Ameriška Done i; Ik h AMCRICAN IN SPIRIT POflWail IN tANOUAOR ONLY SLOVCNIAN MORNINS NCWSPAMS AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) Tuesday, January 31, 1984 A -J* VOL. LXXXVI Doma m po svetu PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Ameriški marinec ubit včeraj v Bejrutu — Srditi spopadi med marinci in Druse enotami — Rumsfeld v Damasku BEJRUT, Libanon — Včeraj so Druse muslimane! obstreljevali položaje ameriških marincev na bejrutskem letališču. Ubit je bil eden marinec, trije so bili ranjeni. Marinci so streljali na položaje Druse muslimancev, ki se pa nahajajo v bejrutskem predmestju. Kot kaže, je bilo ubitih in ranjenih nekaj civilistov. Spopadi so trajali celih 6 ur. Od prihoda marincev v Bejrut avgusta 1982. leta, jih je doslej padlo 259. Opazovalci razmer v Bejrutu menijo, da nosijo odgovornost za napad na marince pripadniki Amal, neke šiitske muslimanske skupine, ki je tesno povezana s Sirijo in Ira nom. Cilj Amal in drugih muslimanskih skupin, v ozadju pa Sirije in Irana, je, da odidejo iz Bejruta ameriški in drugi vojaki mednarodne mirnove enote, ki je nastanjena v mestu. Splošno mnenje poznavalcev libanonskih razmer je, da bodo muslimanci stopnjevali svoje napade na ameriške in druge vojake te mirovne enote v želji, da bi izgube prisile ZDA in druge države, ki sodelujejo v tej enoti, opustiti tega neposrednega posredovanja v libanonski državljanski vojni. Včeraj je več vplivnih ameriških kongresnikov zahtevalo od predsednika Reagana, naj odpokliče marince. Prvič sta to zahtevala dva republikanska senatorja, doslej zagovornika Reaganove politike do Libanona. Najbolj odločni v svojem nasprotovanju Reaganovi politiki so pa demokrati, za predsednika so pa nevarnejše izjave konservativnih republikanskih kongresnikov. Ko so novinarji včeraj vprašali Reagana, ali bo prisotnost marincev v Libanonu sporna točka v predsedniški kampanji, je Reagan odgovoril, da bo to odvisna od tega, ako bodo marinci ostali v Libanonu. To razumejo analitiki kot dokaz, da išče predsednik ustrezno priliko za odpoklic marincev. Znano je namreč, da njegovi politični svetovalci pritiskajo na predsednika, naj vendar odpokliče marince. Te dni se mudita v Damasku ameriški veleposlanik za Srednji vzhod Donald Rumsfeld in napiestnik državnega tajnika ZDA Richard Murphy. Včeraj sta imela sestanek s sirijskim zunanjim ministrom Abdulom Ha-damom. ZDA še vedno išče sporazum s Sirijo, po katerem bo prišlo do fizične ločitve oboroženih skupin v Libanonu. Prav tako želijo ZDA sporazum med Sirijo in Izraelom, po katerem bi enote obeh držav zapustile Libanon. Sirija pa vztraja pri želji, igrati odločilno vlogo v libanonskem političnem življenju, menda tudi, da v bodoče priključi precejšnji del Libanona Siriji. Temu prikritemu načrtu pa odločno nasprotuje Izrael. ZDA pripravljene spremeniti dosedanje stališče o omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja — Ali se ZSSR zanima? WASHINGTON, D. C. — Včeraj je imel predsednik Reagan sestanek z načelnikom ameriške delegacije za pogajanja s Sovjetsko zvezo o omejevanju strateškega jedrskega oboroževanja Edwardom L. Rowny-jem. Po srečanju z Reaganom je Rowny dejal, da so ZDA pripravljene spremeniti dosedanje stališče, ki so ga zavzemale v sedaj prekinjenih pogajanjih z ZSSR. Sovjeti so namreč prekinili pogajanja pretekli mesec, ker so ZDA začele postavljati nove Pershing II. in manevrirne rakete v raznih NATO državah. Ako bi Sovjeti pristali na obnovitev pogajanj, je pojasnil Rowny, bi ZDA predlagale nove kompromisne rešitve, ki bi morda bile sprejemljivejše sovjetski strani. Politični analitiki menijo, da je malo verjetno, da bodo Sovjeti pristali na obnovitev pogajanj pred predsedniškimi volitvami novembra letos. V kolikor je znano, sovjetski voditelji so tako nezadovoljni z Reaganom, da ne bodo storili nič, kar bi lahko predsednika politično koristilo. Židovski skrajneži odgovorni za neuspeli napad na pomembno muslimansko mošejo al-Aksa v Jeruzalemu JERUZALEM, Izr. — Kot kaže, je nekaj židovskih skrajnežev pretekli petek skušalo izvršiti atentat na muslimansko mošejo al-Aksa v tem mestu. Mošeja je v muslimanskem svetu tretja najpomembnejša po Meki in Medini v Saudski Arabiji. Znano je, da smatrajo židovski skrajneži, da pripada al-Aksa Židom in menijo, da morajo biti izgnani ne samo muslimanci, ampak tudi kristjani, za katere je kraj mošeje tudi pomembna. Muslimanski stražarji so opazili dva neznanca, ki sta skušali priti v mošejo. Neznanca sta takoj bežala, pustila pa sta precejšnjo količino eksploziva in nekaj ročnih granat, ki jih uporablja izraelska vojska. Radi tega so muslimanci in tudi izraelski policisti prepričani, da gre za židovske skrajneže, ki so zadnja leta vedno aktivnejši. Predsednik Reagan napovedal svojo predsedniško kandidaturo WASHINGTON, D. C. — Preteklo nedeljo zvečer, ko je predsednik Reagan končno napovedal svojo predsedniško kandidaturo, ni bil nihče presenečen. Reagan je rekel, da delo, ki sta ga on in podpredsednik George Bush začela pred tremi leti, ni še končano in torej prosita za nadaljnja štiri leta. Začetek je bil dober, je nadaljeval Reagan, a je treba vztrajati do konca. Že pred Reaganovo izjavo je bila njegova kampanjska organizacija na delu. Zbranih je že več milijonov dolarjev, včeraj je Nancy Reagan obiskala prostore v Washing-tonu, kjer delajo kampanjski delavci, jih pozdravila in spodbudila. Vodstvo Reaganove organizacije je prepričano, da bo predsednik s precejšnjo večino premagal demokratskega tekmeca, naj bo ta Walter Mondale, John Glenn ali kdo drugi. Javna povpraševanja kažejo, da ima Reagan trenutno veliko prednost pred Monda-lom, Glennom in sploh vsemi možnimi nasprotniki. Največja nevarnost za predsednika, priznavajo njegovi politični svetovalci, je možna kriza v zunanji politiki, predvsem na Srednjem vzhodu. Tu poudarjajo predvsem navzočnost marincev v Libanonu. ZDA bodo namenile veliko več podpore Afriki, da bi kljubovale množični lakoti WASHINGTON, D. C. — Včeraj je državni tajnik George P. Shultz dejal, da bodo ZDA povečale podporo afriškim državam, ki kljubujejo množični lahkoti. Reaganova administracija bo prosila zvezni kongres za odobritev 100 milijonov dolarjev pomoči, je rekel Shultz. Dalje, ZDA bodo prispevale 500 milijonov dolarjev tekom naslednjih 5 let tistim afriškim državam, ki so pripravljene pospeševati notranji gospodarski razvoj. Iz Clevelanda in okolice Koncert in tekmovanje— V nedeljo, 5. februarja, bo letni zimski koncert U.S.S. pihalne godbe in sicer ob treh popoldne v SDD na Waterloo Rd. Od 10. do 12. opoldne bo pa tekmovanje v peki peciva, v spodnji dvorani doma. Za informacijo, pokličite Tony’s Polka Village na 481-7512. LILIJA ima sejo— Dramatsko društvo Lilija ima svojo redno mesečno sejo v ponedeljek, 6. februarja, ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Seja preložena— Napovedana seja društva sv. Marije Magdalene št. 169 KSKJ je bila preložena za nedoločen čas. Članstvo bo obveščeno, kdaj se bo vršila naslednja seja. Krofi za Valentinov dan— V torek, 14. februarja, Valentinov dan, bo imel ženski odsek Slovenskega narodnega doma na West Park prodajo krofov. Prednaročila sprejema Joan na tel. št. 676-6340. Krofi bodo na voljo od 5. do 8. zvečer na dan prodaje. Novi grobovi Frank J. Hosta Umrl je 77 let stari Frank J. Hosta, sin pok. Antona in Mary, roj. Golub, Hosta, brat Mary, Johna, Ann Hanchette, Martina, Louisa, Alberta, Irene, Raymonda ter že pok. Anthonyja in Josepha, stric in prastric, član društva Valentin Vodnik št. 35 ADZ. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Corrigan, Lorain Ave. in W. 148. cesta, jutri, v sredo, v cerkev Gospodovega vnebohoda na W. 130. cesti in Bennington Ave. dopoldne ob 10., od tam na pokopališče Sv. Križa. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, popoldne od 3. do 5. in zvečer od 7. do 9. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin fari Gospodovega vnebohoda. Elizabeth J. Verderber Umrla je Elizabeth J. Verderber, vdova po pok. možu Jacobu, mati Rudolpha, Williama ter že pok. Jacoba J., Ernestine, Helen Hayes in Margaret, 14-krat stara mati, prastara mati, sestra Barbare Dassler (pok.). Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. včeraj, v ponedeljek, v cerkev sv. Vida in od tam na Kalvarijo. Rose Kobal Umrla je Rose Kobal, rojena Vertovec, vdova po pok. možu Mathewu, mati Mathe-wa in Virginie Mishic, 6-krat stara mati, 5-krat prastara mati, hčerka Andrewa in Rosalie, (dalje na str. 4) Skupno sv. obhajilo— Oltarno društvo fare Sv. Vida bo imelo skupno sv. obhajilo v nedeljo, 5. februarja, pri osmi sv. maši, popoldne ob I. 30 pa sestanek v društveni sobi avditorija. Vse članice vabljene! Podpora— Maggie Lockemer, Fairview Park, Ohio, je darovala $20 v sklad za nov tiskarski stroj v spomin na pok. prastrica Josepha Konchana. Iskrena hvala! Večerja in ples— V soboto, 4. februarja, pri-redo AD^ društvo Modern Crusaders svojo letno večerjo s plesom v Slovenskem delava, skem domu na Waterloo Rd. Večerja bo servirana med 6. in 8. uro zvečer, po večerji bo ples, za katerega bo igral Luzar orkester. Vstopnice so po $10 na osebo in jih lahko rezervirate pri Millie Bradač (481-5378). Kongresna okrožja— Zvezno sodišče je odločilo, da so meje ohijskih kongresnih neveljavne. Ohijska zakonodaja mora torej v naslednjih 45 dneh narisati nove meje, ki bodo v skladu z veljavnim zakonom. Med prizadetimi kongresniki je Dennis Eckart, ki je dejal, da ne pričakuje večjih sprememb ali težav. Spominski dar— Družina Baškovič, Cleveland, Ohio, je darovala $50 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin ge. Rose Baškovič. Joseph Baškovič je II. podpreds. KSKJ. Iskrena hvala za podporo! Dva raznašalca iščemo— Raznašalca iščemo za Kil-deer, Cherokee, Arrowhead, Muskoka, Mohawk, Pawnee, Abby, Tyronne, Monterey in Shawnee ulice. Raznašalca za Ameriško Domovino iščemo za ulice E. 173, 174, 175, 176, 177, 179, Grovewood, Brian, Nottingham, Creek view, Dillewood in Delavan. Ako se zanimate, pokličite našo pisarno na tel. 431-0628 ali pa se oglasite osebno. VREME Spremenljivo oblačno in vetrovno danes z najvišjo temperaturo okoli 23 F. Deloma sončno jutri in nekaj topleje. Najvišja temperatura okoli 33 F. V četrtek zmerno oblačno z najvišjo temperaturo okoli 42 F. Za petek napovedujejo spremenljivo oblačno vreme z možnostjo nekaj dežja ali snega. Najvišja temperatura okoli 35 F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto: $14.00 za pol leta; $8.00 za mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja; $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $ 1 5.00 for 3 months Fridays only: $1 5.00 per year — Canada and Foreign $20 Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 9 Tuesday, January 31, 1984 Teptanje človekovih pravic Kakor je razvidno iz poročila ustanove »Amnesty International«, se je v letu 1982 kar 117 držav pregrešilo zoper človečanske pravice. Ti prekrški vsebujejo smrtne obsodbe brez predhodnih sodnih procesov, umore političnih nasprotnikov, aretacije in mučenje zapornikov brez procesa, sistematična preganjanja oporečnikov raznih veroizpovedi. Največ kršitev zoper človekove pravice je bilo ugotovoljeno v Vzhodni Evropi, v Afriki, Aziji, Srednjem Vzhodu, v Srednji in Južni Ameriki, medtem ko sta Severna Amerika in Zahodna Evropa v tem oziru dovolj v redu, čeprav bi bilo treba tudi še marsikaj izboljšati. »Poročilo 183« »Amnesty International« obsega 351 strani. Iz njih zvemo, da so brez graje države Belgija, Švica, Norveška in Finska. Države kot Jordanija, Kuvajt, Združeni arabski emirati ob Perzijskem zalivu in Katar pa so nasprotno omenjeni organizaciji sploh preprečile dostop do informacij. Veliko ovir je ta organizacija naletela pri poizvedovanju v Kitajski, Dominkanski republiki, v Vzhodni Nemčiji, Sovjetski zvezi, Poljski, Argentini in Zairu. Veliko držav je svoje podatke politično prikrojilo v svojo korist, med njimi SZ, ZDA in Velika Britanija. Najmanj 1609 oseb je bilo v letu 1982 usmrčenih v 42 državah potem ko so bile obsojene na smrt. Še drugih 1435 smrtnih obsodb je bilo izrečenih v 60 državah. To so številke, ki jih je ugotovila »Amnesty International«, dejansko število pa je gotovo večje. V nekaterih državah so človekove pravice popolnoma nepoznane. V Afganistanu je bilo na tisoče ujetnikov kruto mučenih s strani filosovjetskega režima; v zahodnoafriški državi Gvineji je že pred šestimi leti izginilo 2.900 oseb ne da bi našli sled za njimi; več tisoč političnih umorov so zabeležili v srednjeameriških državah Gvatemali, Salvadorju in Hondurasu; v Kitajski se nadaljuje z množičnimi procesi proti takoime-novanim reformistom. V Pakistanu se obtožence biča v javnosti. Dramatičen je položaj v Iranu, kjer si sledijo usmrtitve brez procesa druga za drugo; sam režim je priznal 624 takih usmrtitev. V Afriki ni države, ki ne bi bila omenjena v poročilu »Amnesty International«. Politični nasprotniki so izginili v Ugandi, Keniji, Etiopiji, Gvineji; zapornike so mučili v Angoli, Kamerunu, Kongu (Brazzaville), v Namibiji, Ugandi, Nigru, Južni Afriki, Zimbabveju in Rwandi. Mučenja in slabo postopanje z aretiranimi so bila ugotovljena tudi na Srednjem vzhodu, v Egiptu, Siriji (tu režim predsednika Asada uporablja 23 vrst mučenj), v Iraku, Bahreinu, Tuniziji in Libiji. V slednji se režim polkovnika Gadafija ne pomišlja fizično likvidirati svojih nasprotnikov. Tudi Izrael ni prost očitkov. V zasedenih območjih prihaja do protizakonitih aretacij in slabega ravnanja s tamkajšnjim prebivalstvom. V Latinski Ameriki ni države, ki bi bila brez krivde. V Kubi ostajajo v ječi Castrovi nasprotniki, čeprav so prebili v njej že 20 let. Mučenja se sistematično uporabljajo v Boliviji, Kolumbiji, Čilu, Haitiju, Gvatemali, Salvadorju, Hondurasu, Mehiki, Peruju, Paragvaju, Surinamu, Urugvaju, Venezueli in do prihoda nove demokratične vlade tudi v Argentini. V Vietnamu, Kambodži in Laosu preživlja v taboriščih bedne dneve na desettisoče oseb, ki naj bi bile polotično »prevzgojene«. Tudi Filipini, Pakistan in Južna Koreja poznajo politične zapornike, ki so predmet številnih mučenj. Na otoku Taiwan so (dalje na str. 4) Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - V poletju leta 1935 se je vršil v Ljubljani evharistični kongres za vse katoličane v Jugoslaviji. Pravijo, da je bila to največja in najlepša verska manifestacija, kar jih je kdaj videl naš narod. Natrpani vlaki so iz vseh štirih strani vozili verno ljudstvo v Ljubljano. Tudi jaz sem šel na pot. Na dolenjski postaji Stična, nas je kar množica čakala na vlak. Vlak prisopiha, a le malo postane in se prične pomikati naprej. Čemeren sprevodnik je vpil: »Ta vlak je že sedaj prenapo-Ijen, počakajte na drugi vlak, ki bo prišel čez dve uri!« Mi (narod) pa smo vpili: »Zakaj niste prepregli več vagonov, vlak je premajhen!« Sprevodnik je kričal nazaj: »Vozov (vagonov) ni premalo, vas neumnih romarjev je preveč!« Nekako podobno se mi je zdelo na srnjakovem kosilu 22. januarja letos. Vse je bilo lepo, prijetno in dobro - le drenj je bil prevelik. Na misel mi je prišlo, da bi godrnjal, pa bi se osmešil in bi me opravičeno eden ali drugi zavrnil češ, prostor je dosti velik, le vas ljudi je preveč. Ta kosila v korist našemu Slovenskemu domu za ostarele na Neff Rd. se v temle zimskem času enkrat na leto ponavljajo, letos je bilo že šestič. Tako okroglih 5.000 dolarjev GILBERT, Minn. - Nenadno nas je zapustil prijatelj Tone Štrukelj, ki je umrl 7. januarja 1984. v bolnišnici v Crosby, Minn. Zelo nas je presenetila vest, da dobrega Toneta ni več med nami, kaj šele njegovo življenjsko družico, s katero sta preživela polnih 25 let skupaj. Njegova globoka vera ju je spremljala na vseh potih v molitvi in pobožni pesmi. Pokojni Tone je bil rojen v prelepi fari na Igu pri Ljubljani 27. novembra 1919. Po končanih ljudskih šolah je dokončal višje študije, a nesrečna revolucija mu je preprečila za nadaljnje cilje. Tako se je kot trden protikomunist z množico drugih leta 1945 umaknil iz domovine v begunstvo. Naselil se je v begunskem taborišču Spittal na Dravi, Avstrija. L. 1949 se je naselil v ZDA in se zaposlil v tovarni. Tu se je spoznal z gdč. Marijo Željko, s katero se je leta 1958 poročil. Nato sta se preselila v državo Minnesoto, kjer sta v prijaznem letoviškem kraju Emily kupila trgovino pod imenom »Emily Supermarket«, katero sta ves čas vzorno vodila v zadovoljstvo vseh odjemalcev. Pokojni je bil globokoveren mož upora svoji dobri ženi in prijatelj vsem. Le Bog ve za vse njegove molitve in dobra dela, zato upamo, da je prejel pri Bogu večno plačilo. Pogrebna sv. maša je bila v sredo, 11. januarja, v domači prinese čistega dobička vsako leto. Garačke in garači vsaki-krat pridno poprijemajo in vedno so ob koncu vsi veseli, ko vidijo lep uspeh. Res razveseljivo je ob dejstvu, da se ljudje čim večjega kroga zanimajo za obstoj in napredek Doma za ostarele. Dom res napreduje - kar naj povedo naslednje vrstice. Ob nakupu prostornega zemljišča leta 1963 je mogel »prvi« dom sprejeti le 24 prosilcev. V letu 1972 so dom povečali za 63 postelj, leta 1982 pa nadaljnjih 63 postelj. Tako ima sedaj Dom za ostarele prostor za 150 stanovalcev. Vidite, ta naš dom je že kar velik, a še vedno premajhen, da bi mogel sprejeti vse, za katere so prošnje vložene. Nekateri lepo in neutrudljivo z zastonjskim oziroma prostovoljnim delom (dela so mnogotera in različna) pomagajo, drugi pa najdejo kaj drobiža, da domu pomagajo iz finančne »žlahte« vleči, nekateri, ki so posebno zavzeti, pa so si v domu postavili spomenik svoji mladosti. Kako in kakšen spomenik? Prispevali so vsoto, s katero je dom mogel popolnoma opremiti eno sobo - kar stane 3 tisoč dolarjev -, ime darovalca oz. darovalcev pa je na posebni tablici na vratih opremljene sobe. Dalje so imena vpisana v posebni knjigi. Tako bodo cerkvi na Emily. Daroval jo je domači župnik ob asistenci čč.gg. Janeza Dolšina, Janeza Šušteršiča ter župnika iz Crosby, Minn. Med mašo je imel lep poslovilni govor č.g. Dolšina, v katerem je globoko opisal življenje pokojnega Toneta. Med mašo je zraven angleški pesmi pokojnemu zapel zbor prijateljev par slovenskih pesmi pod vodstvom č.g. Staneta Dolšina, kar si je pokojni želel. Nato je bila v cerkveni dvorani pojedina, kjer se je ob koncu vdova pokojnega s krasnimi, v srce segajočimi besedami zahvalila vsem, ki so se udeležili pogreba, posebno še domačinom, ki so ju ob prihodu na Emily lepo sprejeli in so ves čas živeli v prijateljstvu. Drugi dan so pokojnikovo truplo odpeljali v Chicago, kjer so ga po sv. maši in cerkvenih obredih pokopali na tamkajšnjem pokopališču. Pokojni Tone zapušča tukaj žalujočo ženo Marijo in druge sorodnike, v domovini pa dve sestri, nečake in nečakinje. Dragi tone! Tvoja nenadna smrt nas je vse globoko pretresla. Prosi pri Bogu za Tvojo ženo in za prijatelje, da se tudi nam v globoki veri, kot si jo imel Ti, iztečejo zadnje ure. Tvoji žalujoči ženi in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje. Počivaj v miru in naj Ti bo lahka zemlja nove domovine! V imenu tvojih prijateljev Jože Škorjance darovalci sami, ko se bodo že morda opirali na palico, še bolj pa bodo videli ta trajen spomenik njihovi otroci in sorodniki ter bodo veseli in ponosni, spominjajoč svojih staršev, ki so bili finančno navzoči pri gradbi in vzdrževanju tega Slovenskega doma za ostarele. Vesel sem, ker so se izmed drugih društev spomnili Doma za ostarele z lepim darilom tudi kulturna društva - otroci povojnih priseljencev. V spominsko knjigo z zlatimi črkami so vpisana (tako sem slišal) naslednja mlada kulturna društva: plesna skupina Kres, igralska skupina Lilija, pevski društvi Fantje na vasi in Korotan, in tudi Slovenski folklorni inštitut. Jaz pravim: Čast komur gre čast! * * * Kdor hoče, naj verjame! V medenem tednu je bilo. France je zjutraj prvi vstal, ženko poljubil in jo potisnil nazaj na posteljo: »Spite še malo, sladki srček moj, sam si napravim »lonec« in predno odidem na delo, ti prinesem kavico sem na posteljo.« Že nekaj tednov sem Francka hvali v mislih Boga za tako dobrega in »modrega« moža. Neko jutro pa »kavice« Francka več ne dobi. Sliši v kuhinji moža glasno godrnjati. »Kaj pa ljubček je!« ženka vpije v sobi. Mož v kuhinji: »O nič, čisto nič posebnega ni, le opekel sem se, presneto sem se opekel.« Žena v spalnici: »Neroda! Sem ti že rekla, da vroče lonce s cunjo prijemlji.« »Ni pomoči! Opekel sem se takrat, ko sem tebe poročil.« J. P. Poizvedba (V uredništvu smo prejeli sledeče pismo, v katerem išče svoje sorodnike oseba, živeča v Sloveniji. Drugih podatkov o piscu nimamo. Ur.) Dragi rojaki! Obračam se na Vas s prošnjo, da mi pomagate najti moje sorodnike, ki živijo po vsej verjetnosti v Clevelandu. Moja teta - dekliški priimek je imela Oberstar - verjetno je že pokojna, ker se ni oglasila že več kot dvajset let. Izhajala je iz vasi Prigorica pri Ribnici na Dolenjskem. Bila je sestra mojega očeta, kateri pa je bil pogrešan leta 1945, to je ob koncu vojne. Po vojni nam je teta še pisala in tudi veliko pomagala v tistih težkih časih. Usoda je hotela, da je bil moj oče v domobranski vojski in so ga ubili partizani, zvedeli nismo nikoli, kje. Jaz sem se takrat ravno rodil, tako, da me je oče videl starega komaj en teden. Kakor mi je.pripovedovala moja mama, katera je umrla lansko leto, je imela moja teta svoje otroke - moje bratrance ali sestrične -, s ka-(dalje na str. 3) Tonetu Štruklju v zadnji spomin! CRNGROB (I. del) Uvod Moji predniki po očetovi strani so bili iz vasi Revna (Behwinde), ki je najbližja Crngrobu. Bili so Škofovi lovci in ribiči in od napadih sovražnikov so braniti loSki grad. Ko otrok sem se zaljubil v Crngrob in ljubezen še danes drži. Kadarkoli sem bil doma, sem Sel tja k maši, če je bila. študenti nismo zamudili nobenega četrtka, ko so bile maše. Crngrob je stara božja pot. Leži na griču v gozdu med Škofjo Loko in Kranjem, spada pa pod faro Stara Loka. O njej so bile napisane knjige. Sveti Devici iz Crngroba sem napisal to povest v zahvalo za vse, kar je storila zame. ZK Bilo je skoraj popolnoma jasno. Le redki, majhni, beli oblaki so se, ožarjeni od sonca, sprehajali po nebu. Bil je Veliki Šmaren. Ob 8. zjutraj se je Matevž Kuralt odpravil s svojimi sinovi v Crngrob. Najstarejši, dvajsetletni Peter, je hodil z njim, mlajša, enajstletni Pavel in sedemletni Janez sta pa hodila včasih pred njima, včasih za njima, včasih tekla, pa zopet stala. Oče ju je samo opazoval. Tudi on je bil nekoč mlad, živ in nikoli na miru. Z vseh strani so hiteli ljudje v Crngrob. Vsi so hodili peš. Na Veliki Šmaren je bilo tam vedno mnogo ljudi. Ko so pri Virlogu premagali klanec in se povzpeli na vzvišeno ravan, jih je pozdravilo pritrkavanje iz Crngroba. Najboljši starološki zvonarji so bili v stolpu. Bili so mojstri. Znali so mnogo napevov in njihovo pritrkavanje je bilo brezhibno. Ob tričetrt na devet so prenehali s pritrkavanjem in začeli zvoniti z vsemi zvonovi. Kuralt je postal in prisluhnil. »Zvoniti ubrano s štirimi zvonovi ni lahko. Toda ti, ki so v stolpu, to znajo. To je res užitek poslušati,« je pripomnil. Na trati pred cerkvijo, v lopi in okoli vodnjaka je bilo že polno ljudi. »Če hočemo dobiti sedež, moramo takoj v cerkev. Pavel, Janez!« je poklical. Takoj sta se pridružila očetu in Petru. V prezbiteriju so dobili prostor v klopi. V ladjah so bile že vse klopi zasedene. Kmetje se tudi v cerkvi ne rinejo v ospredje. Maševal je starološki dekan, mož srednjih let in zravnane Postave. Pridigal je pa njegov sošolec, profesor bogoslovja iz Ljubljane. Bil je za čudo kratek. Govoril je o Devici Mari-jii ki jo je Bog izbral izmed vseh žena na svetu, da mu rodi sina. Dal ji je milost, da je svojo vlogo dovršeno izgrala v dobrih in slabih časih. Mnogo je trpela. Poznala je vse človeške stiske, skrbi in razočaranja. Zato se k njej zatekajmo! Ona nas bo razumela. Ona je najboljša posrednica med tistimi, ki so ji vdani, in med Bogom v uebesih. Na koncu pridige se Je obrnil k Marijinemu kipu v oltarju in prosil: »Sveta Devica, božja Mati, Pribežališče grešnikov, stoj uam ob strani vse dni našega življenja in posebno ob naši zadnji uri. Amen!« Mnogi so imeli solze v očeh, tako jih je ganila njegova pridiga. Ko so se pri obhajilu ljudje zgrinjali okoli obhajilne mize, je opazil Peter med njimi mlado dekle čudovite postave in svetlih, plavih las. V obraz je ni videl. Ko se je vračala od obhajilne mize v klop s klenjenimi rokami in povešenimi očmi, jo je prepoznal. Bila je Hafnerjeva Minka! Skoraj leto dni je ni videl. Potegnila se je in razvila. In tako lepega, nežnega obraza in velikih modrih oči ni imelo nobeno drugo dekle. Naenkrat mu je bilo žal, da že toliko časa ni obiskal Hafnerjevih. Matevž Kuralt je bil premožen mož. Imel je uspešno trgovino v Loki in velike gozdove po Selški dolini. Imel je tri sinove. Njegova žena Micka je bila sestra Hafnerjeve žene. Hafner je bil najbogatejši gruntar na fari. Pod »faro« so razumeli Ločani ne samo Staro Loko ampak tudi okoliške vasi Binkelj, Virlog, Trnje in Ve-šter, ker niso vedeli, kje se ena vas začne in druga neha. Hafnerjeva prva žena je umrla kmalu po porodu Minke. Njen brat Štefan je bil ob smrti star dve leti. Nato je Hafner poročil sestro Kuraltove žene Lojz-ko. Z drugo ženo pa ni imel otrok. Otroka sta pravo mater poznala samo iz slik in pripovedovanja. Obema je bila druga mama prava mama. Ljubila ju je in skrbela zanju kakor prava mati. Otroka sta ji ljubezen vračala. Bila sta upogljiva, pridna in iskrena. Po maši so se našli Kuralti s Hafnerjem pred cerkvijo. Minka je bila še v cerkvi. »Malo bomo počakali, saj bo kmalu prišla. Danes je njen rojstni dan in god, pa je prav, da malo več moli,« je pojasnil Hafner. »Ali sta sama? Kje sta pa Lojzka in Štefan?« je vprašal Kuralt. »Lojzka kuha in peče. Štefan ima pa vedno delo. Oba sta bila že zjutraj pri maši. Štefan je šele 19 let star, pa bi mu brez skrbi že danes .zapustil grunt, tako je priden in delaven.« Ko je prišla iz cerkve Minka, so se vsi zgrnili okoli nje, ji častitali in želeli vse najboljše. Minka je poljubila Pavla in Janezka ter dala roko Kuraltu in Petru. Petra je bilo sram, da je na njen god pozabil. Bil je zadnji, ki mu je dala roko. Ko ga je pogledala s svojimi velikimi očmi in je videl njen ljubki obraz, je vztrepetal in zadržal nevede in nehote njeno roko dalj časa kot drugi. Ni je odtegnila. Bila je srečna, ko je videla Petrovo zadrego. Nato so se pozdravili z znanci in prijatelji. Z enimi so govorili dalj kot z drugimi. Zadržali so se pred cerkvijo več kakor pol ure. »Zdaj pa moramo iti! Minka, mama bo huda, če bomo pozni in bo morala čakati s kosilom!« je silil Hafner. »Nič se ne boj, oče! Meni je mama naročila, da skrbim, da bomo doma ob 12. Dovolj časa imamo. Prišli bomo pravočasno.« je odgovorila Minka in nato nadaljevala: »Danes ste vsi Kuralti naši gosti. Teta Lojzka je že pri nas!« Mislila je Kuraltovo ženo. Na poti domov sta hodila Minka in Peter skupaj. V začetku se jima je beseda zatikala in nikakor nista mogla najti predmeta, o katerem bi mogla govoriti brez zadrege. Kako je lepa! Kako je zras-tla in se razvila! Kako sočna so njena usta in kako se zasvetijo beli zobje, kadar se smeji! In njena postava! Mama je imela prav, da je Peter najlepši fant v Loki. Kako je visok! Skoraj eno glavo višji od mene. Res je lep in še tako mlad, pa ima že dve leti univerze za seboj. »Zakaj pa nič več k nam ne hodiš?.....Veš, da te že eno leto nisem videla! Teta in tvoja mlajša bratca pridejo večkrat. Fanta prideta zelo rada. Na našem velikem dvorišču in vrtu imata dovolj prostora za svoje igre. In naš pes Pazi se tudi zabava z njima. Samo tebe ni....Ali smo se ti kaj za- merili? Kadar vprašam teto, kje si, kaj delaš, mi poved, da si šel v planine ali se kopat. Povsod te je dovolj, samo k nam ne prideš.« mu je očitala. »Oprosti, Minka, sram me je in res mi je žal, da vas toliko časa nisem obiskal. Fantovska družba me je premotila. Z Lojzetom Trilerjem iz Lontrga hodim po planinah, na Lubnik, Ratitovec, Blegaš; letos sem bil prvič na Triglavu. Če je lepo, se grem kopat. O Božiču pa nisem nikoli delal obiskov... Obljtibljam, da se bom poboljšal že zaradi tebe.... da te zopet vidim... Tako si lepa!« Prijel jo je za roko in jo hitro poljubil.... Videla je, da mu je iskreno žal, zato ga ni več nadlegovala z vprašanji. Opisal ji je svojo pot na Triglav ter izlete po drugih gorah. »Ali si že bila na Lubniku?« »Še ne.« »Kaj pa Štefan? Je bil on gori?« »Seveda! Bogve kolikokrat!« »Pri kosilu bom govoril z njim. Bilo bi lepo, ako ti tudi ti šla z nami eno nedeljo. Videla boš Sorško polje, Kranj, planine, celo vašo hišo.« Poizvedba (Nadaljevanje z 2. str.) terimi bi tako rad navezal stike, čeprav samo preko pisem. Moja družina je živela v Soteski pri Dolenjskih toplicah. Očetu je bilo ime Jože, mami pa Karolina. Imam še brata, sestra pa je umrla pred desetimi leti, stara komaj 37 let. Oče je bil po poklicu krojač, v službi pa je bil pri takratnem Auerspergu. Jaz živim zdaj v Novem mestu, sem poročen in imam tri otroke. Sin in hčerka Ker sta hodila počasnejše kot drugi, sta zaostala. Na kolovozu, obdanem od viškega grmovja in že blizu Hafnerjevega doma je Peter obstal. Ni se mogel več premagati. Prijel je Minko za roko, jo potegnil k sebi, objel in poljubil. Branila se ni. Naslonil je svoje lice k njenemu licu in ji zašepetal v uho, ki so ga pokrivali njeni zlati kodri: »Minka, rad te imam!« Poljubila ga je na lice in rekla: »Jaz pa tebe!« Nato ji je povedal, kako je strmel vanjo, ko je šla od obhajilne mize. Zdelo se mu je, da je sam božji angel prišel iz nebes. Manjkala ji je samo krona na glavi. »Takrat sta mi zastala srce in dih. Zavedal sem se, da te ljubim. Celo leto sem se te izogibal, ker sem se bal, da bi se zaljubil. Bila si še tako mlada! Zdaj je tega konec. Zdaj veš, da te ljubim. Zdaj ne bom več bežal od tebe ampak k tebi.« Pogledala ga je z ljubečimi očmi, govoriti pa ni mogla. Njeno srce je prekipevalo od sreče in blaženosti. Peter jo ljubi. Na koncu kolovoza se je ustavila, razprostrla roke, objela Petra, ga poljubila in rekla: »Tako sem srečna! Tudi jaz sem te ljubila že kot otrok. Bil si edini fant, ki me je zanimal. Kadar si nas obiskal, sem bila srečna. Ponoči se mi je sanjalo o tebi. Bil si tako lep in prijazen. Ko si se poslavljal od nas in mi dal roko, predno si šel na Dunaj, sem komaj zadrževala solze. Hitela sem v svojo sobo in bridko jokala. Mislila sem: Zdaj je vsega konec! Zdaj ga bodo premotile lepe Dunaj-čanke, s katerimi se jaz ne morem kosati. Pozabil bo kmečko deklico, o kateri niti ne ve, da ga ljubi. Molila sem zate vsak dan.... tudi danes v Crngrobu, čeprav nisem imela pojma, da si v cer- vki.... Osvojil si moje srce, čim se se zavedla, da sem deklica.« Zopet sta se poljubila. (dalje prihodnji torek) sta bila letos že pri prvem sv. obhajilu, najmlajši pa je star 4 leta. Živimo dokaj skromno, saj je pri nas postalo življenje zelo drago. Lepo bi prosil vse rojake, če je kateri poznal in pozna moje sorodnike, naj mi, prosim, piše ali pa naj jim pove, da jih iščem. V globoki hvaležnosti se že v naprej zahvaljujem in Vas prav lepo pozdravljam. Jože Oberstar Šegova 70 68000 NOVO MESTO Jugoslavija MALI OGLASI Baby Sitter Needed Bratenahl, Mon., thru Fri. English speaking. References required. 249-3422 FOR RENT 5 rooms down. St. Vitus area. Rug & stove incl. $150 plus security. 431-9482. (9-12) HELP WANTED Full-time Custodial-Maintenance position at St. Vitus parish. Apartment, salary and fringe benefits. Experience desirable. References required. To apply, call parish office at 361-1444 OSKRBNIKA IŠČEJO Župnija Sv. Vida išče oskrbni-ka-hišnika. Polni čas; stanovanje, plača in druge ugodnosti. Nujen pogoj: priporočila. Zainteresirani pokličite župnijski urad — 361-1444 House For Sale Euclid brick, off Chardon Rd. A-1 condition. Priced to sell. Call 235-2931. (3-10) FOR RENT 2 rooms and bath. Private entrance. Completely furnished. E. 71 St. Call 391-5718. (x) House For Sale Euclid brick, off Chardon Rd. A-1 condition. Priced to sell. Call 235-2931. (3-11) Wanted, experienced cleaning woman, one day a week. Large home, adult family, no pets. Must have own transportation Willoughby Hills-Kirtland area. References. Evenings after 6. 951-8720 (7-10) Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services | Income Tax-Notary Public 18975 Villa view Road ' at Neff 692-1172 Grdina Pogrebna Zavoda 531-6300 17010 Lake Shore BlvdL | 431-2088 1053 E. 62nd St. | Grdina Trgovina S Pohištvom 531-1235 15301 Waterloo Rd. g: I DR. LJUBO ŠIRC, Univerza Glasgow Marksistično-leninistična prevara (Članek je napisal avtor za angleški dnevnik Daily Telegraph) Kadar beremo o nemirnem vrenju v Srednji Ameriki, ne moremo iti mimo tega, da se ne bi v spominu ustavili pri številnih prejšnjih primerih, ko so komunisti uporabljali zavajanja in prevare. Z drugimi besedami rečeno, uporabljali so takozvano marksisti-čno-leninistično taktiko za zavajanje svetovnega javnega mnenja in za novačenje dobro-mislečih domačih sodelavcev, s pomočjo katerih so na skrivaj vsilili ljudem svojo partijsko diktaturo. Oglejmo si le zavzetje Jugovzhodne Azije: Na francoski televiziji so 16. februarja 1983 oddajali razgovor z vietnamskima generaloma Giapom in Bamom. Oba sta mirno priznala, da je komunistična vlada Severnega Vietnama že leta 1959 sklenila sprožiti oborožen boj proti vladi Južnega Vietnama v Saigonu. Mnogo prej, preden so se ZDA zapletle v spor (in priskočile vladi v Saigonu na pomoč), je dobil general Bam nalogo zgraditi infiltracijsko pot v Južni Vietnam. To priznanje popolnoma ovrže močno razširjeno bajko, da je severnoameriška vlada nekako vsilila vojno miroljubnemu ljudstvu v Južnem Vietnamu. Ta bajka pa je kljub temu omogočila komunistom, da so dobili pomoč marsikate- rega dobromislečega svobodoljubnega demokrata v Južnem Vietnamu in v svetu. Vse to pa je na koncu koncev pripomoglo, da je odpor proti komunističnemu vpadu tako neslavno končal. Kar je še potem komunistom bilo treba narediti, je bilo: znebiti se zlepa ali zgrda svojih naivnih zaveznikov in neomejeno zavladati. Komunisti sedaj priznavajo svojo prevaro in razen tega se še bahajo, češ da so delali čisto po navodilih leninistične taktike. Isto je bilo v Jugoslaviji Podoben jasen primer te taktike je bilo Titovo partizansko vojskovanje dvajset let pred dogodki v Južnem Vietnamu. Pisec ima mnogo izkušenj o tej taktiki, saj se je kot borec za svobodo svoje dežele, pridružil Osvobodilni fronti. Toda po koncu vojne so ga brez kakih posebnih ceremonij vrgli v ječo, ker je pomagal pri organiziranju opozicije proti komunističnemu enopartijskemu sistemu. Med vojno so pa komunisti preganjali in lovili vsakogar, ki je trdil, da si komunisti le žele prigrabiti oblast in da so le navadne sanje, če kdo misli, da bi komunisti trpeli koga, ki jim ne bi bil popolnoma poslušen. Na srečanju med Churchillom in Titom v Neaplju leta 1944 je Tito tudi odločno zanikal, da bi imel namen uvesti komunizem v Jugoslaviji. Nekaj prej pa so v Titovem glavnem štabu izdali izjavo, da se partizansko gibanje zavzema za »neokrnjeno zasebno lastnino in za polno možnost zasebne iniciative«. Taka lažnjiva zatrjevanja so speljala mnogo dobromislečih ljudi med zahodnimi zavezniki, ki so verjeli, da jugoslovanski komunisti niso docela komunisti, ampak v najslabšem primeru le »agrarni reformatorji«, ki se bore proti Hitlerju za svobodo svoje dežele. Tito je z uporabo tega propagandnega zaslona razglasil, da so vsi nekomunični odporniki le fašistični in nacistični kolaboracionisti. In često je te ljudi res priti ral v naročje nacistov, ker jih je prav sistematično moril. Tito je leta 1972 tudi sam razjasnil to leninistično taktiko, ko je rekel, da so njegovi partizani sprožili državljansko vojno, da pa so to prikrivali, ker jim ne bi bilo v korist, če bi v svetu to vedeli. Komunisti so s svojimi lažnimi pretvezami dobili mnogo nekomunističnih zaveznikov, ki so jim pomagali pri njihovi prigrabitvi oblasti. Toda vse so v glavnem odstranili, bodisi da so jih z ustrahovanjem prisilili k molku, kar se je zgodilo slovenskemu krščanskemu socialistu Edvardu Kocbeku, bodisi da so jih zaprli, kakor se je dogodilo z Dragoljubom Jovanovičem, članom srbske poljedelske stranke, ali pa so jih enostavno pobili, kar se je pripetilo mnogim več ali manj znanim idealistom. Na ta način je Tito uvedel popolnoma zrelo »diktaturo proletariata«. Sedaj pa Srednja Amerika Sedaj se jugoslovanska in vietnamska igra znova odvija v Srednji Ameriki. Ali se svobodoljubni demokrati tega sveta res ne bodo nikdar ničesar naučili? To vprašanje najbrž vzbuja naslovnikom porogljiv nasmešek. »Toda«, vzklikajo oni, »ne smemo posploševati. Nikaraški režim je vendar obljubil svobodne volitve, se zavzema za mešano gospodarstvo in za neuvrščenost.« (In še dodajajo): Da, zares, niti ni to komunistična vlada, ampak je to večstrankarska in celo duhovniki so ministri. Glede vlade v El Salvadorju pa pravijo, da jo sestavljajo same desničarske pošasti, in da je v Srednji Ameriki veliko krivic, neenakopravnosti in revščine; za odpravo tega pa da je edino upanje le v revoluciji. Prav tako je tudi Tito obljubil svobodne volitve, ki so bile leta 1945 tako »svobodne«, da je zmagal z nad 90-odstotno večino. V Vzhodni Nemčiji in na Poljskem baje še imajo ločene nekomunistične stranke, toda vodijo jih ali skriti komunisti ali ljudje, ki pohlevno sprejemajo vse, kar diktirajo komunisti. V Jugoslaviji je prišlo na dan leta 1948, da je krščanski socialist Marijan Brecelj že od leta 1936 tesno sodeloval s partijo (in se ji je kasneje tudi for- malno priključil, op. ur. S.S.). Zgoraj omenjeno izjavo Titovega glavnega stana o »zasebni iniciativi« je sam Tito ponovil leta 1946. Toda to režima ni oviralo, da ne bi podržavil ali pa zatrl celo najmanjše zasebne delavnice leta 1948. In še: če je Castrova Kuba med neuvrščenimi državami, zakaj bi ne mogli biti neuvrščeni tudi nikaraški komunisti? Kar se tiče duhovnikov: Tudi v Vietnamu, kakor vemo, so razni budistični menihi podpirali, kakor so mislili, pluralistični Viet Minh. Mnogi so dali celo življenje za to idejo, ostale pa so takoj postavili na stranski tir, kakor hitro so se komunisti dobro vsi-drali v deželi. Tudi v Jugoslaviji so komunisti uspešno uporabili za propagando v vojnem času precej ukročenih duhovnikov. Na Hrvaškem je bil med drugimi (zagrebški kanonik, op. ur. S.S.) msgr. Rittig, v Sloveniji Metod Mikuž (ki se je po vojni odpovedal duhovništvu, op. ur. S.S.) in v Srbiji je pravoslavni pop postal celo minister za finance. Ugotovljeno je tudi, da so komunisti že prej vrinili svoje pristaše v katoliška bogoslovja, med njimi je bil tudi kasnejši jugoslovanski veleposlanik pri Združenih narodih, Jože Brilej, ki pa je kmalu izstopil iz bogoslovja. Prav gotovo je, da vladajo v Srednji Ameriki še fevdalne gospodarske in socialne razmere. Toda kakšno korist imajo množice, če zamenjajo fevdalno revščino s komunistično revščino? Kaj so vrste pred trgovinami in velikanske izgube v investicijah na Poljskem in v Romuniji res korak naprej? Kakšna razlika je zamenjava fevdalnih gospodarjev s komunističnimi šefi, posebno še ker ti zadnji drže še bolj trdno v svojih pesteh bogastvo in politiko teh držav. Revolucije pa niso mogle uspevati vse dokler niso »svobodoljubni demokrati« začeli napadati ZDA zaradi brambe področja pred komunizmom. In Yankiji bodo prisiljeni delati z desničarji, dokler se bodo »svobodoljubni demokrati« pustili varati po komunistih in si sami pomagali kopati grob. Zakaj ti demokrati ne vzamejo sami v roke borbe proti komunizmom in uresničujejo svoje ideale, ki so tudi še ideali severnoameriške demokracije? Prav gotovo bi jih ameriška vlada z veseljem podprla. aacssmsKsaanacjoaesaasam O operni karieri... (Prvi del tega članka najdete šele na str. 6) mor ji je nastop preprečila druga svetovna vojna. K njej se je sklonila gdč. Bernarda Fink in sprejela njene čestitke. Zgodovinski prizor! nekdanja najboljša ih v svetu najbolj priznana slovenska altist ka nekako izroča svoje poslanstvo mladi nastopajoči pevki... In ni bilo fotografa, ki bi posnel ta zgodovinski dogodek! td Teptanje človekovih pravic (nadaljevanje z 2. str.) že 30 let v ječi ljudje, ki so se pregrešili edinole z nepovoljnim mnenjem zoper obstoječe oblastnike. Na Kitajskem se nadaljuje s čistkami množičnega obsega. V Indiji se preganja verske in etnične manjšine. »Kruto nastopanje, nečloveško in ponižujoče« z jetniki »Amnesty International« javlja tudi za mnoge evropske države: Albanijo, Bolgarijo, Romunijo, Grčijo, Turčijo, Poljsko, Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. V Vzhodni Nemčiji in Češkoslovaški se državljane aretira že, če izražajo željo po izselitvi v tujino. V Ulstru (Sev. Irska) angleške oblasti proti irskim borcem za neodvisnost otoka postopajo brez sojenja na hitro roko. V Albaniji se strogo kaznuje različnost mnenja in poskus pobega iz države (kazni so od 10-18 let zapora). Odkar je postala Albanija v letu 1967 uradno brezbožna država je pripadnost katerikoli veri (muslimanski, pravoslavni, katoliški) že zločin, ki se kaznuje z ječo in koncentracijskimi taborišči. Znani sta zlasti Balš in Spac, v katerih živi 2.500 do 3.000 zapornikov v izjemno nečloveških razmerah. Eno najbolj obširnih poglavij je v Poročilu posvečeno Sovjetski zvezi. Omenjenih je kar 450 oseb, ki so zaprte zaradi prekrška različnega mnenja. Leta 1982 je bilo poslanih (v kolikor se ve) v kazenska taborišča 200 oseb, 17 pa v norišnice. Sistematično se preganja katoličane, pravoslavne, baptiste in muslimane ter tiste Jude, ki izrazijo željo, da bi se izselili v Izrael, nadalje ukrajinske, litvanske in armenske nacionaliste. Italiji »Amnesty International« predvsem očita, da ostajajo obtoženi predolgo časa v preiskovalnih zaporih, da se kaznuje oporečnike vesti, da se nekatere zapornike izsiljuje k priznanju z mučenjem. (Žal, pisec članka ne omenja podrobnosti v tem Poročilu o postopanju jugoslovanskih oblasti zoper politične nasprotnike. Op. ur. A.D.) Slika, ki smo jo prikazali, je mračna in nevredna 20. stoletja, ki se ponaša s svojo naprednostjo, prosvetljenostjo in kulturo. Pri tem je žalostno zlasti spoznanje, da so skoro vse države, ki so v Poročilu omenjene, podpisale Helsinško listino o človečanskih pravicah. Nov dokaz, da je za uveljavitev teh pravic potrebno kaj več kot zgolj podpis. Mi bi preprosto rekli: potreben je strah božji ter spoznanje, da je vsak človek moj bližnji, moj brat in božji umotvor. J.K. (Kat. glas, 19.1.1984) Med drugim pa bi ti »svobodoljubni demokrati« morali tudi biti mnogo bolj kprevidni v svojih sanjah o sporazumih s komunisti. Velika verjetnost je, da jih komunisti ne bodo več služili v njihovih ciljih pri uspavanju vsakogar, ki je živel v upanju o splošni slogi (skla-dnostni ciljev). Tito je tudi leta 1944 sklenil z jugoslovansko demokratsko vlado v begunstvu sporazum o uvedbi demokracije v državi, toda je vrgel ta sporazum v pozabo že leta 1945. In ni še dolgo, ko so tukajšnji levičarski krogi obesili v knjižnici LSE takale gesla: »Nočemo politične rešitve, ampak vojaško zmago levičarjev v El Salvadorju! Smrt vojakom v El Salvadorju! Solidarnost je kontrarevolucija v Poljski.« Mora nam biti jasno: Za komuniste je vsak dogovor le politična poteza, ki velja, dokler ne prigrabijo oblasti. Pa tudi ne delajo nobene razlike med fašističnimi klavci in svobodoljubnimi delavci: Oboji so sovražniki komunističnega režima, in zadnji so mu nevarnejši, ker so ljudstvu bolj sprejemljivi. (Iz Svobodne Slovenije) Novi grobovi (nadaljevanje s 1. str.) roj. Bizjak (oba že pok.). Vsi pokoj ničinovi bratje in sestre v Jug. so že pokojni. Bila je članica Maccabees. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, dopoldne ob 9.30, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 9. zvečer. Joseph Zabukovec V soboto, 28. januarja, je na svojem domu na 13368 Lake Shore Blvd. po dolgi bolezni umrl 95 let stari Joseph Zabukovec, prej bivajoč na 17415 Neff Rd., rojen v Pijavi Gorici, Slovenija, od koder je prišel v Cleveland 1. 1915, mož Mary, roj. Gabrenja, oče Josepha Žaba in Helen Ponikvar (Russel, N. Y.), 10-krat stari oče, 3-krat prastari oče, zaposlen pri White Motor Co. nad 45 let, vse do svoje upokojitve 1. 1954, član društva Slovenec št. 1 ADZ. Privaten pogreb v oskrbi Želetovega pogrebnega zavoda je bil v ponedeljek, 20. januarja, na pokopališče Vernih duš. Helen Taday V petek, 27. januarja, je v Shady Acres negovališču v Madisonu, Ohio, kjer je bivala zadnjih 5 let, prej pa na 889 E. 73. cesti, umrla 65 let stara Helen Taday, rojena Kucel v Clevelandu, vdova po 1. 1977 umrlem možu Josephu (Mugg-sy), mati Joyce Jennings, 2-krat stara mati, hčerka Louisa in Mary, roj. Fajc, Kucel (oba že pok.), zaposlena pri Midwest Products Screw Co. vse dokler je ni bolezen prisilila, da je šla v pokoj. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v ponedeljek, 30. januarja, na pokopališče Vernih duš. Kanadska Domovina Iz slovenskega Toronta BESEDA O PESNIKU VINKU BELIČIČU V Trstu živi, snuje, piše in Pesnikuje profesor Vinko Beli-ČiČ. V 39. leto gre njegovo tržaško bivanje. Lani v avgustu Je ta pesnik pokončne drže Praznoval 70-letnico življenja. Njegova pot skozi ta čas je bila Premočrtna in zato marsiko-mu in marsičemu napoti. V Mesecu novembra lani je izšla v Trstu knjižica, ki nosi na-sl°v: Vinka Beličiča pogled nazaj. Pripravil jo je Marij Maver, izdala pa jo je Mladica. O njej pravi Marij Maver: »Vsebinsko knjiga oživlja košček včerajšnjega sveta, ki n' samo Beličičev, ampak tudi naš. Mlademu človeku bo polagala tisti čas in svet bolje sPoznati in razumeti.« Knjigo sestavljajo trije deli. Eden je Beličičev dnevnik od septembra 1939 do 30. sep-tembra 1940. Drugi del je razgovor med Maverjem in Beliči-^erri- Tretji pa obsega biblio-^afljo v kronološki razporeditvi: pesmi, povesti, eseje, Povode, ocene, polemiko in Poročila. Ker je pesnik Vinko Beličič |nan tudi v Torontu, saj je leta prejel kulturno nagrado Župnijske Hranilnice in Gojilnice Slovenija, naj iz penjene knjige objavim zad-% vprašanje-in zadnji Beliči-ev odgovor, ki sedemdesetletna pesnika tako lepo ozna- čuje: Takšno življenje, kot je bilo vaše, človeka obteše in obrusi. Zmeraj ste imeli nekaj pred sabo: neko idejo, neki cilj. Zmeraj ste se odzivali, da tako rečem. To spričujejo vaše pesmi, še bolj pa proza — da niti ne omenjam priložnostne publicistike: esejev, ocen, polemik, poročil. Mislite kaj na pisanje spominov? Niti najmanj ne! Tistih deset novih »dnevniških črtic«, ki so se mi še nabrale, naj kar čaka v mapi, da jim čas poveča dokumentarnost. Mar ni vse moje leposlovje, od začetka do konca ena sama avtobiografija? Nisem človek domišljije; oživljanje minulih časov ni moja moč. In te želje tudi nimam, ker me preveč prevzema čas, ki skozenj potujem ... čas, ki se me dotika in me preskuša, in v katerem se moram znajti. Znajti se v času z glavo in s srcem, kot sem ju prejel od Stvarnika. Biti kos valovom časa in okoliščin kot odgovoren človek. Gristi se skozi ovire, težave in preizkušnje, ki mi jih je usoda kar precej navalila na pot. Ohraniti vero in pogum, pa tudi moč nikogar izzivati in pred nikomur povešati oči. In tako notranje čvrst slediti nižanju sonca. Por. vernikov v družbi mora prenehati. Vprašanje nastane za našo Cerkev, ki ga mi v inozemstvu le težko odgovorimo: Se splača Cerkvi v nedogled iskati kompromis in nek način sožitja s tako krivično družbo, ali je mogoče bolje, da se gre v odkrito konfrontacijo tako, kot na Poljskem in Hrvaškem, in, ako potrebno, končno tudi v katakombe? Je bolje imeti 1000 kristjanov, ki samo v cerkvi in potihem pričajo, ali je bolje imeti 100 odločnih? Na dolgo dobo bo namreč teh 1000 tihih kristjanov odpadlo, dočim 100 odločnih bo pa seme za legije novih! Kot je bilo objavljeno v jugoslovanskih časopisih, za režim nastaja resni problem, spremeniti cel družbeni sistem. To dilemo so postavili na dnevni red v najvišjem forumu. Tudi med izseljenci se bo morala taktika režima spremeniti. Vpliv režima med izseljenci pojenjuje, posledica med drugim obupnega stanja doma. Naši izseljenci na Švedskem so povsem prenehali sodelovati v organizacijah, vodenih ali kontroliranih po režimu, preveč je bilo nesmiselnega priganjanja! Matica mora imeti bolj nevtralen odnos, odpraviti se mora razlika med zvestimi in nezvestimi režimu, slovenska narodna zavest bi morala biti edino merilo. Poudarek v tisku, namenjen izseljenstvu, mora biti na domovinske prvine, ne pa na politične »pridobitve in napredek« po letu 1945. Ako želi SIM biti zvesta svojemu namenu služiti vsem slovenskim izseljencem, bi morala kot prvi korak spremeniti datum in kraj izseljenskega piknika. Kot vemo, je izseljenski piknik v Škofji Loki in to na »Dan borca«. Na ta datum in v tem kraju, kjer so bili množično mučeni in potolčeni nasprotniki režima, je pač hudo nesmiselno imeti tako proslavo. ZU Sončne skodle Kdor se bo poslej obnašal energetsko varčno, bo namesto strešnikov, naj bodo kakršni že, nabavil najnovejše sončne skodle. S takim nazivom so krstili svoj novi proizvod strokovnjaki ameriške tovarne sončnih celic, da bi ga že po imenu razlikovali od običajnih plošč s sončnimi celicami. Gre za plastične skodle, ki so prevlečene v posebno kemikalijo, ki spreminja sončno energijo v električno. Posamezne skodle se povezujejo v e-noten sistem., že ko jih zložijo po strehi. Kot trdijo izdelovalci, je dovolj okoli 300 sončnih skodel na enodružinski hiši za pokrivanje vseh njenih potreb bo električni energiji. Seveda KOLEDAR SIM 1984 Efi vseh težkih momentih, 1 jih preživljajo rojaki v sionski republiki, se mora pri-. atii da odgovorni ne pozabi-na delo med izseljenci. Od Seh koledarjev je Slovenska hijenska Matica (SIM) prva b^Sti. V letošnjem koledarju SeMed republiškimi prazniki Ponavlja netočna obletnica c, aprila 1941. Zgodovina ]?Vencev, tiskana pred leti v . Jhbljani namre£ ta datum ehtificira z ustanovitvijo . °venske protiimperialistične I °hte. op je pa bila ustanov-J^a šele po vpadu Hitlerja v vietsko zvezo. Med spominskimi dnevi le>^° dan tankistov, dan že- •itig ..^Carjev, ne najdeš pa 29. 0*d°bra ^aše rešiii ra, ki je najvažnejši dan zgodovine, ko smo se tv _ avstro-ogrskega cesars 2tlj'Plenjeni so cerkveni pravi /’ Ver,dar samo premaklji-01 Binkošti, Telovo - ni n,,, penjen največji nepre-praznik Boži£! H0Let°s ~ dosti logično - ni b0rene posebne hvale Titu, in partiji. bj : ?^e^ar je poln člankov, ki Wl m°8^a objaviti tudi Ra-Slili0va družba, ako bi jo pu-Ha j kovati. Povsem pohval-tt^V^bra članka sta na pri-°brt . 0venska mala privatna ‘n zadružništvo. V tem zadnjem članku je skoraj neverjetno, ko zagledamo pohvalo in fotografije ing. Mihe Vošnjaka in dr. Janeza Ev. Kreka, pobudnikov nekoč tako cvetočega slovenskega zadružništva. Dobre stvari so še predvsem opis slovenske srednjeveške kulturne zgodovine, drobna grafika, zgodovina arheoloških raziskavanj na Slovenskem, Beneški in porabski Slovenci, Slovenska opera skozi čas, slovenska vina. Nadškof dr. Alojzij Šuštar je prispeval članek »Poslanstvo Cerkve med izseljenci«. V svojem sestavku povsem kritično omenja silne težave izseljenskih duhovnikov, ki jih povzročajo predstavniki režima. Postavlja retorično vprašanje, ali ne bi bilo bolje sodelovanje kot pa konfrontacija? Analiza položaja vernikov v Sloveniji kaže na vsakoletno slabšanje. Vedno težje je ostati vernik. Pustimo tu ob strani razne taktične poteze režima, kot so dovoljenje za gradnjo kake cerkve, malo svobodnejši a še vedno kontrolirani tisk, kake bankete in medalje za izbrane duhovnike. Vse to na stvari nič ne spremeni; vernik je in ostaja drugorazreden državljan. Režim ostaja pri svojem primarnem namenu, da vpliv in vloga Cerkve in Otmar Mauser SVOBODA Njih oči so v noč se potopile, in njih obrazi postale so lobanje, vkovane v zemljo so ostale sanje, ki v življenju niso se izpolnile. Še sanjamo — živeči — o svobodi, ki kot zarja mora priti, vso našo zemljo s toplim soncem obliti, iz ukdv rešiti narod naš trpeči. Svoboda! - Kako lepo zveni beseda, kateri rdeči bratje so ji vzeli smisel z zanikanjem Boga, ki naša je osrednja misel, podedovana iz roda v rod, pripoved našega pradeda. Zastonj se trudite grobarji! Naš narod bo obstal! Naprej bo svojo zemljo oral ko vas ne bo! - Nasproti šel bo novi zarji! Takrat vse lobanje bomo zbrali, od turških vpadov v moderne čase, njih, ki so umrli za svobode naše, na Tvoj oltar, o Bog, vse lobanje bomo darovali. Razveseljiv uspeh slovenskih zdravnikov Splošno je znano, da so slovenski kirurgi, zdravstveni strokovnjaki in raziskovalci na zelo visoki ravni tudi v primerjavi s svojimi kolegi v Zahodni Evropi, ZDA in drugih tehnološko visoko razvitih državah po svetu. Lani so dosegli velik uspeh, ko so uspešno prišili mlademu dečku nogi, odrezani po nesreči. O tem uspehu so poročali slovenski listi. Sledi reportaža, ki je izšla v reviji Delavec: Sredi poletja, 11. julija, se je v vasi Bičje pri Grosupljem zgodila huda nesreča: kosilnica je odrezala obe nogi komaj dveletnemu Dušanu Valentinčiču, ki ga je stara mama pripeljala na polje za hišo. Dušan je dobil hude poškodbe tudi na prsnem kosu in trebuhu. Da je bila nesreča še hujša, je kosilnico upravljal Dušanov oče. Sosedje so se tedaj spomnili, da je odrezane ude mogoče prišiti. Pa so stopalci na srečo zavili v čisto plenico in v polivinil-no vrečko. Ekipa strokovnjakov Klinike za plastično kirurgijo in opekline je Dušana takoj operirala, prišila mu je obe nogi in kot pravi vodja operaci- Kanadski rojaki! Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! je pogoj to, da se hiša nahaja v primernem geografskem pasu, se pravi, da ima dovolj sonca skozi vse leto. Na podobno zamisel so prišli tudi strokovnjaki japonske tvrdke Sanyo, ki pripravljajo proizvodnjo sončnih strešnikov za svoje potrebe. Množična proizvodnja bo stekla že letos. Računajo, da bo posamezni strešnik stal okoli 10 dolarjev, medtem ko bo ameriški po 21 dolarjev. je, mikrokirurg dr. Janez Bajec, pravzaprav niti za hip niso omahovali - dečku je treba prišiti nogi nazaj, so sklenili takoj, ko so ugotovili, da bo Dušan operacijo lahko prenesel. Malokdo je verjel, da se bo Dušan tako kmalu vrnil k igri in v normalno življenje. Mama Nada ga pripelje vsak delavnik v telovadnico Kliničnega centra v Ljubljani, kjer opravlja fizioterapevtske vaje, ki so jih posebej zanj pripravili strokovnjaki. Dušan je okrožen s pozornostjo zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev in najširše javnosti. Novinarji iz številnih evropskih držav prihajajo, da bi o malemu Dušanu poročali, posebno zdaj, ko je že stopil na noge. Poročajo tudi o delu ljubljanskih medicinskih strokovnjakov, posebej mikrokirur-gov, ki so opravili ta, skorajda edinstven poseg. Menda se je doslej nekaj podobnega posrečilo samo v Sovjetski zvezi in lani v Italiji. Na Kliniki za plastično kirurgijo in opekline so v zadnjih desetih letih opravili okrog 600 posegov. V začetku oktobre lani so se strokovnjakom, ki so se zbrali v Ljubljani na 5. mednarodnem tečaju kirurgije roke, predstavili številni pacienti, ki ko reimplantaciji rok, prstov ali nog zvečine opravljajo ista dela na istih delovnih mestih, celo za istimi stroji, kot pred nesrečo. (Pripravil ur. AD) MSS8SS36SS3S3SaSSSSCS3S3S3S3S3K3S3«S* Vsak sončni vzhod je dragulj, saj ni nikjer rečeno, da mu bo sledil tudi zahod. R.A. Heinlein Velik človek je predvsem gotovo tudi velik umetnik in naj zapiše kedaj kaj ali pa naj ne zapiše ničesar. J. Murn KOLEDAR PRIREDITEV acsc«aacaawo5»^aaa»ssacaaa8a»gag»wagaggaaga«asacaacases» V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. FEBRUAR 17. — Slovenski starostni dom priredi večerjo s srečolovom 50/50 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Koktajli ob 6.30, večerja ob 7.30 zv. Ves prebitek namenjen Domu za ostarele. 18. — St. Clair Hunting and Rifle Club priredi Lovsko večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igra Alpski sekstet. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi maškera-do. 26. — Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani od 11.30 do 1.30 popoldne. MAREC 10. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert z večerjo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igra Slogar orkester. Rojaki I Oglašujte v Ameriški Domovinil 24. — Slovensko-ameriški Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. APRIL 1. — Misijonska Znamkarska Akcija priredi kosilo v avditoriju pri Sv. Vidu. 7. — Pevski zbor Jadran priredi pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 28. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj pomladanski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. MAJ 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. 13. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti poda Materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 20. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinsko proslavo. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan proslavo. JUNIJ 3. — Otvoritev Slovenske pristave. 16. in 17. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo za vse pobite slovenske domobrance, četnike in vse žrtve komunistične revolucije, na Orlovem vrhu Slovenske pristave. 24. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 24. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi prvi piknik v Triglavskem parku. JULIJ 8. — Misijonska Znamkarska Akcija ima piknik na Slovenski pristavi. 13., 14. in 15. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 22. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku. 29. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. AVGUST 12. — Belokranjski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. Igra Toni Klepec orkester. 19. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi drugi piknik v Triglavskem parku. SEPTEMBER 15. — Slovenska folklorna skupina Kres priredi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. — Oltarno društvo fare Sv. Vida priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. 16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 23. — Slovenska folklorna skupina Kres ponovi program slovenskih narodnih in umetnih plesov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 29. in 30. — Praznovanje 90. obletnice ustanovitve KSKJ, v avditoriju pri Sv. Vidu. 30. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Triglavskem parku. OKTOBER 6. — Fantje na vasi priredijo 7. letni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7. uri. Za ples igra Alpski sekstet. 20. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci. 20. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 21. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 3. — Štajerski klub priredi veselo Martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci: Operna pevka Bernarda Fink na pragu obetajoče se kariere (V Svobodni Sloveniji z dne 27. oktobra poroča prof. Tine Debeljak o pevskem nastopu Bernarde Fink, mlade argentinske mezzosopranistke slovenskega rodu. Prof. Debeljak sodi, da je gdč. Firtk na začetku zelo uspeSne pevske kariere, v kateri bo morda dosegla najboljše operne hiše v svetu. Ker bomo Slovenci v prihodnjhih letih najbrž veliko več slišali o gdč. Finkov!, je prav, da bralce AD seznanimo s krasno napisano oceno o njenem nedavnem sarflostojnem koncertu, ki jo je za SS pripravil prof. Debeljak. Ur. AD) Pod okriljem Slovenske kulturne akcije je v nedeljo 2. oktobra v dvorani Slovenske hiše priredila samostojen koncertni nastop mezzosopranistka Bernarda Fink iz znane pevske družine Finkovih. Z glasbeno kulturo se je seznanila v Vokalni skupini Karantanija pod vodstvom Marije Fink Geržiničeve. Sodelovala je nato v Coro Poli-fčnico Nacional in v Coro del Instituto del Teatro Coldn, zdaj pa je v stalnem zboru tega svetovno znanega opernega gledališča. Pevske študije je dovršila v Instituto Superior de Arte del Teatro Coldn pod vodstvom Irme Ureaga in Viktorja Sru-ga, pri katerem se sedaj izpopolnjuje. Lani se je prvič predstavila v Colonu kot solistka v redni sezoni pri Menottijevi operi »Amelija gre na ples«. Z mnogovrstnim repertoarjem je nastopala v Salčn Dorado Teatra Coldn, v drugih gledališčih in v radijskih oddajah. Tako se je predstavila v pravljični operi »Amahl in nočni obiskovalci«, v »Madame Butterfly«, v »Rigole-tto« in »Figarovi svatbi«, kot tudi v delih komorne in orato-rijske glasbe. Na letošnjem natečaju za nove operne pevce, ki ga je organizirala Institu-cidn Internacional Wagner je prejela v svoji legi prvo nagrado. Pred kratkim je nastopila na koncertu južnoameriške baročne glasbe, ki so ga potem predvajali po televiziji. Že po koncertu pod okriljem SKA pa je kot solistka Festivales de Buenos Aires izvajala v Colonu Haydnov oratorij »Sedem besed« in Bachovo »Kantato št. 11«. * * * * Slovenska kulturna akcija je mlado pevsko solistko že v začetku sezone povabila, naj bi za slovenske glasbene ljubitelje priredila samostojen koncert. Seveda je bila treba najti primeren dan. In bil je koncert res velik triumf v slovenski skupnosti. 10 — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 10. — Pevski zbor Jadran priredi svoj jesenski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. — Slovenska šola pri Sv. Vidu se spominja 25. obletnice smrti dr. Gregorija Rožmana. 16., 17. in 18. — November-fest pri Sv. Vidu. Na koncertu jo je spremljala na klavirju prof. Haydče Trin-ca. Ta je končala študije klavirja na Konservatoriju Manuel de Falla in se kasneje še posebej izobrazila v kompoziciji. Zdaj se je specializirala v glasbeni pripravi opernih pevcev v Instituto Superior de Arte del Teatro Coldn, kjer sedaj poučuje Repertoar. * * * * V prvem delu koncerta je gdč. Bernarda pela mednarodni program solospevov v originalnih jezikih (nemško, italijansko, francosko). Začela je z baročnim klasičnim glasbenikom Bachom, nadaljevala s Salvatorjem Rosa pa s Schumannom in nas takoj presenetila s pevsko kvaliteto. Na mah je osvojila občinstvo, ki je morda pričakovalo nadpovprečno pevko v navadnem merilu, pa je odkrilo v naj višji meri izšolano pevko. Tedaj je bilo občinstvo prestavljeno iz ljudskoprosvetnega odra v območje klasične komorne in operne glasbe. To so potrdile in občutje okrepile tudi operne arije, tako na primer iz Bizeto-ve »Carmen«, Massenetovega »Wertherja« pa Rossinijeve »Italijanke v Alžiru«. Pevka je pokazala nenavadno pevsko in tudi teatrsko podajanje tako baročnega, romantičnega, impresionističnega pa tudi modernega sloga, kar jo usposablja za odlično interpretko glasbenih umetnin najrazličnejših svetovnih mojstrov. Pokazala je svoj obišir-ni, vse sloge obsegajoči klasični repertoar in tehnično zmogljivost zadostiti tudi najbolj zahtevnim primerom komornega in opernega podajanja in čustvene interpretacije. Tako je ob koncu prvega dela občinstvo dobilo potrjen vtis o predstavitvi močne, dobor izšolane in izobražene pevke, ki se ji odpira pot v široki svet kot poustvarjalke najvišjih pevskih dosegljivosti v svetovnem merilu, kakor so priznanje dosegli tenorista Josip Rijavec in Anton Dermota ter naša altistka Franja Golobova, ki so tudi že nastopili v zrelih' letih na deskah Teatra Coldn, pri katerem zdaj Bernarda Fink — začenja. V drugem delu sporeda je Bernarda iz svetovnega pevskega repertoarja prešla v argentinski pevski ambient in v slovensko solopevsko ustvarjanje. Po prvih dveh pesmih argentinskega avtorja Carlosa Guastavina, s katerima je Bernarda tudi poudarila svojo pripadnost Argentini, je takoj prišla v svojo slovensko popolnost in prvotnost. Segla je naj- prej v najvišjega predstavnika slovenskega samospeva, Lucijana Marije Škerjanca, priznanega doma in v svetu, in zapela njegovo Vizijo na verze Pavla Karlina, pa prišla nato k preprosti Pavčičevi Pesmi in k izredno živahni in posrečeni Trobentici Emila Adamiča. Trobentica je pesniška povezava simbolne cvetice trobentice z glasbilom trobento v skupno pesniško pobodo, ki je našla v izvedbi Finkove spontano in prisrčno odobravanje občinstva. Od te prisrčne Adamičeve umetnine je Finkov* prešla v svet najmodernejše stvaritve dveh kompozicij zdomskega skladatelja prof-Alojzija Geržiniča na teksta modernih pesnikov Ivana Hribovška (Pomladna radost) in Franceta Balantiča (Moje delo), ki sta dobili na tem koncertu svojo krstno izvedbo. Tudi to je bil svojevrsten in izreden prinos pevke slovenski zdomski glasbeno-pevski kulturi. Težki kompoziciji je Bernarda odpela s pevsko lahkoto in s tem potrdila svojo tehnično zmogljivost. Iz tega viška modernega samospeva je Finkova prešla v slovensko narodno pesem ih zapela znano »Po gorah...««s takim občutkom in nežnostjo, da se je marsikomu orosilo oko, hvaležno pevki za njeno čudovito visoko pevsko oblikovanje preproste pesmice. Razumljivo je, da se občinstvo kar ni hotelo sprijazniti, da je koncerta že konec. Ko je gospa Pavči Eiletzova P0^0' nila tako pevki Bernardi Fink in spremljevalki ob klavirju Haydee Trinca šopek, je °'3' činstvo z navdušenim odobravanjem izprosilo še »dodatek«. Gdč. Bernarda je dodala preprosto materino uspavanko o možiclju, ki pride k otroški zibelki, da dete smeje se zaspi... Lepo besedilo, pa P®v ski dragulj, ki ga je pevka da rovala za lahko noč še kot za nji dar svoje velike pevske ku ture in priznanja lepoti s*oV^V ske narodne pesmi, prvi n ! materini besedi ob zibelki-•• Naj bi jo ta spremljala Pra'( s tako ljubeznijo na vsej njen ^ bodoči poti v svet svetovn ^ glasbene umetnosti, ki se obeta — kakor nas je 0 te j , prepričal ta prvi koncert me rojaki. In na to pot ji , vso srečo in uspeh; na tej P ] jo bomo tudi spremljali! * * # * Ni bil ta večer pomembeh samo kot prvi celovečerni na^ j stop pevke Bernarde Fink Pre^ | slovensko javnostjo in P° P | vem izvajanjem Geržiničev j skladb, temveč tudi po 0 j ku, ki se je dogodil takoj P ^ končanem koncertu: Med ve j kim aplavzom občinstva ^ j stopila k odru slovenska °P j na in koncertna pevka Fra^ ^ | Golob-Staretova, ki je y | tudi nastopala kot s0*. ^ji J Colonu in je pred tem bila < že pred vrati največjega usP^ j ha kakega pevca — a- | ške Metropolitan opere, (Ta članek se nadaljuje na str. 4) Razmere v Argentini Leto vrnitve demokracije BUENOS AIRES, Ar. -Vsak narod ima svoje bolj ali *anj važne mejnike. Letnice teh ključnih dogodkov potem ostanejo globoko zapisane v spominu vseh in k njim se na-r°d vrača Se dolgo časa potem, ko so že zatonili v »preteklost«. Tak datum je za Argentino gotovo letnica 1983, ko je narod po desetih letih znova mogel na svobodne volitve. Končal se je vojaSki J'eiim, ki se je prevzel oblast leta 1976 ter dokaj nesrečno vodil državo v vedno hujSe Pfobleme. Pa pojdimo postopoma v tem pregledu čez preteklo leto v Argentini. Bilo je res »politično« leto, akoravno je vrsta ciniteljev narekovala smer dogodkom. A že s prvim dnem je ilo vidno, da bo zadeva demokratizacije postala vodil-Jta nit v celotnem delovanju. Nastop »političnega petero-otnika, tkim. ‘multipartida-na «> ki je povezoval pet glasih strank, je kazal smer poli-'Čne demokratične opozicije. tej povezavi so bili tako Petonisti, kot radikali, torej °Pe večinski politični stranki. »Multipartidaria« je bila, l^leg tribune opozicije, tudi Prizorišče, na katerem je bilo m°8oče dobiti prve slike pro-8ramov posameznih strank in Je bilo tudi možno razvideti, a pravzaprav med temi progami ni bistvene razlike. Le ®de bodoče gospodarske ntike je ena izmed strank ^ .D — Frondizijevi desarro-,lst*) imela drugačne poglede °t ostale. Ta sličnost se je po-t^U raz^rila na celotno poli-n° polje, kjer je le nekaj Zli&.remn^ stran*c kazalo ra-* en pogled na narodne pro-^Pe, ostali pa so si bili pre-^tljivo podobni. kofa2V°^ ^Političnega petero-jPika« je kazal potem tudi °j argentinskega politične-_ Položaj®. Čim je bil julija o^dan datum volitev (30. ltar^)°ra) in se je pričela volilna jjj Panja, so se končali mede-v0^?c?eci- Najprej so notranji fjjj ’'i t^oji v strankah povzro-^n'vodstvih popolno nezani-Proh]C 23 razne Poroče narodne volii enle, Potem Pa ie ostrina Prvih 6 k^Panj® pripeljala do stev SpoPrijemov in nasprotji met* dote Sorge je nervoznim sovjeto ^ zagotovil: Japonci Sibirije ^ bodo napadli. Spopad bo Ameriko in Anglijo. Vojna n Tihem oceanu je neizbežn Taka informacija je bila sovjete življenjske važno5 Washingtona in Londona m tozadevno obvestili, urn°k|j. so armado iz Sibirije odp° cali in tako rešili Moskvo I f»n i rrrorl (se nadaljuje) rt? ^ fScI F™.®«' _ ► />? '4Kjtince I890W HOME Dostojanstvena postrežba po zmerni ceni Jedilne in družabne sobe na razpolago 28890 Chardon Rd., Willoughby Hills (1 Block East of Bishop Rd.) 585-5100 Susan Zak Cosic - Funeral Director