Številka 4 Vse za visi od staršev! V tem listu smo že ponovno razpravljali o tem, kako Slovencem v tujini grozi hitra smrt v narodnem in pogosto tudi v verskem pogledu, če nujno ne storimo primernih korakov. Če to velja celo za nas, ki smo mladost preživeli v domovini, koliko 'bolj bo to res za našo mladino, ki domovine še videla ni in vso šolsko vzgojo sprejema v tujem jeziku?! Ali bomo čez to mladino napravili križ in jo prepustili sami sebi ter dopustili, da bo ostala odtujena vsemu, kar nam je drago in sveto? Na žalost se je pogosto tako dogajalo. V tej, točki smo zagrešili težke napake in veliko zamudili. Temu se ni preveč čuditi! Kajti razmere v resnici niso lahke. Kako vcepiti otroku ljubezen do domovine, če je pa ta za njega „španska vas”? Kako vsaditi v njegovo srce spoštovanje do materinskega jezika, če pa sirota dolga leta trga hlače v šolah, kjer o materini besedi ni govora?! Tu vse zavisi od staršev! Njihovega poslanstva nihče ne more nadomestiti. Toda na žalost ne manjka primerov, da se starši prav nič ne zavedajo dolžnosti, ,ki jo v tem pogledu imajo do svojih otrok in do svoje lastne krvi. Celo tako daleč se spozabijo nekateri, da z lastnimi otroki govore v tujem jeziku, v jeziku, katerega skoro redno zelo slabo obvladajo. Bridko, a resnično! To je dokaz neizmerne nezavednosti staršev. Ka'kšne so posledice takega postopanja? Usodne! Otroci zgube edino možnost spoznati materin jezik in v njihovem srcu ne bo nikdar nobenega mesta za lasten narod in domovino. Ne morete mu pomagati s časopisom, ker ga ne razume, in ne z društvom, ker se v njem počuti tujega. Tako pride do izraza tragika naroda, ki mora zaradi nerazvitih gospodarskih razmer svoje sinove pošiljati v tujino za kruhom: ko ipada 'kapljica krvi za kapljico z našega narodnega telesa in se za vedno zgublja v tujem morju. Mnogo tega gorjd bi bilo prikrajšanega, če bi se starši bolj zavedali svoje odgovornosti! I vala Bogu, ne manjka tudi lepih zgledov zavednosti staršev. Kako prijetno je človek včasih presenečen, ko naleti na družino, ki živi me4 samimi tujci, a otroci govorijo, berejo, pišejo in čutijo slovensko. Skoro kot bi se vzgajali v domovini! Upravičeno so starši ponosni na tak uspeh. Kako so ga dosegli? Kaj enostavno! Dosledno so se držali navodil pokojnega patra Teotima iz Holandije in so z otroki VEDNO GOVORILI SAMO SLOVENSKO. Ko so ti dosegli primerno starost, so jih z lahkoto naučili še brati in vsaj za silo pisati. Mlad človek ima dovzetno glavo. Pa morda taki otroci slabše napredujejo v šoli, kjer je vse v tujem jeziku? Nikakor ne! Izkušnja kaže ravno nasprotno. Poznam veliko otrok, ki v tuji šoli stalno zavzemajo prvo ali drugo mesto, čeprav doma govore vedno samo slovensko. To je povsem razumljivo! Kajti večina staršev zelo nepopolno obvlada nizozemsko, francosko ali nemško. Če se ubogi otrok privadi te čudne mešanice, ga to v šoli samo moti in pri napredku ovira. ^ tarši, hočete svojim otrokom res do-bro? Potem jim dajte možnost, da se bodo pri vas naučili materinskega jezika. Nekoč vam bodo hvaležni za to skrb? Nikdar še nisem slišal, da bi kdo godrnjal čez starše, ker so ga ti navajali na domačo govorico. Pač pa mnogi obžalujejo, da so njih starši zanemarili to priložnost, ko je bil še čas. Tisk in društva so, kot smo zadnjič rekli, ogromnega pomena za življenje naših ljudi v tujini. Toda ta izredno važna činitelja bosta šele potem v polni meri mogla vršiti svoje poslanstvo, če se bodo starši globoko zavedali dolžnosti do svoje lastne krvi. V-ko. . Mežnar jeo koiieek Dragi rojak! Ne misli, da te bom učil, kako se prižigajo ali ugašajo sveče. Vsak zna prižgati žveplenko in upihniti jo že zna, ko se ga drži še mleko okoli ust. Tudi norčij ne bom uganjal, ker se ljudje sicer že dovolj norčujejo iz cerkovnikov ali mež-narjev. ^^ovedal bom le dogodek iz časov mo-r* je internacije. Mogoče ti bo kaj kori$til. Neko jutro je stopil k meni tovariš in me prosil, naj mu pomagam, da se pripravi na spoved, čudno! Nikoli me ni še nihče tega prosil. A v taborišču je vse mogoče. Rad bi mu pokazal kakšen molitvenik, a ga nisem imel. Zato sva morala začeti po spominu. Sedla sva k ograji in govorila z resnostjo. V taborišču se iz takih stvari nismo norčevali. Najprej je treba spoznati, v čem je človek grešil. V katerih stvareh se ni držal božjih zapovedi? Spomnila sva se na dve Moj- | zesovi tabli, na katerih je zapisano 10 božjih zapovedi. Tako-le se glasijo: Veruj v enega Boga! Ne skruni božjega imena! Posvečuj Gospodov dan! Spoštuj očeta in mater! Ne ubijaj! Ne nečistuj! Ne kradi! Ne pričaj, po krivem zoper svojega bližnjega! Ne želi svojega bližnega žene! Ne želi svojega bližnjega blaga! In najine misli so šle naprej k poglavitnim grehom: napuh, lakomnost, nečistost, nevoščljivost, požrešnost, jeza, lenoba. Si kriv, da je kdo drugi grešil? Si ga nagovarjal, mu dajal pobudo, mu dajal slab zgled? Svojih dolžnosti kot oče (mati), mož (žena) nisi vršil? Po tem izpraševanju vesti sem ga opozoril, da je najvažnejše obžalovati svoje grehe in narediti trden sklep, da bomo v bodoče skušali vse storiti, da se jih izognemo. Mežnar. \ /ločina je pojenjala. Murni okoli \I nas še vedno pojo. Sedimo na travi in gledamo čudovito poletno večerno nebo. Milijoni zvezd se blestijo nad nami. Tone pokaže Veliki voz. Zadnji zvezdi tega ozvezdja nas privedeta k Severnici in tani zagledamo Mali voz. Silvo začne šteti. Zvezde bi rad preštel, a kmalu ne zmore več. Preveč jih je. Karlo, ki „vse ve”, pokaže Rimsko cesto, v kateri menijo, da je 20 milijonov zvezd. Pravi, da naše sonce ni drugega kot majhna zvezda, zelo 'blizu nas. „Blizu nas, da,” se oglasi Marija, „150 milijonov kilometrov je do njega!” Peter, ki bo inženir, že računa, kako dolgo bi hodili z vlakom tja. Karlo pa nadaljuje: „Čudovito je nebo. Kako ogromen je nebesni prostor in koliko je zvezd, a se vedno pomikajo po isti poti in se nikoli ne srečajo.” Peter pripoveduje, da znajo znanstveniki do sekunde izračunati pot, ki jo bo zvezda prehodila, ne da bi se zmotili. Svet je kakor velikanska ura, do potankosti določen stroj, ki poje slavo svojemu Inženirju. Razumen in sposoben mora biti tisti, ki je to naredil, pravi Marija, „človeška glava je za to preslaba. Komaj začneš misliti o tem, se ti že vrti v glavi.” # Tako človeški razum iz opazovanja narave spoznava, da mora hiti nekje veliki Inženir, ki je svet ustvaril in ga neprestano ohranjuje. Večkrat slišimo, da je svet sam od sebe. Od zmeraj je bilo tako, pravijo. Nespameten je, kdor tako zares misli. Tako je nespameten kot tisti, ki misli, da bi se ura sama od sebe poganjala, če bi imela brez števila kolesc. Nespameten je, kot je nespametna misel, da bi čopič sam slikal sliko, brez roke, če bi bil le zadosti dolg. Veličastvo božjega stvarstva, čudovito poletno nebo nad nami, pa tudi vse, kar je okoli nas, govori, da je nad nami vsemi večni, vsemogočni Duh. Svet pa, ki ga občudujemo, je po besedah nekega pesnika svetišče, sredi katerega vrši svojo službo človek kot duhovnik-darovalec. ÄfOf, s&icecč Sijaj, sijaj, sončece, oj sonce rumeno! Kako bom s’jalo sonce, k’seni močno žalostno! Sonce zgodaj gori gre, dekleta jokajo,' ker rade bi ležale, pa vstati morajo. Sonce zgodaj dob gre, pastirji tarnajo, tlomov bi radi gnali, pa črede nimajo! Narodna pesem „On je vendar moj brat!" j^^olde Zadnik je trdo postavil poleg sebe aluminijasto čutaro, ki je bila še do polovice napolnjena s kavo. „In to naj gre vedno tako naprej?” je vprašal z glasom, k.i je težko prikrival jezo. „Delati, jesti, spati in potem spet delati, delati tu spodaj v jami?” „Glavno je, če človek more s svojim delom dostojno preživljati družino,” mu je odvrnil tovariš, ki je sedel nasproti in jedel. „To boš izkusil, če boš nekoč imel ženo in otroke.” „Jaz mislim, da bi me niti to ne moglo sprijazniti z delom, ki ga ne ljubim,” je po kratkem molku odgovoril Polde Zadnik, bivši študent, ki je zaradi razmer v domovini zapustil domače kraje in v tujini postal rudar. Peter, štiridesetletni hrust, je malomarno zabrisal proč prazno čutaro. „Te bo že mi nila tvoja trma, ko boš dobil prvo plačo. Za denar človek napravi vse!” je grobo povedal. „Prav imaš, Peter! Nazadnje vse dirja samo za denarjem,” je .pridejal drugi, ki je ipo rudarsko čepel poleg njega. „Zakaj si pravzaprav tako nezadovoljen?” se je obrnil do ianta. „Ali je delo z nami res nekaj tako strašnega?” Razdražen ton je odmeval iz nespretnega vprašanja. Polde je zmajal z glavo, kot da bi ne vedel kaj odgovoriti. „Vi me ne razumete,” je naposled rekel tiho. Jn nato glasneje: „Saj ni samo zaradi nenavadnega posla. Premog kopati je potrebno in spoštovanja vredno opravilo. Toda ali kdo med vami kdaj kaj pomisli? Vi vsi delate samo za denar, s katerim se morete do sitega dobro najesti in si včasih še kaj posebnega privoščiti. Ali ne opazite, kako je to nekaj strašnega? Kakšno notranjo praznino to razodeva, kakšen čisti materializem?! Jaz bi želel, da bi rudarski posel in vsako drugo opravilo bilo malo više postavljeno, da bi mi po njem Bogu pripadali. Tako pa pripadamo hudiču!” „Naše opravilo ne pripada ne hudiču in ne dragemu Bogu,” je z nasmehom odvrnil nekdo. „Mi pripadamo nam samim! Mi smo tu zato, da se moremo hraniti. In nič več!” Možje, ki so pogovoru prisostvovali, so se s pritrjevanjem zakrohotali, najbolj Peter. „Da, da, ta zanikani študent spada med tičke, ki iz veselja do čvekanja hočejo sejati zmedo med nami,” je brez ovinkov bleknil Peter. „Kaj imata Bog in hudič z našim delom opraviti! Tako malo se oba zanimata za nas kot mi za njiju!” Bivši študent se je bežno ozrl po tovariših, ki so ga tako grobo zavrnili, se dvignil in se s potrtostjo na obrazu usmeril proti svojemu delavnem mestu. „Gotovo, Cerkev je danes kot vedno na delavčevi strani, kadar ta trpi zaradi krivične delovne pogodbe, kadar skupni dogovori niso spoštovani in sploh v vseh primerih, ko bi njegovo pravno, ekonomsko in socialno stanje moglo biti zboljšano brez škode za upravičena prava drugih.” Iz govora Pija XII., 1. maja A tedaj je začutil tujo roko na svoji rami. „Razumem te,” mu je toplo rekel stari France, ki je doslej sedel na ploščatem kamnu in tiho poslušal. „Ti imaš tisočkrat prav, če želiš, da hi Bog kraljeval tudi nad našim delom. Da Bog to dejansko vrši, nam od časa do časa pusti spoznati po tem ali onem človeku. Imel sem priložnost to doživeti pri nekem svojem delavnem tovarišu.” Ostali rudarji so se z nekoliko dvomljivim nasmeškom približali tovarišema, ki sta bila v razgovoru. Do konca odmora je bilo še nekaj minut. Od vlažnih skal nad njimi so se utrgavale kaplje in padale na njih gole rame. „Bo že nekaj let od tega,” je začel France pripovedovati, „in bil je poletni dan kot danes. V rovu, mogel bi točno pokazati mesto, se je utrgala velika plast kamenja, pod katero je nekdo delal. Pretečo nevar- nost je v zadnjem hipu opazil mlad delavec, ki je brez pomisleka planil in tovariša še (pravočasno potisnil na varno. A sam se je pri tem, na žalost, smrtno ponesrečil.” „Tistim, ki so ga umirajočega vprašali, čemu se je tako žrtvoval za drugega, je odgovoril: „On je vendar moj brat!” — „Kakšen brat?” so ljudje začudeno spraševali. „V Kristusu,” je pojasnil umirajoči in se pri tem nežno smehljal. In tega smehljaja ne bom nikdar pozabil.” # ISratka tišina je zavladala med možmi. Nato je nekdo zaklical: „Človekr ne muči nas s temi pobožnimi pravljicami!” „Nekateri starejši med vami se gotovo spominjajo, da to ni nobena pravljica,” je mirno odvrnil ogovorjeni. Tedaj se je začul glas šestdesetletnega Luke Tominca, katerega so vsi radi imeli: »Jaz se prav dobro spominjam vsega, kat si povedal, France.” Pri tem je pomenljivo pogledal v njegove rjave oči, ki so se toplo svetile pod košatimi obrvi. — „Da, jaz sam sem tisti, ki je bil rešen,” je nato rekel, se ‘Ivignil na noge, prijateljsko pokimal študentu in hitrih korakov stopil k svojemu delu. • # Odmor je bil končan. Tiho in zamišljeno KINO Vedno več ljudi zahaja v kinodvorane. Ob zgodbah, ki jih tam vidijo, se razvedrijo dn nasmejejo, včasih jim kane tudi solza iz oči. Pravijo, da se v kinu učiš življenja. Da, toda kakšnega? Ko sediš pri miru in gledaš odražajoče se dogodke na platnu — kakšnega življenja te učijo slike? Ko odhaja človek od prestave, ali je boljši in plemenitejši? Se je naučil poštenosti, ljubezni, zvestobe, vere? Ali pa se je morda naučil nezvestobe, se je privadil surovosti, nepoštenosti? V tem je problem filma. Film vpliva na ljudi, zlasti na mladino. Ker so filmi zelo različni in pogosto ka- PRATIKA ZA JULIJ IN AVGUST 5. jul.: sv. Ciril in Metod, slovanska apostola in misijonarja; 8. jul.: sv. Elizabeta; 12. jul.: sv. Mohor in Fortunat; 16. jul.: Karmelska Mati božja; 19. jul.: sv. Vincenc Pavelski; 25. jul.: sv. Jakob starejši, apostol; 26. jul.: sv. Ana, mati Marije; # 4. avg.: sv. Dominik; 10. avg.: sv. Lavrencij, mučenec; 15. avg.: Marijino Vnebovzetje; 22. avg.: Marijino brezmadežno Srce; 24. avg.: sv. Jernej, apostol; 28. avg.: sv. Avguštin; 29. avg.: Obglavljenje Janeza Krstnika. so odhajali vsi, ki so poslušali zgodbo, tako mladi kot stari in tudi klepetavi Peter. In nekaterim med njimi je bilo, kot bi Kristus sam v tisti uri šel mimo njih skozi zaprašeni rov. Kristus, na katerega oni, na žalost, tako malokdaj mislijo! žejo bolj zločine kot junaška in poštena dela, je treba zavzeti- do filmov neko stališče. Filmi pogosteje opisujejo zmoto namesto resnice, strast namesto dolžnosti in nemoralnost namesto kreposti. Zato pameten človek ne more hoditi gledat kar tjavdan vse filme. Zadnje čase prinašajo mnogi listi ocene filmov. Tudi razni lepaki „Kino-izbora” podajajo moralno oceno filmov, ki se v naši okolici igrajo. Preden gre moderen človek v kino, pogleda, kakšna je moralna ocena filma. Ce je film ocenjen kot „odsveto- „Ne sramuj se svoje vere. Že 20 stoletij ljudje po njej živijo!” R. Pazin, franc, pisatelj. van” ali celo „obsodbe vreden”, pomeni, da je gledanje takega filma izpostavljanje moralni škodi, pogosto povzroča pohujšanje in pomaga zli stvari: denar, ki ga boš dal za kinopredstavo, bo služil za to, da bodo delali še druge take, morda še slabše in še bolj obsodbe Vredne filme. Starši naj otroke le redko pošiljajo v kino. Znanstvena raziskovanja so dognala, da filmi na razvoj otrokove notranjosti kvarno vplivajo, iker nimajo še dovolj razvitega čuta za presojanje. Pogledajo naj tudi prej, kakšen film se igra in s kakšno družbo ga bodo šli gledat. Moderni časi zahtevajo več premisleka in več odločnosti. Kdor vozi avto, mora poznali cestna pravila, se jih držati in paziti. Podobno je z moderno iznajdbo — s filmom. Je čudovita stvar, vendar odvisna od človekove presoje in človekove volje! Mora jo prav uporabljati, da mu bo v korist. P*i vpcašani Za može 1. Ali še kdaj prineseš svoji ženi šopek cvetlic, kakšno darilo'ob njenem godu ah ob obletnici poroke? 2. zkli paziš na to, da je ne kritiziraš vpričo drugih? ‘5. Ali se kaj potrudiš, da bi razumel njeno občutljivo dušo in ji izkazal prijaznost? 4. Ali upoštevaš čas njene utrujenosti, nervoznosti in razburljivosti? 5. Ali se zahvališ za vse majhne usluge, kot je n. pr. krpanje nogavic ali čiščenje obleke? Za žene 1. Ali se trudiš, da bi svojemu možu napravila proste ure čim prijetnejše? 2. Ali znaš spreminjati jedi tako, da je mož vedno znova presenečen? 3. Ali znaš prenesti moževe neuspehe, ne da bi ga takoj delala krivega in odgovornega zanje? 4. Ali se vedeš prijazno do moževe matere in njegovih sorodnikov? 5. Ali znaš popustiti, ko gre za majhna nesoglasja? („Moj prijatelj”, 1953) Popotnik Popotnik pridem čez goro, od doma vzel sem že slovo; in kamor se oko ozre, povsod se mi nov svet odpre. Tud’ tukaj sonce gre okrog, dolino vidim, hrib in log: pa sonce naše bolj blišči in hrib naš lepše zeleni. Tud’ tu cveto cvetičice, po njih šume čebelice: pa naših rož. je lepši cvet, čebelic naših slajši med. Skoz mesta hodim in vasi, povsod drugač’ se govori; jaz tuj’c nikogar ne poznam in sred’ ljudi povsod sem sam. Dežela ljuba, kje ležiš, ki jezik moj mi govoriš, kjer znanci moji še žive, prijat’lji moji v grobih spe? Narodna pesem Lep jr naš planinski svet...! KATRA V časih, ko smo še živeli doma, se je na žalost večkrat zgodilo, da je tudi to ali ono kmečko dekle — .poleg drugih, ki so morali s trebuhom za kruhom — dobilo skomine po svilenih nogavicah in drugih „moder 'iih” novotarijah in šlo služit v mesto. Pre mnoga dekleta so šla celo v Beograd. Tja je zajadrala tudi Urbančeva Katra iz neke vasi na Gorenjskem. Dobila je služilo pri neki srbski gosipodi in se je kaj hitro 'živela v nove razmere, pa tudi v njihove navade. Nekako po dveh mesecih službe je odpotovala vsa družina s Katro vred — pomislite — na Bled. Tam so dali Katri H dni plačanega dopusta, da je lahko šla domov. Katra veselo stopi v domačo vas. Najprej sreča vaškega učitelja, pri katerem je še nedavno hodila v šolo. „O, dobar dan, gospon učo! Kako ste?” Učitelj jo pogleda ter zamuka kakor krava: „Mu-u-ul” Katra se malo ustraši, misleč, da je mogoče učitelj ponorel, .pa vseeno še enkrat vpraša: „Pa što vam je, gospon učo? Jeste li bo-iestan . ..” „Mu-u-u” zamuka zapet učitelj in potem s človeškim glasom nadaljuje: „Ne, Katrica, nisem bolan, ampak pred par dnevi sem prišel s planine, kjer sem en teden živel med samimi kravami, .pa sem pozabil govoriti, kakor si ti v dveh mesecih pozabila naš mili materin jezik.” Katra povesi osramočena oči in gre domov. Pomagalo pa je le! Doma je govorila slovensko in učitelja je lepo v slovenskem jeziku prosila odpuščanja. („Misli”). Zadnji dan v Dachau-u (Iz popisovanja Slovenca-interniranca, ki je prišel živ iz internacije). Prišel je zadnji dan . . . Na zbornem mestu so bili že silne množice. Vedno nove so prihajale. Mahale so ' rokami in kapami, vpile v vseh mogočih jezikih in čakale, da se zgodi čudo ... V množicah, ki so bile db vhodu, je nastal vihar. Na tisoče rok se je dvignilo v pozdrav nekomu, ki ga nisem videl . Na balkonu „Jourhausa” se je pojavil vojak v bojni opremi. Alije bil oficir ali pod- oficir ali navaden vojak, kdo ve. Ta vojak je dal z roko znak, naj bodo množice tiho. Vihar se je polegel. Kaj je govoril, nisem slišal. Videl ipa sem, da so se množice spustile na kolena, se odkrile, se pokrižale in molile. To je storil tudi vojak. To sem storil tudi jaz. Takrat so ujetniki v Dachau prvič javno molili ... Bili smo osvobojeni. Naš ponos IV s ekoč sem prišel v eno izmed večjih delavskih 1 'kS kolonij. K meni je stopil fant v starosti pri-" * bližuo H let. Vprašal me je v tamkajšnjem narečju: „Gospod, ali bi se jaz lahko učil .slovenskega jezika? Kdo bi me učil?” Zelo sem bil presenečen nad tem vprašanjem. Vprašal sem fanta, odkod je. Povedal mi je in zvedel sem, da je njegov oče Slovenec, mati pa domačinka. Fant je imel veselje do slovenskega jezika in do slovenskih pesmi in bi rad pristopil k slovenskim društvom. V družini so govorili le v materinem jeziku, oče z otroki ni nikoli spregovoril po slovensko. Videl sem, da je fant ponosen, da je sin slovenskega očeta in da ima zanimanje za njegov je-z.ik. Ker sem kraj precej poznal, sem mu lahko nasvetoval, do koga naj se obrne. Ko je odšel, sem pomislil na našo mladino po izseljenskih družinah. V kolikor poznam naše može in žene, vem, da so zavedni Slovenci. In vendar njihove hčere in sinovi kažejo včasih bore malo zanimanja za slovenski jezik! Mati jih vpraša v slovenskem jeziku, otrok kar hitro odgovarja v tujem jeziku. Kaj ni vsak tak odgovor slovenskim staršem kakor nov udarec v že itak krvaveče srce! Mnogokrat so krivi starši, ker so premalo skrbeli, da bi naučili otroke svojega jezika, ki je dar božji! Videli so, da otrok raje govori v jeziku svojih sošolcev in so se v neumni ljubezni do otroka vdali. Pa tudi otroci, zlasti odrasli, so zato odgovorni. Pravijo, da nimajo časa se učiti. Imajo pa čas za gledališče, šport, zabave. Mladini je razvedrilo potrebno, toda potem, ko je izvršila svojo dolžnost! Koliko dni mladega življenja se požene v nič, ko hi ga lahko obrnili v veselje in dobrobit slovenskim izseljencem, v ponos našemu narodu. Zato vsa čast tistim, ki se trudijo z raznimi prireditvami širiti in utrjevati ljubezen do našega naroda in do Slovenije! V društva! V slogi je moč! Strnimo se! To zahtevata naša podjetnost in naš ponos! Vrhnikov Jaka, delavec. Qfia po tu V mamljivi luči, v temni senci, v jutranji zori, v poznem mraku, xi očesu krasnem, x> srcu nelnem: povsod jo je iskal. Srce, livljenje svoje za njo bi daroval. Zaman je trud, ni našel je. Ves tožen je odšel naprej v brezupno noč. Na potu tam brez cilja, brez upov in brez nad privede težki ga korak do cerkve male. Utrujen ves je vstopil. Trepeče lučka, žarke Uje, v čarobnem svitu križ zasije. Pred Njim. je potnik nem obstal. Iz križa tam, iz zrnučenih oči, iz srca, ki je vso prelilo kri, svetila je LJUBEZEN. P. A. Francija Št. Janž v Rožu (Koroška): zgoraj milostna podoba Marijina v oltarju; spodaj cerkev in del vasi Šestin d vajselo poglavje Bilo je na dan sv. Jakoba in nedelja je bila. Vročina je pritiskala, da si se še v senci potil. Stric Jakob, iki je ob nedeljah popoldne raje „balinal”, kakor šel k popoldanski službi božji, je dejal sam pri sebi: Velik praznik je danes zame, moj god j'e, zato bo prav, če grem tudi k večernicam. Sel je v cerkev in sedel v tretjo klop, 'kjer je ime! svoj sedež. Razlaga krščanskega nauka je strica kmalu zazibala v sladko spanje. Po nauku je gospod pristopil k oltarju in začel moliti litanije vseh svetnikov, v katerih je — kakor vemo — dvakrat omenjen sv. Jakob. Ko je župnik poklical ime prvega, je stric zmedeno pogledal okrog sebe, a takoj spet zaspal. Ko je pa drugič zaslišal ime „sveti fakob”, je na ves glas zarentačil in na dolgo zategnil: „Kaaaaaj je?" Se nekaj je mislil zagodrnjati, pa ga je sosed stresel za rame in mu po tihem dopovedal, da je v cerkvi. Od tistega časti dalje je bil stric Jakob za vse ljudi v vasi „sveti Jakob”. K večernicam strica ni nihče ,več spravil, posebno takrat ne, kadar so bile litanije vseh svetnikov, saj se je dobro zavedal, da bi ga vsi verniki ošinili s pogledi, ko bi duhovnik rekel: Sveti Jakob. Se tako je takrat vedno vsem lezlo na smeh, da je gospod župnik večkrat resno premišljeval, ali bi ne kazalo tega vročega in obenem zaspanega svetnika črtati iz litanij ter tako odstraniti pohujšanje () let. čez 20 let je stanoval pri eni in isti družini. Bil je blaga duša. — Vse je globoko pretresla tragična smrt 30 let starega Antona Pak iz Water-scheta. Ponesrečil se je na motorju. Tildi ta je bil zelo dober fant. Ko mu je bilo 15 let, ga je v Bel gijo pripeljal pater Prah. — Obeh sc bomo spominjali v svojih molitvah. CHARLEROI—MONS Naslov izs. duhovnika: /.. Reven, Rue Ch. Dupret 17, Charleroi. — Telefon: 32.33.23. V okolici Charleroi smo majnik proslavili s šmarnicami 3. maja pri Mariji Fa timski v Pironchamps. Veliko nais je bilo in vsa cerkev je talko lepo pela z našimi pevci, da je bilo ljudem kar žal, ko nimamo lakih šmarnic vsak dan, kakor nekoč v domovini. Za binkošti je bila naša služba božja v Charleroi, drugi dan ]>a v PaUuages za oikolico Mo.nsa. Zadnji dan inajnika se je 4\ naših rojakov 'iz- Charleroi pridružilo [hunskim romarjem na Montaigu (Scherpenheuvel) in tako obiskovalo to znano flamsko Marijino svetišče. Kljub neprestano polni cerkvi st: nam je le posrečilo, da smo pred Marijinim oltarjem po naše na glas molili in zapeli, kar je vzbudilo pozornost. Društvo harmonikarjev, ki mu predseduje naš rojak g. Bevčar Alojz v M au trage u, votli pa njegov nečak, je prejelo v Tour-nai prvo nagrado in sedaj nedeljo za nedeljo v skupini nastopa po raznih krajih. Spet moramo poročati o rojakih, ki so nas zapustili in odšli v večnost pred božje obličje. 28. aprila je umrl vsled rudarske bolezni v Peronnes—lez—Binche Franc Gorjanc roj. 1908 v Bodrežu pri Kanalu ob Soči. Pokopali smo ga na pokopališču, na katerem počiva tudi njegov rojak Franc Košir (gl. sliko!), ki je 'bil zasut v rudniku •1. julija. 1950. — V Quaregnon—Rivage je na naglo umrla Marija Viziti, roj. Križetič t Franc Košir ubit v rudniku leta 1950 1902 v Posredujem v Beneški Sloveniji, jeseni bodo njeno truplo prepeljali domov. — 3. maja se je ponesrečil z motorjem 31-letni Rudolf Vičič, doma s Trnovega na Krasu. Zapušča užaloščeno vdovo in otročiča Radovana in Bogdana. — 23. maja je zadet od srčne kapi izdihnil oče štirih o-trok Alojz Lavretič, doma iz Gor. Mjerse v Beneški Sloveniji. Pokopali so ga v Ai-seau. — 6. junija je dotrpel vzoren mož in oče Ivan Omerzu v Lodelinsart, roj. 1907 v Raztezu pri Rajhenburgu (rud. bolezen). — Bog jim daj vsem večni pokoj! Vsem žalujočim pa mnogo tolažbe! Poročila se je v kapeli Fatima v Pironchamps gdč. Ivette Šuligoj z domačinom g. Zephirjem Docquicr. Obilo sreče! HOLANDIJA Smrt žanje. -- Rojakom sporočamo, da je vsled rudarske bolezni umrl 8. aprila v bolnici Heerlen Janez Domevšček iz Heerler-heide, roj. 1895 v Soči nad Kobaridom. Dalje je umrl II. aprila istotam rojak Mile Trtanj iz fezeran, roj. 1892. Pokopan je bi! v Hoensbroeku. Naj jima večna luč sveti, preostalim pa izražamo naše iskreno sožalje. Jubilej — praznuje naš rojak Novak iz I.indenheuvela dne .27. junija. Poteklo je 25 let njegovega dela v rudniku. Rojaku, ki je tudi član društva sv. Barbare, veselo čestitamo! Šmarnice smo imeli v mesecu inajniku po različnih slovenskih kolonijah. Povsod sc je znova vzbudila ljubezen do Marije, naše nebeške Matere. Društveno življenje. — Rojaki v Linden-heuvelu so pripravili za praznik Gospodovega vnebohoda po šmarnicah v dvorani pri Stans v Lutterade „Materinski dan” z lepim sporedom. Radio Maastricht je 16. maja oddajal slovenski program. Pela sta zbora „Zvon” in „Skrjanček”. ““ NEMČIJA 1 111 Gladbeck — Pomlad je prišla in povsod poganja novo življenje. Tudi tukajšnji Slovenci smo se na pobudo našega g. svetnika Tensunderna in našega predsednika g. Dobravca poživili ter se v nedeljo popoldne, 17. maja iz. bližnje in daljne okolice zbrali v Gladbecku. Najprej smo imeli večernice. Pridigal 'nam je naš rojak, prijatelj g. Tensunderna. Lepim besedam so sledile pete litanije Matere božje. Zatem smo se zbrali v dvorani Kolpingovega doma, kjer je najipreje naš gospod svetnik pozdravil našega gosta slovenskega duhovnika, pozdravil pa tudi vse zbrane Slovence ter nam povedal več novic iz svojega življenja in iz življenja Slovencev tukaj. Nato smo se pogovorili o društvenih zadevah; o romanju v Kevelaer, kamor bi radi šli skupaj s holandskimi Slovenci, če bi nam sporočili, kdaj pravzaprav mislijo priti. Z velikim zanimanjem smo poslušali slovenskega duhovnika, ki nam jc govoril o življenju naših izseljencev drugod. Samo po sebi se razume, da smo tudi pridno peli. Bilo je že pozno zvečer, ko smo se ra/šli, v veselem upanju, da se bomo na romanju v Kevelaer zopet našli v domači družbi, kamor bomo pripeljali tudi svoje Otroke. FRANCIJA Hari* Pariz. — Na binkošti smo napolnili za slovesne večernice našo kapelo in se čudili, tla nas je toliko. Še več: nas bi bilo lahko, če 'bi vsakdo tudi svoje znance privedel s seboj! Če bodo slike uspele (gospodov aparat se noče vedno odpreti), boste morda ob priliki videli naše vesele obraze. Že sedaj se pripravljajmo na slovesnost kontern septembra, h kateri vabimo tudi va> druge iz. „province”! Romigny (Marne). — Na bin kostni ponedeljek smo se Slovenci iz pokrajine, kjer ..delamo” (in pijemo) šampanjec, zbrali v Romigny. Dopoldne smo imeli sv. mašo, ki jo je daroval slov. gospod iz Pariza. Mnogim so prišle solze v oči, ko smo prvič v tujini imeli med seboj. slov. duhovnika in slišali izpred oltarja našo domačo besedo. Za kosilo se nas je polovica zbrala v družini g. Ivana, ki je mnogo storil za ta dan, polovica pa v družini gospe Amalije. Ob lepi slovenski pesmi smo si potem popoldne ustvarili na obeh krajih košček domače zemlje in se Prekmurci in Primorci. pra. odlično razumeli. Veseli smo se zvečer razšli, hvaležni gostiteljem, pa tudi g. Močil-nikarju, ki je pripeljal poln avto gostov iz Pariza, pa seveda tudi našemu duhovniku, ža mesec september smo se spet domenili za tako snidenje, o čemer boste pravočasno obveščeni, še drugod organizirajte, kjer vas je več skupaj, tako službo božjo in potem v „Naši luči” povejte, da še živite! VSEM. — Pošljite naslove svojih znancev, ki „Naše luči” še ne prejemajo. Vsi rojaki v Franciji jo morajo brati! Kjer vas je več skupaj, pomislite, kako hi organizirali slovensko sluibo božjo! Armentičres (Nord). - I amoSnjim Slovencem lepa hvala za vsoto, ki so jo poslali za „Našo luč". — N. Čretnik, Ruc St. Fargeau 4, Paris XX. Vas-de-Calais Lićvin. — saht Ki v Lievimi je duhovno in kulturno Niediscye slovenskih kolonij v okrožju Lievin-I.ens. Tu jc bilo ustanovljeno prvo slov. društvo sv. Barbare, ki jc kmalu štelo nad 100 članov. Vneti možje, kot rajnki Tulita» in drugi, so ustanavljali oziroma dali pobudo za ustanavljanje enakih društev po drugih slovenskih kolonijah. Slovenci smo bili tedaj številni in slovenski rudarji pri premogokopni družbi tako čislani, da nam je družba obljubila postaviti kapelo. Žal je takrat ostalo to ie pri obljubi, a misel na kapelo ni umrla. Bo lanskem velikem misijonu je bilo sklenjeno postaviti kapelo na čast Materi božji za šalit 1(>. Z združenimi močmi so šli na delo Francozi, Poljaki in Slovenci, ki upamo dobiti v novi kapeli več prostora in prostosti za naše službe božje. Že je določen prostor in se zbirajo prispevki. V ta namen so priredili Slovenc i s Poljaki in Francozi lep zabavni večer na praznik vnebohoda. Gmotni uspeh je bil velik, še večji kulturni, ko so zlasti Slovenci želi tako burno odobravanje, da so morali svoj program še naslednjo nedeljo ponoviti. Ugajalo je posebno slovensko petje in gledališki nastop naših slovenskih igralcev. Ko se bomo čez ne dolgo zbrali v novi kapeli, bomo imeli veselo zavest, da smo sodelovali pri postavitvi te nove hiše božje, v kateri bomo Boga in Marijo častili tudi v slovenskem jeziku. Romanje v Lurd. - V petek, 26. junija, je odšla z romarskim vlakom skupina 15 slovenskih romarjev v Lurd. Tam ostanejo en leden. Spominjali se bodo pri lurški votlini tudi vseh po svetu raztepenih slovenskih izseljencev in rojakov v domovini, kjer je bila v zadnjem času, na našo veliko žalost, oblatena ta svetovno znana Marijina božja pot. Upamo, da nam bodo v prihodnji številki kaj več poročali o svojih vtisih iz 1 .urila. Bruay-en Artois. — Društvo sv. Barbare je priredilo, kot vsako leto, lepo proslavo materinskega dne. Veseli smo bili zlasti nastopa malih. Naše vrle, skromne slovenske matere v resnici zaslužijo tako proslavo. Naj ostanejo še naprej steber, ki drži pokonci slovensko življenje v tujini. Sallaumines. — Dobili smo vabilo in brali: Dragi rojaki, če se hočete zopet enkrat prav iz srca nasmejati, udeležite se polnoštevilno dne 7. junija prireditve društva sv, Barbare v Sallaumines. Sli smo in se prepričali, da so spolnili, kar so obljubili. Dobro igrane burke in petje nas je spravilo v najboljšo voljo. Zahvaljujemo se društvu in želimo, da nam kmalu zopet pošlje kako tako vabilo. TUCQUEGNIEUX—MARINE Žalostni smo bili, ko je prispela v našo kolonijo vest, da se je msgr. Grims pone srečil z motornim kolesom. Upamo, da ne bo predolgo trajalo, ko bo zopet zdrav prišel med nas. Kaj bi bili prazniki brez njega? Kdo bi nam pomagal dvigniti naš pogled kvišku, odkoder dobivajo /.mučena srca in duše pogum za boj v življenju. Naj „Naša luč” ponese msgr. Stanku naše tople pozdrave z željo, da bi čimprej okreval. Letos pojde dosti ljudi pogledat domov. Sama misel videti zopet naše lepe kraje in slišati domačo govorico že dvigne človeka. Želimo vsem srečno pot! Ponesite naše pozdrave s sčboj. Na Marini smo obhajali zadnjo nedeljo v maju obnovljene krstnih obljub. Med obhajanci je bila tudi Ivanka Poljanškova, raznašalka „Naše luči”. Tej naši mali misijonarki želimo obilo milosti in božjega blagoslova. P. A. 05- točtnšlci toeji Kronika iz merlebaške okolice Vsako leto se bolj veselimo mesca maj-nika! Mati božja z Brezij v Habsterdicku je letos še posebno veliko ljudi privabila k sebi! Vsak četrtek v majniku je bila pri Marijinem oltarju sv. maša s šmarničnim berilom ter litanijami Matere božje. Že prvi četrtek (7. maja) se je zbralo tam veliko častilcev Marijinih. Pridne pevke iz Hab-sterdicka so z lepimi pesmimi vzbudile res pravo majniško razpoloženje med rojaki, ki so nato pozorno poslušali šmarnično berilo „Zgodovino božje poti na Brezjah” in nato z litanijami lepo zaključili našo službo božjo. Po sv. maši so bili vsi povabljeni v dvorano, kjer je slov. kolonija v Habsterdicku in okolici z izredno prisrčnostjo pokazala svojo vdanost in ljubezen do svojega duhovnika. Moja prijetna dolžnost je, da se tu še enkrat zahvalim prav vsem — da ne imenujem imen — pridnim nabiralcem, vsemu pevskemu zboru, vsem darovalcem, vsem, ki so se morda v molitvi ali kako drugače spomnili name in sodelovali pri prijetni proslavi, katera mi je pripravila veliko veselje in me še bolj privezala na vas, drage rojake-delavce. Naša ljubljena nebeška Mati naj vas in vaše otroke blagoslavlja in vodi po vseh vaših potih! Dne 10. maja (nedelja) pa so rojaki i/ Merlebacha in vseh drugih krajev proslavili god in rojstni dan izs. duhovnika v Merlebachu. Že dopoldanska služba božja je pokazala, da vlada med izs. drhovnikom in našimi delavskimi družinami krasno raz-merje medsebojnega zaupanja in pomoči. .Še bolj se je to pokazalo popoldne pri proslavi v dvorani Kremer v Merlebachu. Kol bratje in sestre smo se pozdravili z rojaki iz Merlebacha, Freyminga, Hochwalda, Jeana d, Arca, L’H6pital-a, Crcutzwalda, Roshrmk-na, Morsbacha, Forbach-a in i/. oddaljenih kolonij, katere je zastopal g. Jankovič v spremstvu bivšega šolskega in spektorja v Beogradu g. Erjavca ter drugih rojakov iz Tucquegnieux-a. Nisem še mogel dali vsakemu rok, ko se je začela proslava. Spored s sijajnimi točkami je vzbudil v vseh srcih veselje, pa tudi resne misli. Točka za točko je Jela navdušeno odobravanje. Naj se še na tem mestu iz srca zahvalim: cerkvenemu zboru „Slomšek" pod predsedstvom g. Kosca Franca in vsem poznanim neumornim delavcem za vse dobro: g. Ribiču ter sposobnemu dirigentu g. Šinkovcu Emilu. Ta zbor, ki nedeljo za nedeljo nastopa in ob enem z duhovnikom pospešuje z velikim uspehom slovensko bogoslužje, je otvoril proslavo s pesmijo, komponirano od omenjenega dirigenta. Zboru, odboru in dirigentu moja prva zahvala! C.c kako delo rodi dobre sadove, ga rodi vaše petje v verskem in narodnem oziru; zato pogumno naprej! Prisrčno se zahvaljujem društvu harmonikarjev, ki ima tudi izbornega dirigenta g. Dolanca! Z velikim veseljem in hvaležnostjo v srcu sem potem užival nastop Jug. pevskega društva „Tri- Slav". Njegove lepe pesmi so me v trenutku privedle v našo lepo domovino: zahvala vodstvu, g. dirigentu in vsem članom, zlasti pevcem in pevkam. Zgodovina krasnih vaših nastopov, slavna zgodovina „Triglava” naj vas bodri v nadaljnjem delovanju! Iz srca se zahvalim ljubim otročičem (Gričar, Skruba, Vodenik), ki so z deklamacijo in petjem pokazali, da znajo še materin jezik, ga ljubijo in se ga ne sramujejo! Mislil sem na njihovo življenje v tujini in vzljubil sem jih še bolj. Iz. vsega srca se zahvalim našemu dobremu uči tel ju g. Jankoviču, ki je — kot samo on zna — v zanimivih primerah orisal težko delo izseljenskega duhovnika. G. Erjavcu sem globoko hvaležen, ko je tako krasno objasnil dve veliki nalogi izselj. du hovnika: rojake v tujini voditi k Bogu in ohranje 'ati ljubezen do domovine. Igralci in igralka so v dveh igrokazih ne samo moje srce ampak celo dvorano napolnili z zadovoljstvom: vsi smo se iz srca nasmejali. Zahvalim se nadalje g. Kratzu Arthurju, upokoj. šolskemu ravnatelju, ki je poztlravil proslavo. Bit je velik dobrotnik zlasti v vojnem času našim ljudem in je še vedno iskren naš prijatelj. Hvala g. Kohr-u za njegovo mojstrsko posrečeno pesem v nemškem jeziku s slovenskim odpevom. Enako sem z velikim veseljem poslušal naša pridna harmonikarja: Mava Silva in Blatnika Mirka ter kmalu nato še Malija Jožka. Vsem najlepša zahvala! l’a ne samo lep program me je napolnil s hvaležnim srcem, temveč tudi -krasna darila — poleg drugih najbolj praktična: nov talar in peč na plin. Iskreno se zahvaljujem vsem nabirateljem, vsem da-tovalcem in dalje vsem, ki so pomagali v dvorani ali kakor koli že pri tej proslavi. Hvala vsem članom raznih društev, ki so se odzvali povabilu »Slomška”. Ko sem hodil od mize do mize in gledal razorana čela naših rojakov, so se mi še bolj v srce zasmilili in še z večjo ljubeznijo sem sc vrnil °d njih na svoje delo. Bog vas vse blagoslovi in obilo poplačaj vso vašo dobroto in naklonjenost slovenskemu duhovniku! Vaš Stanko 14. maja (Vnebohod); Daši ni bilo najlepše vreme, je mnogo rojakov .prišlo v Habsterdick. Ker nisem bil gotov, če pride avtobus pravočasno, sem se peljal z vlakom do Stiringa, od koder je do Habsterdicka komaj 10 minut. Od daleč sem že zagledal dva avtobusa pred kapelo. Hitel sem tja in spoznal naše dobre častilce Marijine iz Au-metza, Algrange, Audun-le-Tiche, Nilvan-ge in Knutange — celo iz Luksemburga so bili. Ob osmih so romarji, ki so se pripeljali 100 km daleč in več,pokleknili k spovednici in nato pred lepo ozaljšan Marijin oltar. Okrog 9 ure je pripeljal še en avtobus rojake iz Merlebacha in okolice. Medtem se je /bralo tudi iz Habsterdicka in Stiringa mnogo naših ljudi. Prinašali so Mariji na oltar krasne šopke rož, sveč, denar, ker ves oltar oskrbujemo sami. Ob pol desetih se je začela sv. maša pri Marijinem oltarju. Ljudje, ki so klečali' na stopnicah, so se umaknili. Bevke iz Habsterdicka so pogumno začele peli krasne majniške pesmi. Pomagala jim ji vsa cerkev, kolikor so bile pesmi znane. Navdušenje se je stopnjevalo. Marijo iz Brezij smo prišli pozdravit, sc ji zahvalit in jo prosit nadaljnje pomoči in varstva — te misli našega premišljevanja so našo ljubezen do Marije še povečale. Po sv. maši so zopet rojaki hiteli k Marijinemu oltarju priporočat sebe in svoje drage. Navdušena Slovenka „Teta Liza” Turnšek, modistka iz Pariza, je odprla trgovino v Stiring-Wendel, Habsterdick, 7 rue Schoen-cck 7. — Izdeluje vse vrste ženskih in otroških oblek po zelo nizkih cenah. Se toplo priporoča. Rojaki iz Merlebacha so odhiteli nazaj z avtobusom, ostali iz oddaljenih krajev pa so se šli okrepčat v bližnjo gostilno. Ob gorki kavi in ob tem, kar so prinesli s seboj, so ta dan prav po romarsko preživeli pri Mariji. Popoldne ob na eno so nas zvonovi povabili v kapelo. Imeli smo šmarnice (berilo o čudežih, ki so se izvršili na Brezjah) ter pete litanije Matere božje. S kakšnim navdušenjem je pela vsa cerkev! Po blagoslovu smo se težko ločili od Marije, ki je že mnogim našim rudar jem in materam izprosila nenadno zdravje. Mnogim se je milo storilo pri srcu, ko so po dolgem času zopet enkrat slišali pete litanije. Pri slovesu od rojakov so marsikomu stopile solze v oči ob misli, da se morda vidijo zadnjikrat v življenju. V dobrem razpoloženju smo nato z obema avtobusoma pohiteli na grad nad Forbachom, odkoder je krasen razgled, in še v Merlebach, kjer smo se ob čaši kave poslovili in se odpeljali dalje. 3. junija, večer pred praznikom presv. Re.šnjega 'I elesa: v bolnici na Hochwaldu, na jedilni mizi stoji moj pisalni strojček in piše to kroniko. Od 15. maja, ko mi je padlo motorno kolo na desno nogo, sem tu in ponovno uživam veliko dobroto naših ljudi. Izmed več sto obiskovalcev, ki so bili ta čas pri meni od vseh strani, je prišla tudi mati in njena hčerka in sta pripovedovali o svojem možu-očetu Lešer Rudolfu, kako je trpel pred svojo smrtjo, ki ga je ugrabila družini v soboto, 23, maja, in je bil pokopan 25. maja. Naj počiva v miru! Žalostni materi in sorodnikom iskreno sožalje! Sv. maša zanj'v naši kapeli bo pravočasno, naznanjena. Vsem rojakom, ki so s toliko ljubeznijo prihiteli k meni v bolnišnico, se za obiske in darila prav iz srca zahvaljujem! Od težke operacije na hrbtenici se je srečno vrnil iz Strasbourga rojak Žugec Jožef, iz bolnice Hochwald pa naš dobri cerkveni pevec Kaliope Jožef ter vsem dragi Borovšak iz Merlebacha. Naj njim, kakor tudi vsem drugim, ki so še bolni, zlasti gospe Zagodetovi, ki leži že 4 leta v bolnici na Hochwaldu, izprosi ljuba Mati božja iz Brezij trdnega zdravja! Vsem, ki bi želeli iti na božjo pot v Lourdev, sporočamo: škofija Met/, organizira romarski vlak: Metz—Loindes od 14.—24. septembra, kateremu se bomo pridružili tudi mi. Vse podrobnosti, čas prijave, ceno itd. bomo objavili v tukajšnjih časopisih. S tem samo opozarjamo rojake, naj mislijo že zdaj na to! Izselj. duhovnik: Stanko iz Merlebacha Okrog Merlebacha V nedeljo, 10. 5. je organiziral cerkv. pev-ski /bor „Slomšek” voščilui dan /a god našemu izseljenskemu duhovniku. Lepa in prostorna dvorana je bila popolnoma zasedena. Slovenci so prišli od blizu in daleč in s tem pokazali gostoljubnost in hvaležnost do svojega dušnega pastirja. Proslavo je začel pisec teh vrst. Društvo harmonikarjev je pod vodstvom kapelnika g. Dolanca Jerneja zaigralo veselo koračnico in pesem „Ave venim” in želo veliko priznanja. Zbor „Slomšek” je pod vodstvom g. Šinkovca Emila zapel pozdravno: „God je Vaš veseli čas!” Stopil je na oder g. pisatelj Erjavec Franc, ki je prišel na godovanje iz Pariza in imel pomemben govor. Pozival je rojake k zvestobi do vere in svojega naroda. Njegove besede so vsi navzoči potrdili z. glasnim ploskanjem. Nastopila sta dva rudarja z rudarskima svetilkama. Držala sta ploščo in na njej duhovski talar. Deklici Gregorčič Herta in Vodenik Marija sta s šopkom cvetic deklamirala godovniku na čast in mu izročila darilo s cveticami. Nastopilo je pevsko društvo „Triglav” pod vodstvom pevovodja Jean Mastiiv-ja in zapelo dve pesmi: „Triglav” in „Nazaj v planinski raj” in želo veliko priznanja. Trikrat sta nastopila deček Škruba Karel in deklica Marica Gričar, oba v narodni noši. Izvajala sta pesmi: Jaz pa pojdem na T irol, Ti pa jaz se bova rada imela, Kcgiment po cesti gre, O moj preljubi dragi dom. Njuno simbolično podajanje pesmi in petje je spremljala na klavir gdč. Škruba Broni. Vsi navzoči so jim vsakokrat od zadovoljstva ploskali. Izselj. učitelj g. J. Jankovič iz Tucqucgnieux-a je nato spravil vso dvorano v glasen smeh, pa tudi naredil resne obraze s svojimi besedami. Ganljivo je bilo, ko je fant Jožef Mali zaigral na harmoniko Marijino pesem: „Lepa si, roža Marija”. Vsa dvorana je z njim pela in zdelo se je, da smo kje doma na božji poti. Nastopila sta še vesela muzikanta Martin Blatnik in Silvo Mav. Zaigrala sta na harmoniko nekaj prav veselih komadov — v veliko veselje navzočih. Sledila je šaloigra „Pred sodiščem”. Sodnika je igral Golija Milan, moža Šinkovec Emil, ženo Ivana Urbas, slugo pa Rihtar Pavel. Ker je bila to spevoigra, je petje spremljal s harmoniko g. Ocvirk Franc. Igralci so nalogo izvrstno rešili in bili nagrajeni z dolgim ploskanjem. V imenu domačinov in katoliških časopisov se je oglasil k besedi g. Kratz Artur v francoščini in nemščini. S tem se je utrdilo prijateljstvo med nami in Francozi. Nastopil je g. Rohr Avgust. Zaigral je na klavir narodno pesem. Deklamiral je smešno in resno, po vsaki kitici so vsi v dvorani odpevali „živio, oj živio na svet!” To deklamacijo je spremljal na klavirju g. E. Šinkovec. Tudi ta točka je vzbudila zanimanje. Nato je „Triglav” zapel „Slepca” in „Sem v šiško v vas hodil”. Po ovacijah je sledilo kratko in veselo dejanje „Rudar se vrača z dela domov”. Žena (Albina Moltara) je kuhala na plinski peči in, ko je prišel mož (Rihtar Pavel) domov, jo je poljubil in prinesel lep kos drv domov. Ob koncu te predstave sta darovala v imenu vseh izseljencev peč našemu godoviijaku. Proslavo je zaključil godovnjak msgr. Grims. Za- hvalil se je v slovenskem in nemškem jeziku za vse, kar smo priredili in mu darovali. Prosil je vse navzoče, naj se ljubimo med seboj in pomagamo drug drugemu z dobro besedo in dobrimi deli. Tako je potekel ta voščilni dan, dan sprave z velikim uspehom. Pokazali smo, da smo kulturni, delavni in hvaležni svojemu duhovniku. Vsi bomo od tega dne odnesli naj lepše vtise. , Pevsko in podporno društvo „Slavček” je praznoval v nedeljo, 10. maja v gostilni Wilmouth v Freymingu god svojega predsednika Glagovška Stanka in člana Miheliča Stanka. Dne 17. maja pa je napravilo izlet h gostilni na križišču z vrtno veselico v Thedingu. Pevsko in podporno rudarsko društvo »Sava” je priredilo o veliki noči vrtno veselico pri slov. gostilničarju Andolšek pri nemški meji. Spekli so prašiča in se pri godbi kratkočasili z njim. Igrali so tudi za nagrado na harmonike. Prvo nagrado sta dobila Budnar in Blatnik, drugo pa Mav in Trefal. V veseli družbi je čas hitro minil. Pevsko društvo „.Triglav” je na 'bink. ponedeljek pokopalo člana Rudolfa Lešerja. Bil je član že od ustanovitve društva. Na domu in pri odprtem grobu so mu zapeli žalostinko. Pokojni je bil težko operiran v bolnišnici v Saverne in je mnogo pretrpel. Vdovi, otrokom in sorodnikom naše sožalje. 21. maja nas je o'biskal g. Nace Čretnik iz Pariza. Pridigal in maševal nam je pri oltarju Marije Pomagaji v Habsterdicku. Že dalj časa so v prometu nova motorna kolesa VESPA. Naš izseljenski duhovnik je eno tako Vespo dobil od neke do'brodelne ustanove brezplačno. Pri poskušanju tega vozila se je 15. maja zapletel z nogo v talar in si pri tem poškodoval desno nogo. Zdravi se v bolnišnici na Hochwaldu. Domačini in Slovenci ga zelo obiskujejo in menda še noben bolnik v tej bolnici ni imel toliko obiskov kot naš dušni pastir. V maju so tu praznovali tudi slovesno prvo sv. obhajilo in materinski dan. Marsikaterim staršem se ob takih prilikah vlijejo solze družinske sreče ali pa solze žalosti zaradi nehvaležnih otrok. Franc Ribič, rudar 1/Kodcc testdc Fantom, ki gredo po svetu je A. M. Slomšek zapisal več lepih in pametnih besed. Med njimi tudi te: „Kamor prideš, rad poprašaj, ljudi pa nikoli ne oponašaj! Ne sodi po visokih cerkvenih stolpih pobožnih ljudi ne po vrli noši imenitne gospode kakor ne po novem kozarcu dobrega vina. Kjer stari delajo, mladi pa tobak kadijo, tam pogosto boben ropoče. Boj se Boga in njemu zvesto služi, on bo s teboj. Priden bodi in ne plaši se, ako ti hitro po sreči ne pojde. Si danes žalosten, boš pa jutri vesel. Piši nam včasih, kje si in kako ti bo!” ZA SMEH Deček: „Prosim, gospod, ali bo moj psiček šel z menoj v nebesa, ko umrjem?” Katehet: „Ne sinko! Psički ne gredo v nebesa!” Deček: „Kaj, pa naša kravica? Katehet: „Tudi ne!” Deček (zaskrbljeno): „Kje bomo pa mleko dobili?” PROFESORSKA POZABLJIVOST Deževalo je! Gosti dolgi curki so padali na profesorja, ki se je vračal iz šole domov. Z nogami je šel po cesti, z glavo pa romal po zvezdah in jih štel, meril, iskal in lovil po neizmernem prostoru. Dež pa je padal in padal. Od klobuka in od suknje mu je že curljalo, on pa ni pospešil koraka. Kdo bi se menil za tako malenkost, če gleda take velikanske reči. Njegova žena ga je čakala pri oknu. Ko vidi, da prihaja ves moker, mu skoči nasproti. Ujame ga pri stopnicah, ko se ravno hoče izmuzniti na tiho v svojo sobo. „No, kje pa je dežnik”, jezno vpraša. Potrto odgovori možiček, ki je bil že cel na zemlji: „Veš, spet sem ga zgubil.” „Kje si pa to zapazil?” „Pred vrati, ko sem ga hotel zapreti.” P. A. Samec premišljuje „... saj človek bi si že še sam kuhal, to še ni najhuje — toda: koga naj nahrulim, kadar ga kaj polomim?” — NAŠA LUČ— bratom in sestram slovenske krvi širom Zapadne Evrope v razvedrilo, veselje in podučilo. V zadevah lista (darovi, oglasi in dopisi) se obračaj na poverjenika v tvoji deželi. Lahko pišeš tudi na naslov: NAŠA LUĆ, Viktringer Ring 26, Celovec - Klagenfurt, Austria. Če ti list pošiljajo naravnost iz Celovca, stane letno (6 štev.) 15 šilingov, ozir. 470 lir; 35 bfrs; 350 ffrs; 3 RM; 70 amer. centov. ŠIRITE VSI - NAŠO LUČ! POSLUŠALCE RADIA obveščamo, da oddaja odslej vatikanski radio štirikrat na teden v slovenskem jeziku: oddaja v torek, četrtek, soboto in tudi v nedeljo. Začne se ob 6. uri zvečer na kratkih valovih 50,26 — 31,41 — 41,21 — 25,55 metrov in na srednjem valu 196 m. Poslušajte vsi! NAPISI NA POGREBNE VENCE Na željo rojakov, ki ob raznih pogrebih ne vedo, kakšen slovenski napis bi dali na venec, prinašamo nekaj vzorcev. Nepozabnemu očetu — otroci Dragemu ateku — sin in hči Nei>ozabnemu soprogu — žalujoča žena Ljubemu možu in očetu — vdova in otroci Svoji dragi ženi — mož (ali: soprog) Žalujoči mož in otroci Nepozabni mamici — otroci Zadnji pozdrav —- družina Grčar Na svidenje nad zvezdami — Ivo Klas Nepozabnemu rojaku v slovo Zadnji pozdrav prijatelju Zvestemu tovarišu pri delu — prijatelji Svojemu članu v zadnji pozdrav Počivaj v miru — rojaki Slovenci. JULIJSKA KRIŽANKA 1 2 3 4 5 6 7 8 | | 9 10 11 ur mili 12 1 mili 13 14 mil Vodoravno: 1 ruski cesar, 4 morska žival, 7 žensko ime, 8 moško ime, 9 voda, 11 vstavi: Etot, 12 svetnik v juliju, 13 oziralni zaimek, 14 površinska mera. — Navpično: 1 svetnik v juliju, 2 latinski pozdrav, 3 kraj na Notranjskem, 4 dela sita, 5 „to” v hrvaščini, 6 svetnik v juliju, 10 vprašalnica, 11 vzklik. (Rešitev prihodnjič) ZA DOBRO VOLJO Škotova skopost Mož in žena, oba Škota, sta se peljala domov iz Londona. Škotje pa so silno varčni! Na vsaki postaji je mož vprašal ženo, kako se počuti, potem je skočil iz vlaka ter kupil vozni listek do prihodnje postaje. To je ponovil večkrat. Končno ga sprevodnik vpraša, zakaj vendar ne kupi voznega listka do doma. Skopi Škot pojasni: „Zdravnik je moji ženi dejal, da lahko vsak trenutek umre, ker ima zelo slabo srce.” Prirodopis Mož: „Pomisli, kamela lahko osem dni dela, ne da bi pila!” Žena (ga gleda): „Jaz pa poznam kamelo, ki lahko osem dni pije, ne da bi delala.” Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. - Založba Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. - Printed in Austria.