PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. cfcSLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE! GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE ŠV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. STEV. (No.) 115. Kat. shod inslavljenje 30Ietnice KSKJ v Milwaukee-West Allis. CHICAGO, ILL., SREDA, 23. JULIJA — WEDNESDAY, J ULY, 23, 1924. LETNIK XXXIIL RAZNE VESTI* (Dalje.) Predstavitelj je g. župana Clevelandu. Ta shod je nato lepo zahvalil in nato je pokli- j podžgal celo slovensko Ame-| cal k besedi dobropoznanega riko, da letos javno demon-j blagega gospoda Rev. F. X. strira po svojih naselbinah zaj Bajeca iz St. Paula, Minn.j našo sveto stvar, za svojo ve-Ljudstvo je Fathra Bajeca j ro in svoje prepričanje. J sprejelo z navdušeno ovaci- Tak shod imate danes tudi jo.Nato je govoril v jako hu-j Vi tukaj. Prišli ste navdan kot morističnem tonu v angleškem en mož, da se pokažete, da — Cookeville, Tenn. — Wash Carr, je bil prijet od policije, ker je* iz neznanega vzroka ustrelil svojega brata Jones Carr starega 50 let. POLITIČNI GLASOVI. Wheeler — La Follette, — kontra Dawes. Burton K. Wheeler, dem senator iz države Montana je snreiel nominacijo za pod- Iz Jugoslavije. POSVET HRVATOV. _ KRALJEVO POTOVANJE V PARIZ. — IZ PRED SODIŠČA. — DRUGE ZANIMI- VE VESTI. Vam Vaša vera je še vednoj pri srcu in da ste jo pripravljeni tudi braniti v kolikor jeziku, ko se je zahvalil g žunanu za njegove krasne besede. Nato je pa preč. g. povedal da zna tudi po "kranj- mogoče sko." V slovenskem jeziku je S tem shodom boste poka-t povdarjal, kolike važnosti je zali vsem onim, ki tajijo Boža Slovence naša Kranjsko ga in delajo, da bi njegovo Slovenska Katoliška Jednota. vero med Slovenci omajali in Govoril je o njeni zgodovini, podrli, da se tega ne bo zgo-j ker on je dobro pozna. Njego- dilo, dokler boste Vi stali na. ve besede so segle vsem nav- straži za svoje prepričanje.' zočim globoko v srca in nje- Mi danes javno protestiramo' govemu govoru je ljudstvo proti vsemu zlemu delovanju dolgotrajno aplavdiralo. naših nasprotnikov in jim s Nato je pa nastopila mladi- tem prepovedujemo, da naj, na. Lepo oblečena za take držiio svoje umazane prste slučaje je krasno nastopila, proč od kar je našega in to' Najprvo so deklamirale dekli- so naše cerkve, šole, naši du-ce, nato pa je mladinski zbor hovniki in naše katoliške or] zapel par krasnih pesmic. To ganizacije. je naredilo na vse navzoče Ti rdeči elementi, od kate-; ganljiv prizor, ko so videli rih se toliko čita po njih ča-svojo lastno mladino pred se-'sopisju, da bi človek mislil, da boj in jo slišati deklamirati in jih je kot listja in trave so^ peti v lepem slovenskem jezi-, ljudje, ki imajo korajžo za-; ku. | bavl jati samo tedaj, kadar so' Po tej točki programa, je sami, pred poštene ljudi pa nej predsednik predstavil občin- pridejo na odgovor. Ko smo, stvu gl. predsednika K. S. K.; imeli tak katoliški shod v Chi-; J. Mr. Antona Grdina, ki je'cagi, odkjer prihaja toliko nastopil burno pozdravljen Njegov govor se je glasil; "Prečastiti gospodje duhovniki, bratje in sestre! V veliko čast si štejem, da — Chicago. — George Le predsedniško mesto, neodvis-Moyne, star 19 let, je streljal ne stranke. Wheeler je v svo-j za šalo, pri tem pa zadel de-'ji izjavi rekel, da sprejme no-set letno deklico Ellen Gill-: minacijo zato, da pomaga na-more, katera je bila na me-; rodu do — "prave demokra-' stu mrtva. Na zahtevo očeta cije.M Ko je podal to izjavo, usmrtene deklice, je bil mla- fe že tudi bil napravljen na-denič takoj aretiran. crt, da se izbere njega, ki bo — Dubuque, Ia. — Farmar, oznanjeval besedo neodvisne Henry Taake, je snažil svoj. stranke amerikanskemu naro-1 revolver, pri tem se mu pa du. Njegove pšice bodo namer-sproži in usmrti svojo ženo. i jene v prvi vrsti proti Coolid- — Washington. — Zdrav- geovemu ljubČku — Dawesu, niški krogi so zelo v skrbeh,; kateremu so gospodje na Wall) ker se je v pet in trideset dr-j streetu precej hvale dolžni. ] žavah pojavila bolezen črnih Neodvisni, pa tudi dvorijo, koz. Mnenja so, da če se bo- Walshu, dem. senatorju iz{ lezen ne omeji čez poletje, zna, Massachusetts, da bi se pri- Posvet Hrvatov. Koncem pretečenega meseca se je vršila slsupna seja predsedr.ištva HRSS in HZ 1 Na seji so razpravljali o političnem položaju v državi in storili primerne sklepe. Nadalje so vzeli na znanie Ra-dičeve poročila iz Moskve in sklenili, da bodo Radiča obiskali člani obeh predsedstev pred njegovim odhodom v London. -o- imeti ko pridejo mrzli dnevi, zle posledice. Priporočajo tudi splošno stavljenje koz. — Los Angeles. — E. W. družil bojni Črti La Follette-ja, kar jim bo najbrže vspe-i lo. La Follette veliko zida naj Helwig, star 80 let, je v samo-j Wheelerja. Pravi, da imaj Kraljevo potovanje v Pariz. Belgrajska "Pravda" poroča, da je obisk našega kralja v Parizu odložen na mesec avgust. Minister vnanjih zadev dr. Ninčič je odpotoval v Pariz, da uredi vprašanje kraljevega obiska. morilnem namenu skočil z devetega nadstropja nekega hotela v Los Angeles. Vzrok neozdravljiva bolezen. V pismu ki ga je pisal pravi, da mu ni mogoče več prenašati. — Los Angeles. — V tu-kajšnem pristanišču se je nahajal motorni čoln Kapitan Wheeler korajžo, da je patri-' jotičen in sploh, da ima veli-i ko takih lastnosti, s katerimi, se love — kalini. -o- IZPRED SODIŠČA. Radi bogokletstva -o- rdečega blufanja, smo mislili, da bomo dobili same rdečkar-je. Toda, ko smo pa prišli tja nismo vidpeli niti enega. Zato tudi danes tukaj, v Vaši na- Po, se nahajam danes med Vami. selbini, ki je razglašena Slišali smo že zjutraj, kako. Ameriki kot najbolj rdeča na-velik je ta naš dan za nas.; selbina, pozivam vse tiste rde-Mil. g. nadškof so nam našli- j če komuniste, ki se iz nas nor-' kali ta dan v najveličastnej-1 čujejo, ki nas pitajo z razni-ših potezah. S svojim govorom mi imeni kot "nazadnjaki" so nam pokazali, kako dsbro itd. ki tajijo bivanje Božje, poznajo tudi naš narod in ki zanikujejo vse to, kar je druge. Celo sami so blagoslo- J dal človeštvu Stvarnik da vstavili novo zastavo društva Ma- ;nejo in pridejo pred tale oder, rije Pomoč Kristjanov K. S. da bomo podebatirali in Preki sod v Teheran, Perzija. Perziiska vlada je progla-' sila v Teheranu in okolici preki sod, za toliko časa, da| je bil George Childs. Na kro- zopet zavladajo normalne vu je imel 500 zabojev prist-j razmere med ljudstvom. Agi-ne viške, zakar so policijski tatorji proti vladi in redu, bo-uradniki zvedeli in se podali; do kaznovani s smrtjo. Pre-tja, da mu zaplenijo prepo- i povedani bodo časopisi, kate-vedano pijačo. Ko so začeli ri so podžgali nemire in pisa-izkladati zaboje, je šel kapi-jli proti vladi, zabranjena so tan v spodnje dele čolna, ter i tudi vsa zborovanja in seje istega nameraval spustiti v. Neki perzijski list piše zelo zrak. Naenkrat je bil ves Čoln ogorčeno radi umora ameri-v dimu in plamenu. Posrečilo kanskega podkonzula Imbrie, se je vsem, da so se rešili, ka- v kateremu pravi, da bi vlada pitana so pa zaprli. mogla že prej storiti potreb-! — Bellaire, O. — Konrad ne korake, da bi ne bilo pri-[ Gwozdenkow, star 38 let, jej šlo do tega incedenta. Neki bil tako navzet "munšajna,"] drugi list pa pravi, da narod da se je spozabil tako daleč,! ne bo nikoli pozabil, kaj je da je napadel neko 7-letno( napravila ta druhal s tem, ko deklico, katero so našli mrtvo, j je umorila Imbrieta, kateri je je bil obsojen kamnoseški pomočnik France Potokar, doma iz Ihana. Potokarja sta a-retirala dva orožnika, ker je Kraljevi poset Prešernove rojstne hiše. Poročase,dajeAlel|sand er Poroča se, da je Aleksander na praznik 19. junija prispel v avtu na Vrbo ter si tam ogledal rojstno hišo pesnika dr. Fr. Prešerna. Vpisal se je tudi v spominsko knjigo. -o- Sedemdeset letnica cerkve. Poročajo, da je 24. m. m. praznovala predmestna cerkev sv. Janeza Krstnika v Trnovem v Ljubljani svoj sedemdesetletni jubilej. Bilo je na kresni dan leta 1854., ko je blagopokojni knezoškof Anton Alojzij Wolf položil in blagoslovil temeljni kamen novemu trnovskemu svetišču. Ta prizor, katerega sedemdeset letnica se je obhajala, je ohranil slikar Goldenstein v zanimivi sliki, ki se še dandanes nahaja tam pa tam po trnovskih hišah. -o- Nesreča. Ponesrečil se je z motor-I ^^^H I H I nim kolesom na potu iz Rač- bil osumljen, da je izvršil ne- jega proti Mariboru trgovec ki vlom. Našla sta ga v ne- v Račjem Rober Boho. Pa-kem grmovju ob cesti pri Do-, del je in si razbil lobanjo ter brunjah v družbi neke ženske j povzročil težki pretres mož-in sta ga aretirala. Ker je po- okolico in uničila poljske pri- j oče spravi nad sina, kateri pa. delke. Na nekaterih krajih je zagrabi kol za zbijanje žoge ležala 18 palcev na debelo, j in udari očeta po glavi, da je — Grand Rapids, Mich. —'bil na mestu mrtev. Mati je. Ogenj je izbruhnrl na Hali ce-< sinovo izjavo potrdila. sti, kj er se nahajajo kare odi -<> Grand Rapids Street Railway Co. Eden gasilcev je prišel ob življenje, med tem ko se drugi bori s smrtjo. Škoda je cenjena na 500,000 dolarjev. Waukegan, 111. — Ben- njem pisali celo angleški listi, da je bilo nad 10 tisoč ljudstva, ki se je vzbudilo za katoliško stvar. Ta shod je bil lobren od nad 200 delega- j česar. in delegating zadnje kon- -o- i je K. S. K. Jednote v ŠIRITE "A. S. IN EDINOST da komunistom potuho. Vlada si je na vso moč prizadevala, da bi ne prišlo do kabinetne krize, a pomagalo ni ni- Električna nevihta. Chicago. — V nedeljo večer, je prišla iz jugo-vshoda nad mesto zelo huda nevihta, katera je poplavila več kleti. „ —, — ---- in ruvala drevje. V 40 minu-' sonova trgovina v mestu je tah je bilo že vse poplavlje-| bila oropana od dveh bandi- no. Strela je vdarila na več tov za $400. Dva roparja pri-J krajih v mestu, ni pa poro-j deta v trgovino in prosita go-j čano o kakšnih tozadevnih žr-f spodarja, da bi jima zmenjaL tvah. — Evanston in Wilmet-j ček. Ko odpre trgovec bla-jte, je zadela ista vsoda. V E-^ gajno, potegneta neznanca ; vanston policijski stražnici, je; revolverje ter prisilita Benso-f bilo vode pol čevlja. Izruvanih-na v drugo sobo, nato pa po- j je bilo tudi več dreves. 1 begneta s plenom. -o- — Evansville, Ind. — Tu-, — Praga. — Tukaj se ura-kaj je uničil požar štirinad-j dno poroča o zaroki sina pred-; stropno poslopje od Sterling sednika Masaryka, z miljoner-Products Co. Škoda se ceni j ko Miss Wetherbee Crane iz na $650.000. 1 New Yorka. na 6 mesecev težke ječe. -o- Priporočljiv tovariš je neki že 5-krat radi tatvine kaznovani Peter Dolinšek iz ljubljanske okolice. Fantje iskal službe in je obiskal hlapca Franca Burgerja v hlevu restavracije pri "Levu," na Gosposvetski cesti. Mož je' spal v hlevu in to priliko je porabil fant in mu je ukradel iz telovnika listnico, v kateri je imel 200 kron. Kljub ta jenju se mu je tatvina dokazala in je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe. -o- V vodo ga vrzi. Janeza Pogačnika je zalotil ribiški čuvaj Ivan Stroj pri Gorjah, ko je v domačem potoku lovil ribe. Prijel ga je in ko sta se prerivala ob bregu, se je nenadoma oglasil visoko iz nabrežja oster glas, ki je ščuval Pogačnika z besedami : Primi ga, pa ga v vodo vrzi. Čuvaj Stroj je ugotovil, da je klical te besede iz skalnatega parobka posestnik Pe-terman iz Gorij in ga je ovadil. Peterman je tajil, kar je mogel, vendar pa ni mogel prepričati sodnikov, da ni bil on, ker ga je spoznal čuvaj še celo po glasu in je bil obsojen na tri dni zapora. DENARNE POSILJATVE V JUGOSLAVIJO, ITALIJO« AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše po^iljatve so dostavljene prejemniku na dom ali na zadnjo pošto točno in brez vsake-sra dobitka. Naše cene za pošiljke v dinarjih xa lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din.........$ 6.60 1 1.000 — Din.........$ 12.85 2.500 — Din.........$ 32.00 5.000 — Din.........$ 63.50 10.000 — Din.........$126.00 100 — Lir ........ $ 5.00 200 — Lir ........ $ 9.65 500 — Lir ........ $ 23.25 1.000 — Lir ........ $ 45.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. i nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokra menja, dostikrat docela nepfičakova no, je obsolutno nemogoče določil cene vnaprej. Zato se pošiljatve na kažejo po cenah onega dne, ko m, sprejmemo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatve naslovite na—SLOVENSKO BANK© ZAKRAJŠBK & CEŠi 70—9th AVE., NEW YORK, "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST •• Prvi in najstarejši slovenski katoliški list \ Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj. Wednesday, Thursday and Friday. ' — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 - West 22nd Street, Telephone: Canal 0098. Chicago* I1L Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application. NAROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto ................$4.00 Za Zedinjene države za pol leta ................$2.06 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za poj leta......$2-50 SUBSCRIPTION: For United States per year.................*$4-00 For United States per half year ..............$2 00 For Chicago, Canada and Europe per year .. .$4-75 _"_For Chicago. Canada and Europe per half ve*r $2.50 "Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office atj Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879." f Delavci, čujte, čujte. Za vero, menim seve krščanstvo s svojo najpopolnejšo moralo, mora vendar nekaj več tičati, kakor kaka far-ška malha, ali kak prazen strah, kakor se zastopnikom vere in krščanstva pogostoma očita. Mnogo slovenskih delavcev je mnenja, da je vera in vse, kar je z vero z zvezi, naravnost na poti do napredka, do sreče, do zemeljskih nebes. Besno jo napadajo. Tudi pri drugih narodih je tako. So tudi delavske skupine, organizacije, ki vere naravnost ne napadajo, a se ža njen vpliv tudi dosti ne zmenijo, ter upajo edinole v svoj delavski program. Med te zadnje moramo šteti angleške delavce, ki so organizirani v znanih "Trade Unions/' Ko so zadnjič na Angleškem zrna-gali delavci, je bilo gotovo med zmagovalci tudi nekaj zelo divjih, komunističnih elementov, večina pa so prevzeli vlado bolj zmerni delavci, kakor je razvidno iz dosedanje politike. Tudi krščansko misleči delavci so pozdravljali delavsko zmago, in sicer opravičeno, saj se mora vsak prijatelji razveseliti, ako delavstvo naredi kak korak naprej za dosego svojih opravičenih teženj. Mac Donald, voditelj delavstva, je prevzel vlado. Kako gre in kako bo kaj šlo? Vem, da Rim ni bil sezidan na en dan. Tudi najboljši delavski voditelj ne more delavstvu dati tega, česar po pravici zahteva, v kaki kratki dobi. A vprašanje je če bo dobro misleči Mac Donald in tovariši mogel delavstvu prinesti, češar je od njega pričakovalo, in kdaj? Znamenja so zelo slaba in se čujejo že prav različni glasovi, pred vsem o nekaterih delavskih voditeljih. Dvoje je zelo značilno. Kar se je pokazalo na Ruskem v prav obilni meri, to se pojavlja tudi na Angleškem, dasi morda ne v tako drastičnem obsegu in ne v tako značilni obliki. Ruski čifutski "voditelji delavstva, oziroma prole-tariata, so si preskrbeli najprej za lastna prav buržoaška mesta, se obdali z vso udobnostjo zase, in se prav malo zmenili, kako delavec izhaja. Veg svet ve o tem. Kaj na Angleškem ? Pred vsem se pač pojavlja stara človeška sebičnost, katero more zatreti le--vera, ki jo pa ruski komunisti strastno sovražijo, in za katero se angleški delavci vsaj dosti ne zmenijo. Angleški delavski časopisi poročajo da so mnogi "voditelji" postali, odkar so zasedli vladna mesta, pravi ---plemenitaši, nosijo ozke hlače. . . pohajajo kraljev dvo^ . . igrajo s plemenitaši golf ... z eno besedo, da so postali pravi--buržoas. Dobesedno či- tam: "We once worked side by side with these birds — but look at them now. Running around with dukes and wearing fancy pants to noble parties and turning up their noses at us." Angleško delavstvo je toliko pošteno, da jim samo na sebi kaj takega ne zameri, a zameri jim njih__ hypocrisy, hinavščino. Prej so proti njim strahovito grmeli, zdaj se z njimi pajdašijo, to ni prav. ' Na nekem shodu premogarjev je D. B. Jones predsednik narodne zveze, omenil, da je Frank Hodges, delavski voditelj, igral golf z vojvodom yorskim. "I must yield to the tempation," pravi Jones," of criticising of one time fiery representative of the proletariat who has been falling over himself to play golf with a real live duke." Pošteno pravi dalje: "Not that I object to the man playing golf with the duke. What I do object to is the hypocrisy of the whole thing/' Stara pesem, stari pojav --sebičnost, lastna udobnost, brez ozira na druge, ako James Oliver Curwood: KAZAN, VOLČJI PES ni--vere. Pa porečeš, zdaj pride zopet s staro lajno, vera, vera .. . Počakaj. Ne jaz, omenjeni Jones pride s to lajno, če že tako hočeš, in pred vsem radi tega pišem ta članek. Jones namreč je pri ti priliki izjavil, da so se delavci grozno urezali, motili, ako so pričakovali, "that once the labor party is in power the millenium will have arrived," da bodo potem na svetu--nebesa, kakor trdijo delavski voditelji vsepovsod, naj so potem vsi rdeči ali le malo pobarvani. Izjavlja dalje, da so delavci igrali žalostno vlogo, "cut a sorry figure" v parlamentu, in obžaluje, da delavske unije niso prinesle obljubljenih nebes, ali, da navedem njegove lastne besede, "I deplore the tragic failure of trade union leaders who claime the ability to lead their people to the promised Canaan." Kaj naj delavstvo stori ? V Rusiji noče in noče biti nebes, na Angleškem tudi ne. Ali naj čaka in čaka, naj požene vse v stran in naj se uda usodi? Ne. Zdaj pride glavno, kar pove ta voditelj pošteno in jasno, in to priporočam vsem našim delavcem, rdečim in črnim. On pravi: "No/ labor leaders and labor parties, but only Christianity can do that. The problems are greater than it is possible for any political party to solve. I am convinced that the christian solution is the only solution of our sicial and economic troubles — and that a day is coming when trade uinon leaders will not be afraid to say that in public." To je pošteno povedano. £a vero tiči nekaj več, in kdor delavska, in pristavim, vsa svetovna vprašanja rešuje, ali hoče rešiti brez vere, brez krščanstva, bo mordai dosegel nekaj zase, za lastno kožo, delavstva in sveta pa ne bo rešil nikoli. prava je električno razsvetljena. Klots Throwing Co., je zo-j pet pričela obratovati. Kom-panija ima za več mesecev na-J rčoil naprej in ker so sedaj i začeli z delom le v nekaterih oddelkih, upajo, da bodo v kratkem začeli s polno paro. Forest City, je zadel hud udarec, ko je čevljarska tovarna; zaprla svoja vrata in svilena predilnica prenehala z obratovanjem. Pozdrav! Poročevalec. -o- Canonsburg, Pa. Cenjeni g. urednik: — Prosim Vas, za nekoliko prostora v nam priljubljenem listu Am, Slov. in Edinost. Poroča--ti Vam morem o našem shodu v Canonsburg. Dasi je bila nevihta in je zgledalo, da bo vse šlo po vodi, se naši oddaljeni gostje niso ustrašili. Prišli so iz Pittsburga, Pa.1 Barbertona in 1 BridgeportaJ O. Ko se je. veliko kazalo na uri pomikalo na devet, je bi-' la jugoslovanska dvorana na-( tlačena verskega ljudstva, ki so prav težko pričakovali de-1 vete ure. Ob deveti uri se pa j zagrinjald dvigne, nakar jej občinsstvo navdušeno ploskalo. Mr. Martin Žagar, je lepo pozdravil vse navzoče, posebno še oddaljene člane K. S K. J. Nato je sledila lepa de-klamacija. Potem pa Miss Frances Recelj, nastopi in sestrsko pozdravi navzoče in govornike. Kot prvi govornik je nastopil Mr. Frank Trem-puš od K .S. K. J., kateri je v kratkih besedah orisal, kaj da je in kako stoji jednota.1 Drugi govor je imel, naš so-| trudni^ izBirdgeporta, Ohio Mr. Mihael Hočevar, kateri nam je v jedernatih besedah polagal na srce, da ako hočemo priti do cilja na društvenem polju, moramo biti slo-{ žni in naprecfek nam je zagotovljen. Tretji je govoril pe-vovodja pevskega dr. Prešeren iz Pittsburga, Mr. Frank Lokar, kateri se je zahvalil govornikom in nam predstavil domačega župnika Father Zaharskyga, ki je v angleškem jeziku povedal kaj pomeni katoliška organizacija in! priporočal starišem, da naj dajo svoje otroke v katoliško1 jednoto. Father Skur, je napo-1 sled še marsikatero dobro spregovoril. Po govoru je sledilo tamburanje in dve žive slike K. S. K. J. Krasen je bil pogled na živo sliko, pri kateri je mladi brat Samsa lepo deklamiral, kakor tudi sestra Rozi Kral in nato še drugi. Tako smo dokončali našo prireditev, katera bo še marsikomu dolgo v spominu. I Vsem tistim, ki ste pomaga-' li na kateri koli način, da je', vse tako lepo bilo pripravljeno, vsem najiskrenejša zahva-j la. Hvala tudi vsem bližnjimj in daljnim članom, ki so se v tako lepem številu odzvali.! Posebna hvala tudi družini Krulčevi, ki so tako lepo pre-ekrbeli za oddaljene rojake. Vspeh je bil nad vse pričakovano dober. Naš marljivi tajnik je naznanil, da je čez sto dolarjev čistega dobička. Tudi njemu gre hvala za njegov trud. S pozdravom Mihael Tomšič. Chicago, 111. Poročati moram, da je pik-j nik dr. sv. Štefana K. S. K. J.j kateri je bil prirejen v nede-j ljo dne 13. julija, nad vse pričakovano dobro vspel. Zabave je bilo na vseh koncih v izobilju. Na obrazih udeležnikov si opazil le radost in veselje.. Tudi godec je opravil svoje , mučno delo nad vse zadovoljivo, tako da imajo sedaj "shoe repairmani" dovolj o-, pravka. Dan je bil pač tak,1 kakor se za tako prireditev' spodobi, veselje je vladalo na' vseh koncih in krajih. Med udeleženci so bili tudi naši vrli rojaki iz Jolieta, South Chicage in Summita, katere ne bomo pozabili in se tudi mi radi odzvali na njihove prireditve. Reči moramo, da je bila udeležba zelo velika, kar priča, da je bilo 50 avtomobilov in štirje trucki. Financijelno je vspelo nad vse pričakovano dobro. — Hvala vsem udeležnikom in na svidenje pri drugih enakih prireditvah. t Drugače je v našem mestu vse ponavadi, kazalo avtomobilskih nesreč od januarja se, je že pomaknilo na 350. Kopališča počivajo, ker ni enega vročega dne, da bi se bilo treba iti hladiti v jezero, pač pa so parki polni šetajočega ljudstva. Delavske razmere so srednje, kakor pač povsod, na prihranek ni dosti za misliti, marsikateri še sodčka ne bo mogel letos napolniti. Toda tudi ta kriza se bode prestala, tako kakor se jih je že več. - Pozdrav! Poročevalec. -o- Forest City, Pa. Novice iz naše naselbine: John Serba, kateri se je podvrgel dvem operacijam, je zopet na svojemu domu, ker se mu je zdravje na boljše o-brnilo. Društvo "Zvon," katero jej tudi pri tujerodcih znano kot zelo zabavno društvo, je priredilo v soboto dne 12. t. m. svojo veselico na prostem, katera je vspela, v splošno za-dovoljnost vseh udeležnikov. Mr. Matt Zidar, je postavil lep paviljon in več stojnic. Lepo je spremenil dolino v park, s stranskimi poti za pešce, kakor tudi cesto za avto-mobiliste. Ker je v paviljonu pripravno plesišče, bo gotovo vedno dobro obiskano. Na- menske kot kapitani. Angleški mornariški uradi je upošteval boj žensk za ena-( kopravnost z moškimi v toliko, da jih pripušča k skušnjam za mornarje, pilote in kapitane. Lahko se torej na morju u dejstvu je jo, kakor se hočejo. A vendar jih je prav malo takih, ki si služijo kruh na morju. Neki strokovnjak pravi, da ne vsled pomanjka-, nja inteligence. Veliko je ženk, ki gojijo jadrni šport,' ki jim morska vožnja nič ne, škoduje in ki si prisvojijo tu-j di potrebno znanje. A pred skušnjo, ki bi jo gotovo naredila, je štiriletna doba mornariškega učenca. Biti bi morala pač že žena ali hči kapitano-va, ki bi pod vodstvom moža al iočeta prenesla vse težave mornarskega življenja. Kajti življenje na morju je trdo in občevanje se ne javjja v naj-rahlejših oblikah. Sicer pra- (Kanadski roman.) Velik ogenj je plapolal in poleg ognja so bile dolge sani. Na sosedna drevesa so bile privezane temne postave z zarečimi očmi. To so bili stari tovariši, ki jih je bil Kazan spet našel. Ves trd je stal nepremično, medtem ko je Thorpe priklenil njegovo verižico ^a les sani. Spet se je začelo zanj v njegovih gozdovih navadno življenje in njegova vloga vodnika vprege. Izabela se je čudila za njo nenavadnemu življenju, ki se ga bo od sedaj naprej udeleževala. Zabavala se je z vsem in veselo ploskala. Thorpe je dvignil in potegnil nazaj platnena vrata šotora in jo povabil, naj vstopi pred njim. Ker pa je bila vstopila, ne da bi pogledala nazaj proti Kazanu in ne da bi ga bila nagovorila, je bil silno žalosten in cvileč gledal na Maca Creadyja. Notri v šotoru je Thorpe dejal : "Zelo mi je žal, d'a se stari Jackpine, moj prejšnji vodnik ni mogel odločiti, stanovati z nami. Bil je spreobrnjen Indijanec in človek, do katerega sem imel popolno zaupanje. Toda hotel se je na vsak način vrniti domov. Pregovo- riti ga nisem mogel niti s prošnjami niti z denarnimi ponudbami. Dal bi enomesečno plačo, Izabela, da bi vam mogel nuditi priliko videti, kako vodi sani. Ta Mac Cready je pa človek, do katerega nimam preveč zaupanja. To je čuden možak, mi je dejal a-' gent družbe, ki mi ga je pre-1 skrbel, toda gozdne pokraji-| ne, kjer moramo potovati, po-| zna kot zemljepisno karto. Psi ne menjajo radi vodnika in se! mu ustavljajo. Prepričan sem.] da se posebno Kazan s ne bo priklenil nanj niti za las." Kazan je s prid vign j enimi ušesi poslušal Izabelin glas, ki je sedaj govoril v šotoru. Tako ni niti videl ,niti slišal • Mac Creadyja, ki se je bij pre-j vidno splazil za njegov hrbet in zaklical naglo, kot bi počil* strel: 1 "Pedro!" Kazan je odskočil in se stresel, kot bi ga bil kdo udaril z bičem. "To pot sem te pa ujel, stari vrag!" je mrmral Mac Cready, ves bled v luči ognja. "Spremenili so ti ime, kaj?/ Toda vedel sem dobro, da sva stara znanca I" II. Dvoboj. Ko je bil tako spregovoril,! je Mac Cready molče sedel lrf ognju in ostal tu precej dol-' go časa. Njegov pogled ni za-! pustil Kazana. Potem pa, ko' je mislil, da Thorpe in nje-4 gova žena ne bosta več prišla) iz svojega šotora in prebila v. njem celo noč, je šel v svoje-', ga in vstopil." Nato je vzel steklenico whisyja in pil poij ure v počasnih požirkih. Po-! tem pa je, ne da bi spustil steklenico, spet stopil ven in se vsedel na rob sani tik poleg verižice, na katero je bil priklenjen Kazan. Vpliv whiskyja se je začel kazati in oči so mu žarele na nenavaden način. "Ujel sem te!" je ponovil. "Toda kdo je spremenil tvoje staro ime? Kje si naletel na tega novega gospodarja? To so mi uganke. Ho, ho! Škoda, da ne moreš govoriti." Thorpe in njegova mlada žena še nista bila zaspala, kajti Mac Cready je začul njegov glas, kateremu je odgovoril glasen Izabelin smeh. Maca Creadyja je kar pretreslo. Obraz mu je zalila rdečica in postavil se je na noge. Vtaknil je steklenico v suk-njin žep in daleč okoli ognja neslišno tiho stopal proti sen-! ci drevesa, ki je stalo poleg vijo stari kapitani, da je lo na modernih parnikih primeri z delom na jadrnici prejšnih časov samo neka sta domačih opravkov. Mor-nor na parniku mora veliko prati, snažiti in pospravljati. Zato bi bile ženske torej prav pripravne. A poklic kapitana na morju zahteva tudi druge stvari: pogum, hladnokrvnost energijo in poseben način v občevanju z moštvom. Ne mo. rem si misliti, pravi oni strokovnjak, da bi mogla kakšna ženska voditi tako ladijsko moštvo, kakor sem se vozil jaz z njim. Celo žena, ki gre kot soproga kapitanova na ladjo ima težko stališče. Sicer beremo tudi o ženskih kapitanih, ki so veliko naredili; pa to so le izjeme, ki pravilo po-trujejo. -o—— Žalosten rojsten dan. Danes je moj rojstni dan; tako ie govorila polglasno Mrs. McGlyn, svojemu devetletnemu sinčku, med tem pa skrbno pripravljala, vse 00-trebno, da se bo v lepi družinski slogi rezal kolač, na kateremu bi imelo biti 28 svečk. Srce je noskakovalo ljubeči soprogi in materi, ko se ie bližala ura, ko ima priti domov njen soprog, Mr. Frank McGlyn, kateri o nravi j a nevarno službo čikaškega policaja. Prišla je ura, — a niega ni bilo od nikoder. Kmalo nato se je pa pojavil neki čudni šum po \eži. vrata se odprejo in v sobo. kjer bi se imel rezati kolač prinesejo rakev, v kateri je bilo truplo mrtvega soproga, ki sta ga žena in sinček tako željno pričakovala. Bil je žrtev poklica. Krogla roparja mu je pretrgala nit življenja. Tako se je končal veseli dan v tragičen večer. -o- Sovjetska vlada izdala en mi. lijon za Balkanski upor. Sofija, Bulgarija. — V Bul-gariji se je že pred tremi meseci začela ofenziva sovjetske vlade v Rusiji, za razširjanje revolucije na Balkanu kjer je v ta namen sovjetska vlada potrošila že nad 1,000,-000 dolarjev. Bulgarija je bila zaznamovana kot prva, ki bo za dobiti za namene rdečkarjev. Poleg denarja za to propagando so tudi vtihotapili večjo množino orožja in municije v Bul-garijo. Nevarnost je bila že tako velika, da je bulgarski min. preds. Zankoff, se zaupljivo obrnil na rumunsko in turško vlado, da bi v slučaju izbruha revolucije dobil pomoč teh dveh držav, kar se mu je tudi obljubilo, ker so obe te dve države v sovraštvu s sovjetsko vlado. Sovjetska vlada, ako bi se ji posrečilo vstanoviti boljše-viški režim v Bulgariji, bi i-mela odprto pot do Carigrada, nakar bi rdeča propaganda preplavila celi Balkan. -o- Dobra sadna drevesa ne rastejo na trohnelih koreninah. * * * Pridna čebelica obstane samo tedaj, kadar nabira med in piči; drugače vedno leti ali leze. ^-1 I^I — Thorpovega šotora. Tukaj je skrit dolgo prisluškoval, nepremično kot kip. Šele proti polnoči se je splazil nazaj v svoj šotor, ves bled in z nemirnim obrazom. Bele ženske so redke v Severni deželi in divja strast, skoraj blaznost, je vstajala in rastla v tej nečisti duši. (Dalje sledi.) -o- A. — Nevem kako je to, da se možje tako pritožujejo, da jih njih žene ne ubogajo. Jaz na primer ne poznam tega. B. — Prosim te povej vendar, kako si jo pa mogel tako ukrotiti ? . — Čisto enostavno. Takoj na poročni dan sem ji rekel, da naj vse tako dela kakor se njej poljubi — in če bi ti le videl, kako ona to izpolnuje. r . f$ -t S >\.y - "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST." Socialna Razmotrivanja Dr. A. Gosar: ZA KRŠČANSKI ZEM. (Dalje.) SOCIALI životvornega krščanstva živi v nas, kako slabi kristjani smo sami. Da klic po socialnih reformah ne ponižuje in ne omalovažuje krščanstva samega na \ ---0 ~ ---------- — — D Vzrok, zakaj je za uredi- sebi v nobenem pogledu, lah-tev modernih socialnih razmer ko posnamemo tudi iz tega, dejansko potreben jasen in kako sodimo v podobnih slu-določen socialni program in čajih, katerih imamo v člove-zakaj samo načelo krščanske škem življenju več kot do-pravičnosti in ljubezni do volj. Vsepovsod vidimo, da se bližnjega za to še ne zado- človeštvo bori proti raznim šča, smo pravkar pokazali.' pregreham in napakam, zla-Notranji ustroj, ali kratko sti kadar se preveč razpasejo mehanizem modernega gos- ter postanejo nevarne in po-podarstva in pa veliko števi- gubne, na najrazličnejše na-lo tistih, ki se danes za kr- čine ter ne prepušča tega sa-ščanstvo sploh ne menijo, nas mo krščanstvu in njegovemu silijo, da ne i^siemo izhoda sa- vplivu. In vendar se ne bo nih-mo v krščanskih načelih, mar- če upal trditi, da bi pomenilo več se zatekamo poleg tega tako delovanje za zboljšanje, k raznim socialnim reformam, četudi se pojavlja in vrši iz-Kakor pa je vse to jasno in ven cerkve, žalitev in obreko-neizogibno, moramo vendar vanje krščanstva, priznati, da je razumljivo in Recimo na primer, da bi — naravno, ako se človeku, zla-, kar je vrjetno, še bolj pa posti vnetemu kristjanu vzbuja- trebno — naša nova kazen-jo dvomi, ali morda vendar ska zakonodaja stavila oku-ne delamo s tem, ko tako go- ženje s spolnimi boleznimi vorimo, krščanstvu krivice, pod kazensko sankcijo, ali ga morda res ne obreku- vsaj tako stroga, če ne še jemo. ■ strožja, kot velja za druge te- Odgovor je lahek. Če pravi- lesne poškodbe. Čeprav ni mo, da krščanska načela pra- menda nobene nemoralnosti, vidnosti in ljubezni do bliž- proti kateri bi se krščanstvo njega sama na sebi danes ne dejansko bolj borilo, l,'o se zadoščajo za ureditev social- bori proti seksualni razbrzdanih razmer in da je treba nosti, ne bo vendar nihče tr-poleg tega še jasnega in določ- dil, da bi se poniževalo in da nega socialnega programa ter bi se mu delala krivica, ako seveda temu odgovarjajočega bi družba s svojo zakonoda gibanja, ugotavljamo s tem ja tudi tu vmes posegla in po-samo, da se ljudje danes de- skusila po svojih močeh pri-jansko ne ravnajo toliko po kr-' pomoči k zboljšanju sedanjih ščanskih načelih, kot bi to bi- razmer. Nasprotno, tak korak lo za ureditev socialnih raz- bi se prav gotovo odobraval družabni v Bradley, 111. GLAVNI URADNIKI K. S. K. JEDNOTE OBISKALI NASELBINO. — KRASNI GOVORI NAVDUŠILI ROJAKE ZA K. S. K. J. Nekako 70 milj južno-za-padno od velike Chicage se nahaja prekrasna slovenska naselbina Bradley. Naselbina je že stara. Naši rojaki žive v tej naselbini nekateri do 30 let, nekateri manj, itd. Bradley je bolj malo mestece, a zelo prijazno. Lepi vrti okrog hiš, ki so zaraščeni z najlepšimi cvetlicami in raznim sadnim drevjem, narede na človeka najlepši prijazni u-tis. Še boljši utis narede na tebe pa naši tamkajšni dobri naseljenci, ki v gostoljubnosti in postrežbi, hočejo kar e-den drugega prekositi. sv. Jožefa štev. 7. šteje v obeh oddelkih nad 800 članov in članic. Navzočim je obrazložil zgodovino tega velikega društva, ki ga je ustanovil n^ki Matija Grahek že pred kakimi 32 leti. Najprvo se je to dr. imenovalo nekaka bratovščina sv. Jožefa. Ko pa so v kateri se je nahajal. !?iU naši Pionirji ustanovili na- Smoletovi so nas najprijaz-' so K- Jedn<>to, se je dr. neje sprejeli. Od tam smo šli sv" J1ož.^a Priklopilo P°d nje-h Mr. John Drašlerju, potem °knJ?e' „ Mr. Lustiku in zatem smo šli ,, drustvo » ^ povdarjal nazaj h Mr. Smoletu, kjer je Mr* Grm' so ba->e Poizkušali nas čakala okusno pripravlje- ^Protmki uničiti, toda vse na večerja, katero je nam pri- . u£°n°bitev tega naj- pravila Mrs. Smole | stareJše^a društva v naselbini Po večerji pa so prišli sku- J.e !fbhnil° Y društvo pa paj na dom Mr. Smoleta do-' Je sl° ™prej <>d napredka do malega vsi Slovenci in Sloven-1 naP.redka-in danes je eno naj- ke iz naselbine vecje dr" kl sPada P°d oko- lje K. S. K. Jednote. Apeliral GI. predsednik br. Ant. Gr- je na navzoče zlasti, da naj dina je nato otvoril uradni skušajo spraviti pod okrilje del družabnega sestanka. V K. S. K. J. vso svojo mladino,1 svojem krasnem govoru je ker njena je bodočnost. Nje-' povdarjal o iskrenem spreje-, govemu lepemu spodbujajoče- To prijazno malo sloven- j mu, ki smo ga bili deležni v|mu govoru so navzoči navdu-1 sko naselbino so sklenili gl. naselbini. Govoril je K. S. K. šeno pritrjevali. uradniki K. S. K. Jednote ob- Jednoti, o njenem delovanju iskati. Kajti v tej naselbini se itd. V svojem navdušenem go-nahajata dva dobro cvetoča vorii je tudi temeljito pokazal društva naše ugledne K. S. K. na naše nasprotnike, ki ruje-Jednote. Prvo že staro dru- jo proti veri, naši duhovščini ........ štvo v naselbini je dr. sv. Pe- in našim kat. podpornim orga- ki boitra in Pavla moško društvo, nizacijam. Njegovemu lepemu Pred kratkim pa so zavedne govoru so navzoči navdušeno Slovenke te lepe slov. našel- aplavdirali. bine ustanovile tudi žensko Nato je nastopil Mr. Josip društvo, kateremu so dale ime ZaIar gL tajnik, ki je izvajal dr. sv. Cecilije in istega pri- v velikem bratskem delu, ki klopile h K. S. K. Jednoti. (Konec prihodnjič.) Prodaj alastno hčer za 800 funtov. Nedavno sta se morala pred londonskim sod iščem zagovarjati dva mladeniča. Obtožena sta bila, da sta hotela ugrabiti neko mladenko. Na razpravi pa se je pokazala * zadeva v drugi luči. Eden iz-i med mladeničev je pokazal na sodišču dekletovo pismo, v. katerem ga mladenka prosi,' naj jo reši mučnega položaja,! ki ga ji povzroča njen lastni I oče. Mladenič je seveda hotel napraviti uslugo svoji prija ga vrši naša dična K. S. K. Kakor že omenjeno so se Jednota. Navzočim je dokr-gl. uradniki, ki so se te dni zal, da ni le koristno, ampak mudili na polletnem zborova- je tudi sveta dolžnost vsake-ju rade volje odzvali povabi- ga Slovenca in Slovenke, da lu bradleyske naselbine. Na- je član (ica) K. S. K. Jedno- selbino so posetili 15. julija te. Tudi on je temeljito ožigo- ____r______ _______ zvečer. Za krasno vožnjo po sal zlasti bogokletno pisanje teljici. Pismo razkriva še več lepi cementovani cesti, ki je protiverskega časopisja. Nje- drugih zanimivih podatkov, pravkar otvorjena med Joli-( gov govor so vsi navzoči spre- ki očeta mladenke direktno -------- ------------__ ^— wv.^.u.o.'etom in Bradleyem sta poskr- jeli z največjim odobrava- kompromitirajo. Oče je nam- mer nujno potrebno. Ako bi in pozdravljal, in noben dober' bela s svojima avtomobiloma'njem. • reč hotel skleniti z nekim sta-j ljudje živeli popolnoma v; kristjan ga ne bi obsojal. | Mr. Josip Zalar gl. tajnik K. Nato je br. gl. predsednik rejšim gospodom kupno po-' skladu s krščanstvom in nje-» Zakaj naj bi toraj ravno S. K. J. in pa starosta naše predstavil predsednika nad-| godbo — ponujal mu je svojo) govimi nauki, potem bi ne bi-: v socialnem pogledu morala'Jednote gl. blagajnik K. S. zornega odbora Mr. Frank hčerko proti odškodnini 800! lo sedanje socialne bede in za- veljati izjema, zakaj naj bi to tudi ne klica po socialnih' bilo ravno tu nedopustno re-reformah. Ker pa se danes sevati najbolj nujne proble-premnogi le slabo, ali pa sploh me tudi izven cerkve in njene menijo za to, ker so z eno nih ustanov? Tu iščemo besedo slabi kristjani, zato je man pametnega razloga K. J. Mr. John Grahek. Kole^ Opekata, ki je navzočim ob- funtov. Mladenka pa je izja-sa sta menda imenovana gos- razložil sistem, po katerem se vila, da te sramote ne bi mo-poda namazala s posebno našo veliko podporno organi- gla prenesti in je zato pobeg-mastjo, ker drčalo je kakor zacijo upravlja. Obenem je nila z obtožencema, ki sta za-; za stavo. Tupatam je mislil krepko povdaril, da tisti, ki je la po tem razkritju oproščf ' Mr. Zalar, da bo Mr. Grahka član K. S. K. Jednote, ne bo na. -o- ------«--- ------"" -----"» --------T-----------VIU11 11.. KJ. XV. UCU11UIC, IIC UVF potreba socialnih reform tako zdi se, da ga tudi nihče ne bi "bital" s svojim avtojem. Za- nikoli pozabil in iz spomina občutna in nujna. t mogel najti. to je večkrat skušal zdrčati zgubil lepe nauke slovenske Novorojenček usmrten z iglo. O omalovaževanju in obre- Zato pa ni prav odgovarjati naprej in nas pustiti zadaj, matere, svojega naroda, ne V čakalnici na 111. C. posta-kovanju krščanstva ne more na klic po socialnih reformah, — Pa vselej so Mr. Gra- svoje domovine. Njegov go- ji v Chicagi, so našli truplo torej biti tu niti govora. Moglo s tem, da je to obrekovanje hek nakano Mr. Zalarja pra- vor je bil sprejet s živahnim novorojenčka ženskega spola, bi se kvečjemu govoriti o ob- krščanstva, marveč moramo iti vočasno opazili in pritisnili ploskanjem. Preiskava je dognala, da je rekovanju sedanjih kristja- vase, premisliti moramo, ali in so krepko na popek svojega Nato je bil pozvan k bese- novorojenček takoj po porodu H°V ?eVe Ce ne bi bil mo_ koliko Rmo sami krivi, da je avtomobila, ki je zdirjal z vso di Mr. John Grahek naš gl. bil s šivanko toliko časa zba-cierni klic po socialnih refor- -postal upravičeno takdl gla- silo in na mah dohitel Mr. Za- blagajnik K. S. K. J., ki ima vj dan, da je izdihnil. O zločin-man tako bridko utemeljen in san, spoznati in uvideti mo- larja. V tem tekmovanju smo Jolietu zaklenjen jednotin cu. — se nič np vp upravičen. Dokler pa je temu ramo, da ta kli eni obrekova- pridrčali v Bradley. Kak blok milion. Najprvo se je vrlim' tako, toliko časa tudi ti ne mo- nje, marveč le pravična obsod- pred mestom se ustavimo in bradleyčanom lepo zahvalil rejo in ne smejo smatrati te r ba našega človeškega krščan- začeli smo ugibati, kje se hi- za nadvse prijazen sprejem." VA 73 nhrab-Airn«,'^ ___' v VI . • I f j r J ga za obrekovanje in žalitev.' stva. Ne gre torej tu za krščan | Ena najbolj usodnih napak stvo, kakor ga je Kristu učil. ki jo kristjani menda največ Pred tem se vsi klanjamo ter krat zagrešimo, je ravno ta, še naših rojakov nahajajo.1 Nato je govoril o delovanju Pisec teh vrstic je trdil, da ve.' K. S. K. Jednote. Tudi on je Šli smo na njegovo besedo, pa krepko povdaril, da vsakdo prišli smo v napačni kraj. — ki spoštuje ali je špotoval svo- - ------— -j «------ ----- - rk-icij. - ivi ci|juaiujc ali jc rti avu- zelim£, da bi zavladalo da se tako radi skriyamo za Nato se potegne s hlač Mr. jo starokrajsko mater, spoštu- se nic ne ve. Trupelce je bilo golo, ko so ga našli. i -o-- Fenomenalni soome^ik. Rusko boljševiško časopis ! je poroča, da je dospela te dni v Moskvo soproga nekega v nas vseh. Gre le za to, kak- svoje krščanstvo. Na mesto sni kristjani smo, ali in kako da bi priznali svojo krivico izpolnjujemo krščanska nače- na mesto da bi hiteli zbolj- deček SPREJME SE v starosti 13. do 15. Zalar in pogleda na nek pa-; je tukaj našo podporno ma pirček, in ponosno izjavi, da ter K. S. K. Jednoto! Njego- 1 P a ------------— — ------- — — ....... ""v,*j- ve, kje se prijazni dom Smo-; vemu krasnemu govoru so na- j let» med počitnicami, za lah- Le danes ves moderni šavat socialne razmere, pa letove družine nahaja. — Pa' vzoči iskreno aplavdirali. ka mala opravila. Katerega svet zvija v krčih in boleči- postavljamo pred brata, ki prišli smo na mesto, ki ga je Za Mr. Grahkom je pa br veseli, nai se priglasi pri na h, potem ni vzrok temu Kri- vpije, morda v skrajnem obu | in zamislil in — bil je zopet gl. predsednik predstavil ob- EDINOST, stusov nauk in nihče tudi ne pu, po koščeku pošteno zaslu-; napačen. — Mr. Opeka, je pa činstvu starega izkušenega bo-pripisuje tega zla njemu -na ženega kruha, ščit krščanstva djal, kaj boste vi, čakajte, jaz jevnika iz zapada Mr. John Tudi rped materialistič- rekoč: To ni storilo še nikomur, vam pokažem, kje so! _ Pa1 Grma nadzornika K. S .K. J. nimi sociAlisti in komunisti krivice, zato pomeni tvoj klic glej ga spaka, tudi to pot ni-; Mr. Grm pe izboren govor- smo prišli v pravi kraj. — nik in na ta večer se je kot zdravnika iz Vladivostoka. S seboj je pripeljala svojega petletnega otroka, da ga izroči strogemu pregledu moskovskih zdravnikov. Otrok je namreč čuden stvor narave. Njegovi stariši so še mladi, normalno fizično in duševno razviti ter nimajo nobene telesne ali duševne hibe. Dete ki je bilo povsem normalno rojeno, pa je začelo par mesecev po porodu kazati jasne znake svojega preranega fizičnega razvoja. Otrok, ki je danes star komaj pet let, je po svoji zunanjosti popolnoma podoben odraslemu človeku. Ima brke in dolgo bujno brado ter govori v globokem basu. Brez primere je zlasti v moči svojih mišic: bradati dečko z lahkoto obvlada celo 25 do 30 let stare ljudi. Glede svoje duševne razvitosti pa se prav nič ne razlikuje od drugih petletnih dečkov. Tudi njegove kretje so čisto otročje. Vse njegove želje in navade niso prav nič drugega od želj in navad drugih njegovih sovrstnikov. Njegova fizična moč pa je velika. Ne prizanese nikomur, a fizično moč otroka občuti najbolj njegova nesrečna okolica. -o- Izkopavanje starega rimskega dirkališča. V zadnjem času se vršijo v Rimu pod vodstvom arhitekta Bonija obširna izkopavanja. Odkriti hočejo cirkus Maxi-mus, staroslavno rimsko dirkališče. Cirkus v katerem je bilo za časa rimskih cesarjev prostora za 100.000 gledalcev, se je poslednjič uporabljal za časa gotskih kraljev za prirejanje iger in tekem. Pozneje se je kolosalna stavba pogreznila. Ker pa je velik del cirkusa nepokvarjen, u-pajo, da bodo našli pod njim marsikatere dragocenosti. -o--^ Zazidana .mladenka. Pri rušenju neke hiše v Bin-dingenu so zidarji odkrili neki zazidani prostor, v katerem so našli pokoncu stoječe truplo neke mladenke. Oblast je ugotovila, da je truplo neke služkinje, ki je izginila pred desetimi leti brez vsakega sledu. Njen tedanji delodajalec je odšel medtem v Ameriko. -o- Boljševiška nebesa — lakota. Finsko. — Radi lakote so se začeli nemiri med seljaki. Sovjetski uradniki so bili poslani na lice mesta, da pomirijo razburjene duhove lačnih želodcev, naleteli so pa na slabo, ker razjarjeno ljudstvo nad rdečim režimom jih je pobilo. — Takšna so nebesa na zemlji, katera oblju-buje boljševizem. -o- ^saj kar je količkaj resnejše- po socialnih reformah obreko ne trdi nihče kaj takega, vanje krščanstva. Pač pa se ne moremo izogni- -o-- u sodbi, da so tega krivi ljud- Ako še ne veste. Je' _tudi kristjani — in da . — Iz vodovja države Kan- 1849 W. 22nd Street. Končno se je pa domislil Mr. i tak tudi docela izkazal. — SLOVENSKA RESTAVRACIJA. 1385 E. 55th Street, CLEVELAND. O. Zalar na Grand ave. in tam j Povedal je, kako so se puebl-, smo našli lepi dom Smoletove I ški rojaki vedno bojevali za Se priporoča rojakom Sloven . . .........- . —---------— - —- družine. Iskali smo jih kakor ! nrincipe K. S. K. J. V Pueblu cem za poset. Pri njemu se do- f.nje soclalne razmere sas se eno leto pripelje na trg Ribničan svojega konja; vse i imajo največje društvo, ki pri-[bi vedno domača hrana, kaker °vrg]jiv dokaz, kako male do 500,000 funtov rib. ! doline je obšel, samo tiste ne. | pada h K. S. K. Jednoti. Dr. tudi sobe za prenočišče. LITTLE JULIUS SNEEZER — V BY BAKER Pozor Evelethčani! V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo I Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost! E. RESMAN SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN. •fi '■■irw nMwr wWiM - ......1 wiipyppii^Jiii.,, iipy^^iBippw^ jpiigpMRiyHF^ww^L. -11M J«L LJLUHUiHmmm "AMERIKANSKl SLOVENEC" IN "EDINObi." Mej veselimi pogovori je prešel srečni županovi družini popoldne in približala se je noč. Po večerji so pokleknili in molili rožni venec. Že dolgo, ali morebiti še nikdar ga niso molili vsi tako goreče in s tako hvaležnim srcem kakor oni večer. Po dokončani molitvi so se še dolgo razgovarjali o tem in onem. Nikomur se ni mudilo spat, ker mir in za-dovoljnost v družini sta več nego nadomeščala ves počitek. — Kar naglo se pa okoli desetih zvečer odpro hišna vrata in, kakor mlinar bel od snega, vstopi z razgrnjenim papirjem v roki — Toni Sever. "Lahko noč, ako dremljete, sanjate ali spite!" — je bil njegov pozdrav. "Hoho, Sever, te trka luna, ka-li?" vzklikne v šali župan. "Luna — pa mene!? -— Mislite li, da sem Mohamed, kateremu je luna tako zlezla v možgane, da nosi še dandanes njene rožičke ? — Ne, Sever ne brani starim babni-cam v nebesa, kakor Mohamed, ampak privošči nebesa iz srca vsakomur. — Toda" — stopi korak bliže in jame motriti Jožka. — "Tone, če vidiš biriča, potuhni se, kakor bi videl hudiča! — Oh Jožek, stari brus te pozdravlja: —1 servus!! Zlata duša, kje imaš roko?" Nato si segneta z Jožkom v desnici. Severju se prikota po licu debela solzaJ Za hip obmolknejo vsi. Prvi pretrga molčanje Jožek vpraša j oč : "Kako gre pa gospodu gozdarju, Tone?" "Vremena bodo Mirku se zjasnila milejše zvezde kot; do zdaj sijale," odvrne Tone važno in maha zmagovalno' kakor z zastavo po zraku s papirjem, ki ga je imel v roki. | "Kaj pa plašič okoli z onim-le papirjem?" zavpraša župan malo radoveden.. «< - "Z njim odganjam nesrečnih dni spomine in lečim mladim srcem bolečine . . ." To rekši upre Sever svoje* bistro oko v Milko ter nadaljuje: "To pisanje pravi, da bo gosp. nadgozdar Hostnik z novim letom upokojen in da nastopi tačas njegovo službo moj blagi gospodar Mirko." Zagričarjevi so ob tej novici veselo iznenadeni, začude-' no se spogledajo. Milka pobesi glavico in skrije drobni ob-1 razek mej dlani, da bi je nič ne motilo v njeni radosti in' sreči. — Sever se v tem urno zasukne, vošči: "Lahko noč!" in izgine tako hitro, da so imeli županovi komaj časa dovolj!* naročiti mu, naj pozdravi gospoda gozdarja ter ga prosi,1 naj bi jih kmalu obiskal. — XXVII. "Saj takrat o vsakem Največ govori se, Kadar smrt ga vzame, Ali pa moži se." Ant. Hribar. Čudom so se čudili v nedeljo potem Prelažani in Les-jani, ko so videli mladega gozdarja na poti v cerkev in iz cerkve v družbi z županom in njega sinom Jožkom. Vse vprek je ugibalo, kaj je moglo neki kar čez noč premakniti tako trdega moža, kot je bil njihov župan. Stare mamice so se vse osuple zbirale v goste gruče, stikale skupaj glave in ušesa in tako hitro migale s suhimi čeljustmi, da se ni moglo razločiti nosu od brade. Kar so mamice uganile, ostalo je pa do današnjega dne zgodovinska tajnost._ Poleg brezzobih staric so si belila s to rečjo glavo in sicer še z večjo pravico, domača dekleta. — O vspehu nji 1 Kovali & Sons f ELY, MINN. i I Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom. i> V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da \ dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi $ imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost! hovega ugibanja vemo samo to, da je bilo z veliko večino vzprejeto mnenje: "Lahko ga je vesela Milka. Dobiti ne.bi mogla ne lepšega ne boljšega, če tudi je županova." V velik krog so se postavili po maši za cerkvijo sivi vaški dedje, resni možje in nekateri starejši mladeniči, dasi je bilo mraz, da bi bil človek najraji kar sam vase zlezel. "Naj me šment, možaki, ako ni res tako, kakor vam bom jaz zdaj povedal!" — prične važno postaren možicelj stopivši v sredo mej druge. "Bilo je letos na binkoštno nedeljo. Stali smo možaki tukaj, kjer stojimo danes samo ne v snegu, ampak na kopnem. In tedaj vam zine rajni Koz-mek — Bog mu daj dobro tam onstran — in pove kot pro-rok: Videli boste — jaz ne bom več videl tačas, — a vi boste videli lep par pred altarjem sv. Jurija. — Tako je dejal in pogodil jo je. Če nas ne vzame advent, videli bomo v pustu gozdarja in županovo hčer pred altarjem." — "Sedaj povem pa jaz svojo," oglasi se grobar Krt, ki je nestrpno čakal, da bi prišel do besede. "Bilo je tudi letos na vseh svetih dan popoldne, ko smo ga s Severjem in z dvema drugima možema tako malo po božje vlekli pri botru Strugu. Govorili smo s Severjem in z dvema drugima možema vsi ene misli. Kar se zadere Tone Sever in jo pove, kakor bi pribil: Rad bo še plesal župan, kakor mu bo hči godla. — Možaki, je-li bila ta beseda prazna?" Tako in enako so preudarjali možje še nekoliko časa, dokler se ni drug za drugim pobral domov za peč. V tem je bila pri Zagričarjevih cela družina zbrana v gorko zakurjeni izbi in poleg domačih je bil tam tudi gozdar Mirko. A bil ni tam več samo kot navaden gost, ampak kot zaročenec lepe županove Milke. — V dokaz svojega posebnega veselja in zadovoljstva je preskrbel župan majo-liko vina, županja pa nekaj ocvrtega za prigrizek. Stara nista zrla več v Mirku beraškega pritepenca 4n zapeljivca, ampak pametnega, poštenega mladeniča, ki je ljubil njuno hčerko resnično in s čistim namenom. Milka je razkrila namreč mej tednom očetu in materi vse, kar se je bilo zgodilo mej njo in Mirkom. Povedala jima je, kako se je hotel za vselej posloviti od nje in umakniti se daleč proč samo, da ne bi motil družinskega miru v njih hiši. Toda upanje,' da bo kmalu imenovan za nadgozdarja in njene prošnje so ga pridržale, da ni naredil usodepolnega koraka. Solze so se starima zasvetile v očeh, ko sta čula take reči pripovedovati o mladeniču, katerega sta tolikokrat tako ostro in krivično sodila. IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) Laškem je bila ukradena harmonika, klobuk z zelenim trakom, namizni prt in nekaj srebrnih žlic v skupni vrednosti, do 8000 dinarjev. Tatvino sta izvršila dva znana vlomilca in so enega že prijeli, njegov, tovariš pa je pobegnil. --o- Smrtna nesreča. 15-letni Jožef Platovšek iz Vojnika, zidarski delavec pri stavb, podjetju Miha Werndl v Celju, je z očetom postavljal oder na strehi pri dimniku. Pri vzdigovanju deske se je; zadel ob ploščo dimnika, ki se je vsled tega obrnila in gaj pre vrgla z odra na streho, od koder je padel na cesto. Re-i silno društvo ga jje takoj prepeljalo v bolnico, kjer pa je še isti dan umrl. Clevelandčanje! | Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolž-| nost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor g tudi druge, oblačilne potrebščine pri svojem rojaku • I I Johnu Gornik SLOVENSKO TRGOVIN AZ OBLEKAMI IN § krojaCnica. I 6217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. I i: &. i! Tramvajska nesreča. V Zagrebu na Ilici je tramvaj povozil 15-letnega dečka. Deček je letel preko ulice in ni videl prihajajočega voza: ki ga je podrl. Tramvaj je dečka povozil do smrti in ga močno razmesaril. Voznika na nesreči ne zadene nobena krivda. Nedaleč od postaje Lesko-vec pri Zagrebu je vlak povozil 71-letnega starčka Ivana Stipetiča. Stipetič pe bil gluh in ni čul prihoda vlaka. —o- Železniška nesreča. Na progi Zagreb-Reka se je pri postaji Generalski stol zaletel mešani vlak vsled po-grešno vsmerjene kretnice v tovorni vlak, stoječ na tiru. Pri karambolu je bil težko ranjen kondukter. Pet vagonov tovornega vlaka je bilo razbitih. Poškodovani sta bili tudi obe lokomotivi. f, 1 HLADNE PROSTORE boste imeli, ako rabite električni "peglezen" S B B a a B $4.00 do $7.50. V poletnih vročih dneh je neznosna H vročina, ako rabite "peglezen," ki ga greje oglje, ali gtt plin. Nasprotno pa H ne čutite tiste vro- mi čine, ako rabite e- H lektrični "pegle-zen." Pridite k |Q nam in knpite si naš sedaj po posebni ceni nastavljen FIDELITY ELECTRIC C0. FRAMK SCHONTA, jBsfcnk. ao49 W*st 22nd itettt. Chkmgo, III Pošiljamo "Sur Majk! KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska ' dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ae bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo tcako tiskarsko delo. Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur I TRGOVCI IN OBRTNIKI ALI ŽE VESTE? da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozira lista A. S. EDINOST ki zahaja v vse slovenske naselbin« v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen. Oglašanje v našem listu je vspešao. Poskusite in prepričajte sc! Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš Ust in objavijo v njem svoj oglas,, ki >im bo mnogo koristil. Vsa naročila pošiljajte na: TISKOVNO E&UŽBO EDHJOST 1849 W. 2 2nd St Chicago, K. Razne obsodbe. Čuden patron je neki Fran j ce Potokar, kamnoseški pomočnik iz Ihana, ki pa se bolj. malo peča s svojo obrtjo. O-sumljen je bil radi n^kegai vloma in orožniška patrulja! ga je našla nekje ob cesti v družbi neke spremljevalke.! Ko sta ga aretirala, je bil mož, silno hud. Bil je namreč že 17 krat kaznovan in pač pozna kaj se pravi sedeti. Razhudil se je mož tako, da sta ga morala orožnika vkleniti. Pri tem; je mož zmerjal in preklinjal vse od Boga do hudiča, najbolj pa seveda orožnike* Obsojen je bil radi teh skrajno sirovih žalitev na 6 mesecev težke ječe. — France Burger! je zaspal utrujen od dela v hlevu gostilne "Pri Levu" na Gosposvetski cesti. Med tem je prišel v hlev njegov znanec Dolinšek, še mlad fant : ki je iskal službe, in mu je1 ukradel iz telovnika listnico,' v kateri je bilo 500 dinarjev! gotovine. Obsojen je bil Dolinšek na 6 mesecev težke je-i če. — Tretji je bil na vrsti ne-j ki France Scmwarz, ki ima tudi strašno na piki stražnike in orožnike. Bil je seveda že večkrat kaznovan. Ko so ga zopet nekoč stražniki dobili pijanega in so ga hoteli aretirati, se je vrgel na tla in je tako rjul in zmerjal, da sta ga morala stražnika zvezati in sta ga odpeljala s cizo v poli-, cijsko hladilnico. Obsojen je bil radi raznih žalitev in pre-i klinjanja na 4 mesece ječe. j -o-- PRETRESUJOČE PISMO IZ VSHODNE INDIJE. Rev. John B. Delaunay, ki se nahaja v Bandhura, Hash-! nabad, v vzhodni Indiji na a-! postolski šoli sv. Janeza je poslal pismo v katerem po-; drobno opisuje grozoviti vi j har, kateri je razdejal poslop-; ja katoliškega misijona. Pismo se glasi: Ob pol enajsti uri zvečer' me je prebudilo iz spanja, tu-lenje, žvižg, pokanje in tres-l kanje. Takoj se zavem da nas; je obiskal strašanski vihar Hitro vstanem, da bi pogledali okrog če se da kaj nareditij v obrambo, a bilo je nemogo-j če, ker soba, dasi so bila vra-l ta in okna zaprta je bila po» plavi j ena. Toča kakor jajce debela je padala in razbila vse šipe, da so kosci frčali po tleh, hodil sem kakor bi po trnu. Ta grozota je trajala celo uro; med tem časom iti iz hiše je bilo nekaj nemogočega. Moj strah za naše šolske dečke, ki so spali v poleg stoječim poslopju je bil nepopisen. Ko pa je toliko ponehalo, da je bilo mogoče, bolje rečeno broditi kakor pa ho-diti, stopim v strahu in nej. večji skrbi iz hiše da vidim posledice enega naj grozo vitej. ših viharjev. — O Bog, kakšen prizor. Streha apostolske šole je zgledala kakor po vojni. Poslopje industrijske šole je imelo luknje na strehi in na straneh. Bambusove koče so bile razdejane. Največja škoda je pa bila na nanovo popleskanem poslopju, ki se bo moralo vse na novo predelati. Hiša izgleda kakor bi petnajst strojnic bilo streljalo v njo. Redkokedaj gre tukaj toča, kadar pa pada. pa napravi svoie delo pošteno," tako da jo še dolgo pomnijo. Edino nepoškodovano poslopje je bila cerkev sv. Patrikaj ta dobri patron je zvesto čuval svojo hišo. Dve šolski hiši za prenočišče so čisto razdejane in brat Walter naš predstojnik ne ve kam bi sedaj postlal svojim varovancem. Father Kearns je pred kratkim šele dogotovil eno hišo za preskrbo sirot, katero so o-pravi ja le sestre od Notre Dame. Pred kratkem šele je skrbni Father se veselo izrazil, kako ie zadovolien sedaj, ko ima prostor za sirote, kjer so lepo preskrbljeni, — s«daj pa je uničeno delo, skrb in-požrtvovalnost. Vihar je uničil sadove trDlienja, kar ie pa najhujše uničil ie upanje, da bi se škoda mogla nadomestiti! — -o- Pašič podal ostavko kabinetu. Belgrad. 19. julija. — Min. preds. Pašič, je danes podal ostavko kabineta ter svetoval kroni, da naj skliče nove volitve. -o-- — Merrillville, Ind. — Alex: Broyd, star 43 let, je propadel pri primarnih rep. volitvah za mesto komisarja v Lake County, kar ga je tako ujezilo, da si je pognal kroglo v glavo. Boyd je bil premožen farmarJ — Battle Creek. Mich. — William Schnau, star 53 let, je obiral črešnje .na drevesu raz katerega je pa padel in bil na mestu mrtev. — San Francisco. — Za patrolno službo v gozdovih kjer se je bati izbruha požara, je odšlo 250 vojakov in 12 zračnih letal. Situacija ie še vedno zelo resna, pač pa pod kontrolo. -o- — Ako so kukluksklani sto odstotni Amerikanci, potem koliko odstotni so pa čisto kr-1 vni Indijanci. * * * — Smeh ob rani uri, je vreden dva zajterka. * * * — Stari Rimljani so nosili čevlje različne barve in oblike, po katerih so se ločevali stanovi. IMS STRITAR 2018 WEST 21st PLACE Prevaža pohištva — premag — le» — in vsa kar spada v prevažalno obrt. - Pokličite pa po telefonu! Phone Roosevelt: 8221 J.K0SMACH 1804 w. a and St. Chicago. IB- Rciakoro se priporočam prt nakupu raznih BART. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. NaiboliSe dfelo. nainižie cene. Prevzamem barvarne hii ztuiat in rnotrai. t*okIadara itenikr papir.