IUSSIG ZUUANI ASSICURAZIONI La tua pro è assicura novi IUSSIG ZULIANI ASSICURAZIONI tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine 1 TASSA RISCOSSA Italy št. 30 (1360) Čedad, četrtek, 30. julija 2009 RITAGLIA QUESTO COUPON E POTRAI USUFRUIRE DI UNO SCONTO FINO AL 30% SU ASSICURAZIONE RCA E PER LA CASA FINO AD ESAURIMENTO BUDGET SCONTI Via Carlo Alberto 31, Cividale Tel/Fax 0432.732112 A margine dell’incontro al Mittelfest Stay Behind, la teoria e la prassi Gladio era un pezzo del sistema difensivo italiano, un’organizzazione segreta ma legale, apolitica, che operava a livello europeo in ambito Nato. Da volontari ne facevano parte 622 brave persone, che agivano sotto copertura ma erano mosse esclusivamente dall’italia-nità e dall’amor patrio e per la loro dedizione non hanno ricevuto in cambio mai nemmeno una lira. Hanno operato nel silenzio dal 1956 al 1990, quando l’allora presidente del Consiglio Andreotti rese pubblica l’esistenza di Gladio e noti gli elenchi dei suoi aderenti. Furono allora “scaricati” dai politici, con l’unica eccezione di Cossiga, e “massacrati” dai media. La loro attività consisteva in addestramenti in Sardegna e attività informativa, mentre le esercitazioni si svolgevano soprattutto a tavolino. Una organizzazione, Stay Behind, che potrebbe essere utile anche oggi, poiché “non si sa mai quel che può suc- cedere”. Mutate le condizioni, “il militare cambia obiettivo, non butta via il cannone”. Ciò che è successo dal dopoguerra al ’56 sul confine orientale è un’altra storia, Gladio nacque a metà anni ’50 e doveva intervenire solo ad invasione avvenuta. Il pericolo veniva dalla Jugoslavia e dai comunisti titini. Stay Behind era molto presente in Friuli Venezia Giuba, in particolare a Trieste e nelle Valli del Natisone. Con i depistaggi ed i servizi deviati non c’entra nulla. Questa è la versione edulcorata della storia di Stay Behind presentata, nell’ambito del Mittelfest a Cividale, dal suo comandante, il generale Paolo Inzerilli - “siamo qui perché europei” -, e dal presidente dell’associazione dei gladiatori Giorgio Mathieu. Non che ci si aspettasse qualcosa di diverso dai protagonisti di quella stagione, impegnati in un “monologo a due voci”, senza vero contraddittorio, (jn) segue a pagina 7 Zaključil seje 18. Mittelfest v znamenju padca berlinskega zidu Ponudil je 36 prireditev, posebno vidno mesto je letos imel ples S klasičnim baletom Zvezde Evrope, ki ga je uprizorilo deset solistov prestižnih evropskih ansamblov, se je v nedeljo, 26. julija, v Čedadu zaključil 18. Mittelfest. Doživel je velik uspeh, je dejal predsednik Antonio Devetag, in v mednarodnem merilu uveljavil našo deželo in Čedad kot središči srečevanja, dialoga, konfrontacije in integracije z Vzhodom. beri na strani 7 Dimitrij Rupel in Toni Capuozzo o preteklosti in prihodnosti Evrope Dva precej različna pogleda na Evropo sta prišla do izraza na zadnji okrogli mizi ciklusa »Mittelincontri - Prove d'Europa« (Mittelsrečanja - Poskusi Evrope), ki seje odvijal v okviru letošnjega čedajskega Mittelfesta. Z odgovornim za deželno tiskovno agencijo ANSA Alfonsom Di Levo sta se na temo »Dvajset let po padcu berlinskega zidu: emocije iz preteklosti, predvidevanja glede prihodnosti« pogovarjala dolgoletni slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in namestnik direktorja televizijskega dnevnika TG5 Toni Capuozzo. beri na strani 7 1 Dimitrij Rupel, Alfonso Di Leva in Toni Capuozzo Prijateljstvo med sosednjimi ljudmi, med Tersko dolino, Posočjem in Furlanijo, sodelovanje, solidarnost in spoštovanje različnosti, ponos na svoje korenine in skrb za gospodarski razvoj, varstvo manjšin in čezmejno sodelovanje. To so bile teme letošnjega praznika emigranta, kije potekal v nedeljo, 26. julija, v Bardu, v posebno prijateljski atmosferi in v duhu sprave, kot je povedal župnik Renzo Calligaro. Že sama maša je bila pravi dogodek, kot je običajno v Bardu. Spremljal jo je domači instrumentalno-vokalni ansambel, berila, molitve in pesmi so bile v italijanščini, slovenščini in terskem dialektu. Posebni gostje pa so bi- V nedeljo, 26. julija, na tradicionalnem prazniku emigranta V Bardu sta Molinaro in Zekš pohvalila pozitivno vlogo manjšin Med mašo so mladi izseljenci zapeli po beneško, predsednik Zveze Del Medico z ministrom Žekšem in odbornikom Molinarom > RAZPOTJE_CRAS - DREKA_DRENCHIA občinska dvorana_sala consiliare v nedeljo, 9. avgusta _ domenica 9 agosto 2009 ob_alle 11.30 otvoritev razstavejnaugurazione della mostra CIEGLCI podobice iz fare Device Marije an Štuoblanka v Dreki santini delle parrocchie di S. Maria Assunta e S. Volfango di Drenchia Špeter_ San Pietro al Natisone, Beneška galerija, 24.8.2009_5.9.2009 DRUŠTV0_ASS0CIAZI0NE K0BIUA GLAVA KULTURNO DRUŠTV0_CIRC0L0 Dl CULTURA IVAN TRINK0 BENEŠKA GALERIJA s pokroviteljstvom Občine Dreka _ con il patrocinio del Comune di Drenchia SOLARJE četertik 06.08.2009 ob 20.30 ZGODOVINA FARE DEVICE MARUE Bo gauorila: Rossella Onesti-Foščuova li mladi beneški emigranti iz Argentine, Avstralije in Kanade, ki so tudi zapeli (Din, don dan in Oj božime), skupina starejših izseljencev iz Benečije in Furlanije in še krvodajalci iz Barda, Terske doline in drugih furlanskih občin ter s Tolminskega. beri na strani 6 DruStvo Kobiua glava Komisija je sprejela program za razvoj slovenskih občin Slovenska posvetovalna komisija, ki se je pod vodstvom odbornika Roberta Molinara sestala prejšnji teden v Trstu, je sprejela program investicij za razvoj goratih občin videnske pokrajine, ki črpa finančna sredstva iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Program sta predložili kanalska in briško-beneška gorska skupnost, prva v višini 516.456 evrov, druga pa 1.032.913 evrov. Gre za obdobje treh let 2007-2009, saj je bil leta 2007 sprejet deželni zakon za slovensko manjšino, ki je vnesel pomembno spremembo pri izvajanju zaščitnega zakona. Predvideva namreč, da projekti upoštevajo potrebe slovenske manjšine, da se sredstva lahko namenijo tudi majhnim in srednje velikim podjetjem ter da se o njih izreče slovenska posvetovalna komisija. Začelo se je torej novo poglavje. beri na strani 4 Četrtek, 30. julija 2009 2 Bandiera verde per l’impianto di teleriscaldamento a biomassa La Legambiente del FVG premia il comune di Pulfero L’Amministrazione comunale di Pulfero è stata insignita della Bandiera verde per le idee positive di sviluppo locale. Il riconoscimento della Legambiente del Friuli Venezia Giulia le è stato concesso per la realizzazione di un impianto di teleriscaldamento a biomassa legnosa come esempio di riqualificazione energetica di un comune di montagna con tecnologie moderne e con l'utilizzo di materia prima del territorio. Il Comune di Pulfero, co-m’è noto, ha recentemente riqualificato l'impianto termico a metano sul proprio territorio convertendolo in un impianto alimentato a legna, fonte energetica rinnovabile. La caldaia installata è stata poi collegata, mediante una rete di teleriscaldamento, a diversi edifici pubblici e privati localizzati nel capoluogo del comune che potranno servirsene nei mesi freddi (scuola materna, elementare, palestra, ambulatorio, sala consigliare, etc.). Il combustibile impegnato per l'alimentazione dell'impianto è il legno cippato prodotto dalla sminuzzatura di legno vergine proveniente dai boschi delle Valli del Na-tisone. Il Comune di Pulfero II patrimonio forestale è una risorsa del territorio delle valli del Natisone è infatti anche proprietario di oltre 500 ettari di foresta certificata nell'area del Monte Mia. La fornitura e la gestione dell'impianto sono affidate a ditte boschive locali. La potenza dell'impianto è di 348 kW ed il consumo medio di cippato è di circa 150 tonnellate/ anno con un risparmio annuale di oltre 67 tonnellate di C02 emesse in atmosfera. La bandiera verde a questa iniziativa - spiega Giorgio Cavallo, presidente della Legambiente del FVG - vuole essere un riconoscimento a tutti i soggetti (pubblici e privati) che hanno realizzato o vogliono realizzare iniziative analoghe affrontando la complessità della organizzazione delle utenze e della rete di teleriscaldamento nonché quella di interloquire con il sistema delle imprese agroforestali locali per l’approvvigionamento e la fornitura della materia prima. E tutto ciò senza cadere nel solito gioco del recupero di biomassa non certificata e proveniente da chissà quali parti del mondo che non determina infine un vero risparmio energetico né un abbattimento di C02 sebbene siano sempre più numerose le installazioni di centrali termiche a biomassa forestale nell'arco alpino. Pochissime sono infatti quelle che realmente funzionano sulla base dell’integrazione della centrale con la filiera forestale locale. La Bandiera nera, per le ferite all’ambiente alpino, è stata invece attribuita all’Amministrazione comunale di Paularo per aver adottato un Piano Particolareggiato di iniziativa privata che prevede la realizzazione di un villaggio turistico in località Si-ceit. Segnalazione positiva infine per la Casa delle streghe di Collinetta (Forni Avoltri) e per Ulderica Da Pozzo e Giampaolo Gri per le ricerche dedicate alle tradizioni e alla vita nella montagna friulana. Pismo iz Ri Stojan Spetič Italijanska skrajna levica je bila na nedavnih evropskih volitvah že drugič poražena, saj ji ni uspelo preskočiti vstopnega praga. Čeprav so levičarji vedeli, da je prag namerna past prav zanje, jim podvig ni uspel. Res pa je, da so podvojili glasove Mavrične levice iz političnih volitev pomladi 2008. Združeni komunisti in Levica in svoboda so namreč zbrali 7% glasov, kakor uspešna nemška Die Lienke. Lep delež glasov jim je pobral Di Pietro, kije edini ostro nastopal proti Berlusconiju in njegovim. Sedaj levičarji vedo, daje pred njimi drugi popravni izpit: deželne vo- litve v Italiji čez leto dni. In razmišljajo o tem, kaj storiti. Neuspeh je zrahljal notranje odnose, tako med komunisti kakor med silami, ki so oblikovale kartel s socialisti in zelenimi. Zdrava pamet bi jim svetovala dogovor o skupnem nastopu, morda pod imenom stranke dela ali kaj podobnega, vendar tudi za italijansko levico velja, da Bog oslepi, kogar namerava pogubiti. Ločevanja gredo po tem, kakšne koalicije si predstavljajo za uspešen boj proti Berlusconiju in zmagoviti desnici. Fausto Bertinotti predlaga zbliža-nje, če že ne kar vstop v demokratsko stranko, pri čemer očitno računa na zmago Bersanijevih socialdemokratov in poraz sredincev v naj večji stranki opozicije, ko bo jeseni organizirala nove primarne volitve in izbirala svojega tretjega tajnika po Veltroni-ju in Franceschiniju. Bersani demokratom razlaga, da morajo opustiti dosedanjo samovšečnost in razmišljati o zaveznikih. Po njegovem bi moralo zavezništvo proti Berlusconiju zajeti vse sile od prenoviteljev do Casinijevih sredincev. Drugi pa menijo, da bi bilo najbolje, če bi iz igre izločili komuniste in ohranili le pristaše Nikija Vendole. Ferrerovi prenovitelji, Dilibertovi italijanski komunisti in Salvijevi socialisti so pred kratkim oblikovali federacijo levice, kije odprta tudi drugim. Kakorkoli že, levica je na prepihu in mora računati tudi na pomanjkanje sredstev za svoje delovanje. Javnega financiranja namreč nima več, ker je ni v parlamentih v Rimu in Strass-bourgu. Brez denarja pa je težko sporočati svoje ideje javnosti. Zato bi ji koristila združitev sil in preostalega drobiža. Primum vivere, deinde filo-sophari, bi rekel Aristotel. Ekonomska kriza se kaže tudi na področju turizma Bled, klasična turistična destinacija Splošna gospodarska kriza se kaže tudi na turističnem področju. Junija je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 243 tisoč turistov, kar je 11 odstotkov manj kot junija lani. V prvih šestih mesecih leta so v Sloveniji zabeležili več kot 1,12 milijona turistov, ki so ustvarili skoraj 3,36 milijona nočitev, kar je pet odstotkov manj kot lani. Turisti so opravili 759.000 nočitev, kar je štiri odstotke manj kot junija lani. Tuji turisti so ustvarili 425.998 nočitev, kar je osem odstotkov manj, domači pa 333.399, kar je tri odstotke več kot lani. Od vseh nočitev, so junija 56 odstotkov ustvarili tuji turisti. Od tega so največ nočitev prispevali turisti iz Nemčije (16 odstotkov), Italije (14 odstotkov), Avstrije (13 odstotkov), Velike Britanije (sedem odstotkov) in Rusije (pet odstotkov). Število nočitev turistov iz Avstrije se je v primerjavi z junijem lani povečalo za 10 odstotkov, iz Nemčije za sedem odstotkov, iz Italije pa za dva odstotka. Junija je v zdraviliških krajih letovalo za devet odstotkov več turistov, v obmorskih krajih pa za štiri odstotke več kot junija lani. V isti primerjavi se je v Ljubljani število nočitev turistov zmanjšalo za 13 odstotkov, v gorskih krajih pa za 17 odstotkov. V Slovenski turistični organizaciji ob tem opažajo rast nočitev tudi z nekaterih perspektivnih trgov slovenskega turizma. V primerjavi z lanskim prvim polletjem je Slovenijo v prvih šestih mesecih letos obiskalo devet odstotkov več turistov iz Srbije in sedem odstotkov več z Japonske. Turistični operaterji pričakujejo, da se bo stanje v slovenskem turizmu v drugi polovici leta izboljšalo. Ob zaključku leta naj bi beležili manj kot petodstoten upad nočitev in tako turistično sezono 2009 zaključili z boljšimi rezultati kot sosednje države. V središču Londona v teh tednih vozi 150 taksijev s poslikavo Bleda, ki vabijo Britance na obisk Slovenije. Osrednji motiv na taksijih prikazuje Bled, ki se na britanskem trgu predstavlja kot destinacija za družinski oddih in poroke, poleg Bleda pa taksiji oglašujejo tudi posebno ceno leta Adrie iz Londona. Turistični operaterji z Bleda so izvedli še oglaševanje v reviji Cosmopolitan, v kateri se Bled predstavlja kot destinacija za poroke. V obeh primerih so ciljna javnost mlade ženske, ki ponavadi izberejo destinacijo družinskih počitnic oziroma so tiste, ki izbirajo destinacijo za svojo poroko. Velika Britanija je za slovenski turizem tradicionalno pomemben trg, s katerega je lani v Slovenijo prišlo več kot 74.000 turistov, ki so opravili skoraj 300.000 nočitev, (r.p.) kratke.si La Slovenia deve far conoscere le ragioni del contenzioso Nel parlamento europeo prevale l’opinione che la Slovenia voglia sfruttare la sua condizione di membro dell’EU a proprio vantaggio nei confronti della Croazia. Lo ha dichiarato l’eurodeputato Ivo Vajgl (Zares) aggiungendo che la Slovenia deve moltiplicare i suoi sforzi per spiegare le ragioni del contenzioso sloveno-croato. Questo il tema di diversi incontri avuti a Bruxelles, anche con il ministro degù esteri deUa Svezia, presidente di turno dell’UE, Cari Bildt. I due ex premier i maggiori assenteisti Sono Janez Janša e Anton Rop, ex premier ed esponenti di primo piano della destra e del centrosinistra sloveno, i deputati del parlamento sloveno assenti più spesso. Il primo è mancato a 31 votazioni su 40, il secondo a 30 su 40. Al terzo posto, con 25 assenze alle votazioni, Zmago Jelinčič. Sono stati assenti a metà delle votazioni anche i deputati Franc Pukšič e Roberto Battelli, rappresentante della minoranza italiana. Il peggiore ed il migliore ministro del governo Il ministro che gode della maggior considerazione nel gabinetto di Borut Pahor, secondo un sondaggio del quotidiano Deio, è il 38enne ministro dell’Economia Matej Lahovnik. Il peggiore ministro è ritenuto quello per l’Università, la tecnologia e la scienza Gregor Golobič. Interessante è notare che sono entrambi membri di Zares. Tra i migliori anche la 36enne ministra delTInterno Katarina Kresal, al terzo posto la ministra della Difesa Ljubica Jelušič. In Slovenia si studia più a lungo La relazione Key data on edu-cation in Europe 2009, che riguarda oltre ai 27 paesi dell’UE, Leichtenstein, Islanda, Norvegia e Turchia, attesta che il numero dei ragazzi inseriti nel processo educativo è in crescita. In Slovenia l’educazione di bambini e ragazzi dai 3 ai 19 anni, riguarda il 92,4% della popolazione. Se si considera la fascia d’età dai 3 ai 29 anni la percentuale è del 65,3% ed è più alta della media europea. Aurora, è già la quinta candelina Il 24 e 25 luglio ci sono stati grandi festeggiamenti al casinò Aurora di Staro Selo, a pochi chilometri dal confine di Stupizza, in occasione del quinto anno di attività. La casa da gioco è aperta non-stop tutti i giorni dell’anno e dà lavoro a 66 addetti. Dispone di 8 tavoli da gioco e 280 slot machine di ultima generazione. L’attività è importante anche per le casse comunali di Caporetto: le entrate per la concessione per l’anno in corso sono di 388 mila euro. Kultura Sonce miru v Kulturnem domu V ponedeljek, 27. julija, so v Galeriji Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20) odprli razstavo »Sonce miru 2009«, ki je letos izrecno posvečena tako afriškim kot brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na njej sodelujejo namreč tudi trije afriški likovni umetniki, in sicer: Ade, Mikà in Mali. Razstava sodi v okvir raznih pobud, ki se bodo v dneh “opomina prvega uničevanja” zvrstile na Goriškem, obenem pa je tudi eden izmed členov dolge verige mirovnih in solidarnostnih akcij, ki se skozi celo leto vrstijo v go riškem Kulturnem domu pod naslovom “Vsi drugačni, vsi enakopravni”. Še posebej pa želi pobuda opozoriti na 6. in 9. avgust, na obletnici, ko sta pred štiriinšestdesetimi leti nad japonskima mestoma Hiroši-ma in Nagasaki “zacveteli” prvi atomski bombi. Čustvi o miru in sožitju prav gotovo sodijo med naj-višje vrednote sodobnega časa in ravno v slednji okvir spada tudi letošnja že tradicionalna mirovna pobuda “Sonce miru 2009”, ki jo v svoji galeriji štirinajsto leto zapored prireja goriški Kulturni dom z drugimi ustanovami in društvi ter s pokroviteljstvom SKGZ, go riške Občine in Pokrajine. Razstava bo odprta do ponedeljka, 31. avgusta, po sledečem urniku: od ponedeljka do petka od 10. do 13. Izšla nova priročna slovenska slovnica Na tržišču ni veliko slovnic, učbenikov in drugih pripomočkov, ki bi pomagali Italijanom, da se naučijo osnov slovenščine. Povpraševanje ni majhno, izdelava primernega gradiva pa ni ne enostavna in niti z vidika založnika poceni. Očitno je tudi, da obstajajo različne metode in nivoji za učenje tujih jezikov. Večje je povpraševanje, večja je ponudba. Ko zapišemo, da je s strani Italijanov precejšnje povpraševanje po učenju slovenščine, se npr. v odnosu z angleščino “precejšnje” spremeni v skoraj nično. Dimenzije igrajo svojo vlogo in to tudi pri izdelavi in izdajanju učnega gradiva. V tem smislu je lahko dragocen slovnični priročnik Rade Lečič “Osnove slovenskega jezika”, kije pravkar izšel pri založbi Gaya, za izid pa se je v bistvu angažirala sama avtorica. Rada Lečič je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenskega in italijanskega jezika s književnostjo. Slovenščino je poučevala na univerzah v Rimu, Vidmu, Padovi in Trstu, kjer uči še danes. Slovnični priročnik, kije napisan v slovenščini, je avtorica namenila “vsem, ki si želijo nadgraditi ali obnoviti znanje materinščine, in tujcem, ki se želijo naučiti nekaj slovničnih osnov slovenskega knjižnega jezika (študentje, ki na univerzah študirajo slovenščino, prevajalci, udeleženci tečajev slovenskega jezika v Sloveniji, kandidati, ki opravljajo izpite iz znanja slovenščine, ipd.) Slovnica odgovarja namenu, saj je sistematično urejena, sintetična, obenem pa je tako oblikovana, da uporabnik mimogrede vidi fotografske vložke, ki prikazujejo zna- čilnosti Slovenije. Slovnica obravnava torej glasoslovje, besedoslovje, oblikoslovje (to je seveda najdaljše poglavje) in skladnjo. V dodatku so osnovni pravopisni napotki. Slovnica podaja torej osnovna pravila slovenskega jezika, terminologija pa ostaja strokovna, kar pomeni, da potrebuje nevešči bralec pri učenju pomoč. V desetletjih se je pač slovnična terminologija tudi v slovenščini izrazito spremenila. Ključno vlogo je imel pri tem prof. Jože Toporišič, ki je zamenjal tradicijo z novim pristopom. Večina slovenskih slovnic in jezikovnih učbenikov sledi Toporiši-čevemu zgledu, kar je v prid eksaktnosti pojmov, nekoliko manj pa pedagoškemu delu. Slovnice neuki italijanski učenec, pa tudi slovenski, bo imel pri terminih nekaj težav in bo, kot že zapisano, potreboval pomoč. Odlika slovnice Rade Lečič pa je njena sintetičnost, ki skupaj s sistematičnostjo olajša delo učiteljem in učencem. Za tujce bi bile potrebne morda še vaje. Slovnica Rade Lečič je napisana v slovenskem jeziku, zaključku pa se bliža italijanski prevod, ki bo izšel pri slovenski tržaški založbi. Prav v vidiku prevoda bi svetovali dopolnitev dela s primernimi vajami, ki so za učenje tujega jezika bistveni pripomoček. Slovensko verzijo lahko zainteresirani naročijo po e-po-šti “intermedija@siol.net” ali po telefonu 05/372 30 60. Casa Moznich, un caso esemplare dell’architettura prealpina Sabato 25 luglio presso il Museo dell’Arrotino di Stol-vizza di Resia è stata presentata la pubblicazione “Casa Moznich (Stolvizza - Val Resia)” realizzata da Francesco Chinellato dell’Università di Udine. La pubblicazione fa parte dei Quaderni dell’Ecoistituto del Friuli Venezia Giulia: Casa Moznich è uno dei cinque casi studio scelti dall’Ecoistituto per illustrare in modo esemplare le diverse tipologie di architettura vernacolare presenti in regione. È stato proprio Chinellato, in una pubblicazione del 1996, ad aver evidenziato come le case resiane esprimano soluzioni particolari ai problemi costruttivi, architettonici e formali affrontati e risolti nella casa prealpina. Un altro elemento di interesse è rappresentato da come l’autore colloca la casa resiana nell’ambito delle tipologie prealpine, a testimoniare, al di là di ogni chiusura localistica, la loro appartenenza ad una matrice più vasta. L’appuntamento è stato realizzato in collaborazione con la Pro Loco Resia, l’Associazione Pro Loco FVG, CAMA e l’Associazione ViviStolvizza. Beneško gledališče >po vaseh< KOZJA KOŽA da "Delitto all'isola delle capre" di Ugo Betti priredba: Marina Cernetig režija: Marjan Bevk venerdì/petak 7.8. alle/ob 20.00 sabato/sabota 8.8. alle/ob 17.00 domenica/nedieja 9.8 alle/ob 21.00 LAZE/DREKA MATAJUR BUDAŽE/BERDA ŽEJNI PLANINCI SARDELON režija: Marjan Bevk sabato/sabota 29.8 alle/ob 21.00 KRAVAR/CRAVERO in collaborazione con la Comunità Montana Torre - Natisone - Collio L.R. n. 26/2007- contributi per interventi a favore del resiano, delle varianti linguistiche delle Valli del Natisone, del Torre e della Val Canale Iztok Geister in njegova topolovska očarljiva lisica Tretji gost projekta Koderjana je bil pesnik, pisatelj in ornitolog Iztok Geister - Plamen. S študentko antropologije Kristino Kamberi je bil v Topolovem od 4. do 9. maja 2009. Načrt Koderjana predvideva namreč daljše bivanje povabljenega umetnika v eni izmed počitniških hiš v Topolovem. Umetnik vzpostavi tako nek stik z okoljem in ljudmi ter ga nato “prevede” v pisno obliko, ki je lahko pesem, esej, zgodba itd. Prireditelji delo objavijo. Koderjana nekako nadaljuje Postajo Topolove in se uvršča v njen koncept ter ga dopolnjuje. Iztok Geister-Plamen seje rodil leta 1945 v Kranju (Slovenija). V dijaških letih je skupaj z Markom Pogačnikom in Marjanom Cigli-čem pričel izdajati revijo Plamenice. Iz sodelovanja treh prijateljev se je leta 1966 razvila kon- ceptualistična skupina OHO (1965-1971). Skupina je bila eden izmed vrhov takratne slovenske avantgarde, ki je s Tomažem Šalamunom, Rudijem Šeligom, Francijem Zagoričnikom, Markom Švabičem, Matjažem Hanžkom in drugimi dosegla konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let svoj vrhunec in tudi polemično ost z uradno vid-marjansko literaturo. Iztok Geister je s pisanjem nadaljeval tudi po avantgardnem obdobju. Posvetil se je naravoslovju in obenem pisanju o njem. Njegov sopotnik Marko Pogačnik je nadaljeval svojo izrazito likovno pot, se posvetil geomantiji-zdra-vljenju zemlje in to dela še danes. Z njima omenjeni avtorji so stopili na različna, ne vedno umetniška, pota, ostajajo pa protagonisti pomembnega literarnega, in upal bi si zapisati, predpolitičnega delovanja v nekdanji socialistični Sloveniji. V svojem bivanju v Topolovem se je Geister zanimal za pravljice in napisal nekaj zgodbic z naslovom Zverinice iz Nadiških dolin. Zgledoval se je po Zverinicah iz Rezije Milka Matičetova, jih priredil in si kot protagonistko izbral lisico. Le ta ni samo zvita, ampak v novi varianti tudi zapeljiva in sodobna gospodična, ki ve, kako se v tem našem svetu najbolje živi. Kratke prozne odlomke je Geister opremil s fotografijami in nastala je knjižica z originalom pravljice in Geistrovo varianto. Bralec bi morda pričakoval kak drobec več, vendar Koderjana ni le končni rezultat. Knjigo je uredil in prozo prevedel iz slovenščine v italijanščino Miha Obit. Za založniški načrt je poskrbela Donatella Ruttar, sodelovala je Kristina Kamberi. (ma) V Klodiču seminar za solopevce Od 15. do 19. julija se je odvijal v Klodiču seminar za solopevce, ki ga že tretje leto organizira Glasbena Matica Špeter, v sodelovanju z Občino Gar-mak, ki je dala na razpolago svoje prostore. Udeleženci seminarja so bili učenci razreda prof. Krisztine Nemeth, ki ga je tudi vodila. Letošnji seminar je bil osredotočen na Mozarta, se pravi na arije iz oper “Le nozze di Figaro” in “Don Giovanni”, ki so jih tečajniki tudi izvedli. Seminar seje zaključil z nedeljskim nastopom v dvorani Občine Garmak. Rada lečič osnove SLOVENSKEGA JEZIKA SLOVNIČNI PRIROČNIK Četrtek, 30. julija 2009 New Journal of Physics Surface core level shifts of clean and oxygen covered lr(111) M Bianchi1, D Cassese1, A Cavallin1, R Comin1, F Orlando1, L Postregna1, E Golfetto2 \ S Lizzit4 and A Baraldi2 3 5 1 Università degli Studi di Trieste, Via A Valerio 2, 34127, Trieste, Italy 2 Dipartimento di Fisica e CENMAT, Università degli Studi di Trieste, Via A Valerio 2, 34127, Trieste, Italy 3 Laboratorio Nazionale TASC INFM-CNR, AREA Science Park, 34012 Trieste, Italy 4 Sincrotrone Trieste S.C.p.A., S.S. 14 Km 163.5, 34012 Trieste, Italy E-mail: alessandro.baraldi@elettra.trieste.it New Journal of Physics 11 (2009) 063002 (18pp) Received 17 February 2009 Published 3 June 2009 Online at http://www.njp.org/ doi: 10.1088/1367-2630/11/6/063002 Abstract. We present thè results of high resolution core level photoelectron spectroscopy employed to investigate thè electronic structure of clean and oxygen covered Ir( 111) surface. Ir 4f7/2 core level spectra are shown to be very sensitive to thè locai atomic environment. For thè clean surface we detected two distinct components shifted by 550 meV, originated by surface and bulk atoms. The larger Gaussian width of thè bulk component is explained as due to experimentally unresolved subsurface components. In order to determine thè _________________relevance of thè phonon contribution we examined thè thermal behaviour of Luca e l’iridio, la ricerca in una prestigiosa rivista Pubblicato lo studio di un giovane di Stregna e di altri 5 studenti Una ricerca nata nello scorso anno accademico nel Dipartimento di Fisica dell’università di Trieste è approdata sulle colonne della prestigiosa rivista web ‘New Journal of Physics’. Tra gli autori della ricerca c’è anche Luca Postregna, giovane studente di Postregna di Stregna. Enakopravnost in pokojnina Vladni predlog, da bi tudi v Italiji postopoma izenačili starostno dobo za upokojitev med ženskami in moškimi, je vzbudil val reakciji. Res je, da evropski normativi predvidevajo enačenje med žensko in moškim in to v smislu enakopravnosti. Res pa je tudi, da enakopravnost ni abstrakten pojem, ampak konkretna praksa. V Italiji ni realne enakopravnosti med moškim in žensko na delovnem mestu. Čemu bi torej pričeli popravljati napako s tem, da bi tudi za ženske veljala starostna upokojitev pri 65. letu, kot velja za moške? Zaposlenost žensk je v Italiji med najnižjimi v Evropi. Ženske plače so v povprečju nižje od moških. Napredovanje je za ženske težavnejše, kot je za moške itd. Vse to ob podatkih, da so prav ženske uspešnejše v šoli in na univerzi, da hitreje opravljajo izpite in v mladosti na svoj način prekašajo fante. Nato se stvari zaustavijo. Razlogov je več, nekaj pa je tudi čisto praktičnih. To, da lahko gredo ženske v pokoj prej kot moški, izkazuje slabo vest države in družbe. V starosti prejmejo ženske “nagrado”, ker so se morale v mladosti truditi več. Zaposlena ženska dela namreč več kot večina moških. Pred in po službi jo čakajo številna domača opravila, praktična skrb za otroke in podobne stvari, kijih večina moških še ne opravlja. Večja za- poslenost doma je seveda ovira za večje angažiranje na delovnem mestu in torej za napredovanje. Ko govorimo npr. o ženskih poklicih, mislimo zvečina na takšna dela, ki so v povprečju manj plačana in ponujajo splošno slabše pogoje. Tipičen primer je femi-nilizacija italijanskega šolskega sistema, ki na splošno ne daje posebnih finančnih in poklicnih zadoščenj, zahteva pa več truda od tega, kar ljudje mislijo: le delovni urnik je formalno krajši. Od učiteljic do profesoricje zato šolski kader povečini ženski. Če beremo stare knjige, bomo v njih našli figure učiteljev in nadučiteljev, redkeje se nam prikaže oseba učiteljice. Ugotavljanje nas seveda vodi dlje: k družinski politiki. Enakopravnosti namreč ni možno omejiti na to, kdo doma pere posodo ali pometa. Večkrat počneta to pralni stroj ali sesalnik, ki sta vendar moškega spola. Poganja ju navadno ženska, vendar bi bilo preveč poceni, ko bi se zaustavili pri tem. Sodobna družba, kjer sloni delo vedno izraziteje na posamezniku, kjer so zahteve vedno večje, toliko bolj v kriznih trenutkih, kjer že sam vstop v svet dela zahteva napor, ni lahko razpravljati o enakopravnosti in o enakih možnostih, če v bistvu ni tiste osnovne mreže, ki bi varovala družino pred “udarci” dela. Pedagogi nimajo dvoma, da so najboljši vzgojitelji lahko starši, ostalo so nadomest- Avstrijska desnica išče novega Haiderja Lo studio pubblicato riguarda alcune caratteristiche della struttura elettronica di una superficie di iridio ed una valutazione su come queste vengano influenzate dall’effetto della temperatura e dalla presenza di ossigeno. “L’iridio è un materiale -chiarisce Luca - che è importante perché, come il platino, ha un’applicazione pratica in campo industriale”. Luca spiega anche come sia molto raro che una rivista scientifica dedichi spazio ad una tesi di laurea, e ancora di più ad una ricerca di studenti che non hanno ancora ter- minato il percorso di formazione universitaria. Eppure... “Assieme ad altri cinque studenti ho seguito due corsi di Fisica della materia - racconta Luca - dedicati uno alla fisica delle superfici, l’altro alla microscopia. La ricerca è così nata, in una seconda fase, all’interno dei laboratori del Sincrotrone di Trieste”. Si tratta del laboratorio di luce che permette di dare impulso agli studi sulle strutture biologiche, alle indagini sulla struttura dei materiali solidi e sui fenomeni dinamici che avvengono sulle superfici, alle ricerche sui su- ka prima pagina dell’articolo pubblicato in giugno dalla rivista ‘New Journal of Physics’, sotto Luca Postregna perconduttori, agli studi sulla struttura dei metalli e dei materiali compositi. Il connubio Università-Sincrotrone, almeno in questo caso, nasce dal fatto che il docente che ha guidato i giovani studenti nella ricerca, il professor Alessandro Baraldi è anche uno dei responsabili del laboratorio. “Un grandissimo plauso per questa ricerca e per la sua pubblicazione va sicuramente a lui” afferma Luca, a cui mancano cinque esami per concludere il percorso di studio. Assieme a lui hanno condotto la ricerca Riccardo Co-min di Udine, Marco Bianchi di Cesena, Damiano Cassese di Gorizia, Alberto Cavallin di Bassano del Grappa e Fabrizio Orlando di Cividale. (m.o.) V sosednji Avstriji se pogostokrat oglašajo skrajni desničarji, ki zasedajo tudi visoka državniška mesta. Med njimi nedvomno izstopa tretji predsednik avstrijskega parlamenta Martin Graf, kije član svobodnjaške stranke (FPÒ). Očitno desnica išče novega Haiderja. Tako je Graf javno žalil predsednika judovske skupnosti na Dunaju in povzročil škandal. Njegova nova domislica pa je odcepitev Južne Tirolske od Italije. Grafova teza je svojevrstna interpretacija stanja. Južna Tirolska, kjer živi v bocenski pokrajini večina nemško govorečih ljudi, je po prvi svetovni vojni pripadla Italiji. Po drugi svetovni vojni pa so zavezniki skupaj z Italijo sklenili, da ne bo prišlo do nove priključitve z Avstrijo. Slednja je ostala v sklopu Zahodne Evrope, morala pa je plačati določen dolg zaradi svoje nacistične opredelitve, ki je trajala do konca vojne. Graf vse to priznava, do- JPfS Luis Durnwalder daja pa, da Južna Tirolska ni izgubila pravice do odcepitve. Tu omenja nekdanjo Jugoslavijo ter primer Slovenije in Hrvaške, ki sta se odločili, da izstopita iz federacije. To naj bi bilo možno tudi za južne Tirolce. Gre očitno za provokacijo, saj je prva reagirala prav nemška manjšina na Južnem Tirolskem. Južnotirolski deželni glavar Luis Durnwalder je ostro kritiziral Grafove izjave, saj se zaveda, da provokacije višajo napetost med prebivalstvom, vzbujajo nacionalistične strasti ta- ko med deli Italijanov kot Nemcev ter dajejo pretveze italijanski vladi za negativi-zacijo nemške manjšine. Proti izjavam Grafa so se odzvali tudi avstrijski vodilni politiki. ki. Polna zaposlenost moških in žensk pa, žal, potrebuje prav te nadomestke, ki jih ni ali pa so redki. Podpora družini nujno zahteva urejen šolski sistem, skrb za predšolsko obdobje otrok, ki se prične pri jaslih, možnost pošolskega pouka itd. Vse to pa mora biti kakovostno, saj družina “zaupa”otroka drugim v ključnih letih za njegov razvoj. Enakopravnost ženske pomeni tudi spoštovanje materinstva, bližino otroku po rojstvu itd. Danes mnoga zasebna podjetja posegajo v družinsko življenje in postavljajo kot pogoj, da dekle ne bi zanosilo po sprejemu v službo. Gre za zelo ponižujoče, a resnične, zgodbe mnogih mladih žensk, ki iščejo prvo zaposlitev. Sama organizacija dela, z deljenimi umiki, z zahtevo po številnih nadurah in podobno, zahteva od delavcev in delavk skoraj popolno predanost delu in nujno zanemarjanje družine. Nekdo mora torej iskati manj zahtevne zaposlitve, ali pa celo ostati doma. To so zvečina ženske. Pomoč družinam je v katoliški Italiji, kjer vsi pridigajo prav o pomenu družine, slaba in ponovno na dnu evropskih lestvic. Pomoč je tudi draga, in se lahko upravičeno sprašujemo, kdo bo nadoknadil zamujeno sredi krize, ko itak vlada reže čimveč stroškov za pomoč ljudem in torej družinam. Višanje starostne dobe za upokojitev žensk zato ni dejanje enakopravnosti, ampak bilančna potreba države z visokim, previsokim deficitom. Zenske ne bi nič pridobile, ampak samo izgubile. Edino pozitivno bi bilo, ko bi vlada prihranjeni denar za pokojnine namenila za pomoč družinam. Tega seveda ne namerava narediti, ampak s prihranki samo pomašiti kako bilančno luknjo. Iz zgodbe pa lahko povzamemo memento. Nikoli ni dobro, ko določene politične ali civilne združbe in posamezniki pričnejo manipulirati z manjšinskim vprašanjem ter umetno ustvarjati oziroma krepiti nasprotja. To je slabo, neglede, če se dogaja na Dunaju, v Rimu ali v Ljubljani. Povsod pač najdemo “patriote”, ki za lastno slavo obujajo hudiča, (ma) 0 razvoju naših občin na deželni komisiji s prve strani Obrnili smo torej stran in zaključili z dosedanjo prakso (2001-2006), ko so bila vsa sredstva namenjena javnim upravam in z njimi so bila financirana skoraj izključno javna dela, ki s slovensko manjšino niso imeli opravka. V predlogih obeh gorskih skupnosti za naslednje obdobje je več kot ena tretjina sredstev namenjena majhnim in srednjim podjetjem torej neposredno gopodarskim dejavnostim. Dober del prispevkov je namenjen izboljšanju infrastruktur s turistično in komercialno valenco ter melioraciji okolja, kanalska gorska skupnost je del sredstev namenila kulturno-turističnim pobudam, kot prioritetno pa je briško-beneška gorska skupnost predlagala ureditev kulturnega centra za slovensko manjšino v lastnih prostorih v Špetru. Slovenski predstavniki so, kot rečeno, sprejeli predložen program, čeprav niso vsi projekti v sozvočju z nameni zakona in so sad tudi določenih kompromisov, oziroma potreb majhnih krajevnih uprav. Poudarili so tudi, da bo tudi v bodoče potrebno prisluhniti potrebam in projektom slovenske manjšine na Videnskem. Slovenski predstavniki iz Benečije so predlagali, da bi Dežela v bodoče dala določene smernice krajevnim upravam ter da bi imela slovenščina vidljivost pri sestavi prošenj in realizacij projektov, kar bi pozitivno vplivalo k splošni kulturni rasti. Te predloge je deželni odbornik Molinaro sprejel, istočasno pa je poudaril, da so posegi namenjeni razvoju teritorija in morajo prispevati k integraciji in rasti celotne skupnosti. V drugem delu sestanka je bil sprejet tudi pravilnik za porazdelitev sredstev iz Sklada za slovensko manjšino, ki ga s svojimi sredstvi napaja dežela FJK in za leto 2009 znaša 930 tisoč evrov. I 5 AMDI irvf/tpm** laim ki inTnrnrir) hm i ii ii\#i 11 iu Una grande questione nazionale di verità, giustizia e memoria per le vittime delle stragi nazifasciste del ’43 - ’45. Al Parlamento, al Governo: “L’ANPI chiede ai Presidenti Schifani e Fini, a tutti i parlamentari e ai segretari dei partiti nazionali che il Senato della Repubblica e la Camera dei Deputati esaminino le risultanze alle quali sono pervenuti, nel 1999, il Consiglio della Magistratura Militare; nel 2001, la Commissione Giustizia della Camera; nel 2006, la Commissione Bi- camerale d’inchiesta sulle cause e sulle responsabilità del criminoso occultamento, nell’«Armadio della Vergogna», dei 2.274 fascicoli riguardanti le stragi nazifasciste del ’43-’45. Alla gran parte delle 15.000 - 20.000 vittime - dagli ufficiali e militari di Cefalonia, a tanti anziani, donne e bambini -non è mai stata resa giustizia. L’ANPI chiede che con una mozione parlamentare - con spirito di verità, solenne dignità, ed impegno per la ricerca storica e la memoria - si chiuda una delle pagine più dolorose ed oscure della nostra storia.” Kultura----------------------- Lutkovna predstava proti krčenju sredstev za kulturo V težkih obdobjih pomaga umetnost najti izhod iz krize Lutkovna predstava namenjena odraslemu občinstvu. Tako je Roberto Piaggio, ki je bil na letošnjem Mittelfestu odgovoren za to obliko umetnosti, definiral zadnjo igro Gigia Brunella, ki je bila posvečena gospodarski krizi oziroma krčenju prispevkov za kulturo. Piaggio je s svojimi sodelavci tudi napisal odprto pismo publiki, v katerem je poudaril pomen kulture in naštel vse razloge, zaradi katerih bi se tudi Italiji splačalo vanjo investirati. Brunello, kije v Nadiških dolinah izredno priljubljen, sije zamislil zgodbo, katere Četrtek, 30. julija 2009 1 sporočilo je bilo na koncu zelo jasno: treba je investirati v kulturo, saj lahko ta na primer v obdobju gospodarske krize pomaga ljudem, da jo boljše prenašajo, oziroma da na trenutke nanjo pozabijo. Tako so navsezadnje našli izhod iz krize tudi Etruščani, kot je izvedel zajček Ginetto, kije ob zaključku predstave končno prebral do konca zgodbo o Etruščanih. V Bru-nellovi igri pa je prišel do izraza povsem drugačen odnos do kulture. Delovanje gleda- lišča je bilo odvisno od knjigovodje - krokodila, kije počasi požrl vse, kar je bilo povezano s kulturo: zgodbe, scenografijo, lutke in tako dalje. Zaradi gospodarske krize je bila ključna beseda varčevanje: večina klasičnih lutk je zato visela v plastičnih vrečah, v predstavah pa je bila protagonist lutka, ki je lahko nase nataknila različne glave in tako odigrala več vlog. Pri tem pa kvaliteta sploh ni bila pomembna, glavno je bilo potrošiti čim manj denarja. Zato je lahko v gledališču v bistvu igral kdorkoli, če je bil pripravljen igrati zastonj. Pomembno simbolično vlogo pa ima v Brunellovi predstavi tudi Harlekin, ki je ostal brez svoje maske in srca (pojedel ju je knjigovodja - krokodil) in se je zaradi tega takoj močno postaral. La vitalità, l’incontro e l’ascolto nelle due settimane della Postaja Un bilancio della Stazione, da Paolini a Niblock passando per la Suite in C “Quello che accade qui è incredibile! Le persone di tutte le età comunicano tra loro: vecchi, bambini, ragazzi, adulti. Questa cosa in Italia non la si vede più da un pezzo, sapete?” Così Marco Paolini, seduto sulla panca di Fonso, guardando l’andirivieni di persone di tutte le età e la tavolata dove c’è cibo per tutti: artisti, abitanti, gente di passaggio che avendo “sbagliato” il giorno per salire a Topolò (giovedì 16, ufficialmente giornata di riposo) si sono ritrovati ad assistere ad uno spettacolo del maggior attore di teatro civile italiano, potendoci chiacchierare prima e dopo. Paolini aveva bisogno di provare il suo testo su Galileo, che porterà in giro per la Penisola dall’autunno, ma voleva un luogo raccolto e una situazione protetta da stampa e folla. Abbiamo dovuto inventarci quel giorno di riposo per poter realizzare tutto ciò, senza far trapelare nulla, ed è andata benissimo. La Postaja è stata tante cose anche quest’anno: i bambini e i ragazzi dei cantieri; quello di Pi, straordinario danzatore laotiano e quello di Zlatko Kaučič che ha insegnato ai quasi venti adolescenti presenti in paese nelTultima settimana ad ascoltare il proprio corpo e a farlo risuonare. Fino alle conversazioni sulla musica contemporanea tenute a bambini e ragazzi da Stefania Amisano, autrice anche di una performance pianistica della durata di un’ora, senza pause. Proprio i bambini e i ragazzi sono stati un segno di vitalità inesauribile per Topolò, il suono della vita contro il mortale silenzio dell’abbandono e dell’assenza di speranze, almeno per due settimane... E ancora, i ragazzi cresciuti con la Stazione, oggi protagonisti di progetti e concerti di spessore, dagli ormai inarrestabili Tambours de Topolò agli Etta Aman, ai Res_et, ai BK_evolution, alle ragazze del gruppo Cameramia, a buona parte della Topolov-ska Minimalna Orkestra im- pegnata in una esecuzione entusiasmante della Suite in C di Terry Riley, un brano scritto nel 1964 e che durerà nel tempo. La TMO quest’anno, sempre coordinata da Antonio Della Marina, era composta da 25 unità: studenti della Glasbena Matica, professionisti con 40 anni di esperienza nel jazz internazionale alle spalle, docenti di conservatorio, musicisti per diletto, concertisti di classica, italiani, sloveni, francesi, svizzeri, norvegesi, americani, ungheresi tutti alla pari intorno allo stesso spartito. La To-polovska esprime perfettamente lo spirito di Postaja Topolove. Sempre i ragazzi sono stati esecutori del brano Topo-lò-Abitanti Railway, scritto da Dario Savron, docente di percussioni al Conservatorio “Verdi” di Milano. Forse la differenza tra cultura e spettacolo, ci è stato detto da qualcuno che se ne intende, sta proprio nel coinvolgimento di chi altrimenti, in un festival normale, sarebbe solo pubblico plaudente e pagante e che qui, a Topolò, diventa invece parte di una esperienza che in molti casi porta i suoi frutti; che, comunque, fa capire che non c’è un solo modo, quello standard, di vita e che con un po’ di impegno ed imparando ad ascoltare si possono percorrere anche altre strade, prima impensabili. I nuovi amici, i nuovi “topo-lonauti”, già rilanciano per il futuro: da Pif, Jena inesorabile e stralunata rivelatosi persona di sorprendente timidezza e discrezione a Mario Raviglione, luminare nella lotta alle malattie infettive, creatore di strategie di cura, prevenzione e controllo in campo medico, per i paesi del terzo mondo, che salvano la vita a milioni di persone. L’ Officina Globale della Salute, da lui fondata e benedetta con una vera e propria orazione civile sui diritti inviolabili degli individui dal nostro Rettore, Furio Honsell, è destinata ad aprire nuovi spazi di azione per la Postaja. E, come spesso qui accade, la sezione “cose mai viste né udite”: mai s’era vista una banda a Topolò e il Pihalni Orkester Brda ha sanato anche questo Dario Savron ha diretto l’esecuzione del proprio brano Topolò-Abitanti Railway deficit. Mai s’era saputo di un Quartetto d’archi della durata di sei ore e il piemontese Quartetto Feldman ha dimostrato che è possibile, eseguendo in prima italiana il Quartetto n°2 del grande compositore ebreoamericano Morton Feldman; mai s’era sentito di un concerto per pipistrelli e il nor- vegese Per Platou lo ha composto utilizzando gli ultrasuoni e i suoni captati da una speciale apparecchiatura, resi melodici dalla sua capacità compositiva. D’altra parte, per chi ha fondato ad Oslo la prima band al mondo ad esibirsi esclusivamente via internet (era il preistorico 1995), con musicisti come Peter Gabriel e Laurie Anderson, ci si poteva aspettare un ottimo risultato. Le parole hanno lasciato il segno: Gian Luca Favetto, ospite fisso e irrinunciabile, ha ricordato di quella volta che il Giro passò da Topolò, con Balmamion, Coppi e Ivan Basso: tutti insieme. Pasquale Gujon con la testimonianza in video della sua vita dedicata alla difesa della dignità della propria cultura, di tutte le culture. I poeti e scrittori della Sala d’aspetto, con un Miha Mazzini che avrebbe meritato un’arena per il suo bellissimo “Il giradischi di Tito”. In anteprima abbiamo visto ciò che saranno le future opere di Alberto Fasulo e Jan Cvitkovič, il talento filmico di Črt Brajnik e di Robert Scha-bus, impegnati sugli stessi percorsi, quelli intorno alla gemellata Abitanti, nel cuore dell'Istria. Le ultime immagini sono quelle di Phill Niblock, il grande vecchio della ricerca musicale che a Topolò trova sempre fonte di ispirazione dal poter vivere in una comunità aperta dove saltano i ruoli; Sandro e Carla infaticabili, sorridenti e necessari come tutti i loro aiutanti, che chiudono un chiosco dove anche i vegetariani hanno avuto soddisfazione mentre giù, a Dolenja Vas, Anja, regista del documentario 2009 e Miloš farciscono per i tiratardi la millesima palačinka. E il paese, sempre lui il vincitore assoluto, con la disponibilità degli spazi, l’intelligenza di chi sa stare al gioco e donare tempo e fatica. Il paese che ha in Daniel, ritornato, un residente in più. Venerdì 31 luglio, dalle 21, novanta minuti di registrazioni, suoni e interviste da Topolò si potranno ascoltare via radio in tutta Italia e via internet in tutto il mondo, grazie a Radio Popolare (www.radiopopolare.it), uno dei network nazionali più seguiti. A realizzare la maratona d’ascolto è stata Paola Piacentini, giovane giornalista che ha scelto Topolò scartando Spoleto e tanti altri mega eventi. Qui, in paese, ha incontrato Gianfilippo Pedote, che Radio Popolare la fondò a Milano quando Paola ancora non era nata. Non si conoscevano... (a.z.) Questo è l’elenco delle farfalle e fa- Satyridae lene censite dal 16 al 19 luglio a To- polò da Mario Raviglione, direttore Melanargia galathea dell’Officina Globale della Salute. Maniola jurtina Coenonympha arcania Pcipilionidcie Pararge aegeria Papilio machaon Lycaenidae Iphiclides podalirius Celastrina argiolus Pieridae Scolitantides orion Pieris rapae Hesperidae Pieris napi Gonepteryx rhamni Ochlodes venatus Nymphalidae Falene Vanessa cardui Synthomis phegea Vanessa atalanta Colocasia coryli Polygonia c-album Callimorpha dominula Inachis io Lasiocampa quercus Limenitis camilla Pseudoips fagana Argynnis paphia Biston betularius Un esemplare di Iphiclides podalirìus A Četrtek, 30. julija 2009 Skupinska fotografija v barški cerkvi v spomin na praznik emigranta 2009 Udeležila sta se tradicionalnega praznika emigranta v Terski dolini V Bardu sta Žekš in Molinaro podčrtala pozitivno vlogo manjšin s prve strani Zupan Guido Marchiol, ki je prvič nastopil v tej funkciji, je bil upravičeno zadovoljen nad tako lepim praznovanjem, ki sta se ga udeležila tudi slovenski minister Boštjan Žekš in deželni odbornik Roberto Molinaro. Duhovnik Calligaro je podčrtal, daje zgodovina sveta zgodovina emigracije, “to je tudi naša izkušnja in nad tem se moramo zamisliti vsakič, ko srečamo priseljenca”. “Nisem razumel vseh besed, a sem ganjen nad duhovnim sporočilom tega srečanja,” je dejal Sergio Peressoni, predsednik krvodajalcev Furlanije, kije sodeloval na nagrajevanju domačih krvodajalcev. Na vaškem igrišču se je nadaljeval praznik emigranta. S svojim pozdravom ga je odprl predsednik Zveze slovenskih izseljencev Slovenci po svetu Dante Del Medico. Povedal je, daje bila Benečija deželica, kjer so ljudje govorili tri, štiri jezike in so potovali po vsej srednji Evropi. Imela je torej vse potenciale, da bi se razvila. Po vojni pa je izbira politike težila k temu, da bi izbrisala jezikovno posebnost, ljudi pa je silila v izseljenstvo. Sedaj, dvajset let po padcu berlinskega zidu, se je uveljavilo prepričanje, da so manjšine bogastvo in faktor razvoja teritorija, kot je pred dnevi poudaril italijanski zunanji minister Frattini v Trstu. Naše prioritetne zahteve, kot pred 41. leti, ko je bila zveza ustanovljena, je zaključil Del Medico, so: šole v našem jeziku in delo doma. O pojavu izseljevanja in težkem življenju v 20. stoletju na obeh straneh meje je nato spregovoril slovenski minister Boštjan Žeks, ki se je zavzel za okrepitev in pospešitev čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino, Alla manifestazione hanno partecipato, oltre ai donatori di molti comuni del Friuli, anche gli amici di Tolmino. Valerio Bizjak, il loro rappresentante, con un dono per il presidente della sezione AFDS di Lusevera, Bruno Battola Foto ricordo dei donatori di sangue, riunitisi domenica 26 luglio a Lusevera za evropske projekte in v prvi vrsti za projekt Jezik in večnamensko središče v Spetru. Slovenija doživlja ekonomsko krizo, a se je kljub temu odločila, da bo prispevke svojim manjšinam doma in cež mejo ohranila na isti ravni in si nadeja, da bo tudi Italija ubrala isto pot. Furlanija Julijska krajina je majhna, a pluralna, dežela, je dejal odbornik Molinaro. Jezikovne manjšine predstavljajo dodano vrednost in so tudi razlog, zaradi katerega ima dežela poseben status. Italijanska država ji priznava tudi posebno vlogo v povezovanju s srednjo in vzhodno Evropo. Nič nam ni bilo podarjeno, je dejal deželni odbornik, to vlogo smo si priborili leta 1978, ko smo ustanovili delovno skupnost Alpe-Adria. S padcem meje se odpirajo nove priložnosti tudi za gospodarsko rast in za Terske doline. Molinaro seje torej zavzel za “evropsko” pot v pojmovanju jezikovnih manjšin in povezovanju tudi v okviru evrore-gije- Praznik emigranta, ki so se ga udeležili tudi ravnatelj deželne službe za manjšine Marco Štolfo, predsednica SKGZ za vidensko pokrajino Luigia Negro in predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò, se je nadaljeval v sproščenem in veselem vzdušju. Mladi izseljenci so imeli priložnost, da so si ogledali znamenite jame v Zavarhu ter prisluhnili koncertu klasične glasbe v barški cerkvi. D confine è diventato nuovamente occasione di contatto e collaborazione “Nel caso degli Sloveni delle nostre valli, l’emigrazione, la fuga dalla propria terra sono stati la conseguenza di avvenimenti storici e di scelte di politica economica e culturale ben precise”, ha sottolineato nel suo saluto il presidente dell’Unione emigranti sloveni Dante Del Medico (nella foto), domenica a Lusevera alla tradizionale Festa dell’emigrante. “La nostra terra è al centro dell’Europa” ha proseguito, “la nostra gente parla e parlava più lingue, i nostri nonni erano di casa in tutta l’Europa centrale e orientale, ne parlavano le lingue, ne conoscevano le abitudini e le tradizioni. Possiamo dire che il Friuli, e in particolare proprio la Slavia, aveva ricevuto in dono le migliori opportunità per crescere armoniosamente e garantire una vita se non ricca, almeno dignitosa a tutti i suoi figli. Purtroppo nella storia accade che le virtù siano considerate vizi e le opportunità pericoli. I nostri nonni parlavano normalmente tre o quattro lingue, ai nostri padri ne è stata imposta una e una sola, i nostri figli sono stati privati di uno degli strumenti più importanti per farsi strada nella vita. La Slavia, da sempre porta aperta sull’Europa, è stata rinchiusa da un confine impenetrabile, Tunica uscita portava alla stazione di Udine o ai porti di Trieste e di Genova... Fortunatamente, i tempi sono cambiati, il confine non è più luogo di chiusura, ma occasione di contatto e di collaborazione”. “Dopo oltre cento anni possiamo, se ne saremo capaci e se ce ne sarà data la possibilità, riprenderci quelle opportunità che la nostra cultura e la nostra collocazione geografica ci offrono.” II presidente Dante Del Medico ha ricordato poi quanto la Repubblica di Slovenia ed il Friuli Venezia Giulia abbiano contribuito, attraverso i rapporti di buon vicinato e varie forme di collaborazione ad indebolire ed infine abbattere il muro che ci divideva. Ha ricordato le recenti dichiarazioni del ministro degli esteri Franco Frattini a Trieste che, riferendosi al nostro territorio, ha affermato che “le minoranze sono fattore fondamentale per lo sviluppo economico e sociale”. “Questo ci insegna che la Storia, il Destino o il Padreterno agiscono in tempi più lunghi, ma in maniera più intelligente di quanto facciano gli uomini il cui orizzonte è limitato spesso dalla mancanza di prospettive o dall’interesse politico del momento. Siamo felici e orgogliosi di prendere atto che quanto andiamo dicendo da decenni, e per quello eravamo guardati con sospetto, oggi è diventata la posizione del Governo Italiano. Per troppo tempo altri hanno avuto in mano il nostro destino e ci fa piacere accogliere l’invito fatto alla nostra comunità slovena di scegliere da sola le sue priorità, prima che lo facciano altri per i loro e non per i nostri interessi”. L’assessore Molinaro, il ministro Žekš, il sindaco Guido MarchioI ed il presidente dell’Unione emigranti sloveni La messa è stata allietata da due canti dei ragazzi provenienti da Argentina, Australia e Canada, che nell’ambito del loro soggiorno hanno seguito lezioni di canto con il prof. Nino Specogna Mittelfest Padel je zastor nad 18. Mittelfestom na temo berlinskega in drugih zidov Zidovi so različne narave, ustvarjajo ločevanja, diskriminacije, utesnjujejo in omejujejo, lahko ločujejo različne države in narode, dvigujejo se med različnimi skupnostmi, rastejo med generacijami, v družini in tudi v samem človeku, v njegovi duši. To je bila rdeča nit letošnjega Mittelfesta in je morda v vsej svoji razsežnosti in simbolni valenci še najbolj prišla do izraza v gledališkem delu festivala. V številkah je čedajski festival ponudil 36 prireditev, od katerih je bilo 8 plesnih, 15 glasbenih, 13 gledaliških in 6 lutkovnih. Posebno mesto so imela tudi srečanj a na temo Poskusi Evrope, bilo jih je 11, na katerih so protagonisti, vidni novinarji, pisatelji in politiki razpravljali o političnih spremembah v Evropi po padcu berlinskega zidu ter o novih perspektivah. Njihova razmišljanja so zbrana tudi v zborniku, ki ga je Mittelfest izdal za to priložnost. V svoji oceni, zaupani tiskovnemu sporočilu, kar je novost za čedajski festival, je predsednik Mittelfesta Antonio Devetag izpostavil, sicer brez številk, uspeh sporeda, saj so bile vse prireditve dobro obiskane. Poudaril je pozitivno izbiro treh umetniških vodij - Bordona za gledališče, Mramorja za ples in Man-suttija za glasbo - ter sodelovanje s sorodnimi festivali, ki se bo v prihodnjih letih še bolj uveljavilo tudi s koprodukcijami. Mittelfest name- 0 ^ Z leve Mathieu, Inzerilli in Maranzana V okviru 18. Mittelfesta tudi okrogla miza o Gladiu Niti besede o ustrahovalnem delovanju Gladia v Benečiji Člane tajne paravojaške organizacije Gladio, ki je bila v Italiji aktivna od leta 1956 do 1990, ko so jo razpustili in je takratni ministrski predsednik Giulio Andreotti dal objaviti seznam vseh 622 “gladiatorjev”, je združevala velika ljubezen do svoje domovine in italijanske identitete. “Še posebno v naših krajih, vzdolž vzhodne italijanske meje, je obstajala realna nevarnost, da bi Italijo zasedle ‘slo-vansko-komunistične’ Titove sile. Jugoslovanska vojska je namreč po drugi svetovni vojni hotela svoje ozemlje pomakniti čez reko Tilment, zato ni nič čudnega, če je prišlo do nastanka podobne paravojaške organizacije, kot je bil Gladio, in je zato povsem nerazumljivo neke vrste ‘obtoževalno ozračje’, ki se je razširilo okoli nje. Še sama sreča, da so Gorica, Trst in Furlanija ostali italijanski in torej v demokratičnem zahodnem bloku, zato pa se je treba zahvaliti vsem tistim, ki so se v preteklosti borih proti tiranskim režimom, med temi pa je marsikdo bil tudi član Gladia. Tudi po njihovi zaslugi je v bistvu nastala nova in bolj demokratična Evropa.” Tako je povedal predsednik Mittelfesta Antonio Devetag ob robu političnega klepeta z naslovom “Italijanski Gladio v sklopu evropskih enot stay behind”. Srečanje je vodil novinar tržaškega dnevnika II Piccolo, o italijanski paravojaški organizaciji in evropskem “stay behindu” pa sta govorila bivša član in vodja Gladia Giorgio Mathieu ter general Paolo Inzerilli. Italijanska tajna paravojaška organizacija je tako kot podobne enote “stay behind” iz drugih držav zahodnega bloka (tudi tistih, ki niso bile članice Nata) nastala kot posledica hladne vojne. Na izključno prostovoljni osnovi so se v posameznih državah združevali domoljubi, ki so jih nato strokovnjaki usposobih za najrazličnejše vrste vojaških operacij. V primeru, da bi sovražne sile zasedle državo, bi nato organizirali primeren upor. Njihovo delovanje je nadzirala in koordinirala Severnoatlantska zveza, državne enote pa so imele vsekakor pravico do precejšnje avtonomije. Eden izmed glavnih ciljev je bil seveda obramba pred silami Varšavskega pakta. General Inzerilli in Mathieu sta številnim poslušalcem podrobno obrazložila, kako je delovala italijanska paravojaška organizacija Gladio: katere so bile naloge članov, kako sojih zbirali in usposabljali, kako so skrbeli za tajnost, kakšno orožje so imeli na razpolago in podobno. Poudarila pa sta, da je šlo za organizacijo obrambnega značaja, člani pa bi z oboroženim bojem začeh šele po okupaciji s strani sovražnika, nikakor pa se niso združevali zato, da bi tako rekoč preventivno koga napadli. Inzerilli je povedal, da se je Gladio razlikoval od podobnih paravojaških organizacij, ki so v Italiji nastale takoj po prvi in takoj po drugi svetovni vojni. “Delovale so na povsem drugačni osnovi. Bile so izključno regionalnega značaja, medtem ko je bil Gladio razširjen v celi Italiji in je nastal v sklopu ostalih evropskih enot stay behind.” Med temi pa je bila italijanska paravojaška organizacija vsekakor deležna velikega spoštovanja. Bivši član Gladia Mathieu je zdaj predsednik gibanja Stay Behind, ki se poteguje zato, da bi Italija vsem članom priznala status vojakov, da bi organizacijo vključila v Seznam vojaških združenj in da bi uradno priznala njen razpoznavni znak. Mathieu je poudaril, da pri tem člani nikakor ne zahtevajo vojaške penzije ali česa podobnega. Med uglednimi politiki je bivšim “gladiatorjem” naj večjo solidarnost izkazal bivši predsednik repubbke Cos-siga, ki je v senatu že petkrat predlagal odobritev zakona, s katerim bi člane Gladia priznali kot itabjanske vojake, doslej pa je bil njegov trud zaman. Inzerilb in Mathieu pa sta tudi obžalovala dejstvo, da se je Italija v bistvu odpovedala skupini strokovnj akov, ki bi jih lahko zdaj na primer uspešno izkoristila v boju proti organiziranemu kriminalu. (T.G.) rava sodelovati še zlasti s festivali v Beneventu in Spole-tu, ki jih s Čedadom povezuje skupna langobardska tradicija in skupna kandidatura za vključitev v Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Če se povrnemo na temo letošnjega Mittelfesta, lahko ocenimo, daje bila v ospredju politična problematika. To je bil festival, ki je simbolno najbolj temeljito porušil zid nezaupanja, kontrapozicije in ločevanja ter se zavzel za ovrednotenje nove Evrope, je dejal predsednik Mittelfesta Antonio Devetag, kije ocenil letošnjo izvedbo kot zelo pozitivno. Že prihodnje leto pa bodo to “branje” obogatili, Zadnje srečanje ciklusa Poskusi Evrope v okviru Mittelfesta Širitev na vzhod in Balkan ključna za razvoj Evrope 0 preteklosti in prihodnosti EU sta govorila Dimitrij Rupel in Toni Capuozzo s prve strani V pogledih slovenskega politika je bilo zaznati precejšnjo mero optimizma, novinar Mediaseta pa je bil nekobko bolj kritičen. Capuozzo je podal različne primere, iz katerih je bilo razvidno, daje Evropa še zelo krhka. Se vedno ni prave evropske identitete, politika je zelo šibka, v nekaterih državah še vedno vlada precejšnje nezaupanje do EU, težav je v Evropi še in še. “Res je sicer, da je položaj precej boljši, kot je bil nekoč,” je povedal Capuozzo, “novinarji pa smo navajeni, da analiziramo predvsem pomanjkljivosti. Marsikdo je bil prepričan, daje padec berbnskega zidu predstavljal konec zgodovine in da se bo mogoče posvetiti vprašanju lakote na svetu, spoznavanju vesolja in tako dalje. V resnici pa vojn še zdaleč ni konec, občutek varnosti pa je mogoče še manjši, kot je bil v obdobju hladne vojne.” Vse to je močno v nasprotju z ideali pobudnikov in ustanoviteljev skupne Evrope. Če jih bo hotela EU uresničiti, bo treba še veliko dela, potrebna pa bo tudi večja pragmatičnost. Evropa zdaj še ni sposobna reševati svojih internih problemov, kljub temu pa je vedno pripravljena deliti moralne nauke drugim, je bil še kritičen Capuozzo. Dimitrij Rupel pa je bil precej bolj zadovoljen z doslej prehojeno potjo. “Ne smemo pozabiti, da še ni minilo dolgo let, odkar je med posameznimi evropskimi državami vihrala vojna. Zdaj pa na območjih, kjer je do pred kratkim vladala velika napetost, mej ni več. Evropejci se lahko svobodno premikamo v Schengenskem prostoru, EU združuje kar 27 držav, ki med sabo sodelujejo. Mislim, da vse to res ni malenkost,” je dejal bivši slovenski zunanji minister, ki pa je obenem tudi poudaril, da je pot do dokončne integracije še dolga. “Treba je biti potrpežljivi, saj je navsezadnje EU še zelo mlada organizacija.” Druge variante, kot je integrirana, neke vrste federalistična Evropa, vsekakor ni. Evropejci nismo zelo številni, tako da je sodelovanje med evropskimi državami nujno, če hočemo biti bolj vplivni, pa čeprav je v tem kriznem obdobju marsikdo prepričan, da je bilo življenje v preteklosti lažje. Rupel je prepričan, da so težave le začasne, “Evropa pa bo gotovo rasla še naprej”. Za njen razvoj bo vsekakor ključnega pomena širitev na vzhod, še posebno vključitev držav z zahodnega Balkana. Potrebovala pa bo tudi enotno zunanjo politiko, diplomacijo in skupne vojaške sile. Ob zaključku je Alfonso Di Leva Capuozza in Rupla povabil, naj, malo za šalo in malo zares, ocenita, koliko so k evropski integraciji prispevali različni dejavniki. Tudi v tem primeru je bil italijanski novinar precej bolj kritičen kot bivši slovenski zunanji minister. Oba sta označila kot hvalevredne vse tiste pobude, ki omogočajo mladim iz razbčnih evropskih držav, da veliko potujejo in da se med sabo srečujejo in spoznavajo, poudarila pa sta tudi pomen investiranja v kvabtetno izobraževanje in kulturo. Naštela sta dobre in šibke točke skupnega evropskega gospodarstva in monetarnega sistema, politike in birokracije. Najbolj kritična pa sta bila do medijev oziroma pomanjkljivega poročanja o evropskih zadevah. (T.G.) Stay Behind, la teoria e la prassi dalla prima pagina Lo stupore deriva dalla scelta di Mittelfest di affrontare un tema che qui tocca un nervo scoperto e fa ancora male, con un approccio parziale e rozzo, non in linea con la tradizione e l'ispirazione del festival. Perché esiste una teoria ed una prassi di Gladio. E la realtà delle Valli del Natisone è che la lotta al comuniSmo è diventata lotta allo sloveno ed alla hn-gua slovena, gli slavocomunisti non erano solo oltrecortina: come tali erano tacciati tutti coloro che nelle nostre valli si prodigavano per tenere viva la lingua materna, sociabsti e comunisti ovviamente, ma anche preti e fedeb, ispirati dall'in-segnamento di mons. Trinko. In nome dell'amor di patria e dell'italianità sono state commesse azioni che si sono ritorte contro la minoranza linguistica slovena e che poco o nulla avevano a che fare con la nostra Costituzione. Ci sono ancora molte ombre e reticenze su quella vicenda che, è bene ricordarlo, non si è chiusa nel 1990. La perquisizione delle forze dell'ordine nella chiesa di Montemaggiore, dove l'ottantaseienne monsignore Pasquale Gujon a-vrebbe nascosto le armi della Gladio rossa, risale al 1995. Ma a contestuabzzare Gladio ci ha pensato il presidente del Mittelfest Antonio Devetag. Ha detto che il perico- lo rappresentato dagli slavocomunisti e dai titini era reale, che nel 1945 se avessero potuto avrebbero spostato il confine fino al Tagliamento e Gorizia sarebbe stata la prima ad essere occupata, ha parlato di comune battaglia europea per la democrazia in funzione anticomunista. Ha sottolineato che in Italia c'era il più forte partito comunista in ambito Nato, finanziato dal-l'URSS, aggiungendo di non comprendere il clima di processo nei confronti dei volontari di Gladio che hanno difeso la democrazia occidentale e per questo andrebbero ringraziati. Insomma più che un'operazione verità, quella di Mittelfest è apparsa un'operazione di propaganda a so- stegno della richiesta del riconoscimento dello status giuridico di militari per i Gladiatori, avanzata in forma di legge dal presidente Cossiga. A proposito di contestualizzazione è interessante anche notare che l'incontro su Stay Behind quella mattina è stato anticipato dal quotidiano locale con una lenzuolata di lettere dei sobri nomi contro la minoranza slovena in Friuli e la sua tutela. Accanto ad essi la lettera del presidente Cossiga a favore del riconoscimento giuridico per i gladiatori. Quando si dice il caso. E allora con Sciascia concludo: “Il nostro è un Paese senza memoria e verità, e io per questo cerco di non dimenticare”, (jn) kot je napovedal predsednik, saj bo osrednja tema problematika kulturnih različnosti in njihovo vrednotenje. The other side, pretresljiva zgodba z balkansko tragedijo v ozadju, izpod peresa Dejana Dukovskega iz Skopja, v režiji Sandra Mabellinija «novi matajur____________________ Četrtek, 30. julija 2009 Štengarjova družina ima an ungereško viejo Iz Praponce v Budimpešto 125 liet od tega Kronaka Antonia Prapotnich, Tonina Štengarjova iz Praponce v dre-škem kamunu, je imiela samuo tri lieta, kadar je šla na dugo pot, na Uogarsko, daj gor v Budimpešto. Bila je klase 1872 an ker je ostala saruota brez mame, jo je vzeu za sabo stric. Biu je Matizljov iz Laz an je živeu an dielu za tišljarja v tistem velikem miestu Austro-Uo-garskega imperija. Gorè je Tonina rasla, se oženila, imiela je sedem otrok an gore je umarla lieta 1942. V cajtu nje življenja so bile po Evropi dvie svetovne uojske an hudi pretresi, takuo so se pretargale vse družinske povezave med Dre-ko an Budimpešto. Kako lieto po Toninini smarti je tle blizu nas pa-du še želiezni konfin an še bulj smo živiel ločeno, vsak na njega koncu Evrope. Parvi krat so štierje imenitni ljudje iz Uogarje paršli v vas pod kako liet nazaj z navuodo v Budimpešti gor par žlahti. Tele dni, z možam Attilo, je paršla dol Kor-nelia, hči od Imreja an navuoda Tonine Štengarjove. An počaso spoznava veliko Štengarjovo družino. Ja, zak brat nje none Tonine je biu Antonio - Tona, ki je imeu deset otruok an vsi so oženil an so imiel otroke... Srečali smo se go par Škejcovih v Ocnembardu. Anje bluo spet tež-kuo se zastopit, telekrat nam je z niemščino pomagu Nicolino Šiu-čicju. Parvikrat se je pa čula tudi madžarska - ungereška besieda. Nicolino Prapotnich, adan od te zadnjih mladih Štengarju, je ože-nu Aurelie, no Francuozo. Nje oča pa je Ungereš an v cajtu še pred drugo svetovno uojsko je muoru uteč. Biu je Jud an Niemci so mu uničali malomanj vso družino, 19 jih je umarlo v niemških lagerjih. Aurelie, ki zna no malo po ungereško, z možam an njih čičico, ki se kliče Gaia, hodi vsako lieto v Budimpešto gledat nje žlahto. Sada so spoznal an drugo viejo Štengarjove družine: ungereško. Kuo se lepuo an nenavadno srečavajo poti življenja an beneških ljudi! Na levi Kornelia, nje mož Attila, Nicolino Šiučicju an Štengarju gledajo družinsko drevo, na desni pa skupinska fotografija pred Škejcovo hišo v Ocnembardu z gospodarjam Perinam ta spried Kolovrat lieta 1977, med njimi je biu an sin Tonine Štengarjove, klicu se je Imre Molnar. Bluo je tiste lieto po potresu, kije tarkaj škode naredu tle par nas an so o tem guo-rili po cieli Evropi. Imre je želeu prit pogledat, odkod je bila njega mama an če ima še kako žlahto tle. Bluo je težkuo se zastopiti z njimi, Mario Šiučicju iz Briega se je pomagu s francuoščino, Perin Škejcu iz Ocnegabarda pa z angleščino... Imre Molnar je biu parvi kužin njega mame Marjute. Potle so kontakti no malo oživiel an še so živi. Perin Škejcu je biu L’intervento “Un grande grazie ai nostri contadini” In un paese dell'Austria, oltre Innsbruck, c'è un originale “benvenuto” rivolto ai turisti, che mi ha colpito emotivamente. Gli abitanti di Axams, nel Ti-rolo, hanno presentato con queste parole, scritte su un cartello, in bella vista sulla strada, il loro “paradiso”: “Ein grosses danke an alien unseren bauem”, che significa: “Un grande grazie a tutti i nostri contadini”. Un ringraziamento così originale la dice lunga sulla cultura di montagna. Anzitutto, si è consapevoli che il bel paesaggio ammirato da chi percorre quella strada è opera dell'uomo e della natura insieme. In secondo luogo, sembra chiaro che, se il turismo funziona e rappresenta la maggior risorsa economica del posto, ciò è soprattutto merito dell'infaticabile lavoro dei contadini, che non è venuto meno negli anni. Gli abi- tanti di Axams avrebbero potuto presentare lo splendido scenario ringraziando “madre natura”, e solo essa, per avercelo offerto; oppure, se proprio si fosse voluto chiamare in causa qualche umano, si sarebbeto potuti ricordare gli operatori turistici, che hanno saputo far arrivare, tramite le loro agenzie, frotte di ammiratori; o ancora, gli amministratori pubblici per la sapiente regia nell'organizzazione di uno sviluppo sostenibile; o anche gli albergatori e chissà quanti altri... Lì invece si è pensato al contadino perchè l'unico - tra tutti - indispensabile protagonista di un'autenti- ca cultura di montagna, dalla quelle può seguire un turismo e un’economia adeguata. Auspico che l'insegnamento di Axams faccia sorgere l'orgoglio anche dei nostri piccoli contadini. Di quelli che solitamente non vanno in ferie e non fanno viaggi, ma passano le giornate faticando e spesso non riescono a raggiungere, con la loro azienda, un salario adeguato. Di quelh che normalmente non godono di nessun riconoscimento e sono ignorati dagli interessi mediatici. L'insegna di Axams dice anche agli amanti delle Valh, che in qualsiasi modo curano un angolo di natura: “Quando prendi in mano il decespugliatore e pensi che, sotto il sole cocente consumerai le tue energie nell'immane lotta contro i rovi, sappi che stai per fare la cosa più giusta e sacrosanta. Anche se non avrai guadagno dalla tua opera e per ciò ti sentirai inutile in questa deviata società, sappi che in altri luoghi il tuo impegno non è ignorato anzi è apprezzato, valutato migliore di ogni altra fatica. Il tuo orgoglio sia nell'essere consapevole che sei un germe che darà i suoi frutti, anche se non subito per ora, purtroppo, non qua da noi... Sorgeranno generazioni che comprenderanno il tuo impegno e si dedicheranno con passione alla montagna e alla sua cultura. Altrove ci sono segnali di speranza, ... possiamo ancora falciare i prati...”. Mario Midun Da Canebola al Lussari e a Castelmonte Un gruppo di amici di Canebola aveva deciso otto anni fa di fare un pellegrinaggio seguendo i sentieri che una volta percorrevano i loro nonni. Ci hanno preso gusto, infatti poi lo hanno ripetuto per cinque anni! Partivano da Cane-boia per raggiungere il monte Lussari attraversando la Rou-na, salendo lo Stol, scendendo a Zaga per il primo pernottamento presso una famiglia. Il secondo giorno salivano fino a Rio freddo (Tarvisio) dove pernottavano in una chiesa. Ricaricati, ritemperati e... “benedetti” affrontavano il terzo giorno che li vedeva arrivare sul monte Lussari dove assistevano alla santa messa come ringraziamento per essere riusciti a portare a termine una camminata così impegnativa! Dopo cinque anni di mon- te Lussari, i “nostri” hanno deciso tre anni fa di cambiare meta: Castelmonte. Diversa la camminata/pellegrinaggio, ma non meno impegnativa! Si parte sempre da Canebola, si attraversa ancora la Rouna, per poi raggiungere Montefosca, Stupizza con seguente sahta sul Matajur. Ce n'è abbastanza per fermarsi a Montemaggiore e pernottare, raccogliere le forze per partire di buon mattino alla volta di Masseris, Cepletischis, salire sul San Martino, proseguire per Topolò, quindi su su fino a Lase, Clabuzzaro che si raggiunge giusto in tempo per il secondo pernottamento. Arriva così il terzo giorno che li vede arrivare finalmente a Castelmonte. Ad attenderh parenti ed amici che pensano a riportarli a casa, in auto questa volta! Eh già.... ritornare a piedi sarebbe un ninin pesan- tino dopo aver nelle gambe tre giorni di cammino non indifferente! Come ai vecchi tempi anche il mangiare è povero, ma sano: frico e polenta, acqua e... un litro di vino Merikan che deve bastare per tutti e per tut- v Ziv an bogat senjam za Rožinco v Matajurju Senjam svetega Louranca an Rožinca v Matajurju nam tudi lietos ponude bogat program. V saboto, 8., že ob 11. zjutra odprejo butigo umetnosti / bottega dell'arte. Ob štierih popudan Beneško gledališle nam predstave igro Kozja koža. Ob osmi zvičer bojo igral moro, zvičer bo tudi ples s skupino Skedinj. V nediejo ob 9.30 se puode hodit po Poti prave. Je tri ure lahke hoje. Opudan bo sveta maša za počastit svetega Louranca. Popudan bo puno stvari: bojo tonkači, bomo lahko pokušal an tudi kupil ser v kiosku “ser brez meje / formaggi senza confini”, bojo igre za otroke an odrasle an zvičer ples s skupino 3 Prašički. V pandiejak, 10. vošta, svet Louranac, ob 17. začenjo gost domači harmonikaši an zvičer ples s skupino Tokkkaj. V saboto, 15. vošta, Rožinca, opudan pamesejo pred cier-ku pušje rož za jih požegnat. Ob treh popudan se bomo učil spoznat rože an trave, ki rasejo na Matajurju, an ob štierh bo pa predstavitev bukvi Jesti na Matajurju an Očak iz Matajurja. Ob 20.15 bomo gledal filme “Mons. Gujon matajurski gaspuod nunac” an “Checco Bergnach za te zahvalit”. Zvičer bo ples s skupino Sijaj. V nediejo, 16. vošta, ob 9.30, se puode spet na Pot prave. Ob 10.00 bojo igral na balon na 3. Turnirju Turin 2009. Opudan odprejo spet kiosk “ser brez meje”, ob štierih popudan bojo godle naše ramonike, ob peti bojo nagradili tiste, ki udobij o na Turin 2009 an zvičer ples z ansamblom Iskrice. Vse dni sejma bojo kioski an lov na srečo (pesca di beneficenza). Za napravt tak bogat program so se potrudili Pro loco Vartača, sauonjski kamun, circolo Adi Matajur, Artisti Bottega dell'Arte, Pro loco Nediške doline an Gorska skupnost Ter Nediža Brda. ti i tre giorni! Tre giorni faticosi, con il cammino che viene percorso con qualsiasi tempo. Ma che soddisfazione all'arrivo! Nella foto scattata alla partenza, i nostri pellegrini con relative mansioni! Da sinistra Marcello (assistenza sanitaria!), Paolo (esperto zecche!) Gianfranco (guida alpina!), Claudio (vettovagliamento!), Alessandro (forza pubblica!), Enzo (meteorologo!), Celso (direttore!), Agostina, la mamma che prepara polenta e fri- co. È davvero una bella esperienza, che ci ricorda altre simili. Una che ci “tocca” da vicino è quella della Planinska družina Benečije che ogni anno, l'ultimo fine settimana di agosto organizza un pellegrinaggio a piedi in qualche santuario o chiesa della nostra regione, della Slovenia o dell'Austria. Sarebbe bello se un giorno gh amici di Canebola e quelh della Planinska si trovassero assieme a percorrere un nostro sentiero! Marta Mavri e Franco Olivo in azione durante la sfida di sabato a Canaria Si è svolto sabato 25 luglio, presso la trattoria da Mario a Carraria di Cividale, il 71° incontro internazionale di bocce per quadrette tra la bocciofila Ducale e la boc-ciofila di Tolmino. Le gare sono iniziate al mattino per concludersi, dopo una sosta dovuta ad un acquazzone, in serata. Per la squadra ospite erano in gara le seguenti quadrette: 1) Valentin Lavrenčič, Marko Kurinčič, Izidor Živec, Iztok Živec, Ignacij Božič; 2) Viktor Savli, Silva Savli, Ivan Brišar, Danilo Lesjak, Dušan Jug; 3) Slavko Moravec, Miran Rejec, Darko Jerkič, Dušan Črv, Jože Kogoj; 4) Gabrijel Živec, Marta Mavri, Klavdij Berginc, Gracijan Mlekuž, Milan Lednik. Le quadrette della bocciofila locale erano così composte: 1) Paolo Osgnach, Paolo Della Morte, Lorenzo Vogrig, Remo Di Gaspero, Gino Cantarutti; 2) Luigino Iure-tig, Franco Caporale, Roberto Tornada, Luciano Saccavini, Grazia Macuglia; 3) Adriano Fagotto, Laura Fagotto, Giovanni Fagotto, Dante Caracciolo, Domenico Zor-zini, Andremo Spigarolo; 4) Franco Olivo, Bruno Temperini, Dante Caracciolo, Romana Beltrame, Nevio Dorligh. La vittoria è andata alla qua- Vince la quadretta guidata da luretig, ma si è scelto di non stilare la classifica finale A Carraria si è rinnovato l’incontro tra bocciofìli amici dretta capitanata da Luigino Iu-retig, seconda quella di Paolo Osgnach, seguite nell’ordine dalle compagini guidate da Franco Olivo, Valentin Lavrenčič, Gabrijel Živec, Slavo Moravec, Adriano Fagotto e Viktor Šavli. Terminate le sfide sono seguite le premiazioni con il “patron” Mario Specogna. Mario ha ricordato l’amicizia che da oltre trentasei anni si è instaurata tra le due realtà Una fase di gioco. Quest’anno sono stati 41 i bocciatori impegnati bocciofile transfrontaliere che si ritrovano due volte l’anno per passare una giornata di gare in amicizia. Un ringraziamento particolare da parte di Mario è andato agli sponsor Costruzioni edili Daniele Vogrig di Premariacco, alla Officina fabbrile Daniele Olivo di Gagliano di Cividale, ed al Novi Matajur che da anni segue la manifestazione. Quindi Paolo Osgnach, in rappresentanza della società ospitante, ha elogiato l’impegno di Mario, della signora Cesira e di Marina, oltre che di tutti coloro che nel corso degli anni hanno sostenuto l’iniziativa. Sabato non è stata ufficialmente stilata la classifica finale, come succedeva le scorse edizioni. Una decisione spontanea per ribadire che la manifestazione viene considerata come un incontro che durante la giornata vede avversari determinati i bocciofili, ma che alla fine vede festeggiare tutti insieme i premi conquistati attorno ad una tavola imbandita. Nel corso del mese di settembre il tradizionale appuntamento ritornerà con la gara di ritorno a Tolmino. Paolo Caffi Ì234567BM1 C2 3 4 5 G 7 li 3 ioti 5_OCJET*Bocf'°,|UeBEssA "■TROFEO §BANCA, UOINM WMlhlCA 2 AC0SI0 iivm ^ s. SOCIETÀ ROCCÌOFIIA BRESSA — ,^jWKÌ» a BOCCE' ' " TROFEO §8ANCA UDINE ^ DOMENICA ? AGOSTO K)M uwoonl Sopra la premiazione della prima e la seconda quadretta classificata, qui a fianco la consegna di un riconoscimento alla terza ed alla quarta novi matajur Četrtek, 30. julija 2009 10 Per Simone decimo posto assoluto nella gara vinta dal duo Nosella-Altoè Rally dì Majano, Miano tra i big Belle soddisfazioni anche per altri giovani rallyisti delle nostre Valli 111 equipaggi su auto moderne eli sulle storiche al via al 2. Rally di Majano corso lo scorso 25 luglio. Fra questi 122 equipaggi, tanti sono anche “nostri”. Si sono comportati alla grande, con risultati di tutto rispetto tenuto conto che hanno dovuto misurarsi con equipaggi che gareggiano ad un certo livello. Il nostro Si-mone Miano, navigato da Andrea Di Giusto, su Renault Clio Williams si è classificato 10. assoluto su 90 equipaggi arrivati fino alla fine! Un ottimo risultato per Simone che ha avuto la soddisfazione di salire sul palco dove lo attendeva una coppa! Bella soddisfazione anche per Matteo Specogna e Fulvio Sartori che con la loro Fiat Seicento hanno tagliato il traguardo al 52. assoluto, primi nella classe A0 del gruppo A. Il “veterano” Franco Co-dromaz, navigatore, è con Beltramini 26. assoluto e 3. nella classe N2. Franco ci ha abituati a questi exploit! Buonissima la prestazione dei fratelli Susani: Manuel, navigato da Federico Guion, si Miano - Di Giusto in azione al Majano piazza alla 37. posizione nella assoluta e 7. di classe N2, mentre Luca, navigato da Andrea Chiuch, è 68. assoluto e 16. nella stessa classe. Sempre nella N2, Maria-giulia Pagon contribuisce come navigatrice di Marco De Cecco a conquistare la 14. piazza. Nella generale li troviamo al 65. posto. De Cecco non è un nome nuovo: chi segue i rally conosce Claudio, il suo nome lo associamo a tante vittorie. Succede che una propria passione la si trasmetta ai figli, questo vale an- che per lui, infatti a correre ora ci sono anche i due figli Marco e Mattia. Se buon sangue non mente... A dare conferma di questo ci pensano i fratelli Susani che fino ad ora non hanno deluso le aspettative di papà Marco, buon ral-lysta... di qualche anno fa. Nelle moderne da registrate purtroppo un ritiro per Veronica Caleca di Oborza che, al suo esordio nel rally, assieme a Marco Marchiol, figlio di un altro noto rallyista, Gianni, è costretta a lasciare nel fine gara. Peccato! Nelle storiche troviamo Sonia Borghese che alterna il suo ruolo di navigatrice a quello di pilota dimostrando anche in questo ruolo la sua ottima stoffa. Navigata da Mauro Iacolutti, con la sua Bmw 2002 Tii si aggiudica il 5. posto assoluto. Sonia e Pi-ciul (Pietro Corredig) sono reduci da un impegnativo rally in Belgio (assistenza tecnica di Matteo Specogna) che li ha visti 3. di classe e 3. assoluti! Le Valh del Natisone si difendono bene anche nel mondo non facile dei rally! Sport Ai blocchi di partenza la nuova Valnatisone, tanti i nostri giovani Giovedì 23 luglio, a Ver-nasso, è nata la nuova compagine dell’Unione sportiva dilettantistica Valnatisone che parteciperà al campionato di Prima categoria sotto la guida tecnica del ri-confermato Lauro Vosca. Il mister si è accollato un impegno gravoso. In accordo con il presidente Andrea Specogna ha dato fiducia ai giovani valligiani del vivaio che saranno il futuro di una società che ha voluto cambiare pagina. Non sono stati fatti proclami, ma prima Specogna e poi Vosca hanno dimostrato di avere piena fiducia in questa nuova avventura che stanno per iniziare assieme ai giovani che avranno al loro fianco compagni di squadra di qualche anno in più. Poche le novità per quanto riguarda gli arrivi, l’unico sino ad ora certo è quello dell’attaccante Luca Montina dal Centro Sedia. Fanno parte dell’attuale rosa Davide Beuzer, Antonio Bortolotti, Federico Cedar-mas, Francesco Cendou, Federico Chiabai, Federico Crast, Matteo Cumer, Alessandro Filaoro, Carlo Gaz-zino, Mattia Iuretig, Lorenzo Menichino, Gabriele Mia- no, Michele Miano, Luca Montina, Alberto Pellizzari, Francesco Petrussi, Alberto Russo, Prince Sekyere, Nicola Spagnut, Gabriel Teo-doru, Giovanni Tropina e Samuel Zantovino. Il direttore sportivo Cristian Bosco completerà l’organico con l’arrivo di altri due calciatori, prima dell’inizio della preparazione prevista per lunedì 17 agosto alle 18.30 presso il polisportivo Angelo Specogna di S. Pietro al Natisone. La preparazione fisica del team sarà curata dal prof. Mario Quarina. Nulla di nuovo per quanto riguarda la formazione dei gironi ancora da definire a causa del ritardo, causato da alcuni disguidi federali, nelle iscrizioni. Per quanto riguarda invece il pianeta amatoriale, dopo il grido di allarme in merito al ritiro del glorioso Reai, è intervenuto in prima persona lo sponsor Paesano che ha contattato i dirigenti pulferesi garantendo il suo appoggio per l’iscrizione al campionato UISP. Sembrano alzarsi così le nubi che si addensavano nell’estrema vallata del Natisone. (P.C.) Med skupinami tudi Stari mački iz Benečije Ekipa Flamengo iz Tolmina udobila turnir na Livku Na Livku je biu v saboto, 25. an nediejo, 26. julija 28. Turnir v malem nogometu. Na telim turnirju vsako lieto igrajo tudi skupine iz naše Benečije, škoda de lie-tos obedni nie šlo pru, saj sa-muo Stari mački so dosežli igrat malomanj do konca turnirja. Udobila je ekipa Flamengo iz Tolmina, ki je udobila 4-1 pruot ekipi Kamnoseštvo. Na trecje mesto je paršla ekipa Livada, na če- Flamengo iz Tolmina an Kamnoseštvo pred finalom SPORT PO SLOVENSKO tarto pa Bife Z’der. Muormo pohvalit pa Mi- ha Martinig, ki je sodu na časti uriedan, saj tudi sodi-puno partitah, tekmah. Je ti nie takuo lahko! ■i. ■ «k*-J /' KožaRka4 NEŠPORTNI PREKRŠEK ZABIJANJE Takuo so se tisti od ekipe Stari mački parpravljal za turnir Kronaka Čeglih gor na varhu je bla magia, spominska slika je pru lepuo paršla. Na nji so beneški an kobariški planinci, ki vsako lieto prežive kupe an konac tiedna po gorah. Na fotografiji nieso pa vsi. Dol zdol Mattia, Alvaro (ta zad), Flavia an Gianpaolo (ta spriet): kaka sodisfacjon peštat snieg miesca julija! Polietje na more iti mimo za planince iz Kobariškega, Drežnice an tiste od Planinske družine Benečije brez da se kupe spliezejo na kako ve-soko goro. V dolino Aosta so šli puno krat, varnil so se tudi lietos, kjer jih je čakala go- Naši planinci nimar buj vesoko ra Emilius (3.559 metru). Šli so na pu luja, ku nimar. Parvi dan, petak 17., nie bla ta prava ura, ponoč seje še me- » du snieg an v saboto 18. magia, vietar an mraz so jim nagajali cieu dan, vseglih pa so se diel na pot an puno jih je paršlo do varha. Do varha je paršu tudi Massimiliano, zlo mlad puob, ki pod učilom tata Gregoria, ratava zlo pridan planine, ta- kuo pridan, de z njega tatan je na varh gore Emilius paršu priet, ku vsi te drugi! Po magli, mrazu an vietru se je v nediejo 19. parkazala liepa ura an takuo vsi so vži-val liep razgled na Mont Blanc / Monte Bianco, Cervino, Monte Rosa. .... Popudan so se spustil v dolino s funivijo an so imiel še tarkaj moči za se spreluhtat po mieste Aosta. Za de se naši planinci najemejo spet moči, je poskarbeu predsednik planinske, Gianpaolo, ki je vetegnu na dan salame, ser, vino... Hitro so vsi pozabil na velik trud! Naši planinci pa na morejo zapustit doline Aoste brez srečat naših velikih parja-telju, ki tam blizu živijo: Luciana Battu an njega ženo Fanny. Po navadi so šli na njih duom, lietos pa je bluo premalo caj-ta, pa an par mi-nutu za se pozdravit an popit kupe an kozarc vina so ga ušafa-li! Una maturità da cento per Anna ed Elisa E brave le nostre ragazze! Dopo il doppio cento registrato a Sorzento, questa settimana scriviamo di un novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 35 evro • Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 25 Z 05040 63740 000001081183 SWIFT: ANTBIT2P97B m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI cento a Cravero ed uno a Premariacco. Ancora una volta sono due ragazze ad averli ottenuti: a Cravero Causa trasloco vendo a prezzo simbolico mobile per bagno rivestito in marmo, compreso di miscelatore. Tel. 333 6514242 A Savogna vendesi appartamento 100 mq -tricamere - doppi servizi - ampio garage e cantina. Telefonare ore serali: 0432-714328 AFFITTASI falegnameria o capannone mq. 350 a 8 km da Cividale. Cell. 334 9241847 CAI Sottosezione “Val Natisone” 30 agosto 2009 MONTE GRAPPA Gita in pullman Escursioni di varie difficoltà: via ferrata per escursionisti esperti attrezzati; camminata per escursionisti; turistica per tutti Costo pullman: soci adulti: 20 euro, non soci adulti: 22 euro + assicurazione. Sconti per famiglie Per prenotarsi e versare l'acconto (10 euro), contattare telefonicamente Nadia (tei 0432 709135) entro il 25 agosto. Per informazioni: Giovanni (cell.3332085226) Ore 6.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) A/a čeparni je Anna, ki živi v Kravarju. Tle par kraj Elisa, ki ima nje kornine v Polici, v Uagratih družini Anna Qualizza, della famiglia Vizontova, a Premariacco Elisa Qualizza della famiglia Uagratih, originaria di Polizza. Anna ha frequentato l’Istituto psicopedagogico di San Pietro al Natisone, Elisa invece il Liceo scientifico Copernico di Udine. Ad Anna ed Elisa, che tanta soddisfazione hanno regalato alle loro famiglie durante tutti gli anni trascorsi sui banchi di scuola e ancor di più con la brillante maturità, congratulazioni da tutti i loro cari, e, ovviamente, anche da parte nostra. Brave ragazze! An karabinier an njega žena sta šla na počitnice na muorje tu an znani hotel, kjer na vra-teh je biu an listek: fruoštih od sedme do desete, kosilo od pudan do treh, večerja od šeste do devete. Potle, ki je tuole prebrau, karabinier je jau njega ženi: - Moja draga, nam ostane pru malo cajta za hodit na plažo, muorje! ★ ★ ★ Dva karabinierja sta se pogovarjala gor mez njih sinove. - Muoj sin - je jau te parvi - ima samuo dvie lieta an zna daržat vzdignjen an madon! - Pa muoj - je jau te drugi - ima samuo dva miesca an darži vzdignjeno celo družino! ★ ★ ★ An karabinier je šu runat osebno izkaznico (carta d’identità). - Ime? - Gennaro. - Prejmak? - Esposito. - Poklic? - Karabinier. - Spoi (sesso)? - Po riedko tele zadnje cajte, ker me je pustila muroza! ★ ★ ★ - Muoj sin - je jau an karabinier - je začeu hodit. - Al je dost cajta od tega? - je poprašu njega kolega. - Je že tri miesce, ki hode! - Oh vsi hudiči, an do kod je že paršu? ★ ★ ★ An karabinier je gen-ju njega službo ob treh po punoči an je ušafu njega ženo v kambri, ki je tarduo spala: - Zbudise, draga! - ji je jau le grede, ki jo je potresu. - Al se more viedet, ki češ ob teli uri? - Al si se spomnila vzet uspavalo (sonnifero)? ★ ★ ★ An karabinier je šu h avokatu an mu je jau: - Čem narest razvezo (divorejo) od moje žene! - Zaki? - je poprašu njega odvetnik. - Moja žena mi je ja-la bedak (imbecille)! - Mi se ne zdi tarkaj huduo za vprašat razvezo! -je potardiu avo-kat - Pa povejte mi vseglih, kuo so šle resnično reči. - To drugo nuoč sam paršu damu priet, ku po navadi an san jo ušafu tu pastieji z adnim drugim, ki sta se ljubila. “Ki dielaš Marica?”, sem tu njo močnuo za-ueku. An tenčas ona mi je j ala: “Ka na videš, bedak!” Claudio nam je ukradu našo Michelo! San Serena Predan, niemam še šest liet, dopunen jih otuberja, an na hodem še v šuolo, pa san se potrudila za vam napisat, de san pru vesela, de na 2. maja sta se oženila Michela Suber iz Bijač (Suberji jim prave-jo po domače) an Claudio Milocco iz kraja Ontagnano blizu Palmanove. San zlo vesela, zak ist imam pru rada Michelo. Jo poznam lepuo, zak je iz tiste vasi, odkod je moja mama Patrizia an smo tudi v žlahti! Vsi v moji družini žel-mo Micheli an Claudiu, de se bota nimar imiela rada, an ist se troštan tudi, de se bomo pogostu vidli! Volevo dire a Michela di Biacis e a Claudio di Ontagnano che sono molto felice che si siano sposati. Mi dispiace che vivano a Ontagnano (Palmanova) perchè è un pò lontano da qui, ma spero di vederli lo stesso molto spesso! Tanti, tanti auguri da Serena e da tutta la sua famiglia! NEDIEJA - domenica 2. AVGUSTA Escursione sul Monte Nero Gremo na Km CAMMINATA DAL PAESE DI KRN (1000mt) ALLA CIMA (2241mt). RITROVO APULFERO (DAVANTI AL MUNICIPIO) ORE 7.00 Informazioni ed eventuale partecipazione (la passeggiata è aperta a tutti!): Moz 339/1741488. I_____________________________________________ I VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Zaradi atlantskih tokov, ki se približujejo alpskemu loku, se bo v gorah povečala nestanovitnost vremena. V ostalih predelih bo izrazitejši vpliv toplega anticiklona. Četrtek, 30. julija Vreme bo jasno ali delno oblačno. Toplo bo, pihal pa bo šibek veter. Popoldne se bo v gorah pooblačilo, še posebno v Karniji pa bodo verjetno tudi lokalne nevihte in plohe. Zvečer bo v nižinah začela pihati burja, temperature pa bodo visoke tudi ponoči. Petek, 31. julija V gorah bo vreme nestabilno ali oblačno, možne bodo tudi plohe in nevihte. V nižinah bo vreme prav tako spremenljivo z možnostjo neviht še zlasti v predgorskem svetu. Ob obali bo v glavnem rahlo oblačno; zjutraj bo pihala zmerna burja, kasneje pa šibkejši veter. Toplo bo. OBETI V soboto bo rahlo oblačno, a še vedno toplo. V gorah bodo možne lokalne nevihte. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 18/21 23/25 Najnižja temperatura (°C) 20/23 24/27 Najvišja temperatura (°C) 31/34 29/31 Najvišja temperatura (°C) 30/33 30/33 Srednja temperatura na 1000 m: 23°C Srednja temperatura na 1000 m: 22°C Srednja temperatura na 2000 m: 14°C Srednja temperatura na 2000 m: 13°C Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. ... . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s >6 m/s 4 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 31. JULIJA DO 6. AVGUSTA Čedad (Fornasaro) tel. 0432/731175 - Tarbiž 2046 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Fojda: do 2. avgusta Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 2. AVGUSTA Q8 Čedad (na poti proti Šenčurju) Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30 v petak od 11.30 do 12. do Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assi-doh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081 Nujne telefonske številke nimar, takuo kar bon velik nje tata mi pusti vse njega kamjone an tratorje!”. Simone, imaš pru lepo murozo! Mislemo, de tudi ona je vesela imiet takega liepega puobčja blizu! Vam želmo, de bota lepuo kupe rasla, an tudi vaše sestrice Serena an Sara, de bota vsi takuo pridni, barki, de vaše mame Patrizia an Silvana, vaši tata Stefano an David na bojo muorli previč skarbiet za vas! “Sam Simone an tela je moja muroza!” Se kliče Chiara Iurman an je pru liepa čičica “Olà, je bla ura an cajt de so nan nardil adno fotografijo, kjer smo kupe! Tela je moja “muroza”, se kliče Chiara Iurman, nje tata je David Iurman, Obriu iz Skal, mama je pa Silvana iz Ru-binjaga. San srečan, zak tela moja muroza živi blizu mene, v Gorenji Miersi. Seje rodila na 13. obrila, glih tisti dan, ki je bla Velika Nuoč! Ist tisti dan san biu zlo ve-seu, puno puno vesela je bla tudi nje sestra Sara, ki ima “že” pet liet. Ist san tudi zlo geložast, nečen de se ji na obedan parbliža... an se troštan, de bo moja muroza za