Poštnima plačana v gotovini
Spod. in abbon. post. • II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trat, Vicolo delle Rose štev. 7
Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24/12410
m	.
	
Leto VIII. - Štev. 25
Gorica - 21. junija 1956 - Trst
izhaja vsak četrtek
Slov. komunistične
Od Devina do Doline obkrožajo demokrsčanski Trst štiri slovenske občine, ki so po zadnjih volitvah v upravi komunistov. Zgodilo se je nekaj edinstvenega ob vsej železni zavesi ,da je cela vrsta katoliških vasi sklenjeno in prostovoljno izbrala pot komunizma. Za zgodovino vseh zamejskih Slovencev ostane ta dogodek črna stran sramote in posmeha nad vsem trpljenjem, v katerem trepeta slovenska zemlja že deset let. Ob drugi priliki bomo pregledali, kdo je tudi kriv, da so vse slovenske občine zgubile pamet in si prostovoljno naložile bič, ka-
enem dnevu! Danes iz danih številk posameznih volišč sestavimo pregled, kakšen je položaj po vaseh. Koristno bi bilo, da bi sestavili pregled po župnijah, a je splošno nemogoče, ker so vasi raznih župnij pri volitvah pomešane. Zbrali smo tudi podatke iz kraških vasi, ki spadajo pod tržaško občino od Kriza do Katinare. V vsem pregledu se oziramo samo na dve listi, na komunistično in slovensko, ker tu se zrcali Kras in Breg. V kraških vaseh tržaške občine smo titovske glasove sešteli s komunističnimi.
ah vsa vzhodna Evropa	rešila v	slednji:			
Devin	komunist	i: 295, demo		kr. Slovenci:	40
Sesljan	»	138,	)>	»	78
Mavhinje	»	107,	»	»	125
Šempolaj	»	244,	»	)>	69
Nabrežina	»	911,	»		245
Sveti Križ	»	609,	»	»	103
Prašek	»	521,	»	»	C)
Kontovel	»	360,	»	»	2 L
Zgonik	))	197,	»	)>	150
Repentabor	»	196,	»	»	135
Opčine	))	584,	»	)>	139
Trebče	))	472,	»	»	42
Padriče-Gropada	»	334,	»	»	50
Bazovica	»	319,	»	»	132
Katinara-Lonjer	))	351,	»	»	38
Pesek-Gročana	»	69,	»	»	55
Boršt-Ricmanje	»	491,	»	< »	110
Boljunec-Domio-Log	))	693,	»	»	73
Dolina-Mačkovije-Prebeneg »		550,			316
'ogled na te številke ni	razvese-	kah tudi	pomote, ker smo pregled		
, a vendar kaže ves položaj v		sestavili \	na	podlagi prvih	časopis-
> drugačni luči, kakor	če samo	ni h vesti. Če		je v kakšnem	primem
-----------------uutmc,
Važno je, da vemo, kakšen je položaj v posameznih vaseh. Svetujemo, da bi si te številke dobro zapomnili, saj bo čez štiri leta zelo zanimivo pogledati ,kako se je slovenska pamet na Krasu in v Bregu dokončno skisala ali pa tudi čudežno ozdravela! Zelo verjetno je, da so v števil-
- -     - ' ' ^	v L/ «	»V.
radi objavimo pravilno številko. Opozarjamo, da so v komunističnih številkah tudi glasovi Italijanov, ki bivajo v naših vaseh. Pregled je sestavljen po izidih občinskih volitev, ne pokrajinskih.
Bog daj tržaškim Slovencem leta 1960 več pameti in sreče!
Rodoljub
V zahodnem svetu
Adenaner v Ulashingtonu
Zahodnonemški kancler Adenauer je imel v Washingtonu vrsto razgovorov z ameriškim zunanjim ministrom Dullesom. Obravnavala sta razne splošne zadeve. Njuna glavna pozornost je bila posvečena nemškemu zedinjenju. Zaključno poročilo o razgovorih izraža željo obeh vlad, da nadaljujeta pritisk na Sovjetsko zvezo, naj sporazumno z zahodnimi velesilami in Nemčijo pristane na združitev obeh delov Nemčije. Kancler Adenauer je zagotovil, da njegova vlada ne bo nikoli storila enostranskih korakov za dosego zedinjenja, kar pomeni, da se ne bo ločeno pogajala s Sovjeti. Ohranila bo tesne stike s tremi zahodnimi velesilami, ki so skupno s Sovjetsko zvezo edine odgovorne za ureditev nemškega vprašanja.
Državnika sta govorila tudi o Bulganinovi pobudi za razorožitev in sta prišla do zaključka, da nt resna in iskrena, ker hoče obiti vprašanje nadzorstva, brez katerega je razorožitev nemogoča. Adenauerja je kot prvega tujca po svoji operaciji sprejel tudii predsednik Eisen-hovver. Kancler Adenauer torej ni veliko dosegel v Washingtonu. Hotel je vsekakor preprečiti, da bi se zahodne države preko Nemčije po. gajale s Sovjeti o nemškem zedinjenju in zdi se, da se mu je to po-
srečilo. Zedinjenja pa še dolgo ne bo, ker ga Sovjeti nočejo. Hruščev je Molletu med obiskom v Moskvi povedal, da naj zahodne države le obdržijo svoj del, Sovjeti pa bodo obdržali svoj del Nemčije. Ali z drugimi besedami:	Nemčija mora
ostati razdeljena. Sovjeti se za bodoče najbolj bojijo Nemčije, tudi če bi bila nevtralna. Zalo bodo storili vse, da se Nemci ne združijo.
Zahodna Nemčija je v precejšnjih škripcih, ker se je v Franciji in delno tudi v Angliji začela kazati težnja k zbližanju s Sovjeti zaradi diplomatske »odjuge«, ki jo vodi Moskva. Zahodna Nemčija je značilen plod hladne vojne, ki zdaj prehaja v hladen mir. Nemci se boje, da bi se Zahod pogodil z Moskvo za njihovim hrbtom, kar pomeni, da bi Nemčija ostala razde-Ijena. To bi pomenilo polom politike, ki jo tako odločno vodi Adenauer. In tudi v tem je bil eden izmed razlogov, da je nemški kancler kljub svojim visokim letom že četrtič sedel na letalo in se odpeljal v Washington.
Tudi Plnean v Washingtonu
Za nemškim kanclerjem Adenauerjem je prišel v Washington tudi francoski zunanji minister Pineau. Komentatorji svetovnih dogodkov vidijo v skoro istočasni navzočnosti
nemškega kanclerja m frant o.-kcga zunanjega ministra simboličen znak, ki kaže, da sta v Evropi dve struji, ki različno gledata na odnose med Zahodom in Sovjetsko zvezo. Adenauer in Pineau se strinjata, da je potrebna Atlantska zveza, evropska enotnost in vzajemnost, nasprotujeta pa si, ko nastopi vprašanje, kake odnoše naj Zahod zavzame do Sovjetov. Oba različno vrednotita sedanje spremembe v Sovjetski zvezi. Adenauer, ki pozna komunizem do njegovega najglobljega bistva, razlaga te spremembe kot posledico notranjih težav in kot taktični manever, ki ne spreminja bistvenega značaja komunistične brezbožne diktature in tudi ne končnega cilja Moskve, ki je:	vsiliti komunizem
vsemu svetu. Pineau pa je giasnik tistih evropskih manj previdnih struj, ki mislijo, da se sovjetska politika res razvija v nekaj milejšega, čeprav tudi one priznavajo, da je previdnost še vedno potrebna. Če pomislimo, da je komunizem narobe obrnjena vera. ki mora kot vsaka diktatura iti naprej, ali pa propade, in če še upoštevamo, da sta Hruščev in Šepilov zagrizena komunista, ki sta zavrnila le Stalinove metode, sprejemata pa Leninove, moramo dati prav Adenauerju. Celo Djilas, ki te ljudi in komunizem dobro pozna, je napisal, da bo komunizem pod novimi voditelji ne-
varnejši, kot je bil pod Stalinom. Pineau bo seveda skušal tudi pridobiti Amerikance, da podprejo Francoze v Alžiru.
Washlngton hoče pojasnila
Podtajnik ameriškega zunanjega ministra, Murphv, je poklical k sebi jugoslovanskega veleposlanika v Washingtonu, Mateša. Postavil mu je nekaj vprašanj, ki so izraz naraščajočih ameriških skrbi nad novo politiko Jugoslavije. Murphv je hotel imeti predvsem pojasnilo, kakšno je sedanje jugoslovansko stališče do Združenih držav in Sovjetske zveze. Washington je vznemirjen zaradi nekaterih Titovih izjav v Sovjetski zvezi, zlasti zaradi izjav o neločljivem prijateljstvu med jugoslovanskimi in sovjetskimi komunisti. A-meriška vlada ima v kongresu težave, ko odločajo o pomoči za Jugoslavijo. Nobenega dvoma pa ni, da je dal Mateš Murphyju zadovoljiv odgovor. Komunisti nimajo morale in govore, kot jim koristi. Čeprav je na dlani, da bo Tito zagrizeno podpiral sovjetsko komunistično politiko, mu Kremelj ne bo zameril, ampak celo naročil, naj govori, da Jugoslavija ostane nevtralna in zvesta tudi svojim starim prijateljicam, zlasti Združenim državam. To je dogovorjena igra, da bo Tito laže podpiral razkroj svobodnega zahodnega sveta.
Ital. zunanja politika
Zunanji minister Martino je imel po končani razpravi o proračunu zunanjega ministrstva v poslanski zbornici dolg in precej izčrpen govor o italijanski zunanji politiki. Povedal je, da italijanska zunanja politika sloni na zvestobi alt antskemu zavezništvu, kar pa je ne ovira, da ne bi bila bolj dinamična spričo novega mednarodnega položaja. Pripravljena je podpreti vsako pobudo za mednarodni sporazum o razorožitvi, za katero pa je možno učinkovito nadzorstvo; dalje je rekel, da se morata o tem pogajati oba bloka, ne pa posamezne države. S tem je opravičil odklonilni odgovor italijanske vlade na Bulganinovo pismo v zvezi z razorožitvijo, ki ga je ta poslal nekaterim zahodnim državam in tudi Italiji. O Jugoslaviji je povedal, da so odnošaji med obema državama dobri, vendar pa je treba urediti še nekatere zadeve, kot dokončno razmejitev in oprostitev nekaterih političnih kaznjencev na obeh straneh. Omenil je že izboljšane odnose s Sovjetsko zvezo, kamor bo odpotovalo italijansko parlamentarno zastopstvo. O Trstu ni govoril, le toliko je omenil, da želi italijanska vlada izkoristiti tržaško pristanišče za pospeševanje trgovine s srednjeevropskimi državami.
V vzhodnem svetu
Šepilov na Srednjem Vzhodu
Sovjetski zunanji minister Šepilov je na povabilo egiptovske vlade prišel v Egipt, da se udeleži proslav ob priliki odhoda britanskih čet s področja Sueškega prekopa. Šepilov bo pozneje obiskal 'tudi Sirijo, Libanon in Grčijo. Toda pravi razlogi Šepilovega potovanja na Srednji Vzhod so čisto drugi. Kremelj ima začasno naslednje politične cilje: pustiti, da položaj v Evropi ostane začasno tak, kakor je. Pač pa bo Moskva skušala okrepiti nevtrali-stične težnje v tistih državah, ki so kakorkoli povezane z Washingto-nom. Drugi cilj pa je močna tekma z Zahodom v manj razvitih ali takih državah, ki so pred kratkim postale samostojne in neodvisne. Najvažnejšo vlogo igra v tej politiki Srednji Vzhod. Komaj je Šepilov stopil v Kairu iz letala, je že rekel, da je Sovjetska zveza prijateljica arabskih držav ter je ostro napadel kolonializem in imperializem. Šepilov bo torej skušal navezati arabske države še bolj na Sovjetsko zvezo. Njegov obisk v Grčiji pa je znak sirene za Veliko Britanijo, ki lahko odbije Grčijo od zahodne skupnosti, če ne bo spremenila svoje trmaste politike na Cipru, ki se prej ali slej tako mora končati z britanskim porazom .
Na vrsti Je spet Djilas
Ko je Tito šel na obisk v Moskvo, so zahodni časnikarji začeli na raznih straneh in pri različnih ljudeh vrtati, ali se bo zaradi tega jugoslovanska politika kaj spremenila in ali so spremembe v sovjetski politiki, ki so prišle do izraza v ostrih napadih na Stalina, res iskrene. Tako so se obrnili tudi na nekdanjega vodilnega jugoslovanskega komunista in Titovega sodelavca Milovana Djilasa. Zdi se, da jim je ta odgovoril le na drugo vprašanje. O njem je napisal tudi vrsto člankov za francoski dnevnik »Pariš Presse« in ameriški dnevni]^ »Journal American«. V njih Djilgs trdi, da utegne biti novo razdobje, ki prihaja, nevarnejše za Zahod, kakor je bilo Stalinovo. O Hruščevu pravi Djilas:
»Drži, da je Hruščev prepričan, da novi sovjetski voditelji ne smejo uporabljati oblasti enako, kakor je delal Stalin. Njegova najveeja vrlina je žilavost. Hruščev nima nobenih ideoloških predsodkov, nobenih teoretičnih načel. Je praktičen človek. Nemogoče bi bilo, da bi Stalin vzdrževal stike s papežem ali Francom. Hruščev ima to za koristno. On se ne bo obotavljal obiskati ti osebnosti, če bo računal, da bi to komunizmu koristilo. In praktičen sad te spremembe v metodah lahko povzroči še globlji komunistični prodor v svet, kakor so ga dosegli s Stalinovo metodo.«
Djilasa sta zaradi teh člankov ostro napadla beograjska dnevnika »Borba« in »Politika«, za njima pa tudi ostalo jugoslovansko časopisje. Očitajo mu, da je tuj plačanec in da služi protijugoslovanski gonji v tujini prav v času, ko je Tito na obisku v Sovjetski zvezi. Dalje pra-vijo, da je Djilas skrahiran podeželski politikant, sovražnik ljudstva, ki nima nikogar za sabo. Vse to kaže, da gre komunističnemu vod-
Važna razsodba
Ustavno sodišče v Rimu je s svojo prvo razsodbo izreklo, da je v nasprotju z ustavo člen 113 enotnega besedila o javni varnosti, ki določa, da ne sme nihče brez dovoljenja organov javne varnosti razdeljevati tiskovin, letakov, časopisja ali drugih sredstev za sporočila javnosti v propagandne politične namene. U-stavno sodišče utemeljuje svojo razsodbo s sklicevanjem na člen 21 ustave, ki določa, da imajo vsi pravico svobodno izražati svoje mišljenje z besedo, tiskom ali vsakim drugim sredstvom. Clen 113 enotnega besedila zakona o javni varnosti, ki izhaja iz predvojne zakonodaje, torej ne velja več. Ustavno sodišče je izreklo tudi svojo pristojnost za razsojevanje o zakonih, ki so bili izdani pred sedanjo ustavo.
stvu zelo na živce. Djilas je kot dober poznavalec jugoslovanskih in sovjetskih razmer v resnici storil slabo uslugo sovjetskemu in jugoslovanskemu komunizmu, ki sta zdaj spet eno samo telo. Zahodni svet je opozoril na nevarnost nove milejše taktike svetovnega komunizma. Zato tako hudi napadi nanj, ki se utegnejo izcimiti še v kaj hujšega.
Pregled pokrajinskih volitev v Italiji
V 79 izmed 92 provincah so se vršile pokrajinske volitve. Na Siei-liji, na Južnem Tirolskem, v Dolini Aoista in Goriški provinci ni bilo pokrajinskih volitev.
Navajamo pregled izidov v odstotkih po raznih deželah Italije in sicer z ozirom na demiokr. centrum (Kršč. dem.,, liberal., republ. in Saragatovi socialisti), desnico (MSI in monarhisti) in levico (komunisti in Nennijevi socialisti). V oklepaju so izidi državnozborskih volitev iz leta 1953.
Piemont
Lombardija
Tri Benečije
Emilija-Romanja
Toskana
Marke
Lacij
Abruci
Kampanja
Apulija
Bazilikata
Kalabrija
Sardinija
Demokr. centrum
64.50 (53,40) 60,72 (54,7)
68.50 (62,70) 44,12 (42,7) 48,97 (42,2) 54,82 (52,6) 47,92 (46,0) 57,27 (52,5) 42,46 (43,4) 44,53 (43,2) 48,00 (48,3) 52,78 (48,9) 55,48 (47,2)
Desnica 5,33 (8,50) 6,38 (7,4) 5,24 (6,20) 3,67 (3,8) 4,32 (4,8) 6,71 (5,6) 18,07 (19,1) 14,93 (17,0) 30,51 (28,4) 20,72 (22,4) 18,76 (17,3) 13,82 (16,5)
14,85 (20,6)
Pri občinskih volitvah pa je v 6.093 občinah _  j
prebivalci dobila krščanska demokracija 3.742 občin, socialkomunisti 1.328 občin in ostale stranke 1.023 občin.
Levica 30,17 (34,90) 32,90 (36,0)
26,26 (28,90) 52,21 (51,1)
46,71 (50,5)
38,47 (39,6)
34,01 (32,1)
27,80 (29,0)
27,03 (26,2)
34,75 (32,7)
33,24 (32,7)
33,40 (32,1)
29,67 (30,3)
manj kot 10.000
NAŠ TEDEN
24. 6. nedelja, 5. pob.:	Rojstvo	Janeza
Krstnika
25. 6. ponedeljek: sv. Viljem, o.
26. 6. torek:	sv. Janez in Pavel, m.
27. 6. sreda:	sv. Ema, id.
28. 6. četrtek: sv. Irenej, šk.
29. 6mpetek: sv. Peter in Pavel. ap.
30. 6. sobota: Spomin sv. Pavla, up.
*
SV. IRENEJ (140-203) je bil r. v Smirni (Mala Azija). Verskih resnic se je učil pri škofu sv. Polikarpu; ta pa je bil učenec apostola in	evangelista sv.	Janeza,	ki	je
poznal tudi	mnoge druge,	ki so »Besedo
življenja videli s svojimi očmi.« Umrl je kot škof v Lionu na Francoskem.
Kot tak je bil — poleg drugih odličnih
IZ SV. EVANGELIJA
lizabeti se je dopolnil čas poroda in je rodila sina. V J Ko so njeni sosedje in sorodniki slišali, da ji je Gospod skazal veliko usmiljenje, so se z njo veselili. Osmi dan pa so prišli dete obrezat in so mu po očetu hoteli dati ime Zah ari ja. Njegova mati pa je odgovorila:	»Nikakor,
ampak Janez se bo imenoval!a In rekli so ji: »Nikogar ni v tvojem sorodstvu, ki bi mu bilo tako ime.a Tedaj so pomignili njegovemu očetu, kako bi ga on hotel imenovati. Zahteval je deščico ter zapisal: n Janez je njegovo ime.a In vsi so se začudili. Pri tej priči so se mu razvezala usta in jezik in je govoriI ter hvalil Boga. In obšel je strah vse njih sosede in po vsem judejskem pogorju se je o vsem tem govorilo. Vsi pa, ki so to slišali, so si vzeli k srcu in so govorili: »Kaj neki bo iz tega otroka? Zakaj roka Gospodova je bila z n jim.a
In njegov oče Zaharija je bil napolnjen s Svetim Duhom in je prerokoval, govoreč:
»Hvaljen Gospod. Bog Izraelov, ker se je ozrl na svoje ljudstvo in mu pripravil odrešenje.«
*
ROJSTVO SV. JANEZA KRSTNIKA
Obhajamo praznik velikega svetnika: Janeza Krstnika, ki je bil slaven prerok in Odrešenikov predhodnik, mož izredne pokore in velikega vpliva. Pokliean je bil za veliko poslanstvo:	klicati ljudi k
pokori in tako pripraviti pot Gospodu. Torej poseben glasnik božji. Že od rojstva in še prej je bila božja roka z njim na čisto poseben način. Rodil se je v izredni dobi. Še pred rojstvom je bil posvečen. Ob času rojstva se je zgodil čudež. Celo življenje je delal in oznanjal pokoro. Boril se je zoper greli in moralno zlo; pridigal je z veliko vnemo, vztrajnostjo in velikim u-spehom. Spreobrnil je množice ljudi. Pridobil si je tak sloves, da so ga celo zamenjavali s pričakovanim Odrešenikom. On pa je ostal
Iz življenja Cerkve
pričevalcev — sposoben pričati o nauku apostolov in o nauku mlade Cerkve. Posebej poudarja dvoje:
a) da so evangeliji pri.tni, spisani od Mateja, Marka, Luka, Janeza. To je vedno učila in uči sv. Cerkev, b) da so rimski škofje Petrovi nasledniki, zato papeži. V svoji knjigi: Proti krivim veram — našteva vse papeže od Petra do svoje dobe. Poudarja, da morajo z rimsko Cerkvijo soglašati vse ostale cerkvene občine, to pa zastran njene večje prednosti, ker je v nji ohranjeno apostolsko sporočilo.
Bog nam je dal dva stebra resnice: Pisani evangelij ter vodstvo in nezmotljivost papeža.
ponižen in resnicoljuben. Boril se je za Boga, ne za svojo, ampak za božjo čast, vse do svoje mučeniške smrti. V Janezu je vse gorelo v ljubezni do Boga: Nele z delom in celim svojim življenjem, ampak tudi z lastno prelito krvjo (zaradi svojih strasti in na pobudo pokvarjene ženske mu je dal Herod odsekati glavo) je izpričal svojo neomajno ljubezen do Boga. Umrl je kot mučenik. Padel je kot žrtev greha in kot žrtev stanovitne ljubezni. Doživel je visoko čast. Sam Jezus ga je proglasil za največjo osebo starega veka.
Svetnike je treba častiti in posnemati. Sv, Janez Krstnik nam priporoča dvoje: pokoro in svetost. Če hočemo biti veliki posebno pren Bogom, tedaj je potrebno, da o-pravljamo pokoro in da se z vsemi močmi trudimo za svetost. Pokora daje duši vedrost in veliko moč, svetost pa na tem svetu zadnjo popolnost, veličino, zrelost in globino. Pokorimo se in posvetimo se! Pokora pomeni najprej beg pred grehom in vsem grešnim, pa tudi pa-metuo zatiranje lastne narave, posebno strasti; nadalje, zmernost v jedi, pijači, počitku in zabavah, odpoved in samozatajevanje. Naš razum naj se pokori s tem, da se podvrže Bogu, da se mu ne upira, da veruje, da mi li na Boga in razmišlja o Njem itd. Naša volja (in srce) tako, da se Bogu ne izmika, ampak da se mu z ljubeznijo posveti in popolnoma daruje. Cel duh tako, da se ne vdajo grehu in skušnjavam ter neeimernosti, ampak da kroti in nadzira telo (zlasti oči. domišljijo, čutila in občutke) in da ne išče sebe, svojih užitkov in svoje koristi, ampak da se vsega podredi Bogu, njegovi volji in Njegovim željam. Bog pa želi in zahteva našo vsestransko svetost: svetost v duši, svetost v telesu; svetost v mišljenju in hotenju in besedah in dejanjih; svetost v celem življenju. Ljubezen do Boga obstoji in se pokaže v svetosti.
»Bratje, tako nam s sv. Pavlom kliče Janez Krstnik, to je božja volja: Vaše posvečenje!« Sv. Janez Krstnik, prosi za nas!.
OB SEDEMLETNIGI
Dne 19. junija je poteklo 7 let kar se je zadnjič pokazal v javnosti praški nadškof dr. Beran. Nato je bil najprej zaprt v svoji palači, pozneje pa so ga odvedli nekam drugam. V očeh češkega ljudstva je postal narodni junak, ki danes pooseblja duhovni odpor naroda proti komunizmu.
SIN POSTER DULLESA-DUHOVNIK
Kardinal Spellman je dne 16. junija posvetil v kapeli katoliške univerze v Fordhamu 36 novomašniiov, med njimi tudi sina sedanjega državnega tajnika ZDA F. Dttllesa. Slovesnost je trajala nad 3 ure in prisostvovalo ji je kakih 800 oseb, družinskih članov in prijateljev srečnih no-vomašnikov. Družina Dulles pripada prezbi-terijanski cerkvi, eni najstrožjih sekt protestantske vere. Sin Avery se je spreobrnil h katolicizmu leta 1941, potem ko je z najboljšim uspehom končal vseučiliške študije v Harvardu. Oče, sedanji državni tajnik Združenih držav, je zelo vdan svoji prezbiterijanski sekti, kjer opravlja tudi visoko službo višjih duhovnov »elder«, ki odločajo o vseh časnih in duhovnih stvareh, ki se tičejo vernikov njih sekte. Kljub temu ni niti najmanj nasprotoval sinu, ko si je izbral novo pot v katolici-
zem. Predno je zapustil cerkev, kjer je njegov sin prejel mašniško posvečenje, je Dulles izjavil: »Zelo sem srečen in vesel, da je moj sin našel vero in v njej največje zadoščenje. Ponosen sem na svoje tri sinove, ki so vsak po svoje zelo verni in ki so po različnih poteh našli svojo združitev z Bogom.« Novomašnik Dulles s*, je po spreobrnitvi leta 1941 udeležil vojne kot mornariški častnik in je leta 1945, gotov svojega poklica, prosil za sprejem v družbo Jezusovo. Preteklo soboto je po 10 letih priprav bil posvečen.
V nedeljo 17. junija pa je novomašnik Avery Dulles daroval svojo prvo sv. mašo, slovesno novomašniško slavje pa bo v nedeljo v Washingtonu.
MAŠNIŠKO POSVEČENJE V FILMU
V Freisingu so filmali celoten obred mašniškega posvečenja. Morda je bil ta obred prvič predmet barvanega dokumentarnega filma.
PRENOS OČI
Zdravniki so vprašali sv. očeta, če o, z moralnega vidika dovoljene operdeije, s katerimi se prenesejo oči pravkar umrlega človeka na živega slapea. Večji skupini zdravnikov je pretekli mesec odgovoril sv. oče. Z moralnega in verskega vidika
ni nobene ovire za prenos roženioe z mrtvega človeka na živega slepca. Za živega slepca pomeni to veliko korist, mrtvemu pa ni prizadejana nobena krivica in škoda, ker oči zanj sedaj ne predstavljajo nobene dobrine.
Presaditev roženic postane nedovoljena, če krši pravice in čustva tretje osebe- ki ima skrb za mrtveca. To so najbližji sorodniki. Tudi proti izredni volji človeka, ki je umrl, ni dovoljena operacija. Ne sme se zahtevati plačilo za prenos roženi-ce, dovoljeno pa je sprejeti kako odškodnino.
VIOLINA GA JE REŠILA
Po petih letih komunističnega zapora na Kitajskem se je vrnil na Dunaj pater Fritz Kornfeld. Povedal je, da se mu je sora>-merno še dobro godilo, zato ker je izvrsten glasbenik. Ko je pred 21 leti prišel na Kitajsko, se je zelo zanimal za kitajsko glasbo. Njegovi muzikalni talenti so ga rešili strahot kitajskih taborišč. Rdeči so ga hoteli izrabiti. Poučeval je glasbo komunistične veljake. Učiti bi moral samo
V	zvezi z obsodbo solkanskega dekana g. A. Simčiča smo zastavili nekemu juristu vrsto vprašanj, ki jih objavljamo skupno z odgovori:
»Kaj pravite o tolminskem procesu?«
»Ne poznam v podrobnostih celotne zadeve in zato mi ni mogoč? podati izčrpnega dokončnega odgovora. Izjavljam pa. da je civilni sodni postopek v strogo verski zadevi, kot je spoved, nedopusten. Kaj takega more zagrešiti samo sodnik, ki zakonodaje sploh ne pozna in ki je zato poklicno neusposobljen, cli pa forum, ki je imel vnaprej ukaz izreci obsodbo.« »Menite, da je bil ta proces nezakonit?« »Sodim, da je težko kršil bodisi jugoslovansko ustavo bodisi veljavno zakonodajo in sodstvo.«
»V čem jo bil nroliustaven?«
»Jugoslovanska ustava jamči državljanom svobodo vesti in svobodo veroizpovedi. Miličniki v Kobaridu in sodne oblasti so pa izvajale pritisk na spovedanko, da je morala, čeprav nehote, v zadevi vesti zatožiti g. Simčiča in obtožbo vzdržati pred sodnijo. Lstava jamči dalje verskim družbam svobodno izvrševanje verskih obredov. Predstavnik verske družbe, g. Simčič, je bil pa tu klican na obračun in kaznovan zaradi zvestega izvrševanju verskega obreda, t. j. dplitve zakramenta sv. pokore. Ustava dalje določa, da je Cerkev ločena od države. To pa pomeni, da država ignorira Cerkev, a je niti ne podpira niti ne ovira, da se v cerkvene zadeve ne vmešava niti v dobro niti v slabo. Tu pa se je državna oblast i'mešala v eminentno duhovno zadevo, kot je sv. spoved, in je zaradi nje obsodila duhovnika. Zato nt dvorna, da je okrajno sodišče v Tolminu težko kršilo jugoslovansko ustavo.«
»Rekli ste, da je tolminski proces kršil tudi jugoslovansko zakonodajo. Bi nam lahko kaj več povedali o tem?«
»Zakon o pravnem položaju verskih skupnostih v Jugoslaviji, ki je izšel maja 1953, proglaša v 1. členu, da je »izpovedovanje vere zasebna zadpva državljanove. Tu pa so iz spovedi ki je najintimnejša vseh zasebnih zadev	uprizorili »javni
zločin«, ki ogroža obči blagor. V 5. členu zakon prepoveduje »izzivanje ali razvnemanje verske mržnje« in prav tako proglaša za nezakonito vsako »preprečevanje verskih obredov in drugih izražanj verskih čustev.« Tolminski proces in pisanje »Primorskih novic« pa načrtno razvnematp »versko mržnjo«, ko mečeta tako temno luč na spovedovanje, in dejansko »preprečujeta verske obrede in izražanje verskih čustev«, kajti slična obsodba ni nič drugega kot strahovanje duhovnikov in zastraševanje vernikov, ki nimajo tako več gotovosti, da ne pridejo pred sodišče zaradi zadev, ki so jih obravnavali v spovednici. Člen 13. pa določa, da se morejo »verski obredi svobodno opravljati v cerkvah«. to je. da sme duhovnik t> cerkvi svobodno deliti svete zakramente, za kar ga civilna oblast ne bo klicala na odgovor. Todu tudi ta obveznost, ki si jo je država prevzela, je bila t> primeru g. Simčiča poteptana.«	i
»V tolminskem procesu so morda prekršili tudi kazensko sodstvo?«
»Brezdvomno! Kazensko pravo vsake države vnaprej iloloča kazniva dejanju, to je delikte ali zločine, za katere samst more kdo biti kaznovan. Kjer pa ni ka-zni rega dejanja, zločina, ne more biti kazni. Jugoslovansko kazensko pravo ne vsebuje med zločini upravljanja zakramenta svete spovedi, zato pa ne more nihče biti obsojen zaradi svete spovedi. Kjer ni zločina, ni kazni!
komunistične pesmi, a pater je izrabil njihovo nevednost in jih je učil samo narodnih pesmi. To je trajalo tako dolgo, dokler ga niso odkrili in izgnali.
KATOLIŠKI ČASOPIS V ARGENTINI
Katoliški časopis El Pueblo bo začel v kratkem ponovno izhajati. Časopis je ukinila Peronova' vlada leta 1954, ker je branil pravice katoliške Cerkve: Vlada je nakazala kredit 3 milijonov pesov za poravnavo škode, ki je 'bila listu svoj čas povzročena.
15.000 DIJAKOV NA ROMANJU
Na ibinkoštni praznik so pariški dijaki imeli svoje letno romanje v Chartres. Razdeljeni so bili v skupine po 60 oseb, ki jih je spremljal po en duhovnik. Hodili so peš, mnogi vso pot bosi. Spotoma so premišljevali skrivnost ‘binkoštnega praznika. Skoz tri dni ni nihče kadil. V Marijini cerkvi v Chartres jim je govoril pariški kardinal Feltin. Letos -e je udeležilo romanja 15.000 dijakov.
Pa poreko, da ni bil g. Simčič kaznovan zaredi spovedi, temveč zaradi nag-, varjenja k ločitvi zakona. Predvsem iz kljubujem, da bi kateri koli spovednik nagovarjal k ločitvi zakona ali k razporoki. ki je po božjem in cerkvenem pravu nedopustna. Tega g. Simčič ni storil. Sicer pa jugoslovanska zakonodaja predvideva ločitev zakona, razporoko. ki je zato civilno zakonita. Po veljavnih jugoslova skih zakonih je zato zločin govoriti proti razporoki, ki je postavno dopustna in za-
Povsod se budi zanimanje za skupno romanje v OROPO (nad mestom Biella v Piemontu). Že slike iz tega kraja so lepe. dalje hribi in gore v ozadju, tako da bo lepo ne samo romanje, ampak tudi izlet v planinski svet. In prav to je naš namen, da vsako leto najdemo lepo, primerno točko, ki razveseljuje duha in srce.
V	zvezi z našim romanjem smo slisali in dobili več vprašanj.
1. Kako je mogoče napraviti v enem dnevu tisoč kilometrov, ko pa se že do Žabnie pošteno utrudim? Menda skoro vsi veste, da se je ta romarica pošteno uštela. Pot je dolga v obe smeri tisoč kilometrov, v eno pa samo nekaj nad 500 km. Torej pogum in veselo na pot! Seveda jasno povemo, če komu vožnja v avtobusu škoduje, naj se ne prijavi.
2. Zakaj bo nedeljska maša 22. julija in s tem prvi daljši odmor že takoj v Štivanu in zakaj bo tretji dan romanja kosilo in tako dolg odmor v Milanu, ki je še tudi blizu (Trope. Mi mislimo, da je treba v prvih urah dolgega potovanja napraviti velik kos poti in potem prvi odmor. —■ Ta predlog se nam zdi zelo praktičen in pomislek zelo upravičen m ga bomo na pni seji romarskega vodstva upoštevali in pretresli.
3. Neki študent se zanima za hribe in gore nad Oropo in vprašuje, koliko lir bo moral žrtvovati od O rop e do vrha gore Camino (2,400 m). — Od Orope do jezera Mucrone pelje vzpenjača za 350 lir, na-p p, ,j vozi »sedlaea« za 114) lir. Cena je v obe smeri. Vožnja do vrha traja slabo uro.
4. Ali je res, da bomo morali zadnje pol ure pred Oropo iti peš po strmem hribu? Do cerkve vozi tramvaj in avtobusi. Torej mi se pripeljemo prav udobno do našega eilja.
To je nekaj vprašanj in odgovorov. Vprašujte še najprej in h o m o ra tl i v? pojasnili. Zlasti pa pravočasno predlagajte vse lepo in koristno za čim lepši načrt in
konita, ne pa jo v danih pogojih nasvetovati! a
»Kaj pa pravni predpisi sodnega postopka? Je bilo tu vse v redu?
»Rekel sem. že, da smatram za skrajno neposlovno, da so poklicali pred civilno sodišče duhovnika v izključno verski zadevi, ki ni in ne more biti civilno kazensko dejanje. Vsebina obtožnice je sama po sebi absurdna: da bi katoliški spovednik spovedanko nagovarjal k razporoki! Resen sodnik bi kaj takega odklonil z vsega početka. Sicer pa je vsaka sodna obravnava v spovedni zadevi brez pomena zaradi spovedne molčečnosti.
Sodniki so zagrešili težko nezakonitost zlasti pri dokazovanju. Zakon ukazuje, (ja mora tožitelj dokazati zločin, sicer se toženec oprosti. Klasični način dokaza je soglasna izpoved dveh prič. Tožiteljica spovedanko — je pripeljala za pričo moža! Kje pa je bila druga priča? In mož? Le kaj je mogel pričati? Kar mu je žena doma povedala! Tedaj pa ni bil več samostojna priča, ki priča po lastnem znanju, kar je sam videl ali slišal. Jasno jo torej, da obtožba ni bila dokazana. Sicer pa ne izhaja* iz sodne razprave niti to, da je bila ženska pri spovedi pri g. Simčiču. Spovedovali so namreč razni spovedniki, ki so večkrat menjali spovednice.«
»Kakšna je tor c j vaša končna sodba?«
»Obsodba solkanskega župnika in dekana g. Andreja Simčiča je nezakonite, ker so tolminski sodniki grobo kršili jugoslovansko ustavo, jugoslovansko obstoječo zakonodajo in jasne predpise sodnega postopka. Če bi se kaj takšnega dogodilo v svobodnem kulturnem svetu, bi prišli pred sodišče sodniki sami!«
»Podobno tako kot stavijo sedaj pred sodbo rajnega Stalina?«
»De, približno tako.«
spored našega romarskega izleta.
Torej:	romanje se vrši nepreklicno v
nedeljo, ponedeljek in torek: 22., 23., 24. julija. Stroški: 6.500 lir, s tem je plačana vožnja, vsa prehrana v Oropi in na poti domov in dvakratno prenočišče v Oropt. Prijavite se pri svojem duhovniku in sicer samo od 25. junija do 2. julija. V Gorici sprejema prijave g. Kleindienst.
Vodstvo romanja
iz ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
SOLKAN
Ljudje so prinesli vest, da g. župnik iz Solkana Andrej Simčič ni še v zaporu. Zadnji trenutek, ko hi moral pod ključ, so mu oblasti dovolile, da lahko ostane se na svobodi, dokler ne bo rešen novi priziv, ki ga' je vložil zoper krivično obsodbo. S tem dopolnjujemo naše .poročilo od zadnjič. Pač pa sta v zaporu Ivan Kobal, župnik v Črnem Vrhu, ki ga že dva tedna imajo zaprtega v Solkanu, ter Gulič Alojzij, župnik v Vremah na Pivki, ki je zaprt v Kopru.
NOVOMAŠN1KA
Na binkoštni praznik je v Clevelandu
v cerkvi Marije Vnebovzete pel novo maso č. g. Karel Schncider, v cerkvi sv. Vida. pa č. g. Anton Rebol, kateremu je pridigal prevzv. škof dr. Rožman. Obema rojakoma želimo mnogo blagoslova božjega na življenjski poti.
STAVKA ONSTRAN MEJE
V	kamnolomu v Opatjem selu so pretekli teden stavkali delavci, ker že tri mesece niso prejeli plače. Noben miličnik si ni drznil v kamnolom med stavko. Dosegli so, kar so želeli.
Obsodba g. dekana A. Simčiča je nezakonita
SKUPNO ROMANJE V OROPO
Danderji hudo skrbijo „Novi list"
Odvetnik dr. Bander je povzročil razkol pri zadnjih občinskih volitvah v »Volks-partei«, to je v stranki južnih Tirolcev. Kakor piše »Novi listo 7. in 14. junija, je dobil baje ta mož od Italijanov pet milijonov lir za svojo volilno propagando. Nemški južnotirolski poslanci so se obrnili na ministre, da jim pojasnijo, kako je s to zadevo. Tudi mi bi radi, da bi vlada točno objavila, komu je dajala pod.poro. Potem bo postalo vsem znano, da ni »Slovenska katoliška skupnost« nikoli prejela niti beliča podpore. Zakaj na SKS se je spravil, kot je že poročal »Kat. glas«, »Novi list« (7. jun.). Privlekel je za pričo nekega govornika Botterija, kateri je hvalil SKS, češ da se edino ta organizacija protivi narodno obrambni skupnosti slovenskega ljudstva. »Kat. glas« je že dvakrat poročal, da navaja Botteri za dokaz temu dejstvo, da SKS ni. vstopila v skupščino slovenskih županov in občinskih svetovalcev. Noče pa povedati »Novi list«, da je tista skupščina odklonila predlog, da bi bila SKS neposredno zastopana v tej skupščini. Kljub temu je SRS izjavila svojo solidarnost s to skupščino. »Novi list« pa gre preko tega, ker hoče na koncu svojega uvodnika povedati, da je posebni sklad za »italijanstvo« namenjen tudi tržaškemu ozemlju, in zastaviti vprašanje: Kdo nam jamči, da ne žive tudi med nami slovenski Danderji. Tudi 14. junija spet izjavlja, da ni izključeno, da žive med nami različni slovenski Danderji. ki pod narodno zastavo razdirajo edinost našega ljudstva.
IŠČIMO SLOVENSKE DANDERJE!
Osvežimo spomin na komaj pretekle dogodke. Znano je, da je vladni generalni komisar poslal svoj čas v nabrežinsko občino za nekaj ur posebnega komisarja, ki je v imenu občine odobril prodajo občinskega zemljišča v raznarodovalne namene, česar ni hotel storiti tedanji župan. Isti župan ni dovolil vpisa okrog 800 svežih beguncev v volilni seznam, ker ni o imeli v občini stalnega bivališča; stanovali so namreč v sesljanskem hotelu. Znano pa je tudi, da so pri zadnjih volitvah volili be-
gunci, ki so natrpani po barakah in kasarnah. Vsem je še sveže v spominu, da se je zagnal »Novi list« z vso gorečnostjo proti »Slovenski listi«, na kateri je kandidiral dosedanji župan. Tako je pomagal »Novi list« s svojimi prijatelji, da sedi danes v nabrežinskem občinskem svetu sest Italijanov', dočim je iz njega izključen dosedanji slovenski župan in njegovi slovenski sodelavci. — In še en primer! Ko se je pojavila pri zadnjih volitvah v tržaški občini »Slovenska lista«, ni »Novi list« od vseh trinajstih predloženih list napadal nobene s tako vnemo, kakor prav »Slovensko listo«. Najiprej jo je hotel celo zanikati in je dobesedno zapisal:	Zakaj ni
slovenske liste. Potem je pokazal svojo slovensko narodno opredeljenost s tem, da je agitiral za italijansko listo »Unione Trie-stina«, ki bi mogla biti priporočljiva za Italijane, dočim bi pomenil volilni nastop Slovencev pod to listo demoralizaeijo naSe narodne zavesti, posebno ker je imela komaj proti koncu tri slovenske kandidate. Prvi je bil šele na 21. mestu. Ko *■ »Novemu listu« na tem ledu spodrsnilo, je začel priporočati »Slovensko listo«, katero je prej na vse načine oblatil in opljuval. Morda je to delal v dobri veri, toda če bi mi hoteli po metodi »Novega lista« iskati Danderjev, bi lahko rekli: To bi utegnila biti sabotaža slovenske stvari v korist Italijanov.
KAM TRKLJAJO MILIJOM?
»Novemu listu« morda nikoli ne pride na misel neka važna okolnost. V naših vrstah ni poklicnih politikov in novinarjev. Vsak se preživlja s svojim skromnim poklicnim zaslužkom. Naše obleke niso dragocene, ne vozimo se v avtomobilih in na vlakih ne sedamo v prvi razred, fan* okrog »Novega lista« pa so ljudje, ki se bavijo izključno s politiko in novinarstvom in se dokaj lepo oblačijo, lagodno živijo in na njih ni sledov skromnega načina življenja. Morda bi tudi ta okolnost pripomogla, da bi »Novi list« laže ugotovil, kje so slovenski Danderji. ki morda uživajo podporo posebnih skladov.
Pisemce »Primorskemu"
Oprostite, gospod urednik, da moram Vas in bralce moriti s tako stvarjo, kakor je »Primorski dnevnik«. Toida če človek na lepem dobi govno na glavo, ga skuša pač čim prej in čim spodobneje vrniti njegovemu lastniku.
Radio Trst A je v svojem »Kulturnem obzorniku« dne 13. junija na kratko poročal o smrti znanega slovenskega časnikarja in javnega delavca Jožeta Kesslerja. Omenil je tudi pokojnikovo prepričanje ter politično idejo, za katero se je boril.
Zaradi tega radijskega sporočila je »Primorski dnevnik« po kdove kaikšni ne-zapopadljivi logiki božjastno napadel -mene! Zmerja me, da naj bi bil fašist; da razbijam Jugoslavijo in da moje sodelovanje na tržaškem radiu moti prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Italijo...
Kakor vedno, kadar se »Primorski« neprevidno zaleti vame, je tudi tokrat zapisal nekaj preveč, nekaj pa premalo i„ je stvar treba dopolniti.
Vse do preteklega tedna sem bil prepri-čan, da velja dejstvo, da bi kdo l,il fašist, v taboru titovskega socializma danes kot izredno priporočilo.
Tito je na primer še včeraj bil za ves komunistični rdeči svet fašist, a poglejte, kako mu danes to nese! Človeku bi bilo skoraj žal, da ni nikoli bil fašist, saj bi se zdaj znašel, če že ne v preveč častitljivi, pa vsaj v zelo donosni druščini!
Za zadnje volitve je bilo med Slovenci na Tržaškem v prometu na tisoče fotografij titovske gospodarske veličine dr. Obla-ka' v uniformi fašistovskega centuriona, s pipceim *a pasom in s sinjo »pasico čez ramo. In vendar la nekdanji izpričani črnosrajčnik danes v vsem ugledu sedi na eni najtežjih titovskih blagajn v Trstu, tisti za Kulturni tlom, ki j« je s 160 milijoni lir nakrmila rimska vlada, katero titovci tudi pogosto zmerjajo da je... fašistična.
Če ima »Primorski dnevnik« kako podobno fotografijo o meni, naj mi jo takoj pošlje, da si bom z njo pomagal na kako tako mesto in ne bom s sodelovanjem na radiu prisiljen kratiti spanja njegovim urednikom...
Podobna želja glede vseh vrst fašizma me obhaja, kadar se spomnim, da je dr. Janko Jež, med slovenskimi razumniki v Trstu edini predvojni jugofašist ljotieev-skega kova, bil glavna privlačnost titov-sko-komunistične liste pri občinskih volitvah v Nabrežini in se mu baje obeta celo župansko mesto...
Razglabljanja o tem pri jemlji vem in donosnem fašizmu bi človek kdaj rad bral v
»Primorskem dnevniku«. Snovi zanje bo lahko dobil od strokovnjakov za zgodovino slovenskega sodelovanja s fašizmom in nacizmom v svoji najbližji okolici. Kako je bilo s tem med vojno v Ljubljani, jih lahko izčrpno pouči njihov urednik Boštjan Žagar. Za pomoč si lahko od soseda »Corriere di Trieste« izposodijo Umberta Urbanija, ki je od leta 1941 do 1943 v črni uniformi in škornjih oblačil in vedril na tiskovnem uradu Graziolijevega Visokega komisarijata v Ljubljani.
Pomožni titovec dr. Besednjak pa bo »Primorskemu dnevniku« lahko dal dragocene podatke o trm, kako se je že pred vojno, v dunajskem Manjšinskem Institutu in drugod, boril zoper kolaboracijo z nacisti. On, kot dolgoletni neuradni jugoslovanski minister za manjšine (in zlasti za jugoslovanske vladne fonde, namenjene podpiranju manjšin), bo lahko razodel skrivnost, po za=lugi katerih slovenskih nacifašistienili kolaboracionistov in za kakšno ceno je bil po zasedbi Avstrije sklenjen s hitlerjevci dogovor, da se Jugoslavija odpove vsakemu zanimanju za usodo slovenske manjšine na Koroškem...
»Primorski« mi dalje očita, da... razbijam Jugoslavijo. Dokler nisem tega neverjetnega razodetja bral, sem bil prepričan, da je Titova Jugoslavija lahko kos samemu vragu, saj so Tito in njegovi (malo tudi »Primorski dnevnik«, le priznajmo!) bili sposobni brez posledic prebaviti milijardo ameriških dolarjev ter premagati celo mrtvega Stalina. Zdaj pa se ti Renko zablebeta, da je socialistični monolit onkraj Fernetičev tako šibak, da njegov obstanek ogražam jaz — menda s prevajanjem iger za tržaški radio in kvečjemu še s svojim glasom, ki sem pa tja za četrt ure zadoni tudi čez mejo! Nikoli nisem mislil, da bi bil tako strahotno močan!
Skrajno neprevidno priznanje, ki utegne Renku prinesti vsaj dva meseca prostovoljnega dela v mladinskih brigadah, če ne kaj hujšega. Ukori, ki jih je zaradi zaletavanja vame že dobil iz Ljubljane, bi ga bili lahko spametovali!
Tretji očitek »Primorskega« pravi, da moje sodelovanje na Radiu Trst A moti prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Italijo ter škodi dobremu razmerju med njima.
Moje sodelovanje na radiu lahko škodi ali upajmo koristi samo slovenski besedi in slovenski kulturi. Vemo, da je ■služiti danes v Trstu tema dvema za titovske socialiste greh. Jaz jima bom, dokler mi bodo pustili tisti, ki za zdaj še
odločajo na Radiu Trst A. čeprav bi komando tam zelo rad dobil v roke »Primorski«.
Pač pa je res, da dobremu razmerju med dvema državama škodi, n. pr. če ena izmed njiju pošilja za svojimi ljudmi, uživajočimi gostoljubnost druge države, a-gente svoje politične policije in to po nalogu svojih najvišjih predstavnikov — da skušajo z obljubami, denarjem in grožnjami pridobiti te ljudi za nečedno vohunstvo na škodo države, v kateri prebivajo.
Prav tako moti dobre odnošaje med dvema državama, če konzul ene izmed njiju kliče pred volitvami k sebi državljane druge države in jim obljublja vse vrste pomoč ter neomejene denarje, če bodo tej ali oni svoji listi dali program in pečat tiste ideologije, ki je na vladi v njegovi državi.
Podatke za razpravljanje o tej res nevarni in škodljivi ter po mednarodnem pravu prepovedani kalitvi odnošajev med dvema državama pa lahko »Primorskemu dnevniku« dam jaz z imeni, datumi in drugo inunicijo, ki lahko udam huje in na širše kakor pa prežvečena psovka fašist, v katero glede mene niti Kraigher, niti Renko, niti Besednjak sami ne verja-mei°-	Mirko	Javornik
Trst, 18. junija 1956.
KOROŠKO PISMO
Lurd jih moti
Tedenska tribuna, ilustriran tednik, ki izhaja v Ljubljani, je v številki dne 7. junija t. 1. prinesla članek »Industrija čudežev v Lurdu«. V tem članku pravi Tribuna, da je lani neka Terezija Valot promovirala na pariškem vseučilišču Sorboni za doktorico zdravilstva z disertacijo, v katerih je baje razkrila in pojasnila čudežna ozdravljenja v Lurdu. Doktorica trdi v svoji razpravi, da je odkrila razne potvorbe glede življenja Bernardke Soubirous in prvih čudežnih dogodkov. Največjo krivdo pa za čudeže v Lurdu nosi po njenih trditvah dr. Dozous, ki je prvi opisal čudežno ozdravljenje svojega pacienta. Bou-rietta. Ta opis da je nato dvignil množice, ki so začele trumoma hiteti k lurški votlini, kjer so mnogi ozdraveli.
Taka je v kratkem ta znamenita razprava, o kateri meni TT, da dokazuje sleparijo lurških čudežev. Toda glej sinolo: Čeprav je preteklo že eno leto od one razprave, ljudje še vedno hite v Lurd v nezmanjšanem številu	in	čudeži	se tudi
prav tako gode kot prej. Tako poročajo, da je ob letošnjem avstrijskem romanju bolnikov v Lurd, ki	se	je vršilo	dne 7.
maja, čudežno ozdravel	39-letni	Robert
Oppenlander iz Inomosta. Pet let je bil že popolnoma slep. Pri drugi potopitvi v lurško vodo je spregledal. Zdravniki so že izjavili, da je ozdravljenje popolno. Da bo pa Cerkev izrekla sodbo o ozdravljenju, da je zares čudežno, bo pa preteklo verjetno še celo leto.
Pogorela je torej gospa Valot in z njo uredniki TT ter vsi,	ki	z njimi	menijo,
da so lurški dogodki in čudeži le sleparija. Predolgo traja ta »sleparija«, čez dve leti bo sto let. Stalina, ki je ljudi vairal, so razgalili že tri leta po njegovi smrti. Lurški dogodki in čudeži pa po sto letih zn. dobivajo vedno nova potrdila svoje resničnosti. Taka so pač božja dela.
iatti v težavah
Nekateri italijanski listi že nekaj časa pišejo o težavah, v katere so zabredli italijanski komunisti. V težave jih je spravila objava celotnega besedila govora, ki ga je imel Hruščev na XX. kongresu sovjetske komunistične partije. Celo »Unita« piše, da je to poročilo razburilo in vznemirilo italijanske komunistične delavce. Komunisti očitajo Togliattiju, zakaj jim ni prej povedal, da je bil Stalin taka propalica. kot trdi Hruščev. Ce tega ni vedel, je dovolj slabo; če je vedel, pa je še slabše, ker je italijansko delavstvo zavestno varal in gradil vso komunistično stavbo v Italiji na »zaščitnika delavcev in očeta narodov« Stalina. Zato zdaj med komunisti vre in se pojavljajo znaki krize v italijanski komunistični partiji. Tako je prav. Cim globlja bo ta kriza in čim večji bo notranji razkroj med komunisti, tem bolje bo za vse. Končno naj omenimo, da je Togliatti skušal rešiti krizo s tem, da se je z nekako rezervo v dolgem članku pridružil obsodbi Stalina. Pravi, da se morajo italijanski komunisti iz Stalinovih napak učiti ter izdelati lastno pot za svojo politiko, ki pa bo prav tako komunistična in nevarna za resnično svobodo.
Življenje naših Korošcev je zadnje čase bilo osredotočeno okrog dveh dogodkov, ki sicer medsebojno nista te-no povezana, pa vendar zelo značilna za tukajšnje razmere.
Dne 13. maja so bile državne in pokrajinske volitve, pri katerih je šlo predvserr, za odločitev, ali naj v državi prevladuje način gospodarjenja po sistemu čim večje kolektivizacije, kar zagovarjajo socialisti, ali pa na osnovi privatne lastnine in spodbude ob soudeležbi in kontroli države, kar zagovarjajo krščanski demokrati. V ospredju je bil primer petrolejskih vrelcev, ki predstavljajo eno največjih zakladov avstrijskega narodnega gospodarstva. Krščanska demokracija je izšla iz teh volitev precej okrepljena. — Kaj pa slovenski Korošci ob teh volitvah? Težka je bila njih odločitev. Kar je tukaj še titovcev, so po ukazu podprli pri obojnih volitvah socialiste, čeprav niso bili njih glasovi prav zelo zaželeni; narodno zavednejši titovci so se pa tudi volitev vzdržali. V katoliškem narodno zavednem taboru je bil splošen odpor proti metodam delovanja in pisanja koroške ljudske stranke, ki nikdar ne zamudi prilike, hujskati proti pravicam Slovencev. Poleg tega je pa tudi — kakor v zasmeh postavila nekdanjega voditelja Hitlerjeve mladine prof. Einspielerja na svoji kandidatni listi kot zastopnika »vvindišarjev«, to je slovenskih Korošcev, ki govorijo koroška narečja, pa ne marajo slovenske besede v šoli, uradih, na javnih iposlopjih itd. Zato je deželna ljudska stranka dobila nad tri tisoč glasov manj, kot vsedržavna ljudska stranka na koroškem ozemlju, na kar so opozarjali tudi številni avstrijski časniki.
Drug, vse važnejši dogodek, pa je bil dan katoliške mladine na nedeljo presvete Trojice. Slovesna in mogočna izpoved katoliške misli iz nastopa nad šest tisoč udeležencev — samih fantov in deklet iz vse Koroške. Dobra četrtina teh je bila slovenske narodnosti, kar so jasno pokazali pri vseh skupnih nastopih na predvečer ob blagoslovu kresa s pesmijo in govorjeno besedo; prav tako pa tudi ob veliki maši na dvorišču deželnega dvorca, kjer so potrdile bitnost naše kat. mladine klene besede nadpastirja v slovenskem jeziku. 01) strumnem koraku, odločnem nastopu, krepkem odmevu pesmi in zvokih naše godbe na celovških ulicah se je ta dan v nas znova potrdila vera v našo nezlomljivo moč in rast, čeprav nasilno hočejo izbrisati sleherno sled stoletnih dokazov našega življenja na ozemlju lepe
Deček žrtev leva
Vsa Velika Britanija je teden dni trepetala za usodo desetletnega skavta Tonyja, ki se je hotel sam prepričati, da lev ni iako krut, kakor ga slikajo. Dne 7. junija ga je smrt rešila strašnih bolečin.
Desetletni Tony se je v družb! svojih 40 prijateljev-skavtov in pod nadzorstvom mladega duhovnika Ronalda Aywarda udeležil zadnjega majnika izleta v živalski vrt v Whipsnade, 30 km oddaljene od prestolnice. Tu je Tonv zaostal s svojim prijateljem pri kletki levov. Tony je trdil, da lev ni tako krut, kakor ga slikajo, in še preden se je njegov prijatelj dobro zavedel, je že preskočil žično ograjo in obstal v ozkem prostoru med zunanjo in notranjo železno ograjo. Lev ga je zapazil in je skozi ograjo zagrabil po njegovi roki. Prijatelj je zagnal krik; prihitel je njihov duhovnik Ronald, zagrabil za železni drog in planil v kletko. Po velikem trudu se mu je posrečilo iztrgati dečka iz levjega žrela in ga odnesti na varno. Šele v avtoambulanci se je nesrečni otrok zavedel in se s komaj slišnim glasom zahvalil svojemu rešitelju: »Hvala, pater, zelo mi je žal, za kar se je zgodilo, toda mislil sem, da je lev dober in jaz sem ga hotel le pobožati.« V bolnici so mu morali odrezati obe strašno razmesarjeni roki in tudi to kruto resnico mu je moral povedati duhovnik Ronald. »Vi, ki ste duhovnik in ki ne lažete, povejte mi. ali res nimam več rok?« Tako je vprašal ubogi skavt duhovnika Ronalda. In duhovnik mu je moral priznati resnico. Dečkovo stanje se je vidno slabšalo, samo čudež ga more rešiti, so izjavili zdravniki. In ljudje vseh veroizpovedi so molili za malega dečka, ki ni veroval v krvoločnost leva. A vse je bilo zaman. Dne 7. junija, potem ko je prejel posehen papežev blagoslov, je prenehalo biti njegovo srce.
Koroške.
Popoldne tega dne je bila dvorana Kol-pingovega doma dvakrat polna naše mladine; tam je bila namreč akademija, pri kateri so sodelovali razni podeželski fantovski in dekliški krožki; jedro pa so tvorila dekleta, ki so letos končale gospodinjsko šolo v Št. Rupertu in v Št. Jakobu — in teh deklet je čez sto, ter fantje iz kmetijske šole v Tinjah.
Tako je pri nas na Koroškem:	poleg
številnih grenkob je še tudi marsikaj lepega in upanja polnega.
SLOVENSKI TABOR
1. julija 1956 na Repentabru
bo največja slovenska prosvetna prireditev vseh zamejskih Slovencev, kar smo jih imeli v zadnjih letih.
KOROŠKI SLOVENCI bodo
izvajali svojo prvo pevsko igro o Miklovi Zali.
GORIŠKE SLOVENCE bo zastopal mešani pevski zbor SKPD.
TRŽAŠKI SLOVENCI pa bodo poslali na oder svoje igralce Slovenskega odra, ki bodo odigrali Tržaško legendo, misterij, o sv. Justu, ki ga je napisal Mihael Jeras.
Poleg tega nastopajo še solisti, pesniki in pisatelji. Bogat program bo gotovo ugajal vsem, ki bodo ta dan na Repentabru.
Slovenci, črpajmo moči za naše narodno življenje ob živih virih!
Pokažimo z veliko udeležbo, da Slovenci še živimo!
Združite udeležbo z izletom!
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
Bojimo se, da se bo 1. julija ponovilo na Repentabru to, kar se je zgodilo v Števerjanu na dan praznika češenj. Velika skupina gotovih gostov je ostala doma, ker so imeli prav tisto nedeljo cerkveni shod. To se je zgodilo kar v dveh 1,rajih. Zakaj se prireditelji naših redkih skupnih Kulturnih prireditev ne pomenite med seboj in pravočasno?	Slovenka
*
Takšno vprašanje oziroma opazko je treba sprejeti in se zanjo zahvaliti. Kakor je bilo v Števerjanu pozno spreminjati načrt zadnjo nedeljo, tako je verjetno pozno tudi sedaj za Repentabor, ker nam je znano, da imajo na prvo nedeljo v mesecu razne kongregacije svoje shode, na Tržaškem menda kar vse in teh jih je pet po številu. Mislimo pa, da se more z debro voljo vse urediti in oboje doseči. Težko je upoštevati vsako oviro, zlasti še za Repentabor, ko pridejo udeleženci celo s Koroške. Za letos samo prosimo, naj vse katoliške skupine povabijo svoje članstvo na Repentabor in naj sc tam pripravi pred prireditvijo kratek skupni shod v cerkvi za vse, ki to želijo. V naslednji številki objavimo uro pobožnosti v cerkvi na Repentabru in to naj bo v nadomestilo shode v posameznih krajih. To je le naš predlog in naša želja v skupno korist!
Mašniško posvečenje na S?, gori
V	nedeljo 24. junija bo v Marijinem svetišču na Sveti gori t’ mainika posvečen č. g. Danilo Cimprič, ki je doma iz Volč pri Tolminu. Posvetil ga bo naš solkanski rojak, prevzvišeni škof z otoka Krka, ki je pred prvo svetovno vojno služboval kot profesor bogoslovja v Gorici in kateremu bo tudi letos v jeseni poteklo 50 let. odkar je bil v Rimu sam posvečen v maš-nika.
Obema, prevzvišenemu posvečevalcu v* častitemu novomašniku, iskreno čestitamo in jima želimo, naj večni Duhovnik na priprošnjo svetogorske Matere božje izlije nanju obilico svojega blagoslova. l\'a mnoga leta pri delu v vinogradu Gosp€>dovem!
VIŠINA VPLIVA NA HRANO
Nekaterih jedi človek v določenih višinah pri letanju ne more prenesti. Tako na primer postane kuhana cvetača (kar-fijola) v višini 3000 metrov pravi struip za človeka.
KORISTNA IZNAJDBA
Nekateri tehniki preizkušajo novo iznajdbo, ki naj bi preprečila nesreče s plinom. Gre za električni zvonec, ki bi s« oglasil takoj, ko bi bila v zraku najmanjša količina plina.
Stran 4
KATOLIŠKI GLA."
Leto VIII - 1956 - Štev. 25
Počitniške kolonije
Vladni komisarijat je tudi leto- obljubil treni slovenskim dobrodelnim društvom v Trštu: SLOKAD-u, Vinceneijevi konferenci in Slov. dobrodelnemu društvu ter deviii-sko-nabrežinski občini potrebni denar, da se 672 slovenskim otrokom poskrbi enomesečne počitnice v kolonijah.
Dne 2. julija odpotuje 100 otrok v gorsko vas Paularo (700 m nad morjem) v Karniji. Vodi jih Slokad. Isti dan odpelje v Devin SDD 80 otrok v morsko kolonijo. Slov. Vinc. konf. bo letos prvič šla v gore in sicer v Naborjet v Kanalski dolini s 100 otroki. Dev.-nabrežinska občina organizira že več let mešano kolonijo (slovensko-
vršila zunanja slovesnost nove maše letos. Začetek ob deseti uri.
ŠOLSKA RAZSTAVA
Kogar je tam prvi teden v juniju zanesla pot v svetoivansko slovensko osnovno šolo, je imel lepo priložnost, da 9i ogleda šolsko razstavo naših najmlajših. Naše vpstne učiteljice so jo pripravile o-trokom v veselje, staršem in vsem, ki jim je pri srcu slovenska mladina, v pričevanje, kako pod njihovim vodstvom raste mladi rod.
Za to priliko so bili vsi razredi o-novne šole prirejeni v lepe razstavne prostore. Ko si stopal skoznje, so te od vseh strani pozdravljali prvi izdelki naših mladih.
%
italijansko): tudi letos bodo njeni r:rn i letovali v Forni di Sopra in sicer 50 -1 ■ . otrok ter 46 italijanskih.
Z veseljem in hvaležnostjo beležimo, da je za naše potrebne otroke dobro poskrbljeno med počitnicami. Nuša šolska mladina preživi v zdravih krajih 30 dni počitnic pod skrbnim vodstvom, ki nudi otr-.-kom dobro hrano, počitek, zabavo in kar je najvažnejše: dobro vzgojo. Starši lahko z mirnim sTeem izročijo svojo deeo pridnim in skrbnim učiteljicam, ki postanejo otrokom drage mamice.
Oblasti izrecno zahtevajo od vseh organizacij, da je otrokom v kolonijah dan* možnost, da vršijo svoje verske dolžnosti in da je. moralno življenje neoporečno, ‘kar je že v programu naših slov. dobrodelnih društev.
Čez deset dni bomo torej prisostvovali prvim odhodom naših dragih slovenskih otrok v kolonije. Želimo, da bi vse poteki o v najleipšem redu in da bi mladina v kolonijah veliko pridobila.
Vladnemu komisarijatu izrekamo našo iskreno zahvalo za pravično prizadevanje.
Sv.Ivan
NOVOMASNO SLAVJE 1. JULIJA
I>ne 1. julija bomo obhajali izredno slovesnost. C. g. Vili Žerjal iz znane številne svetoivanske družine bo ta dan prvič stopil pred oltar naše župne, cerkve. Vsa župnija težko čaka tega dogodka. Kot je znano, je g. Žerjal gojenec rimskega papeškega zavoda »Germanicum« ter študira na Gregoriani. Lansko leto je bil posvečee, v Rimu. Po pravilih svojega zavoda ni mogel po posvečenju domov, zato se bo
Morda so se ti kot meni misli vračale v ona nerodna leta, ko si tudi ti sam negodno pletel koške ali ubadal s šivanko v belo platno, in prav zaradi tega si še s posebno toplim občutkom domačnosti stopal mimo njih. Gotovo si se najdlje zadržal v prvi dvoranici, kjer so bili razstavljeni izdelki otroškega vrtca. Koliko spretnosti je v drobnih pr tkih najmlajših, ki so postavili tako lično vrsto kapelic in hrišk iz tankih papirnatih snhljkov! In potem smo občudovali prave drobcene umetnine, zgnetene iz barvne plastike! In v prvem razredu že prava dekliška ročna dela... In zvezke in risbe in risbice... In v tretjem razredu prav tako... Pa v četrtem, pa v petem... Da, v četrtem še posebno velike lepe prte in v petem prave podobe na steklo... In vsepovsod risbe saj otroci živijo v risanju in Zvezke in pisanke... Brskal sem zlasti po njih in mislil na vestne učiteljice, ki so vse leto kot čebelice skrbele, da bo ob letu kaj uspeha in napredka. In kdo bi ne bil hvaležen takim učiteljicam! Hvala jim, tako kličejo svetoivanski starši in ctroci, in ob letu spet — na svidenje!
Natečaj za zaročence
Kakor lansko leto, tako je tudi letos uprava tržaškega velesejma in Zveza julijskega tiska razpisala natečaj za zaročence, ki se vsled slabih življenjskih pogojev niso mogli še poročiti. Ocenjevalna komisija je prejela že več prošenj zaročencev, ki se hočejo natečaja udeležiti. Čas za prijavo se zaključi 20. junija in 3. julija bo na prostoru tržaškega velesejma na večerni slavnosti nagraditev izbranega para. Nagraditvi bo prisostvoval tudi Mike
2 mlsijonacji o tJ^elgijskem TKongu
Katoliški misijonarji so se za stalno naselili v teh krajih pred tridesetimi leti. Prej so le kdaj mirno potovali, postavili tu in tam kako zasilno kapelo, kjer je vaški katehet bolj ali manj vestno zanjo skrbel, in tiste, kateri so prihajali, učil moliti, kolilkor je sam znal. Tako je bilo do leta 1925, ko je sveta stolica izročila to ozemlje v oskrbo belgijskim misijonarjem sv. Vincencija Pavelskega ali lazaristom. Naselili so se najprej na severnem robu njim zaupane dežele ob jezeru Tum-ba. Tu je podnebje najbolj zdravo in so zato tudi zamorci tukaj najbolj številni. 5« komarjev tu skoraj ni. Ta prva misijonska postaja v Bikoru je sedaj osrednja postaja cerkvenega (»zemlja in sedež apostolskega vikarja ali misijonskega škofa. V teku naslednjih let je bilo mogoče postopoma prodirati dalje in na vsem ozemlju postavljali temelje, novim misijonskim postajam. Sedaj jih je vseh sedem in oerna se snuje.
Bongiorno, znani napovedovalec na ital. televiziji. Izvoljeni par bo dobil trisobno opremljeno stanovanje, obleko za ženina in nevesto, listek za brezplačno ženitovanj-sko potovanje in še druge ugodnosti.
Dolina
V	Dolini so imeli v zadnjih dnevih kar tri šolske razstave, ker imajo kar tri Šole: industrijski tečaj, osnovno šolo in še otroški vrtec. O vsaki razstavi je treba reči, da so mladi prireditelji zaslužili veliko pohvalo, saj so naredili, kar so mogli. Res pa je tudi, da je v vsaki razstavi skrito srce in oko našega učiteljstva, ki se vsako leto toliko trudi za ta velik praznik ob zaključku leta.
Poleg razstave je bila tudi prireditev v dvorani. To pot so nastopili mladi Butalci s svojim Cefizljem in policajem. Prof. Totoš, ki našo mladino tako lepo uči materinskega jezika, je pripravil .pravo šolsko revijo, v kateri skupno s Cefizljem nastopajo kar celi razredi. V prijetni obliki nam recitirajo najlepše deklamacije, dokler jih Cefizelj ne prestraši, ki ga pa končno policaj le užene in tako nastane mir v Butalah. Prireditev je režiral g. učitelj Strnad v veliko zadovoljstvo gledalcev in igralcev. Skoda je le, da je dolinski oder nekoliko premajhen za take velike nastope. — Razstava v otroškem vrtcu je odprta še do 25. junija in si jo še lahko ogledate.
Rojan
Kot številne osnovne šole je tudi naša zaključila šolsko leto z lepo razstavo. Odprta je bila od 10. do 13. junija. Razstavljenih smo videli mnogo lepih stvari. Zelo bogata so bila zlasti dekliška ročna dela. Dečki so pokazali letpe lesene izdelke porisane z narodnimi ornamenti. Razstava sicer ne odkrije vsega truda med šolskim letom, a staršem in prijateljem
šole vsaj delno pokaže skrb naših učiteljic.
19. junija je precej naših otrok poromalo na Staro goro. Gotovo bodo tudi med počitnicami pridno hodili k sv. maši in sv. zakramentom. Ta teden ima naša Marijina družba duhovne vaje. ki jih vod: misijonar g. Jože Vidmar.
Opčine
Preteklo nedeljo so nas na tihem brez vsake reklame presenetili in razveselili mladi Openci na marijaniškem odru. Mladi igralci so nam lepo podali Rebčevo igro Mandrske hlače. Igra je vesela in zelo poučna. Mladim igralcem kličemo, veselo in korajžno naprej!
Zaključek šole v Domju
V	nedeljo 10. junija ob 8.30 je bila odprta razstava. Po sv. maši so si -tar-; in drugi vaščani ogledali lepo razstavljena ročna dela učencev. Vsem je razstava zelo ugajala, posebno starši in učitelji so bili ponosni na lep uspeh! Zelo so ugajale lepe blazine v narodnih barvah in prti v narodnih, in drugih motivih. Srčkane so bile oblekce in torbice s prvimi ubodi, ki so jih izdelale učenke prvega ra'reda. Tudi deška ročna dela so napravila lep vtis.
Zaključna šolska sv. maša pa se je vršila v soboto 16. junija v šoli. Med sveto mašo, ki jo je daroval č. g. Kunčič, misijonar v Čilu, so otroci lepo prepevali in molili pod vodstvom svojega kateheta č. g. Živica Marjana in učiteljic. Sv. maše so se udeležili tudi starši otrok. Ob zaključku je č. gospod nagovoril starše in učence s primernimi besedami.
Po sv. maši so se učenci zbrali v učilnici, kjer so z igrico »Luknja v namiznem prtu«, deklamacijami, petjem in rajalno vajo, pozdravili in se zahvalili staršem, č. g. katehetu in učiteljicam za njihov trud.
Nato so prejeli spričevala in se vsi veseli in zadovoljni razšli.
MISIJON V ŠTEVILKAH
Misijonarjev je tam zaenkrat 23, misijonski bratje pa 4. Na petih postajah so na delu tudi misijonske sestre usmiljenke sv. Vincencija Pav. Njih je 19 in se. ukvarjajo predvsem z nego bolnikov in vzgajajo žensko mladež. Ker misijonarji sami niso zmogli vsega misijonskega dela, je predstojništvo prevzelo v pomoč člane Kongregacije šolskih bratov, kateri so prevzeli na dveh največjih postajah vso skrb za deške šole.'
Treba je omeniti, da na istem ozemlju delujejo tudi protestantski misijonarji neke angleške sekte. Prišli so davno pred katoliškimi misijonarji, saj jim je utrl pot sam slavni raziskovalec osrednje Afrike Star»ley, ki je tudi bil protestant. Že pTed osemdesetimi leti so se naselili v Bolobu, kjer ves čas živahno delujejo na šolskem in zdravstvenem polju, saj imajo svojo bolnišnico in lastnega misijonskega zdravnika. V rokodelski šoli so izvežbali spretne obdelovalce slonove kosti in je zaradi tega postal Bolobo znano središče te obrti in obenem tudi važno tržišče slonokoščenih izdelkov. V vsem Belgijskem kongu
Štandrež
V	zadnjem poročilu o nastopu moških zborov v števerjanu smo pomotoma izpustili odstavek o štandreškem zboru in sicer:
»Za Doberdobci so prišli na vrsto Štan-drežci. To je še zelo mlad zbor, nastal šele pred kratkim časom na posebno prizadevanje dirigenta Maksa Debenjaka. Najbolj je prišla do izraza »Nocoj pa oh nocoj«, ki so jo zapeli v pravem narodnem tempu in ki je prav zaradi tega pri poslušalcih žela največ odobravanja.«
Zato pomoto popravljamo s sledečim dopisom, ki smo ga naknadno prejeli:
NASTOP FANTOVSKEGA ZBORA
Cerkveni fantovski zbor iz štandreža je z drugimi moškimi zbori vred nastopil za »Praznik češenj« v Števerjaiiu.
Ta mladi zbor, ki šteje 12 fantov, se je prvič pokazal v javnosti in celo na tekmu. vanju z dragimi moškimi zbori za nagradni pokal.
Vsakemu se je razveselilo srce, ko je prvič po tolikih letih zagledal na odru te mlade in nadebudne fante iz Štandreža.
Dvanajst navdušenih mladeničev, ki so se z ostalimi pridnimi dekleti poprijeli cerkvenega petja, ko je štandreška cerkev ostala brez zbora. Z veseljem so se od-
imajo protestanti kakih 1600 misijonarjev. Po najnovejših	podatkih je v Belgijskem
Kongu 7846 katoliških misijonarjev, od tega duhovnikov 2792, misijonskih bratov 801, misijonskih sester 4098 in 155 laičnih misijonskih moči. Katoličanov je I milijone 990 tisoč; protestantov štejejo okoli 900 tisoč.
Kljub	vlagi	in vročini tropsko pod-
nebje ni tako, da bi ga ne bilo mogoče prenesti. Zdrav bel človek se v nekaj mesecih aklimatizira, kot pravijo. Velike površine	vode	in še večji predeli gozdov
ter dragega bujnega rastlinstva ublažijo sončno pripeko tako, da v senci toplomer le redko doseže +35“C. Treba se je zato oblačiti klimatičnim razmeram primerno z lahko, 'belo Obleko in si glavo zavarovati a tropičnim klobukom. Tudi kadar je nebo oblačno, ni varno gologlav okrog hoditi. Ni se pa mogoče izogniti obilnemu potenju,	kar	je navsezadnje dobro za
zdravo telo, 'le nadomestiti je treba izzno-jeno vodo z obilno pijačo, svežo, nepre-hladno vodo,
(Nadaljevanje)
zvali povabilu cerkvenega organista g. pevovodje Maksa Debenjaka. Ta jih je znal s svojo izkušenostjo in neizmerno potrpežljivostjo obdržati skupaj ter jih spretno pripraviti za zborovsko petje. Dolgo in vztrajno so sodelovali s požrtvovalnim pevovodjem Maksom Debenjakom. Premagali so prenekatero težavo in niso nikdar klonili. In sad tega posnemanja vrednega truda so pokazali v Števerjanu.
Moramo priznati, da so mladi pevci z dobrim uspehom prestali ta krstni nastop na odru.
Odpeli so tri pesmi izbrane iz narodnega zaklada in sicer pesmi »Bom šel na planine«, »Moja kosa« ter »Nocoj pa oh nocoj«. Narodna pesem je vedno lepa. Še lepša se nam zdi, kadar zadoni iz mladih grl. Mladi štandreški fantje so skuhali kar najlepše odpeti svoje pesmi. Ko so premagali začetno bojazen, ki je nekoliko zrahljala harmonizacijo, so z lepo umirjenostjo odpeli izbrane pesmi. Največjo homogenost so dosegli pri pesmi »Nocoj pa oh nocoj«. Lepo, ubrano in občuteno je priplavala pesem z odra. Z umirjeno in spretno roko jih je vodil njihov pevovodja M. Debenjak. Vsi, ki smo bili priča tega prizora in videli te fante, smo spoznali, kakšna ljubezen do naše pesmi gori v njihovih srcih in v srcu njihovega dirigenta.
Zato bo ta mladi zbor še veliko napredoval in nas bo še gotovo večkrat razveselil z lepimi nastopi. Slišali smo, kako so bili fantje veseli po prvem nastopu in kako so navdušeno zatajevali, da bodo še in se nastopali ter pritegnili še drage fante zraven.
Mi vsi jim izrekamo najle,pšo zahvalo za ta nastop.
Mi vsi jim čestitamo k lepemu uspehu in jim zagotavljamo, da jih bomo vedno radi poslušali.
Gospodu dirigentu M. Debenjaku pa iskren aplavz ter naše priznanje, ker je toliko 9toril za mlade štandreske fante.
M. F.
Odprli bodo občinski park
Na zadnji seji upravnega odbora občin-skega sveta so poleg nakazila bolnišnicam za bolne občane odobrili sklep, da odprejo občinski park za vse meščane. Občinski park, za občinsko palačo, bodo odprli v ponedeljek 2. julija. Odprt bo vsak dan od 10. do 12.30 in popoldne od 15. do 19. ure. Tudi letos bodo obiskovalcem na razpolago knjige in revije, ki si jih bo vsak lahko nabavil pri uslužbenem uradniku.
Toča v goriški pokrajini
V petek zjutraj sc je nad Gorico razbesnela nevinta1, ki pa v mestu samem ni prizadela škode. Huje so bile prizadete vasi, Štandrež, kakor tudi Vrtojba in Renče na jugoslovanski strani. Tu je toča hudo pobila trtne nasade in polja, tako da je uničila dober del povrtnine in koruze. Le pšenica je bila manj prizadeta.
Dobrodelni srečolov
V soboto 23. t. m. bodo odprli v dvoram Petrarca razstavo dobitkov dodeljenih za srečolov v korist goriški ubožnici v ulici Baiamonti. Razstava bo odprta do 29. junija. Posamezna srečka stane 25 lir; Goričani bodo gotovo z veseljem podprli to zaslužno in potrebno ustanovo.
Izidi na slov. gimn.-liceju
SLOV. GIMNAZIJA-LICEJ
V 4. gimnaziji so izdelali: Bednarik Marjan, Kacin Metka, Kerševan Silvan. Kleln-dienst Ksaverij, Komac Lučka, Sfiligoj Majda in Vižintin Franka. — šest dijakov ima popravne izpite, pet pa jih je bilo zavrnjenih.
V 5. gimnaziji so izdelali zrelostne izpite: Brumat Irena, Makuc Mirko. Miku-lus Aleksandra, Primožič Mirko in Susič Emidij. Osem dijakov ima popravne izpite, trije pa so bili zavrnjeni.
V I. liceju so izdelali Bednarik Joško. Bravč Renat in Budihna Anamarija. Ostali imajo popravne izpite.
V 2. liceju sta izdelala: Černič Ivan in Colja Jožef, ostali imajo popravne izpite.
V 3. liceju so vsi pripusčeni k maturi.
Podgora
Pretekli četrtek smo ob obilni udeležbi duhovnikov in vaščanov pokopali znano .0-letno gospo Marijo Brezigar, rojeno Bizjak, mater č. g. Hildija Brezigarja, kaplana v Mariami. Pokojnica je z družino že veliko let živela v Vicenci, kamor je bil njen mož službeno premeščen. V preteklih dneh pa se je dobra gospa tam podvrgla operaciji, a je ipotem nenadoma oslabela. Želela pa je izdihniti in potem počivati v domači zemlji. Zato so jo prepeljali v bolnico v Gorico in je tam res tudi kmalu umrla. Bila je zavedna krščanska in slovenska mati. Vzgojila je sina duhovnika in hčerko redovnico. V njeni družini so vedno radi brali katoliške časopise. Mohorjeve knjige itd.
Č. gospodu Hildiju in vsej družini ter številnim sorodnikom naše sožalje, njej pa, ki je bila zvesta naročnica »Katol. glasa« blagoslovljeni pokoj v domači zemlji.
OBVESTILA
DELITEV ŽIVEŽA BEGUNCEM. V torek 26. junija ob 8.30 bodo prejeli živež begunci, ki so bili deležni delitve obleke, od abecedne črke A do L vključene. Ostali pa v sredo 27. ob 2.30. Vsi naj se oglasijo naravnost v skladišču v ulici S. Gabriele.
OBČNI ZBOR SIROTIŠČA. V torek 3.
julija ob 4. uri pop. bo v prostorih Siro-tišča redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vabljeni vsi člani.
Predsednik
OPOZORILO. SKPD sporoča, da bo knjižnica na Placuti med počitnicami zaprta. Naprošamo vse čitatelje, ki imajo ze čez dva meseca izposojene knjige, cta jih vrnejo na praznik sv. Petra in Pavla zjutraj, ko bo knjižnica v ta namen še odprta.
ŠOLSKA RAZSTAVA. Državna nižja Industrijska strokovna sola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ul. Montor-sino št. •/IH.)* 'Poredi ob zaključku ŠOK
le,a	RAZSTAVO
deških in dekliških ročnih izdelkov tekočega šolskega leta. Razstava bo otvorjena dne 23. t. m. ob 11. uri in bo odprta do
29.	t. m. vsak dan od 9. do 12.30 in od 15. do 19. ure.
DAROVI ZA KATOLIŠKI SKLAD: B. B. 2000 lir namesto cvetja na grob blago-pokojne gospe Brezigar Marije, ki so jo pokopali v četrtek v Podgori.
ZA MARIJANIŠČE: N. N. iz Trsta 1000; N. N. od Sv. Alojzija v Trstu 1000; v spomin pok. mame Antonije daruje 1500 lir hči Slava Brandolin.
OGLASI
Za viak nun višine v širini enega stolpca:
trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7%
davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
V nedeljo 1. julija vsi na prosvetno prireditev na Repentabor!