Glasilo Občine Ormož Leto V, številka 19, december 2012 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Blagoslovili nov pastoralni dom Karolina Putarek Sredi septembra je potekala blagoslovitev Pastoralnega doma Sv. Jurija, ki stoji ob ormoškem župnišču. Na pobudo patra Draga Avsenika, župnika v Ormožu, je gradnjo financiral križniški red s sedežem na Dunaju. Načrte za dom je prispeval arhitekt Ivo Goropevšek iz Maribora, gradbena dela je izvajalo podjetje PGP iz Ljutomera. Dom je razdeljen na tri dele in ima čez 800 m2 uporabne površine: V objektu A bodo 3 učilnice - ena za 30 in ena za 20 učencev v pritličju, kjer bodo tudi sanitarije in garderoba. V mansar-dnem delu objekta A pa bodo še tretja učilnica, prostor za rekreacijo, kabinet za ka-teheta in prostor za veroučne pripomočke. V objektu B bo župnijska dvorana za približno 90 ljudi, v objektu C pa so: prostor za župnišče, kuhinja, garaža in kotlovnica; v nadstropju pa bosta župnijska knjižnica in stanovanje za upokojenega duhovnika. Gradnja je stala 700.000,00 evrov, okrog 150.000,00 evrov pa bo še potrebnih za dokončno ureditev notranjosti. Pastoralni dom Svetega Jurija je in še bo - ko bo v celoti dokončan - velika pridobitev za Pastoralni dom Sv. Jurija različne dejavnosti vernikov, predvsem pa za učence verouka, ki doslej za ure verouka niso imeli ravno primernih prostorov. Namenjen bo srečevanju staršev, mladine, pevskim vajam, starejšim in bolnim, za organizatorje oratorijev in delavnic ter za različne nastope. Dosežku primerna je tako bila tudi otvoritvena slovesnost takoj po deseti maši, ki so jo darovali generalni opat križniškega reda - veliki mojster dr. Bruno Platter, pater Drago Avsenak in pater Janko Štampar. Številni prisotni so Dom je blagoslovil veliki mojster križniškega reda dr. Bruno Platter, ob njem sta še prior Janko Štampar in pater Drago Avsenak se po maši iz cerkve Sv. Jakoba do novega pastoralnega doma odpravili v slavnostni procesiji. V kulturnem programu so sodelovali cerkveni pevski zbor pod vodstvom Dominika Pongračiča in ob spremljavi trobilnega kvarteta GŠ Ormož in flavtistke Glasbene šole Ormož, cerkveni mladinski zborček in učenci verouka, ki so pod vodstvom Matjaža Kosija pripravili priložnostni skeč. Pastoralni dom je blagoslovil generalni opat križniškega reda - veliki mojster dr. Bruno Platter, ki je v izjavi za domače medije povedal: »Menim, da je to pomemben projekt za župnijo in ves kraj. Predstavlja prostor, kjer bodo lahko delovale in se srečevale različne skupine ljudi. Najvažnejše pa je, da se bo lahko tukaj izvajal tudi verouk. Križniškemu redu se zdi zelo pomembno, da se pri tem projektu angažira in pomaga župniji pri dokončanju objekta. Kot veste, časi niso najboljši, zato bo za dokončanje objekta potrebno še nekaj časa, ampak upam, da bo ta lepi pastoralni dom mogoče čim prej končati!« < Bliža se najlepši čas v letu. Čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. Čas, ko se želja po sreči, zdravju in uspehu seli iz srca v srce. Naj vsak vaš korak spremlja lepa misel, naj vsaka želja postane resničnost, najdite ljubezen, jo delite z vsemi in naj na vaših obrazih v prihajajočem letu prevladuje nasmeh. Župan Občine Ormož z Občinsko upravo Ormoško novice V SPOMIN / ZGODILO SE JE V spomin gospodu Antonu Košarju Alojz Sok, župan Občine Ormož V četrtek, 27. septembra,smo se na ljutomerskem pokopališču poslovili od dolgoletnega ormoškega župnika, patra križniškega reda,Toneta Košaija. Njegovo življenje se je začelo na Anton Košar novega leta dan 1950 v Stročji vasi. Rodil se je kot drugorojenec v kmečki družini Antona in Jožefe Košar.Pater Tone je otroštvo preživel v domačem kraju. Osnovno šoloje obiskoval in končal v Ljutomeru. Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval na semeniški gimnaziji v Pazinu v Istri. Po odsluženem vojaškem roku v Mo-starju je v njem dozorela odločitev postati duhovnik. Vpisal se je na teološko fakulteto v Ljubljani in jo tudi uspešno končal.V duhovnika je bil posvečen 29. 6. 1975 v Ljubljani. Novo mašoje daroval v domači farni cerkvi v Ljutomeru 6. julija 1975. Po novi maši je nastopil službo kaplana pri Veliki Nedelji in je tam ostal do leta 1981. Iz Velike Nedelje je bil premeščen za župnika v Ormož. Kot kaplan in pozneje župnik je svoje delo zavzeto opravljal vse do leta 2003, ko je bil zaradi zdravstvenih težav upokojen. Tako se je avgusta leta 2003 vrnil k Veliki Nedelji in tam opravljal službo duhovnega pomočnika. Nazadnje je nekaj mesecev pomagal v Središču ob Dravi, kjer je bil imenovan za pomočnika vikarja, po prometni nesreči sre-diškega župnika. Pater Tone Košar je ves čas svojega mašništva preživel v Občini Ormož. Vse od začetka svojega dela pa do njegove prerane smrti se je med njim in mnogimi občani spletlo lepo prijateljstvo in sodelovanje. Okrog sebe je zbiral mlado in staro. Še zlasti je znal pritegniti in navdušiti mladino, saj je bil tudi vnet planinec in kolesar. Posebno skrb je namenjal bolnim in onemoglim ter vodenju dekanijskega bibličnega krožka.Skupaj s farani se je veliko trudil za lepoto in izvirnost bogo-služnih obredov, in to ne samo ob praznikih, ampak tudi ob navadnih nedeljah. Kot dober gospodar je poleg pastoralnega dela nenehno skrbel tudi za sakralno dediščino in vse premoženje, ki mu je bilo zaupano. Ormoško župnišče in pozneje njegovskro-mni dom v velikonedeljskem gradu je bilo tisto mesto, kjer se je lahko vsak počutil sprejet in domače.Ničkolikokrat je vernike, sodelavce in tudi ostale ljudi dobre volje, od pevcev do ministrantov in ostalih, povabilk sebi in jim namenil svojodobro in toplo besedo. Vedno je rad postregel z vsem, kar je imel. Ob vsakem srečanju je znal in zmogel poskrbeti tudi za dobro voljo. Z njim je lahko bil prijatelj vsak, ki je to želel. Sam pa je bil vedno zelo hvaležen vsem, ki so karkoli storili za dobro župnije.Poleg predanosti duhovništvupa je bil predan tudi delu na kulturnem in izobraževalnem področju.Njegova posebna ljubezen je biloizdelovanje slikovnih razstav in scenskih predstavitev ob različnih priložnostih. Svojo zadnjo razstavo o Antonu Martinu Slomšku je pripravil le dva dni pred smijo v velikonedeljskem gradu. Imel je velik talent za izvirne scenske zamisli in vedno je poskrbel za njihovo bogato sporočilno vrednost. Številne generacije otrok so bile deležne njegove vzgoje in posredovanja znanja.Njegova delovna miza je bila vedno polna knjig in literature, v katero se je poglabljal, kolikor mu je čas ob obilici dela dopuščal.V času slovenske pomladi je pater Tone z vso predanostjo podpiral našo slovensko samostojnost in uveljavitev demokracije.Pri njem v župnišču se je bogatila zamisel o slovenski pomladi v ormoški občini. Odprl je vrata strankam Demosa, ki niso imele drugih prostorov. Za dobra in plemenita dela na poti lastne slovenske države mu ni bilo žal ne časa ne drugih oblik pomoči. Prav ta velika zagnanost na vseh področjih je najbrž pripomogla, da je njegovo srce prehitro opešalo. Bolezen mu je prekrižala mnoge načrte.A tudi v bolezni se ni pritoževal, saj je vedno rekel, da sprejema božjo voljo, kakršnakoli že je.Kljub šibkemu zdravju in težavam s srcem je bil g. pater Tone tudi pri Veliki Nedelji na voljo za vsa dela, ki jih je zmogel. Tako ni bilo njegovo življenje nič kaj kraljevsko, čeprav se je rad pošalil, da je ob upokojitvi postal graščak.Ves čas svoje bolezni je bil na voljo tudi bolnikom, ki so ga potrebovali v ormoški bolnišnici, kjer je opravljal delo bolniškega kurata. Kot duhovnik križniškega reda je do te ustanove, ki so jo ustanovili križniki, čutil še posebno odgovornost.Čeprav velikokrat vidno izmučen, je pater Tone,opravljal dušno-pastirsko službo vse do zadnjega trenutka. Da so ga ljudje imeli radi in ga spoštovali so pokazali tudi farani celotne dekanije z množično udeležbo na pogrebni slovesnosti, ki jo je vodil nadškof dr. Marjan Turnšek ob somaševanju veliko škofijskih in križniških duhovnikov iz Slovenije, Avstrije, Slovaške in Tirolske ter z velikim mojstrom križniškega reda dr. Brunom Platerjem na čelu. Za vse, kar je storilpokojni Tone Košar,se mu v imenu Občine Ormož in v svojem imenu iskreno zahvaljujem in mu želim, naj mirno počiva v slovenski zemlji. Občina Ormož pa se bo na dan državnosti patru Tonetu Košarju posthumno zahvalila s podelitvijo zlate plakete, ki je žal ni mogel sprejeti zaradi prerane smrti. a Občinski praznik v Občini Gjorče Petrov Makedoniji v Karolina Putarek Pred leti stkane vezi med Občinami Ormož, Središče ob Dravi in Gjorče Petrov so obrodile sadove. Tako kulturniki kot politiki in gospodarstveniki iz vseh treh občin so obiske izmenjali že nekajkrat, na enem izmed obiskov v Ormožu pa so občine podpisale tudi listo ( z leve proti desni) Ivan Babič, predsednik OOZ Ormož, Alojz Sok, župan Občine Ormož in Dragica Florjanič, predsednica TD Središče ob Dravi pri polaganju venca o sodelovanju. Tako ni bilo nič nenavadnega, da se je na povabilo tamkajšnjega župana Sokola Mitrovskega na praznovanje 1. občinskega praznika Občine Gjorče Petrov v septembru odpravila tudi delegacija iz Ormoža in Središča ob Dravi. Razen župana Občine Ormož Alojza Soka s soprogo Branko so se na obisk odpravili tudi predsednik Območne obrtniško-pod-jetniške zbornice Ivan Babič, direktor Javne razvojne agencije Ormož Zlatko Za-dravec, predsednica TD Središče ob Dravi Dragica Florjanič in še trije člani središke-ga TD ter snemalec Vule Nikolič. Delegacija je bila po dobri stari makedonski navadi sprejeta, sploh pa so si gostitelji z županom Sokolom Mitrovskim na čelu vzeli zanje veliko časa, tudi za konkretne pogovore o nadaljnjem sodelovanju. Prvi občinski praznik so v Občini Gjorče Petrov povezali z 80. obletnico tamkajšnjega Nogometnega kluba Gjorče Petrov. Klub je ponosen na kar nekaj svojih starejših članov, ki so postali legende nogometa v Makedoniji in tudi bivši Jugoslaviji. Trenirajo na igrišču, katerega stadion sprejeme čez 3000 gledalcev. Ob 80. obletnici delovanja je občina počastila klub z izdajo KRONOLOGIJE KLUBA vse od ustanovitve leta 1932. Svečana akademija in sprejem za nogometaše sta potekala v dvorani Centra za kulturo. Svečanosti so se kot častni gostje udeležili tudi člani naše delegacije. Del sprejema pa je bil tudi ogled prijateljske nogometne tekme med veterani Vardarja in slavljenci. Drugi dan je bil čas za obisk pri županu Občine Gjorče Petrov Sokolu Udeleženci srečanja Mitrovskem. Beseda je tekla o sodelovanju med občinami, o gospodarskem razvoju, o vstopu Makedonije v EU ter o tem, kako ji Slovenija lahko pomaga, predvsem v smeri partnerstva za črpanje evropskih sredstev. Makedonce je zelo zanimal projekt Podjetniškega inkubatorja ter drugi projekti, ki so pri nas že sklenjeni. Vzpostavljeni so bili stiki med našo razvojno agencijo in obrtno zbornico z makedonskimi podobnimi institucijami, kar bo omogočilo lažje sodelovanje. Sledilo je polaganje venca pred spomenik Gjorče Petrova, ki slovi v Makedoniji kot velik domoljub, vodja uporniškega gibanja, politik, učitelj, pisatelj in narodni heroj. Rojen je bil leta 1884 v Prilepu in je za domovino padel leta 1924, star šele 40 let. Razen predstavnikov Občine Gjorče Petrov so venec k spomeniku položili tudi predstavniki Občin Ormož in Središče Alojz Sok, Ivan Babič in Dragica Florjanič ter predstavniki Občine Osečina iz Srbije, ki so bili tudi prisotni na praznovanju. Obisk v Občini Gjorče Petrov, ki je ena izmed desetih občin v Skopju, pa je bil tudi priložnost za ogled mesta in njegovih številnih znamenistosti. Čas pa je bil tudi za ogled nekaterih znamenitost v okolici mesta. Tako si je naša delegacija ogledala kanjon Matka in hidrocentralo na Treski. Občina Gjorče Petrov leži na SZ Skopja. Razteza se ob reki Vardar in sega od centra Skopja pa vse do meje s Kosovom. V Skopju je najbolj industrijsko razvita občina in ima 41.600 prebivalcev. Večina prebivalcev je Makedoncev, ostalo prebivalstvo pa so Albanci. Delegacija iz Občine Gjorče Petrov bo Ormožanom in Središčanom obisk vrnila v času martinovanja. a Ormoške novice, Leto V, številka 19, december 2012 IZ OBČINSKE UPRAVE Ormoške novice 1 Na podlagi 16. člena Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 4/12 -uradno prečiščeno besedilo) Občinski svet Ormož na svoji 18. redni seji, dne 12.11.2012 sprejel naslednji S K L E P 1. Občinski svet Ormož se zahvaljuje vsem predstavnikom civilne zaščite, policije, vsem članom gasilskih društev z območja občine Ormož, Radiu Prlek in vsem prostovoljcem, ki so pomagali pri pomoči in odpravi posledic poplav v torek, dne 6.11.2012. 2. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož in Ormoških novicah. Številka: 35410-1/2012 07/9 Ormož, dne 12.11.2012 ŽUPAN OBČINE ORMOŽ Alojz SOK, dr.vet.med. Dostaviti: 1. Naslovu 2. Občinska uprava 3. Arhiv, tu ZPSPS v pričakovanju ponovne pridelave pese Uvodnik Dragi bralci in bralke Poplave, ki so nas prizadele v mesecu novembru, so pustile grozljive posledice. Še dobro, da imamo ljudi, ki še delajo in se trudijo povsem prostovoljno, in še sreča, da imamo v Sloveniji lepo število prostovoljnih dejavnosti. Saj sta ob tem na preizkušnji tudi humanost in solidarnost. Pa vendar je tu mesec december, čas miru in praznovanja, in novo leto, za katero vsi upamo, da bo srečno in zdravo. Pa poglejmo, kaj se je dogajalo v naši občini. Kot običajno so se v naši občini odvijale različne prireditve. Končalo se je martinovanje, s pestrim glasbenim in kulturnim programom. Krajani so se razveselili nekaterih novih cest, Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma marca 2013. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: petra.magdic@ormoz.si lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 00. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 22. 2. 2013. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Petra Magdič Uredniški odbor: Petra Magdič, Majda Vogrinec, Tina Kelc, Mirko Novak, dr. Simon Kol-manič, Željka Nardin Milovanovic Lektoriranje: Nadica Granduč Naklada: 4250 izvodov Tisk: Grafis, d.o.o., Puhova 18, Maribor, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož. Karolina Putarek Člani Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije so med svojimi številnimi aktivnostmi naročili pripravo študije o izvedljivosti projekta ponovne pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v Sloveniji. Med štirimi ponudbami za izdelavo študije so v začetku oktobra izbrali Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Študija bo Združenje stala 32 tisoč evrov brez ddv-ja, po pogodbi pa mora biti dokončana 18. januarja 2013; tako je bilo dogovorjeno na tiskovni konferenci, ki je v Ormožu potekala v drugi polovici novembra. „Študija bo dokument tudi za ministra in vlado, da do sredine prihodnjega leta v Bruslju zagovarjata odpravo pridelovalnih kvot za sladkor ali da vsaj za našo državo izpogajata izjemo. Če je Unija že sklenila, da morajo države povečati samopreskrbo, potem tudi mi s sladkorjem nimamo kaj čakati,« pravi predsednik ZPSPS Mirko Kosi in dodaja, da bo študija zajemala področje vpliva pridelave in predelave sladkorne pese. Največji vpliv pričakujejo na področjih kmetijstva, živilske industrije in soci-alno-ekonomskem področju. Zeleno luč bo dala Evropska unija Slovenija je med državami članicami, ki si prizadevajo za ukinitev kvot za sladkor in sladkorno peso leta 2015, saj je bila pridelava pese do uveljavitve sladkorne reforme leta 2005 eden od glavnih virov prihodka številnih kmetov. Slovenija bo lahko sladkor proizvajala le, če bo Bruselj ukinil proizvodne kvote za sladkor. Po sedanjih informacijah (predlog skupne kmetijske politike) je rok za ukinitev kvot za sladkor konec septembra 2015, na ZPSPS pa ob tem poudarjajo, da pogajanja še potekajo. Točen datum ukinitve kvote bo znan v sredini naslednjega leta. Smeli načrti ZPSPS „Ob danih pogojih bi se izgradnja tovarne sladkorja lahko začela že čez tri leta, trajala pa bi dve leti", so optimistični v ZPSPS, ki verjamejo, da bi s pridobitvijo stare lokacije v Ormožu investicijo pocenili, po prvih ocenah pa bi kljub temu morali vložiti 120 milijonov evrov. Ni pa izključena niti nova lokacija, za katero bi bil vložek od 20 do 30 odstotkov višji. Za gradnjo tovarne bodo potrebni krediti in investicije, domače in tuje, vendar v Združenju pridelovalcev (z leve) Slavko Trstenjak, član NO ZPSPS, Mirko Kosi, predsednik ZPSPS, Vladimir Hunjadi, tajnik ZPSPS in Marko Prelog, regijsko ZPSP Ptuj sladkorne pese poudarjajo svoj cilj, da bi bila tovarna v večinskem deležu slovenska. Kmetje pa naj bi bili v njej vsaj 25-odsto-tni lastniki. Navsezadnje je v združenje povezanih več kot 500 kmetov, ki obdelujejo cca 4000 hektarjev njiv. Kot pravijo, jim sladkorna pesa v njivskem kolobarju zelo manjka, saj so žita na njive priklicala mnoge plevele, ki jih v prejšnjem kolobarju niso imeli. Zato so kmetje pripravljeni pri ponovni gradnji pomagati z vsaj dobro četrtino investicije in lastništva. Izračunali so, da bi zlahka vračali petnajstletno posojilo za takšno naložbo. Slovenija porabi okoli 100.000 ton sladkorja na leto ( in zanj plača približno 70 milijonov evrov). Če bi proizvodnjo sladkorja oživili, pa v ZPSPS načrtujejo, da bi slovenski kmetje surovino zanjo pridelovali na 8000 hektarjih površin. Iz zgodovine nekdanje Tovarne sladkorja Ormož Rojstvo ormoške tovarne sladkorja sega v leto 1977, ko se je v okviru takratnega združenja Slovin začela gradnja tovarne. Financiranje so zagotovili iz sredstev domačih in tujih kreditov ter prispevkov, ki jih je združilo 129 domačih podjetij. Tovarna je bila zgrajena dve leti kasneje, leto kasneje (1979 ) pa se je začela prva predelava sladkorne pese. Do velikih lastniških sprememb je prišlo leta 1997, ko je lastnica večinskega deleža Tovarne sladkorja Ormož postala nizozemska korporacija Cosun, ki pa se je deset let kasneje odločila, da v tržnem letu 2007/2008 preneha s proizvodnjo sladkorja v Sloveniji, odda celotno kvoto in se vključi v uporabljanje pomoči za prestrukturiranje, skladno z uredbami Evropske unije. a Tiskarski škrat V 18. številki glasila Ormoških novic je prišlo do napake. Dijaki, ki so bili odlični vsa štiri leta v Gimnaziji Ormož, so Tomi Jevšovar, Jasna Orešnik in Polona Filipič. odprtja pastoralnega doma, skate parka, novega igrišča v Ivanjkovcih. Srečale so se tudi gasilke GZ Ormož in upokojenci. Potekal je tudi občinski praznik v Občini Gjorče Petrov v Makedoniji, ki ga je obiskal župan Alojz Sok, predstavljamo vam tudi dejavnosti CSO Ormož in JSKD ter drugih društev. Leto se končuje, sreča srečo kuje,prejmi jo tudi ti, naj te spremlja Četo dni. Za sekundo naj ustavi se življenja tok, naj takrat bo polno toplih stiskov rok! Petra Magdič, odgovorna urednica Za neljubo napako se opravičujemo in prosimo za razumevanje. a Odgovorna urednica in uredniški odbor Podelitev občinskih plaket za leto 2012 Občinska uprava 1. Naziv častni občan se podeli župniku Jožefu Šipošu, Podgorci 86, 2273 Podgorci. 2. Zlata plaketa Občine Ormož za leto 2012 se podeli Tonetu Košarju, patru kri-žniškega reda(posthumno). 3. Srebrna plaketa Občine Ormož za leto 2012 se podeli Kulturno-turističnemu društvu Miklavž pri Ormožu 35, 2275 Miklavž pri Ormožu. 4. Bronasta plaketa Občine Ormož za leto 2012 se podeli Francu Krnjaku, Ivanjkovci 49, 2259 Ivanjkovci. Dobitnikom čestitamo. a Ormoške novice, Leto V, številka 19, december 2012 4 pvmwüv IZ OBČINSKE UPRAVE _ _ _ iv Odprtje ceste od Vuzmetincev do Hermancev Karolina Putarek VHermancih (KS Miklavž pri Ormožu) je potekalo v oktobru odprtje 1600 metrov dolge povezovalne ceste med vasmi Vuzmetinci in Hermanci. Asfaltiranje ceste je Občino Ormož stalo 100.000,00 evrov. Emil Tr-stenjak, predsednik Krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu pravi, da tako ostaja v krajevni skupnosti le še približno 9 kilometrov cest, ki pa jih bodo asfaltirali v naslednjih dveh letih, najprej pride na vrsto odsek Stara Gora v dolžini 810 metrov, potem pa odsek v Vuzmetincih do domačije Kutnjak in nazadnje še odsek do Rajhovih in cesta do Jeruzalema. Na odprtju ceste se je, tako kot je to v Wty4^ V v i-* i.f '- . J ÊÊ7> i ml JTntn- i P 5 i Tribarvnico so prerezali (z leve:) Emil Trstenjak, predsednik KS Miklavž pri Ormožu, Boštjan Sovič, domačin, domačinki Štefka Pučko in Anica Kocjan ter podžupan občine Ormož Branko Šumenjak Miklavžu v navadi zbralo veliko domačinov, tistih, ki ob cesti živijo, in tudi tistih, ki se veselijo z njimi. Tribarvnico so simbolično prerezali Emil Trstenjak, predsednik KS Miklavž pri Ormožu, Boštjan Sovič, domačin in svetnik v svetu KS, ter domačinki Štefka Pučko in Anica Kocjan ter podžupan Občine Ormož Branko Šumenjak. Ob tej priložnosti je domači župnik Jože Mihorič blagoslovil tudi obnovljeni Sovi-čev križ, ki stoji tik ob cesti. Križ, ki je del zgodovine družine Sovič, so Sovičevi prvič s pomočjo sokrajanov in krajevne skupnosti obnovili pred štirimi leti. Ker pa je vmes vanj udarila strela, so tokrat strošek obnove prevzeli sami. a Obnovljen Sovičev križ ob novi cesti Na Humu se veselijo 440 metrov asfalta Karolina Putarek Sredi oktobra je potekalo na Humu odprtje 440 metrov dolge in ( z mu-ldo) 3,2 metra široke modernizirane ceste. Sprva je bila načrtovana krajša trasa, a so potem s prispevkom krajanov cesto asfaltirali po vsej dolžini. Ker je cesta v hribovitem delu, je bilo treba poskrbeti tudi za odvodnjavanja. Tako je investicija končno znašala 28.000, 00 evrov. Potek gradnje je spremljal predsednik gradbenega odbora, domačin Ivan Damiš, ki povedal, da je na tej cesti ob dežju kar naprej odnašalo gramoz, zato je bil skrajni čas, da so jo uredili, kar bo številnim prebivalcem ob njej, predvsem pozimi, v veliko olajšanje. a Se 1500 metrov novega asfalta v KS Miklavž pri Ormožu Karolina Putarek Na Krčevinah v KS Miklavž pri Ormožu so konec oktobra odprli 1500 metrov dolgo novo asfaltno cesto, ki poteka od gostilne LIPA oziroma od državne ceste od Ormoža proti Miklavžu čez Krčevine do domačije Janka Trstenjaka. Predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak je povedal, da je to ena izmed cest med polji, ki je bila ob nalivih navadno popopljavljena. Tako so dela rekonstrukcije obsegala tudi dvig ceste, ki je sedaj približno pol metra višja od njiv naokrog. Modernizacija je stala 100.000,00 evrov, strošek je iz proračuna pokrila Občina Ormož; cesta pa je ena izmed skupnih devet kilometrov cest, kar so jih v Občini Ormož modernizirali letos. Na svečanosti se je zbralo veliko domačinov, zbranim je zapel Miklavški oktet, cesto je blagoslovil domači župnik Jože Mihorič. Cesto pa so simbolično odprli predsednik KS Miklavž pri Ormožu Emil Trstenjak, župan Občine Ormož Alojz Sok, predsednik vaške skupnosti Janko Trstenjak in domačinka Mimika Janežič. a Tribarvnico na odprtju sta v prisotnosti domačinov in podžupana Občine Ormož Branka Šumenjaka prerezala še župan Alojz Sok in najstarejša kra-janka Milika Horvat. Odprtje ceste v Zerovincih Tanja Vaupotič V soboto, 17. novembra, so v Žero-vincih slovesno odprli dva novozgrajena odseka cest. Gre za 900 metrov povezovalne ceste čez novi železniški prehod proti Hujbarju in Mekotnja-ku ter dobrih 350 metrov dovozne ceste do kmetije Kaučič. Izgradnjo slednjega odseka so uporabniki tudi sofinancirali. Modernizacija obeh odsekov je pomembna pridobitev tako za občino kot za krajevno skupnost. Povezovalna cesta je po zaprtju železniškega prehoda na ljutomerski strani še dodatno obremenjena, saj se v tej smeri sedaj odvija promet iz Lahoncev, Hujbarja in Mekotnjaka. Svečanemu odprtju so se pridružili tudi krajani Hujbarja, kjer je bila lani opravljena preplastitev ceste. Glede na to, da gre za mejno cesto, se je slovesnosti udeležila tudi ljutomerska županja, saj je Občina Ljutomer na mej -nem področju že pred časom modernizirala odsek na svojem področju. Zbrane so ob tej priložnosti nagovorili predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh, župan Občine Ormož Alojz Sok in županja občine Ljutomer Olga Karba. Izrazili so zadovoljstvo ob omenjenih pridobitvah in zahvalo krajanom za vso pomoč ob sami izvedbi investicije. Odprtje, ki ga je skupaj s krajani organiziral Miran Karba, sta se udeležila tudi podžupan Občine Ormož Branko Šumenjak in direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen. Zbrani krajani in gostje so težko pričakovano pridobitev in prijetno dogajanje ob odprtju sklenili z družabnim srečanjem na domačiji Habja-nič-Karba. a Alojz Sok, župan Občine Ormož, Slavica Rajh, predsednica KS Ivanjkovci, Miran Karba, domačin, Pavla Majcen, direktorica Komunalnega podjetja Ormož in Olga Karba, županja Občine Ljutomer Poročilo vaje članic GZ Ormož Marta Žnidarič, tajnica GZ Ormož V oktobru, mesecu požarne varnosti, so gasilke GZ Ormož pripravile že tretjo leto zapored vajo članic celotne gasilske zveze. Letošnjo vajo članic so pripravile članice Prostovoljnega gasilskega društva Ivanjkovci. Potekala je v nedeljo, 21.10.2012, od 13.00 ure dalje. Ob prihodu na zborno mesto nas je za uvod čakalo okrepčilo. Nato smo se članice odpravile v dvorano, kjer nam je predsednik domačega društva Jože Plavec predstavil koncept vaje - požar gospodarskega poslopja Ivana Rajha, Mihalovci 12. Po končani predstavitvi lokacije smo se lotili v izvedbe vaje. Aktiviranje društev je potekalo pred gasilskim domom v Ivanjkovcih. Poveljnik domačega društva je prevzel vlogo regijskega centra tako je vse dogajanje potekalo na 37. kanalu. Ko so tako domači opazili, da je požar zajel njihovo gospodarsko poslopje, so poklicali na številko 112 in povedali, da je požar zajel njihovo objekt in da sta v objektu dve osebi, ki se nista uspeli rešiti na prosto. Regijski center je takoj aktiviral domače društvo. Društvo je izvozilo z vsemi svojimi vozili. Ko so prišli na požarno mesto, je vodja intervencije Marjeta Veber, takoj pregledala objekte. Glede na razširjenost požara, je zahtevala aktiviranje dodatnih društev, in sicer PGD Vitan- Kog in Žero-vinci. Članice PGD Ivanjkovci so že začele aktivno obrambo objekta, prav tako pa sta dve gasilki z dihalnimi aparati izvedli notranji napad z reševanjem ponesrečencev. Ker pa je obstajala nevarnost razširitve požara na celoten gospodarski del, FOTO: Aleš Caf Srečanje gasilk GZ Ormož je vodja intervencije aktivirala še PGD Loperšice in PGD Ključarovci za izvedbo verige iz potoka, in s tem so zagotovile pasivno obrambo. Ko sta prispeli Društvi Ormoške novice, Leto V, številka 19, september 2012 ZGODILO SE JE 5 Gasilke na ogledu Policijske postaje Ormož Vitan-Kog in Žerovinci, so se članice PGD Žerovinci priključile pripravi za izvedbo verige iz potoka, članice PGD Vitan Kog pa so prevzele nalogo hlajenja objekta. Po prispetju še zadnjih dveh aktiviranih društev, se je hitro vzpostavila veriga in s tem pasivna zaščita s tremi napadi. Napadalki sta iz objekta rešili dve poškodovani osebi, ki so ju z nosili prenesli na varno mesto in počakali na NMP. Ker so članice izvedle aktivno in pasivno zaščito požara zelo hitro in strokovno, so tako požar dokaj hitro lokalizirale, omejile in pogasile. V vaji je sodelovalo okrog 40 gasilk. Z majhno pomočjo gasilcev, ki so prevzeli vlogo strojnikov, so vajo po analizi, podal jo je predsednik GZ Ormož, izvedle članice na strokovno zelo visoki ravni. Kot je poudaril, so si zadale izredno težko vajo. Prav tako jih je povabil, naj glede na pokazano znanje aktivneje sodelujejo pri društvenih aktivnosti. S povedanim se je strinjal tudi podpoveljnik GZ Ormož Željko Ku-kovec, ki je prav tako izrazil vso pohvalo članicam za izvedbo vaje. Po končani vaji nas je predsednik domačega društva Jože Plavec povabil h gasilskemu domu, kjer smo nadaljevale srečanje ob dobrotah, ki so nam jih pripravili v društvu. Vsem članicam in članom PGD Ivanjkovci se zahvaljujemo za pripravljeno vajo. Prav tako upamo, da bodo članice tudi v prihodnje aktivno sodelovale na operativnem področju društvenega dela. < Člani Kluba ormoških študentov so izvolili novo vodstvo Tamara Meško V petek, 26. 10. 2012, je v prostorih Kluba ormoških študentov na Kerenčičevem trgu 11 v Ormožu potekal redni letni zbor članov Kluba ormoških študentov. Na zboru članov, ki se ga je udeležilo okrog 15 ljudi, je do- Predsednik Matej sedanje vodstvo predstavilo programsko in finančno poročilo za preteklo leto ter izvedlo volitve novega vodstva kluba za študijsko leto 2012/13. Dosedanja predsednica kluba Tamara Meško je predstavila Ofak connect projekte, ki jih je KOŠ izvedel v preteklem letu. Najodmevnejši so bili vsekakor KOŠ božični sejem, ki se ga vsako leto udeleži veliko število ljudi, predbožični izlet v Gradec, kamor so se člani KOŠ odpravili s kolegi s Ptuja, pomladni koncert skupine TheToasters, ki se je odvil v Unterhun-du, ter seveda O.F.A.K., ki je potekal od 3. do 11. avgusta 2012 in ga je ponovno obiskalo veliko število ljudi. Med letom pa je klub izvedel še druge, manjše projekte. Po predstavitvi poročila so sledili predstavitev kandidatov za novo vodstvo v naslednjem letu in volitve. Za predsednika kluba je bil izvoljen Matej Hebar, absolvent pravne fakultete v Mariboru, ki v klubu aktivno deluje že peto leto, najprej kot član izvršnega odbora in nazadnje kot podpredsednik in blagajnik kluba. Podpredsednik kluba bo v prihodnjem letu Aljaž Kovačič, ki je v klubu aktiven drugo leto. V izvršnem odboru pa bodo delovali štirje člani, in sicer Tamara Meško, Lea Lah, Aleš Žganjar in Nina Blagovič. Zaradi pomanjkanja kandidatov za nadzorni svet bo moralo novo vodstvo KOŠ sklicati izredni občni zbor, kjer se bodo volili člani še v nadzorni svet kluba. Staro vodstvo kluba se je poslovilo s tradicionalnim Hal-loweenžurom, ki se je odvil 31. 10. 2012 v klubu Unterhund v Ormožu. Prvi projekt novega vodstva pa je bilo tradicionalno martinovanje s KOŠ-em, ki je potekalo 9. 11. 2012 z degustacijo, organizirano samo za člane kluba. V tednu med 5. in 12. 11. 2012 pa bo Klub ormoških študentov aktivno sodeloval tudi pri zbiranju podpisov v podporo novemu Zakonu o štipendiranju, ki ga je pripravila Študentska organizacija Slovenije. Cilji novega vodstva za naslednje leto so predvsem obdržati in nadgraditi tradicionalne projekte kluba ter vpeljati nekaj novih. Velika želja vodstva pa je ponovno oživiti klubske prostore in vanje privabiti čim več članov kluba, ki se običajno ne zadržujejo v prostorih na Kerenčičevem trgu. Včlanitev v Klub ormoških študentov tudi letos prinaša veliko ugodnosti, kot je cenejša mesečna vstopnica za F-FITNES, cenejše plačilo obiska ure zumbe ter razne ugodnosti na dogodkih kluba. Vse člane pa želijo povabiti tudi na uradne ure kluba, ki potekajo ob sobotah med 14.00 in 15.00 ter nedeljah med 15.00 in 16.00, uro kjer si lahko brezplačno natisnejo ali fotokopirajo študijsko gradivo. < Halloween Zbiratelj starin Karolina Putarek Marjan Horvat je svojo zbira-teljsko pot začel kot dijak. Takrat je bilo „moderno" zbirati znamke. Ta dijaška ljubezen pa je kmalu prerasla v strast, ki je zaznamovala Marjanovo življenje. Danes gradi ob stanovanjski hiši novo zgradbo, kjer bo kmalu nastal domači muzej, v katerem bo na več kot 300 m2 lahko razstavil več tisoč različnih predmetov iz časa Avstro--Ogrske, Kraljevine Jugoslavije, prve in druge svetovne vojne in vse do danes. Ob neštetih fotografijah častitljive starosti, ob več kot sto razglednicah se v zbirki najdejo tudi različni dokumenti iz omenjenih časov: značke, odlikovanja, oznake, tudi krajevne table, knjige, posoda, celo gumbi in orodja, pohištvo ( tudi zibelka iz začetka 19. stoletja....) in seveda vojaška oprema - od uniform, vojaških lesenih zabojev, kap, čelad, šapk do različnega orožja, med katerim so puške in pištole. V zbirki navdušuje tudi revolver znamke Gasser, izdelan leta 1870. Tukaj se Maijanova zbirka še ne konča. Za dopolnitev svoje MUZEJSKE ZBIRKE „BRJAGA" namreč odkupuje vojaške, gasilske, lovske, kmečke ter ostale stare predmete iz obdobja Avstro-Ogrske, Kraljevine Jugoslavije in časa med 2. svetovno vojno. Različne predmete pa z veseljem sprejema tudi na restavriranje, hrambo, varovanje ali enostavno za razstavo. (GSM 040 745 596, brjaga14@gmail.com) < Marjan Horvat Izpolnila so se plodna delovna leta Zorice Šimunič Območni odbor SVIZ Ormož Z začetkom novega šolskega leta 2012/13 se je upokojila dolgoletna predsednica območnega odbora SVIZ Ormož gospa ZORICA ŠIMUNIČ. Kot specialna pedagoginja je bila vrsto let zaposlena na Osnovni šoli Stanka Vraza v Ormožu. Zraven poučevanja je opravljala tudi delo sindikalne zaupnice in uspešno vodila Območni odbor SVIZ Ormož. Leta 1991 je zbrala veliko poguma in energije ter skupaj z ostalimi sindikalnimi _ zaupniki iz vzgoje, izobraževanja in kulture ustanovila Območni odbor SVIZ Ormož. Gospa ZORICA ŠIMUNIČ je vodila sindikat 21 let, uspešno izpeljala veliko projektov na našem območju in v Sloveniji, bila je članica Glavnega Zorica Šimunič odbora SVIZ Slovenije in predsednica Konference osnovnih šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, kot najvišjega strokovnega organa v SVIZ-u. Z vso zavzetostjo in z veliko socialnega čuta se je pri svojem delu v največji meri zavzemala za pravice delavcev v vzgoji, izobraževanju in kulturi. Člani OO SVIZ Ormož ji želimo, da ostane še naprej zdrava in polna optimizma. < Foto: Arhiv sindikata SVIZ Ormoške novice, Leto V, številka 5, september 2012 ï_Ormoške novice ZGODILO SE JE Martinovanje v Ormožu Organizacijski odbor Martinovanja 2012, Foto: Host, JSKD, P&F Jeruzalem - Ormož Ste zamudili letošnje martinovanje? Lahko vam je žal, zamudili ste veliko. Letos je martinovanje postreglo z veliko novostmi. Najprej se je prizorišče dogajanja preselilo na Avtocener na Hardeku, pripravili smo povorko vinskih doživetij in veliko izobraževalnih dogod- Folklorna skupina KUD Posavina Budaševo Sisak kov in ogledov. V nekaj kratkih stavkih in nekaj fotografijah smo povzeli letošnje dogajanje ob martinovem,ki se je letos odvijalo od petka, 9.11.2012, do nedelje, 11.11.2012. Če ste zamudili in vam je žal, se potrudite, da dogajanja naslednje leto obiščete, saj se organizatorji vsako leto agencija Občine Ormož.Povabilo k oce-njevanjuso se odzvale vse večje kleti iz severovzhodne Slovenije,zraven tehje sodelovalo še lepo število zasebnih vinogradnikov. Na ocenjevanju vin za Naj špricar je bilo ocenjenih 26 vzorcev vina. Ocenjevanje vzorcev je opravila 12-članska komisija priznanih strokovnjakov in hkrati pivcev špricarjev. Cilj ocenjevanja je bilo strokovno ter neodvisno oblikovati vinsko kartov prireditvenem šotoru. Na turnirju je presenetljivo zmagal ljutomerčan 2011 pridelovalca P&F Jeruzalem Ljutomer,d.o.o., pred haložanom 2012, pridelovalca Ptujska klet, d.o.o., in jeruza-lemčanom 2011, pridelovalca P&F Jeruzalem Ormož, d.o.o. V gostinsko ponudbo so se vključila naslednja vina: ljutomerčan, je-ruzalemčanin Lesko-varjevo je vino kot najbolje ocenjeno špri-car vino zasebnega pridelovalca. Sledil je Turnir mladih vin. Ocenjevanje mladih vin ima namen seznaniti proizvajalce s potencialom, ki ga lahko pričakujemo v prihodnjem vinu.Na turnirju je bilo udeleženih 28 vzorcev in ocene, ki so jih godba trudimo postreči s čim novim in še privlačnejšim za obiskovalce. Prvo dejanje martinovanja se je letos odvilo 26. oktobra na Dvorcu Jeruzalem, kjer je potekaloocenjevanje za Najšpricar in krst mošta izvajale v okviru zimskega izobraževanja. Tako so prikazale cekarje iz ličja,izdelke iz domače volne, filcanje. Pripravile so tudi zanimiv martinov pogrinjek.Posebno pozornost so letos namenile poticam, saj na nobenem večjem prazniku,ob trgatvah in martinovanju, ne smejo manjkati. Tako je v organizaciji Kmetijske zadruge Ormož in Kmetijske svetovalne službe Ormož potekalo ocenjevanje potic. Izbira potic je bila zelo pestra. Na ocenjevanju so bile poleg najbolj poznanih orehovih, makovih, lešniko-vih, rozinovih potic predstavljene tudi takšne, ki so malce drugačne in izvirne. Te so čokoladna, kostanjeva, kokosova, kakavova, koruzna potica s korenčkovim nadevom, orehova potica z biskvitnim nadevom in seveda slivova, ki se je v preteklosti največkrat pekla prav za trgatve. Članice društva so bile zelo zadovoljne, saj so prejele kar osem zlatih priznanj. Najboljše so bile predstavljene tudi na razstavi, katere odprtje je popestrila Etno skupina Gudalo iz OŠ Ormož pod vodstvom Metke Lešničar. Poleg potic so gospodinje pripravile zelo različna peciva, slanike, pogače, različne kruhe in druge dobrote. Odličen prostor je omogočal, da se je poroka kulinarike in vina dogajala na visoki ravni. Na doslej številčno največji tržnici domačih izdelkov in dobrot, ki se je odvijala v vzporednem šotoru, se je v predstavljalo 34 razstavljavcev iz našega okolja, kar je vzpodbuden podatek in dokaz, da se je dopolnilno delo na kmetiji razmahnilo. Poleg kmetij pa so se na tržnici predstavili ormoški rokodelci, ki jih je iz leta v leto več in vsako leto pokažejo nove ideje in izdelke. Taka prireditev je ena redkih priložnosti v domači občini, kjer si lahko kupimo res domače izdelke in kjer lahko dobimo informacije o neposredni prodaji na posameznih kmetijah in pri rokodelcih.To je tudi odlično izhodišče za krepitev turističnega potenciala ormoške občine.V Martinovem zabavnem šotoru pa je območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ormož v sklopu martinovanja poskrbela za kulturni program,na katerem so nastopila domača povorka doživetij kopanje ocenjevanje spricarjev in maldih vin Turnir mladega vina, ki sta ga organiziralo Društvo vinogradnikov Ljutomersko-Or-moških goric Jeruzalem in Javna razvojna prejeli,so bile zelo spodbudne. Zmagal je P&F z vinoma traminec in rumeni muškat. Tretje mesto je osvojil vinogradnik Blaž Puklavec z vinom rumeni muškat. Večino ocenjenih mladih vin je bilo možno poskusiti tudi na Festivalu vin in kulinarike v salonu Avto-centra Ormož, na katerem je sodelovalo še 7 vinarjev. Skupaj je bilo možno poskusiti47 vzorcev vin in eno penino. Ocenjujemo, da je to lepo število vzorcev za naš kraj, kar ne pomeni, da se prihodnje leto ne bi vključilo še več vinarjev. Razveseljiva je tudi večja udeležba vinarjev kot v preteklih letih. V istem salonu je poleg festivala vinpotekala bogatarazstavaiz-delkov pridnih rok, ki so jopri-pravile članice Društva kmečkih ženaOrmož v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ormož. Prikazane so razne izdelke posameznih tečajev, ki so jih Delegacija iz Makedonije na sprejemu pri županu Alojzu Soku in gostujoča kulturna društva. Ker smo želeli obiskovalcem martinovanja med drugim tudi letos ponuditi širok in pester kulturni program, smo se obrnili predvsem na šole in kulturna društva ter skupine, ki delujejo na območju Občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi, s prošnjo, da nam pomagajo pri izvedbi martinovanja. V treh dneh je tako nastopilo 38 skupin in posameznikov, od tega 27 nastopajočih skupin in posameznikov iz naše območne izpostave in 11 iz drugih izpostav. Večerni koncerti so bili dobro obiskani. Še zlasti smo lahko zadovoljni s petkovim koncertom zabava za mlade in mlade po srcu, ko je nastopila skupina D' Kwasche-nRetashy s predskupino FatallPasion, ki Ormoške novice, Leto V, številka 278, september 2012 ZGODILO SE JE 279 Ormoške novice_7 pa so bili pripravljeni brezplačni vodeni ogledi gradu in grajske pristave. Tisti, ki jih bolj zanima tehnologija pridelovanja vin in kletar-jenje, pa so lahko obiskali ormoško vinsko klet in tudi kakšnega domačina, ki je imel v času martino-vanja odprta vrata svoje kleti.Poleg mesta Ormož je zaživela tudi okolica, predvsem vinska cesta, na katero so se že zjutraj podali pohodniki, ki so se udeležili devetega martinovega pohoda in malo kasneje se je po vinski cesti na krožno pot podalo še nekaj čez petdeset motoristov iz motokluba Cest bon. Na povabilo županov Občine Ormož gospoda Alojza Soka in župana Občine Središče ob Dravi gospoda Jurija Borka, so se mar- razstava iz pridnih rok podelitev priznanj za naj špricar in mladih vin je presegel število obiskovalcev lanskega koncerta. Tudi sobotni koncert, ko nas je zabavala Tanja Žagar,je uresničil pričakovanja organizatorjev. Letošnja zabava v šotoru se je sklenila šele v nedeljo dopoldne z brezplačnim zajtrkom in zabavnim programom.Leto-šnja novost in hkrati vrhunec martinova-nja pa je bila povorka vinskih doživetij, ki se je odvijala na hribčku pred grajsko pristavo in je bila imenitna kulisa za dogajanje. Na začetku povorke stažupan Alojz Sok indirektor za finance iz kleti P&F Jeruzalem Ormož Marko Antolič povorka doživetij- prešanje odprla sodček z 227litri mladega vina iz Ormoške kleti. Nato pa so turistična društva Podgorci, Ivanjkovci,Pavlovski Vrh in Libanja, Miklavž, Sodinci in Kogprika-zala vinogradniška opravila skozi celoletni ciklus. Nastopajoči so prikazali veliko izvirnosti in avtohtonosti pri delu v goricah skozi vse leto. Prireditev je pokazala izredno bogastvo etnološkega izročila, ki je vezano na obdelavo vinske trte in običajev, povezanih z vinom. Ta prireditev je obogatila kulturno identiteto naših krajev. vinska povorka doživetij Likof Gledalci so bili zelo navdušeni, slišatije bilo same pohvalne besede.Kot vsako leto tudi letos nismo pozabili na najmlajše, ki so lahko svojo ustvarjalnost pokazali na treh delavnicah za otroke. Pripravili so jih Knjižnica Franca Ksavra Meška, Mladinski center Ormož in Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Letošnji izobraževalni program je bil namenjen predvsem srednje-šolcem.Gimnazija Ormož je v tednu pred martinovanjem organizirala projekt Vino-nevarnost in priložnost. V petek pa je v sklopu tega projekta potekal ogled Vinske kleti P&F Jeruzalem Ormož, vodena degustacija vin in okrogla miza, na kateri so strokovnjaki razpravljali o priložnostih in nevarnostih vina. Za tisteobiskovalcein tudi domačine, ki jim je bližja zgodovina razstava društva kmekih žena tinovanja udeležili tudi gostje iz Občine Osečine (Srbija) in Občine Gjorče Petrov (Makedonija). Vabljeni so bili tudi gostje iz Občin Nedelišča in Cestice s sosednje Hrvaške, ki so se opravičili zaradi odpravljanja posledic nedavnih poplav.De-legaciji sta si ogledali celoten program martinovanja v Ormožu in v Središču ob Dravi. V dnevih, ki so jih preživeli tukaj, so obiskali osnovno šolo, gimnazijo, grad in grajsko pristavo, nekaj časa pa so namenili tudi naši vinski cesti. Zadovoljni s ponudbo, predvsem z odlično kulinariko in vini, so nas polni novih vtisov zapustili v nedeljo zjutraj. Delegacija pa je svoje nabijanje pipe na sod vtis dopolnila še z nedeljskim obiskom Maribora in Ljubljane.Vse to inše več se je letos dogajalo na martinovanju.Če ste zamudili in vam je žal, se potrudite, da dogajanja naslednje leto zagotovo obiščete. Organizatorji že pripravljamo program za martinovanje v letu 2013. Obljubljamo, da bo prihodnje leto še privlačnejši in še mikavnejši za obiskovalce in domačine. < Dobrodelni koncert v Ivanjkovcih Tanja Vaupotič V petek, 23. novembra, je v organizaciji Društva prijateljev mladine Ivanjkovci potekal že tradicionalni dobrodelni koncert. Letošnji je bil že 17. po vrsti, organizatorju pa so priskočili na pomoč pri izvedbi dobrodelne prireditve številni sponzorji in posamezniki. Vabilu DPM so se, kot vsako leto doslej odzvali ansambli, skupine in posamezniki iz našega kraja in tudi iz bližnje okolice. Kot gost je nastopil ansambel Ptujskih pet. Ta prireditev je za mlajše ansamble tudi lepa priložnost, da se predstavijo občinstvu. Nastopajoči so poskrbeli za bogat program, ki je trajal dobri dve uri. Na odru n g FOTO: Mihaela Vočanec Jeruzalem FOTO: Mihaela Vočanec m ) * m Prleški odmev so se tako zvrstili Monika Petek s harmoniko, skupina Zlata jesen, Ivan Švajgl in Mineja, trio Zlati dečki, ansambli Žargon, Panonski kvintet, Prleški odmev, Jeruzalem, Vitica s pevci in Ptujskih pet.Obisko-valci so dvorano Doma kulture napolnili do zadnjega kotička, kar je spobudno tako za organizatorje kot nastopajoče. Kljub težkim časom se je zopet pokazala solidarnost naših ljudi, saj se je z dobrodelno prireditvijo zbralo 1.050,00 evrov. Zbrana finančna sredstva bo Društvo prijateljev mladine namenilo za pomoč socialno šibkejšim družinam pri kritju stroškov za obšolske dejavnosti in za novoletno obdaritev otrok. < Ormoške novice, Leto V, številka 279, september 2012 Î_Ormoške novice ZGODILO SE JE Daljnovod Dušan Cvetko, svetnik OS Ormož S strateškim načrtom razvoja pretoka energije mednarodnega pomena je leta 2001 Republika Slovenija pristopila k postopkovnemu načinu sprejetja uredbe DLN umeščanja trase visokonapetostnega daljnovoda 2x400Kv Pince-Cir-kovce. Ker zainteresirani javnosti ni bilo vseeno, v kakšnem okolju bomo živeli, smo se začeli organizirati in si pridobivati informacije za lažje razumevanje in posredovanje. Skozi vsa ta leta je ozaveščanje posameznikov doseglo točko, da so se ustanovile civilne iniciative vzdolž trase predvidenega daljnovoda. Trud, ki ga vlagamo, je zelo pomemben saj s tem ščitimo interes ljudi, ki prebivajo v tem okolju. Želimo, da bi naši otroci živeli neobremenjeno v zdravem okolju in brez naših, pomislekov, da se počutimo kot drugorazredni državljani Republike Slovenije. Problematika na omenjeni trasi daljnovoda je različna glede na prizadeta območja občin. Ampak stališče civilnih iniciativ je složno: VSI SMO PROTI TRASI, KI JE BILA SPREJETA Z UREDBO DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA. Pred protestnim shodom v Občini Gorišnica je ideja o združevanju istomi-slečih CI dobila višje razsežnosti. Z dnem 16.10.2012 se je ustanovil konzorcij civilnih iniciativ Občin Videm, Markovci, Gorišni-ca, Ormož in Ljutomer. Na ustanovnem sestanku smo sprejeli sklepe, ki se nanašajo na nadaljnjo udejstvovanje. Pomembna je bila iztočnica CI Gorišnica, katera je s protestnim shodom apelirala na ministra za infrastrukturo in prostor g. Černača s poudarkom, da je sedaj zadnji čas, za začetek pogovorov s prizadeto javnostjo. Želimo in zahtevamo osebno srečanje z omenjenim ministrom. V primeru, da srečanja ne bo, bom pripravil protestni shod pred ministrstvom v Ljubljani. 20.11.2012 se je sestanek z ministrom Černačem, s predstavniki resornih ministrstev, z župani oziroma predstavniki občin ter s konzorcijem CI odvijal v sejni sobi Občine Gorišnica. Na sestanku smo poudarili problematiko in jasno povedali, da trase, kot je bila sprejeta, nočemo in smo odločno proti njej. Predstavili smo alternative, smotrne za posamezne CI, vendar smo dobili nedvoumen signal, da umaknitev sprejete uredbe ni možna in da minister ni pristojen za tovrstno dejanje, ampak ustavno sodišče. Obljubil je, da bo ustvaril delovno skupino, ki bo do sredine decembra preučila kritične točke umeščanja visokonapetostnega daljnovoda 2x 400Kv, vendar so možne samo korekcije obstoječe sprejete trase, ostalo pa ne. KONZORCIJ CIVILNIH INICIATIV SE NE STRINJA Z MINISTROM - TRASA JE NESPREJEMLJIVA. Ponovno smo poudarili, da se preučijo variante tras, ki smo jih predlagali, in če je treba, bomo vse postopkovne nepravilnosti dokazno posredovali g. Černaču. a Vesel Božič in srečno novo leto P&F wineries Vina največjega slovenskega vinogradnika izjeruzalemsko-ormoških vinogradov prejela naziv »Vina leta« (Ormož, 17. oktober 2012) Vina puklavec & friends sauvignon blanc in pinot grigio ter penina sec so na prestižnem mednarodnem nizozemskem tekmovanju vin Proefschrift Wijnconcours, vsako leto ga organizira priznana revija Dutch Wine Magazine, prejela priznanja, ki potrjujejo vrhunsko pridelavo vin največjega vinogradnika v Sloveniji. Štiriindvajseto tekmovanje Proefschrift Wijnconcours se je v Amsterdamu začelo v avgustu. Žirija je med več kot tisoč prijavljenimi vini, ki se na nizozemskem trgu prodajajo s ceno do 30 evrov, izbrala 200 finalistov, med katerimi so bila tudi vina puklavec & friends. V kategoriji penečih vin, dostopnih v trgovinah oziroma pri neodvisnih trgovcih po cenah do 30 evrov, si je puklavec & friends sec, penina iz char-donnaya in belega pinota, zaslužila naziv vina leta (Wine of the Year). S prav takšnim nazivom se ponaša tudi zvrst puklavec & friends sauvignon blanc in pinot grigio 2011, in sicer v kategoriji belih vin, dostopnih v trgovinah po cenah do 5 evrov. Puklavec & friends je med drugim prejel zvezdo v novi kategoriji Wijnalmanak 2013. To si zaslužijo sveža vina, pridelana z izjemno spretnostjo, so avtentična in nosijo svojo zgodbo. Pomembno je tudi pravo razmerje med ceno in kvaliteto. Med vina s tem priznanjem sta se uvrstili zvrsti sauvignon blanc & furmint, cabernet sauvignon & merlot iz blagovne znamke puklavec & friends in furmint iz blagovne znamke Ela hill. Potrditev za kakovost pa so v p&f wineries dobili tudi od uveljavljenega nizozemskega poznavalca in ocenjevalca vin Harolda Hamersmana. Na svojem spletnem portalu De Grote Hamersma je na podlagi barve, arome, okusa in pristnosti odlično ocenil vini sauvignon blanc & pinot grigio in gomila furmint. Vse od vstopa na nizozemski trg v letu 2010 so p&f wineries zelo uspešni. Tatjana Puklavec, izvršna direktorica p&f wineries, je ob tem povedala: »Zelo smo ponosni na naše dosežke. Slovenija počasi, a vztrajno pridobiva pozornost in spoštovanje, ki si ga zasluži. Veseli me, da smo pomemben del zgodbe, ki jo slovenska vina pišejo v tujini.« P&f wineries so se v tem letu predstavili na številnih domačih in mednarodnih ocenjevanjih vin, kjer so bili deležni številnih zlatih, srebrnih in bronastih medalj ter ostalih pomembnih odličij in uvrstitev. Doseženi uspehi pripomorejo k izpolnjevanju zadanih ciljev, saj v skladu z načrti vinar nenehno povečuje delež prodaje in se med drugim uspešno širi na tuje trge. a Dodatne informacije: P&F Jeruzalem Ormož, d.o.o. Kolodvorska cesta 11 2270 Ormož, Slovenija T: + 386 (0)2 74 15 705 F: + 386 (0)2 74 15 707 Maja Šogoric, marketing msogoric@pfwineries.com p&f wineries Pieter Vreedeplein 45 5038 BW Tilburg, The Netherlands T: +31 (0)13 820 02 68 F: +31 (0)13 820 02 69 Irma Geerlinks, odnosi z javnostmi igeerlinks@pfwineries.com povezave: www.puklavencandfriends.com www.gomilawines.com www.elahill.com V Ivanjkovcih odprli novo v _ ■ ■ v v športno igrišče Karolina Putarek Zadnjo soboto v septembru so v Ivanjkovcih odprli novo športno igrišče, z novo tekaško stezo, s terenom za skok v daljavo in metanje krogle, z igriščem za odbojko, tenis in z obnovljenim rokometnim igriščem. Program ob odprtju so pripravili učenci OŠ Ivanjkovci, trak pa sta prerezala predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh in podžupan občine Ormož Branko Šumenjak, potem, ko so predstavniki vseh razredov simbolično z baklo v roki pretekli prvi krog po 300 metrov dolgi tekaški stezi. Predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh je povedala, da je upravljalec igrišča krajevna skupnost. Igrišča ne bodo zaklepali, vstop bo prost, kar pa vsem uporabnikom tudi nalaga skupno skrb za urejenost igrišča. Podžupan Branko Šumenjak, pa je v svojem nagovoru zbranim zagotovil, da bo občina ( po njemu dostopnih informacijah ) tudi v prihodnje približno enako financirana in bo še napre možno financirati določene projekte krajevnih skupnosti. Ivanjkovčanom pa je zaželel, da bi igrišče uporabljali z veseljem, varno in, da bi pazili nanj, saj bo le tako lahko dolgo služilo svojemu namenu. Tudi ravnateljica Nada Pignar ni skrivala navdušenja, dejala je, da je z igriščem odpravljena zadnja vrzel pri zagotovitvi najboljših razmer za pouk. Povabila pa je vse krajane, da naj uporabljajo igrišče tudi ob popoldnevih, da ne bo samevalo. Gradnjo igrišča, ki je stala 170.000,00 evrov je v glavnem financirala občina Ormož, od tega je 30.000,00 prispevala Fundacija za šport Slovenije. Dela so potekala od junija letos, izvajalo jih je Komunalno podjetje Ormož. a s t... je« i-'i . * : - •it nfU " -- ■ . ■ ' n . • - Tribarvnico sta prerezala Slavica Rajh, predsednica KS Ivanjkovci in Branko Šumenjak, podžupan Občine Ormož Slovesnost ob odprtju ceste na Stanovnu Tanja V aupotič Ze nekaj časa so si vaščani Stanovna prizadevali za dokončanje modernizacije cest po dolini. Letos konec poletnih mesecev so bila njihova prizadevanja tudi realizirana. Tako je bilo na novo zgrajeno okrog 1500 metrov cest z asfaltno prevleko, k čemur so pripomogli tudi vaščani sami s sofinanciranjem.V ta namen so v soboto, 6. oktobra, ko je narava dolino bogato obsipala s sončnimi žarki, pripravili slovesno odprtje izvedenih del. Zbrane vaščane in goste sta ob tej priložnosti nagovorila predsednica KS Ivanjkovci Slavica Rajh in podžupan Občine Ormož Branko Šumenjak ter jim za-žela varno vožnjo in uporabo obnovljenih cest. Blagoslov moderniziranih odsekov je opravil svetinjski župnik Jožef Rajnar, ki se je pridružili že izrečenim čestitkam in dobrim željam. Slovesnost ob odprtju je skupaj z vaščani organiziral Miran Novak, član sveta KS Ivanjkovci na tem območju. Kljub lepemu vremenu in obilici dela, ki jih je čakalo na poljih in vinogradih so vaščani sončno oktobrsko soboto namenili praznovanju in veselju ob dolgo pričakovanih pridobitvah. Ker v tem času lahko vreme ponagaja, so postavili tudi manjši šotor, kjer so skupaj z gosti nadaljevali druženje. a Slavica Rajh, predsednica KS Ivanjkovci, Branko Šumenjak, podžupan in Miran Novak, član sveta KS iz Stanovna pri rezanju traku. Ormoške novice, Leto V, številka 280, september 2012 ZDRAVJE/OBVEŠČAMO •J JiiMHioliTA'JMt: 9 Psihiatrija včeraj, danes, jutri Karolina Putarek Konec septembra je v Grajski pristavi v Ormožu potekalo strokovno izobraževanje z naslovom Psihiatrija včeraj, danes, jutri. Izobraževanje je v sodelovanju s Psihiatrično bolnišnico Ormož organiziralo Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož. Na srečanju se je zbralo 67 udeleženk in udeležencev, ki so prisluhnili predavanjem na temo, kako bolnika vključiti v širše socialno okolje, ga pripraviti, da po zdravljenju zaživi normalno življenje tudi doma. Kar nekaj konkretnih vprašanj pa so obravnavale tudi na delavnicah, ki so bile organizirane po strokovnih predavanjih. Najprej je zbranim spregovorila direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož Majda Keček, ki je povedala, da je psihiatrija še vedno tista veja medicine, o kateri se v družbi malo govori. V družbi še vedno obstajata stigma in strah pred psihičnimi bolniki, zato je pomembno, da se o tem čim več govori. Poudarila je še, da je to tudi eden izmed namenov takšnih srečanj. Predstavila je metode dela in zgodovino psihiatrije ter odnos do duševnega bolnika. Strokovno izobraževanje medicinskih sester v Ormožu O sodobnih metodah zdravljenja, kot je „skupnostna terapija", je v nadaljevanju srečanja spregovorila doc.dr. Vesna Švab, ki je ena izmed vodilnih strokovnjakov na področju skupnostne terapije v Slovenije. Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož je regijsko strokovno združenje, ki trenutno šteje 589 članic in članov. Temeljno poslanstvo društva je strokovno združevanje, skrb za strokovni razvoj, s ciljem izboljšati kakovostno obravnavo pacientov in nepretrgani razvoj stroke zdravstvene in ba-biške nege. Na strokovnih izobraževanjih se srečujejo vsaj štirikrat letno. „ Področje delovanja medicinskih sester je zelo široko, saj delujejo tako v domačem okolju bolnikov kot v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, socialnih zavodih, zdraviliščih in podobno", je povedala podpredsednica društva Marija Kokol. Ker pa se pri svojem delu srečujejo tudi s psihiatričnimi bolniki, so se v društvu odločili pridobiti nekaj novega znanja tudi s tega področja. Specifika dela medicinske sestre v psihiatriji je predvsem ta, da zahteva drugačen pristop, kajti duševni bolnik ima drugačne simptome in potrebe. Obravnavati ga je treba celostno, tako na telesnem, duševnem kot socialnem področju. Direktorica Psihiatrične bolnišnice Ormož Majda Keček je ob tem še dodala: „ Če pride kdo na kirurgijo in ima zlomljeno roko, bo tam zanimiva samo zlomljena roka. V psihiatriji pa je to povsem drugače, tukaj je izjemno pomembna komunikacija. Sestra si mora pridobiti zaupanje pacienta, sicer ne bo mogla ugotoviti simptomov in delati s pacientom. Bolnik mora v procesu zdravljena aktivno sodelovati, sestra mu mora dati uvid v njegovo bolezen, kar je pogosto težava, in skupaj načrtujeta zdravljenje. Pomembno je tudi to, da se v zdravljenje vključujejo svojci, njegova ožja in širša okolica. Veliko je tudi zdravstveno-vzgojnega dela, ki ga mora sestra opraviti pri posameznem pacientu". Sicer pa je na strokovnem izobraževanju tekla beseda še o vlogi medicinske sestre v skupnostni obravnavi, predavala je Tatjana Skoliber, dipl. med. sestra, mag. zdrav. soc.managementa. Mateja Štuhec, mag. farmacije, je spregovorila na temo Medikamentozna terapija in psihiatrični pacient; o duševnih motnjah v starosti in zdravstveni negi starostnika je kolegice podučila Milena Novak, dipl. med. sestra, mag. zdravstvene nege. O boleznih odvisnosti, načinu zdravljenja, rehabilitaciji in vlogi medicinske sestre pri zdravljenju pa je na koncu spregovorila še Vesna Krof, dipl. med.sestra. < Ob svetovnem dnevu osteoporoze v Ormožu Boža Antolič Društvo za osteoporozo Ormož, ki ga vodi Marta Peršak, je v soboto, 20. oktobra, pripravilo srečanje Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije. Gostili smo okoli 900 članic in članov ter povabljenih gostov. Srečanje je bilo v športni dvorani na Hardeku. Gostje so prihajali v Ormož v dopoldanskem času. Najprej so bili postreženi s prleškim "gulažem" na petih lokacijah naših gostincev. Nato so se odpravili na različne oglede, nekateri so si ogledali muzeja v Ormožu in pri Veliki Nedelji, drugi so bili na degustaciji v Vinski kleti P&F, si ogledali Oljarno v Središču ob Dravi ter se zapeljali po vinski cesti. Pred svečanostjo, ki se je začela ob 13. uri, so si udeleženci lahko ogledali in kupili dobrote in domače izdelke iz naših krajev na stojnicah pred dvorano. V kulturnem programu, ki ga je povezoval Peter Kirič, so sodelovali: Pihalni orkester Glasbene šole Ormož, Miklavški oktet in tamburaši, ženska vokalna skupina Objem, etnoskupina Gudalo iz OŠ Ormož. Zbrane na slovesnosti so nagovorili: predsednica zveze Duša Hlade-Zore, Mojca Senčar, predsednica združenja Europa Donna, prof. dr. Radko Komadi-na, idejni vodja aktivnosti v povezavi z osteoporozo, ormoški župan Alojz Sok in posebna gostja Barbara Miklič-Turk. Ormoško društvo se je izkazalo kot izjemen organizator, za kar pa gre zahvala Občini Ormož, Osnovni šoli Ormož, številnim društvom, organizacijam in posameznikom, ki so s svojimi prispevki omogočili do sedaj najštevilčnejše srečanje bolnikov z osteoporozo, ki najbolj prizadene ženske po menopavzi. Predsednica društva Marta Peršak je na srečanju povedala: V letu 2002 smo bili sekcija društva Radenci, zaradi oddaljenosti in potrebe, da smo samostojni, smo v letu 2003 na ustanovni skupščini ustanovili in potrdili samostojno delovanje društva. Z ustanovitvijo društva, ki je vso pozornost namenila temi OSTEOPOROZA, - kaj moramo vedeti o njej, - kako živimo z njo, - kako ohraniti trdost kosti, - vnos kalcija in d vitamin, - prehrambene navade, - nasveti za telesno aktivnost, - za ohranjanje in krepitev kosti, se je članstvo takoj povzpelo na preko 100 zvestih članov. V naslednjih letih je društvo pridobivalo vedno nove člane, tako da nas je danes preko 200 in smo ena velika družina. Po dveh letih smo bili sprejeti v Zvezo društev Osteoporoza. Zelo pomembna so srečanja, druženja na izletih, bivanja in obiski zdravilišč ter druge oblike delovanja društva, saj smo v teh letih postali družina, med seboj se spoštujemo in smo postali pravi prijatelji. Skupaj nam je lepo in zavedamo se, da ima človek od življenja toliko, kolikor daje. Vsaka dobra stvar se vrača in obrestuje. V tem obdobju smo spoznali veliko krajev naše dežele pa tudi zunaj nje. Ob dnevih zdravja smo obiskali domala vsa termalna kopališča v državi, imeli tam strokovna predavanja s področja varovanja zdravja, kosti in zdravja na sploh. Veliko smo storili na področju preventive, saj vsako leto ali vsako drugo leto organiziramo merjenje kostne gostote za člane in vse ostale občane. Če meritve pokažejo spremembe na kosteh, organiziramo še nadalnje DEXA meritve, ki pokažejo stopnjo prizadetosti kosti in potreben način zdravljenja. Te meritve omogočamo na Ptuju in v Velenju, kjer specialist določi terapijo, potrebno kontrolo oziroma spremlja bolezen. V skopu društva imamo tudi sekcijo PO-HODNIKI, zbiramo se ob torkih ob 13. uri. Dokazano je, da se z gibanjem na soncu v človekovem organizmu ustvarja vitamin D. Naše dejavnosti društva zajamejo: poho-dništvo, telovadbo, ozaveščanje o novitetah zdravljenja osteoporoze, strokovna predavanja, predavanja o zdravi prehrani, pripravo zdravih jedi, strokovne ekskurzije ter sodelovanje z drugimi društvi, utanovami in zvezo društev za osteoporozo. Spoštujemo se in imamo dobre medsebojne odnose. Razumljivo je, da mora zase največ narediti vsak sam, zavedati se moramo, da je tudi v poznejših letih prijetno živeti, vendar se moramo po potrebi tudi sami spreminjati in prilagajati, spreminjati življenjski slog in si prizadevati za življenje brez bolečin. Primerno si moramo razporediti dan, pripravljati si moramo sveže pripravljeno hrano, si vzeti čas za sprostitev, telesno in miselno aktivnost, duševno napredovanje in družabno življenje. Ostanimo optimistično naravnani, izogi-bajmo se neprijetnim stvarem in razmi-šljajmo samo o prijetnih stvareh in prijetnih ljudeh. Društvo je po srečanju prejelo mnogo pohval in zahval udeležencev iz različnih koncev Slovenije. Člani in članice društva za Osteoporozo Ormož pa se moramo za tako uspešno srečanje še posebej zahvaliti predsednici Marti Peršak in blagajničarki Berti Vaupotič ter gospodu Bojanu Bur-gerju. ^ SVETOVNI DAN OSTEOPOROZE Jeseničani V Ormožu smo letos proslavili, Enologijo v Malem Brebrovniku pri Rateku osvojili, Turkovo, Senčarjevo in Zore-Hladetovo gospo gostili. O osteoporozi predavanje smo poslušali, V kulturnem sporedu so prepevali, igrali. Na krožnik po okusu smo izbrali In za spomin še nad 800 stekleničk bučnega olja so nam dali. Dan svetovni smo veselo praznovali, Aktivno smo še zaplesali, Na skupno osteoporozno slikanje se zbrali. M A R T A P E R Š A K, med domačini TETA MARTA, Aktivira DRUŠTVO OSTEOPOROZE v Ormožu preudarno. Razgrinja njegov SVETOVNI DAN: Telovadnico šolsko z vsem opremi udarno ( organizacija, oprema, scena, spored...). Izziv desetletja je odlično, družno izpeljan. Mira Smolej Ormoške novice, Leto V, številka 19, september 2012 •J JiiMHxJiTA'JMt! ZGODILO SE JE gasilstvo in Ob dnevu generala Rudolfa Maistra Zbirateljstvo, muzeji Mirko Fekonja Zbirateljstvo in zbiranje je zelo širok in predvsem zahteven pojem. Zbirateljstvo, s tujko kolekcionarstvo, je ljubiteljska ali profesionalna dejavnost posameznikov, društev in ustanov, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem, s hranjenjem in z urejanjem raznih zbirk in predmetov. Tehnično ga je do podrobnosti zelo težko izpeljati, saj potrebuje vsak zbiratelj gradivo, da se eksponati pravilno zložijo in hranijo. Predvsem zato, da ne propadajo. Za učinkovito hranjenje pa je potreben primeren prostor, ki je dovolj velik in ustreza klimatskim in drugim pogojem. Po zaslugi zbirateljev se ohranja tudi velik del tehniške kulturne dediščine, ki bi sicer šla v pozabo. Mnoge dejavnosti, ki so se jih ljudje lotili v svojem prostem času kot konjiček ali hobi, pa so se kasneje razvile v pravo znanost. Gasilska društva, imajo po Sloveniji različne zbirke in muzeje. Vse je odvisno od društva in članov, koliko volje in zavzetosti čutijo do zgodovine in kakšen je njihov interes za ohranitev svoje dediščine. Dolžnost in naloga vsake generacije je, da ohranja in shranjuje tehnično zastarele predmete, orodja in oznake ter druge odslužene stvari, kot materialni spomin. Pri ohranjanju zgodovinske dediščine je treba osvojiti znanja o razstavnih prostorih, o posebnostih in splošnih zbirkah ter gasilskih muzejih. Ob vsem spoštovanju do napora in truda, ki ga v društvih vlagajo, da bi ohranili tehnično zgodovino in kulturno dediščino gasilstva, je najprej pomembna vednost o tem, kaj je v vsakdanji življenjski praksi muzejska zbirka in kaj muzej. Gre torej za dokumentirano celoto, ko se ustvarjajo stalne ali začasne zbirke oziroma več zbirk, povezanih na enem mestu. Ni že vsaka zbirka muzej, šele več zbirk in predmetov lahko predstavlja celoto o določeni temi torej muzej. O muzeju je bila oblikovana definicija leta 1983 na Skupščini mednarodne zveze muzejev-ICOM. Definicija se glasi: Muzej je neprofitna stalna ustanova v službi družbe in njenega razvoja, ki je dostopna javnosti in pridobiva, vzdržuje, raziskuje, posreduje in razstavlja materialno pričevanje o človeku in njegovem okolju za študij, vzgojo in zadovoljstvo. V duhu tega besedila je Komisija za zgodovino gasilstva, muzejev in dokumentacijo opredelila pojem gasilskega muzeja. Kje pa se tukaj vidimo zbiratelji? Iz moje nekajletne zbirateljske prakse vidim, da zbirateljev pri nas v Sloveniji ni malo. Sem član nekaterih društev zbirateljev, ki povezujejo člane, jih poučujejo in jim dajejo določene napotke. Obstaja tudi nekaj ustrezne literature, ki pomaga zbiratelju pri urejanju in mu da potrebne informacije. Veliko potrebnih informacij pa je možno najti na različnih spletnih straneh. V naši občini je kar precej zasebnih zbirk in razstav, ki jih pripravljajo posamezniki. Verjamem, da je v vsaki zbirki vloženega ogromno truda, znanja in finančnega vložka. Kako pa so urejene in ali so stvari primerno shranjene, pa je odvisno od zmožnosti posameznika. Zato so potrebna velika finančna sredstva, ki pa jih na žalost zasebni zbiratelj ne more dobiti. Opažam, da se v kratkem tu ne bo nič spremenilo. Pripravlja se nov zakon, ki pa nam zbirateljem gotovo ne bo pisan na kožo. Država ve, da je ogromno redkih in dragocenih eksponatov v zasebni lasti, ki bi lepo popestrili državne muzeje. Zato pa se še vedno moramo zanesti le sami nase, zbirati ljubiteljsko, čeprav malokdo ceni naš trud in delo, ko pogleda naše prelepe, dragocene in skoraj vsepovsod lepo urejene zbirke. a Karolina Putarek Občina Ormož in Občina Središče ob Dravi, v sodelovanju z Združenjem veteranov vojne za Slovenijo, z Društvom generala Maistra za Prlekijo in Zveze slovenskih častnikov Ormož, sta na dan Rudolfa Maistra, 23. novembra, pripravili svečanost s koncertom Orkestra Slovenske vojske. Dogodek je bil veliko slavnostno doživetje za vse, ki se z veseljem poklonijo spominu generala Rudolfa Maistra. Dan Rudolfa Maistra praznujemo od leta 2005 v spomin na 23. november 1918, ko je Maister z novoustanovljeno slovensko vojsko prevzel vojaško oblast v Mariboru in s tem posredno zagotovil, da je štajerska metropola ostala slovenska. Ob koncu prve svetovne vojne je namreč tedanji mestni svet razglasil priključitev Maribora k republiki Nemški Avstriji, zato je Maister na svojem območju nemudoma ustanovil slovensko Orkester slovenske vojske vojsko z okoli 4000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo oziroma „zeleno gardo" mariborskih Nemcev. Novembra in decembra istega leta so Maister in njegovi soborci zasedli narodnostno mejno območje na Štajerskem. „General Maister je tako bil prvi, ki je v zgodovini oblikoval slovenske vojaške enote", je v svojem govoru poudaril slavnostni govornik Miran Fišer, predsednik ZVVS ORMOŽ. Sicer pa je zbrane na slavnostnem koncertu najprej pozdravil župan Občine Ormož Alojz Sok, ki je izrazil posebno veselje, da se proslava na Maistrov dan odvija v Ormožu, da moramo biti Štajerci ponosni na tega velikega Štajerca, ki se je po Slomšku, ki je v Mariboru poskrbel za slovenstvo v šolah, z vojsko zavzel za Slovence in slovensko oblast na tem delu Slovenije. General Rudolf Maister, ki je služboval v raznih krajih Slovenije in tedanje avstro-ogrske monarhije, se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku. Umrl je leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru. Svečanost se je nadaljevala s koncertom orkestra Slovenske vojske, ki je bil ustanovljen leta 1996 in ga sestavljajo večinoma glasbeniki z akademsko izobrazbo. Umetniška voditeljica in dirigentka orkestra je Andreja Šolar. a Svečana podelitev priznanj prostovoljcem RK Maja Botolin Vaupotič, RKS OZ Ormož Rdeči križ Slovenije, območno združenje Ormož (RKS OZ Ormož), je 23. oktobra 2012 organiziralo svečano podelitev priznanj za prostovoljce Rdečega križa. Datum ni bil naključen. 23. oktobra 1863 je v Ženevi potekala konferenca, na kateri se je zbralo 31 delegatov iz 16 držav ter sprejelo načela, ki so pomenila začetek Rdečega križa, ki je do danes prerasel v največjo svetovno humanitarno organizacijo. Prostovoljstvo pomeni tisto vrednoto, na kateri temelji delovanje tako številne in močne organizacije, kot je Rdeči križ. »Prostovoljstvo je dar, ki ga damo drugim, ne da želimo karkoli v zameno, saj se nam vse poplača z iskreno zahvalo, nasmehom in notranjim zadovoljstvom ter mirom, ki ga doživimo Svečanost v čast prostovoljcev RK Ormož v samih sebi. To nas lahko osreči,« je v svečanem nagovoru med drugim povedala predsednica RKS OZ Ormož Milena Zorčič ter prisotne zaprosila, da »kot prostovoljci delajo še naprej dobra dela«. V okviru RKS OZ Ormož deluje 10 krajevnih organizacij RK, v njih pa je aktivnih 119 prostovoljcev. Nagrado za humano delo na terenu pri izboljšanju bivalnih razmer sta prejeli Milena Novak in Anica Mlakar. Zahvalno listino za dolgoletno pomoč pri uresničevanju ciljev Rdečega križa so prejeli Osnovna šola Ormož, Osnovna šola Stanka Vraza in podjetje Ortrade ter posamezniki Grega Ivančič, Stanislav Ivanuša, Marija Antolič, Amalija Kegl, Marija Pučko, Stanislav Novak, Marija Habjanič, Terezija Rojko, Majda Vogrinec in Breda Tomažič. Posebna priznanja so za svoje več kot 40- letno delovanje pri Rdečem križu prejele Pepca Gerlovič, Slavica Šumak, Marija Krstič in Marija Topolovec. Posebno priznanje so za svoje požrtvovalno delo prejeli tudi Štefka Šoštarič, Marta Peršak in Slavko Me-ško ter Zvonka Lalič, dolgoletna aktivna mentorica Mladih članov Rdečega križa. Slovesnost v čast prostovoljcev je spremljal kulturni program, v katerem so nastopile Ana Vaupotič na klavirju, Eva Šan-tic Zadravec iz razreda Eleonore Bruk na violini in Nika Novak iz razreda Helene Verbančič na flavti. Učenki Glasbene šole Slovesnost in Karolina Putarek Prvo nedeljo v novembru so na Svetinjah blagoslovili novi zvonik in obnovljeno pročelje svetinjske cerkve. „Stopili smo skupaj in uspelo nam je, je zapisala Slavica Rajh, predsednica KS Ivanjkovci. Strošek obnove zvonika in pročelja je namreč znašal kar 50.000 evrov. 14.000 evrov so zbrali krajani, 2.000 je prispevala župnija, Občina Ormož pa je za obnovo namenila 34.000 evrov. Gradbena dela je opravilo podjetje IGD Holermous Ormož, kleparska dela je opravil Ludvik Lukman s Koga, tesarska Marjan Miško z Dobrave, pleskarska dela pa je opravilo Podjetje Jurkovič iz Ormoža. Svetinjska cerkev ima dolgo zgodovino. Na mestu, kjer stoji danes cerkev, so že leta 1603 postavili kapelo v čast vsem svetnikom. Pred to kapelo so se ljudje včasih radi ustavljali, pomolili ter nadaljevali svojo pot ali delo. Porodila Ormož je na klavirju spremljala Tatjana Petek. a dan župnije se je želja, da bi iz majhne kapele nastala cerkev. Pridni domačini so zavihali rokave, premožni posestniki so darovali dobrine in začela je nastajati cerkev, ki so jo leta 1730 posvetili vsem svetnikom. Od leta 1730 do leta 1788 je bila podružnica stare župnije Sv. Miklavža in je bila pod patronatom križniškega reda. Leta 1788 pa je postala župnijska cerkev Vseh svetnikov, zaradi česar sta župnija in kraj okoli cerkve tudi dobila ime Svetinje. Blagoslov novega zvonika in obnovljenega pročelja je opravil murskosoboški nadškof dr. Marjan Turnšek ob spremstvu domačega župnika Jožefa Rajnarja. Oba pa sta potem tudi darovala nedeljsko mašo. Poseben čar nedeljskemu dogodku na Svetinjah je dajal tudi sončen dan, predvsem pa zvoki Ivanjkovske ljudske godbe, ki je s svojim igranjem dočakala številne krajane in mnoge goste od drugod. Med njimi je bil tudi župan Občine Ormož Alojz Sok. a Ormoške novice, Leto V, številka 282, september 2012 ZGODILO SE JE / OBVEŠČAMO •J ■ I IL«K1 A Jesen v domu Ormož Jelka Krajnc, delovna inštruktorica v CSO Ormož Ni še dobro popustila poletna vročina, že smo začeli pripravljati na jesenske prireditve, saj je jesen v našem domu vedno pestra in bogata. Glavna nit je bila tokrat »ZDRAVA PREHRANA«, vlekla se je skozi vse prireditve in le-tej v domu posvečamo veliko pozornost. Letošnje prireditve smo tako posvetili svetovnemu dnevu Alzheimerjeve bolezni (21. september), dnevu srca (24. september), mednarodnemu dnevu starejših (1. oktober), svetovnemu dnevu hrane (16. oktober), seveda pa tudi našim stanovalcem, prostovoljcem, svojcem, prijateljem, znancem, sodelujočim organizacijam, donator-jem in zaposlenim. Naj vam predstavimo, kaj smo počeli. V torek, 25.09.2012, smo se zbrali v Mestni grabi na ŠPORTNEM DNEVU. Skupaj z nami so bili tudi gostje z Norveške, ki so prišli k nam v okviru mednarodnega projekta Comenius. V začetku športnega dne nam je Valerija Rotar iz ZD Ormož povedala nekaj o zdravi prehrani, potem so sledile športne igre. Športni dan smo končali z zdravo malico in s plesom. V četrtek, 27.09.2012, smo PRAZNOVALI ROJSTNE DNEVE naših stanovalcev, ki so rojeni v mesecu septembru. Zapeli so ljudski pevci društva Anton Trstenjak s Huma in nam s svojim petjem pesmi, ki so zvenele navihano in hudomušno, polepšali dan. V torek, 02.10.2012, smo se POTEPALI S PROSTOVOLJCI iz VDC Dornava, DE Ormož, po ormoških ulicah. Naši prostovoljci nam vedno znova in znova prinesejo svojo vedrino in razposajenost, česar se tako navzamemo, da smo še dolgo po tem dobre volje. V sredo, 03.10.2012, smo popoldan uživali in se nasmejali v domskem KINU. Ogledali smo si film Naša krajevna skupnost, 3. in 4. del. V petek, 05.10.2012, smo pripravili DAN ODPRTIH VRAT. Pekli smo klobase in jabolka na terasi oddelka Klet Jug. Prav posebno vzdušje je bilo, saj smo sedeli okrog ognja in si na palice nabadali klobase ter jih spekli zase in še za druge, ki so bili zaposleni s pripravo jabolk, z rezanjem kruha, rezanjem klobas ali s kakim drugim opravilom. Dišalo je povsod po domu. Nemalo spominov iz otroštva je privrelo na plan. V torek, 09.10.2012, smo si v družbi zaposlenih iz Rdečega križa Ormož in Pokrajinskega muzeja Ptuj ogledali film iz življenja ljudi in njihovih običajev v okoliških krajih. V petek, 12.10.2012, smo izvedli 11. tradicionalno prireditev POZDRAV JESENI. To je bila osrednja jesenska prireditev v našem domu. Ta je vedno nekaj posebnega, že sama priprava na dogodek je lepa, saj jo ustvarjamo skupno stanovalci, obiskovalci, prostovoljci in zaposleni. Zadnji tedni pa so tako v tem znamenju, saj se zbirajo dobitki, odvija se okraševanje doma, razstav in po celem domu že diši po domačih poticah, kostanjih in ostalih dobrotah.. Na sam dan nam je sicer slabo vreme zagodlo, vendar ni imelo moči proti naši dobri volji. Program in naše druženje sta se tako odvijala v jedilnici doma in na terasi, saj se nam je pozneje prikazalo tudi sonce. Druženje, ko si za trenutek vzamemo čas drug za drugega, postane nepozaben in vedno zapisan v naših srcih. V torek, 16.10.2012, smo se spet malo vrnili v preteklost. V LUŠČENJU KORUZE smo se skupaj pomerili z našimi že večletnimi sotekmovalci iz VDC-ja. Luščenje koruze smo sklenili, kot se spodobi, s pesmijo, heci in dobro južino. V sredo, 17.10.2012, smo popoldan ponovno uživali in se nasmejali v domskem KINU. Ogledali smo si nadaljevanje filma Naša krajevna skupnost, 5. in 6. del. V četrtek, 18.10.2012, smo imeli TEMATSKO DELAVNICO ZA ZAPOSLENE z naslovom AI METODA, ki nam jo je predstavila dr. Majda Naji. Popoldan sta prišla na obisk naša kosmatinca. Obiskala sta nas kužka Blu in Paja. Sta izšolana terapevtska psa, terapevtk Saše in Lidije. Tokrat sta obiskale stanovalce na oddelku za dementne in na oddelku KJ. V torek, 23.10.2012, sta Jožica in Marina pripravili zelo zanimivo in doživeto DELAVNICO na temo »Zdrava prehrana za starostnika.« V četrtek, 25.10.2012, so nam naše PRAZNOVANJE ROJSTNIH DNEVOV polepšali otroci iz OŠ Stanka Vraza. S svojim petjem in plesom so nas razveselili in nam pričarali popolno praznovanje. Družno smo z oktobrskimi slavljenci pojedli torto. Vsak zadnji ponedeljek v mesecu, tokrat 29.10.2012, si mišice krepimo in razgiba-vamo s pomočjo SMEJALNE TELOVADBE. Star pregovor zagotovo drži: »Smeh je pol zdravja!« In drži tudi dejstvo, da se VESELIMO VAŠIH OBISKOV IN DRUŽENJA Z VAMI! Zato, kar pot pod noge, mi vas čakamo! * Kulturno dogajanje v JSKD JSKD OI Ormož, Leon Ivanuša in Stanislav Podgorelec Tudi letos se v mesecu novembru in decembru na področju ljubiteljske kulture veliko dogaja, saj se v tem obdobju odvijajo različne prireditve, izobraževanja, koncerti in obletnice. Novembra je JSKD OI Ormož pripravil seminarja za odrasle gledališke skupine in ljudske godce, s pomočjo kulturnih društev smo pripravili kulturni program na Martino-vanju 2012 v Ormožu, prav tako pa smo pripravil že tretji gledališki abonma. Velik dogodek za območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ormož pa je prav gotovo tudi selitev v nove prostore. Od 01.11.2012 nas lahko najdete v gradu Ormož, Kolodvorska 9. Dne 3.11.2012 smo pripravili seminar za odrasle gledališke skupine, na katerega se je prijavilo 25 udeležencev. Seminar je vodila ga. Aleksandra Blagojevic, strokovna spremljevalka revij odraslih gledaliških skupin v letih 2011 in 2012. Seminar je bil usmerjen predvsem v reševanje težav, s katerimi se gledališke skupine srečujejo pri ustvarjanju gledaliških predstav. Dne 17.11.2012 pa smo pripravili seminar za ljudske godce z naslovom Ljudsko god-čevstvo in naš čas. Seminarja se je udeležilo 11 godcev, vodila pa sta ga ga. Nina Volk (državna strokovna spremljevalka) in g. Gregor Volk. Udeleženci so se seznanili predvsem z značilnostmi ljudskega načina igranja in tudi sami v praktičnem delu zaigrali kakšno ljudsko vižo. JSKD OI Ormož, Mladinski center Ormož in Klub ormoških študentov že tretjo sezono zapored pripravljamo gledališki abonma, v sklopu katerega si boste lahko v Domu kulture Ormož v naslednjih mesecih ogledali pester nabor predstav, in sicer: • 17.11.2012: ALDO IN MICIKA (komedija) • 08.12.2012: MATJAŽ JAVŠNIK (stand up komedija) • 11.01.2013: MANJKA MI, MANJKA (komedija, muzikal) • 23.02.2013: HIPHOPHONDRIJA (glasbena burka) • 16.03.2013: UDAR PO MOŠKO! (stand up komedija - igrata Vid Valič in Denis Avdič) Naj vas v zimskih večerih greje smeh v družbi najboljših! Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ormož bo, tako kot vsako leto, kljub napovedanemu zmanjšanju sredstev na državni in lokalni ravni, tudi v letu 2013 s pomočjo kulturnih društev ter osnovnih šol, ki delujejo na področju Občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi poskušala pripraviti naslednja območna srečanja in revije s področja ljubiteljske kulture: • 26.01.2013 - OBMOČNA REVIJA PEVCEV LJUDSKIH PESMI IN GODCEV LJUDSKIH VIŽ • 14.02.2013 - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN • 05.03.2013 - OBMOČNO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN • 22.03.2013 - OBMOČNA REVIJA OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV • 29.03.2013 - OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN • 03.04.2013 - OBMOČNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN • 06.04.2013 - OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN • 12.04.2013 - OBMOČNA REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV • 04.05.2013 - OBMOČN0 SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPIN • 11.05.2013 - OBMOČNA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH SKUPIN IN MALIH VOKALNIH SKUPIN • 15.06.2013 - TEKMOVANJE PIHALNIH ORKESTROV - 18. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla Prav tako v letu 2013 pripravljamo regijsko srečanje otroških folklornih skupin in regijska seminarja za plesne skupine in lutkovne skupine. Ker kultura bogati duha, plemenit duh pa je družbi potreben, se VIDIMO na revijah in srečanjih, ki prihajajo z začetkom naslednjega leta, v katerem želimo vsem občanom Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž veliko zdravja in uspehov na vseh področjih. * Zimsko bivanje v CSO Ormož Mateja Sok, CSO Ormož Niso samo starejši ljudje tisti, ki se sprašujejo, kako bo zanjeposkr-bljeno v starosti. V današnjem času naglice je tudi vedno več ljudi srednje generacije, ki razmišljajo o tem, kako ob vseh dnevnih obveznostih prevzeti še skrb za svojega ostarelega očeta ali mamo. Za ta letni čas boste morda potrebovali kratkotrajno namestitev v domu. Mlajši se včasihodpravimo kam na počitnice ali si želimo samo odpočiti in imeti malo časa zase. V Centru starejših občanov Ormož vam lahko pomagamo in prevzamemo skrb za vašega starostnika za krajši čas. Nekateri pridejo samo za čas, ko sorodniki odpotujejo na zaslužen dopust, nekaj pa je takih, ki pridejo k namčez zimske mesece. Pravijo, da so prišli na »prezimovanje«. K nam se radi vračajo že vrsto let. S tem se čez zimo izognejo stroškom kurjave, kurjava pa jim velikokrat pomeni tisto opravilo, ki ga dnevno ne bi več samostojno zmogli. Pri nas najdejo še družbo, udeležujejo se raznih družabnihaktivnosti, skupaj v družbi stanovalcev praznujejo praznike, preko domske ambulante lahko opravijo različne specialistične preglede in uporabljajo storitve fizioterapije.Vsak-do izmed teh stanovalcev se vsako jesen rad vrne v naš dom. * Stanovalci ob prebiranju revije Zvonček Ormoške novice, Leto V, številka 19, december 2012 -- Tonček Rizman - roman Z OBRONKOV KAJZARSKIH GORIC 'J a 11 L«K1 V BRANJE / OBVEŠČAMO Nadica Granduč Spet se mi je ponudila priložnost priporočiti v branje delo domačina, rojenega Miklavževčana, zdaj že dolgo Ormožana Tončeka Rizmana. Pisati je začel kot izpolnitev obljube svojim vnukom, pisanje pa je šlo na mnogo daljše potovanje, ki je trajalo več kot dve leti in se končalo z zajetno knjigo. Veliko razlogov je, ki govorijo, da je ta knjiga vredna pozornega branja, ne samo za nas, ki smo doma na tem edinstvenem koncu Slovenije, ampak tudi za tiste, živeče v mestih, ob morju ali kje pod gorenjskimi hribi.Nam domačinom, posebno starejši generaciji, bo obudila stotere spomine na čase, ko je bilo življenje neprizanesljivo in zares drugačno od današnjega. Trdo, večkrat skopo, vendar bogato s preproščino tistega, kar smo imeli, in tistega, kar smo bili. Obudilo bo v nas prepričanje, da je sožitje z naravo prvinska potreba, brez katere siromašimo svoj čas. Pa tudi sožitje različnih generacij, za katero se je bati, da izgublja na svojem pomenu. Delo poseže daleč nazaj, na začetek prve Jugoslavije(Kraljevine SHS), oziroma še dlje, v začetek 20. stol., in seže vse do polnoletnosti avtorja, v šestdeseta leta druge Jugoslavije. Čeprav ostaja pisatelj v krogu doživetij svoje družine, je delo zajelo veliko, veliko več. Razgrinja nam življenje v preprosti kmečki družini, ki s trdim delom zagnano ustvarja možnosti za preživetje. Ob tem zvemo za že zdavnaj pozabljena dela. Mladi bralci bodo kar težko verjeli, kako se je doma izdelovala opeka, kako je bilo orati s kravjo vprego... Prav tako si mladi bralec težko predstavlja življenje brez elektrike, brez vodovoda, brez televizije in danes nepogrešljivega računalnika. Pa vendar je bilo prav to in takšno življenje lahko tudi zelo zabavno, saj so si znali preprosto zabavo pripraviti sami. Za to so našli veliko razlogov -po skupno opravljenih delih, ob domačih praznikih in slavjih, ob naključnih srečanjih. In prav to, ta trdi svet, vendar svet poln pravih človeških vrednot, je osvojil tudi gosta literarnega večera dr. Rudija Rizmana, profesorja sociologije. Kot eden prvih bralcev knjige (tudi sam je po starših povezan z našimi kraji ), sicer pri nas in v svetu priznan sociolog, svetovljan, je knjigo sprejel z odprtim srcem. V njej je odkril prav te izgubljene vrednote, kot so majhna drobna zadovoljstva, kar se v današnjem svetu globalizacije in pohlepa po materialnih dobrinah vse bolj izgublja. Zato je sklenil, da bo to delo priporočil tudi svojim študentom sociologije kot primer, da je lahko življenje bogato tudi na preprost, drugačen način.Med drugim je avtor vključil v delo tudi pričanja o času z dokumenti in članki iz takratnega tiska, ki ponazorijo politično in družbeno situacijo življenja v različnih sistemih in pod različnimi voditelji. Še kako je moral biti naš mali prleški človek prilagodljiv, da je lahko obstal in vztrajal.Včasih kar težko verjamemo dobremu spominu današnjega Tončeka, ko izrisuje dogodke v neverjetnih podrobnostih in zna prepričljivo podoživeti trenutke v življenju literarnega lika malega Tončeka, ki v rosnih letih »kot mali filozof« analizira svet okrog sebe. Prav ti dialogi z odraslimi sogovorniki so zelo duhoviti, skrivajo veliko življenjskih Za učenje nismo nikoli premladi ali prestari! Odkar se je Slovenija pridružila Evropski skupnosti, je postalo znanje tujih jezikov še pomembnejše.Jezika se lahko uči vsakdo in vedno. Zato nismo nikoli prestari ali premladi!V veliko državah je za večino ljudi skorajda normalno, da govorijo tri jezike. Ti ljudje imajo v Evropski skupnosti veliko prednosti, lažje se selijo iz države v drugo državo, bodisi zaradi izobraževanja, opravljanja poklica ali drugih razlogov. Zaradi znanja jezikov mnogokrat lažje najdejo zaposlitev. Naložba za prihodnost - učenje tujega jezika že v otroštvu Znano je, da so otroci najboljši učenci tujih jezikov. So hitro dojemljivi, imajo dober spomin, imajo manj zadržkov ter veliko časa. V vrtcih in osnovnih šolah se otroci že učijo osnov tujega jezika. Zaradi vse večjih zahtev pa se veliko učencev odloča za dodatno izobraževanje, ki izboljšuje raven znanja tujega jezika. V izobraževalnem centru FIMA ZNANJE ponujamo različne oblike izobraževanj za otroke in mladino. Ob prvih napredkih in pridobljenih znanjih tujega jezika, otroci vzljubijo jezik in jim učenje jezika postane igra. Zelo pomembno je, da otroci vzljubijo tuji jezik in da učenje jezika poteka na prijeten, interaktiven in zanimiv način. Učenje predšolskih in osnovnošolskih otrok poteka individualno ali v skupini. Skupinsko učenje ima svoje prednosti, saj vzpodbuja tekmovanje med udeleženci ter omogoča medsebojno komunikacijo v tujem jeziku. FIMA ZNANJE - kjer znanje uresničuje sanje V prostorih starega sodišča v Ormožu, na Vrazovi ulici 9, ponuja izobraževalni center tujih jezikov FIMA ZNANJE vse oblike izobraževanj angleškega, nemškega in ruskega jezika. V oktobru bomo začeli z intenzivnimi 20-urnimi tečaji, na resnic in v delo vnesejo kar nekaj humorja in vedrine. Zelo pretresljivi pa so iskreno povedani nekateri dogodki iz družinskega življenja, ko se je v Tončekovi duši začela krhati idealistična podoba njegovega otroškega sveta. Pisatelj je torej svoje spomine namenil svojim vnukom, in ker smo vsi nekogaršnji vnuki (na kar nas avtor duhovito opozori v uvodu knjige), je knjiga torej posvečena vsem nam. Sprejmimo jo kot darilo nam in času, preveč bogatem z nepotrebnim potrošniškim blagom, pa mnogo revnejši za tiste prave dobrine naših preteklih dni.Verjamem, da bo knjiga mnogim bralcem zanimiva. < katere se lahko še vedno prijavite. Tečaji bodo v majhnih skupinah, v popoldanskih terminih. Sodobne metode poučevanja tujih jezikov Današnji ritem življenja se odraža tudi na izobraževanju, zato smo učenje tujega jezika v FIMA ZNANJE tudi prilagodili. Učenje poteka intenzivno in kvalitetno. Poudarek je predvsem na sporazumevanju in izgovarjavi. Z govornimi treningi začnemo že na prvi uri, da začetno tremo čim prej preženemo. S tem učenec pridobi samozavest pri govoru v tujem jeziku in treme pri srečanju s tujcem praktično ni več. E učenje preko interneta ima veliko prednosti FIMA ZNANJE je bil prvi izobraževalni center, ki je ponujal izobraževanje preko interneta. Uporabljajo ga tako osnovnošolci kot poslovneži. Učenje preko interneta ima veliko prednosti, predvsem pri varčevanju stroškov. Učenje poteka individualno v živo z učiteljem, gradivo pa se lahko vnaprej izmenja in natisne. Učitelj in učenec se lahko vidita in slišita. Otroci se ga poslužujejo v smislu mentorstva oz. osebnega inštruktorja. Večina se jih odloči za učenje enkrat na teden. Tako izboljšuje komunikacijo, širijo besedni zaklad in ob tem tudi utrjujejo slovnična pravila. Ostali uporabniki internetnega učenja so zaposleni ljudje, ki nimajo časa obiskovati jezikovne šole. Učenje lahko poteka iz pisarne, od doma ali iz tujine. Tukaj ni omejitev za učenje. Rezultati, ki jih dosegamo v FIMA ZNANJE, so izredni in lahko se pohvalimo s številnimi zadovoljnimi uporabniki. a FIMAZNANJE ZAVOD CENTER NOVA, Vrazova ulica 9, Ormož in Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 62 00 788 in 031 767 435 (Petra MUNDA) E mail: centernova@gmail.com Internet: http://www.fima-znanje.b2b-group.net/ Tonček RIZMAN -predstavitev knjige Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormoška knjižnica nam že dolga leta uspešno pripravlja predstavitve literarnih del slovenskih avtorjev, med njimi so bila tudi že uveljavljena pisateljska in pesniška imena. Seveda pa predstavlja tudi prvence še neuveljavljenih domačih avtorjev z našega ožjega območja. In teh smo obiskovalci literarnih večerov gotovo najbolj veseli. Tudi tokrat je bilo tako. Literarni večer Tončeka Rizmana je bil izjemno dobro obiskan, saj je bila nova dvorana Grajske pristave kar pretesna za vse, ki so se želeli predstavitve udeležiti. In nismo bili razočarani, v skoraj dveurnem literarnem srečanju je prav vsakdo našel kaj zase. Prvi del prireditve so obogatili glasbeni in pevski vložki - prispevek glasbene šole. Še posebej lepo je bilo prisluhniti naši znani prleški Dere sen jaz mali bija..., ki sta jo v zanimivi priredbi zaigrala sin in vnuk avtorja knjige - Damjan in Žiga. Kot mlada glasbenica in recitatorka pa je svoj delež prispevala tudi vnukinja Tina. Foto: Ciril Ambrož Za avtentično vzdušje so poskrbele stare fotografije Sv. Miklavža, avtorja in njegovih prednikov. Povezovalec tega dela in interpret odlomkov iz knjige v drugem delu večera je bil imenitni Peter Kirič, ki res nikoli ne razočara. Razgovor z avtorjem je vodila Marjanca Korotaj, ki jo že poznamo iz več podobnih prireditev kot pronicljivo izpraševalko in strokovno ter prijetno voditeljico. Tako smo korak za korakom spoznavali delo, še posebej pa avtorja kot pisca in človeka z mnogimi interesi, znanji in spoznanji. Zvedeli smo, da je bilo pisanje obsežnega memoarskega dela sicer dolgotrajno, vendar zanj nikoli utrudljivo. Besede so rojevale besede, misel nove misli. »Samo začeti je treba,« je avtor k podobnemu podvigu vzpodbujal še nas prisotne. Pozorni poslušalci, na obrazih katerih niti za trenutek ni bilo zaslediti naveličanosti ali utrujenosti, sproščujoč smeh, ki je spremljal duhovite odlomke iz dela, vse to je prispevalo k uspehu literarnega večera. Predstavitev knjige je bila prav gotovo vzpodbuda za branje. Povabilu na sproščen klepet ob kozarčku ka-jžarske kapljice, za katero je poskrbel znani vinogradnik Saško Štampar, smo se z veseljem odzvali. < Marjana Korotaj v pogovoru z avtorjem knjige Tončekom Rizmanom FIMA ZNANJE FIMA ZNANJE - Izobraževalni center tujih jezikov ponuja izobraževanja angleškega, nemškega in ruskega jezika v prostorih Mrežnega podjetniškega inkubatorja Ormož d.o.o., na Vrazovi ulici 9, v prostorih starega sodišča. Z znanjem tujih jezikov se odpirajo vrata, ki ponujajo različne možnosti in priložnosti. Ena izmed pomembnih je tudi boljša možnost za zaposlitev. Ormoške novice, Leto V, številka 19, december 2012 KOLEDAR PRIREDITEV Koledar prireditev v Ormožu in okolici DECEMBER 2012_ 21. 12. 2012 ob 9.30, v avli doma Postavljanje jaslicin krašenje novoletne jelke INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 21. 12. 2012, grad Ormož in bela dvorana grajske pristave Ormož Svečanost ob državnem prazniku - dnevu samostojnosti in enotnosti Ob 17.00 Podelitev občinskih priznanj s kulturnim programom Gimnazije Ormož (grad Ormož) Ob 18.00 koncert Komornega zbora Limbar (Beladvorana Grajske pristave) INFO: Občina Ormož, 02 740 53 11, www.ormoz.si 22. 12. 2012,Kerenčičevem trgu Tradicionalna KOŠ božičnastojnica Klub ormoških študentov, http://www.klub-kos.si/, klub_kos@yahoo.com 22. 12. 2011 ob 18.00, Dom kulture Ormož 6. božični koncert Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, slavko.petek@guest.arnes.si, 22. 12. 2012 ob 18.00, telovadnica OŠ Miklavž pri Ormožu Božično novoletni koncert Info: OŠ Miklavž pri Ormožu, 02 741 63 50 24. 12. 2012 ob 16.00, v jedilnici doma Maša polnočnica INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 27. 12. 2012 ob 9.30, v jedilnici doma Božični koncert in praznovanje rojstnih dni INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 28. 12. 2012, ob 14.00, odhodi izpred MCO Novoletni izlet v Ljubljano z ogledom baleta Hrestač INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si , 02 7194 141, 040 345 281, mcormoz@siol.net 28. 12. 2011 ob 19.00, Športna dvorana OŠ Ormož na Hardeku 35. novoletni koncert Pihalnega orkestra Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 02 741 07 30, slavko.petek@guest.arnes.si 1. 12. 2012,Gostišče Jeruzalem Vinski Silvestrovanje (potrebna rezervacija) INFO: Gostišče Jeruzalem Vinski hram, 02 7194 504, www.brenholc.com 31. 12. 2012,Turistična kmetija Sonja Ozmec Silvestrovanje (potrebna rezervacija) INFO: Turistična kmetija Sonja Ozmec, 031 554 490, 041 603 960, www.ozmegsm.com 31. 12. 2012 ob 22.00,Kerenčičev trg v Ormožu »Silvestrovanje na prostem in ognjemetom« z ansamblom Prleški kvintet INFO: Občina Ormož, 02 741 53 00 vsak petek v decembru 2012 ob 20.00,ple sna dvorana centra Holermous Zumba- vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si,5ra.zumba@gmail.com vsak ponedeljek ob 19.00, plesna dvorana centra Holermous Pilates INFO: Urša Ambrož, 041 832 600 Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 JANUAR 2013:_ 2. 1. 2013, Ormož Novoletni pohod INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/, info@pdrustvo-mmormoz.si 11. 1. 2013, ob 19.30, Kulturni dom Ormož Manjka mi, manjka (muzikel) - komedija, Gledališki abonma, za in izven INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si , 02 7194 141, 040 345 281, mcormoz@siol.net; JSKD OI Ormož, KOŠ 13. 1. 2013, Vinska klet Mirovino Antonovanje 2013 - Čurke in vino INFO: Društvo Antonovanje na Kogu, www.antonovanje.si, 041 474 936 16. 1. 2013 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Pravljična ura za otroke INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si 17. 1. 2013, ob 17.00, Viteška dvorana ormoškega gradu dr. Vesna Vuk Godina: Partnerstvo ali Zakaj je ljubezen tako težko dosegljiva- predavanje sklopa Pravljično starševstvo INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si, 02 7194 141, 040 345 281, mcormoz@siol.net 18. 1. 2013, prostori OŠ Kog Antonovanje 2013 - Otvoritev razstave risb in fotografij na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju INFO: Društvo Antonovanje na Kogu, www.antonovanje.si, 041 474 936 19. 1. 2013 ob 9.00, odhod izpred Kulturne dvoranePodgorci 10. Vincekovanje s pohodom INFO: TD Podgorci - Natalija Volmut, 041 457 024, www.podgorci.si 19. 1. 2013, Kog Antonovanje 2013-Antonovo kegljanje,Čurkarijada s pokušino in Antonovim kvizom INFO: Društvo Antonovanje na Kogu, www.antonovanje.si, 041 474 936 19. 1. 2013, cerkev sv. Bolfenka na Kogu Antonovanje 2013-Tradicionalni Antonov koncert INFO: Društvo Antonovanje na Kogu, www.antonovanje.si, 041 474 936 20. 1. 2013, Kog Antonovanje 2013-Slovesna sveta maša z Antonovim žegnanjem in spremljevalnim programom INFO: Društvo Antonovanje na Kogu, www.antonovanje.si, 041 474 936 22. 1. 2013 med 16. - 17. 30, telovadnica OŠ Ivanjkovci Tržnica poklicev Kontakt: o-ivanjkovci.mb@guest.arnes.si, www.os-ivanjkovci.si 24. 1. 2013ob 18.00 uri, v beli dvorani grajske pristave Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si 26. 1. 2013, telovadnica OŠ Kog Antonovanje 2013-Antonov turnir v malem nogometu INFO: Društvo Antonovanje na Kogu, www.antonovanje.si, 041 474 936 26.1.2013 ob 18.00, Sveti Tomaž BOGASTVO LJUDSKE ZAKLADNICE 2013 območno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, oi.ormoz@jskd.si 31. 1. 2013 ob 9.30, v jedilnici doma Praznovanje rojstnih dni z OŠVelika Nedelja INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si Druga polovica januarja 2013, Gregorjeva klet, Miklavžpri Ormožu. Zabavni večer z gosti INFO:KTD Miklavž pri Ormožu, vsak petek v januarju 2012 ob 20.00, plesna dvorana centra Holermous Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si,5ra.zumba@gmail.com vsak ponedeljek v januarju 2013 ob 19.00, plesna dvorana centra Holermous Pilates INFO: Urša Ambrož, 041 832 600 Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 FEBRUAR 2013:_ Začetek februarja, v jedilnici doma Koncert ob svečnici INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si 4. 2. 2013 ob 16.00, Večnamenski prostor v šoli Predavanjedr. Vesne Vuk Godina Kontakt: o-ivanjkovci.mb@guest.arnes.si, www.os-ivanjkovci.si 6. 2. 2013, telovadnica OŠ Ivanjkovci Kulturna prireditev ob 130-letnici OŠ Ivanjkovci Kontakt: o-ivanjkovci.mb@guest.arnes.si, www.os-ivanjkovci.si 8. 2. 2013ob 18.00 uri, v beli dvorani grajske pristave Ormož Koncert udeležencev republiškega tekmovanja INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si 10. 2. 2013 ob 14.00, ormoške mestne ulice Tradicionalna pustna povorka s podelitvijo priznanj najboljšim skupinam INFO: TIC Ormož, 02 741 53 56, tic.ormoz.grad@siol.net 14. 2. 2013 ob 17.00, Kulturni dom Podgorci Območna revija otroških folklornih skupin - RIN- GA RAJA 2013 INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70, 031 696 171, oi.ormoz@jskd.si 15. 2. 2013 ob 8.30 - 18.00, Gimnazija Ormož Informativni dan INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47, gimnazija.ormoz@guest.arnes.si 16. 2. 2013 ob 8.30 - 18.00, Gimnazija Ormož Informativni dan INFO: Gimnazija Ormož, 02 740 01 47, gimnazija.ormoz@guest.arnes.si Upravni odbor Društva antonovanje na Kogu Kot bi mignil, bomo prestopili prag starega in novega leta in se znašli v januarju, ko se bodo na Kogu zopet zvrstile prireditve Antonovanje 2013. Dogodki, kot so: Čurke in vino, razstava risb in fotografij na temo Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju, Antonovo kegljanje, Čurkarijada s pokušino in kvizom, tradicionalni Antonov koncert, Antonovo žegnanje s slovesno sveto mašo in spremljevalnim programom, 18. - 22.2. 2013, Ormož Zimske počitniške delavnice INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, Mladinski center Ormož, www.mco.si, 02 741 55 84 20. 2. 2013 ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož Pravljična ura za otroke INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, 02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si 23. 2. 2013, ob 19.30, Kulturni dom Ormož Hiphophondrija - glasbena burka- Gledališki abonma, za in izven INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si , 02 7194 141, 040 345 281, mcormoz@siol.net; JSKD OI Ormož, KOŠ 28. 2. 2013, ob 17.00, Viteška dvorana ormoškega gradu Marko Juhant: Vzgoja otrok, ki so prisrčni, deklet in fantov, ki so nasmejani in najstnikov, ki so zadovoljni - predavanje sklopa Pravljično starševstvo INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si, 02 7194 141, 040 345 281, mcormoz@siol.net 28. 2. 2013 ob 9.30, v jedilnici doma Praznovanje rojstnih dni z OŠOrmož INFO: CSO Ormož, 02 741 62 00, www.cso-ormoz.si vsak petek v februarju 2012 ob 20.00, plesna dvorana centra Holermous Zumba - vadba, ki je obnorela svet INFO: www.kos-klub.si,5ra.zumba@gmail.com vsak ponedeljek v februarju 2013 ob 19.00, plesna dvorana centra Holermous Pilates INFO: Urša Ambrož, 041 832 600 Grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji, Grajska pristava Ormož Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 9. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelje in prazniki: zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02 741 72 80/90 Čeželite koledar prireditev prejemati v elektronski ali želite, da vaše dogodke brezplačno objavimov ORMOŠKIH NOVICAH, v koledarju prireditev in na spletnih portalih, namto sporočite po elektronski pošti tic.ormoz.grad@siol. net ali po telefonu 02 741 53 56. Lahko pa nas obiščete v informativni pisarni v ormoškem gradu. Antonov turnir v malem nogometu... in še kakšno presenečenje, se bodo zvrstili v dneh od 12. do 26. januarja 2013. Pridite, veselimo se vašega obiska in druženja z vami. Več informacij, pa tudi morebitne spremembe in novosti, lahko najdete na naši spletni strani: www.antonovanje.si ali na gsm:041474936. < Vabljeni na Kog na Antonovanje 2013 Ormoške novice, Leto V, številka 19, december 2012 'Jail L«K1 Ill'I'ilHtJ KRIŽANKA - RAZVEDRILO VESEL BOZIC IN SRECNO NOVO LETO 2013 TEŽKO KLADIVO ITALIJAN. GRADITELJ GODAL IZ CREMONE JAPONSKO MESTO JUŽNO OD OMUTE KEMIJSKA SPOJINA Z VODIKOM, ACIDUM NENASIČEN OGLJIKOVODIK ITALIJANSKO MESTO V UMBRIJI Težje besede: AMATI, ARAO, SAURA ŠPORTNI ČOLNIČ SPREVOD TRGOVCEV PO PUŠČAVI SIRSKI POLITIK (NUREDIN) STADION V BEOGRADU V SRBIJI GLASBA Z JAMAJKE SUBTROP- SKA RASTLINA, VITEZOVA ZVEZDA VEČNI JUD ARABSKI ČAJ AMERIŠKI IGRALEC (SEAN) DELAVEC NA DNINI RASTLINSKA VREČICA HODNIK NA ŽELEŽNIŠKI POSTAJI SPANSKI REŽISER (CARLOS) AVTOR: LESEN MOSTNI NOSILEC ZABAVNA UMETNOST NATANČNA OBLIKA GENA DNEVNI METULJ TEMELJNA RESNICA UKRAJIN. ATLETINJA KRAVES ALKALOID V SLADKOR. PESI TRŠI OVOJ SEMENA PROSA IN JEČMENA BRITANSKI PISATELJ FLEMING TIP RUSKE LADE RISARSKI IZDELEK POVRŠINSKA MERA NASLONJALO (KNJIŽ.) MONGOLSKI VLADAR BLAGAJNIŠKI IZTRŽEK FIN. SMUČ. TEKAČICA VARIS ŽILA DOVOD-NICA KOS POHIŠTVA VRANJI SAMEC VZHAJALNO SREDSTVO STRELSKI JAREK IZVAJALEC ANKETE SLOVAŠKO MESTO OB REKI TRVI ŽIDOVSKI KRALJ MESTO V SREDNJI FRANCIJI OZEK USNJEN TRAK DOLGO- REPA PAPIGA FIGURA, PODOBA ORGAN VIDA IME ČRKE M LJUBKA GOZDNA ŽIVAL ASTA ŽNIDARČIČ AFRIŠKA GOZDNA ŽIRAFA ENAKI ČRKI ZAMISEL, NAČRT SAMORASLA RASTLINA GRAD V RAZVALINAH PRI BEGUNJAH PRVA IN ZADNJA ČRKA ABECEDE STALNI TROPSKI VETER KAREL OŠTIR Po puščavi vesel skače mama kengo-rujka in se vsakih sto metrov ustavi. Iz njene vreče pokuka mladiček polarnega medveda. Sredi gozda v Sibiriji med skupino medvedov sedi kengurujček, ki neprestano smrka in kiha ter zagodrnja: "Nikoli več ne grem na izmenjavo študentov! Denis je rabutal jabolka, ko ga je zalotil lastnik sadovnjaka. Denis skoči z drevesa in se požene v dir, lastnik sadovnjaka pa za njim in vpije: »Ustavi se!« »Vi se ustavite, saj za vami nihče ne teče!« mu vrne Denis. Kuhar ugledne restavracije se pritožuje: »Kadar skuham slabo, sploh ne morem pojesti.« »Kaj pa, kadar skuhaš dobro?« »Takrat pa vse pojedo drugi.« Janez vpraša kolega: »Poznaš ti tisti vic o tovornjaku?« »Ne,« - odgovori kolega. »Jaz tudi ne, ker sem bil v prikolici, » mu razloži Janez. Učiteljica:«Janezek! To mi je pa že zelo sumljivo. Kadarkoli pišemo kontrolno nalogo, manjkaš in nato trdiš, da je zbolela babica.« Janezek:«Učiteljica, imate čisto prav!« Učiteljica:«Kako to misliš?« Janezek:«Tudi doma z očetom že sumiva, da si babica bolezen le izmišljuje!« OB ČETRTKIH FEN FRIZURA KRATKI LAS9,00 ZAJETOPRANJE, BALZAM, FEN Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do četrtka, 17.1.2013, pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. V petek, 18.1.2013, bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je BIOLAS, Simona Šoštarič s.p. iz Podgorcev. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož. 1. nagrada: bon v vrednosti 30 EUR, 2. nagrada: bon v vrednosti 20 EUR, 3. nagrada: knjiga iz Ormoža v Jeruzalem. Rešitev križanke št. 18, september 2012 Vodoravno: TROSKOK, RAKRANA, AST, REM, ESTETSKA, PSE, TO, OR, DEMETRA, MATI, VLADE, SPACAL, OKVIR, TIŠINA, RE, KAVALIR, SU, RZ, ČETA, PETROVIČ, ARD, OKRAK, JEKLAR, URA, AMALTEJA, KANONI, OI, NR, ZID, OS, TAI, LICE, MENORCA, STAR, MERHAR. Geslo iz osenčenih polj se glasi: Estetska pedikura Nagrajenci: 1. nagrada: Katja Kolarič, Stanovno 12, 2259 Ivanjkovci 2. nagrada: Vika Solina, Kolodvorska 2, 2270 Ormož 3. nagrada: Marta Habjanič, Kerenčičev trg 2, 2270 Ormož Nagrajencem čestitamo. KALCIJ RIMSKA 4 RIMSKA 6 Ormoške novice, Leto V, številka 19, december 2012 ZGODILO SE JE 287 Še je v nas energija Mirko Novak 1. Izteka se leto in upokojenci v svojih društvih, pa tudi v Medobčinski zvezi DU Ormož, pripravljamo preglede in ocene svojega dela. Na začetku leta smo si zastavili smele načrte tako na družabnem, športno- rekreativnem in kulturnem področju. Kot vedno doslej pa so društva načrtovala tudi sodelovanje z drugimi društvi DU, društvi v KS in občinah. V MZDU Ormož pa smo ob organiziranju skupnih prireditev skrbeli še za naš dom v Ormožu. Dokončne ocene dela bodo sicer podane po novem letu, vendar že sedaj lahko zagotovo trdimo, da smo bili pri realizaciji nalog uspešni, na zadovoljstvo našega članstva. Zato so v prvi vrsti zaslužni organi društev, predsedniki in vsi, ki po KS in občinah podpirajo našo dejavnost, spremljajo naše aktivnosti, se udeležujejo naših prireditev in nas tudi finančno podpirajo. Foto: Marjan Premuš 2. Tradicionalna in najbolj množična prireditev je vsakoletno Srečanje upokojencev naše MZDU Ormož. Vsako leto ga organiziramo skupaj z enim DU naše zveze. Letos je bilo Srečanje v Podgorcih. Skupaj z DU Podgorci smo pripravili bogat kulturni program, z domačo muziko za zabavo in brezhibno zagotovitev logistike. Kulturni program so ob naših upokojenskih pevcih popestrili učenci šole Podgorci. Pripravili so res prisrčen program in z njim razveselili prisotne, babice in dedke. Prav tako so nam v spremljajočem programu medicinske sestre iz ZD Ormož predstavile program »SVIT ». Srečanja so se, poleg podžupana Občine Ormož, udeležili še predsednik KS Podgorci, predsednik OO Desus ter direktor hotela Delfin iz Izole. S svojo pomočnico sta predstavila vse nove ponudbe hotela, ki ga naši upokojenci kar množično obiskujejo. Srečanje je bilo pod šotorom, ki smo ga v brezplačno uporabo dobili od Občine Ormož. Šotor so pred nami uporabljali še člani Turističnega društva Podgorci, tako smo se izognili dvojnemu postavljanju v obdobju dveh tednov. Res smo mi zaradi tega datumSre-čanja premaknili v maj, vendar to ni motilo naših članov. Kot že veliko let doslej nas je tudi v Podgorcih spremljalo sonce. Pravočasne priprave, dobro sodelovanje: MDU, DU, KS in TD so obrodile uspeh. Srečanje, ki se ga je udeležilo preko 600 upokojencev, je po oceni prisotnih uspelo. V poznih popoldanskih urah, ob slovesu je bilo največkrat slišati: » Nasvidenje v letu 2013 v Ormožu » ! 3. Veliko upokojencev po naših društvih se redno vključuje v razne oblike rekreacije, ki jo organiziramo v DU, MZDU, PZDU ter na ravni ZDUS. Že vrsto let je med našimi člani najbolj priljubljeno viseče kegljanje. Čeprav je v polovici Slovenije med upokojenci prisotna športno-re-kreativna dejavnost, pa v ZDUS ni imela enakovrednega statusa kot npr. balinanje, stezno kegljanje, pikado, šah in ribolov. Naša prizadevanja so v letošnjem letu le rodila spremembe. Skupaj s kegljači tega dela Slovenije smo dosegli, da je ZDUS tudi to obliko aktivnosti priznal kot enakovredno z drugimi prej naštetimi obli- 3 i * . Ji Foto: Stanko Pignar Revija pevskih zborov kami športnega udejstvovanja članov. V naši MZDU je tore najbolj množično obiskovano viseče kegljanje. Organizirano imamo ligo osem tekem in zaključno tekmo za pokal MZDU. Tekmovanja za ligo so organizirana po vseh DU. Ob tem so še tekme ob praznikih naših treh občin ter po KS. Na vsaki tekmi sodeluje med 25 do 30 ekip - to je krepko preko 120 tekmovalcev. Naši tekmovalci in tekmovalke so izredno uspešni tudi v regiji in zadnji dve leti celo na državnih prvenstvih. Svoja kegljišča pa ima celo veliko tekmovalcev ob svojih domovih. V te objekte so društva in posamezniki vložili veliko prostovoljnega dela, saj z razpoložljivimi sredstvi za šport to nebi bilo mogoče.Na športnem področju so dokaj uspešni naši balinarji, ki se skoraj vsako leto udeležujejo republiških tekmovanj. Imamo močne ekipe v Ormožu in pri Veliki Nedelji, ki zmagujejo v okviru PZDU. V Ormožu imamo samo eno balinišče sicer potrebo ki je potrebno temeljite obnove, in v prihodnje tudi nadstre-šnice. Problem so finančna sredstva. V DU Ormož imajo zelo dobro ekipo, ki tekmuje v športnem ribolovu. Tukaj organizira tekmovanja PZDU Ptuj. Nastop ljudskih godcev Velika Nedelja V zadnjem času se več naših DU navdušuje za pikado. Še posebej so uspešni tekmovalci iz DU Zarja Kog. Verjamemo, da jim bodo sledili še drugi člani naših društev.Nekaj je med člani tudi šahiranja in steznega kegljanja. Pri steznem kegljanju je velik problem, ker v Ormožu nimamo kegljišča. Prevozi do Ptuja ali Murske Sobote pa so dragi. Zato se člani pač bolj udejstvujejo tam, kjer so stroški za tekmovalce manjši. 4. Naši člani se radi udejstvujejo tudi na kulturnem področju. Skoraj v vseh društvih znotraj zveze imamo pevski zbor ali pa skupino ljudskih pevcev ter godcev. Vsako leto organiziramo v MZDU Ormož revijo naših pevskih zborov. Na srečanjih pa se dobivajo tudi manjše pevske skupine z gosti. Letošnja revija je bila pri Veliki Nedelji in je lepo uspela. V nekaj društvih imamo manjše dramsko-reci-tacijske skupine. V DU Sv. Tomaž in v DU Zarja Kog delujeta uspešno še folklorni skupini. Rekreacija Upokojenci praviloma s svojimi kulturnimi točkami vedno sodelujejo na občinskih in krajevnih proslavah ter drugih prireditvah. Veliko pa je tudi samostojnih koncertov, predvsem PZ. 5. Kot vidimo, je delo v DU in v MZDU zelo razgibano , pestro. V DU se dogaja še veliko drugega na re-kreativno-zabavnem in izobraževalnem področju. Upokojenci radi kolesarimo, se računalniško izobražujemo, imamo skupino pridnih rok v DU Miklavž, telovadimo, skrbimo za zdravo življenje, se družimo ob martinovem in novem letu. Odmevno smo že dvakrat sodelovali s svojim spremljajočim programom na festivalu za tretjo življenjsko obdobje v Ljubljani ( DU Miklavž pri Ormožu ). Vse aktivnosti, ki jih izvajamo, so prostovoljne, saj finančnih sredstev za nagrade in nadomestila raznih stroškov tekmovanj v društvih ni. Zbrani prispevki od članarine zadoščajo le za osnovno dejavnost v društvih. Zato brez razumevanja naših županov vseh aktivnosti nebi mogli izvajati. Pomagajo nam še KS in nekateri donatorji. Verjamemo in upamo, da bo tako tudi v prihodnje, kljub vsem zaostrenim gospodarskim razmeram v občini in širše. Upokojenci bomo po svojih močeh to na razne načine še vedno vračali. Vsem bralcem želim SREČNO 2013. a Kolesarjenje in pohodništvo brez meja - HIKING & BIKING Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je kot vodilni partner čez-mejnega projekta Hiking&Biking, katerega namen je pozicioniratiobmočje severovzhodne Slovenije in Avstrijske Štajerske kot območje kakovostnih produktov na področju pohodništva, kolesarjenja in nordijskega fitnesa,končal svoje aktivnosti. Obe pokrajini sta v okviru projekta pridobili več kot 275km označenih kolesarskih poti, več kot 250 km označenih pohodnih poti in poti za nordijsko hojo. Predstavljamo vam rezultate enega največjih in najuspešnejših projektov na področju čezmejnega sodelovanja Slovenija-Av-strija na področju rekreacije in turizma. Projekt z akronimom Hiking&Bikingje sofinanciran z razpisa Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007 - 2013. Proračun projekta znaša 2,9 milijonov evrov, evropski sklad za regionalni razvoj pokriva 85%, ostala sredstva se sofinancirajo iz javnih in v Sloveniji delno tudi iz zasebnih sredstev. Projekt je trajal več kot tri leta in pol in je zajemal območja regij Pomurje, Podravje, Koroška in avstrijska Štajerska. V okviru tematike »rekreacija in narava« so bile v projektu obravnavane naslednje tri teme: pohodništvo, kolesarjenje in nordijski fitnes. Namen projekta je bil na območju omenjenih regij oblikovati skupne čezmejne integralne turistične produkte, zagotoviti skupno tržno komuniciranje in pozicionirati projektno regijo kot območje kakovostih turističnih produktov. Rezultati so za nadaljnji razvoj turizmaveč kot spodbudni: pri vzpostavitvi produktov je sodelovalo več kot 22lokalnih skupnosti, ki so bile neposredno vključene v razvoj produkta in so same predlagale potek tras. Trase poti potekajo po obstoječi infrastrukturi, ki je bila uporabljena v najboljši možni meri, pridobljena so bila vsa dovoljenja in soglasja za postavitev 410 smernih tabel v 22občinah po vsem Pomur-ju, in sicer po novih kriterijih za enotno označevanje, ki so bili tudi vzpostavljeni v okviru projekta. Poleg tega so bile izvedene številne promocijske aktivnosti, vse s ciljem, da bi ljudje spoznali, prepoznali in začeli uporabljati zdravju in počutju tako dobrodošle in pomembne pridobitve. V sklopu projekta sta bila na območju Občine Ormož vzpostavljena dva nova turistična produkta in sicer krožna kolesarska pot z nazivom Pot Jeruzalem dolga 25,2 km, ki je dobila ime po istoimenskem kraju v Ljutomersko-Ormoških goricah - Jeruzalemu in pohodna pot z nazivom Jeruzalemska vinska pot, dolga 7 km. Za lažjevodenje kolesarjev in pohodni-kov sta oba turistična produkta v naravi označena z ustrezno vertikalno prometno signalizacijo. Obe potipovezujeta občini Ormož in Ljutomer. Več o projektu, kakor tudi o posameznem turističnem produktu, si oglejte na vzpostavljeni spletni strani projekta -http://hiking-biking.net. Vabimo Vas, da se podate na kolesarsko pot Pot Jeruzalem ali pohodno pot Jeruzalemska vinska pot, polno zgodovinskih skrivnosti in naravnih doživetij, ter tako z vidika kolesarjenja in pohodništva spoznate svojo občino in sosednje kraje, ki jih poti povezujeta. Dodatne informacije: - Vodja projekta: Mojca Makovec Haložan (Center za zdravje in razvoj Murska Sobota), T: 02 530 2127 - Vodja projekta na Štajerskem: Mag. GuntherSteininger (SteiermarkTourismus), T: 0043 316 4003 40 Ormoške novice, Leto V, številka 287, september 2012 ■Jati L«K1 Ill'l'ilHtJ ZADNJA STRAN Nepozaben dopust, vredno ga je ponoviti Majda Vogrinec V hladnem oktobrskem jutru, smo se polni pričakovanj in vedrih obrazov, zbrali na železniški postaji v Ormožu. Podali smo se na morje. Da! Tudi v jeseni je lepo na morju, to smo se prepričali vsi, ki smo se odločili v Krajevni organizaciji Rdečega križa Vinski Vrh, da preživimo dopust na Debelem rtiču. Vožnja z vlakom, nekateri tudi po dvajsetih letih, obujanje spominov na mladost, prečudovite barve jeseni, ki so nas objemale in nam razkazovale prelepo deželo od vzhoda do zahoda, vse to nam je polnilo baterije. Zagledali smo težko pričakovano morje, neskončno modrino, ki se je pridružila jesenski mavrici, pogled v odprte širjave, tja daleč v neskončnost. Vse to se nam je ponudilo pred očmi, vse to nas je spremljalo nepozabnih pet dni , ki smo jih preživeli na dopustu, prežetim s soncem. Enajst članov, starih od 20 do 85 let, se nas je odločilo za ta podvig in prepričana sem, da nobeden med nami ne obžaluje minute časa, preživetega v brezskrbnosti... Topla morska voda v bazenu, dobra kuli-narika, kozarec vina, štajerska potica, vodna telovadba, sprehodi po čudoviti pokrajini, predstavitev OZRK Koper, družabni večer s harmoniko, igrali smo bingo, prikaz pridelave oljčnega olja, dihalne vaje v borovem parku, za najbolj pogumne namakanje v morski vodi, pa čeprav samo do kolen, nepopisno veselje, radost in obilo smeha...... Vse to nam je na dlani ponudil Debeli rtič. Prehitro je minilo, bilo je tako kratko, lepo, nepozabno, vredno in z obljubo, da se bomo vrnili, smo spakirali stvari in se podali proti domu po isti poti od zahoda proti vzhodu. Res je čudovita naša dežela, zato se nam naslednjič pridružite, uživajmo to, kar se nam ponuja. Resnično imamo raj na zemlji, samo videti ga je treba. Ne bo se ponovilo, živimo samo enkrat. a |nJ m ■ Ï •mL iL - r _ /-»- ■ Qui. Jrw 1 J FOTO: Stanko Vi Zvonček poje v slovo dnevu Majda Vogrinec O zgodovini in prenovi kapele na Vinskem Vrhu smo že veliko napisali. Pa vendar naj obnovimo, da smo v letu 2011 počastili stoletnico izgradnje. Sezidala sta jo zakonca Kolarič za zahvalo dobri letini leta 1911. Ker je bil na kapelico postavljen tudi zvonik, je seveda razumljivo, da mora v zvoniku viseti tudi zvon. Če je zvon, mora tudi zvoniti, zato smo si zadali zahtevno nalogo, urediti električno zvonjenje. Uspeli smo! Ob 101. obletnici smo blagoslovili in pozvonili z zvonom, težkim 50 kilogramov. Zvon v kapelici se je oglašal vsak večer v mesecu maju, odkar molimo šmarnice, prav tako pa tudi ob smrti, ko se od tuzemeljskega življenja poslavljajo naši krajani. Če imamo zvon v zvoniku že 100 let, je prav, da nam zapoje večkrat, za različne priložnosti. Želja se nam je uresničila, s skupnimi močmi nam je uspelo in prvič smo zazvonili 2. maja 2012, obred blagoslova s sveto mašo pa je daroval farni župnik g. Mohorič 2. septembra 2012. Investicijo smo pokrili s sredstvi nabirk pri blagoslovu jedil, ki je vsako leto pri kapelici, del investicije je krila Občina Ormož, ostanek pa smo z nabirko pri blagoslovu prispevali krajani. Zahvaljujem se županu Občine Ormož g. Soku, g. Trstenjaku iz KS Miklavž, da sta prisluhnila našim željam, prav tako pa vsem krajanom, ki ste prispevali v ta namen. Naš zvonček se oglaša vsak večer v zahvalo za dan, ki se nikoli več ne vrne. Prav večerni zvon ima veliko moč za dušo. Že pesnik Dante (1321. leta) opeva, kako se popotnika poloti domotožje, ko zasliši iz daljave zvon, ki žaluje za umirajočim dnevom. Želimo,da poje še 100 let in več, čim manjkrat pa v slovo našim krajanom. a Tradicionalni slovenski zajtrk v VIZ Ormož, enota Velika Nedelja Vesna Podplatnik, vzgojiteljica Tradicionalni slovenski zajtrk je vseslovenski projekt, ki spodbuja zavedanje o pomenu in prednostih lokalne samooskrbe, dejavnosti domače pridelave in predelave ter zagotavljanje hrane, ki je pridelana v lokalnem okolju. Ozaveščajavnost o pomenu kmetijstva, čebelarstva, o pomenu zdrave prehrane, pomenu gibanja ter ohranjanja čistega okolja. Drugi teden novembra je bil za skupino otrok »Prijatelji« nekaj posebnega. Obiskali smo čebelarja gospoda Hržiča ki nam je predstavil dejavnost čebelarstva in nam na primeren način razložil, kako dobimo med. Ogledali smo si tudi čebelnjak in opazovali čebele v novembru. Z različnimi vrstami medu smo se tudi posladkali. V vrtcu smo si ogledali tudi oddajo Ribič Pepe - Kranjska sivka in se ob njej veliko naučili o čebelah. Na bližnji kmetiji smo si ogledali tudi krave in spoznali, da nam daje mleko, iz katerega se pridobiva domače maslo. Otroci so spoznali tudi sestavine za peko domačega kruha. V petek, 16. novembra, je v našem vrtcu (Velika Nedelja), tako kot po ostalih vrtcih, potekal tradicionalni slovenski zajtrk, ki je nastal na pobudo Čebelarske zveze Slovenije. Na pogrnjenih mizah so nam posebej teknile domače dobrote - črni kruh, domače maslo, med in mleko s kmetij naše bližnje okolice. Obiskala sta nas tudi župan Občine Ormož g. Alojz Sok in ravnateljica VIZ Vrtca Ormož ga. Marjeta Meško. Skupaj smo zaužili zdrav zajtrk. Ugotovili smo, da je zajtrk najpomembnejši dnevni obrok hrane, s katerim dobimo energijo in nujno potrebne hranilne snovi. Zelo pomembno je uživati hrano iz domačega okolja, saj s tem pripomoremo k ohranjanju okolja in svojega zdravja. a Tradicionalen slovenski zajtrk Nagrade doktorja Karla Ozvalda Tina Zadravec Ob dnevu učiteljev so v Ormožu letošnje leto prvič podelili nagrade za delo v vzgoji in izobraževanju. Ideja za to se je porodila na aktivu ravnateljev občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, nagrade pa so poimenovali po središkem rojaku, dr. Karlu Ozvaldu (1873-1946), ki ga strokovni krogi poznajo kot utemeljitelja kulturne pedagogike, ki vzgojo pojmuje kot kulturni proces, in pomembnega filologa, saj je med prvimi opisal besedišče in fonologijo središkega govora. Na slovesnosti, ki je potekala 5. 10. v ormoškem domu kulture, so po uvodnem govoru ormoškega župana Alojza Soka podelili nagrado za izjemne dosežke in življenjsko delo na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju vzgoje in izobraževanja ter 12 priznanj za 20- in 11 priznanj za 30-letno delo v vzgoji in izobraževanju, omenili pa so tudi tiste delavce, ki se letos že so ali se še bodo upokojili. Nagrado za vse-življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja je dobil ravnatelj ormoške osnovne šoledr. Bojan Burgar, ki se je s svojim 3 3-letnim ravnateljevanjem zapisal v spomin neštetim generacijam, saj so desetletja, ki jih je aktivno preživel v dobro šole, pustila trajen pečat vzgojno-izobraževalni shemi občine Ormož in širši strokovni javnosti. Kot zastopnik vzgojnega sistema občine v izvršilnih organih Občine Ormož je vseskozi dajal poseben prispevek v urejanju dolgoročnega razvoja šolskega prostora v občini, ki se je kazal kot prizadevanje za povezovanje šolstva znotraj občine, posebej tudi v umeščanju osnovne šole s posebnim programom, glasbene šole, gimnazije ter drugih vzgojno-izobraževal-nih institucij v celostni sistem šolstva v občini, hkrati pa mreženje šolstva občine Ormož v regijsko in državno razsežnost. Ravnatelj, dr. Bojan Burgar, je vseskozi usmerjal svoje znanje in trud v razvoj učno-vzgojnega procesa, urejanje prostorskih kapacitet, osmišljanje dela šole za aktivno vključevanje v okolje preko kulturnega, športnega in društvenega dela. Na podlagi osmišljevanja izkušenj in dobrega poznavanja teoretičnih izhodišč je ogromno prispeval h kvalitetnim spremembam vzgojnih programov, hkrati pa je s svojim neizmernim prispevkom Osnov- Dobitnik nagrade Karla Ozvalda za vseživljensko delo- dr. Bojan Burger ni šoli Ormož in naslednjim generacijam učiteljev in učencev pustil jasne smernice in kvalitetne usmeritve za šolo prihodnosti. V svojem govoru je dobitnik nagrade za vseživljenjsko delo poudaril pomen učiteljskega poklica, ki mu danes niso naklonjeni časi, in optimistično zaključil, naj učitelji ponosno vztrajajo še naprej, saj so nepogrešljivi za vsako družbo. a Ormoške novice, Leto V, številka 19, december 2012