden napadla ln poškodovala angleško križarko Carnar-von Castle in je bila tudi aama poškodovana, klati po morju, ao o angleške bojne ladje začele oviti. j Križarka Carnarvon Castle je >o bitki priplula v to luko, kjer , o bodo popravili. Bitka s nem i iko potepuško ladjo ae je vršila 700 milj proč od urugvajskega obrežja. Člani posadke angleške križarke ao uverjeni, da Je bila nemška ladja že ujeta. Havana, Kuba, 9. dec.—Slomški tovorni parnik ldarwald, ki je akušal prodreti akozi angle-i iko blokado, je bil napaden in potopljen v bližini južnega o-j rež j a Kube. Poročila so kon-fllktna. Kubanski mornarični minister je izjavil, da je bil parnik torpediran. Neko drugo poročilo pravi, da ao Nemoi sami potopili parnik, ko ao ugotovili, da ne bo ušel angleškim bojnim ladjam, ki ao.ga zasledovale. Parhik Idarvvald je zapusti Tampico, mehiško luko, 29. novembra. i New York, 9. dec.—Sem je dospelo poročilo, da je bil norveški parnik Hidlefjord napaden bližini afriškega obrežja, Ne kaj ur prej je bil tam torpedi ran angleški parnik Empire Ja Uposlitev vojnih ujetnikov v Nemčiji Posebna taborišča sa Arabce Berlin, 9. dec.—Nemci so upo-slili pri rasličnlh delih 1,189,000 izmed 1,410,000 francoskih, belgijskih in angleških vojnih u jetnikov, ki ae nahajajo .v 120 ujetniških taboriščih. Nadji trdijo, da so ta taborišča upravljana v aoglaaju s načeli Mednarodnega rdečega križa in dogovora s representantl tujih držav, katerim ^Vblla po ve rje-na protekclja vojnih ujetnikov. Arabaki ujetniki, ki ao povečini mohamedanci, ao naatanje-nI v poaebnih taboriščih in deležni so posebnih privilegijev, Nemci so jim zgradili mošeje in hrana, k) Jo dobivajo, Je pri pravljena po njihovih obredih, Vae to Je razumljivo, ako ss u-pošteva dejstvo, da hočeta Nem čija in Italija pridobiti almpa tije arabskegs prebivalstva. Na nemških radijakih postajah ae allšijo apeli na Arabce in na glašajo,simpatije do njih. Vojni ujetnik* opravljajo rkz lična dela v Nemčiji. TI nado meščajo nemške delavce, ki .—-—- --------- - -- . mnnmidnijr, \/UIOVII*»V IMIKH nahajajo v armadah. Vojni ^ w stegnitvi konflikU Jo imanj- M.lLl t .i..hI I.. il^luH.lr« alln IUL. u « .. a..1 I™*} 7 Berlin, 9. dec.—Tu polPočajo, da ata dve nemški podmornici torpedirali in potopili štiri angleške parnike. Kje ao bili potopljeni, poročilo ne omenj*. Vodja mehilkih delav. cev zapueti dešmof Mežico Clty, 9. dec. — Motnost je, da ae bo Vincent Ix>m-bardo Toledano, vodja radikalne Mehiške delavske Zveze, odločil za "prostovoljno izgnanstvo". Politični krogi prsvijo, da js Toledano izgubil oblast, ko so svto-r i tete nastopile proti komunlstiČ nlm elementom v ursdlh. General Juan Almazan, poraženi predsedniški kandidat, bo tudi zapustil Mehiko. , _ Faiietična delegacija v Belgradu IZGREDI V , ITALI-JANSKlrt MESTIH Klm. 9. dec.-LFašiatlČns Itali-a upa, da se bo Jugoslavija, ki ima akupno mejo sf Albanijo ln Grčijo, pridružila oalŠČu Rim-Berlin. Fašistični listi ao objavili poročila, v katerih je t# možnost naglalena, na prvih straneh. "Jugoslovanska vlada šoli ko-operiratl « oeiščem," poudarja lak, ki omenja govor jugoelo-vanskega premierja Cvetkoviča, v katerem je tajavll, da bo Jugoslavija aodelovsla pri gradnji "novega reda" v Evropi. To Je x> sodbi fašističnih krogov do-(as, da se bo Jugoelavlja pridružila osišču. List Meaaagero meni, da Je bila premlerjeva isjsva prvi korak v pripravah ss popolno in aktivno sodelovanje med Jugoslavijo, Italijo in Nemčijo. Vodilni In bojeviti arbakl krogi ao ogrevajo za poglobitev sodelovanja s oaiščem. Ti prodajajo govejo živino in živila Nemcem. Znano Je tudi, da arbeke transportne kompanijo ao pripravljena dovažat! živila Italijanski armadi v Albaniji. Poiolaj /bi ae gotovo spremenil, če bt Italijani sahtovali dalmatinsko obrežje ali južni dol Makedonija Odločitev osišča pro- jotnfki tvorijo delavsko silo, Uro Nemčija* ki jo mobillsirsls svojo moštvo, potrebuje. Ujetniki prejemajo isto plačo kot nemški delavci. Med ujetniki Je mnogo študentov in profesorjev. Is tega razloga flo Nemci ustanovil "učlllščaM^.Y.. JLftborlšČlh, katera imajo mnogo učencev, ki redno posečSjo "razrede", Političn krogi pravijo, da bo Georges Scapini, francoski, poslanik, kmalu odprl posebni urad v Ber llnu za pomoč vojnim ujetni kom. Francozi ao upali, da se bo večina francoskih vojnih ujetnikov vrnila domov za božič toda glasovi,]ki se slišijo v Ber llnu, govore, da se to ne bo zgo dilo. Le male grupe ujetnikov bodo |>oelane v Francijo. Design ed by * > Franas Hoaquet /?u$se//M. Brown p s Philip Murcus \ essistints to US^tt/rGcn. Jac/cson> in the November HarvarciLaw #ev/ew. of jopici oi n Reakcija M p»1h-1«» Bombe spet podate na London Letaltki napad Je trajal dvanajst ur l^mdon, 9. dec. — Hitlerjevi letalci so udarili z vso silo po Londonu alnoči in danes ajutraj. Homlie ao pacale na mesto dvanajst ur. Zanetile so požare In povzročile veliko škodo. Koliko ljudi je bilo ubitih ln ranjenih, nI znano, V 1/ondonu Je bilo naznanjeno, da ao bombe poškodovale devet bolnišnic in ubile mnogo bolni-kov. Eno katoliško cerkev in več drugih poslopij so bombe |*>ruš|. le. Napad je prlš«l»po dvadnev-nem premoru. letalski minister poročs, ds ,ao angleški letalci Jz\*lili vef u-jsistšnih napadov na nemška in-dustrijsks srtnllščs. Tarča ls»m-• bsrdirsnjs is zraka w» bile tovar-'ne pri Duess«ldorfu, letalski* In pomorske baz* v Lorlentu in Kor-d«*auxu, Francija, Antverpo 1» Flushingu. Raz^n dveh so se vsiT letala srečno vrnila v svoja o|*>-rišča po napadu. Berlin. 9. dec — Zadnji napad na,Undon je bil največji, kar m Jih uprizorili Nemci, odkar so zanesli vojno v AngHJo, pravijo na-eijski krogi. Koliko letal sel je udeležilo napada, ni bilo pojasnjeno, toda domneva j«, da so Šala napetoet na Balkanu. Očitno Ja« da bi ss situacija spremenila, Ae~ bi ae Jugoslavija postavila na atran oaišča. Grška armada ne bi mogla obdržati svojih strsteglčnlh pozicij v Albaniji." Italijansko u parile glede kooperacije s Jugoslavijo zavlal predvsem od tega, kako premier Cvetkovlč tolmači zaščito, neodvisnost in simpstije svojs držsve. Belgrad, 9. dec.—Sem ao .d0-; speli reprezentantje Italijanske , zveze za agrarno akcijo, da se pogajajo z Jugoelovanakimi voditelji glede dostavljanja jugoslovanskih živil in drugih potrebščin itslijsnakim armadam v Albaniji. 9. dec.—Sem prihajajo pordnla o krvavih izgredih v Milanu, Florencl, Trstu In drugih italijsnakih mestih. Izgredi so posledice |>orazov MussoHnl-Jevth čet na albanskih frontah. Poročila pravijo, da Je bilo več osob "ubitih ln ranjenih v Tratu, ko ao fašistični črnosrajčniki streljali ns iigrednike. Porazi Italijanskih čet v bit-kah t Grki so povzročili bojazen, thi fašistični voditelji potlaksjo Italijo v še večje nesreče. Ljudstvu se obeta še večje pomanjkanje in trpljenje. Ameriiha akcija v prilog beguncem Washlngton,. D. C„ 9. dec. — Uradniki notranjega, Juatičnegs in državnega depertmenta študirajo načrt glede pomoči svrop-skim pomenim beguncem, ki ao finančno neodvisni. Možnost Js, da bodo ti dobil! zavstjs na Vlr-žinskem otočju. Avtoritete ns o-tokih so ie izjavila, da so za to, da politični Ittgunci dobijo zavetje |M>d zaščito ameriške zastave. Grčija zanika faiištična poročila Atesf. 9. dec. — Grčija Je zanikala rimsko radijsko poročilo, da so grške zaloge žfveža izčrpane in da preUvalcem preti lakota Grška vlada trdi, da Ima dovolj živil za nasičevanje svojega prebivalstva. Potrebščine prihajajo v Grčijo, ker britaka bojna mornarica kooperlra i njo na vsej črti. _ letalci vrgli 700 ton eksplozivnih in 100 ton zsšigalnih bomb na London. M «•.. PROSVETA -— i PROSVETA THE ENLUiHTENMENT GLASILO IN LASTNINA gLOVENBKK KABODNB . f rOOrOKNK JEDNOTS Orgmm ti —d kUIM kr nuw>lm m Mr.1«. 4rt*». (Imi (llwi»> UM M M«. MM m p«i teU. •»»• mi Mi* M«; M U Cto.ro |T*> M C«k> Mo. 11.7» M P4 Hialt« u fM, ku Im Kft • PROSVETA SUT-M S«. U«>W< A*- OUmg*. MKMSKK Of TU K FBDEBATED PUH ................. felu Poro*H« i« rr.*ote»no, te m hrt m *u»t 1 J __» - ~ 1M fl^ naselbin Najboljše v teh razmer V Prosveti ponatiskujemo uvodnik, kl ga je spisal Etbin Kristan in objavil v novembrski Številki Cankarjevega glasnika. V tem članku Krietan izčrpno razpravlja o letošnjih predsedniških volitvah in zaključuje, da Je bil volilni rezultat (izvolitev Roosevelta v tretje) najboljši, ki je mogel priti v današnjih kritičnih razmerah. ; Etbin Kristan je prišel do tega zaključka po svojem najboljšem prepričanju. Mož, ki še 60 let dela s peresom in ustmeno za razširjale in populiziranje socialistične ideje med našim malim narodom v starem kraju in Ameriki, na vsak način ne dela zaključkov kar tja v en dan; vsakdo, ki pozna in zasleduje Kristanova dela, mora to vedeti, če to prizna ali ne. Nihče, ki je iskren, ne more tajiti, da mož nima izkušenj. * Kristan dobro ve — in to je že povedal in drugače demonstriral že neštetokrat — da je pravi socializem nemogoč brez demokracije.* Z nam! vred je prepričan, da vse ono, kar se brutalno šopiri po svetu pod znamko socializma* v poslednjih dvajsetih letih, ni nič drugega kot najogabfctfša karikatura socializma. Demokracija, kakor .je v okviru kapitalizma omejena ln slaba, je stokrat, tisočkrat bolja za delavca In farmarja, kot totalitarizem vsake znamke. To je pribito! - Ali more pptem iskren in pošten delavec še pomišljatl, kadar pride kritičen čas, ko je treba izbirati med demokracijo — takšno, kakršna je, ki je pa kljub temu demokracija — in totalitarizmom? Ne more! V Ameriki je bilo in še danes je več al^ manj socialistov, ki so socialistične teorije in celo stara pravila taktike izpremenill v dogme, katere so jim "večno veljavne" — in a svojimi dogmami stoje nad kruto realnostjo. Ti dogmatiki so zakrivili veliko krizo v socialističnem gibanju v Ameriki baš zato, ker se realne razmere ne ozirajo na njihove dogme — pa ao šle in gredo preko njih. Včasi je bilo res, da ni bilo med republikansko in demokratsko stranko v Združenih državah'nobene razlike v principu in deloma je to Še (janes res, če vzamemo burbonske republikance in demokrate." Danes pa v glavnem to nI več res! Ce primerjamo newdealske demokrate in republikance (progreslvce) s socialnimi reakcionarji obeh strank, ki se niso y zadnjih 40 letih niti za pifrico lepremenili v svoji mentaliteti, vidimo veliko razliko. Newdealski demokratje in progresivni republikanci La Follettovega kova so resnični zagovorniki demokracije, dočim je burbqncem na obeh straneh demokracija le beseda^ ki se lahko poljubno izrablja in zlorablja. •—♦Dogmatiki pa ne vidijo te razlike in med letošnjo volilno kampanjo so trdili, da ni med Rooseveltom in VVillkiejem nobene načelne razlike ln oba sta v službi velekapitala! Niti naj-krutejša realnost, ki zija vjinje dan in noč, jih ne more odvrniti od te absurdnosti. Lahko vi-.. dijo, kdo je volil Willkleja in kdo Roosevelta; lahko vedo, tla med Rooseveltovimi volile! ni bilo ameriških nacijev In fašistov in prekleto malo velekapitalistov, če je sploh bil kateri. Velekapitalisti in VSI sovražniki demokracije so volili VVillkicja! Vzlic temu ni nobene razlike ... Ali ni to slepost, ki zasluži zlato medaljo? 1 Cemu so dogmatiki leta 11)24 volili U Fol-Iftta? Ali je bil l*a Pottette kaj boljši od Roosevelta? Ne; v marsičem,;zlast i v socialnem otlru je Roonevelt bolj napreden. Tu se vidi, kako protislovni in absurdni so dogmatiki. Kristan piše v članku, ki ga Prosveta po-patiskuje, da je za današnje kritične čase izvolitev Roonovelta — velika zmaga demokracije v Združenih državah in po vnem svetu. To je resnica, katero potrjujeta silna po-parjeuost In srd v Berlinu, Rimu in "headcjua-truM republikanske stranke v Združenih drža-veh. Demokracija v Ameriki je dobila z izvolitvijo Roosevelta novo življensko moč. New-dealaka stranka, katere oče in vodja je Roosevelt, je nekaj novega v Ameriki — ni več stara demokratska stranka. Stare demokratske stranke ni več. so pa še atari demokratje, kl dAnea navadno sodelujejo z reakcionarnimi republikanci. Rea je — newdealaka stranka ni socialistična, je ps najbližja socialistični. To vedo milijoni delavcev — mM njimi tisoči in tisoči starih socialistov —» ki so leto« volili Roosevelta. To ve tudi Etbin Kristan. Obljube in prevare West Fraoikfort, Ilt-IV IHi-noisu je pri novembrskih volitvah zmagala rtpubjlkanska mašil)a. Pred volitvami so republikanci veliko obljubili, vprašanje pa je, če bodo tieto izpolnili. Vsak brezposelni bo dobil stalno delo in WPA bo toliko čaaa, dokler brezposelni ne dobe stalnega dela. Soda j, ko imajo republikanci zasigurane sedeže v državnih uradih, so pa že namignili, da bo treba znižati državne stroške in da bo morala WPA prenehati. Tako je zadnje dni poročal republikanski lokalni list. Nekaj obetajo, da bodo pričeli graditi letalske baze in munlcijako tovarno v Marionu, 12 milj od West Frankforta. Ampak pri tej gradnji ne bodo mogli upoaliti vseh delavcev WPA. Pred volitvami Je Ray Ed-mundson, predsednik 12. distrik-ta UMWA, zapovedal rudarjem, da morajo voliti Willkieja. Rudarje je Edmundson tako razjezil, da so drugi dan priredili po-vorko, ki je bila eno miljo dolga. Na trokih so imeli gugalnike, v katerih ao sedeli in se gugali. Demonstrirali so, da jim je Roosevelt dal "ročkingchair money" — brezposelnostno zavarovanje. Se pač zavedajo, da pod Hoover-jem niso nič imeli, če bi bil Will-kie izvoljen, bi pa lahko izgubili. Rudarji so s to demonstracijo pokazali, da ne marajo Wilikieja, Edmundsona in ne Johna L. Lewisa. Gotovo jih je 90% proti Edmundsonu in Lewisu, pa vseeno se morajo pokoriti, ker so vsi krajevni uradniki z Lewisom. Ko tako nagajžljal, da setp kmalu potem dobil novo obleko, oče pa ga Je hotel dati aretirati ian- darjem. , ' s Ko sem bil star 16 let, so vaš-čanje z žandarjem vred lovili tatu v Gobjeku, kamor je hodil ponoči grozdje krasti. Opisal sem [tudi, kako me Je kaznoval "au-! S izeižar" litijske fabrike, ko sem takšne visoke plače kot jo »ma Jfouuml** »a tisoče nitk pre-Lewis — $25,000 na leto! Tudi.™ koJ aem moral pod tkalni pri ADF so Williamu Greenu to-j J . obri8ati. Prav tako tos zvišali plačo na.|20,000 letr • ' £gko je trboveljsko rešilno no. To je dokaz, da na konVencM^^ re|eva|0 omamljene in jo pridejo večinoma le aami mrtvih di,lavcev iz pod- uradniki, k« delajo v svojo korist., na |je> Kako je bfi01. Nobenega voditelja ni danes pri ko gem bfl v PavUnovi go-organizaciji, ki bi se bwii za de- y Trebnjem na Dolienj- lavce. Danes so prvi Verje- ^ k dragonarjcm .potrjen in mite mi, ako bi Lewis in Green . kQ 8mo ge pri ^^ mflmi imela po $5000 na leto, bi ae go- .. ^ ,j vge gtolef kozarce in tovo ne klestila toliko časa. razm Ko so ^ndarji uodo morali delati, drugače se bodo pa finančrio zrušili. Lewis je ostal pri globokem koritu, ki se ne bo tako hitro izpraznilo. Ako v koritu primanjkuje, ga on lah ko napolni kadarkoli hoče brez vsakega vprašanja. Iz te posode plačuje svoje nastavljene urad nike ln financira CIO. Ubogi rudar, koliko trpiš in prispevaš za Lewisovo diktaturo. Združenja med delavci ne bo, ako ga vlada ne izsili z referendumom. To bo pa zopet težavno ker prošnje ali resolucije morajo podpisati lokalni uradniki in jih potrditi z unijskipi pečatom Uradniki so pa vsi Lewisovi. Leta 1931 je on rekel rudarjem v West Frankfortu: "Osli, če me volite ali ne, jaz bom »vseeno vaš predsednik, dokler bom hotel biti." "V organizacijah bi morali člani _ "rank and file" — v.ojiti svoje uradnike, ne pa delegatje na konvenciji. To je napol diktatura. Ce bi člani volili uradnike, gotovo bi VVilliam Green ne bil predsednik Ameriške delavske federacije, kakor bi tudi John L. Lewis ne bil predsednik rudarske unije. (Glavne uradnike te unije, uključivši Lewisa, no- cej težak in sem na poŠti plttčal 77c, nakar je odšel na uredništvo Prosvete, ki ga pa sploh ni prejelo. Čakal sem tri mesece, da bi začeli izhajati v Proaveti. Ker pa ni bilo o njih ne duha ne sluha, sem urednika pismeno vprašal, kaj je z mojimi spcufnim in dobil odgovor v listnici ništva, da jiM Prosveta^ne priobčiti, ker jih sploli pi prejela. Torej so se morali kje na pošti izgubiti, za kar mi je prav žal, ker vem, da bi čitatelje zanimali in bi se včasih tudi do solz nasmejali. V tem romanu, katerega bom tukaj na kratko podal, je bilo vse natančno opisano od mojih mladih let. Ko sem bil še majhen poba", je prišlo iz bližnje vasi več starih mož k mojemu očetu v vas. On je bil za niežnarja v podružni cerkvi Matere božje, fara Sv. Križ pri Litiji. Spominjam se, kako so tisti možje neko nedeljo popoldne našli v omenjeni cerkvi pri stranskem oltarju veliko kamnito ploščo, katero so s težavo dvignili, nakar so zlezli v votlino. Ker sem bil firb-Čen, kaj je spodaj, sem tudi jaz zlezel za njimi v temnico. Ko mežnar prižge kos sveče, smo zagledali grozen prizor. Tam ob steni je ležalo kakih šest do osem velikih okostnjakov, čijih lobanje so se nam režale, da nas je bilo groza. Namah smo vsi ven zbežali, seveda sem bil jaz prvi. Potem sem opisal, kako sem dobil kmalu po tistem lepo obleko, ko me je nadučitelj Janko Jeglič natreskal po zadnjici, da sem se zvečer ves ponesnažen prlvie- nem trgu na drevesa obesiti za dve uri. Ves civilni riarod se je zgražal nad tem krutim početjem poveljnika. Povedal sem tudi, kako kazen so dobili nekateri korporali, ko so nekemu fantu iz Konjic potisnili glavo v škaf vode, nato pa ga s trdo sirkovo krtačo po obrazu in vratu drgnili, da so mu vso kožo opraskali Prav tako tudi, kakšne ao bile posledice, ko je prišel Fuanc Ferdinand v Wieng? Neuestadt 5 dragonski polk inšpicirati. Kako nam je neki mož z dvema velikima psoma vozil kruh in slivo-vico na polje in jo nam prodaja ter pravil, da je doma s Češkega kjer ima dobro in pridno družino. Pozneje, ko smo šil na Češko na manever, je slučaj nane-sel, da sem bival ravno pri njegovi družini dva meseca in sem živel ko ptič. Opisal sem tudi, kako sem v Wiener Neudstadtu nekemu fi nancarju ušfel, ko' sem pozno zvečer nesel polno vrečo vojaškega tobaka železničarje«* prodajat. Končno sem prišel v neko barako, kjer sem Videl luč in si mislil, da tudi tu biva kakšen železniški delavec in bo mogoče tudi on kaj kupil. Ali glej ga šmen-ta, namesto delavca sem naletel na financarja, ki jo ubere za menoj, da bi me aretiral. Jaz jo pa še bolj hitro urežem z njegovega vrta, da sem mu polovico ograje podrl, tako sem se zaletel, ker ni bilo časa, da bi iskal vrat, Ko ta. ko bežim, zaslišim, da se je financar zavalil na tisto podrto ograjo in klel ko Tolminec. Poved&l sem tudi, kako smo ** vsi, ki smo videli tisti prizor, nasmejali, ko smo bili 1.' 1904 na manevrih pri Brucku a. d. Lei-thu, kamor je prijezdil tudi cesar Franc Jožef, da inšpecira bosanski regiment. Bosanci so imeli svojo vojaško godbo z velikanskim bobnom na malem vozičku, v katerega je bil vprežen prav lep pa majhen konjiček. V trenutku, ko je na cesarjev migljaj zaigrala godba k defiliranju in je začel Bošnjak po fabnu razbijati, je konjiček dvignil ušesa po konci in jo z vozičkom in bobnom ubral preko Širnega travnika naravnost v gozd.:Bošnjak je tekel za nji?i, da bi ga prijel, in bolj kot jo je ubiral, bolj je konjiček dirjal. Se sam cesar se je tistemu prizoru' tako smejal, da se je kar krivil na konju. Opisal sem, kaj smo vse videli ko, ko Jih Ja policija in vojaštvo spremljalo z napetim orožjem s šihta domov. Prav tako tudi, kako amo se imeli na rajži, ko smo šli po tistem štrajku v Nemčijo. Kako sem se par let pozneje v neki veliki gostilni, kjer sem stanoval, pozno v jutro rešil izpod natakaričine postelje, pod katero sem bil primoran zlesti v trenutku, ko sta obe natakarici z Kospcdjpjo vred prišlj k počitku, nakar jc tista stara mrcina njuno sobo zaklenila, f Nato ata se dekleti, ki nista ntf vgdel^ da je kakšen živ krst pod posteljo, do golega slekli in se umili. Bil sem vso noč v veliki nevarnosti. Ce bi se bH le malo ganil, bi od strahu zavreščali in gostilniška, s katero se ni bilo šaliti, i)i prihitela s puško, katero je ime-a vedno pripravljeno pri poste-ji. Lahko si predstavljate, kake peklenske muke in vročino sem moral prestati, ko sem bil prisi-jen izpod postelje opazovati tisti dekliški prizor. Povedal sem, koliko smeha in špasa smo imeli fantje pozneje na Nemškem, ko smo prišli na stanovanje nedaleč od omenjene gostilne k nekemu premožnemu posestniki. Oba, mo$ in žčna, sta tehtala vsak več ko 400 funtov. Velikokrat, ko smo Šli k počitku in sta bila dobro razpoložena, so se celo stene tresle, izza njih pa ae je slišal čuden duet hripavih struh in "runkanje Opisal sem tudi velikanski strah, ki amo ga prestali na nekem parniku 1.1911, ko sem drugič šel v Ameriko iz Trsta do New Yorka. Vozili smo se 21 dni v takem strahu in trepetu, da smo že vsi potniki obupali, da bomo še kdaj videli novi svet. Tako je parnik metalo in lomilo v tistem strašnem viharju, da je bilo grozno poslušati dan in noč ti sto grozovito škripanje. Ko smo se nekega dne približali New Yorku, je prišla hrspodnjih prostorov tudi nekfc skupina Tatar-jev ali ciganov, ki so posedli po krovu. Ko jih je toplo solnce obsijalo, so jim pričele lezti izza hrbta po vraty tako velike uši da so imele m^rogaste prage pp hrbtu, ko Žandkr na hlačah. Za^ čeli so jih s prsti nositi v usta in jih drobiti z zobmi. Se dolgo pozneje, ko mi je tisti prizor prišel pj-ed oči, sem vBelej tek izgubil. Povedal sem Jtudi, kako je bi lo v Brovnrfieldu, Pa., ko sem prvič prišel v Ameriko in bi bil skor raj naklestil v majnj. nekega bosa. Ko je prišel v moj prostor kjer sem delal, me namesto pozdrava nagovori: "Halo, prasec* Kako ti gre, prasec?" Jezno ga pogledam in sem ga mislil že za grabit, toda ga nahrulim, kdo vraga ga je naučil take manire" On se mi kar smeje in mi prav da so ga moji Kranjci tako naučili. H koncu naj omenim, kar sem tukaj površno omenil, je bilo vse natančno opisano v izgubljenem spisu, katerega uredništvo Prosvete ni prejelo in za katerega mi je prav žal. Andrej Godec, 117. S^i&RRA Ob tednu ~ ^ Anton Garden "IZGUBLJENE SANJE"-II majhno »Hčicol vjezake misije kot jo je oriaala Kreda liti svoji knjigi "The Dream W< J ^ |se, da je v oceni mogoče podati le površno ko, komaj drobec pisateljične »like kl hofa v ' . 1A*e- Mor S< kel domov. Ko očetu resnico povem, da me je učitelj zato tako | zverinsko namlatil, ker me je v .in dbživeli 1. 1905-6 v velikem šoli napenjalo od zaužitega f i- štrajku v Trbovljah, ko ao žen-žola in je enkrat tudi "tre8kni-'ske in dekleta polivale skebe s minira in voli članstvo s sploš-jlo", ko ttisem mogel več zadrža- človeško gnojnico in jih z njo ob-nim glasovanjem. — Ured.) In ti. Za to malenkost me je uMtelj metavale, kjerkeli so imele prili- Poročilo zastopnika Tire Hill, Pa.—Moja navada je, da se enkrat na mesec ogla sim, da bodo naročniki vedeli, da jih v kratkem obiščem, posebno pa tiste, katerim naročnina poteče v decembru. In če staknem še kakšnega novega, 4ao tudi dobro. Obiskal sem Windber, da obnovim par naročnin Prosveti in razpeČam nekaj listkov za okrolr no federacijo SNPJ (Conemaug Vallejr). Kdor bo srečen, bo dobil lepo darilo 29. dec. Uspeh je bil djber. Kjerkoli sem se oglasil, je bilo nekaj biznisa, tudi so bi naročili, naj še pridem a slič nimi stvarmi. Gredoč proti domu se ustavim pri znani družin Matta Likarja (Mine 37) in sem dobil novo naroUnlnc Prosvet Hvala vsem, ki sem vas obiska Par dni zatem se podam na Krays po sličnih opravkih, a naročninami mi ni uspelo, ker sem bil prepossn, federacijske lintke pa sem razpečal vse, kar sem jih imel pri sebi. Ob" tej priliki sem bil še napaden radi neke sitnosti, ki se je zgodila še pred Ivemi leti. Dasi jas aploh nisem bil nsvzoč, se meni pred-baciva in pod noa meče take stvari. In to članatvo je odstopilo 6d federacije radi nekaj hoče v pdoti videti, jSSTT^""" vredna je, da si človek tudi pritrga od u t pride do nje. Usr' CUcaj je toliko slišati o nacijski NWi predvsem or njenih lopovščinah i„ barb^i njh na drugi strani pa je SovjeUka Husiia očeh mnogih liberalcev in poštenih zavl delavcev se vedno zavita v svetniško haljo iS letarske revolucije, dasi je Stalinov režim Z trinoški in barbarski od Hitlerjevega' ah rica navaja več vzrokov. ' Prvi je, da je iz Nemčije ob zmagi način, pobegnilo stoUne intelektualcev in delavuk voditeljev, katferim so se pozneje pridružili di nekateri razočarani nasiji. Prav tako Hitler izgnal tudi tisoče in tisoče Judov ti ljudje izven Nemčije pridno razkrinkavl nacijski režim. Pri tem imajo pomoč pri tu Čih drugih antffašistih — pisateljih, časnika jih, govornikih, sploh pri vseh antifašiati In tako je Hitlerjev režim do golega razkr Povsem drugače pa je s Sovjetsko Rusi ki je hermetično zaprta; nihče ne more] mnogo let ne ven ne notri. Izjema so le ti« katerim vlada dovoji — le zelo zanesljiv osebam, in to posebno zadnja leta. Tudi | zura za zunanja poročila je zelo stroga in ča nikarska služba skoraj onemogočena. Pov pa ima Stalin še mogočen propagandistič aparat v komunistični internacionali in sope niških organizacijah m#d liberalci. In tg Stalinov režim lahko počne kar hoče, ne da o tem izvedela širša svetovna javnost. Ves komunistični in sopotniški aparat pa tako treniran in zalumpan, da iz Stalinov ga imperializma napravi "osvobojenje ma narodov", o njegovi strahovladi, ki hiti v dovini temne Rusiie nima para, kakor tudi v brezmejnem izkoriščanju ter opresiji km tov. in delavcev, pa ponavlja laži o "prvi dela ski vladi". Medtem ko so naciji cinično o kritosrčni pri zatiranju opozicije, pravi avt rica, so stalinisti na drugi strani največji) navci, kameleoni io potvarjalci resnice. Čudno kakor se mogoče sliši, avtorica tu pravi, da je v nacijski Nemčiji več socializn • kakor pa v Sovjetski Rusiji. Dejstvo, da Rusija podržavila vsa sredstva produkcije distribucije ter prirodna bogastva, še ne p meni socializma ali da je dežela na poti v a cializem, ker vse. t« podržavljene stvari ne si žijo 1 judskefriif btagrtr, *pač T>a namenom, cii in blagru vladajočega državnega aparata, je V službi Stalinovega režima. In namen tej režima ni "blagostanje ruskega naroda, marv diktatura NAD ruskim narodom. Avtorii pravi, da sovjetska višja birokracija pozna uživa tudi ves luksus kot ga je uživala vi* gospoda pod carjem, mase pa so na sploši bolj izkoriščane in neprimerno, bolj pod pe tajne policije kot so bile kdaj prej v zgodovi Rusije. Kar se tiče plač in mezd, to je doho kov, so razlike prav tako velike ali pa še več kot so v zapadnem kapitalist*^ avetu. Na drugi'-strani ni Hitler ničesar podržav marveč podvrgel vso nemško ekonomijo p< strogo državno kontrolo. Kapitaliste je puj na svojih mestih, toda delati morajo, kakor jI vlada ukazuje. Tudi denar morajo Um i vestirati, kjer jim ukaže vlada, pp če prina kaj profita ali ne. Profit na splošno je on jen na šest odstotkov. Tudi inženirjev in dr gih gospodarskih znanstvenikov Hitler ne pr ganja in persekutira Tcakor Stalin, marveč t je dal vso svobodo za znanstveno organizir , "hje produkcije in njenega vodstva. In tukaj je glavna razlika med nacum« in boljševizmom. Prvi skrbi, da gre ^ cija čim gladkejše naprej in da .maje. naa "tehnokrati" vso priliko do uveljavljenjajv jih talentov, vse seveda v interesu države. ie Dostavljena pred interese posameznika. . drugi strani pa ima Stalinov režim saj£ težave s produkcijo, v katero - v nou -ne, nove stroje itd. - je zabil že a^ milijarde rubljev, izprešanih u: kmetov »n lavcev. Toda sovjetska P^ukc,J.V Ullda nem polomu in kaosu in ruskih mas je nižji kakor je bil;pod carsso sijo pred prvo svetovno vojnO Avtorica pravi, da « silna kolektivizacija ruskega kmet gič pogoste ali stalne aretacije fojP (Dalje na 3. strani) j Pred jTajsetiinn^i^ (Iz Prosvete, 10. decembra 1920) . Domače vesti. V Berbertonu. 23-letna Frances Makovec iz Iške va*i " Izvršni odbor Delavske vesti. „ tov stranke je izjavil, da sicer ti, toda odklanja pogoje za vstop cidnak). ^ ................. inozemstvo. Pri *0,.itV^la 11VJP,P ki so bile v tem prizadete, »kupičino v Jugoslaviji je ouo ^Jfcpfl ovanja Je vredno, da tega[ več trbjikih radikalcev, dem'*'" t •liter. ustav™ voljenih Snvder. I Obžalovanja je vredno, aa tega^ • J ne morejo pozabiti, ker se jim jue godi nobena krivica. J«*' Potem sem obiskal Franklin in; ' IDeUs na $. rtreat) Sovjetsko Rusijv. Un«nova jela trgovko pogodb « AagUjo vlad* K 10, DECEMBRA Nato ae podam v McJ&eesport, da obiščem tretjega brata Antona, ki ima družino sedmih članov. Da) mi je naročnino sa Pro-sveto in nagovori) sem ga. naj vpiše ie tri otroke v mladinski oddelek SNPJ. Obljubil je. da bo to v kratkem storil. Prank Cvetan, zastopnik. Regimentacija francoskih kmetov Vlad* prepovedal* stavke in izpore Vichy, Francija. 9. dec. — Francoski kmetje, tradicionalno neodvisni in glavna opora stare republike, se bodo morali podvreči regimentacijl Petainova vlada Je pravkar uveljavila dekret, ki določa temeljito reor-ganiairanje francoske agrarne strukture na kor|x>racijski podlagi. Ta prepoveduje tudi stav-ke in ispure. Na podlagi dekreta, ki ga je premier Petain podpisal, bodo vsi kmetje organizirani v družinskem smislu iu^jia pokrajinski podlagi pod Vodstvom vladne agrarne korporacije. Ts bo odprta vsem posestnikom, kmet-skim Strokam in knietakim delavcem," Poljedelski minister je dobil ublušt, da lahko likvidira vsako javno iu privatno kmut* ako grupo, ki ovira ali vodi opozicijo proti korporacijakemu agrarnemu sistemu. Bera, Svlca. 9. dec.—Sem dospela poročila ae glase, ds bo francoaki premier Petain premešal svoj kabinet. V vlado bo stopil med drugimi bivši premier Pierro KUenne Flandln, ki jto pred izbruhom vojne propagiral zbližanje med Ftsncijo in Nemčijo. Flandln bo nadomestil notra-n jug a ministra Marcela Peyrou-tina, Marcel Doat, ki Je bil pred vojno tudi zagovornik kooperacije s Nemčijo, pa Justlčnegd ministra Raphaela Allberts. Veselice aa SND Detroit, Mkh. — Pri našem SND smo dobili kurjavo na plin. Napeljava iste nas je stala oko-i $600. S plinom kuriti velika poslopja kot so narodni domovi prav gotovo stane precej denarja, kajti michiganaka burja najde vsako malo Špranjo. Ampak bilo je potrebno, kajti pri starem "furnezu" amo vsako simo zmrzovali. Včasih je imel tudi avoje muhe in oskrbnikom precej nagajal. Ta novi neatvor ae pa oskrbnikom ne more uič upirati. Kar s prstom mu zaiuga in mu pokaže koliko atopinj 1-ma greti in on rad uboga. Kot že rečeno, amo žil zopet v dolg. Ampak to vse bomo premostili, kajti naša napredna društva so nam obljubila, da nam bodo, kot zmiraj, priskočila na pomoč. V to avrho bodo priredila razne veaeliee in zabava, ln sicer v ta namen priredi veselico društvo 220 SfiPZ dne 21. decembra v našem domu. Ns 22. dec. bo imel dom perosno zabavo. Na IS. Jan. 1941 bo imel priredbo soc; pevski zbor. Na 25. jan. Young Američana Št. 664 SNPJ. Na 1. febr. bo mašjce-radna veselica društva 121 SNPJ. Kot že omenjeno, vse gori o-značene prireditve bodo prirejene v prid SND in nas vseh je dolžftost, da ae istih udeležimo. Naš vrli Ženski odsek doma je Že imel veselico v omenjeno svrho in so naredile lepo vsotico. Priredile bodo še eno, in aicer 11/ jan. Kathy Junko. Skuplsa moštva obrežne topniške posadka se vatli v streljanju aa vojaškem letališču v KivereJdu, (al. Rumunska zagotovila Nemiiji Naciji bodo dobili olja Bukarešta, Humualja, 9. dec.— Rumunija je obljubila NemlJJl, da jI bo poslale Vrl milijone ton olja v prihodnjem letu, dvakrat večjo količino kot v tem letu, poročajo uradni krogi. Polaganje cevi, po katerih bo teklo olje do Oiurgluja, luke ob reki Donavi, se Je pričfio. Razdalja med tem meatom in oljnim poljem Je 76 milj, Delo bo do-končano v nekaj mesecih ln Nemčijs bo potem dobivala 860,-000 ton olja ns meeec. Ekonomski veščaki pravijo, da bo Nemčija zgradila več malih tovarn v Kumunljl. - Helper, UOh. — V Prosveti redkokdaj vidimo kakšen dopis iz naše naselbine, čeprav ae nahaja v tej državi precejšnje število naših' rojakov. Ti ao večinoma upoeleni v premogorovih in poljedelstvu. V tukajšnji okolici je precej premogorovov, ki ravno sedaj še precej dobro o-bratujejo. Toda kakor drugod, tudi tukaj nakladalni stroji izpodrivajo preraogarje, tako da vsako leto potrebujejo manj delavcev. Pred leti je bito po teh naaelbinah precejšnje število premogarjev, danes pa se je njih število že zelo akrčilo, toda premoga produ-cirajo več kakor ao ga vraj. Tako izkoriščajo delavce. ^ Kar se tiče delsvske sezone, je tukaj najbolje od jeseni skozi zimo dp spomladi. Skozi pomlad in poletje pa imamo dovolj počitnic in tudi dovolj prilike, da ae lahko solnčlmo ali u-kvarjamo z ribolovstvbm ob šumečih potokih in krasnih.gorskih jezerih. In ko aem tako ne-kegs dne ribaril ob bistrem potoku, ao mi prišle v misel kitice is mladih dni mojegs ribsrst-vs, ko smo prepevali: "Za Sav-co sem hodil sem rlbce lovil, sem mrežo nastavil sem rlbce ujel." [T In tako smo pozabili naše poletne počitnice. Sedaj ae nahajamo v objemu zimske sezone, ki i« nsm js še precej mils, tako da nas prijazno solne« "greva kot spomladi. Anton Taskar.. Kandidat mo mir poraien v Angliji . London, 9. dec. — Pri Izrednih parlamentarnih volitvah v Northamptonu, ki so bile v soboto, Je konservativni kandidat Oerard Hummers prejel 16,687 glasov, njegov protikandidat W. H. Seamark, ki Je naglašal, da mora Anglija takoj skleniti mir a Hitlerjem, Je pa dobil 1167 glasov. LISTNICA URKDNlATVA UJwebik, Minn,, F. K.: Ns vaše vprašanje, "kdaj Je Bog prišel v Ameriko," lahko odgovorimo takole: Takrat, ko Je prišel v Ameriko prvi evropski človek, ki Je prinesel s seboj vero v Boga ... Čuden eamomor Debeli in krepki stražnik France |»rivede na policijo majhnega slabotnega možaka. Pa ga vpraša šef: "No, kaj pa Je za-krivil ta mož?" France) "Poškusll je samomor.1p t 4 Sef: "Kako to T" Franc«: "Hotel me Je udari- luU.^ r-topM * k-*-*«« «*lrlk«. P« <7 -A. POLOM* ROMAN IZ VOJNE L. 18T0J1 EMILE ZOLA Tt*M VLADIMIR LEVBTI^ ne-u, da ga je prihod prestolonaslednika v Cha-lons pri moral, umakniti se proti severnim trdnjavam. Druga brzojavka pa je bila pravkar odposlana vojnemu ministru, 'ki ga je tudi obveščala o umikanju, sklicuje ae na to, da preti vojski strašna nevarnost odrezanja in uničenja. Brzojavka za Bazaine-a je mogla teči samo, če je imela dobre noge, kajti vae zveze z Metzom so se zdele že več dni prekinjene. Toda druga brzojavka je bila mnogo važnejša, in lekarnar je povedal s tišjim glasom, da je slišal višjega častnika reči: "Ako ae to v Parizu razve, je po na«/' Vsakdo je vedel, a kakšno zagrizeno tr-dovratnostjo sta cesarica-vladarica in ministrski svet zahtevala marš naprej. Vrhutega je od ure do ure naraščala zmešnjava; o bližanju nemške armade so prihajale najnenavadnejše novice. Ali je bilo mogoče 7 Pruski prestolonaslednik v Chalonau? Ob kakšne Čate je trčil potemtakem 7. armadni zbor v argonskih soteskah? "V generalnem štabu ne vedo ničesar," je nadaljeval lekarnar, obupno fztezaje roke. "O, kakšna zmešnjava . . . Toda naposled pojde vsa še dobro, če bo armada jutri na po vrat* ku." _ Nato pa, ker je bil pravzaprav vrl človek, je dejal: "Poslušajte, prijatelj mladi, pbvežem vam nogo; vi povečerjate z nami in ležete nato gori v sobici mojega učenca, ki mi je ušel." ^ Toda Maurice, ki ga je mučila potreba gledati in izvedeti, je hotel storiti na vsak način po svojem prvotnem namenu ter posetiti staro .gospo Desroches, ki je stanovala nasproti. Presenečen je bil, davga ne ustavijo pri vratih, ki so bila vzlic gneči na trgu odprta in celo ne-zastražena. Ljudje —• častniki in alužabništvo — so neprestano prihajali in odhajali; in zdelo se je tudi, da gneča v plapolajoči kuhinji navdaja vso Hišo z gibanjem.. In vendar ni bilo na stopnicah niti ene lučf; tipaje je moral dospeti kvišku. Zgoraj, na pragu služabniške sobe, kamor se je bila morala zateči, se ga je stara gosfri Desroches prestrašila; ko ga je pa spoznala, je dejala: "Ah, dete, v kakšnem strašnem trenotku se morava zopet videti . . . Gotovo bi bila rada dala cesarju svojo hišo, toda ljudje, ki jih ima pri sebi, so brez dobre vzgoje 1... Ce bi vedeli, kako so jemali vsej In vse nam bodo požgali, takšen ogenj delajo v kuhinji! .... On pa, u-bogi mož, je takšen kakor mrlič, in tako žalosten je ..." • Nato, ko je mladi mož odhajaje miril, ga je spremila ter se sklonila čez ograjo stopnic. "Poglejte," je zamrmrala, "od tod ga vidite „•. .,Ah, vsi smo menda izgubljeni! Zdravi ostanite, sinko!" Maurice je obstal v temi na pragu stopnic. Gledaue z iztegnjenim vratom skozi šipo vrat, ki so "imele zgornjo luč, je užitprizor, ki se mu je neizbrisno vtisnil v spomin. Tam je bil cesar ... V ozadja hladne meščanske sobe je aedel pred mizico, kjer mu je g vsakega konca svetila sveča na jedilno pripravo. Zadaj sta stala molče dva adjuntanta. V bližini' mize je atal dvorni hišnik in čakal. Kozarec je bil še poln, kruh še nedotaknjen, in kos bele kuretine se je hladil na krožniku. S tistimi tresočimi, kalnimi in vlažnosvetlimi očmi, ki jih je videl Maurice.^e v Reimsu, je cesar nepremično gledal namiznik. Toda zdel se je Še trudnejši, in ko se je z izrazom nepopisnega napora odločil ter nesel par grižljajev do ust, je porinil ostalo od sebe. , (Dalja prihodnjič) (Se nadaljuje.) Samo da je moral od kraja, kjer je stal, gledati na škrilasto streho zvonika notarjeve hiše, da se preveri, ali je to res tisti zapuščeni kot, kjer se je nekdaj igral mlince: tako zelo je Šumela na Vouzierški ulici tja do mestne hiše gosta reka ljudi proti njemu. Zdelo se je, da izpraznjujejo trg; vojaki to rinili radovedneže naprej. In tam za vodnjakom je videl v svoje stremenje obsežen vozni park, vozove, kolesnice in celo skladišče prtljage, ki se mu je z gostovostjo dozdevala že znana. Solnce je izginjalo v ravnotekoči in krvavo-rdeči vodi prekopa, in Maurice se je bil pravkar odločil, ko je v njegovi bližini vzkriknila ženska, ki ga je že nekaj časa motrila z očmi. "Ah, Bog, to ni mogoče! Saj vi s te mladi Levasseau 1" Takrat je tudi on sam spoznal gospo Com-bette, ženo lekarnarja, ki je imel svojo lekarno ob glavnem trgu. In ko ji je dejal, da se hoče priporočiti dobri gospi Desroches za prenočišče, ga je razburjeno potegnila • seboj. "Ne, ne, pridite k nam. Da vam povem ..." Ko sta dospela v lekarno, je skrbno zaprla vrata ter nadaljevala: "Vi torej ne veste, deček moj dragi, da se je pri Desroches-ovih naselil cesar? . . . Vso hišo so zavzeli zanj, a bogvekako niso veseli te visoke časti, tega vas zagotavljam. Ce premislite, da so primorali ubogo staro mamico, ženico, ki šteje več nego svojih sedemdeset let, da mora pustiti svojo sobico ter spati pod streho v služabniški postelji,,, Vidite, vse, kar gledate tam na trgu, je cesarjevo, to, da vesta, je njegova prtljaga." * 7 V ~~ Zares se je Maurice spominjal teh kočij in tovornih voz in vsega ponosnega spremstva cesarske hiše, ki ga je bil videl v Reimsu. "Ah, sinko dragi, če bi vedeli, kaj so vse navlekli s teh voz! Srebrno posodo, vinske steklenice, košare s provijantom, fino perilo, izkrat-ka vse, vse. To se je vršilo dve dolgi uri brez prenahljaja. Vprašujem flFle, kam morejo namestiti toliko reči, saj hiša ni velika ... Poglejte, poglejte, kakšen ogenj so napravili v kuhinji!" On je gledal malo, belo, dvonadstropno hišo, ki je stala na vogalu trga in vouzierške ceste, hiša mirne meščanske zunanjosti, notranjščino katere si je mogel predstavljati tako natanko, kakor da je bil v nji še včeraj dom^: spodaj veža, {štiri sobe v vsakem nadstropij ; zgoraj na vogalu je bilo okno v prvem nadstropju, ki se je odpiralo na trg, že razsvetljeno, in lekar-narica mu je pojasnila, da je to cesarjeva soba. Tam pa, kjer se je.— po njeni opazki — najbolj svetilo, je bila kuhinja v pritličju, ki je odpirala svoja okna na vouzierško cesto. Nikoli prej se ni ponujal cheneškim prebivalcem enak priaor1, neprestano .obnavljajoča se reka radovednežev je zapirala cesto' ln stala zljaje pred tem ognjiščem, kjer se je peklo in kuhalo cesarsko kosilo. Da dobe nekoliko zraka, bo bili kuharj) široko odprli okna. Troje jih je bilo; v snežnobelih jopičih so se sukali pred kurami, nataknjenimi na ogromen raženj, ter mešali polivke v ogromnih ponvah, ki so se svetile v svojem bakru kakor zlate. Najstarejši ljudje se niso spominjali, da bi bili videli pri "Srebrnem medvedu" tako velik ogenj na ognjišču in toliko naenkrat kuhanih jedil, niti ob največjih gostijah. Lekarnar Combette, auh, gibčen možiček, se je vrnil domov, ves razburjen. Zdel se je znan z vsemi tajnostmi, ker je bil namestnik župana. Ob polštirih je MacMahon brzojavii Bazai- Pošta na postaji Postaja je letela ob progi kakor majhen zabnjček iz opeke in lesenih deščic. Pod visoko skupino jfora je bila videti le še bolj neznatna — včasih se je zdelo, da ni drugo ko igrala, ki jo je bil izgubil nekakšen velikan na avoji poti čez dolino. Imel si vtis, da ta igrača v blagi spokojnosti |K>krajine pod nizko streho lerio dremlje in da se vsakikrat prehudi šele tedaj, ko ji v velikem Železnem zvtkncu odjekne signal, ki naznanja vlnk. Prihod vlaka je pomenil nekaj izredno važnega v tem majhnem kraju, kjer so letoviščarji blodili drug mimo drugega in se trudili pozabiti na to. dn jim jc dolgčas. Kajpada, največ se jih je zbralo na postaji k vlaku, ki je te zjutraj pripeljal pošto i* Ljubljane. Kaj niso prihajali U zaatran pošte: dovolj jim je hi lo.ater^o ob razdelitvi piaem lahko doživljali neko prijetno neiz vestnost in nemir pričakovanja, ta nemir |m so cenili tembolj, ker so tukaji živali kar preveč spokojno . . j, Tisti, ki so dobi-. vali phma iJi tisti J ki Jih niso imeli prejeti od nikoder, so ne z enako vnemo r.grnili okrog po. štarice, ko je v čakalnico prinesla polno poštno vrečo. Leto v i š-čar j i, gozdovnikl, plezalci, ho-telaki sluga, natakarice, učite« lji mladinske kolonije, orožnik, gruničarji — vsi so se nestrpno gnetli okoli velike štirioglate mize, ki je nanjo poštarica s hitrim gibom iztresla pet do šest zavojev pisemskih pošli j in časopisov. Kakor neke vrste ženski sveti Miklat je stala poštarica sredi med njimi in se jim je smehljala. ZivordeČa, preko ušes, kur se da tesno prevezana ruta je bila edini vidni, nekam svojevoljni znak njenega poštarake-ga dostojanstva; Počasi je jela razvozljati vrVice, s katerimi je bil nekdo trdno zadrgnil snope pisem. . "Nož potrebujemo 1 Kdo pa je v |K)sest| nota?" je potem vsakikrat vzkliknil upokojeni davčni nadzornik Spoznaj, ki ae je s svo-jim širokim trebuhom bil preril skozi vso to gnečo tja do naj bolj upoštevanega mesta ~ tik zraven poštarice. Toda navadno tistega noža nihče ni imel. Btfo je, kakor da so nalašč v$i vedno iinova poza-bili na to, Via bi ga bilo dobro prinesti .. . samo zato, da so potem Inhko drug drugega vznemirjeno spraševali: "Not? Kdo pa ima not?" Na vse zadnje pa se je zadeva vselej zaključila Uko, da je gospodična Valterjeva plaho potrkala na okence, ki je čakalnico spajalo a sobico upravnika postaje, in je od njega dobila Grupa prvih rekrutov pred naborno postajo v Bostona, Mass. nož, ki so ga bili vsi iskali. Z nekakšno trepetajočo vdanostjo ga je potlej izročila gospodu Spoznaj u, ki je z nad vse svečano kretnjo prerezal motvoze z zavojev. To delo je bil samo-lastno prevzel nase in za nič na svetu bi ga ne hotel prepustiti komu drugemu. Poštarica je srečne dobitnike klicala po imenu . . . Oddeljeno od ostale pošte je ležalo pismo, ki ga je bila zvečer našla v nabiralniku: "Gospod Spoznaj Alfonz, davčni nadzornik v pokoju," je prebrala z naslova. Med pisano gnečo okoli mize je za hip zašumelo. 1 a le si ga no, že zopet je dobil pismo v rožnatem ovoju — že četrtič zapovrstjo! Kdo neki mu tako navdušeno pisari? Kajpada, ženska roka — o tem ni dvoma ... Gospod davčni nadzornik pa je v nekakšni zmedi iztegnil široko dlan in je pred zvedavimi pogledi akril piamo v žep avojega svetlozele* nega jopiča, v katerem je bil videti njegov život kakor telo o-■gfomne tabe. Slednjič se je poštarica z obema rokama uprla v prazno mizo In je izjavila*: "Tako, to je vse." Po teh njenih besedah so se vsi na en mah vsul i skozi ozka vrata. ki jih Je od tolikšne gneče hotelo kar rpznesti. Zunaj je sijalo najlepše sonce, nekaj prijaznih oblačkov je motovililo o- koli široko razčlenjenih Treh Ponc, svetlo višnjeve jutranje sence so tam visoko de meglile odsekane globeli med grebeni in zrak je neizrečeno sladko vonjal po smrekovih gozdovih in po planinsko razcvetenih tratah. Kakšen prekrasen dan! je ta ali o-ni vzkliknil in kakor bi trenil, se je množica na vse strani razkropila. Le gospod davčni nadzornik se je naslonil nekam ob postajo in je počakal, da so vsi odšli. Potegnil je iz žepa pismo .. ■«'•' Gospodična Valterjeva se je ta čas skrivala nekje za vogalom in je oprezala, kdaj bo prečital vse do kraja —< potem šele se mu je upala približati s tistimi svojimi plahimi neenakomernimi koraki, ki so izdajali vso njeno nesigurnost do življenja. "Gospod višji nadzornik . , ." "A, to ste vi,'gospodična!" Y splošnem ni mogel trpeti petin-štiridesetletnih% gospodičen, ki so nosile rjavo svileno mrežo privezano pjreko pričeske, ki so se brez vsakega povoda razjokale in se potem zopet brez razloga tja v en dan hihitale. Toda gospodični Valterjevi je vse te lastnosti nehote odpuščal, rfar ni utegnila prikriti, kolikanj ga občuduje, jo je smatral vendarle za boljšo kakor druge. "2e zopet vam je pisala tista dama, gospod nadzornik." "Kakšna dama!"a« je branU, toda Videti mu je bilo, da mu nikakor ni neprijetno, ker je gospodična Valterjeva bila pogodila resnico. "Vrhu tega pa je poštni žig na pismu, ki ga držite v roki, iz tega kraja, gospod nadzornik. Dopisujete si torej z žensko, ki stanuje nemara tu nekje v bližini!" "Jaz da si dopisujem z njo?" se je razjezil. Takšne postarne gospodične pa res ne poznajo boljšega opravka, kakor da vtikajo svoj nos v tuje posle .. "Saj niti tega ne vem, kdo mi piše", mu je nehote ušlo. "Ne veste, kdo j« ona? Za božjo voljo, saj to je strašno zanimivo," je vzkliknila4, in na licih sta ji zagoreli dve rdeči pegi. "To so zaljubljena pisma, gospod nadzornik, ki jih prejemate," se je potem živčni zahihita-la. "Na obrazu vam vidim, da so . v "Hm", je rekel. Ta gospodična, ki je sedaj že teden dni letovala z njim skupaj v isti gostilni in ki je doslej ni bil posebno cenil, je bila zares silno bistrovidnega pogleda. Le j, kaj vse ni uganila, ta čas, ko si še sam ni bil na jasnem, kako je s to zadevo: ali se tista, ki mu pisari o nekakšnih čustvih, le norčuje — ali misli resno? Strmela je vanj s težko zatajevanimi občutki. Mimo nje je toliko let bilo Šlo brez sonca, da je sedaj že kar bolestno hrepenela po toploti. ,Za vsak utrinek gorkote — bi bila hvaležna •— tembolj goreče, ker je čistila, kako malo časa ji Še ostaja. Tako se je zgodilo, da se je v svoji že tolikrat prevarani domišljiji že zopet nekoga bila oklenila . . . Zamahnil je z roko po zraku. "Ubogo mlado dekle . . ." "Mlado dekle?" "Nu, ta tista, ki mi piše." "Kako veste, da je mlada?" ga je vprašala in glas se ji je tresel. Ker kvati v pismih takšne prenapete neumnosti, kakor sva jih pisala nemara tudi midva, ko sva bila še mlada — kako dolgo je že tega, gospodična?" Oblak je prešel preko sonca, za kratek hip je bleščeča pokrajina osivela, še gospodična Valterjeva je postala siva v obrazu. "Da, dolgo je že tega," je zamrmrala. "Toda zakaj ne bi tudi midva . . . mislim reči: zakaj bi tudi ljudje najine starosti ne smeli tega občutiti? Zakaj bi za naju moralo biti že vse pri Človekov najboljii prijatelj je dobra knjiga• Taka knjiga je AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR , ki ie eedemindvajeeto leto zahaja med eloveneko delavetvo LETNIK 1941 JE IZŠEL Obsega 224 strani, lično v j platno vezan. Bogat po informativnem in po vestnem delu ter krasno ilustriran. Cena posameznemu iztisu $1.00 1 Pri večjih naročilih liberalen popust Knjigarna Proletarca 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago, Illinois kraju? Zakaj, gospod nadzornik?" Trudila se je, da bi govorila kakor v šali, toda prikrit o-bup ji je tako klaverno izpremi-njal glas, da se je gospodu nadzorniku stvar pričenjala dozdevati sumljiva. Pogled v njegovih majhnih, dobrih očeh se je zmedel. Popraskal se je za ušesom. "Zakaj?" Nu, tega ne vem, kako je z vami — jaz za svojo osebo pa sem že zdavnaj ugotovil, da ljubim svoj mir in pa dobro kosilo bolj od vsakršnega čustva . . . Zbogom, (iraga gospodična." Na čelu je začutil potne srage. Pa ne, da bi bila ona tista, ki ... Z nevljudno naglico ji je pobegnil. Gospodična Valterjeva je ostala sama pri postaji in nihče ne bo nikoli vedel, kakšen boj je tistikrat dobojevala sama v sebi, kakšno upanje ji je splavalo po vodi in za koliko let je v svojem srcu postala starejša. - Nepremično je stala o^ rdečem poštnem nabiralniku, ki je prav na skrivaj bila vsak večer vrgla vanj temnoro£nato ljubavno pi- Od«ev i, d,vn^ Pradavni človek i, . nim orodjem udolb.1 E"* luknjo, d. .e jTtSh *«*< « va»k W Pradavnega tlo£k? r "cviiiJijo-'*:,^ totj. ln bi videl, da « TJ jo milijoni "civjluiranih"^ dov t modernim orodjem dH i panju zakloni«, da « jo pred bombami iz zraka" U JQswpmm smo. Mira Pueova. humor - * Moderna hči "Oče, denar potrebujem." "Zakaj, Če smem vprašati?" "Za pohištvo." "Cemu pa pohištvo?" "Ker se bom poročila." "In jaz niti vedel nisem, da si zaročena!" "lji očka, si res nepoboljšljiv. Nikoli ne bereš časopisov." Listen to pilihdecits YU60SL AV-AMERICJ RADIO BROADCAS1 Bvsfj Saturdajr, 1:30 ts 2:30 PJ STATION WHl 1480 UlocjtlM \ (Ftr* Station oa Tour DU1) Featuring a program af Ytt*oalav Folk Mt TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA »padajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa poJaanUa daje ,vxUtvo tlakam« Cene smerne, nnljako dala prva vrste Pišite po informacije na naalov: S.N.P.J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE „, Telefon Rockwell 4904 Tam ae dobe na željo tudi ras uatmena pojasnila CHICAGO, ILL. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pa aklapa 11. redna konvendje oa lahko umtoH as lUt JPro.r.UJ« prištela eden. dva, tri. štiri aH pat flaaav Is an« družine k aa^aam ninL Liat Proeveta stane aa vse enako, sa Slane sil nečtae« " eno letno naročnino. Ker pa liani ie plačajo pri aeeamentu «1^ » tednik, se lin to prištelo k aarečnini. Torej oedaj al taroka, reo. Je liat predrag aa člane SNPJ. List Rreeveta Je vala laetaiaa » gotovo Ja v vaaki družini nekdo, Id U rad čital liat vaak daa. Pojaenilo:—VaeloJ kakor hitro kateri teh flanov preneha biti Bes SNPJ, ali ie se preseli prod od droilne in bo sshteral «•» ^ tednik, bode morsl tisti JUsn is dotične droilne, ki Je Uko naročena na dnevnik Prosvete, to takoj nasnanltl uprevnlitru tn obenem doplačati dotično reoto lletu Proeveta. Ako tega n« tedaj mora upravniitvo snišati datum sa to vsoto naročniiro. Cena lista Proeveta )e: Za ZdraŠ. države ia Kaaado MM Za Ckero in Chkafo |e I tednik ta.............4Jt 1 tednik in.......... 1 tednika ia............MS I tedalka la......... 8 tedalka te............tM « tedalke in......... 4 tednike te............ IM 4 tedalka 5 tednikov te........... nič 5 tednikov ls...... / Za B*«pe )e............ H %f flfifT Ispolaite spodnji kapo«, priložite potrebne veeto denarje »M Order v planin in ai naročite ProSveU, Mat. ki Je vaša ^ _ PRO0VETA. SNPJ, , f ~ . SM7 8» Lairndale Are. Chieaga, IU. j ^ § Priloženo peMJaai naročnine aa ««t IW«te *••«• % " 1) late.................i........-rj] Naalor •.••••..•••••«..•••«• f •. ••••••••••**■•**" * ' Uetarite tednik te fa pripMKe k a»Ji aarečnlnl ed »M* 17 » «JI 1.1» S* iN U» BEL ....ČL drašt" ....... »/.a•.»....................••••••»•••••" L. . > ............................. O/......................a...»*F******** ........CL dn**. It........ .....CL drrft" *........ 4) eaaeeeooeeasoaaeeeeoeeeesesae i/ eeeoeeeee*e*e«eeeieteeeo a a a a a » e • a # e e o i Dr leva