avtotehna glasilo glasilo delovne organizacije avtotehna n.sol.o., Ijubljana leto XII redna izdaja januar 1986 31 1 31 1 1 USPESNO OPRAVLJAMO ZASTAVLJENE NALOGE Pregled opravljenih nalog 1. Sovlaganje v DO Kristal Levšiči, obrat za proizvodnjo kremenčevega peska in izolacijskega materiala — cavisil. Naloge: — ureditev finančne konstrukcije za dokončanje pilotne naprave za proizvodnjo cavi-sila, sanacija obrata za predelavo kremenčevega peska in odprtje površinskega kopa rudnika — ureditev partnerskih odnosov, dogovor z I. L. Ribar, status DO kristal — določitev nosilca projekta-koordinatorja v Avtotebni — trženje na domačem trgu in priprava potrebnih akcij za nabavo repromaterialov za proizvodnjo cavisila in prodajo Predmet poslovanja je izkop iz rudnikov kremenčevega peska, ki je bistvena sestavina za proizvodnjo cavisila, novega materiala za izolacijo, ki je zaradi svoje ognja varnosti predvsem namenjen za ladjedelništvo. Celotna investicija je bila vredna 20 starih milijard. Avtotehna, ki je bila pretežni investitor je zagotovila finančno konstrukcijo za dokončanje obrata, ki je uspešno prestal začetek obratovanja, s di dokazano, da je rCH^odnja cavisila, kot 'pred\ldeno v elaboratu. itelf?fsmo odkupili indu-no in smo tako z Boris Perko, generalni direktor Avtotehne ocenjuje poslovno leto 1985. Osnova za oceno so naloge, ki si jih je poslovni svet zastavil kot predpogoj za izpolnitev poslovnih ciljev v poslovnem letu 1985 in 1986. Splošna ocena Čeprav še ni znanih točnih rezultatov, ker bilanca še ni narejena, lahko na osnovi obstoječih podatkov ugotovimo, da smo v celoti izpolnili zastavljene cilje v fizičnem in finančnem obsegu. To nam daje delno osnovo za že zastavljene visoke planske cilje za leto 86. Vsi tozdi so dosegli zastavljene cilje, posebej pa moram pohvaliti tozd VIS, ki jih je z dodatnimi programi uspel še prekoračiti. Tako uspešno zaključeno poslovno leto je predvsem zasluga intenzivnega in trdega dela določenega števila ljudi v posameznih tozdih, ki so s tem dokazali, da je Avtotehna sposobna opraviti izjemno zahtevne naloge. V naslednjem letu moramo zaposliti še večje število tako sposobnih kadrov, kar nam v letu 85 ni v celoti uspelo. \_________________________________________J izdelovalcem opreme za ta obrat Ivom Lolo Ribarjem ostali edini družabnik te firme. Letna kapaciteta proizvodnje cavisila je 3000 m3 od česa pričakujemo 50 milijard celotnega prihodka. Po ocenah iz elaborata bo ostalo za sklade kakih 20 milijard, kar pomeni, da gre za zelo donosen projekt. Seveda pa se posla nismo lotili ne da bi natančno proučili tržišče in si zagotovili odkup. V Jugoslaviji imamo zaenkrat dva glavna kupca, ki sta pripravljena odkupiti vso proizvodnjo. To sta ladjedelnica Split in tovarna peči Cer Čačak. Svetovno tržišče pa je veliko in bi potrebovalo 300.000 m3 cavisila letno, tako, da ga ne bo problem prodajati. Poslovno sodelovanje s Kristalom iz Levšičev moramo tudi statusno ustrezno urediti. Zato že intenzivno tečejo priprave, da se delovna organizacija Kristal pripoji kot obrat k našemu tozdu Nova. Predvidevamo, da se bo to zgodilo že v prvem tromesečju. 2. Projekt terminali printerji Naloge: — nabava repromateriala, proizvodnja, trženje, koordinacija teh funkcij — proizvodnja in realizacija prodaje 200 komadov terminalov in 200 komadov prin-terjev — preveriti razvojne načrte s področja elektronike, sedanjo in bodočo tržno situacijo, pripraviti predlog konkretnih razvojnih nalog, določiti termine za realizacijo teh nalog in predviden obseg financiranja. V mesecu decembru je bila dokončana proizvodnja 200 terminalov, 200 lastnih printerjev in 3000 peinterjev v sodelovanju z japonsko firmo Epson. Stekle so tudi vse komercialne akcije, tako, da tudi prodaja obstoječe zaloge ni več problem. Prodaja obstoječe proizvodnje je tudi osnova za plan za leto 86, v katerem nameravamo izdelati 2000 terminalov lokalcev, ki so plod lastnega znanja in 5000 printerjev v sodelovanju z Epsonom. Za enkrat je vsa proizvodnja namenjena domačemu trgu intenzivno pa iščemo tudi možnost prodora na tuji trg. 3. Project Oric Naloge: — izdelava projekta proizvodnje in trženja z vsemi potrebnimi aktivnostmi — priprava kooperacije in sklenitev pogodbe Projekt Oric je v proizvodnem smislu opravljen, proizvedenih je okoli 5000 komadov. Začelo se je tudi intenzivno trženje in pričakujemo, da bo večina že v prvem tromesečju prodana. Pripravljamo tudi kooperacijsko sodelovanje. Predvidevamo, da bomo ustrezno pogodbo sklenili tudi že v tem tromesečju. Kooperacijska pogodba nam bo omogočila, da bomo izmenjavali proizvode ali repromaterial in s tem postali neodvisni od zunanjetrgo- vinskih režimov ih deviznih potreb. Po tržni obdelavi sodeč, je Oric zelo konkurenčen računalnik in prepričani smo, da bo našel mesto na jugoslovanskem trgu, proučujemo že pa tudi možnosti izvoza v vzhodne dežele in pripravljamo skupno jugoslovan-sko-kitajsko naložbo v obrat v Tiensinu. S tem namenom smo tudi že obiskali Tiensin in podpisali predpogodbo o vzpostavitvi proizvodnje računalnikov. Kot partnerji nastopamo kitajska TATDC, hong konški VVindfair develope-ment, beograjski Genex in ljubljanska Avtotehna. TATDC je po predpogodbi zadolžen, da zagotovi prostor, delovno silo in opremo. Avtotehna bo prispevala znanje, W D priskrbi softvveare, Genex pa gotovino. V Avtotehnin prispevek, ki prispeva znanje, sodi to, da mora vpeljati tovarno, naučiti ljudi delati, predložiti spisek potrebnega repromateriala in dobaviteljev, ter bdeti nad proizvodnjo, da steče. Kitajci bi lahko tako znanje kupili tudi od zahodnih firm, a z izvoznimi omejitvami. Mi pa takih omejitev ne postavljamo. Skladno z ocenjenim vloženim deležem si bomo pogodbeni partnerji tudi delili dohodek od ustvarjenega projekta. 4. Projekt Golf vozil Naloge: — razvoj golf vozila in koordinacija z izvajalcem — trženje po programu aktivnosti Na osnovi ideje o možnosti plasiranja vozil za golf na ameriško tržišče je tozd VIS kot nosilec naloge financiral razvoj ter opravil osnovne tržne analize. Iz teh analiz je razvidno, da je v ZDA letno prodanih 70 do 80.000 vozil za golf, od tega je kakih 20.000 uvoženih. Glavni izvoznik teh vozil v ZDA sta Japonska in Poljska. Orientacijska kalkulacija je pokazala, da je mogoče vozilo za golf pri nas proizvesti po zelo konkurenčni ceni in pomeni izvoz tako dvakratno korist, saj prinaša dohodek in z izvozom pridobljeno možnost uvoza. Konec januarja bo Avtotehna prisotna na specializiranem sejmu golf opreme z vsem potrebnim propagandnim gradivom. Predvideno je več poslovnih sestankov, na katerih bomo določili strategijo nastopa na ameriškem trgu. Predvsem se moramo odločiti ali bomo delali za ime kake ameriške firme, ali bomo nastopali pod svojim lastnim imenom. Navezali smo že stike z ameriško firmo McTrade, ki nam bo pomagala vzpostaviti prve kontakte. Avto je plod domače kooperacije z malim gospodarstvom, s Torijem iz Mozirja. Naš namen je v prvem normalnem letu, to bo leto 1987, prodati 1000 do 3000 vozil. Za primerjavo naj povem, da jih trenutno Poljaki izvozijo 4 do 5000 ostalo pa Japonci. Naša prodajna cena je okrog 2200 US$, delali pa bomo s profitom, tudi če dosežemo do 20 % nižjo ceno. 5. Sanacija DO Tiskarna Koper Naloge: — koordinacija med avtotehni-nim tozdom Novo in Tiskarno Jadran — proučiti vse elemente upravičenosti sanacije, vlaganja v modernizacijo, statusna vprašanja, izdelati predlog stališč Avtotehne Sodelovanje s tiskarno teče po sanacijskem programu, s tem, da je tozd Nova sanator in garant za vračilo sredstev občinskih in republiških rezerv, ki smo jih in, ki jih še bomo namenjali za saniranje tiskarne. Tekoče poslovanje tiskarne v letu 1985 je bilo uspešno. V tem času je tiskarna opravila tudi nekatera bistvena popravila in modernizirala opremo. Prepričan sem, da je na tak način in s še večjo skrbjo za kadre možno tiskarno v nekaj letih sanirati do te mere, da bo konkurenčna ostalim in sposobna opravljati tudi izvozne posle, kar je naš osnovni namen. Odločitev o statusni spremembi bo padla v letošnjem letu. Prvotni načrt, da bi to uredili že lani, se je izjalovil, ker tako v Avtotehni, kot v Tiskarni Jadran še ni bilo popolnega zaupanja v uspej sanacije, menimo.jpa, da bodo rezultati v Ičtu 86 dovolj vzpodbudni za oba kolektiva, da se odločita za morebitno skupno pot. Avtotehno priključitev tiskarne nedvomno zanima, saj bi s tem povečali blagovne sklade, ki bi jih lahko uporabljali pri trženju v notranji in zunanji trgovini, s tem pa bi povečali svoj promet, dohodek in izvoz. Zanimiva pa bi bila ta povezava tudi z vidika maloobmejnega prometa. 6. Projekt Ziegler Naloge: — koordinacija pri proizvodnji in prodaji izdelkov Ziegler — pridobitev zastopstva — sklenitev pogodbe — kooperacija — sklenitev pogodbe Projekt Ziegler teče v okviru pričakovanj, kar pomeni, da v proizvodno tehničnem sodelovanju z Zieglerjem izdelujemo nekatere izdelke, ki smo jih v preteklem letu tudi uspešno prodajali. Zastopniška pogodba je pripravljena in pričakujemo, da jo bomo v kratkem podpisali. Tečejo tudi že vse priprave za sklenitev kooperacijske pogodbe. Testiramo artikle, ki jih bomo v takem sodelovanju izvažali. Predvidevamo, da bi nam ti izdelki, ki so plod našega sodelovanja z domačimi kooperanti, v letošnjem letu prinesli približno 6 milijard razlike v ceni. 7. Kooperacija Storno Naloge: — priprava seznama blaga v proizvodno tehnični kooperaciji — sklenitev pogodbe o kooperaciji Naloga v zvezi z željeno kooperacijo ni uresničena, ker dlje od načelnega soglasja nismo prišli. V prvem tromesečju predvidevamo sestanek s Sternom, kjer se bomo dokončno odločili ali je kakršna koli mož- nost za tako . sodelovanje ali nadaljujemo samo s čistim zastopanjem. Po mnenju strokovnjakov iz zastopstva Storno, je največji problem v tehnološki zahtevnosti tega programa. 8. Projekt fotokopirnih strojev Canon Naloge: — predlog strategije bodočega sodelovanja s principalom Canon S Canonom dobro sodelujemo, vendar zaenkrat nismo našli skupnega jezika za vzpostavitev dela proizvodnje v smislu kooperacije v Jugoslaviji. Problem je v tem, da so Japonci že pred leti vzpostavili v Evropi svoje proizvodne punkte, ki pokrivajo potrebe evropskega tržišča, pa tudi delež jugoslovanskega trga v evropskem je zanemarljiv in za tako majhne potrebe nima smisla organizirati proizvodnje. Evropa pokupi letno okoli 240.000 enot raznih tipov fotokopircev, Avto- tehna pa jih je v lanskem rekordnem letu prodala blizu 1000. 9. Projekt Nissan Naloge: — koordinacija med tozdom Zastopstva (zastopanje) in tozdom VIS (trženje) — priprava predloga za celovit nastop na trgu in trženja Nissan je v Jugoslaviji uspešno štartal in predvidevanja za leto 86 so zelo obetavna. Ocenjujemo, da bomo prodali najmanj 500 vozil. Mnogo je seveda odvisno od naših izvoznih prizadevanj in možnosti. Ker pa je Nissan tudi dohodkovno zelo zanimiv, tečejo intenzivne priprave za izvoz, tako, da bi lahko v enakomerni dinamiki zadovoljevali potrebe trga. Odvisno od povpraševanja bomo verjetno tudi razširili asortiman modelov. A glavna naloga pri tem projektu ostaja, da naš izvoz prilagodimo taki dinamiki, da bo možno vsak mesec zagotoviti uvoz določenega števila avtomobilov v okviru dogovorjenih vrednosti na konsignaciji, tako, da bodo kupci dobivali avtomobile redno skozi vse leto. Poleg naštetih nalog, ki si jih je v preteklem letu zastavil poslovni svet pa je osnova za to in za naslednja leta razvojni program Nove, ki je relativno širok in predvsem s področja elektronike. Od tega programa si obetamo precejšen obseg proizvodnje in veliko udeležbo notranje in zunanje trgovine pri prodaji teh proizvodov. Jurij Černič 5 svojimi ožjimi sodelavci želim vsem članom kolektiva uspešno leto 86 z željo, da bi še bolj intenzivno in v še večjem obsegu sodelovali pri izvajanju zastavljenih ciljev, kar je edina osnova za skupno boljšo in trdno Avtotehno. POROČILO O DELU IZVRŠNIH ODBOROV SINDIKATA V PRETEKLEM MANDATNEM OBDOBJU Ob koncu novembra in začetku meseca decembra so se po temeljnih organizacijah in v DSSS, izvedli občni zbori članstva ZSS v DO Avtotehna. V skladu določil statuta ZSS, programskih usmeritev občinske organizacije, pomožnega sindikata ter potreb temeljnih organizacij, so se na zborih delavci na osnovah analiz in ocenitve seznanili s poročili o aktivnosti sindikalne dejavnosti, oziroma uspehih in neuspehih, ki so jim jih predočili njihovi izvršilni organi. Prisotnost ljudi na zborih je bila bolj minimalna, kljub temu pa je bil kasneje celoten kolektiv dovolj dobro seznanjen z rezultati dela sindikalne organizacije in sprejel njene aktivnosti kot pozitivne, ter tudi kot zaključek neke uspešno začrtane in opravljene politične dejavnosti. Iz poročil je razvidno, da so sindikalni organi dobro spremljali in usmerjali dogajanja v svojih okoljih in da ni bilo bistvenih odstopanj od programskih usmeritev. Skupaj s samoupravnimi organi in poslovodnimi kadri primerno obvladujejo situacijo, kar je gledano z vidika politično varnostnih razmer, ugodno stanje. Iz analiz poročil in grobi ocenitvi splošnega stanja, so lahko ugotovljeni sledeči zaključki: 1. Po samoupravni združitvi z DO NOVA, poboljšanjem poslovno tehniškem sodelovanju z Avtomontažo in LŽTK, ter pospešeno zunanje in notranje trgovinsko-komercijalno dejavnostjo, se je splošno ekonomsko stanje v delovni organizaciji povečalo in razširilo, kot tudi omogočilo, da se le-to v bodoče še izboljša. Rezultati ob ugotovitvah devet mesečnega poslovanja ,in ocena do konca leta to vsekakor obetajo in potrjujejo. Najbolj pozitivna je ugotovitev, da se delovna organizacija preobraža iz prejšnje toge zastopniške oblike v sodobno proizvodno-storitveno zunanje trgovinsko organizacijo, ki ima cilj, da ponovno postane ena izmed pomembnih in značajnih ZT organizacij v republiki, upoštevajoč zaostrene gospodarske razmere splošne trgovinske dejavnosti, ter intervencijske posege v pogoje poslovanja, ki so bili značilni za vse dejavnosti in so se ravno najbolj odražali v trgovini, niso preveč omajale in izničile rezultate naše delovne organizacije (formirani skladi akumulacije), za kar gre zahvala vsem zaposlenim delavcem, zlasti pa vodstvu, kot tudi dejstvu, da se dela in posluje po novih organiziranih in sodobnih oblikah in metodah in vršijo stalne, podrobne analize tekočega poslovanja in finančnega stanja. Pripomba sindikata ob tem je da je potrebno delavce o ekonomskem in finančnem stanju še bolj celovito informirati, ne pa da se to odvija pretežno v zaprtih poslovnih grupah. 2. Sindikat pozitivno sprejema predlog plana gospodarjenja za naslednje leto in smatra, da so cilji realno dosegljivi. 3. Sistem nagrajevanja po rezultatih dela po obračunskih enotah je dosedaj izkazal pozitivne učinke, ker pa ne zajema vseh del in nalog delovnega procesa, ga bo potrebno še dodelati, kot tudi poskrbeti, da se z metodami njegove spremljave, uveljavitve, analize in obračunom seznani dejansko vsak zaposleni delavec. 4. Svobodna menjava dela med delavci DSSS in delavci v temeljnih organizacijah še ni urejena, kar je velika pomanjkljivost tudi od sindikata. Se vedno se delavce skupnih služb tretira in obravnava kot nujno zlo ali pro- računski del delovne organizacije, kar pomeni, da ne pride do opredelitve, kaj je od skupnih del in nalog potrebno, kaj pa ne, in na kakšen način delavce za ta dela nagraditi. Omenjeno stanje prizadete delavce vsekakor ne stimulira niti denarno, ne psihološko, kot tudi, da njihovi delovni rezultati nisonajboljši. 5. Investicijska politika in naložbe (gledane ob realizacijah in v planih) so bile od sindikata pozitivno sprejete. Kritična pripomba je bila izražena samo na ureditev oz. določitev namembnosti v prostorih zgradbe Celovška 175 in Titova 40. 6. Gledano na splošno, sindikalni organi zelo budno spremljajo kadrovsko problematiko v delovni organizaciji in ugotavljajo, da so samo oni dajali naj- bolj konkretne pozitivne in negativne ocene za vodilne in vodstvene delavce. Delo novih poslovodnih organov ocenjujejo kot pozitivno in uspešno, ne morejo pa še biti zadovoljni z dejstvom, da vodilni delavci premalo skrbijo za informiranost, vpliv, učinkovitost in boljše delo organizacije sindikata. Dosedanja pomoč je prešibka (zlasti primeri priprav na zbore delavcev, posredovanje pomembnih informacij, sprejem pomembnih odločitev, samoupravnih splošnih aktov itd.). 7. Zelo razveseljivo je dejstvo, da se je kvalifikacijska struktura zaposlenih delavcev zboljšala, saj je bilo sprejetih dokaj veliko število novih, mladih in visokokvalificiranih delavcev, kot tudi izvedene zamenjave delavcev na vodilnih in vodstvenih mestih. 8. Izvršni odbori priporočajo, da se uredi vprašanje odhoda štipendistov (zlasti z nižjo izobrazbo in kvalifikacijami) iz temeljnih organizacij, ki je resnično prevelik ter apelirajo na vse delavce, da se bolj odločajo za študij ob delu, za katerega je v zadnjih letih interes popolnoma upadel. 9. Socialna problematika je bila za sindikalne organe ves čas poglavitna skrb. Večkrat letno so se izvrševale analize o stanju delavcev in nudile finančne pomoči, zlasti tistim, kateri so bili v daljšem bolniškem staležu in se jim je boleznina obračunavala na osnovi povprečja predhodnega leta. Na takšen sistem obračunavanja je bila izrečena ostra kritika vseh delavcev in podan skupen zaključek, da se mora ta formalno pravno spremeniti in urediti tako, da se boleznina obračunava na osnovi zadnjih treh mesecev dela. Bilo je še nekaj drugih vrst socialnih pomoči. Ostal pa je splošen vtis, da je potrebno temu področju posvetiti v bodoče več pozornosti in planirati več namenskih sredstev, saj se bo vsled poglobljene družbenoekonomske krize v bodoče pojavilo še več socialnih problemov. 10. Na področju zabave, oddiha in rekreacije so bili doseženi vidni uspehi.Aktivnosti in rezultati so se manifestirali v raznih 15 TON BARVE oblikah in načinih. Delavci so z ugotovljenim stanjem zadovoljni. Dodatno si želijo, da se enkrat letno organizira srečanje vseh delavcev v DO Avtotehna, vsled boljšega spoznavanja in utrjevanja prijateljstva. 11. Sodelovanje z drugimi DPO in samoupravnimi organi je bilo solidno. Vsekakor pa mora sindikat popolnoma spremeniti odnos do delovanja delegacij v skupščine DPS in SIS, ki so do sedaj zelo neaktivne. V spodbudo in pomoč mora biti zagotovljena od sindikalnih organov preko strokovnih služb, družbenopolitičnih organizacij do samoupravnih in poslovodnih organov. 12. Za boljše in učinkovitejše delo sindikata, se je v delovni organizaciji izvedla reorganizacija sindikalne organiziranosti: 1. V vsaki temeljni organizaciji so izvršili pregled, če so v izvršnem odboru vključeni preko delegatov-poverjenikov vsi deli delovnega procesa oz. lokacije. 2. V TOZD Zastopstva sta organizirani dve osnovni organizaciji (ena za območje občine Ljubljana-Center, druga za območje občine Ljubljana-Šiška). Obe osnovni organizaciji ter osnovne organizacije pd predstavništvih povezuje konferenca OOS v TOZD Zastopstva. 3. Vse osnovne organizacije pa so na nivoju delovne organizacije preko delegatov povezane v koordinacijsko konferenco. Opisani primer organiziranosti sindikalne dejavnosti v DO Avtotehna bo služil za boljšo povezanost med temeljnimi organizacijami in delavci v predstavništvih, in omogočil, da se bo dosegla še večja demokratičnost, vpliv nin aktivnost politike zveze sindikatov. Dosedanji organi sindikata v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti so pričeli svoje delo opravljati v začetku najhujše ekonomske krize v družbi, kot tudi v času v katerem se je delovna organizacija Avtotehna samoupravno preoblikovala. Proces tega traja še vedno. Kljub težavam ki so jih obdajale, so znali zadeve razrešiti v skupno korist, za kar jim gre javna pohvala. Splošen pojem ob koncu njihovega dela je, da so izvršni organi in njihovi predsedniki svoje delo zelo zadovoljivo opravili. Pred novimi vodstvi je postavlje-nonadaljevanje premagovanja kriz, utrjevanje sistema nagrajevanja po rezultatih dela, dvig delovne in politične zavesti delavcev in dajanje vzpodbude za izvrševanje vse večjih planskih zadolžitev. Program sicer še ni izdelan nikjer, bo pa temeljil na opisanih primerih i osnovah. Novi predsedniki izvršnih odborov zatrjujejo, da bodo zadeve krepko zagrabili v roke in programe predstavili delavcem v zelo kratkem času. Zvone Ogrinec Dan pred praznikom 29. novembra, so delavci tozda Vozila in servis zapuščali praznično razpoloženi delavnice in delovna mesta, si stiskali roke s klicem »Pa dob'r se 'mej med prazniki«. Kljub njihovemu odhodu so bila vhodna vrata odprta na stežaj, saj so poltovorni avtomobili in kombiji vozili material, prihajali so delavci, slikarji in pleskarji, ki so prevzeli v izvajanje slikarska in pleskarska dela v mehanični, ličarski in kleparski delavnici skupaj s prostorom za nulti servis. Pogodbene obveznosti so morali izvršiti v prazničnih dneh zato, da bi bil izpad naše proizvodnje in uslužnostne dejavnosti čim manjši. Dvajset delavcev treh različnih obrtnih mojstrov je krepko zavihalo rokave, mešali so barve in.jo nanašali na strope in stene. Vladal je tekmovalni duh, ki je na del posameznikov vplival pozitivno in večal zagnanost, del delavcev pa je vzelo vse skupaj površno in so svoje delo izvedli manj kvalitetno (ličarska delavnica). Tej skupini je bil pri obračunu odbit odstotek, kot je bilo določeno v pogodbi. Pogoji dela so bili težki (vsaj 3x težji kot pri novogradnji) - ob stenah so bili modeli, pulti, omare z orodjem, priročna skladišča, od 5 do 8 mm debel sloj prahu ipd. Kljub temu so se dela izvajala skladno s terminskim načrtom, ki je predvideval popravke in eventuelna manjša dela še v delovnem času mehani- kov, ličarjev in kleparjev prvi dan po praznikih. Kot zanimivost naj povemo, da je bilo potrebno za strop v eni od delavnic blizu dve toni bele jupol barve (ca 65 hobokov po 30 kg) in bi bil skoraj potreben statični izračun strešnih lokov. Skupaj je bilo porabljeno 7000 kg jupola, 5000 kg akrilne barve v modri in rjavi barvi in 3000 kg laka, pa nekaj izolirne mase, mavca in ogromno mero dobre volje. In to slednje je tudi prav, saj so bile slikarsko in pleskarsko obnovljene delavnice čestitka delavcem Avtotehne ob prazniku naše republike. Dušan Lajovic V DANAŠNJI ŠTEVILKI OBJAVLJAMO POSLEDNJA DVA ČLANKA NESREČNO PREMINULEGA DELOVNEGA TOVARIŠA, DUŠANA LAJOVICA SKRB ZA VZGOJO KADROV Že od ustanovitve dalje, je v naši delovni organizaciji tradicija da se v obratih in službah usposabljajo novi kadri. Skrb za vzgojo mladih delavcev je bila ves čas v ospredju, rezultati takšne politike in prakse pa, daje bilo vzgojenih in usposobljenih veliko število mladih, ki so v potrebnem trenutku prevzemali bolj ali manj zahtevna dela in naloge. Nikoli v zgodovini našega podjetja se ni zgodilo, da bi se sredstva za izobraževanje omejevala, temveč je stopnja rasla iz leta v leto. V preteklosti je bilo največ primerov izobraževanja in štipendiranja učencev v gospodarstvu, zlasti v avtomehanski in trgovinski dejavnosti ter srednjih šolah. Nekaj je bilo tudi primerov z višjih in visokih šol. Za nove kadre so skrbeli priznani mojstri inštruktorji, kot so bili bo na primer: Tone Hribar, Franc Žabnikar, Pavlin Jože, Ivan Kal-čič, Peter Reinhardt, Cveto Kalan, Maks Kladašek — za avto-mehansko stroko, ter za trgovinsko dejavnost Jože Gazvoda, Roman Snoj, Viktor Kržan in Sve-tislav Šobič. Kot zelo priznani in cenjeni strokovnjaki na svojih področjih dela Objekt na Celovški 469 - servis fotokopirnih strojev, je bil predan delavcem obrata pred rokom. Pregled objekta in prostorov za servisiranje in popravilo različnih fotokopirnih aparatov, je opravil generalni direktor skupaj z direktorji tozdov. Direktor tozda NOVA, tov. Rudi Leban, je v pridobljenih prostorih predal izvajalcem Mercator-Tehna, tozd Inženiring raritetno darilo in jim čestital zaradi hitro izvedenih del, kar je danes redka vrlina. so brez predsodkov in ljubosumnosti z veliko ljubeznijo in skrbjo prenašali na mlade delavce svoje bogate praktične izkušnje in nova teoretična dognanja. Za Na Celovški 228 pa je direktor tozda tov. Tomaž Stojkovič predal v obratovanje prostor za še drugi del uslug avtopralnice za čiščenje notranjosti avtomobilov. Delovanje sesalcev so najprej preizkusili delavci tozda Vozila in servis, ki so dobili žeton brezplačno, zato pa testirali ure, ki določajo čas uporabe in moč posameznega sesalca. Dušan Lajovic svoj trud niso bili nikoli posebej nagrajeni. Kot mi je znano, se jih včasih spominjajo le tisti, ki so bili tega deležni. No, primerov je na žalost zelo malo. Bilo bi prelepo, da bi se tudi takšnih stvari včasih spomnili in jih označili (zlasti ob raznih delovnih jubilejih in obletnicah podjetja). Ne bo izzvenelo kot neskromno, če rečem, da je bilo izučiti se poklica v Avtotehni priporočilo in garancija za sprejem kjerkoli. No, danes ne vem, če je še tako. Izobraževanje obrtnih delavcev v šoli je potekalo po starem sistemu, ki je bil osnovan na pretežnem praktičnem usposabljanju, dočim je bila teorija obvezen dodatek. Izobraževanje je tako potekalo vsestransko. Glavni poudarek je bil na praktičnem delu. S sistemom so bili zadovoljni vsi, mojstri in učenci. Danes pa temu ni več tako. Zakaj, boste vprašali? Odgovor poznamo skoraj vsi. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja so se sistem in metode spremenile. Dijaki in študentje se izobražujejo zgolj teoretično, praktičnega dela je zelo malo. Pri tem trpi kvaliteta usposabljanja. Inštruktorji in mentorji v organizacijah združenega dela ves čas opozarjajo na takšen odnos, pa se stanje zelo počasi spreminja. Tudi v naši delovni organizaciji imamo več primerov usposabljanja dijakov in študentov pri izvajanju obvezne delovne prakse. Posamezne temeljne organizacije: TOZD VIS in TOZD Zastopstva vsakoletno sklepajo pogodbe o izvajanju delovne prakse za dijake srednjega usmerjenega izobraževanja, kot so to primeri: 1. TOZD VIS ima sklenjeno pogodbo s SREDNJO ŠOLO TEHNIŠKIH STROK IN OSEBNIH STORITEV iz Ljubljane za usposabljanje učencev v avtomehanski in splošno kovinarski stroki. Mentor učencem-prakti-kantom je FRANCI LAMPREHT, vodja servisne delavnice za popravila osebnih vozil. Na žalost je edini, ki ima za to ustrezno izobrazbo, oziroma za takšno delo tudi dodatno usposobljen. Z delom Lamprehta so učenci in šola zelo zadovoljni. Priznanj za to je bilo izrečenih že več. 2. TOZD Zastopstva ima sklenjene pogodbe z ekonomsko srednjo šolo, elektro TSŠ iz Vegove ulice v Ljubljani, elektro srednjo iz Šentvida, šolo za prodajalce iz Ljubljane ter srednjo šolo tehniških strok. Mentorji, usposobljeni za delo z učenci so: Jože Cimperman, Željko Hrovat, Stane Verlič, Jože Obrč, Pust Rafko in Maks Kladošek. Tudi za navedene strokovnjake-inštruk-torje velja, da so pri izobraževanju mladih zelo uspešni. Pohval s strani šol je čedalje več. Splošen vtis o stanju, izobraževanju in vključevanju delavcev za mentorje in inštruktorje v naši delovni organizaciji je, da za to med delavci ni nobenega pravega interesa. Vzroke za to so iskali tudi v sindikalnih organih podjetja oziroma je sindikat opozarjal, da je to potrebno spremeniti. V ta namen smo v delovni organizaciji sprejeli tudi nove določbe samoupravnih splošnih aktov o urejanju in obračunavanju dela inštruktorjev in mentorjev. Po neki zelo grobi analizi je bilo ugotovljeno, da delavci za to niso zainteresirani vsled honorarja, potreb po dodatnem popoldanskem šolanju, motenj pri opravljanju lastnega dela, izpolnjevanju osebnega plana . . . Ker je potreb šol oziroma število učencev po usposabljanju iz leta v leto več, in ker vemo, da bomo v delovni organizaciji kadre nujno potrebovali, bo ta problem potrebno čimpreje razrešiti. Zavedati se moramo, da je to ena SKROMNI A POMEMBNI PRIDOBITVI izmed bistvenih sestavnin pri politiki gospodarjenja in zaposlovanja v naši delovni organizaciji, ki ima pri svoji usmerjenosti in razvoju velike ambicije. Na področju izvajanja pripravništva absolventov srednjih, višjih in visokih šol, ki jih naša delovna organizacija štipendira in po opravljenem šolanju vključuje v delovno razmerje, je stanje zadnjih nekaj let sledeče: Izvaja se politika zaposlovanja pripravnikov za določen čas in po opravljenem strokovnem izpitu je večina izmed njih razporejena na delo po delovnih enotah in službah. Nekateri V letih 1984/1985 Za konec mojega skromnega prikaza stanja in problemov pri vzgoji in zaposlovanju novih kadrov v naši delovni organizaciji, naj navedem željo in apel sindikata DO Avtotehne, ki prosi in vzpodbuja delavce, da naj po svojih najboljših močeh pripomorejo, da se bo politika in orga- izmed njih v podjetju ostanejo, drugi odidejo. Primerov z visoko strokovno izobrazbo je ostalo bolj malo. Obstaja splošen vtis, da se pri nas praktično usposobijo, delajo po štipendijski pogodbi določen — obvezen — časovni rok, nato pa poiščejo bolje plačana delovna mesta in se poslovijo. Ali je takšen način za nas ustrezen, ostajajo mnenja deljena. Da bi imeli vsaj približno sliko, koliko učencev-praktikantov in absolventov-pripravnikov smo v delovni organizaciji usposabljali, prilagamo sledeče tabele s stanjem v letih 1984 in 1985: niziranost usposabljanja in vzgoje mladih delavcev v bodoče še izboljšala in uveljavila v korist nas vseh zaposlenih in splošnih družbenih potreb in interesov. Zvone Ogrinec KAKO SO OTROCI PRIČAKALI DEDKA MRAZA V soboto, 21. decembra, so naši otroci v velikem številu pričakali dedka Mraza, ki je v premajhno dvorano Doma svobode v Šentvidu pripeljal mačka Murija in mačjo druščino. Mucki so plesali in peli ter kljub slabemu ozvočenju ustvarili prijetno vzdušje v dvorani. Ko je v Mačje mesto končno prišel še dedek Mraz z darili in povabil otroke pred oder, je doseglo navdušenje višek. Žal se dedek Mraz ni imel časa pogovarjati z otroki in vsaj najmlajšim, ki še verjamejo v pravljico o dedku Mrazu, osebno izročiti darilca. Dvorana je morala biti ob 16.30 pospravljena in pripravljena za naslednjo prireditev, zato se je dedku Mrazu tako mudilo. Čeprav smo imeli velike težave z iskanjem primerne dvorane, ki je seveda zadnji hip nismo mogli dobiti, je prireditev še kar uspela. Od začetka oktobra, ko smo se z režiserko igrice dogovorili za nastop otrok iz Osnovne šole Veljka Vlahoviča, smo imeli obljubljeno dvorano v Kinu Šiška. Dvorana bi bila ravno prav velika za naših 450 otrok in še za večino staršev. Pa tudi na velikem odru v kinodvorani bi bila igrica, z raznobarvnimi mucki mnogo lepša. Žal pa je 7. decembra, ko so bile vse ostale primerne dvorane v Ljubljani že zasedene, vodstvo Kina Šiške režiserki poslalo dopis, v katerem so ji sporočili, da dvorane v decembru ne bodo oddajali. Kljub posredovanju vodstva OŠ, Avtotehne in Občine Šiška in nekajdnevnem pregovarjanju, nam dvorane ni uspelo dobiti. Potem smo se odločili za edino še primerno in prosto dvorano — Dom svobode v Šentvidu. Takoj po dogovoru, da bo prireditev v soboto ob 16. uri, smo dali tiskati vabila, Ker se je že resnično mudilo, nam jih je prijatelj natiskal čez noč in ko smo jih že razposlali otrokom, so nam iz Krajevne skupnosti Šentvid z veliki opravičevanjem sporočili, da imajo naslednjo prireditev že ob 17. uri. Kljub temu, da do nesporazuma ni prišlo po naši krivdi, nismo imeli druge možnosti kot da prestavimo prireditev za eno uro in tako smo morali takoj vsem otrokom razposlati še popravke vabilc. S tem težav še ni bilo konec. Da je bila mera polna, so v soboto zjutraj poklicali na neko snemanje oba člana snambla »12. nadstropje«, ki naj bi skrbela za ozvočenje. Tako je morala režiserka poiskati nadomestilo. Ker nova fanta očitno nista poznala igrice in sta delala po sprotnih navodilih, je sama igrica trajala 15 minut dlje kot običajno, da ne omenjam škripanja in hitrih menjav tihih in glasnih tonov, zaradi česar se je nakajkrat iz dvorane zaslišal prestrašen otroški jok. Pohvaliti pa velja dedka Mraza, ki se je nekaj minut pred igrico dobro naučil besedilo, saj so tudi njega presenetili z oblačili zadnji hip. Dogovorjeno je namreč bilo, da bo dedek Mraz bobnar Janez iz ansambla »12. nadstropje«, ki pa na prireditev ni mogel priti. Kljub tolikim zapletom so bili otroci večinoma zadovoljni z igrico in tudi z darili, s čimer je bil dosežen cilj same predstave. Miša Rudolf /. PRAKTIKANTI na delovni praksi: V letu 1984 TOZD Zastopstva 36 učencev TOZD Trgovina 14 učencev TOZD VIS 4 učenci TOZD NOVA 3 učenci DSSS 2 učenca V letu 1985 TOZD Zastopstva 49 učencev TOZD NOVA 3 učenci TOZD VIS 8 učencev DSSS 4 učenci Kot sem že enkrat omenil, se število učencev-praktikantov veča iz leta v leto. V šolskem letu 1985—1986 jih pričakujemo veliko več, saj bodo vsled usmerjenega programskega izobraževanja pričeli opravljati obvezno delovno prakso poleg učencev srednjih tudi študentje višjih in visokih šol. II. PRIPRAVNIKI (štipendisti in ostali) TOZD Zastopstva TOZD VIS TOZD Trgovina TOZD NOVA DSSS 10 (4 z visoko, 1 z višjo, 5 s srednjo) 6 (srednja) 2 (1 z višjo in 1 s srednjo) 3 (srednja) 4 (srednja) Od navedenih pripravnikov so odšli iz DO: 2 z visoko izobrazbo 1 z višjo izobrazbo 3 s srednjo izobrazbo Vključevanje novih pripravnikov v delovni proces naše delovne organizacije bo tudi v prihodnosti temeljil na sprejetih planih in izkazanih potrebah. SPLOŠNI POGOJI ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE DELAVCEV V DO AVTOTEHNA V Avtotehni so vsi delavci v službi in izven službe nezgodno zavarovani. Pogoji zavarovanja so navedeni v kolektivno nezgodni zavarovalni polici, iz katere posredujem nekaj podatkov. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje, ki jih določa zavarovalna pogodba, so: — smrt zaradi nezgode — trajne izgube splošne delovne sposobnosti — prehodne nesposobnosti za delo — okvare zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč Zavarovalne vsote za zavarovance so: — smrt zaradi nezgode 67.600,00 din — invalidnost 135.200,00 din — dnevna odškodnina 67,60 din- POJEM NEZGODE (1) Za nezgodo se šteje vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje v glavnem od zunaj in naglo na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo ali okvaro zdravja, ki zateva zdravniško pomoč. (2) Za nezgodo se v smislu prejšnjega odstavka štejejo zlasti naslednji dogodki: povozitev, trčenje, udarec s predmetom ali ob kakšen predmet, udarec električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, strmoglavljenje, ranitev z orožjem in raznimi drugimi predmeti ali z eksplozivnimi snovmi, vbod s kakšnim predmetom, udarec ali ugriz živali. (3) Za nezgodo se šteje tudi naslednje: 1. zastrupitev s hrano ali s kemičnimi sredstvi, razen poklicnih obolenj, 2. zastrupitev zaradi vdihavanja plinov ali strupenih par, razen poklicnih obolenj, 3. okužba poškodbe, ki je nastala zaradi nezgode, 4. opekline z ognjem ali elektriko, vročimi predmeti, tekočinami ali paro, kislinami, lužinami in podobno, 5. zadavitev in utopitev, 6. dušitev ali zadušitev zaradi zasipanja (z zemljo, peskom in podobno), kakor tudi zaradi vdihavanja pare ali plinov — razen poklicnih obolenj, 7. mrčesni pik, razen če takšen pik povzroči nalezljivo bolezen, 8. pretegi mišic, izpahi, zvini, zlomi kosti, ki nastanejo zaradi naglih telesnih kretenj ali nenadnih naporov — če so nastali zaradi nepredvidenih zunanjih dogodkov in so bili neposredno po poškodbi ugotovljeni v bolnišnici ali zdravstveni ustanovi, 9. delovanje svetlobe, sončnih žarkov, temperature ali slabega vremena, če je bil zavarovanec takšnemu delovanju izpostavljen zaradi nezgode, ki se je neposredno pred tem zgodila, zaradi reševanja človeškega življenja, zaradi takšnih nepšred-videnih okoliščin, ki jih ni mogel preprečiti, 10. delovanje rentgenskih in radijskih žarkov, če nastopi naglo in nenadno, razen poklicnih obolenj. IZKLJUČITEV OBVEZNOSTI ZAVAROVALNE SKUPNOSTI (1) Izključene so vse obveznosti zavarovalne skupnosti za nezgode, ki nastanejo: 1. zaradi potresa, 2. zaradi vojnih dogodkov, 3. zaradi aktivne udeležbe v oboroženih akcijah, razen če je zavarovanec v njih sodeloval pri opravljanju svojih rednih del in delovnih nalog, ali na poziv pooblaščenih organov SFRJ, ali je samoiniciativno ukrepal za zaščito družbenega premoženja, 4. pri upravljanju letal in letalnih naprav vseh vrst, plovnih objektov, motornih in drugih vozil, brez predpisanega veljavnega dovoljenja za upravljanje z vrsto in tipom letala, plovnega objekta, motornega in drugega vozila; šteje se, da zavarovanec ima predpisano vozniško dovoljenje, kadar zaradi priprav in pri opravljanju izpita za pridobitev uradnega dovoljenja vozi pod neposrednim nadzorstvom osebe, ki po obstoječih predpisih lahko poučuje. Posledic po tej točki ni, če dejstvo, da zavarovanec ni imel predpisanega veljavnega dovoljenja, ni vplivalo na nastanek nezgode. 5. zaradi poskusa ali izvršitve samomora ne glede na razlog, 6. zaradi tega, ker je sklenitelj, upravičenec ali zavarovanec namerno povzročil nezgodo; če pa je več upravičencev, nima zavarovalna skupnost nobene obveznosti do tistega _ upravičenca, ki je namerno povzročil nezgodo, 7. pri pripravi, poskusu ali izvršitvi naklepnega kaznivega dejanja, kakor tudi pri pobegu po takšnem dejanju; pri pretepu ali fizičnem obračunavanju, razen v primeru dokazane samoobrambe; 8. zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola ali narkotikov na zavarovanca ob nezgodi; šteje se — če se ne dokaže nasprotno — da je nezgoda nastala zaradi dokazane vzročne zveze delovanja alkohola na zavarovanca: — če je kot voznik motornega vozila imel ob nezgodi v krvi več kot 0,5 %o alkohola, ali več kot 1 %o ob drugih nezgodah, — ako je alkotest pokazal alkoholiziranost, zavarovanec pa ne poskrbi, da bi bila s krvno analizo ugotovljena stopnja njegove alkoholiziranosti, — če odkloni ali se izmakne možnosti ugotavljanja stopnje njegove alkoholiziranosti. (2) Zavarovalna pogodba je nična, če je tedaj, ko je bila sklenjena, zavarovalni primer že nastopil, če je bil v nastajanju, ali je bilo gotovo, da bo nastal. Že plačana premija se v takem primeru vrne sklenitelju zavarovanja. PRIJAVA ZAVAROVALNEGA PRIMERA ZAVAROVALNICI (1) Zavarovanec, ki je poškodovan zaradi nezgode, je dolžan: 1. da gre po možnosti takoj k zdravniku oziroma da pokliče zdravnika zaradi pregleda in nudenja pomoči, da nemudoma ukrene vse potrebno za zdravljenje ter da se glede načina zdravljenja ravna po zdravnikovih navodilih in nasvetih, 2. da zavarovalni skupnosti pisno prijavi nezgodo, brž ko mu zdravstveo stanje to omogoča, 3. da v prijavi nezgode poda zavarovalni skupnosti vsa potrebna obvestila in podatke, zlasti o kraju in času, ko se je nezgoda pripetila, popoln opis dogodka, ime zdravnika, ki ga je pregledal ali ga zdravi, izvid zdravnika o vrsti telesnih poškodb/o nastalih in o morebitnih posledicah, kakor tudi podatke o telesnih hibah, pomanjkljivostih in boleznih, ki jih je morebiti imel že pred nezgodo, 4. če je nezgoda povzročila zavarovančevo smrt, mora upravičenec zavarovanja to takoj pisno prijaviti zavarovalni skupnosti in preskrbeti potrebno dokumentacijo. (2) Za ugotovitev važnih okoliščin, ki so v zvezi s prijavljeno-nezgodo, ima zavarovalna skupnost pravico zahtevati od zavarovanca, sklenitelja, upravičenca, ali od katerekoli druge pravne ali fizične osebe tudi naknadna pojasnila. IZPLAČILO ZAVAROVALNE VSOTE (1) Zavarovalna skupnost izplača zavarovalno vsoto oziroma njen ustrezni del ali dogovorjeno povračilo zavarovancu oziroma upravičencu v 14 dneh potem, ko je prejela dokaze o obstoju in višini svoje obveznosti. Če zavarovalna skupnost ne izvrši izplačila v navedenem roku, ima upravičenec pravico do zamudnih obresti. KAKO PRIJAVIMO NEZGODO Nezgoda na delu ali na poti na delo in iz dela se prijavi takoj oz. najpozneje v 24 urah. Neposredni vodja izpolni interno prijavo o nesreči pri delu in jo pošlje referentu za varstvo pri delu Celovška c. 228, ki izpolni uradne prijave za zdravnika. Poškodovanec odnese prijave k lečečemu zdravniku, ki jih potrdi. Ob prihodu na delo delavec priloži en potrjen izvod obrazca ER-8 bolniškemu listu en izvod pa pošlje referentu za varstvo pri delu, ostale zadrži zdravnik. S tem je sprožen postopek za odškodnino pri zavarovalnici. V primerih, ko se delavci drugače poškodujejo — izven delovne organizacije uveljavljajo zavarovalno premijo z bolniškim listom in pismenim mnenjem zdravnika v Službi skupnih opravil DSSS, Titova c. 36. DOLOČANJE ZAVAROVALNIH UPRAVIČENCEV (1) Upravičenec za primer zavarovančeve smrti se določi na polici, ()2) Če ni v polici ali v dopolnilnih pogojih drugače dogovorjeno, ali sploh ni ničesar dokončnega, veljajo kot upravičenci v primeru zavarovančeve smrti: 1. zavarovančevi otroci in zakonec v enakih delih, 2. če ni zakonca, zavarovančevi otroci v enakih delih, 3. če ni otrok, zakonec in zavarovančevi starši. V tem primeru pripada zakoncu polovica zavarovalne vsote, druga polovica pa staršem oziroma tistemu od staršev, ki živi, 4. če sta zavarovančeva starša umrla pred zavarovancem, pripada cela zavarovalna vsota zakoncu, 5. če ni zakonca, zavarovančevi starši v enakih delih. Če živi samo eden od staršev, mu pripada cela zavarovalna vsota, 6. če ni oseb, navedenih v prejšnjih točkah tega odstavka, zakoniti dediči na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča. (2) Za zakonca se šteje oseba, ki je bila z zavarovancem v zakonu ob njegovi smrti. (4) Za primer invalidnosti, prehodne nesposobnosti za delo, kakor tudi za povrnitev stroškov zdravljenja je upravičenec zavarovanec sam, razen če ni drugače dogovorjeno. (5) Če je upravičenec mladoletna oseba, se zavarovalna vsota oziroma povračilo izplača njegovim staršem, oziroma skrbniku. Zavarovalna skupnost lahko zahteva od teh oseb, da za ta namen predlože pooblastilo pristojnega skrbstvenega organa. m KDO JE ODGOVOREN S8 ZA VARNOST ? /#|V Nova oblika glasila Z Novim letom, si radi rečemo, bomo začeli povsem drugače. Ampak, po navadi ostane le pri smelih sklepih in življenje teče dalje po ustaljenih tirih. A pri Glasilu smo zares na novo zaorali. Spremenjen je format, ki je sodobnejši in priklad-nejši, zaradi tega je tudi spremenjena širina stolpca iz 11 na 10 cicero (cicero je tiskarska mera, ki je bolj kot iz strokovnih potreb nastala zaradi cehovske zaščite, pa se ji je vendarle uspelo ohraniti še do danes). Drugačne so tudi črke. Debele v naslovih so helvetica, prej smo uporabljali times, tekst pa je izpisan v optimi. Spremenjena je tudi tehnologija. Do zdaj smo glasilo tiskali v knjigo-tisku, klasični tiskarski tehniki, ki uporablja svinčene črke in se vse bolj umika sodobnemu tisku s ploskve, kjer svinec nadomešča film in jo bomo od zdaj naprej uporabljali tudi mi. Prednost te tehnike je za nas predvsem v svobodnejšem oblikovanju, kar bomo skušali kar najbolje izrabiti. Ko smo spremenili obliko, bi morali spremeniti tudi vsebino, a to smo storili že takrat, ko smo namesto slabih novic začeli objavljati dobre. In ta kurs bi želeli kar ohraniti. AKTIV UPOKOJENCEV IZLET V PTUJ PLANINCI IZLET NA LISCO Člani odbora našega aktiva so za nas spet organizirali zelo zanimiv izlet. Peljali smo se na Štajersko. Najprej smo si ogledali Ptujsko goro in cerkev, ki je znana po svoji gradnji tudi v tujini. Zidali so od leta 1390 pa do 1410 v poznem gotskem slogu, katerega značilnosti so visoki stebri, rebrasti strop in visoka ozka okna. Ta cerkev je znana še iz časov, ko so Turki napadali našo deželo. Marija naj bi varovala okoliške prebivalce, kar ponazarja tudi oltar, ko v reliefu svojega plašča čuva vernike pred sovražnikom. Takrat so to cerkev imenovali Črna gora, ker so zakurili več ognjev in dim je odel cerkev v temo, da ni bila vidna sovražniku, ki je na konjih drvel po ptujski ravnini. V zadnji vojni so okupatorji tu pustošili in odnesli precej dragocenih podob in drugih okraskov iz cerkve. Naši sedanji priznani slovenski akademski umetniki so po vojni cerkev obnovili in po razlagi župnika imajo tudi barve stekla na oknih svoj pomen, kot: hvalnica stvarstvu, sonce, voda, rože. Temnejše okno predstavlja smrt, ki pa po navkih vere ni konec življenja. Cerkev je res enkratna, vredna ogleda, saj predstavlja našo kulturo iz srednjega veka in dokaz, da so Slovenci bili že takrat zavedni in so hoteli ohraniti naš jezik. Frančiškani so že v 1 7. stoletju ustanovili slovenske šole in tako je cerkev skrbela za pismenost naroda in kulturni razvoj. Nek slovenski veljak, ki si je med vojno v nemškem taborišču rešil življenje, je v tej cerkvi postavil spominski kamen z napisom: NAJVEČJA PA JE LJUBEZEN. Njegov najboljši prijatelj se je namreč sam javil, da je pripravljen umreti zanj in tako je ta veljak spoznal, da mu je samo ljubezen rešila življenje. Treba se je zamisliti, da vsak izmed nas lahko stori za drugega veliko dobrega, vse je odvisno od človekovega značaja. Odpeljalismo se v Ptuj in na grad ter smo si ogledali muzej. Tu so dolga stoletja živeli grofje in zadnji lastniki so bili Herbersteini, ki so po vojni odšli v Avstrijo. V gradu so pustili prekrasne dragocene tapiserije, dragoceno pohištvo, brušena ogledala, lestence, ure, oljne slike svojih slavnih mož in stropne štukature, porcelan in mnogo drugega. Imeli smo kaj občudovati. V veliki svetli dvorani je bilo hladno orožje in zanimivo je bilo videti drevo življenja te rodbine, ki sega več stoletij nazaj. Grad sam ima več obrambnih zidov in Turki ga nikoli niso uspeli zavzeti. Videli smo še več umetniških slik in tudi sodobniki imajo tu nekaj stvaritev in kot posebnost so tu še kurenti, ki jih je umetnik upodobil v olju in v grafiki. Hoteli smo si ogledati še grad Bori, a ga obnavljajo. Odpeljali smo se v Cirkulane. Na enem izmed haloških gričev se zakonca Emeršič bavita s kmečkim turizmom. Zelo dobro so nas postregli in naš harmonikar nam je zaigral venček slovenskih pesmi in tudi poskočne in nekateri so pridno plesali. Vsi smo bili dobre volje. V tej gostinski sobi sem na zidu opazila čisto navadno iz hloda odrezano desko z napisom: »Kdor je videl vas gorice, ta lic device več ne poželi, v vinskem hramu poje o čarih vaših in pije vaših trt nebeško kri«. Zanimivo, a vinski bratci povsod hvalijo to naše vino, ki jim daje delo in veselje do življenja. Naenkrat se je zmračilo in pred vstopom v naš avtobus sem z zadovoljstvom občudovala že temno obzorje sosednjega griča in na modrem nebu vzhajajočo luno. Šofer nas je varno pripeljal domov. Bilo je res enkratno lepo, a vsemu se moramo zahvaliti kolektivu ATJ ki je imel razumevanje za nas upokojence in nam je omogočil ta lep izlet, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Vaša Milka Pavšelj Že več kot eno leto smo se pripravljali, da gremo na Lisco. Vedno so bile neke prepreke, a sedaj smo se le odpravili na to Zasavsko hribovje. Kot ponavadi, nas je bilo samo sedem najbolj pridnih planincev. Vsekakor se je naše društvo pomladilo, saj imamo sedaj nekaj novih mladih planink. Že zgodaj zjutraj smo se z vlakom odpeljali do Zidanega mosta, a tu nam je »cug« do Sevnice pobegnil. Medtem smo se v kolodvorskem bifeju okrepčali s kavo. Ogledala sem si Zidani most, to staro križišče med vzhodom in zahodom. Nihče od navzočih pa ni vedel, koliko mostov je čez Savo. No odpeljali smo se do postaje Breg, potem po cesti in vzpenjali smo se proti Lisci. Na začetku je bila pot primerna za vsakogar, a kasneje je bilo zelo strmo in vsaka veja nam je prišla prav, da smo se je oprijeli in si olajšali vzpon. Bilo je zelo vroče in vsi smo bili prepoteni. Govorili smo bolj malo, saj smo gledali navzgor, kdaj bomo končno prispeli na vrh. Med potjo so nas dohiteli Zagrebčani, ki so tudi priredili družinski izlet na Lisco. To je bila večja skupina veselih, preprostih in prijetnih planincev. Končno smo prispeli. Razgled je bil zares enkraten, spodaj se je v dolini vila Sava in povsod naokoli hribi z vinogradi, vrhovi pa zeleni v jesenskem soncu. Na Lisci je meteorološka postaja na višini 947 m, tu je še hotel Tončkov dom in temu primerno zasoljene cene. Tudi za športnike je poskrbljeno, saj imajo žičnico za smučarje in na travnati planoti so bili zbrani zmajarji. Tak zmaj ima pri razprtih krilih kar 9 m v premeru in korajžni zmajarji so se spustili iz te višine in dolgo plavali v zraku nad vsemi hribi in Savo. Verjetno je treba kar precej znanja in spretnosti, da takega zmaja potem varno spraviš na tla globoko pod seboj. Zagrebški planinci so posedli na klopi pred hotelom, začeli so brenkati na svoja glasbila, drugi so se pridružili s petjem. Moram priznati, da so peli tako lepo in same domače pesmi in ponarodele popevke, da mi kaj takega res ne zmoremo. Vsi navdušeni smo jih poslušali. Sonce je bilo toplo kot vsi dnevi v tej prelepi jeseni, da bi še kar sedeli in uživali v čistem zraku. Odpravili smo se navzdol po strmini proti domu. Na postaji so nas. spet dohiteli Zagrebčani in ob poslušanju njihovih tamburic in citer smo pozabili na utrujenost in toliko, da nismo preslišali glas iz zvočnika, da vlak za Zidani most prihaja in bi nam zopet skoraj pobegnil. Že bolj pozno smo se vrnili, a zadovoljni, saj je bil izlet res nekaj posebnega, kot vsi prejšnji, ki sem se jih udeležila. Upam, da bomo če ne letos, pa drugo leto spet kam šli. Upam, da planinci pri AT ne bodo zaspali. Drugič nasvidenje! Milka Pavšelj POZDRAV IZ SARAJEVA Obračam se naslovu sa srdačnim pozdravima, te zahvaljujem na objavljenem radu koji sam Vam poslala, a koji ste izvoleli objaviti u decembarskom broju našeg lista. Ujedno želim da se pozovem na primjedbu drugarice Kramarove, koja vam je javila da drugarica Melita Miloševič ne prima od vas naš list Glasilo. To mi je i Melita jednom prilikom, kada smo telefonski imate vezu, rekla. To me ne čudi! Izgubili ste iz vida, da je provela u Avtotehni lepih 20-tak godina. Uložila je sav svoj trud u PRIŠLI - ODŠLI TOZD VOZILA IN SERVIS Prišli: 3. 9. 1985 ŠALINAČKI Dragutin radu kot Avtotehne Zagreb, a sada, ka.da je u penziji ne dobija niti jednom mjesečno naš zajed-nički list, koji smo svi koji smo u penziji zaslužili. Isti je slučaj sa drugovima — pen-zionerima iz Avtotehne Sarajevo. To su Čerimagič Edhem i Šurbek Ivan. A da H ga dobija i drug Braco Samokovlija, koji ga je najviše zaslužio od svih nas iz Sarajevo, to mi nije poznata. Kažem zaslužio, jer znam da je bio pionir u Sarajevu, kada je otvoreno predstavništvo prije 30-tak godina. Da njega nije bilo, nebih se ni ja sada sa Vama dopi-sivala, niti jela hleb koji sam kod Avtotehne zaradila! S toga molim u njihovo ime da se ovaj propust i spravi. Ovom prilikom želim da čestitam Novu 1986 Godinu svima Vama u Uredništvu našeg lista »Glasilo«, kao i svim mojim bivšim kolegicama i kolegama sa kojima samsaradjivala, kao i penzionerima i penzionerkama, sa kojima saosečam isada, kao što je to bilo i u ono doba kada smo zajedno bili aktivni i jači! S postavanjem Čatovič Antonija-Tonka TERMINSKI KOLEDAR 1986 delovni dnevi prosti dnevi 4. 9. 1985 KARALIČ Husein 5. 9. 1985 TRANOVIČ Zfiatko 12. 9. 1985 ŠUŠTERŠIČ Jože 16. 9. 1985 JANKOVIČ Mica 25. 10. 1985 VIDIC Ivan Odšli: 13. 9. 1985 OVEN Branko smrt TOZD ZASTOPSTVA Prišli: 2. 9. 1985 POTOKAR Vladislava 2. 9. 1985 BRUS Rajko 2. 9. 1985 CRIMŠIČ Franci 19. 9. 1985 NOVAK Jože 18. 10. 1985 VOLGEMUT Mirko Odšli: Odšli: 30. 9. 1985 31. 10. 1985 ŠIVIC Barbara GREGORIČ Dušan 19. 9. 1985 DOLHAR Stane 7. 10. 1985 DSSS PODGORŠEK Jasmin TOZD NOVA Prišli: 1. 9. 1985 KONČAR Vanja Prišli: 6. 10. 1985 2. 9. 1985 KRŽAN Milojka 14. 10. 1985 STRAŠEK Drago DJILAS Teodora 2. 9. 1985 21. 10. 1985 ŽABNIKAR Bojan ILIJIN Zdenka 2. 9. 1985 JANEŽIČ Vinko 12. 9. 1985 Odšli: BUBNIČ Ivan 23. 9. 1985 20. 9. 1985 HORVAT Marko LOMOVŠEK Blaž 1. 10. 1985 31. 10. 1985 ZANOŠKAR Ljubo ROGELJ Kristina ZAHVALA Vsem, ki ste mi izrekli sožalje ob smrti mojega očeta, se iskreno zahvaljujem. KISS Emil C J prosti dnevi v drugih republikah JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST SEPTEM. OKTOB. NOVEM. DECEM. 5 1 S 1 S 1 T 1 C i N 1 T 1 P 1 P 1 S 1 S 1 P 1 c 2 N 2 N 2 S 2 P 2 P 2 S 2 S 2 T 2 c 2 N 2 T 2 P 3 P 3 P 3 c 3 S 3 T 3 č 3 N 3 S 3 P 3 P 3 S 3 S 4 T 4 T 4 P 4 N 4 S 4 p 4 P 4 c 4 S 4 T 4 c 4 N 5 S 5 S 5 S 5 P 5 c 5 S 5 T 5 p 5 N 5 S 5 P 5 P 6 c 6 c 6 N 6 T 6 p 6 N 6 S 6 s 6 P 6 c 6 S 6 T 7 p 7 P 7 P 7 S 7 s 7 P 7 č 7 N 7 T 7 p 7 N 7 S 8 s 8 S 8 T 8 c 8 N 8 T 8 p 8 P 8 S 8 s 8 P 8 c 9 N 9 N 9 S 9 P 9' P 9 S 9 s 9 T 9 c 9 N 9 T 9 P 10 P 10 P 10 c 10 S 10 T 10 č 10 N 10 S 10 P 10 P 10 S 10 S 11 T 11 T 11 P 11 N 11 S 11 p 11 P 11 č 11 S 11 T 11 c 11 N 12 S 12 S 12 S 12 P 12 c 12 s 12 T 12 P 12 N 12 S 12 P 12 P 13 c 13 c 13 N 13 T 13 P 13 N 13 S 13 s 13 P 13 c 13 S 13 T 14 P 14 P 14 P 14 S 14 S 14 P 14 c 14 N 14 T 14 P 14 N 14 S 15 S 15 S 15 T 15 c 15 N 13. T 15 P 15 P 15 S 15 S 15 P 15 č 16 N 16 N 16 S 16 P 16 P 16 S 16 S 16 T 16 c 16 N 16 T 16 p 17 P 17 P 17 c 17 S 17 T 17 c 17 N 17 S 17 p 17 P 17 S 17 s 18 T 18 T 18 P 18 N 18 S 18 P 18 P 18 c 18 s 18 T 18 c 18 N 19 S 19 S 19 S 19 P 19 c 19 S 19 T 19 P 19 N 19 S 19 P 19 ' P 20 c 20 c 20 N 20 T 20 p 20 N 20 S 20 S 20 P 20 c 20 S 20 T 21 P 21 P 21 P 21 S 21 s 21 P 21 c 21 N 21 T 21 P 21 N 21 S 22 S 22 S 22 T 22 c 22 N 22 T 22 P 22 P 22 S 22 S 22 P 22 c 23 N 23 N 23 S 23 P 23 P 23 S 23 S 23 T 23 c 23 N 23 T 23 P 24 P 24 P 24 c 24 S 24 T 24 c 24 N 24 S 24 P 24 P 24 S 24 S 25 T 25 T 25 P 25 N 25 S 25 P 25 P 25 c 25 S 25 T 25 c 25 N 26 S 26 S 26 S 26 P 26 c 26 S 26 T 26 P 26 N 26 S 26 P 26 P 27 c 27 c 27 N 27 T 27 p 27 N 27 S 27 S 27 P 27 c 27 S 27 T 28 p 28 P 28 P 28 S 28 s 28 P 28 c 28 N 28 T 28 P 28 N 28 S 29 s 29 T 29 c 29 N 29 T 29 P 29 P 29 S 29 S 29 P 29 c 30 N 30 S 30 p 30 P 30 S 30 S 30 T 30 c 30 N 30 T 30 P 31 P 31 s 31 c 31 N 31 P 31 S 31 23 20 21 22 22 21 23 21 22 23 20 23 193 168 176 185 185 • 176 193 176 185 193 168 193 KOJIJ P 41 M A LI&08.U PAL/ua letna PLAt A VLAOALJLv PL6MI >«.A 6TOPNJA V ANGLIJI ^O^OUEvA *0Mei>IJA PILiPA^miK ►.&. 9.0 t)A 'TAUJi VS Ul KO SVET HO AJ E 5T. JLOV. MIKAJ. MICA £trAVA VA frLIiMJCH ^AHO>u KRADLJIVEC LUTK« ( vomX K A K 2.1 L O HHSKie KOMJEMU-E EDvARD ^KlEC, Ot>XAAAM A0 6 DRbLA šibeče koino VNtrJE I^RA NA DtiKI , .J APON6KI Jam - CA MK A E I VA M NCKDANJ I PUAvMlJKf MAelOV, titzoPi^Ec OTO M. SEVta.NO #J) t« ADl N/J t PAS, OltMLJE VERtkl POGLAVAR lUSilMANJV LfPOTN A TIAJnA ŽALIKA 4ucwwalD !2t)E LovAltc NoJtLOV pesni J itd Z&l 8.V.A NAPLA6IL0 ST^AŠkA fe o C) iNj A JMETNOST Dolina Julijskih Alpah EOijAsT C LAN JuAŽuAiMt STRANKE RO SIJI Sol>NljSK| RAzPiS A* KA v fclftlS-tJI SIEDOZCMSk/ TRAJNA ZEL O^AASm1 KO AlNUKn felZOV Pohorje v iTAtiJ i PBEKLETSTV^ aO&ČENJfc ^O«Nji tJtL TELESA PBEDrttirjE Los AN^eiES^ (Instituti) V2stA 05UVA LA VRSTA FR**e*ajE (MNOt) Plostc i v */LR>Ausmj ZNAMKA Toro APAIATI PRERIJ Sit! VOLK SEV, aherike lAft-A 6 KARTAMI Hilna, MEMKRjASTA TRKofiNA Av*TRIJ*k< PoROtEvAL" ftE <}0RSU.1 REŠEVALNI col m Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n.sol.o. Ljubljana, Titova c. 38. Ureja uredniški odbor: Drago Balažič (odg. ur.), Jana Černič, Jurij Černič (gl. urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Zvone Ogrinec, Franci Petkovšek, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Jadran v nakladi 750 izvodov. — Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.