LISTEK. Politično razmerje med avstrijskimi deželami in Ogrsko v 17. stoletju. (Ob dve-toletoici Krncev predaval v Ljutomiru dne 27. nov. 1903. Fr. Kovačič.) Grozen ia usodeB je bil 29. argust leta 1526. za Ogrsko, za aaše dežele in za ves kržt-aaski svet. AlogoČni isultaa Solimaa II je ta daa pri Mohai!-u do nog potolkel kršfansko vojsko; na bojuem polju je obležalo 500 odlifnih plemičev ia do 20.000 vojak"v, mednjimi tndi satn ogrsko hrvaSki kralj Ludovik II. Na sledki te litke «o biij grozni ifl so jih hudo futili tudi aaši očetje več sto let Hitro po mohački bitki je eultaa vzel glavao mesto ogrskega kraljestva, Budim, ia čez aekaj let je večji del Ogreke in Slavoaije priŠel v turško oblhst. Turki ao tako poatali naši aajbližji sosedi Od aašib gorie in plaaia pa doli globoko v Azijo do Himalaje so sedaj goreli turški ognji. ^Kolikor je zvezd na Bebu ia peska v morju, toliko ima naš veliki car vojske; spomladi vas boino zopet obiskali", tako so se aorčevali Turki iz krdčaaukib puslaacev. Pa še druge zraešajave eo nastale vsled sm rti kralja Ludovika, kini irael naslednikov. Ogrska ia Hivaška sta ostali brez kralja. Na Ogrskem je 7.e prej bilo vse v aeredu, ker ae prevzetai vpliknši aiso aič zmeaili za slabotflega kralja. Šft hujši nered je bil sedaj, ko sploh ni bilo flikakšnega gospodarja ia so tudi obširaa posestva maogib velika^ev, ki so padli v boju, oatala brez gospodarjev. Važno ,je bilo sedaj vprašaaje: kdo bo aov kralj? Za ogrsko kroao sta 86 polegovala zlasti dva kaadidata: av.stiijski Badvoj?oda Ferdinaad iz habsburške rodoviae in pa eideljski vojvoda Ivaa Zapolja, edea Bajboeatnj^ih ia aajvplivBejših ogrskih velikašev. Ferdiaaad je mislil, da iraa pravico do ogr8ke kroae, ker je pokojni kralj Ludovik II. imel ajegovo se8tro Marijo za žeao, oa pa je imel za žeao Ludovikovo sestro Ano. Roko mlade vdovice je skušal dobiti Ivaa Zapolja, da bi tako lažje prišel do ogrske kroae in bi se pogodil 8 Ferdinandom. Toda oaa je poBudbo odbila, pač pa so velikaši potegnili z Zapoljem. Dae 10. aoverabra 1526. so Ogri aa saboru v Stolaem Belgradn faoglasao ia z velikira oduševljenjem izvolili Ivana Zapolja za svojdga kralja ter ga kroaali 8 kroao sv. štefana. Eo se je zbiaaim velikaSera stavilo ypraŁaaje: fiočete li Ferdiaaada za svojegn kralja: so vsi z enim glasom zavpili: Neremo za aič aa nvetu! Drugačaih misli pa so bili Hivati. Njim ee je za kralja poaujal sam sultaa Solimaa ter jih vabil aa svojo atran z lepimi obljubarai. A Hrvati so Tuike le predobro pozaali ia so s studom odbili to ponudbo Na ao?ega leta daa 1527. 80 se eešli v Cetiaju ia so izbrali avstrijskega aad?ojvoda Furdinaada za svojega kralja, ki je že bil tudi 6e6ki kralj in lastaik aotraaje avstrijskih dežel, t. j. Avstrije, Štajerske, Koroške ia Kraajske. Hrvati so racuBali aa to, da je aystrijski aadvojvoda kot Beposredai Kosed Hrvaške ib Ogrske aajbolj sposobea, da braai svoje dežele proti Turkorn. Ker je bil vrh tega r ozki zvezi z aernškim cesarstvom, je bilo od aiega upati zdatae pomoči ia za-tlombe. Pa tudi na. Hi-7hškem je bila straaka, ki ai bila zadovoljna a Ferdiaaadora. Najprej je Krištof Fraakopaa aam želel postati kralj, a ko je bil Ferdiaand izvoljea v CetiBJu, je fljegova straaka izvolila Ivaaa Znpoljo za hrvaškega kralja (dae 3. janunrja 1527), veadar n pristavkom, da aaj FraflkopaB z ozirora na Ferdinandove zasluge dela na to. da se oba kralja pogodita. Prepir za ograko kroao je stal štajersko deželo in posebej Ba8 Sloveace veliko krvi in dea*rja. Na Hrvaškem ee je odpor proti babsburškeunu Badvojvodu sčasoma polepel, tem bujše je pa rrelo aa Ogrskem. Ta dežela je bila odsl*»j frez 200 let razcepljena v tri dele: Bajve^ji del je bil v tnrških rokah, drugi del je imel Habsburžaae za vladarje, tretji pa doma^ega kralja, oziroma erdeljskega vojvoda. Prepir za ogrski prpstol je vir vseh političnih homatij v 16., 17. ia 18. vekn, zaradi katerih je Basa dežela kot soseda Ogrske veliko trpela Na Ogrskem je Bepreaehoraa vrelo ia kadarkoli je prekipel krop iz ogrskega kotla, V8el«j je aajprej poparil Štajersko, zlasti Mursko polje, ki je bilo aajbolj odprto. Ravno ta boj za ogrski pre.stol je bil povod. da je razmerje med av8trijskimideželami, zlasti Štajersko, aaaledaja stoletja bilo malo prijazno. da, aaravaoat 80 vražBo. Pač pa je zveatoba do babsburške hiše in skupaa aevaraost ozko zvezala Štajersko in Hrvaško. Puntarski Ogri so držali večiaoma s Turki in tako je aaša dežela bila v vedai aevaraosti, če ae pred Turki, pa pred ogrskirai rogovileži. Že hitro po izvolitvi se je Ferdiaand obrail aa štajerske deželae stanove, naj mu krepko pomagajo, da utrdi svojo oblast aa Ogrskem, da bo potem mogel uspešno se nstaviti aapredujočim Tnrkom ter Štajersko ia druge dežele obvarovati večje aesreče. Naša dežela jo pomagala ustaBoviti ia vzdrževati vojbo granico, za katero so BOtraaje-avstrijske dežele plačevale aa leto po 150.000 gtd.; Baši jrjaaki so se bojevali složno s Hrvati proti Turkora in Ogrora aa hrvaških ia ogr8kia tleb. Hrvati so pa tudi večkrat prišli aa pomoč naši dfželi. L. 1538. pta Ferdiaaad ia Zapolja sklenila mir, valed katerega je Zapolja z&držal zemlje, katere je doslej imel ia je bil priznan za kralja, a odreči se je moral zveze s Turki, po ajegovi smrti pa bi iraela vaa dež^la pripasti FerdiBaadu. Ivaa Zapolja je umrl že 1. 1540, pa še na smitai postelji je opominjal svoje relikaše in prijatelje, aaj bodo zvesti turškemu sultaau, ki je njemu poraagal na preatol. Tega so se Ogri držali ia so tudi pod aasledaiki Ferdiaaadovimi bili v zvezi 8 Turki ter ž Bjimi vred aapadali aaše dežele. Koacern 16. ia zaeetkom 17. stoletja 80 še se pridružile verske homatije, ki so še bolj poostrile razmerje med avstrijskim dvorom ia ajpgovimi dežeJtami, pa med aezadovoljnimi Ogri. Ravao y 17. stoletju je aaša de- žela Beprn8t,aao in hudo trp«la zaradi ogr*kih politififlih zmešfljav. — Mesecaoktobra 1 1601 so se Rpuatali na Ogrskem bajduki ter potegnili s Turki. Nasledajo apomlad ie 26. maja 1605. 4000 hajduko? pridivjalo aa ŠtHJersko; predea se jira je mogla aaša vojska v bran postaviti, so odaesli pete z bogatim pleaom zopet na Ogrsko. Pa komaj 80 se ljudje malo porairili, že so zopet priloraastili puntarski Ogri s Tnrki vred pod poveljstvom Bfgler bega, Ibrahima »pijaaca" ia polkovaika Jurija Nemethyja proti Štajerski tersoaapadli aajprej kraje med Radgoao ia Feldbachom, potem se pa vrgli kakor besni volkovi na wloveasko straa in so grozovito r»zaajali po Murskem polju ia Slov. goricah do l>rave. Vasi, trge ia raaflj trdne gradove ao požgali, živiao, viao i dr. so deloma pozrli, deloraa pa seboj odpeljali, kakor je tudi aa tisoč ljudi raoralo iti v britko sužao8t Pri tej priliki je tudi trg Veržej 8 cerkvijo in gradičem do tal pogorel, ker je vlada bila malo prej ukiaila ondotno vojvodstvo, kar se je sedaj pokazalo kot pomota. Ko je 1. 1619. nastopil vlado pri nnn ia na Ogrskem ter HiTaškem Ferdiaaad III., je na vse straai švigal plamen upora, ki se je razvil v strahovito ia dolgotrajoo vojako, ki je trajala celih 30 let (1618—1648). ludi na- OgrskeraeejeaaseltakratrjasledaiklvanaZHpolja. Sedraograški vojvoda Bethlea 8e je vzdigail ter vdrl aa Ogrsko, v Ferdiaaadovo ozemlje. V bndi stieki se je Ferdiaaad zopet obrail aa Hrvate, aaj aikar ae potegaejo z Madžari, ia ko 80 se štajerski deželai staaori obraili aaaj za pomoč, jim je odvrail, aaj sklenejo zavezo s Hrvati. To se je tudi zgodilo. La vaatiBski škof Leaart (1619—1640) ia geaeral Stadler kot zastopaika vladarjera, Jurij Galler pa kot zastopaik štajerskih deželnih stanov so prišli na hrvaški sabor ter prosili Hrvate, nai ohraaijo zvestobo svojemu kralju ter skupao 8 Korošei, Kraajci ia Štajerci odbijajo ljutega Hovražaika, ki jirn vsem akupaj preti. To prepotrebao zvezo je pa žalibog motil vladar eam, ker je posamezne koae varafrdinskega geaeralata trgal ia jih prideval k Štajerski, kar je Hrvate hudo žalilo. Do6im 80 Ogri baraili 8 prestola Habsbnrzaae, ostali so Hrvati zvesti, in r strašai 30 letoi vojai so se hrabro bojevali daleč gori po aemških poljaaah proti Švedom ia drugim 8orražaikora cesarja Ferdiaaada Med tem, ko je na severu besaela vojska. 8o iz Ogrske veokrat obiskali aaše kraje aeljubi go8t|e — Turki ia ž ajimi poaiešaaa ograka drhal. (Da\je.)