ČASOPIS ZA ŠIRŠO POSAVSKO DEŽELO
tene iz aktiva kmečkih žena so se predstavile kot predice.
Predstavili so se: vinogradništvo Štemberger, vinarstvo Martinčič in vinska klet kartuzije Pleterje. Organizirali so tudi Krpanove igre, v katerih so se medsebojno pomerili najmočnejši Slovenci. Sledil je krst novega vina, med katerim je najmočnejši Slovenec leta 2000 Denis Udovič slavnostno odprl sod Kmanovega vina, ki je nastal pod strokovnim vodstvom vinogradništva Štemberger. Program so pope-
strili še: Turistično društvo Šentjernej, aktiv kmečkih žena, trio Frančič, Vinogradniški oktet, najmočnejši Slovenci, člani Modre kronike, sambel Fantje iz treh dolin in drugi. A.G.
Posavje za las ušlo vodni ujmi
Posavje - Človek lahko zmaguje v mnogih bitkah, a v bitki z naravo je vselej poraženec. Tragedije, ki smo jim priče v zadnjih dveh tednih, nas opozarjajo, da smo ljudje imeli v preteklih letih vse preveč
V Brežicah so bile na ogled male živali
Brežice - Pretekli konec tedna so v telovadnici Gimnazije Brežice člani Društva malih živali Brežice, ki jim predseduje dr. veterinarske medicine Janez Kebe pripravili že 19. razstavo malih živali, kije bila izjemno lepo obiskana. Dr. Janez Kebe je povedal, da imajo člani društva v letošnjem letu okoli 550 malih živali različnih vrst. V pretežni meri so to golobi, kunci, perutnina, ptice in tudi akvarijske živali. Sicer pa je naloga članov Društva rejcev malih živali med ostalimi tudi ta, da ljudi seznanjajo z novimi pasmami malih živali, svetujejo gojiteljem o vrsti živali glede na njihove potrebe in pa predstavljajo male živali na razstavah. K.M.
Med mnogimi razstavljenimi živalmi so bili zanimivi tudi kunci. Najmlajši obiskovalci so bili navdušeni nad predstavljenim, “zajčki ” na fotografiji pa so jih spominjali na “dalmatinčke".
mačehovski odnos do narave.
Močno deževje, narasle reke, poplave in zadnje dni tudi gromozanski zemeljski plazovi so povsem izčrpali ne le Slovenijo ampak tudi druge evropske države. Tudi v Posavju smo v zadnjih dveh tednih trepetali pred vodno ujmo. A na srečo smo ji tokrat za las ušli. Voda seje kar nekajkrat v zadnjih trenutkih umirila in se počasi začela vračati v svoje struge.
...na strani 4
iz vsebine.
Pod lupo
Je Tron pred stečajem?
...stran 4
Gospodarstvo
Denar HE Boštanj bo...
...stran 5
Kmetijstvo
Vloge za subvencije nepopolne...
...stran 6
Zdravstvo
Zmanjkalo cepiva proti gripi...
...stran 7
Glasba
Intervju z Borom Zuljanom... ...stran 9
RADIO/BREŽICE
na f«*7 in *«,* i
•če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 264
TERME ČATEŽ
Leto 1
Cena 190 SIT
22. november 2000
Bliža se teden Slovenske Karitas
Brežice - V času od 26. novembra do 3. decembra bomo obeležili teden Slovenske Karitas, ki letos poteka pod geslom “Sprava in mir med nami”. V tem času se bodo zvrstile številne humanitarne akcije in prireditve, tudi v Posavju. Slovenska Karitas v letošnjem letu obeležuje deseto obletnico svojega delovanja, brežiška Karitas pa osmo. Aktivni člani in članice brežiške Karitas tokrat ob svojem tradicionalnem koncertu pod imenom “Klic dobrote”, ki bo 3. decembra 2000 ob 15. uri v dvorani Prosvetnega doma Brežice, pripravlja tudi dobrodelno akcijo, v katero sta se vključila tudi Radio Brežice in časopis SavaGlas. Gre namreč za akcijo, s katero naj bi pomagali tistim, ki so v tem trenutku pomoči najbolj potrebni. V brežiški Karitas bodo s pomočjo dobrih ljudi zbirali finančna sredstva za nakup pralnega stroja za družino s šestimi otroki, prav tako pa bi radi pomagali starejši gospe, ki živi sama in je že od pomladi brez štedilnika na drva, ki pa ga nujno potrebuje zdaj, ko je zima pred vrati. Aktivnosti in dobrodelno akcijo brežiške Karitas bomo podrobneje predstavili v programu Radia Brežice v sredo, 30. novembra, tokrat pa že objavljamo številko žiro računa, na katerem zbirajo sredstva za pomoč najbolj potrebnim: 51600-621-2005-05-1373110-4988/90. V imenu pomoči potrebnih in organizatorjev akcije hvala vsem dobrotnikom!
Karmen Molan
V-_______________________________/
Šentjernej v Ljubljani
Šentjernej, Ljubljana - Na povabilo trgovine Interspar BTC iz Ljubljane je Občina Šentjernej pripravila praznovanje martinovega pred Intersparom BTC v Ljubljani.
Vsi odprti za razrešitev
lastniških razmerij v Kostaku
Krško - Nekoliko pozna izredna seja Občinskega sveta Krško za razvozlanje lastniškega vozla v Kostaku in Togrelu Krško je bila konstruktivna le v tem, da v občini želijo nemoteno in vsaj tako kvalitetno oskrbo komunalnih storitev kot doslej in ohranitev delovnih mest. Vse ostalo je, kot so razpravljali svetniki, nesmiselno. Dotedanja direktorica Silvana Mozer je namreč izvedla dokapitalizacijo Togrela tako, da je Kostak vložil nepremičnine v ocenjeni vrednosti 265 milijonov SIT, Osa pa 301 milijon SIT. Lastniških razmerij pa svetniki, kot so se na koncu le strinjali, ob premoči kapitala ne morejo reševati.
Zoper vsa pravna podjetja je “novi” Kostak vložil tožbe, z začasno odredbo se prepoveduje vpis pravnih posledic v sodni register in v zemljiško knjigo. Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru pa o prodaji večinskega deleža Kostaka v Togrelu Osi meni, da se je odločalo o dolgoročni finančni naložbi Kostaka in hkrati s tem posredno tudi o celotni organizacijski strukturi Kosta-
ka d.d. ter z njim povezanih družb, kar so vprašanja, ki po zakonu samem omejujejo direktorjevo samostojnost, torej gre za zadeve, o katerih morajo odločati lastniki - delničarji delniške družbe - v konkretnem primeru skupščina. Od te prej-
šnja direktorica naj ne bi pridobila kakršnegakoli blagoslova, tako zatrjuje župan Franci Bogovič, oziroma o teh predlogih na Nadzornem svetu niso razpravljali.
Direktor novega lastnika Kostaka - Begrada Črnomelj Franci
Panjana izraža odprtost za pogovore in zamenjavo večinskega deleža v Kostaku za Togrel, s tem pa tudi obvladovanje gradbeništva. Na vseh vpletenih ostaja breme, da vozel razrešijo.
... na strani 3
POD LUPO
Sm-dGlas, 22.11.2000
Brežiški svetniki so v tretjem sklicu uspeli dokončati 18. redno sejo
Rebalans in podražitve programov v vrtcih trd oreh
Brežice - 18. redno sejo so vlekli že od 23. oktobra, ko se je po dokončanju predhodne seje zapletlo pri sprejemanju dnevnega reda. V naslednjem sklicu so le-tega uspeli sprejeti in obravnavali še dve vsebinski točki, med drugim so takrat potrdili spremembe proračuna. Za tretji sklic minuli teden pa jim je preostala še polovica točk dnevnega reda.
Na prvi seji se je zapletlo že pri dnevnem redu. Vsaka Stranje vlekla na svoj mlin, tako ni prišlo do soglasja, ali naj najprej obravnavajo letališče ali rebalans proračuna. Po štirinajstih dneh se je še bolj zapletlo, ko je župan Vlado Deržič v svoji odsotnosti umaknil odlok o ustanovitvi javnega, po novem gospodarskega zavoda Letalski center Cerklje ob Krki. Sicer je svetnik SDS Milko Veršec predlagal ponovno uvrstitev tega vprašanja na dnevni red, a se je zadeva zavlekla do prvega odmora, saj ni bilo jasno, ali na dnevni red vlaga že umaknjeno točko ali novo.
Potem ko z letališčem ni bilo nič, so svetniki uspeli po eni uri razprav in dveh odmorih dnevni red le potrditi. Obravnavali in potrdili so takrat le dve točki, in sicer poleg že omenjene še rebalans proračuna. Glede slednjega so se odločili, da naj bi v naslednjih dveh proračunskih letih bolj kot ne primanjkljaj sanirali.
Po nekaj zapletih in ugotovitvah statutamo-pravne komisije, da je brežiški statut v nasprotju s 100. in 88. členom, ki govorita o načinu sprejemanja odlokov po enofaznem oziroma dvofaznem postopku, so pod vodstvom predsedujoče podžupanje Milene Jesenko vendarle sklenili, da odlok o rebalansu proračuna sprejmejo
v prvem branju z vsemi pripombami, podanimi na seji. Obenem so ob rebalansu sprejeli še sklep, da za blaženje globokega dolga, ki predstavlja za skoraj 200 milijonov tolarjev občinskih rdečih številk, prodajo delnice Ljubljanske banke. Gre za 1.333 delnic, ki letno prinašajo okoli 244 tisoč tolarjev, prodali pa naj bi jih po sedanjih kotiranjih za vrednost štirinajstih milijonov.
Ob tem so se svetniki opredelili še do lastninske pravice Občine Brežice v Splošni bolnišnici Brežice, in sicer na podlagi predloga kolegija bolnišnice, kije zahteval, da se svetniki izrečejo za ali proti uveljavljanju lastniškega deleža iz naslova samoprispevka za gradnjo otroškega oddelka in kirurgije. Sklenili so, da ga bodo uveljavljali. Čeprav gre ob državnem lastninjenju bolnišnic lahko, kot je dejal direktor bolnišnice Anton Zorko, za “mačka v Žaklju”, saj mora biti vpis zemljiškoknjižnega stanja po zahtevah države čist, lahko dolgoročno občinsko lastništvo prinese Občini dodatne stroške.
Pri tretjem sklicu seje so si svetniki vzeli veliko časa za vprašanja in pobude, točko, ki je ni bilo na dnevnem redu že od zgodnjega poletja. Tako so opozarjali na številna težave, med katerimi naj izpostavimo lastništvo
občinskih nepremičnin in gospodarjenje z le-temi, vprašanje regijske deponije, vprašanje izgradnje avtoceste in nadomestnih lokacij za prebivalce Griča na Čatežu itd.
V nadaljevanju so se izrekli za menjavo lastništva na zemljiščih ob Gimnaziji Brežice ter stari trgovski šoli. Ob tem je mag. Vizjak opomnil, da morajo za igrišče ob stari trgovski šoli spremeniti namembnost in ga nato veliko dražje prodati, kar je potrdil tudi župan.
Niso pa zbrali dvotretjinske večine glasov, ki jo še vedno predpisuje statut, da bi lahko prodali staro šolo v Veliki Dolini in poslovno-stanovanjski objekt v Artičah. Župan Deržič je zato že napovedal, da se bodo s to odprodajo ponovno spopadli na prvi naslednji seji.
Enako bodo še enkrat obravnavali podražitev vrtcev, ko bodo službe pripravile drugačen izračun cen, tokrat naj bi maja potrjene cene podražili na račun prispevkov, ki jih plačujejo starši. Sprejeli so tudi spremembe cenika uporabe tekmovališč in drugih storitev Zavoda za šport ter v njegov svet za predsednika potrdili Staneta Kadanoviča in za podpredsednika Staneta Ostreliča. Na koncu so obravnavali še predlog razvojnih prioritet v občini, ki jih je pripravil Razvojni center Brežice kot obvezna izhodišča za pripravo razvojnega programa občine Brežice in regionalnega razvojnega programa, ter pripravljeno gradivo ob njegovi potrditvi tudi pohvalili.
Tudi v Šentjerneju svetniki opravljali svoje delo
Šentjernej - Občinski svet Občine Šentjernej je na zadnji seji obravnaval zadeve, ki bodo za prihodnost občine izrednega pomena.
Sprejeli so program priprave za ureditveni načrt športno-rekrea-cijskega centra Hipodrom ter odlok o ustanovitvi javnega podjetja EDŠ, Ekološke družbe Šentjernej d.o.o. Občinski svetniki so se seznanili z izdelanim investicijskim programom za ravnanje z odpadnimi vodami na območju Občine Šentjernej ter kot informacijo sprejeli tudi pravilnike o dodeljevanju proračunskih sredstev za področje športa.
Na dnevnem redu seje je bil tudi sprejem osnutka statuta Občine Šentjernej, vendar, ker za statut ni glasovala dvotretjinska večina članov občinskega sveta, je sprejem le-tega preložen na naslednjo sejo. A.G.
posavske mušice
Ko (ne) zorijo jagode
Temu, kar ta čas po državi počenja ljubljanski Mercator, bi lahko rekli najbolj temna oblika kapitalizma. Prav nič bolje ni v Posavju, natančneje, v Brežicah, kjer gre za pravcati turbokapitalizem z zapiranjem vseh nedonosnih prodajaln v mestu, središču občine in nekdanjem trgovskem središču širšega območja pred desetletji dodobra uveljavljenem vse od Hrvaške meje do Šentjerneja. Na robu starodavnega mesta je medtem nastal najsodobnejši nakupovalni center s trgovinami, med katerimi mnoge zgolj životarijo, pa tudi novi Mercatorjev Hipermarket menda ne dosega pričakovanih 200 milijonov tolarjev na mesec. Tudi zaradi tega “najboljši sosed” po Brežicah zapira lokale, izpostavlja prodajalce negotovosti in borzi dela, vnaša nemir med ljudi ter prepušča staro mestno jedro počasnemu umiranju. Mercator snema rdeče table, ki jih je namestil še nedolgo tega in ki so zamenjale zelene napise nekdanjega Posavja, bolj naklonjenega svojim delavcem. Stotnijam brezposelnih se zdaj hitro pridružujejo mnogi, celo tisti, ki jih je podobna usoda doletela že ob stečaju brežiške Agrarie. Saj bodo izpraznjeni lokali v nekaterih primerih spret oživeli z novimi dejavnostmi, menda najpogosteje z gostinsko. Nikomur niso nič mar pripombe lastnikov gostišč, pubov in parov, ki tarnajo, da je zaradi izpraznjenih lokalov in vse manjšega števila hrvaških kupcev, razumljivo, v mestu tudi manj obiskovalcev in od tod tudi zmanjšan promet v njihovih lokalih. In ne gre prozabiti, da ni tako lahko dobiti najemnika, saj to potrjuje kar nekaj praznih prodajaln, ki sredi najbolj prometne ulice samevajo že dlje časa!
Govorica kapitala in dobička je, kot kaže, vedno bolj očitna, zgovorna in neusmiljena! S težavami delavcev se ta čas ukvarjajo le še sindikati, saj se sicer nihče drug ne odziva nanje. Nikomur ni mar, da ostajajo delavci pxr več mesecev brez osebnih prejemkov in so primorani celo v razvezo delovnega razmerja Več deset zaproslenih pri krškem zasebnem prodjetju Tron, še lani znanem pro pridelovanju jagod, pa tudi po nesporazumih z vse bolj zahtevnimi obiralci, ki so prišli iz Moldavije, ni dobilo plač že pet mesecev. Pokriti rastlinjaki v Vrbini pri Brežicah, kjer bi zdaj morale zoreti jagode, so prazni, firma je menda zašla v stečaj in lastnik Peter Jankovič naj bi medtem ustanovil vzporedna podjeta ter skušal znova pretentati ljudi. Je vsemu res kriva le država oziroma kmetijsko ministrstvo, ker ni zagotovilo denarja za poplačilo škode, nastale ob poplavah pred dvema letoma, ali zakonodaja, ki to dopušča? Seveda je podobnih prrimerov, da so se delavci za zaostale plače obrisali pod nosom, še več, px> Posavju pa se porajajo novi in karavana gre veselo dalje. Tudi zaradi tega je naokrog vse več odvečnih delavcev, pa stečajev, spomnimo samo na Jutranjko, pekarno in Imperial Žita v Krškem ter zaposlovanja za določen čas. Podjetniki vidijo rešitev tudi v umetno ustvarjenih prisilnih poravnavah, med presežnimi delavci pa so predvsem starejši delavci, nosečnice ter invalidi. Zlasti takšni delavci, pa tisti, ki niso všeč direktorju, prvi letijo na cesto.
V Krškem se medtem ukvarjajo s problemi okrog Kostaka in Togrela, čemur so namenili celo izredno sejo Občinskega sveta. Na njej so res sprejeli nekaj sklepov, a je bilo videti, da svetniki še niso povsem dojeli govorice kapitala oziroma pravic lastnikov, od katerih bo odvisno, če bo Begrad podjetje Kostak tudi zares prepustil občini in s Togrelom okrepil svojo gradbeno operativo. Sicer pra se podobna usoda prijateljskega ali sovražnega prevzema obeta tudi v Sevnici, kjer menda SGP Posavje kupuje znana oseba iz vrst liberalne demokracije. Očitno je dobro obveščena, da bo kmalu prišlo do gradnje savske verige vodnih elektrarn, prvi pa bosta na vrsti kar dve, namreč HE Boštanj in Blanca v sevniški občini. Bližina gradbene operah ve bo zaradi stroškov seveda še zlasti pomembna, četudi bodo dobili najslabše plačana dela. Sicer pia, mar niso v ozadju vsega veliki izvajalci iz Ljubljane in je tudi novomeški Begrad ali sevniško SGP Posavje zgolj drobiž v njihovih rokah in načrtih? Nekaj malega dela bo že padlo domačinom, kadri pra bodo prihajali iz Ljubljane.
Nekateri bodo vendarle ostali na jugu države. Za Silvano Mozer, ki je morala tako neslavno zapustiti direktorsko mesto v Kostaku, menda njeni strankarski tovariši načrtujejo vodenje Območne gospodarske zbornice. Seveda pra se bo moral pred tem upokojiti sedanji direktor Valentin Dvojmoč. Vprašanje je, če so ti namigi že prrišli na ušesa posavskim županom; dva od njih, sevniški Kristijan Janc in krški Franci Bogovič, sta namreč medtem bila zaposlena tudi z oblikovanjem koalicije. Oba sta bila ZA vstop v novo vlado, Ivan Vogrinc iz Brežic pa je menda glasoval proti. Sevničani medtem še naprej ugibajo, zakaj je župranu Jancu zmanjkalo 9 glasov, da ni bil izvoljen v Državni zbor. Bolje obveščeni so prepričani, da je posredi kolektiv Gostinskega podjetja Sevnica, ki ni želel izgubiti svojega direktorja. Tako kot pri rokometnem klubu v Dobovi ne žele izgubiti Vladislava Deržiča in Jožeta Avšiča, saj so prepričani, da bosta župan-predsednik in posla-nec-podpredsednik rešila priljubljeno športno panogo. V Krškem se česa takega niso domisli, saj so šli po zlu vsi njihovi nekoč ugledni športi od košarke in rokometa do šaha. Brežiški športni zanesenjak Poldi Rovan je medtem na strokovnem svetu predlagal drugačno lastništvo za športne objekte; če bi po vzoru novega atletskega stadiona telovadnici v Dobovi in Brežicah oddali tamkajšnjim šolam, stadion nogometašem in manjšo telovadnico mladinskemu centru, bi Zavod za šport, s tem pra tudi njegov direktor Ciril Kolešnik, mimogrede ostali brez dela. Temu se verjetno ne bo uprl le Stane Radanovič kot predsednik Sveta Zavoda za šport, marveč tudi Anica Hribar kot vodja občinskega Oddelka za družbene dejavnosti. Župan Deržič ima namreč medtem dovolj drugega dela. Na zahtevo desnice mora pripraviti izredno sejo Občinskega sveta o cerkljanskem letališču, pred dnevi pra je po hiši vztrajno iskal alkotest, da bi enemu od občinskih uslužbencev navsezgodaj dokazal prisotnost vinskih hlapov. Pa saj bi okrog Martinovega in viaskih mušic alkotest potreboval še kdo!
Vlado Podgoršek
mnenja, odgovori, popravki...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki.
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Na podlagi zakona o javnih glasilih ( Ur.l. 18/94) si uredništvo pridružuje vso pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni ali dopolnjeni.
G. županu Vladislavu Deržiču in članom novega Občinskega strokovnega sveta za šport
Občinski strokovni svet za šport se je sestajal po potrebi in reševal problematiko športa v občini Brežice. Mnenja članov sveta in sklepi naj bi bili v pomoč županu in strokovni službi na občini za lažje odločanje pri vodenju športne politike. Delo sveta je bilo zahtevno, saj smo morali sprejeti nove pravilnike in merila za izbor, izvedbo in programov športa, ki se sofinancirajo iz občinskega proračuna, ter vsako leto izrabi na osnovi prijav za javni razpis programe izvajalcev.
Menim, da smo nekatere zadeve do-
bro rešili, predvsem na področju financiranja šolskega športa, manj uspešni smo bili pri reševanju problematike na relaciji Športna zveza Brežice - Zavod za šport Brežice.
V zadnjih letih smo v občini dobili nove športne objekte ;športno dvorano v Dobovi, športno dvorano pri osnovni šoli Brežice (žal z mnogimi pomanjkljivostmi), sodobne telovadnice pri osnovnih šolah Globoko, Artiče in Velika Dolina, posodobljen je nogometni stadion Brežice, urejeno je novo strelišče v Brežicah in dobili smo sodoben atletski stadion v Brežicah. Športna društva so se organizirala po novem Zakonu o društvih, ki je za društva precej zahteven.
Šport v občini je dobro organiziran in z redkimi izjemami delujejo društva
zgolj z amaterskimi kadri. Večina se srečuje z finančnimi problemi, zato se uvaja večja članarina in vadnina za sodelujoče v procesu vadbe in tekmovanj.
Menim, da imamo v občini kar dobre pogoje za šport, da pa je število aktivnih, ki so vključeni v redno vadbo in sistem tekmovanj odločno preskromno - zlasti v mladinskih in članskih kategorijah. V nekaterih športih so bili doseženi vrhunski rezultati tudi v mednarodnem merilu - krona pa je letošnji dosežek atleta Primoža Kozmusa, ki je postal prvi brežiški Olimpijec. Kako naprej?
Upam, da bo imel župan in Občinski svet tudi v bodoče razumevanje za šport v občini, da se bomo vsi skupaj zavedali velikega pomena dodhro organiziranega in razvitega športa - kot osnove zdrave družbe pa tudi promocije občine preko vrhunskih dosežkov naših športnikov.
Prepričan sem, da je nujno še v večji meri finančno iz proračuna podpirati delo športnih društev in skrbeti za razvoj vrhunskega športa z nadaljnim posodabljanjem in izgradnjo športnih objektov v občini.
Veliko več sredstev bomo morali nameniti izobraževanju strokovnih kadrov - pridobivanju novih trenerjev in sodnikov ter organizatorjev v športu.
V obstoječem sistemu športa moramo iskati rezerve in nove učinkovite in racionalne rešitve v dobro športa. Moj konkreten predlog je, ukinitev Zavoda za šport Brežice, ki je prevelik finančni zalogaj za našo občino, deluje pa predvsem kot Zavod za nogomet. Predlagam, da športno dvorano v Dobovi prevzame v upravljanje Osnovna šola in KS Dobova, športno dvorano v Brežica - Osnovna šola Brežice, nogometni stadion v Brežicah - Nogometni klub, telovadnico v Mladinskem centru Brežice pa Mladinski center. Vsi upravljalci se morajo s pogodbo zavezati, da bodo delovali kot dober gospodar, občinske službe pa izvajati nadzor!
Na ta način bomo zadeve racionalizirali, upravljanje bo v rokah neposredno zainetersiranih, denar namenjen vzdrževanju in posodabljanju pa bo trošen strogo namensko! Da je temu tako, je dokaz novi atletski stadion, ki ga je z odlokom župana poskusno za eno leto dobila v upravljanje Ekonomska in trgovska šola ter Atletski klub Brežice.
Občinska športna zveza mora ponovno dobiti večjo vlogo kot strokovna organizacija in povezovalka športnega življenja v občini!
Spoštovani gospod župan in novi člani Občinskega strokovnega sveta!
Na področju urejanja športnega življenja v občini Vas čakajo mnogi novi izzivi - upam, da boste vlekli prave poteze v zadovoljstvo mnogih sedanjih in bodočih športnikov naše občine!
Želim Vam uspešno delo!
S spoštovanjem in pozdravi!
Predsednik Občinskega strokovnega sveta: Leopold Rovan prof.
V nadaljevanju objavljamo pismo, ki ga je naše uredništvo prejelo iz Zagreba ob izidu posebne številke SavaGlasa, ki smo jo pripravili izključno za hrvaški trg in je bila brezplačna.
Odkod vam moralna pravica, da vi skupaj z Medijskim centrom Glas Slavonije pošiljate SavaGlas na naše naslove. Vi sebični Slovenci delate na promociji svojega gospodarstva in v škodo nas varčevalcev Ljubljanske banke. Ni vam padlo na pamet, da najprej poskrbite za pravičnost, t.j. da nam vaša banka, nam varčevalcem,
vrne naše nemške marke, s katerimi se Slovenija razvija, mi pa smo utrpeli škodo!! Imeli smo zaupanje v vašo banko v Zagrebu, ji zaupali naša privarčevana sredstva, vendar nas je ona prevarala, oškodovala in nam ne vrača naše nemške marke, ki so bile Z žulji prislužene. Prišla je tudi starost, bolezen, majhne pokojnine in nimamo si s čim izboljšati življenja, kaj še da bi kupovali proizvode od sebičnih sosedov!! V kolikor vi in vaš list imate smisla za pravičnost, najprej poskrbite, da se nam vrne denar in šele potem delajte na promociji svojega gospodarstva.
Razočarani in siromašni Zagrebčani
TEMA
Le kapital lahko razreši gordijski vozel v lastniških razmerjih v krškem Kostaku in Togrelu
Majava prihodnost še zadnjega velikega
podjetja v Krškem
Krško - Z zadnjim avgustom se je na skupščini začela dokončno podirati uspešno začrtana usoda Kostaka Krško. Ob zamenjavi članov Nadzornega sveta se je pričelo odkrivanje lastnika več kot leto dni potekajočega odkupa delnic. Od takrat dalje se je usoda, po zagotovilih vodstva in občine, uspešnega krškega podjetja rušila kot domine. Na sporni naslednji seji 4. oktobra so izvedli zamenjavo dosedanje direktorice. Naslednji dan so pojasnila z opozorilnimi stavkami zahtevali delavci Kostaka, posledično so na cesto šli še zaposleni pri Kostakovem hčerinskem podjetju Togrel Krško. Zdaj je reševanje lastniških razmerij prišlo do sodišča.
Po skupščini v Kostaku zadnjega avgusta se je izkazal novi lastnik - Begrad Črnomelj. Nadaljnji pogovori o uskladitvi interesov glede izvolitve predsednika Nadzornega sveta ter interesov strategije Begrada in Kostaka kot družbe v večinski lasti Begrada niso obrodili sadov. 21. septembra je bila na prvi seji novega Nadzornega sveta za predsednico izbrana pravnica novega lastnika Marija Pečjak Požek. Dotedanja direktorica Silvana Mozer je s pomočjo Osa d.o.o. že 15. septembra izvedla dokapitalizacijo Togrela in sicer tako, daje Kostak vložil nepremičnine v ocenjeni vrednosti 265 milijonov SIT, Osa pa 301 tnilijon SIT. Novo razmerje upravljanja v Togrelu je 47 odstotkov Kostak in 53 odstotkov Osa. Dokapitalizacija je povzročila govorice, da je s tem oškodovan kapital Kostaka oziroma njegovih delničarjev. Sledila je že omenjena sporna skupščina 4. oktobra, na kateri ni bilo župana Francija Bogoviča kot člana, zadržanje bil v Ljubljani zaradi izgradnje novega zdravstvenega doma. Sicer je želel izrabiti zakonsko možnost glasovanja po mobilnem telefonu, a klica ni bilo. Zato naj bi bila Mozarjeva preglasovana in odstavljena. Delavci so se odločili za protestne shode.
Je proces dokapitalizacije oškodoval družbenike?
Glede na spremembe je Občina Krško večkrat posredovala tako v Kostaku kot Begradu, da bi podala informacije o stanju in nadaljnjih namerah, a odgovora s strani Begrada ni bilo. Kostak pa je zadnje dni oktobra le posredoval dokumentacijo. O njej Franci Bogovič: “Da je direktorica
Kostaka kljub predlogom za omejitev odločanja na prejšnjem Nadzornem svetu in skupščini in kljub temu, da na Nadzornem svetu ni bila nikoli podana informacija o nameravani prodaji večinskega deleža v Togrelu, še manj pa iskano soglasje Nadzornega sveta o tem, 15. septembra odprodala večinski lastniški delež v hčerinski družbi Togrel družbi Osa 1, predelava sadja d.o.o. Krška vas in štiri dni kasneje v okviru dokapitalizacije vložila še stvarni vložek v višini 265 milijov SIT, to so nepremičnine v Veliki vasi, vse v okviru manjšinskega poslovnega deleža ter sklenila družbeno pogodbo, s katero si ni zagotovila posebnih upravljalskih upravičenj, ki bi ščitila vloženi kapital. “
Zoper vsa pravna podjetja je Kostak vložil tožbe, s katerimi je uveljavljal ničnost navedenih pravnih dejanj in predlagal izdajo začasne odredbe. Sodišče je odredbo izdalo, z njo pa prepoveduje vpis pravnih posledic v sodni register in v zemljiško knjigo ter Togrelu oddajanje nepremičnin v najem, dokler ne bo odločalo o vloženih tožbah.
Občina Krško je pomoč poiskala na Inštitutu za gospodarsko pravo v Mariboru in prof.dr. Marjan Kocbek potrjuje pravilnost sodnega zavarovanja premoženja Kostaka. “Vsekakor pa lahko ocenimo, da so podvzete pravne poti Kostaka d.d. v tem trenutku vsekakor edino mogoče in ustrezne, če se izhaja iz osnovnega izhodišča, daje popravljena odprodaja večinskega poslovnega deleža v družbi Togrel d.o.o. škodljiva za družbo Kostak d.d. in s tem tudi za njene delničarje, med njimi tudi za Občino Krško”, podaja svoje mnenje dr. Kocbek. O prodaji večinskega deleža Kostaka v
Togrelu Osi pa meni: “Odločalo se je namreč o dolgoročni finančni naložbi Kostaka d.d., hkrati s tem pa posredno tudi o celotni organizacijski strukturi Kostaka d.d. in z njim povezanih družb ter v končni fazi tudi o samem opravljanju dejavnosti Kostaka samega neposredno in posredno skozi strukturo z njim povezanih družb, torej njega kot družbe matere in Togrela d.o.o. kot družbe hčere. To pa so že vprašanja, ki po zako-
Franci Panjan in Ljubo Munih
nu samem omejujejo direktorjevo samostojnost in gre za zadeve, o katerih morajo odločati lastniki - delničarji delniške družbe, v konkretne primeru skupščina”.
Kje je trenutno “vroča kaša”?
Novi v.d. direktorja Kostaka Krško Ljubo Munih ima trenutno podaljšan enomesečni mandat, do predvidoma prvega decembra, ko naj bi mesto direktorja prevzel domačin Jože Petrovič, ki ga poznamo iz delovnih mest v Petrolu, Vitacelu in Prevozu
Posavje. V tem času naj bi razrešili lastniške odnose v podjetju, direktor večinskega lastnika, Begrada Črnomelj, Franci Panjan pa še napoveduje, da bo lastništvo - zdaj naj bi namreč Begrad pridobil še nekaj odstotkov delnic in skupaj izkazuje nad 54 odstotkov lastništva Kostaka - vknjiženo v klirinško depotni knjigi konec tega meseca ali v začetku decembra.
Novi lastniki Kostaka vztrajajo
Direktor Begrada Črnomelj Franc Panjan je za našo medijsko hišo odkrito povedal, da je Občina Krško v zadnjem času izrazila interes, da postane večinski lastnik v Kostaku in s tem pride do možnosti, da upravlja z javnimi gospodarskimi službami. To daje ponovno možnost Begradu, da potencira razgovore z Oso. Da bi zanjo našli konsenz glede upravljanja, še pravi Panjan, ki je ključno vprašanje glede prihodnjega vodenja ter vseh ostalih po-
slovnih funkcij v Togrelu. S tem bi bilo to gradbeno podjetje pripravljeno na veliko tekmo, ki ga čaka iz naslova gradnje avtocest, hidroelektrarn in ostalih projektov. Kot je na izredni seji dejal Panjan: “Kot direktor Begrada izražam pripravljenost, da sedemo za isto mizo in vidimo, ali obstaja ta realna možnost ali ne. V kolikor do sporazuma ne pride in Begrad ne uveljavi tega svojega interesa okoli upravljanja, potem jasno ostanem z večinskim deležem v Kostaku, kjer bi poskušal v začetku naslednjega leta preko menedžmenta doseči to, da se oblikujejo možnosti za formiranje enote gradbeništva na področju visokih gradenj in da na ta način poskusim opravičiti finančno naložbo v Kostaku”.
Župan Franci Bogovič pa po izredni seji optimistično pričakuje, da se iz vseh strani doseže sporazum, “ker je od tega sporazuma odvisna tudi nadaljnja usoda tako visokih gradenj v tem prostoru kakor naše komunale”.
Občina Krško kot delničar
Podjetje Kostak je do leta 1993, ko je bil sprejet Zakon o gospodarskih javnih službah, bilo podjetje posebnega družbenega pomena, ker je opravljalo komunalne dejavnosti. Poleg teh pa se je ukvarjalo tudi s trženjem, predvsem s področja gradbeništva. Na osnovi že omenjenega zakona ter Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je družba v fazi lastninjenja izločila iz svojega premoženja infrastrukturne objekte in naprave in jih prenesla na Občino Krško. Kostak se je tako preoblikoval v delniško družbo, v kateri občina še vedno izkazuje 20,8 odstotkov delnic. Tako se v družbi pojavlja z dvojno vlogo,
kot eden večjih deničarjev in na drugi strani kot lokalna skupnost, ki je dolžna zagotoviti izvajanje komunalnih dejavnosti v javnem interesu.
Kostak obarval izredno sejo
Čeprav je novonastali situaciji v Kostaku bila minuli teden posvečena izredna seja Občinskega sveta in kar celo popoldne umirjene in po županovih besedah konstruktivne razprave, je po mnenju nekaterih tudi razočarala. Svetniki so se namreč zavedali, daje vse zaman. Zato so vztrajali le pri nemoteni in vsaj enako kakovostni ravni izvajanja komunalnih storitev. Preostalo jim je le, da potrdijo pet predlaganih sklepov. Zavezali so se, da se ob tej zahtevi zadrži izvajanje postopkov po odlokih, s katerimi bi začela podeljevanje koncesij za njihovo izvajanje. Podprli so tudi nujno dejstvo, da med podjetji Kostak, Oso d.o.o. in Begradom pride do sporazumne rešitve sporov, ker le-ta pomeni dolgoročno stabilno obratovanje vseh vpletenih podjetij in ohranitev delovnih mest. Pod sklepom štiri je bila sprejeta usmeritev, da ob nastali situaciji Občina deluje tako, da pridobi popolno lastništvo ali večinski delež v delu Kostaka, kjer se izvajajo gospodarske javne službe, za katere bo tako odločil Občinski svet in za katere bo podjetje usposobljeno. Kot zadnje pa so svetniki sklenili, da če do sporazumne rešitve sporov le ne pride, sami odločajo o nadaljnjih usmeritvah občine. Izrečene zahteve tako občanov kot krških svetnikov po javnem podjetju, ki bi opravljalo vse gospodarske službe na področju občine Krško, pa ostajajo v megli.
Suzana Vahtarič Foto: Danilo Koritnik


anketa
♦00 - 4» icp o v
IDO, Q

Ivan Gorenc, kmet iz Dolge Kake: V Dolgi Raki, Pod lipi, Pristavi, na Golem Vrhu, v delu Kržišč, v Mikotah in delu Zalok imamo skupni vaški vodovod, ki z vodo oskrbuje 64 domačij. Zgradili smo ga krajani sami in z lastnim denarjem. V zadnjih letih si podjetje Kostak Jbočno prizadeva, da bi nam ga vzeli ■n nas priključili na njihov novejši vodovod, v katerem pa vsako poletje ^manjka vode. Ker kmetujemo in za zivino ter samo dejavnost porabimo veliko vode, si nc predstavljam, da ki moral plačevati vodo po ceni, ki Jo svojim porabnikom obračunava Kostak. Taje najmanj 3-4 krat višja °d naše in ko jo najbolj potrebuješ, Je enostavno ni. S takimi potezami je vodstvo podjetja v veliki meri zapravilo svoj ugled.
Breda Koritnik - Rosina iz Dolenje vasi pri Krškem: Več kot trideset let delam v občini Brežice, dvajset let pa sem tam tudi živela, zato bi za primerjavo navedla le eno razliko med komunalnima podjetjema v odnosu do uporabnikov njunih storitev. Med tem ko v brežiških krajih ni opaziti, da bi komunalni delavci ob zabojnikih puščali zapakirane vreče s smetmi, je v Krškem drugače. V času rednih odvozov smeti opazujemo, kako na veliko mestih ob praznih zabojnikih ostajajo polne plastične vreče s smetmi. Kot so mi pojasnili, se to dogaja zato, ker vreče niso kupljene v podjetju Kostak. Mislila sem, daje to šala in da se na tak način nihče ne more in ne sme igrati z zdravjem ljudi. Pa se očitno lahko.
Ana Somrak, članica Občinskega sveta Krško iz I^skovca:
Glede Kostaka sem spremljala stvari mimo Občinskega sveta in sicer že od njegovih prvih korakov. V vsakem sporu je treba gledati obe opciji, s tem da sem jaz šla raziskovat še nekoliko nazaj in se zato ne čudim tem zapletov. Prevladati bi moral zdrav razum, ki pa ga na trgu kapitala nikoli ni. Kapital bo naredil svoje, razumno lahko sklepamo le svetniki, ki pa moramo gledati tudi svoj kapital, 20,8 odstotni delež in nadaljnji razvoj komunale, pobiranje smeti, vode in ostalih področij, kot so gradnja regijske deponije, čistilne naprave in podobno. Je pa res, da nas 31 svetnikov ima tudi različna stališča, čeprav bi se pri reševanju težav v komunali morali zediniti.
Alfred Železnik, novinar in dopisnik Večera iz Sevnice: Ko
spremljam delo krškega Občinskega sveta, imam občutek, da deluje kot slabo komunalno podjetje, ki ima slabo vodstvo. Sicer pa mislim, da je Kostak dobro podjetje, ki je veliko uspehov doseglo tudi na gradbenem področju, ne le na komunalnem. Podjetje bi moralo ostati v krški ali vsaj v posavski lasti, zato se mi zdi pobuda posavskih podjetnikov, združenih v Osi, dobra, saj so združili denar v korist povezav in večje zmogljivosti podjetja, ki bi bilo lahko na ta način še uspešnejše. Sedaj pa kaže, da bodo dolgoletne uspehe vodstva in delavcev poželi drugi, v tem primem dolenjsko gradbeno podjetje Begrad, ki v Posavju vidi povsem drugačen interes.
Ines Stupar iz Krškega: Z
dogajanji v zvezi s podjetjem Kostak sem slišala in prebrala marsikaj, prave predstave o vsem pa si vseeno nisem mogla ustvariti. Ker v Krškem ne živim dolgo, so mi problemi občanov poznani le delno. Zavedam se pomena komunalnih služb in njihovih storitev in opažam, da se Kos-takovi delavci pri opravljanju svojega dela trudijo zadovoljiti potrebe in želje občanov. Kako so uspešni, lažje presojajo tisti, ki v tem kraju živijo že vrsto let. Če povzamem mnenja in stališča ljudi, s katerimi se srečujem in se z njimi tudi delno strinjam, pa lahko povem, da so mnogi razočarani nad županom občine Krško, ki bi vsekakor moral zaščititi interese občine, občanov in delavcev podjetja Kostak.
Robert Kerin, nekdanji podpredsednik IS Skupščine Občine Krško, sedaj direktor svojega podjetja: To, kar seje zgodilo s podjetjem Kostak, je nedopustno. Menim, da bodo te spremembe dolgoročno slabo vplivale na kvaliteto javnih komunalnih služb v občini. Še kot občinski uslužbenec sem si prizadeval, da je Občina Krško obdržala lastninski in upravljavski delež v družbi predvsem zaradi tega da bi občani preko občine imeli vpliv na izvajanje komunalnih storitev, tako glede njihove kvalitete kakor tudi glede cene. Sedanji župan Franc Bogovič je kot član Nadzornega sveta družbe in kot župan s svojim delovanjem napravil nepopravljivo napako. Tako smo izgubili še zadnje podjetje, kije zaposlovalo več kot 200 delavcev.
POD LUPO
Počastitev občinskega praznika občine Sevnica
je bila letos v Zabukovju
Zabukovje - Občina Sevnica svoj praznik praznuje 12. novembra v spomin na dogodek izpred devetinštiridesetih let, ko je narodni heroj Dušan Kveder - Tomaž skupaj s soborci iz sevniških policijskih zaporov uspel rešiti tedanje politične zapornike. Osrednji slavnostni dogodek so letos, sicer po dolgih letih, ponovno pripravili v Zabukovju nad Sevnico.
Začelo se je že kmalu popoldan, ko so v prijetnem vzdušju in v prisotnosti velikega števila občank in občanov obeležili otvoritev novoasfaltiranih cest Dol-Za-bukovje, Zabukovje-Pokojnik in Zabukovje-Laše.
Kot je ob tej priložnosti povedal sevniški župan Kristijan Janc, so po nekaj letih prizadevanj končno uresničili velike želje prebivalcev Zabukovja in okoliških vasi. “Krajanke in krajani krajevne skupnosti Zabukovje ste nove ceste nedvomno potrebovali že zdavnaj, toda naj ne bo ta dogodek zaradi tega nič manj slavnosten. Moja in naša skupna želja je, da se bodo vsi, ki se bodo kadar koli vozili po teh cestah, vozili varno, nove ceste pa naj pomenijo tudi nov začetek drugačnega sožitja in povezovanja med ljudmi,” je med drugim povedal župan Janc.
S tem pa slovesnosti v Zabukovju še ni bilo konec, saj so se vsi prisotni kmalu zbrali v šotoru pri gasilskem domu, na osred-
njem prireditvenem prostoru, kjer so pripravili še slavnostno podelitev letošnjih občinskih priznanj
Alojz Pajk
najzaslužnejšim organizacijam in posameznikom.
Najvišje letošnje priznanje, grb občine Sevnica, je prejela Osnovna šola Boštanj, ki v letošnjem letu praznuje 150 let organiziranega delovanja. V imenu kolektiva šole je priznanje prejel
ravnatelj Karl Alič.
Dobitniki letošnjih priznanj Dušana Kvedra - Tomaža so Alojz Pajk iz Trnovca pri Zabukovju, Marjan Jamšek iz Mal-kovca pri Tržišču in Vinko Šeško iz Sevnice, medtem ko so Bojan Lipovšek iz Sevnice, Branko
Marjan Jamšek
Dolenšek iz Križ, Jurij Orač iz Sevnice in Jože Krajnc iz Mrzle Planine dobitniki letošnjih medalj
Dušana Kvedra - Tomaža.
Omeniti velja tudi to, da je na slovesnostih v Zabukovju, na katerih so kulturni in zabavni pro-
gram prispevali Godba na pihala iz Sevnice, Stane Peček s spevoigro “Kam je veselje šlo” in ansambel Franca Miheliča, prisostvovala tudi prva slovenska kraljica sadja Anita Pavlovič.
Danilo Koritnik
____________________________________________Sava Glas, 22.11.2000
Tudi Posavju grozila vodna ujma
Posavje,7. - Obilno deževje, ki je zajelo Slovenijo, je tako rekoč po vsej državi, pred tem pa po Evropi prineslo veliko nevšečnosti s poplavami. Zal se tudi Posavje ni ognilo vodni ujmi, a vendarle se je tokrat bližajoča nevarnost v zadnjem trenutku umaknila. Po naraščanju Save in tudi Krke se je vendarle vse bolj ali manj srečno končalo. Po zadnjih podatkih stanovanjske hiše, ki so bile najbolj ogrožene, pa tudi nekatera podjetja niso utrpeli večje škode.
Ze v jutranjih urah tistega dne je zaradi obilnih padavin v spodnjem toku začela naraščati reka Sava, katere pretok je bil ob 7. uri pri NEK 930m3/s, ob 14.30 je bil 2.300 m3/s, pol ure kasneje pa 2.344 m3/s. Okoli poldneva so zaradi razlitja Save zaprli cesto Blanca-Čanje v občini Sevnica, delno pa tudi cesto Blanca-Brestanica. V sevniškem Taninu so kmalu po 14. uri začeli pripravljati obrambni nasip, kajti do izlitja v tovarniške prostore je manjkalo le še 30 cm. Na Blanci so reševalci pomagali izvleči pet osebnih vozil, ki niso upoštevala navodil in opozoril, sicer pa so v Sevnici priskočili na pomoč tudi v petih stanovanjskih hišah, ki so bile ogrožene in so morale preseliti kletne oziroma pritlične prostore. V krški občini je bil delno aktiviran Občinski štab civilne zaščite, kije odredil pripravljenost poklicne gasilke enote in šestih prostovoljnih društev, komunalno ter cestno podjetje. Prav tako je bil aktiviran občinski štab civilne zaščite v Brežicah, hkrati pa so bile o dogajanjih obveščene vse službe, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju. Sava pa je čez dan še kar naraščala, tako da je zvečer pri NEK dosegla svoj najvišji pretok 2.504 m3/s, potem pa se je vendarle začela umirjati.
Na srečo hujših posledic ni bilo, preventivno so bile izpraznjene in zavarovane najbolj ogrožene hiše (predvsem kletni prostori) v vseh treh občinah, ker pa se je voda začela umirjati in upadati, se je v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne izkazalo, da nevarnosti za omenjene objekte ni bilo več. Iz Regijskega centra za obveščanje, kjer so nam posredovali podatke, pa so tudi sporočili, da po doslej zbranih informacijah v Posavju ni bilo primera, kjer bi voda poplavila stanovanjski objekt, seveda pa je zalila kar nekaj kmetijskih površin.
Karmen Molan
NEK toži HEP za neplačano elektriko
Prva obravnava na sodišču v Krškem je bila prekinjena
Krško - Odnosi med Nuklearno elektrarno Krško (NEK) in hrvaškim elektrogospodarstvom (HEP) so se še zaostrili, ko je slovensko elektrogospodarstvo (ELES) leta 1998 na zahtevo Ministrstva za gospodarske dejavnosti prekinilo dobavo električne energije HEP-u. Tedanji minister Metod Dragonja se je tako odločil zaradi neporavnavanja računov za porabljeno elektriko, ki so dosegali skoraj 10 milijard SIT. Že pred tem je NEK iz istega razloga vložila tudi tožbo proti HEP-u, HEP pa je namesto plačila računov vložil tožbo proti NEK in ELES-u, češ, da mu je odrekanje električne energije povzročilo gospodarsko škodo. Prva obravnava na TVgovskem sodišču v Zagrebu je že bila, vendar zaradi odsotnosti predstavnikov ELES-a ni bila aspešna. Enako neuspešno se je končala tudi prva obravnava v Krškem.
Zataknilo seje namreč že pri ugotavljanju stvarne pristojnosti Okrožnega sodišča v Krškem, saj je vsaka stran zagovarjala svoje stališče. Slovenska trdi, da ima HEP na območju Krškega svoje premoženje in da je bil v skladu s tripartitno pogodbo oblikovan Poslovni odbor, v katerem ima HEP svoje predstavnike, ki odločajo o poslovanju NEK, hrvaška stran pa trdi, da ima v NEK samo ustanoviteljski delež, lastninska pravica in sodelovanje pri poslovnih odločitvah pa mu je bilo odvzeto z Uredbo Vlade RS, ko je NEK preoblikovala v javno podjetje.
Spore bi po sporazumu iz leta 1982, ko sta bili obe strani članici Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva, lahko rešila stalna arbitraža pri tej instituciji, vendar se spet niso mogli poenotiti, ali omenjeni sporazum po razpadu nekdanje SFRJ še velja in ali Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva kot institucija še obstaja v takšni obliki, da bi njena arbitraža v tem sporu lahko razsojala. Hrvaška stran trdi, da, ker bi bilo to za njo ugodnejše, slovenska stran pa tega dela sporazuma ne priznava, kar utemeljuje z dejstvom, da skupne države več ni.
Zato je sodnica Pavlina Čepin obravnavo prekinila, saj bi po njenem mnenju moral biti najprej sprožen ugotovitveni postopek, ali omenjeni sporazum še velja ali ne, glede na to, da uradno ni bil razveljavljen. Kako bo sodišče v tej zadevi odločilo, ni mogoče napovedati, po besedah sodnice bosta obe strani o odločitvi obveščeni pisno. Če bo ta v prid hrvaške strani, je zastopnik NEK Jože Šubic napovedal, da bodo v nadaljevanju uporabili vsa pravna sredstva.
Jelica Koršič
Kaj je res in kaj ne v krškem Tronu
Krško - Direktor podjetja Peter Jankovič je na dan, ko so se delavci na sindikatu posvetovali o svoji usodi, potrdil, da je slišal govorice o odpuščanju in hkrati odločno zanikal, da bi bile resnične. Delavci pa so ogorčeno trdili, da so dan pred tem dobili delovne knjižice.
“V podjetju je tako kot je bilo pred meseci in nič drugače. Naša naj večja težava v tem trenutku je v tem, da so nam nedavne poplave v nasadih povzročile vsaj 200 milijonsko škodo. Kako sedaj organizirati delo, je veliko vprašanje. Nesoglasij med zaposlenimi ni, je pa res, da smo se tudi v letošnjem letu ubadali s problemom sezonskih delavcev, predvsem s tistimi iz Moldavije, toda govorice o domnevnem odpuščanju delavcev poprek in počez nimajo nobene zveze z resnico”, je v kratki izjavi povedal Jankovič, ki druge govorice ni želel komentirati in dodal, da bodo, v kolikor bo to potrebno, o vseh zadevah korektno in pravočasno obvestili javnost, kot so to storili vedno doslej.
Vendar smo ob težavah z Moldavci, prvi in sami iskali po-
jasnila v omenjenem podjetju. Tudi tokrat, so se prizadeti, ki tokrat že šest mesecev niso dobili osebnega dogodka in pripadajočih nadomestil, sami obrnili na nas. Češ, da stavkajo, ker naj bi jim dan prej direktor vsem dal delovne knjižice, vendar nam podrobnejših pojasnil o trenutnem položaju, v katerem so se znašli, niso upali pojasnjevati.
Kot je dejal sekretar območne Zveze svobodnih sindikatov Marjan Urbanč, ki zastopa okoli 25 zaposlenih v Tronu, direktor Jankovič res delavcev ne odpušča, menda pa jim, tako pravijo prizadeti, ponuja delovne knjižice. Pojasnil je, da naj bi Tron doživel stečajni postopek konec tega meseca ali v začetku decembra, saj so ga delavci v brezizhodnem položaju sami sprožili na sodišču.
Enako so izrabili možnost in po treh mesecih svoj položaj obelodanili inšpektoratu, ker v podjetju kljub posredovanju inšpektorja plač ni bilo, so delavci vsaj tako dobili priložnost za razvezo delovnega razmetja po delodajalčevi krivdi in lahko uveljavljajo pravice na borzi. Delavcem namreč po pojasnilu sindikalista preostaja dvoje, ali še počakati na stečajni postopek in potem terjati zasluženi denar in vsa nadomestila, kar velja za tiste, ki imajo tako finančno stanje, da lahko na denar počakajo. Obenem imajo potem še pravico uveljavljanja nadomestila za neizplačane plače in dodatke iz jamstvenega sklada, sicer pa imajo zdaj po odločbah inšpekcijske službe tudi možnost razveze delovnega razmerja in uveljavljanja nadomestil iz naslova zavoda za zaposlovanje. S.V.
Položen temeljni kamen za gradnjo RTP Krško
Krško - S položitvijo temeljnega kamna se pričenja desetletja pričakovan začetek gradnje Razdelilne transformatorske postaje Krško (RTP) z razpletom daljnovodov.
“Začetek gradnje 400/110 kV RTP Krško z razpletom daljnovodov velja za enega največjih naložbenih projektov slovenskega elektrogospodarstva, ki je izrednega pomena za zagotovitev nemotenega napajanja z električno energijo predvsem Posavja, pa tudi Dolenjske in Bele krajine. Da gre za enega izmed naj večjih domačih elektroprenosnih energetskih objektov, kažejo tudi predvidena finančna sredstva,” je ob otvoritvi za našo medijsko hišo povedal glavni direktor Elektro
Slovenija (Elesa) mag. Vitoslav Tbrk, saj vrednost celotnega projekta dosega kar 3,5 milijarde tolarjev. “Pri tem ne gre le za zagotovitev zanesljivejše oskrbe in nujnega izboljšanja napetostnih razmer na omenjenem industrijsko razvitem območju, temveč tudi za zagotovitev dodatnega pomožnega vira napajanja za NEK ter vključitev novozgrajenih plinskih blokov v Brestanici na trg z električno energijo,” je pojasnil vodja sektorja investicije v Elesu Janez Kern.
Priprava na gradnjo objekta RTP Krško sega že v začetke devetdesetih let, saj so že leta 1987 zanj v Elesu pridobili lokacijsko dovoljenje, nato pa jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev kmalu tudi ustavili. S postavitvijo temeljnega kamna sta krški župan Franci Bogovič in državni podsekretar na Ministrstvu za gospodarske zadeve Severin Maffi minuli petek odprla gradbišče, kjer naj bi do leta 2002 stala razdelilna transformatorska postaja. Vendar bo za zagotovitev funkcionalne usposobljenosti RTP Krško oziroma sklenitve elektroenergetske zanke na tem področju nujno zgraditi še povezovalni daljnovod Beričevo-Krško. Javno podjetje za prenos električne energije Eles na podlagi srednjeročnih in dolgoročnih načrtov nadaljnjega razvoja prenosnega omrežja predvideva ob krški investiciji več rekonstrukcij že dotrajanih daljno-vodnih povezav in razdelilno-transformatorskih postaj, predvidene pa so tudi nekatere nujne novogradnje, potrebne za vključitev novonačrtovanih proizvodnih objektov v slovensko elektroenergetsko omrežje in za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. S.V.
Janez Kern, Franci Bogovič, Vitoslav Turk in Severin Maffi ob položitvi temeljnega kamna
Zgodba doma se bliža razpletu
Brežice - Najbolj tragični junaki te zgodbe so gotovo njegovi stanovalci, potem ko so v začetku oktobra od lastnika Dijaškega doma dobili odločbo za izselitev, kljub temu da imajo najemne pogodbe sklenjene do konca letošnjega leta. Drugi tragični junak te zgodbe je lastnik - SGP Posavje Sevnica, ki je Dijaški dom dobilo v zameno za plačilo del pri gradnji Srednje ekonomske šole Brežice, in mu je vsa leta le v breme. Sedaj kaže, da se zgodba vendarle razpleta.
Po nekaj sestankih obupanih stanovalcev Dijaškega doma Brežice z upravnikom samskih domov pri SGP Posavje Alojzem Mikuličem ter direktorjem SGP Albertom Mrgoletom, pa tudi s predstavniki občine Brežice na čelu z županom Vladom Derži-čem, je bilo stanovalcem jasno, da bodo slej ali prej na cesti, če ne bodo sami poiskali rešitve.
Direktor Mrgole namreč vztraja pri dejstvu, da je podjetje SGP v takšni finančni krizi, da Dijaškega doma, ki mu prinaša le izgubo, ne more več vzdrževati, zato ga bodo dali v najem ali
prodali, da zagotovijo preživetje podjetja. Občina socialnih stanovanj nima, pa tudi ko jih bo imela, bo morala upoštevati veljavno prednostno listo, na kateri so prosilci, ki so se prijavili na stanovanjski razpis. Nihče od stanovalcev Dijaškega doma se na občinski razpis ni prijavil. Na zadnjem sestanku je župan obljubil še posredovanje na Centru za socialno delo Brežice.
Toda stanovalci so se očitno odločili stvar vzeti v svoje roke in so si že poiskali začasna bivališča. V Dijaškem domu namreč stanujejo le še štirje, pa še ti le do ponedeljka, pravi upravnik Miku-
lič, saj bodo v ponedeljek izklopili elektriko in vodo. Vsi ostali so se že izselili, nihče od njih pa ni sprejel ponudbe SGP o zamenjavi stanovanja v sevniškem samskem domu, prav tako je po besedah direktorice brežiškega Centra za socialno delo Metke Žigante njih za pomoč zaprosila le ena stanovalka, pa še ta je bivanje v hiši v okolici Brežic odklonila. Drugih možnosti center nima.
Še vedno pa usoda Dijaškega doma ni znana, po besedah direktorja Mrgoleta tudi še ne bo tako kmalu, saj iščejo najboljšega po-nudnika.J.K.
GOSPODARSTVO, TURIZEM
Posvet predstavnikov turističnih društev Posavja
Zdole - V Domu Bena Zupančiča so se na tretjem posvetu zbrali predstavniki turističnih društev Posavja, da bi spregovorili o dosedanjem delu in rezultatih v letošnjem letu. Posveta se je udeležilo veliko regijskih turističnih delavcev, organizatorji so medse povabili tajnika TUristične zveze Slovenije Alojza Šosterja, pridružili pa so se jim tudi župana Vlado Deržič in Franc Bogovič ter podžupan občine Sevnica Andrej Štricelj.
O ocenjevanju in rezultatih akcije “Moja dežela - lepa, urejena in gostoljubna”, je spregovoril tajnik Turistične zveze Brežice Viljem Pavlič in povedal, da je akcija potekala več kot mesec dni. V projekt ocenjevanja so bile vključene osnovne šole, kraji, turistične kmetije in vinske kleti. Med osnovnimi šolami so si prva tri mesta razdelile OŠ Artiče, OŠ Brežice in OŠ Leskovec pri Krškem, med kraji so prvo mesto zasedle Artiče, drugo Leskovec pri Krškem in tretje Loka pri Zidanem mostu, najbolj urejena turistična kmetija je izletniška domačija Vertovšek, drugo mesto je pripadlo turistični kmetiji Klenov-šek-Grobelnik in tretje turistični kmetiji Colarič. Med vinskimi kletmi je najvišjo oceno in s tem prvo mesto dosegla klet penin Istenič, drugo vinska klet Pinterič in tretje vinska klet Jelenič.
V nadaljevanju je spregovorila direktorica Podjetniškega centra Krško Marija Krušič in kot najpomembnejšo nalogo izpostavila čimprejšnjo ustanovitev Lokalne turistične organizacije, regijskega značaja. Čeprav so za to že dlje časa pripravljeni vsi potrebni dokumenti, do ustanovitve LTO Posavje še ni prišlo.
Predstavniki posavskih turističnih društev pa so razpravljali tudi o izvajanju Zakona o pospeševanju turizma s stališča položaja in dejavnosti turističnih društev, kjer je tajnik TZS Alojz Šoster pojasnil nekatere pogoje in smernice za prihodnje delovanje turističnih društev in zvez za celotno državno območje. Kot je povedal, bo potrebno vzpostaviti boljše, predvsem pa še konkretnejše oblike sodelovanja med turističnimi društvi in posameznimi ponudniki, saj se turisti vse po-
gosteje odločajo za ponudbe različnih programov organiziranega turizma. Ob koncu posveta so predstavniki društev izrazili le delno zadovoljstvo v zvezi z obstoječimi pogoji, ki omogočajo delovanje turističnih društev. Večina je bila mnenja, da bo v prihodnosti potrebno poskrbeti tudi za boljše pogoje, posebno pa so poudarili potrebo po pravočasnem in korektnem obveščanju društev v zvezi z državnimi in mednarodnimi projekti razvoja turističnih dejavnosti. D.K.
V našem zdraviliškem kompleksu -naj turistična osebnost
Zreče, Brežice - Letošnje poletje je potekala že deveta akcija Turistična porota bralcev Dela, v kateri so bralci ocenjevali slovenske turistične kraje in izbirali naj turistično osebnost. Najboljše ocenjenim so pred dnevi v Termah Zreče podelili zlatega in zelene Delove liste.
Posveta o turizmu so se udeležili tudi župan Vlado Deržič, podžupan Andrej Štricelj in župan Franci Bogovič.
Med slovenskimi kraji, za katere so glasovali bralci Dela, anketiranci po telefonu, strokovna javnost ter Delova ocenjevalna komisija so največ glasov dobile Terme Zreče skupaj z Roglo, ki so prejele zlati Delov •ist. Zelene Delov liste pa so prejele Atomske toplice, Moravske Toplice in Terme Čatež, ki so se uvrstile za Termami Zreče. Hkrati so na slovesnosti podelili tudi priznanja najbolje uvrščenim na lestvici turističnih osebnosti, ki jih je izbrala Delova porota skupaj s Slovensko turistično organizacijo. Največ glasov je dobil direktor Zdravilišča Laško Roman Matek, za njim so se uvrstili direktor Unior Turizma iz Zreč Maks Brečko ter vodja gostinstva v hotelu Terme Čatež in na Gradu Mokrice Mirko Rožman (na fotografiji).
Brežičan med dobitniki je v gostinstvu že od leta 1973, v Termah Čatež, kjer je zadnja štiri leta na
omenjen položaju, pa je začel kot natakar pred dvema desetletjema.
Takrat seje tudi aktivno začel udeleževati tekmovanj in se jih bolj ali manj zavzeto udeleževal ves ta čas. Ob zajetnem kupu priznanj, ki so se začela nabirati že od prvega tekmovanja, je ponosen tudi na lanskoletni Trak kakovosti Združenja za gostinstvo in turizem pri Gospodarski zbornici Slovenije, letošnje priznanje pa potijuje lastno preizkušenost še v kuhanju.
Kot vodja ene najobsežnejših ekip so na preizkušnji pred mesecem dni v Kranjski Gori osvojili 2 zlati, 5 srebrnih in 3 bronaste medalje. Čeprav Rožman odkrito in hudomušno priznava ambicioznost, opozarja, da mora zdaj ravno zaradi širokega kroga znancev v gostinski branži, priznanja še opravičevati, sodeč po pogovoru, pa mu inovativnih idej za njihovo osvajanje ne manjka. S.V.
Denar za izgradnjo HE Boštanj bo
Ljubljana, Posavje - Pred zadnjo sejo Vlade R Slovence, ki je bila minuli četrtek, sta posavska poslanca Branko Kelemina in mag. Andrej Vizjak obiskala ministra za gospodarske dejavnosti dr. Jožeta Zagožna in z njim opravila še zadnje pogovore glede razporeditev sredstev iz Li. sistemske rezerve za pričetek izgradnje verige savskih elektrarn oz. prve v nizu elektrarn, to je HE Boštanj.
Kot sta povedala, se je minister strinjal z njunim predlogom, da Vlada RS sprejme sklep, s katerim bi za HE Boštanj razporedili še dodatnih 2,6 milijardi SIT. Vlada je tako v četrtek sklep tudi sprejela in s tem je skupno zagotovljenih 5,8 rnilijarde SIT za pričetek izgradnje HE Boštanj.
Sedanja vlada je skupaj z ministrom, dr. Zagožnom s takšno finančno podporo projektu izgradnje Verige savskih hidroelektrarn po tolikih letih zavlačevanja omogočila, da se uresničijo vse tiste dolgo Pričakovane želje in načrti tako Občine Sevnica kot tudi Posavja v celoti. Posebej velja poudariti, da j to ni samo uspeh in prispevek dveh
posavskih poslancev k temu projektu, temveč je to uspeh usklajenega in načrtnega dela celotnega Posavja, vseh treh posavskih županov, poslancev in drugih, ki so enotno podpirali ta projekt.
Opozoriti velja, da teh 5,8 milijarde SIT ni denar na računu savskih elektrarn, ampak se ta denar zbira na računih elektro podjetij, ki ga bodo morala na podlagi sklepov vlade in ministra, namensko zagotoviti za izgradnjo HE Boštanj.
Še vedno pa obstaja bojazen, da bi nova vlada že sprejete sklepe razveljavila in s tem preprečila pospešeno izgradnjo verige spodnje savskih hidroelektrarn. Tega pa celotno Posavje nikakor ne sme dovoliti. Če
bodo vsi politični in gospodarski subjekti v regiji ostali enotni in odločni, se ta scenarij objektivno tudi ne more uresničiti.
Poslanca Kelemina in Vizjak sta županu občine Sevnica podala predlog za čim prejšnji sklic tiskovne konference, s katero bodo javno še enkrat enotno pozdravili in podprli sprejete odločitve ministra in odhajajoče vlade.
Minister za gospodarske dejavnosti dr. Jože Zagožen je po seji vlade pojasnil, da je bilo želja precej več kot možnosti, toda vlada se je odločila in redi sprejela sklep, da bo začela uresničevati zakon o gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi. D.K.
Odprte vloge za direktorja Rudnika Senovo
Senovo - Člani nadzornega sveta družbe Rudnik Senovo v zapiranju so se sestali na svoji drugi redni seji in v skladu z razpisnimi pogoji odprli ter pregledali prispele vloge za direktorja družbe. Javni razpis je bil na osnovi sklepa nadzornega sveta objavljen v časniku Delo in v programu Radia Brežice.
V	javnem razpisu za zbiranje prijav kandidatov so poleg že z zakonom določenih pogojev, bili zahtevani tudi naslednji pogoji in sicer, da morajo kandidati imeti visoko izobrazbo, najmanj tri leta delovnih izkušenj pri poslovanju družbe ali drugih organizacij, biti slovenski državljani in aktivno obvladati slovenski jezik ter obvladati en tuj jezik. Prijave z dokazili so morali v roku osmih dni od objave razpisa poslati nadzornemu svetu Rudnika Senovo v zapiranju, v predpisanem roku pa je na naslov prispelo šest prijav kandidatov.
V	skladu s svojimi pooblastili je nadzorni svet odprl in pregledal prispele prijave ter sprejel stališče, da je ena izmed prispelih popolna, dve delno popolni in tri nepopolne, saj jim niso bila priložena, z razpisnimi pogoji določena in zahtevana dokazila.
Predsednik nadzornega sveta Vinko Bah je po opravljenem pregledu prijav zahteval, da jih v skladu s pravili, pregledane in zložene, nemudoma dostavijo Ministrstvu za gospodarske dejavnosti oz. Vladi R Slovenije. Ta je, v skladu s svojimi nalogami in pooblastili, že imenovala novega direktorja družbe Rudnik Senovo v zapiranju. Za direktorja za mandatno obdobje štirih let je bil imenovan Herman Kunej, vprašanje pa je, ali bo do dokončnega zaprtja, družba štiri leta sploh še poslovala. P.U.
Posvet o kakovosti
Čateške Toplke - V organizaciji Območne gospodarske zbornice Posavja je v veliki konferenčni dvorani hotela Terme Čatež potekal 2. posvet o kakovosti, namenjen predstavitvi in posredovanju izkušenj, s katerimi se na področju kakovosti srečujejo posavska podjetja.
V uvodu sta zbrane gospodarstvenike pozdravila direktor območne zbornice Valentin Dvojmoč in Milan Beričič, predsednik ko-
misije za kakovost ter poudarila pomembnost drugega posveta, ki je nedvomno eden izmed potrebnih korakov na poti doseganja poslovne odličnosti podjetij.
Vodilni presojevalec pri BVQi Slovenija Miran Gašper (na fotografiji) je ob tej priložnosti predstavil najracionalnejši način prehoda iz ISO 9001 v novi standard ISO 9001:2000. Ta standard bo v Sloveniji izdan šele prihodnji mesec, za prilagoditev podjetij na nove ocene in merila pa bo na voljo triletno prehodno obdobje. V tem obdobju bo mogoče pridobiti certifikat kakovosti po novem ali po starem standardu, seveda pa bo veljavnost certifikata omejena na prej omenjeno obdobje, torej do decembra 2003. D.K.
f	\
IV. steber zaposlovalne politike v Sloveniji - izenačevanje možnosti zaposlovanja
Zmanjševanje razlike v stopnji brezposelnosti med ženskami in moškimi, aktivni ukrepi pospeševanja zaposlovanja žensk, ponovno vključevanje žensk in moških na trg dela po daljši brezposelnosti ter ukrepi zaposlovanja invalidov so, kot pojasnjuje dosedanji državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, zadolžen za področje zaposlovanja, sedaj pa poslanec DZ R Slovenije, mag. Andrej Vizjak, temeljni cilji IV. stebra akcijskega programa zaposlovanja v Sloveniji za leti 2000 in 2001.
Na področju IV. stebra zaposlovalne politike - izenačevanje možnosti za zaposlovanje - je potrebno izhajati predvsem iz dejstva, da obseg t.i. rizičnih skupin v strukturi brezposelnih nenehno narašča. V te skupine sodijo zlasti invalidi, starejši brezposelni, dolgotrajno brezposelni, iskalci prve zaposlitve in tudi ženske. Število brezposelnih invalidov seje v zadnjih letih podvojilo. Starejši od 40 let predstavljajo že polovico brezposelnih, delež brezposelnih z različnimi omejitvami pri zaposlovanju predstavljajo V* vseh brezposelnih.
Iz strukture brezposelnih izhaja, da sta'za Posavje pereča zlasti brezposelnost mladih do 26. leta starosti in brezposelnost oseb s I. in II. stopnjo strokovne izobrazbe, saj sta deleža teh brezposelnih precej nad slovenskim povprečjem.
Vlada R Slovenije je za to v IV. stebru akcijskega programa zaposlovanja zajela ukrepe, s katerimi želi omogočiti zaposlovanje predvsem teh t.i. rizičnih skupin ter zagotavljati enake možnosti za zaposlovanje med spoloma. Posebna pozornost pa velja zaposlovanju invalidov.
V	letih 2000 in 2001 so in bodo to področje urejali predvsem z uresničevanjem dolgoročnega programa usposabljanja in zaposlovanja invalidov, ki gaje vlada že sprejela.
Program bo v celoti zaživel s sprejetjem sistemskega zakona na področju zaposlovanja in usposabljanja invalidnih oseb. Pri tem bodo ključno vlogo odigrale nove oblike zaposlovanja, ki bodo v tesni povezavi z neprofitnimi oblikami gospodarskih organizacij, kot so integracijska podjetja, kooperative in vmesne delavnice. Predvsem pa velja poudariti uvedbo kvotnega sistema zaposlovanja invalidov, kar pomeni, da bo vsak delodajalec finančno stimuliran, če bo zaposloval določeno število invalidov (predlog je 4%). V primeru, če bo zaposloval manj invalidov, kot bo določeno s kvoto, bo moral določena sredstva posredno plačevati tistim delodajalcem, ki bodo zaposlovali večje število invalidov kot pa bo to določeno s kvoto.
Z ukrepi pospeševanja vključevanja invalidov na trg dela se želi izpolniti naslednje tri kratkoročne cilje do konca leta 2001 in sicer vključitve 1800 brezposelnih invalidov v programe izobraževanja in usposabljanja letno, s programom subvencioniranja invalidskim podjetjem zagotoviti letno 1000 dodatnih zaposlitev invalidov ter posodobiti in poenostaviti ocenjevanje invalidnosti.
Na področju izenačevanja enakopravnosti med spoloma pri zaposlovanju je v letih 2000 in 2001 posebna pozornost namenjena učinkoviti udeležbi žensk v programih usposabljanja, ne tradicionalnih oblikah zaposlovanja, razvoju ženskega podjetništva ter odpravi vseh ovir, ki preprečujejo enakopravno vključevanje žensk na trg dela. Tu velja poudariti zlasti razvoj prilagojene mreže otroškega varstva za zaposlene in skrajševanje delovnega časa s ciljem usklajevanja dela in družinskega življenja.
V	bodoče bo potrebno dati večji poudarek kot doslej decentraliziranemu (regionalnemu) pristopu, da bi programe čim bolj prilagodili strukturi brezposelnih v posamezni regiji in tudi zahtevam Evropskega socialnega sklada. Na regionalnem nivoju se že razvija pospeševalna mreža, ki bo morala v bodoče zagotoviti celovit pristop k socialno-ekonomskemu razvoju posameznih območij in s tem zmanjševanju razlik v Sloveniji. D.K.
\_____________________________________________________J
V Montu Kozje brez dela 40 delavcev
Kozje - V podjetju Mont Kozje, ki se ukvarja s proizvodnjo konfekcije je zaradi požara - zagorelo je v četrtek 9. novembra - trenutno brez dela 40 delavcev. Po besedah direktorice, Milene Grobelšek, jim je požar povzročil gmotno škodo v višini približno 30 milijonov tolarjev, od tega je 20 milijonov tolarjev ocenjena vrednost zalog podjetja, ki jih je ogenj popolnoma uničil. V požaru, ki je nastal zaradi napake v kaloriferju so zgorele tudi dve pisarni z računalniško opremo, zaradi dima pa je onesnaženo tudi drugo nadstropje upravne stavbe. V podjetju Mont, ki je preteklo poslovno leto zaključil s približno 100 milijonov tolarjev izgube (negativni trend poslovanja se nadaljuje tudi letos) upajo, da bodo brezposelni delavci čez teden dni znova prišli na svoja delovna mesta. STA
Z združenimi močmi odprli cesto
Kostanjevica - V Krajevni skupnosti Kostanjevica na Krki so minulo sredo odprli cestni odsek Oštrc - Lapte. Gre za nadaljevanje investicije minulega leta, ko je bilo asfaltirano središče vasi, tokrat pa so po pojasnilih svetnika Franca Štokarja, ki je v KS zadolžen za komunalno infrastrukturo, v izredno kratkem času uredili še okoli 350 metrski omenjeni odsek ceste, za katerega so vaščani prispevali s samoprispevki in delom. Krajevna skupnost Kostanjevica na Krki je na pomoč priskočila z gramozom in ureditvijo tampona, Občina Krško pa z asfaltno maso. S.V.
___________________________________________KMETIJSTVO, PODEŽELJE
Na okrogli mizi o izplačilu subvencij in predpristopni pomoči EU Sloveniji
Subvencije z zamudo zaradi nepopolnih vlog
Bizeljsko - V okviru izbora “mladega gospodarja leta” je na Bizeljskem potekala okrogla miza o predpristopni pomoči Evropske unije (EU) Sloveniji ter predstavitev Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, gost pa je bil državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter hkrati direktor omenjene agencije mag.Frane But, ki je najprej pojasnil težave pri izplačilu subvencij in ob razpravi udeležencev okrogle mize obljubil nekatere spremembe v prihodnjem letu.
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, kije bila na zahtevo EU ustanovljena sredi letošnjega leta, je prevzela obravnavo vlog za neposredna plačila kmetom. Po besedah njenega direktorja mag. Franca Buta je nastala iz nič, vendar delo opravlja po svojih najboljših močeh, čeprav je vsak začetek težak.
“Na Agenciji za kmetijske trge, kjer obdelujemo vloge za subvencije, smo pričakovali več vlog - med 70 in 75.000, prejeli smo jih nekaj manj kot 63.000, kljub temu da je bil zaradi zahtevnosti pri izpolnjevanju obrazcev rok za oddajo vlog podaljšan do konca junija. Ko smo do 20.septembra vse te vloge obdelali, smo ugotovili, da je popolnih in pravilno izpolnjenih le 20% vlog, in približno toliko je že bilo izplačil,” pojasnjuje mag.But, in napoveduje, da bo v prihodnjih dneh še okrog 4000 izplačil ter čez kakšen teden še enkrat toliko.
Kmetje namreč že dobivajo vrnjene vloge, ki jih morajo popraviti in dopolniti ter vrniti agenciji najkasneje v osmih dneh, v nasprotnem primeru bo njihova kmetija izpadla iz skupine upravičencev do neposrednih plačil. Na Kmetijskih svetovalnih služ-
bah so zato uvedli dežurstvo do	ali vloge ne nameravajo poprav-
poznih popoldanskih ur, da bodo	ljati, kljub vsemu vlogo v osmih
lahko pomagali kmetom pri	dneh vrniti agenciji, ker bodo v
popravkih, na agenciji pa bodo	tem primeru upravičeni do sub-
do nadaljnjega delali tudi vse so-	vencije vsaj za tiste površine, za
bote in nedelje. Opozarjajo še, da	katere je vloga pravilno izpolnje-
rok osem dni od prejema vloge	na. Ob tem mag. But še poudarja:
do vrnitve na agencijo zagotovo	“ Kataster kmetijskih zemljišč v
mag.Frane But in voditelj okrogle mize Boris Dolničar
ne bo podaljšan, ker je potrebno naši državi je zelo neurejen, zato vrnjene vloge obdelati najkasne- je lahko napaka le v kakšnem je do 15.decembra in podatke od- kvadratnem metru površine in to dati Ministrstvu za finance. Če bo je dovolj, da je vloga zavrnjena, ta rok zamujen, denarja iz letoš-	Iz tega razloga bo Agencija za
njega proračuna ne bo mogoče	kmetijske trge vladi predlaga
več izkoristiti.	sprejetje uredbe, da letos tovrst-
Opozarjajo še, da morajo nih manjših napak ne bi upošte-kmetje, tudi če napake ne najdejo vali.” Po njegovih besedah so se
s podobnimi težavami srečevali tudi v drugih evropskih državah in ni Slovenija nikakršna izjema, tudi v Avstriji so ob uvajanju neposrednih plačil leta 1993 imeli okrog 70% nepopolnih vlog, drugo leto polovico in še vedno letno prejmejo 20 do 30% nepopolnih vlog.
“Je pa dejstvo”, pravi mag.But, “da bo prihodnje leto potrebno sistem izboljšati. Kazalo bi ločiti finančni del vloge od osnovnega obrazca za kmetijsko gospodarstvo, ki služi za izdelavo registra kmetij - tega Slovenija šele izdeluje. Razpis bi naj bil objavljen že v februarju ali začetku marca, vloge oddane najkasneje do konca maja, vendar plačila v nobenem primeru ne bodo mogoča pred septembrom. Za omenjeni potek pa je osnova sprejet državni proračun, če ta ni sprejet, agencija ne more objaviti razpisa. In prav v tem bo prihodnje leto spet lahko težava.”
V nadaljevanju je mag.But govoril še o predpristopni pomoči EU Slovenije preko programa SAPARD, vendar bomo zaradi pomanjkanja prostora o tem pisali prihodnjič.
Jelica Koršič
SavaGlas, 22.11.2000
kmetijski nasveti
j
Nujno obvestilo za vse kmetovalce
Kmetijska svetovalna služba opozaija vse kmete, ki v teh dneh dobivajo zahtevo za dopolnitev vloge “Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu”, na naslednje:
1.	Vloge, ki v osmih dneh od datuma prejema zahtevka ne bodo dopolnjene, bodo v celoti zavrnjene, zato je potrebno ta rok dosledno upoštevati.
2.	Kmetje, ki bodo poiskali pomoč pri kmetijski svetovalni službi, morajo s sabo prinesti: DOPIS MINISTRSTVA, KOPIJE RUMENIH OBRAZCEV, POSESTNE LISTE IN DRUGE DOKUMENTE, KI SO POTREBNI ZA IZPOLNITEV VLOGE.
3.	Kmetijska svetovalna služba bo v času dopolnjevanja vlog uvedla podaljšan delovni čas na enotah KSS in sicer vsak delavnik od 7. do 17. ure ter v soboto od 8. do 12. ure.
Za podrobnejše informacije se obrnite na enote Kmetijske svetovalne službe.
Volitve v Območne enote in odbore izpostav KGZ
Vse člane Kmetijsko gozdarske zbornice obveščajo, da bodo volitve v svete Območnih enot Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) in v odbore izpostav zbornice za fizične osebe prve skupine 3. decembra 2000.Za samostojne podjetnike in predstavnike zadrug iz druge volilne skupine pa bodo potekale volitve med 4. in 8. decembrom na sedežu Gospodarske zbornice in Zadružne zveze Slovenije.
Vse člane KGZ vabijo, da se udeležite volitev, saj bodo le tako izbrani vaši najboljši predstavniki v organe, ki vas bodo zastopali in bodo žago tavljali uspešnejši razvoj kmetijstva
kulinarika
GOBJA MINEŠTRA
Potrebujemo: 30 dag krompirja, 20 dag zimske kolerabe, 10 dag jušne zelenjave, 3 dag suhih gob, 6 dag riža, 3 dag čebule, 5-6 dag maščobe ali prekajene slanine, lovorov list, sol in poper.
Krompir olupimo in razrežemo na kocke, na manjše kocke ali rezine razrežemo tudi olupljeno kolerabo. Jušno zelenjavo narežemo na kolobarje ali pa jo naribamo na ribež. Vse to kuhamo v dveh litrih malo osoljene vode, med kuhanjem pa dodajamo oprane gobe, riž in prežganje. Mineštro dosolimo, popopramo in okisamo. Ko je že na krožniku, jo lahko izboljšamo še z naribanim sirom.
Na afero “cviček” odgovarjajo pobudniki ustavne presoje, oglasili so se tudi na KGZ
Vino Brežice trdi, da spoštuje vinsko zakonodajo
Brežice - Na dan, ko naj bi določila Pravilnika o cvičku ptp začela veljati, je svoje stališče v Ljubljani predstavil Konzorcij pridelovalcev cvička skupaj s Kmečko zadrugo Krško in dolenjskimi vinogradniki, ki so ogorčeni nad tem, da je Ustavno sodišče zadržalo izvajanje omenjenega pravilnika in ob nezadovoljstvu napovedujejo celo državljansko nepokorščino. Naslednji dan pa je svoje stališče predstavil tudi pobudnik ustavne presoje - Vino Brežice, kjer pravijo, da pravilnik sicer priznavajo, ne razumejo pa, zakaj ne bi smeli cvička predelovati slab kilometer od območja, kjer je pridelano grozdje. Na afero “cviček” pa se je odzvala tudi KGZ.
V	Vinu Brežice poudarjajo, da so ustavno presojo sprožili, ker jim je Ministrstvo za kmetijstvo ves čas zagotavljalo, da jim bo tako kot z zakonodajo doslej tudi z uveljavitvijo Pravilnika o cvičku omogočalo njegovo nadaljnjo predelavo. Saj je, kot poudarja direktor družbe Karel Recer, njihova vinska klet le kilometer zunaj dolenjskega vinorodnega okoliša, kooperanti pa prihajajo z obeh strani, obeh vinorodnih dežel, dolenjske in bizeljsko-sremiške. Enako kot pri Kmečki zadrugi Krško, še opozarja direktor Recer.
V	svoji pobudi se strinjajo, da mora biti pridelovalni okoliš odslej omejen zgolj na Dolenjsko, ne strinjajo pa se oziroma je po njihovem mnenju nesmiselna zahteva novega pravilnika, da bi morala biti v tem okolišu tudi njihova vinska klet. Kot je še povedal Karel Recer, so že leta 1946 kot prvi nasploh pridelovali in polnili cviček, zagotavljali njegovo preživetje, ga prvi zaščitili kot intelektualno lastnino ter skrbeli za njegovo kakovost. O pomenu cvička za družbo pa, tako Recer, nazorno kažejo podatki, da so letos iz obeh okolišev predelali 1,5 milijona kilogramov grozdja, od tega več kot 182 tisoč kilogramov z dolenjskega okoliša. Prodaja cvička je v desetih mesecih znašala skoraj 394 tisoč litrov, to je nekaj več kot polovica vseh drugih posavskih vin v
podjetju. Trenutno cvička v podjetju nimajo, saj naj bi vse zaloge porabili za izpolnitev Merkatorje-ve pogodbe in jim cviček tudi že prodali.
Direktor enologije v družbi Roman Šepetave je predstavil zgodovino zakonodaje o vinu in ob tem poudaril, da pri označevanju cvička upoštevajo predpisana navodila kmetijskega ministrstva. Dodaja še, da spoštujejo Pravilnik o vinu z oznako tradicionalnega poimenovanja cviček, ki določa tudi njegovo deklariranje, cviček pa na etiketi kot vino s poreklom obeh posavskih vinorodnih dežel, tako kot sami, označuje tudi krška klet.
Tako svojo pobudo utemeljuje Vino Brežice, peticiji dolenjskih vinogradnikov, ki sojo naslovili na Ustavno sodišče, pa se pridružuje tudi Strokovni odbor za vinogradništvo in vinarstvo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZ). Po njihovem mnenju je zaščita geografskega porekla eden temeljev evropskega vinogradništva in vinarstva, zato naj bi se ta zaščita spoštovala tudi pri nas. Ustavno sodišče skupaj z dolenjskimi vinogradniki pozivajo, naj začasna neveljavnost pravilnika takoj preneha.
Suzana Vahtarič
Roman Šepetave, Karel Recer in predstavnica za stike z javnostjo Irena Jankovič
Mladi gosi
iti
ar
leta 2000
Bizeljsko - Martinovo je bilo letos na Bizeljskem v znamenju izbora “mladega gospodarja za leto 2000”. Zasluge za to ima lanski zmagovalec Aleš Balon - mladi vinogradnik iz Drenovca.V organizaciji Slovenske podeželske mladine in Društva podeželske mladine Brežice ter ob strokovni pomoči Uprave RS za pospeševanje kmetijstva in tednika Kmečki glas je bil letos izbran že četrti gospodar leta.
Primož Jesenko
Na izbor se je prijavilo 7 kandidatov in sicer Tomaž Modrej s Koroške, Primož Jesenko s Primorske, Gorazd Bagola iz Pomurja, Tone Štrucelj z Dolenjske, Andrej Ix)pan iz celjske in Franci Urbanija iz ljubljanske regije, Posavje pa je zastopal Roman Zveglič iz Sevnice.
Potem ko so pred žirijo odgovaija-li na povsem strokovna vprašanja, so v drugem delu morali pokazati še nekaj spretnosti. Najbolje se je odrezal Primož Jesenko iz Sp. Idrije, 2.mesto je osvojil Franci Urbanija iz Moravč, 3. pa Tomaž Modrej iz Črne na Koroškem. Zmagovalec Primož Jesenko je eden tistih mladih fantov, ki je moral prevzeti kmetijo zaradi prezgodnje smrti očeta. Usmeritev kmetije, ki obsega kar, 51,5 ha, je reja bikov pitancev lisaste pasme in izkoriščanje gozda.
Ob zmagi na izboru “mladega gospodaija”- pravi, da človeku godi takšna pohvala, na njegovo nadaljnje gospodarjenje pa ta naslov ne bo vplival. Zaveda se, kakšne možnosti ima na kmetiji, zato že ima svojo vizijo, ki bi jo želel uresničiti. J.K.
'j
Volitve v Svete Območnih enot KGZ
Brežice, Posavje - Volilna komisija S.območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZ) s sedežem v Brežicah je že sestavila seznam kandidatnih list za volitve v Svet Območne enote KGZ, ki bodo za fizične osebe 3.decembra na voliščih v Posavju. Za pravne osebe pa bodo volitve v času od 4. do S.decembra na sedežu Obrtne zbornice in Zadružne zveze Slovenije.
8. volilna enota obsega območja občin Brežice, Krško in Sevnica.V seznam je vpisanih 5 list kandidatov.
1.	Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza, na listi so po vrstnem redu naslednji kandidati: Roman Žveglič, Zabukovje, Mihael Kvartuh, Jesenice na Dolenjskem, Alojz Kerin, Krško, Anton Alojz Kralj, Krško, Darinka Cvetko Šegota, Dobova, Ciril Brečko, Šentjanž, Alojz Androjna, Studenec in Darko Janc, Studenec.
2.	Združenje za medsosedsko pomoč - Strojni krožek Posavje, na listi so naslednji kandidati: Franc Peterkovič, Brežice, Aleš Balon, Bizeljsko, Janko Teršelič, Cerklje in Jože Kuntarič, Krško.
3.	Kmečka lista - Društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, na listi so naslednji kandidati: Anton Koršič, Artiče, Franc Jordan, Kostanjevica, Janez Žaren, Leskovec pri Krškem, Ivan Kožar, Senovo, Franc Pribožič, Artiče, Stanislav Voglar, Leskovec pri Krškem, Zvonko Černelič, Artiče, Vinko Bogovič, Leskovec pri Krškem, Franc Bogovič, Koprivnica in Martin Jelčič, Artiče.
4.	Društvo socialdemokratske kmečke zveze - gibanje za razvoj podeželja, na listi so naslednji kandidati: Jožef Zupančič, Raka, Alojz Romih, Zabukovje, Branko Balon, Bizeljsko, Ciril Skedelj, Podbočje, Anton Bogovič, Dolenja vas, Karl Mrvič, Boštanj, Milan Vodopivec, Kostanjevica na Krki, Janez Novak, Studenec, Jožef Sotelšek, Dolenja vas in Anton Marinček, Cerklje ob Krki.
5.	Kandidatna lista - Jože Kunšek, na listi so naslednji kandidati: Jože Kunšek, Zabukovje, Peter Camloh, Tržišče, Alojz Zalašček, Boštanj, Andrej Majcen, Šentjanž, Božidar Beci, Raz-bor, Martin Metelko, Studenec, Ivan Mirt, Blanca, Stanko Tomžič, Tržišče in Mihael Jazbec, Šentjanž.
V Svet Območne enote KGZ bo izvoljenih 7 članov iz 8.volilne enote. Glasujete lahko le za eno listo kandidatov in sicer tako, da obkrožite zaporedno številko pred imenom liste.
Hkrati pa bodo potekale tudi volitve za člane odborov izpostav KGZ v posameznih občinah. V Brežicah in v Sevnici so vložene po tri kandidatne liste, v Krškem dve. Iz vsake volilne skupine bo v Svet zbornice izvoljenih pet članov.
V
Jelica Koršič
ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
Novi Zoisovi štipendisti prejeli certifikate
Čatež ob Savi - Že kar nekaj let država, ob tem ko dijakom in študentom pomaga pri izobraževanju z republiškimi štipendijami, najbolj nadarjenim podeljuje Zoisove štipendije. Za oboje vsako leto porabi okrog 15 milijard SIT.
Za Zoisovo štipendijo osmošolce ali dijake predlaga šola glede na njihove dotedanje dosežke na različnih področjih, za tem pa gredo skozi sito še na posebnem testiranju. Ta čas je v Posavju nekaj čez 400Zoisovih štipendistov, od tega je polovica dijakov, polovica študentov.
Ob koncu minulega šolskega leta so posavske osnovne in srednje šole za Zoisovo štipendijo predlagale 80 kandidatov, štipendijo jih je dobilo 38. Ti so se na povabilo Zavoda za zaposlovanje, Območne službe Sevnica skupaj s svojimi starši pred dnevi zbrali v Termah Čatež, kjer jim je direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje Jože Glazer podelil certifikate, da so sprejeti v eminentno družbo Zoisovih štipendistov.
Slavnostni govornik na omenjeni svečanosti je bil uspešen manager in sedanji direktor Term Čatež Borut Mokrovič, ki je mladim položil na srce nekaj svojih izkušenj ter poudaril, da morajo imeti jasno zastavljen cilj, ko bodo pridobili dovolj znanja, pa
naj k temu dodajo še pogum in svoj “jaz”. Nove Zoisove štipendiste je pozdravil tudi direktor Območne službe zavoda v Sevnici Toni Koren, ki je med drugim izrazil željo, da bi se ti dijaki in študenti, ki so že doslej pokazali veliko znanja in pridnosti, visoko usposobljeni čez nekaj let vrnili v Posavje in pomagali voditi naše gospodarstvo in regijo nasploh. Krški župan Franci Bogovič je
štipendiste in njihove starše nagovoril v imenu vseh treh posavskih županov ter jim zaželel srečno in uspešno nadaljnjo pot. Kot “rak rano” pa je izpostavil brezposelnost v Posavju, saj je velik del brezposelnih brez ustrezne izobrazbe, zato je po njegovem mnenju znanje gotovo najmočnejše orožje na prehodu v 3.tisočletje.
Jelica Koršič
Novi Zoisovi štipendisti skupaj s svojimi starši rta svečanosti ob podelitvi certifikatov
Nasilju “NE” na OS Leskovec pri Krškem
Leskovec pri Krškem - V lanskem šolskem letu se je naši šoli nekoliko izraziteje pojavila vedenjska problematika pri nekaterih učencih. Zdeli smo nekaj narediti, da ta pojav ustavimo oz. preprečimo, da bi se razširil še na več učencev. Z namenom, da bi postala situadja bolj jasna, sem v juniju izvedla anketo o nasilju med učenci Rezultati so pokazati, da je tudi pri nas prisotno nasilje, čeprav morda še ne v najbolj nevarni obliki Kljub temu pa so nam biti ravno ti rezultati izhodišče za nadaljnje ddo.
Najprej se je za delo na tem področju izobrazil učiteljski zbor, saj smo temu posvetili seminar in nato še pedagoško konferenco, na kateri smo pripravili podrobnejši načrt dela in sprejeli nekatere pomembne odločitve na nivoju šole, ki pa jih priporoča tudi Olvveus (Trpinčenje med učenci, ZRSŠŠ, Ljubljana, 1995).
Pomembno se nam zdi redno in kvalitetno dežurstvo učiteljev, ki naj bi bili pri tem aktivni in bi se enotno odzivali na pojave nasilja med učenci. Ravno tako so potrebna pravila nenasilnega vedenja, ki pa jih morajo sprejeti učenci sami in potem tudi spremljati upoštevanje teh pravil. Da pa bi o problemu nasilja na šoli lahko spregovorili učenci in starši tudi anonimno, smo ponudili kontaktni telefon, na katerega je mogoče poklicati vsak ponedeljek od 14. do 15. ure.
Če bomo učence tako prikrajšali za neko vedenje (pa tudi če to ni konstruktivno), pa jim moramo ponuditi nekaj drugega, po možnosti pozitivnega. Zato se nam zdi pomembno razvijati nenasilno vedenje, ki temelji predvsem na pozitivni samopodo-
bi, zdravih vrednotah, sprejemanju različnosti. Tako smo za vsak razred glede na določeno problematiko postavili vsebinsko rdečo nit, ki se bo vlekla skozi celo šolsko leto pri razrednih urah, kakor tudi ostalih dejavnostih.
Problemov pa ne bomo rešili brez sodelovanja in podpore staršev, zato pripravljamo tudi tematske sestanke za starše, ki naj bi dopolnjevali vsebinske rdeče niti v posameznih razredih.
Da bi učence kar najbolj motivirali za različne aktivnosti, smo imeli 19. oktobra naravoslovni dan za vse učence. Isti dan smo organizirali tudi okroglo mizo, na katero smo poleg staršev, učiteljev in učencev, povabili še mnoge zunanje sodelavce iz krške občine ter medije. Gostja okrogle mize je bila ga. Marja Strojin, ki se je nadvse pohvalno izrazila nad našimi dejanji in načrti. Ugotovili smo, da različna društva in zveze v občini ponujajo kar nekaj možnosti ustvarjalnega preživljanja prostega časa, čeprav se nekateri otroci in mladostniki tega ne poslužujejo. Prav tako smo poudarili pomembno vlogo staršev pri reševanju problematike nasil-
ja. Pogrešali pa smo predstavnike medijev, ki se kljub mnogim vabilom niso odzvali.
Tako, začeli smo in nadaljevali bomo. V decembru bomo učencem 1. in 2. razreda ter malim šolarjem v sodelovanju z UNZ Krško organizirali lutkovno predstavo z naslovom 113. Izbirali bomo nenasilen razred šole in še česa se bomo sproti domislili.
Aktivnosti v tem šolskem letu bomo zaključili z dnevom šole, ki bo 2. junija. To bo še en tematski dan, ki se bo zaključil z okroglo mizo.
Čeprav nasilja med učenci ne bomo mogli v celoti izkoreniniti, vseeno upamo, da rezultati bodo, če ne jutri, pa čez nekaj let.
Zelo pomembna za nas sta interes in podpora zunanjih sodelavcev ter našega ustanovitelja, Občine Krško. Zahvaljujemo se vam za dosedanje sodelovanje in želimo, da tako ostane še naprej.
Projekt je opisan tudi na šolskih spletnih straneh (http:// www2.arnes.si/čoskkles2s), kjer bomo predstavljali tekoča dogajanja.
Vodja projekta: Melita Zagorc Vegelj, dipl. psih.
Zaključek delavnice “Šola podjetništva za mlade”
Krško - V okviru projekta Zavoda R Slovenije za zaposlovanje, območne službe Sevnica in izobraževalne Ustanove Gea Collegc, je v boteluSremič v Krškem potekal zaključek delavnice “Šola podjetništva za mlade”, ki so se je udeležiti predvsem mladi, prijavljeni na zavodu /a zaposlovanje kot nezaposleni
V	uvodu je direktor območne službe Anton Koren predstavil projekt delavnic “Šole podjetništva za mlade” in povedal, daje to ena izmed najpogostejših in najučinkovitejših oblik poinoči in asmeijanja mladih brezposelnih ljudi, ki si lahko tudi na ta način izberejo ali poiščejo možnosti za svoje redno zaposlitev. Sicer pa je delavnica potekala ves prejšnji teden, zato so ob koncu udeleženci tudi javno predstavili rezultate pridobljenih znanj v šoli podjetništva.
V	štirih skupinah je sodelovalo več mladih strokovnjakov za različna Področja, predstavljeni pa so bili poslovni načrti izmišljenih, fiktivnih Podjetij, njihova notranja organiza-
cija, razporedi nosilcev odgovornosti od najvišje navzdol, delovanje in organizacija posameznih scktoijev, strategija, marketing in drugo, kar sodi k dobro organiziranemu in uspešnemu podjetju.
Najprej je sledila predstavitev podjetja Baby Bell, komanditne družbe, ki se ukvaija s prodajo otroških oblačil in ima svoj sedež v trgovsko-poslovnem centru Slovenska vas, sledila je predstavitev podjetja Bam les d.n.o., družbe z neomejeno odgovornostjo s sedežem v obrtni coni Krško, podjetja Cavall d.o.o., vzreja konj in konjski turizem iz Otočca ter predstavitev podjetja Izobraževalni Bolšjak d.o.o„ šole kreativnega
izobraževanja iz Krškega
Kot so ob zaključku predstavitev povedali udeleženci delavnice “Šole podjetništva za mlade”, je bila ta dobro oiganizirana in zelo koristna, znanja predavateljev podana na zanimiv, predvsem pa dostopnejši in razumljivejši način. Čeprav so nekateri izrazili pomisleke ob morebitni bodoči odločitvi za statas samostojnega podjetnika, pa so drugi zatrjevali, da bi se ob nekoliko ugodnejših okoliščinah, gotovo odločili za samozaposlitev in tako postali mladi, samostojni podjetniki, z dobrimi programi in tudi z dobrimi možnostmi za doseganje ugodnih poslovnih rezultatov. D.K.
Cepljenje proti pnevmoku tudi v zdravstvenih domovih
Posavje - Nedolgo tega se je v javnosti pojavila vest o cepljenju proti bakteriji - imenovani pnevmokok. Doslej se je bilo mogoče cepiti le na Zavodih za zdravstveno varstvo, odslej pa tudi pri izbranem zdravniku v Zdravstvenem domu Brežice ter v Zdravstvenem domu v Krškem in v Sevnici.
V Posavju zmanjkalo cepiva proti gripi
Pbsavje - V slabem mesecu dni, kolikor je v vseh slovenskih zdravstvenih domovih in v nekaterih drugih ustanovah potekalo cepljenje proti gripi, so zaloge cepiva povsod pošle. Zanimanje za cepljenje pa je še vedno velika
Cepiva je prejšnji teden zmanjkalo tudi v vseh treh posavskih zdravstvenih domovih. V Brežicah so letos cepili vse, ki so se predhodno naročili in tako so že porabili vso cepivo. Zanimanje zanj pa je še vedno precejšnje, še zlasti s strani pacientov iz sosednje Hrvaške. Novih količin cepiva niso naročili, ker bo le-to prispelo v Slovenijo šele po 20. decembru in smatrajo, da pacienti takrat najverjetneje ne bodo več zainteresirani za cepljenje. V primeru naročila, bi cepivo romalo v smeti, stroške pa bi kril zdravstveni dom. Tudi v Krškem so že porabili vso cepivo, čeprav so ga letos imeli okoli 400 doz več kot lani, za ponovno naročilo pa se niso odločili. Cepljenja seje letos udeležilo tudi zelo veliko zaposlenih iz nekaterih podjetij, kjer je bilo lc-to organizirano. V Sevnici beležijo veliko večje število cepljenih kot lani, zato so zaloge že pošle. Nekaj cepiva so sicer še naročili, predvsem za zaposlene v nekaterih sevniških podjetjih.
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, pod okrilje katerega sodijo tudi Brežice in Sevnica, so povedali, daje bilo letos zanimanje za cepljenje bistveno večje kot lani, zato je cepiva že zmanjkalo. Naročili so še okrog 200 doz, vendar jih pričakujejo konec decembra, najkasneje pa do 5. januarja. Takrat bodo tudi cepili še vse zainteresirane posameznike. Ko bodo nove pošiljke prispele v Slovenijo, se bo možno cepiti tudi na novomeškem Zavodu za zdravstveno varstvo, ki pokriva Krško. Svetujejo predhodno naročilo po telefonu in opozarjajo, da takrat za cepljenje še ne bo prepozno, saj se epidemija gripe pričakuje v januarju in februarju.
Veliko zanimanje za cepljenje proti gripi je posledica osveščenosti in zaupanja ljudi ter spoznanja, da je cepivo vedno bolj uspešno in da ne povzroča posebnih reakcij.
Janja Tanšek
V letošnjem letu začenjamo v Sloveniji s cepljenjem proti pnevmokoku v širšem obsegu, kot se je to izvajalo do sedaj. Čeprav je cepivo na voljo že precej let, so se pri nas cepili v glavnem le bolniki, ki so jim zaradi poškodbe ali bolezni odstranili vranico - ta je namreč odgovorna za obrambo ob okužbah. Sedaj zdravniki priporočajo cepljenje tudi starejšim ljudem ali ljudem, ki pogosto zbolijo za pnevmokokno pljučnico. To so starejši od 65 let, odrasli in otroci, starejši od dveh let, če imajo kronično bolezen srca, pljuč, ledvic, sladkorno bolezen, jetrno bolezen ali okvaro jeter ali so utrpeli poškodbo glave in imajo zato cerebrospinalno fistulo, nadalje odrasli in otroci, starejši od dveh let, ki imajo zaradi različnih bolezni slabši imunski sistem in so zato bolj nagnjeni k okužbam, bolniki z rakom bezgavk ali krvo-tvomih organov (limfom, levkemija, Hodgkinova bolezen), bolniki po transplantaciji kostnega mozga ali notranjega organa, bolniki, ki se zdravijo z obsevanjem ali kemoterapijo, bolniki, ki dalj časa prejemajo večje odmerke kor-tikosteroidov ter osebe, okužene z virusom HIV.
Bakterijo pnevmokok medicina pozna že dolgo, odkritje penicilina in drugih antibiotikov je dalo lažni up, da smo z nalezljivimi boleznimi opravili. Kmalu je namreč postalo jasno, da ostajajo pljučnica in hude pnevmokokne okužbe kljub zdravljenju z antibiotiki težka in mnogokrat neobvladljiva bolezen, ki se lahko konča s smr-tjo.Tudi zaradi nesmotrne upora-
be antibiotikov odpornost bakterij, tudi omenjene, narašča, zato se je pozornost usmerila na razvoj cepiv z večjo učinkovitostjo za najbolj ogrožene skupine prebivalstva.
Pnevmokok se naseli v nosno - žrelnem prostoru in gaje mogoče najti pri eni do dveh tretjinah majhnih otrok, pri četrtini šolarjev, pri odraslih bistveno manj, če seveda ti niso v stiku z otroki. S človeka na človeka se prenaša kapljično, torej s kihanjem, kašljanjem. Vsakdo, ki te bakterije vdihne, ne zboli, saj jih sicer zdrav organizem z normalno imunološko obrambo premaga. Če pa obramba oslabi, kot se to dogaja s staranjem in pri številnih drugih boleznih, pa tudi ob zdravljenju z nekaterimi zdravili, najbolj poznana so kortikoste-roidi, se pnevmokokna okužba lahko konča tudi s smrtjo. Predvsem gre za pnevmokokno pljučnico, ki jo s cepljenjem lahko preprečimo.
Cepljenje se izvaja v mišico nadlahti. Zaščita nastopi dva do tri tedne po cepljenju, drugi odmerek cepiva je potreben čez 3 ali 5 let, odvisno od starosti in siceršnje bolezni cepljenega - navodila imajo zdravniki. Cepljenje je varno, stranski učinki so blagi in večinoma omejeni na mesto cepljenja, ki lahko pordeči. Izjemoma se lahko pojavi dvig temperature, ki lahko traja do 48 ur. Cepljenje se opravlja skozi vse leto.
Kdor se želi cepiti in je v dvomih, se lahko posvetuje s svojim zdravnikom, pri njem se tudi prijavi, saj je cepivo potrebno naročiti. Cena cepljenja je 2000 SIT ob prijavi in 500 SIT ob cepljenju. J.K.
rojstva v porodnišnici brežice
Od 7.11. do 21.11.2000
Dečke so rodile: Sonja Savnik iz Starega Grada, Sonja Povh z Obrežja, Simonca Pintarič z Malega Vrha, Nataša Ogorevc iz Arnovih sel in Marjetka Molan iz Dolenje vasi.
Deklice so rodile: Martina Kozole z Vetmika, Jerneja Filipčič z Bojsnega in Darja Brcar iz Sevnice.
Dijaki brežiške gimnazije potujejo v Francijo
Brežice - Na pobudo Društva slovensko-francoskega prijateljstva so se na brežiški gimnaziji odločili za sodelovanje s francosko gimnazijo Alfred de Vigny v francoskem mestu Loches, ki leži v pokrajini Touraine ob reki Loari. Brežiški dijaki 3.b razreda si že dalj časa dopisujejo z vrstniki iz Francije, na njihovo povabilo pa so v nedeljo, 19. novembra 2000 odpotovali na enotedenski obisk v Francijo. Poleg profesorice francoskega jezika Zdenke Vižintin, dijake spremljajo tudi ravnateljica Gimnazije Brežice, profesorica Molan, profesor geografije Škof in razredničarka 3.b razreda profesorica Požun. Na pot se odpravlja, kot predstavnica Občine Brežice, tudi podžupanja Milena Jesenko, ki bo med obiskom obiskala Občino Loches in tako z njimi navezala stike.
V Franciji se dijakom obeta zanimiv program, med drugim ogled pokrajinskih in kulturnih znamenitosti pokrajine Touraine, ki slovi po svetovno znanih gradovih in bogati zgodovini. Le kdo še ni slišal za Ivano Orleansko in Henrika Levjesrčnega, tam se je rodilo tudi veliko znanih
pesnikov in pisateljev, pa tudi Leonardo de Vinci je slikal v tistih krajih. Obiskali bodo tudi tamkajšnjo gimnazijo in prisostvovali pouku ter tako spoznali francoščino iz druge strani, kot materin jezik. Obiskali bodo tudi nekaj podjetij, obeta pa se jim še sprejem na tamkajšnji občini. Dijaki bodo v času obiska bivali pri družinah dijakov, s katerimi so si dopisovali, spoznavali tamkajšnje navade in način življenja. V tem času pa potekajo tudi že priprave na pov-
ratni obisk francoskih dijakov v Sloveniji, ki je predviden za marec 2001.
Gimnazija Brežice sodeluje tudi v programu ES-COMENIUS pri projektu Narodna kultura in identiteta, ki se odraža preko njihovih navad, tradicije in umetnosti. V projektu sodeluje pet srednjih šol iz štirih držav: Španije, Italije, Norveške in Slovenije. Prvi delovni sestanek mentorjev pa bo že ta mesec v kraju Logron v Spaniji.TJ.
Gimnazijci pred odhodom v Francijo
KULTURA
napovedi
25. november
Krško - koncert Bobby Shew ZDA in Big Band RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Kranjčana ob 20. v Kulturnem domu
Studenec - koncert skupine Srake z Rake ob 19. uri v gasilskem domu
28. november
Brežice - literarno recitacijska lepljenka literarne sekcije Žarek ob 200 letnici rojstva Franceta Prešerna Križev pot v 14 slikah, ob 19. uri v Kinu Brežice
30. november
Otočec- literarni nokturno “Od gradu do gradu” na gradu Otočec ob 19. uri, nastopajo novomeški in krški literati
1.	december
Brestanica - literarni nokturno “Od gradu do gradu” na gradu Rajhenburg ob 19. uri
Krško - Valvasor pub ob 21. uri gosti skupino Hip Hop Pojoča travica
2.	december
Krško - Suncook Session party z dvema DJ-ema s pričetkom ob 18. uri v Valvasor pubu
3.	december
Brežice - Knjižnica Brežice vabi od 9. do 17. ure na dan odprtih vrat v okviru Prešernovega leta; ob 16. uri prireja zaključek s kulturnim programom in Jerco Merzel
4.	december
Brestanica - literarno recitacijska lepljenka literarne sekcije Žarek Franceta Prešerna Križev pot v 14 slikah, ob 18. uri na gradu Rajhenburg
7. december
Krško - literarno glasbeni večer”Pod dežnikom” sekcije Kluba posavskih študentov v kavami Rondo
Nena Bedek na sevniškem gradu
Sevnica - V organizaciji območnega Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveze kulturnih društev Sevnica so včeraj zvečer v galeriji sevniškega gradu slavnostno obeležili otvoritev razstave likovnih del sevniške avtorice in likovne pedagoginje Nene Bedek.
Že pred štirimi leti seje Nena Bedek kot diplomantka likovne pedagogike prvič predstavila sevniškemu občinstvu in razkazala svoje aktualne slike, na katerih so prevladovale temnejše rdeče, modre in rumene barve, na letošnji Arspekti pa je kot izbrana udeleženka ustvarjala v intenzivnejšem rumeno-vijoličastem in oran-žno-modrem komplementariju, tokrat pa se je avtorica predstavila v svetlejšem oranžno-rumeno-zeleno-mo-drem slikarskem ansamblu ter z grafikami. Prezentira se z izborom izključno letošnjega opusa, kjer gledalcem s svojimi novodobnimi deli plasira in odpira različna vprašanja, kot so ustvarjalna motivacija, slikarkine izhodiščne točke pri ustvarjanju, odnos do videza in odraz avtoričine osebnosti.
Ob otvoritvi likovne razstave slikarke Nene Bedek, so kulturni program prispevali učenci Glasbene šole Sevnica, razstava pa bo v odpiralnem času galerije sevniškega gradu na ogled do 17. decembra. D.K.
Likovna pedagoginja in slikarka Nena Bedek
‘Te moje pesmi" Rudija Stoparja
Sevnica - Zveza kulturnih društev in sevniška občinska kn jižnica sta priredili predstavitev pesniške zbirke “Te moje pesmi” sevniškega avtorja Rudija Stoparja in predstavitev nove zbirke haiku poezije “Srčni veter” petih uglednih in priznanih slovenskih pesnikov haiku poezije, med katerimi je tudi Stopar.
iz delov, s katerimi je uspešno zgraje-	ja človek, ki ni uspešen samo kot
na celota. Po njegovem mnenju je	dober pesnik in literat, pač pa je Rudi
Stopaijeva poezija kakovostna, saj je Stopar veliko več. Je umetnik, kipar
Primož Repar, Rudi Stopar in Zvone Hribar
Predstavitve pesniških zbirk seje udeležilo precejšnje število obiskovalcev, sevniških ljubiteljev poezije, in imeli so kaj slišati.
Uvodoma je vse prisotne pozdravil Rudi Stopar sam in izrazil veliko veselje, da so se povabilu na predstavitev odzvali tudi njegovi prijatelji, in sicer znani hrvaški pesnik Enes Kiševič, literarni kritik Jure Hudolin, Primož Repar, predstavnik založbe Apokalipsa iz Ljubljane, ter dramski igralec Zvone Hribar, ki je Stoparjeve pesmi iz zbirke ‘Te moje pesmi” tudi prebral.
Znano je, da so predvsem Sto-paijeve haiku pesmi prevedene v nekatere evropske jezike in prav Enes Kiševič je predstavil nekaj pesmi, ki so prevedene v jezik naše sosednje države. Kot je dejal, je Rudi Stopar odličen poznavalec poezije nad poezijami, tako pravijo haiku poeziji, in na primeru ponazoril, kaj to pomeni. “Če je potok pesem, potem je haiku biser v tem potoku, ali drugi primer: če bi v neuiju ujel strelo prej, preden bi se ta sploh pojavila — to je haiku poezija,” je povedal Enes Kiševič.
TUdi literarni kritik Jure Hudolin je ocenil, da so pesmi Rudija Stoparja prave pesmi, sestavljene
avtor vitalističen pesnik, ki stavi na življenje, na upanje in na ljubezen. Torej na pozitivne vrednote, ki vsebujejo veliko pozitivne energije, kar današnji človek in celotno človeštvo nedvomno najbolj potrebujeta.
V Sevnici je tako minil še en kul-tumo-literami večer, kije pokazal, da v tem posavskem kraju živi in ustvar-
in slikar in, kot je v svojem govoru poudaril tudi sevniški podžupan Andrej ŠtriceU, se velikokrat zdi, daje Rudi Stopar povsod. Glede na to, da lahko njegove pesniške zbirke, skulpture, obeliske in slike srečamo na vseh pomembnejših krajih v občini Sevnica, bi to utegnilo še kako držati. D.K.
“50 let po poteh in brezpotjih gora”
Brežice - Skozi celo leto brežiški planinci s številnimi prireditvami obeležujejo častitljivih 50 let svojega obstoja. Župan Vlado Deržič je v galeriji Posavskega muzeja Brežice tokrat svečano odprl razstavo dveh avtorjev z naslovom “50 let po poteh in brezpotjih gora”.
V treh dvoranah galerije se ob skoraj šestdestih ljubiteljskih umetnostnih fotografijah dveh strastnih ljubiteljev gora Ivana Tomšeta in Tineta Vimpolška razprostira tudi zgodovinski prikaz Planinskega društva Brežice od prvih ljubiteljskih izletov pred petdesetimi leti pa do današnjega dne.
Ob številnih obiskovalcih otvoritve razstave je dolgoletna predsednica Planinskega društva Brežice Marija Veble vidno ganjena predstavila nekaj utrinkov s prehojenih poti in številne načrte društva. Ljubezen do gora se je nato v pozdravu polnega avditorija prelevila v poezijo, z glasbenim premorom pa so k prijetnemu vzdušju prispevali tudi učenci Glasbene šole Brežice. Nekaj dni kasneje so brežiški planinci na martinovo soboto pripravili Martinov ples s krstom mošta in še en-
krat upravičili častitljiv jubilej - 50 let obstoja in uspešnega delovanja. 8. decembra pa pripravljajo osrednjo proslavo, ob kateri bodo izdali še
monografijo društva, na pošti pa bo ta dan v uporabi poseben priložnostni poštni žig.
Suzana Vahtarič
Tine Vimpolšek, direktor muzeja Tomaž Tempšič in Ivan Tomše
«
Občinska delegacija na Martinovanju v Splitu
Split - Dogovor za srečanje je bil sklenjen že lani ob predaji knjig iz človekoljubne akcije Radia Brežice knjižnici Sloveaskega društva TViglav Split, ko je predsednik društva Boštjan Matjaž Kordiš izrazil željo, da se njihovega že tradicionalnega Martinovanja udeleži tudi župan občine Brežice. Poleg župana Vladislava Deržiča z ženo so delegacijo zastopali še svetniki Jože Avšič, hkrati tudi poslanec Državnega zbora RS, Franci Hedl, predstavnik za stike z javnostjo in protokulami del, Branko Bogovič ter predsednik Občinske turistične zveze Tone Jesenko.
Povabilu društva v Splitu so se poleg ostalih vodilnih članov in drugih gostov odzvali tudi župan občine Split dr. Ivica Škarič, častni konzul kraljevine Švedske Slobodan Aničič in minister Alojz Thšek, vsi z ženami. Ob druženja so predstavniki obeh občin izmenjali svoje poglede še z gospodarskega in političnega področja. Precej pozornosti so namenili poslovno - gospodarskim stikom, ki naj bi bili vzajemni med obema državama. Poslanec Jože Avšič pa je izpostavil, daje Ljubljano potrebno prepričati za skrb Slovencev, ki živijo v nekdanji skupni domovini, zlasti tistih, ki živijo v Beogradu in še niso organizirani v društvu. Medtem ko so v Hrvaški ustanovljena in delujejo štiri društva, je v Srbiji edino v Novem Sadu.
Ob ogledu sedeža društva v Spli- Občina Brežice. Omogočili pa so ga tuje predsednik Kordiš občinsko šedonatoiji, pridelovalci vina in žga-delegacijo seznanil s težavami, ki pe-	nja z Bizeljskega in iz Pišec, za kul-
stijo društvo, ter poudaril, da so tak- turni program in domače dobrote so
poskrbeli člani Literarne sekcije “Žarek” vključno z Rudijem Stoparjem, kije društvu poklonil svojo grafiko, s petjem in igranjem pa je srečanje popestril glasbenik Branko Sotošek, tako daje 120 gostov la-
šna srečanja z matično domovino Omiša.
Slovencem v tujini v veliko moral- Seveda pa smo doživeli tudi krst no podporo. Generalni sponzor sre- mladega dalmatinskega vina.
Čanja minulo soboto v Splitu je bila	N. Jenko S.
Župan Vladislav Deržič izroča plaketo občine Brežice županu Splita dr.lvici Škariču.
hko plesalo do nedeljskih jutranjih ur. Za oddih mu je bila v pomoč Dalmatinska klapa iz
Projekt arheološkega parka
Sevnica - V okviru prireditev ob sevniskem občinskem prazniku je Zveza kulturnih društev Sevnica v konferenčni dvorani tamkajšnjega gradu pripravila predstavitev projekta ureditve arheološkega parka Ajdovski gradeč. O tem, kako znamenito najdišče približati turistom in drugim obiskovalcem, je spregovorila avtorica projekta dr. Tatjana Capuder-Vidmar.
Glede na dejstvo, da je celotni kompleks arheološkega najdišča dokaj neurejen, do vrha griča pa tudi ni pravega dostopa, je dr. Capudrova predvidela ureditev lesenih stopnic, ki bi jih naredili iz železniških pragov. Te bi dejansko zelo odstopale od tipičnega kamnitega najdišča, kar je tudi osnovni namen. Kombiniranje z lesom bi se nadaljevalo tudi s postavitvijo lesenih klopi ob poteh in na vrhu pri vodnjaku, tako da bi si lahko vsi, ki bi prihajali na oglede, na primemo urejenih mestih oddahnili in se odpočili. Na vrhu bi po projektu postavili tudi pregledno tablo, kjer bi bile natančno zapisane vse značilnosti arheološkega najdišča Ajdovski gradeč.
Dr. Tatjana Capuder-Vidmar
pa je v svojem projektu ureditve najdišča Ajdovski gradeč predvidela tudi ureditev muzejske zbirke, ki bi jo postavili na sevniškem gradu. Tako bi bila celostno zaokrožena turistična ponudba tega segmenta naravne znamenitosti, turisti pa bi se, preden bi obiskali samo najdišče, lahko seznanili tudi z vsemi nadvse zanimivimi podrobnostmi.
Ureditev in izpeljava projekta bi po avtoričinem mnenju zahtevali okrog 9 milijonov tolarjev, del bi zagotovili iz proračunskih sredstev Občine Sevnica, del pa bi lahko pridobili iz naslova državnih razpisov, namenjenih ohranjanju naravne in kulturne dediščine. D.K.
Kdo ve, daje človeštvo preživelo Mednarodni teden prijateljstva? Brskači po internetu že. Izbrskano so uporabili za prijateljske pozornosti. Izraze naklonjenosti. In je pravo prijateljstvo eno najtežje dosegljivih čustev. Teže dosegljivo kot ljubezen.
Zato je podpis listine prijateljstva obvezujoča zadeva. Podpisalo jo je Planinsko društvo Brežice s PTT Ljubljana v Arnovem selu sredi aprila leta 96. Podpis obvezuje medsebojne odnose, razvoj in utrjevanje medsebojnih stikov na področju planinske dejavnosti, izmenjave planinskih izkušenj in organizacijo skupinskih izletov in srečanj. In listino so dali na pogled v Galerijo posavskega muzeja ob prikazu razstave 50-letnega delovanja. Lahko bi rekli prijateljskega. Kar je potrdil množičen obisk ob otvoritvi. Ker, kdorkoli je samo enkrat plezal po skoraj nedosegljivem ve, kaj pomeni prijateljska vez pred njim in za njim.
Naslednje, ne kar tako mimogrede. Mokriške grajske prostore ta čas krasijo dela dveh prijateljic: Cvetke Miloševe in Simone Dularjeve. Prijateljem lepote, morda samo mimoidočim, sta ponudili govorico keramike in šopkov. Brez velikega zvonenja.
Lepota ima več izrazov, obrazov, oblik. Zadnji mesec sem za njo sadomazohistično oprezala v medenih besedah, v mimiki obrazov in v govorici teles domačih in svetovnih politikov. Bolestno vrtala v kulturno raven nadljudi. Ki smo jih mi naredili. Za njih, ne za nas. Nazadnje tako uglajeni in vseeno, s katere strani ali barvne palete ali nazora in iz katere celine. S prijateljskimi nasmeški. In figami v žepih. Se mi je posvetilo. Zgodaj. Pa preko pet križev nosim.
Tako rada prebiram Župančiča. Posebej njegovo “Prebujenje”. Ki me ne prebudi. Da lahko kar naprej mav-čim polomljena krila idealizma.
"Mi pa pod njimi se bijemo, vijemo, sijemo, gasnemo, Škodimo, hasnimo, v kupe medu in otrova si lijemo, prostor vesoljni z željami prepletamo, večnost v trenutek begoten ugnetamo, z didiom za zadnjimi zvezdami gmbimo, grozo izzivamo, v dušo jo vabimo, vriskamo, jočemo, hočemo, nočemo".
To delamo pod sonci pravi Župančič. Pod sonci bomo spet delali vsak po svoje Prešerna. Ob 200 letnici rojstva. In na mnoge druge pozabili, ki so jeziku in narodu prav tako veliko dali.
Priznanje nosi v sebi vrednost, kot je vrednost prijateljstvo.
Zato sem v brežiški knjižnici povonjala še malce duhovne univerze. Kamor so prišli vsi, ki so morali priti in ni jih bilo malo. Tisti, ki čuti(mo)jo, da se nahajamo v krizi vrednot Za dvig kulture duha v samouresničevanju boljšega “jaz”.
Ko smo boljši zase, smo boljši tudi za druge. To pa je trdo delo modrosti. Poglabljanje vase in dnevno analiziranje lastnega jaza.
N. Jenko S.
GLASBA
SavaGlas, 22.11.2000
intervju
Bor Zuljan - ime, ki pomeni kvaliteto prve vrste
Kadar iz radijskih sprejemnikov slišite fantastične zvoke kitar, to ne more biti nihče drug kot BOR ZULJAN, ki je v tem trenutku eden najboljših kitaristov pri nas. Strune njegovih kitar pojejo drugače, pa ne zato, ker bi imel dobro kitaro v roki, ampak zato, ker zna tako igrati le on.
Bor, najbolje bo, da se najprej sam predstaviš. Kdo si, od kje si, kako
si,...
BOR ZULJAN se je rodil 22.4.1969 v Šempetru pri Novi Gorici, kjer tudi prebiva... Za družino Zuljan je bilo znano od nekdaj kot rodbino odličnih glasbenikov, tako da dejstvo nič ne preseneča.
Vsekakor te zelo dobro poznam, St>j s teboj kot z aranžerejem delam te vrsto let. Poleg tega, da si odličen oranžer (pisec priredb), pa si v prvi vrsti prav gotovo najboljši kitarist pri oas. Dobil si tudi nekaj nagrad za najboljšega kitarista pri nas.
Hvala za tako lep kompliment... Moram povedati, da sem dobil že ogromno nagrad. Vsaka zase mi veliko pomeni in zelo sem Ponosen nanje, saj mi konec kon-cev pomenijo, da to kar delam, delam dobro - torej tako kot si želim.
Je težko priti do takšnega izjemnega statusa?
Zelo! To pomeni v praksi od malih nog veliko izobraževanja, vaje, nastopanja, poslušanja ogromno glasbe, in predvsem... ODREKANJA!!! Ne prideš do takega rezultata kar tako, čez noč. Pomembno je tudi, da slediš samemu sebi in da seveda verjameš vase. Le tako lahko dosežeš takšno raven.
Pred leti si bil član številnih pop skupin, nazadnje pa si se koval kot odličen kitarist v skupini ŠANK ROCK. Skupina je trenutno v “mirovanju”. Pevec Matjaž Jelen je začel s samostojno kariero. Kaj pa ti?
Tako kot običajno vsi glasbeniki, sem se tudi jaz kalil v različnih pop in rock skupinah. Vsaka zase mi je pomagala, da sem danes to, kar sem, saj je tudi to Pomembna stopnica v razvoju glasbenika. Brez prakse pač ne Sm, oziroma uspeh doživiš težje
in predvsem kasneje. Po skupini Šank rock sem se tudi jaz odločil, da naredim samostojni projekt. O tem sem razmišljal že nekaj časa. In končno se mi je ta želja uresničila lansko leto, ko je izšla samostojna plošča z naslovom “That,s it“... Sedaj pa že pripravljam nov material za naslednjo...
Predvidevam, da bo zrelo za konec naslednjega leta.
Katero delo te bolj zanima, igrati kitaro na odru ali delati aranžmaje svojih skladb in skladb, ki ti jih ponudijo drugi?
Hmmm... Če po pravici povem, me zanima vse, kar si naštela, mislim pa, da mi največ pomeni igrati kitaro.
Si avtor aran, majev ene najboljših plošč pri nas, pevca MIRANA RUDANA „ V srce“. Kot aranžer si bil tudi nagrajen, dobil si „Petelina“.
Res je...(pa ne od Miše Molk...ha, ha).
Poleg Mirana pa delaš tudi za številne druge slovenske glasbenike? Tudi meni si napisal aranžmaje za
kompletno ploščo.
Vedno več glasbenih izvajalcev ceni moj pristop do tega dela, tako da dela ne zmanjka.
Opažam pa eno stvar, da večina ljudi pravzaprav sploh ne ve, kaj pomeni v skladbi aranžma, oziroma priredba. Povej, da bo stvar postala bolj jasna.
„Aranžma” ali z drugo, ne toliko precizno besedo “priredba”, pomeni postaviti, določiti, spisati in v nekaterih primerih tudi odigrati vsak posamezni part ali instrument, ki naj bi se pojavil v skladbi. Kvaliteta aranžmaja se pa kaže v tem, kako uspe aranžerju za posamezni primer narediti vse prej omenjeno čim bolj efektivno, med seboj skladno in okusno...Vsekakor pomaga pri tem tudi obvladovanje producentskih vrlin.
Tvoja plošča ,THAT’S IT’ predstavlja tvoje avtorsko delo od A do Ž, bi lahko rekla. To je drugačna plošča, kot smo jih sicer vajeni. Gre za instrumentalne skladbe, ki si jih sam napisal od začetka do konca. Tudi aranžiral in producirat si jih sam, kar pa najbrž ni bilo težko, saj imaš tudi svoj lastni studio.
Tako je. Vse sem naredil sam pri sebi...
To je bil pravi izziv na SLO POP sceni. Plošča se je dobro prodajala, je pa pravzaprav tudi nekaj novega, saj glasbeniki običajno ne izdajajo instrumentalnih skladb, brez besedil. Te si je treba ob poslušanju šele predstavljati.
Mislim, daje v tako majhnem prostoru kot je Slovenija zelo težko prodati tak zahteven izdelek. Vsekakor je namenjem bolj glasbenim sladokuscem in poznavalcem zahtevnejše glasbe.
Ker pa je v življenju potrebno preživeti, najbrž ne bi mogel živeti le od snemanja. Zato si v Novi Gorici odprl lastno podjetje, trgovino z glas-
bili. Kako pa je s tem pri nas?
Ker sem v svojem poslu profesionalec, ne vidim razloga, da ne bi svojega znanja in kvalitet ponujal tudi ostalim, pa čeprav je v SLO ,e preveč takih trgovin..., prav sem imel.
Pred kratkim pa si, kot se za Slovenca spodobi, postal tudi oče čudovite deklice, ki sliši na ime LIA.
Hvala za lepe besede, res je čudovita. Stara je devet mesecev in že jo zanima glasba.
Je težko, naporno biti oče in vzgajati otroke?
Včasih bolj, včasih manj, moram pa priznati, da ni enostavno združiti vse obveznosti in želje skupaj.
Kadar imaš prosti čas, kaj takrat počneš? Ostaneš doma in uživaš v družinskem krogu ali se zapreš v sobo in igraš kitaro?
Eno in drugo, pa še marsikaj kar je povezano z naravo...zelo, zelo rad smučam in igram tenis.
Za konec bi bilo zanimivo izvedeti kaj več o tvojih načrtih, kaj pripravljaš, za koga in seveda, kdaj boš spet izdal novo samostojno ploščo.
Sedaj sem pravkar zaključil novo ploščo Miranu Rudanu, delam za nov projekt Slavka Ivančiča, masteriziram skupino Low Punch, pišem za Damiana Roia, Majdo Arh,...Kot že omenjeno, moj novi material pa naslednje leto. V decembru se najverjetneje odpravljam na turnejo z Miranom Rudanom...
Iz tega „Bora“ vsekakor še nekaj bo. Že do sedaj je s svojim delom pokazal izjemen talent, kakršnega ne premore vsak. In tistim, ki bi mu želeli pisati in se z njim pogovarjati preko interneta, ponujamo njegov naslov, kjer ga lahko poiščete in z njim „srfate“ po internetu:
www.arctur.si/bor
Majda Arh-Sevšek
slovenska narodna glasba
Tri ljubezni Tonija Šotoška
Toni Sotošek - domačin, ki je v glasbi dosegel mnogo, pa vendar mu še vedno ta daje navdih zaljubljenosti. Meni, da so primerna ,eta za začetek igranja na harmoniko med šestim in sedmim letom. Njegovi učenci so uspešni na harmonikarskih tekmovanjih.
Svojo glasbeno pot je pričel pri fvojih devetih letih. Že takrat je cenil !la,Tnoniko kot instrument, ki privabl-•!a nežne zvoke, ki je ljudem domača 10 ki ji radi prisluhnejo. Poudariti je ^Veda potrebno, daje Toni samouk, ^ je vsako skladbo neštetokrat poslušal, poskušal zaigrati pravo melodijo in če je bilo še tako težko, ni nikoli n*ti pomislil, da bi “vrgel puško v ko-ru20”. Kot vsak mladi fant, je tudi on 'fcnil delo Lojzeta Slaka, kije bil nje-g°v zgled. Toni pravi: “Brez Lojzeta ^taka, ki nam je bil po igranju naj-?"žji, ne bi nihče igral. Njegova glasuje vnesla med Slovence nekaj, kar 1)6 znam opisati z besedami. Neko Zasvojenost. Sicer pa je sama glasba k°t morfij: imaš ali pa nimaš.” Seveda pa Toni Sotošek takoj do-■“š da mu je bil vzornik tudi Slavko ^vsenik, vendar na nek drug način.
vsakega mladega muzikanta, je j^di Tonija vodila glasbena pot na j-JUbečno, Zlato harmoniko, kjer je ”'l kar dve leti ljubljenec občinstva Seveda je bil kot majhen deček zani-^v. Z nastopi na Zlati hannoniki pa ^ se mu odprla tudi vrata za televizijke nastope in razna po vabila. Vsako-dobro zaigrana pesem pa je še °°U netila vročo željo, da bi nekoč Stanovil ansambel. Samostojno je P°snel kaseto starih ljudskih melodij lfl v tem obdobju sta mu precej poma-j^la Dušan Vodlan in Danilo Siter.
bil povsem prepričan kam in kako. V tem času mu je svetoval Boris Kovačič in skupaj s prijateljema, Francijem Arhom in Romanom Hervolom, so posneli instrumentalno kaseto. Z leti pa se mu je izpolnila tudi želja po ansamblu in ustanovil je Ansambel
netki za novo kaseto in zgoščenko, ki naj bi zagledali luč sveta v začetku naslednjega leta. Novi posnetki so precej življenjski, tako kot Štorklja, ki prinaša novo življenje. Toni Sotošek pa ostaja isti, iskren in skromen, v prepričanju, da je potrebno poslu-
Ansambel Tonija Sotoška na festivalu Slovenska polka in valček
1*0
odsluženju vojaškega roka leta
seje Toni znašel na razpotju, ni
Tonija Sotoška. Njegovi člani so: Maijetka Podgoršek-Horžen, Franci Derenda, Franci Arh, Dušan Topolovec in Toni Sotošek. Nastopili so na TV-festivalu Slovenska polka in valček, na števeijanskem festivalu pa so prejeli nagrado za najboljšo vižo Pticam pojmo v slovo. Glasbo za festivale jim piše Boris Rošker, besedila pa prispevajo Vera Šolinc, Asta Malavašič,Metka Ravnjak Jauk, Franc Ankerst, Ivan Sivec, Franci Černelč in Milan Jež. V studiu Danila Žanka nastajajo tudi novi pos-
šalcem ponuditi dobro pesem, ki jo začutijo, ne samo ob prvem poslušanju, temveč šele potem, ko jo večkrat slišijo. In ravno zato je Ansambel Tonija Sotoška nekomercialen. Igrajo za dušo in z dušo. Ni jim pomembno, koliko pesmi posnamejo, temveč kakšna je njihova kakovost Toni ima še mnogo načrtov in želja, o katerih pa ne govori rad. Ponosen je, da že šesto leto uspešno prenaša znanje na svoje učence, ki prav tako uspešno nastopajo, tudi na Zlati harmoniki, kjer je Toni že dokazal
svojo kakovost Prva pesem, ki se jo je naučil, je bila Na planincah sončece sije, vendar pa s to pesmijo njegovi učenci ne pričnejo učenja Toni pa jo še zna zaigrati. S prijateljsko zasedbo bo ostal še nekaj let pa čeprav nastopa tudi s skupino Happy hour. Toni zelo težko ocenjuje svoj ansambel, ve pa daje dober, tako instrumentalno kot vokalno. S skromnostjo, ki jo naši v srcu, nima niti posebnih želja Prijateljstvo glasbenikov in iskrenost mu pomenita največ. Ob koncu pa naj le še razkrijem Tonijeve tri ljubezni. Harmonika glasba in družina. Ponosen je na svojo ženo Daijo, ki zna prisluhniti njegovemu delu in ljubezni do glasbe, in sina Tonija ima le 9 mesecev in bo morda nekoč šel po očkovih stopinjah. Za vse, kar bi želel početi, je dan prekratek, vendar za vsakogar ga ima dovolj - Toni Sotošek, ki je po mojem odhodu že razmišljal o besedilu in glasbi, s katerima bo nastopil na Slovenski polki in valčku. Za bralce pa razkrivam še Tonijevo skrivnost ki je nikakor ne izključuje. Želi pripraviti kakšen posnetek v duetu s Francem Miheličem, kije, kot pravi, izpopolnil skladbe diatonične harmonike, in tudi s Slavkom Avsenikom. Vedno pa se Toni srečuje tudi s časom, ki je dragocen, pa vendar predrag, da bi ga človek kupoval, a ko bo to nekoč mogoče, bo tudi sam prisluhnil melodiji svojega srca.
Srečko Pavkovič
lestvice
RADIO/BREŽICE
Lestvici lahko poslušate vsak četrtek v večerni oddaji “Glasbeni lonec”
SLOVENSKA LESTVICA
1.	ZJOČI SE - MARJAN NOVINA
2.	NE POZABI - LEYLA
3.	HOČEM TE NAZAJ - SEBASTIAN
4.	SONCE-SENDI
5.	NEVIHTA - RITEM PLANET
6.	NEPREMAGLJIVI - PANDA
7.	NE KLIČI ME - NUŠA DERENDA
8.	TO JE DOVOLJ ZAME - POLONA IN NOVA POT
9.	SMEH IN SOLZE - JAN PLESTENJAK
10.	ŽENSKE, KI PJEJO PIVO - ANDREJ ŠIFRER
TUJA LESTVICA
1.	DON’T TELL ME - MADONA
2.	FUOCO NEL FUOCO - EROS RAMAZOTTI
3.	TEMPERA - CUBISMO & GIBONI
4.	MARRY YOU - BB KING & ERIČ CLAPTON
5.	GROOVEJET - SPILLER
6.	COULD I HAVE THIS KISS FOREVER - W. HOUSTON & E. IGLESIAS
7.	TAKE ON ME-Al
8.	KIDS - ROBBIE WILLIAMS & KYLIE MINOQUE
9.	DA JE DO MENE - GIULIANO
10.	TRYING TO BE ME - SWEET BOX
LESTVICA DOMAČIH 5
Lestvico lahko poslušate vsak torek v večerni oddaji Z LOJTRCO POD OKENCE.
1.	ROŽE Z DOMAČEGA VRTA - ans. Slapovi
2.	POMOTA - ans. Rosa
3.	MI, SLOVENCI, TAKI SMO - ans. Franca Lesjaka
4.	POZDRAVLJAM TE, SLOVENIJA- ans. Jasmin
5.	VAŠKA KLEPETULJA - ans. Prerod
KUPON ZA GLASOVANJE
Glasujem za slovensko pop skladbo:___
Glasujem za tujo skladbo:____________
Glasujem za narodno zabavno skladbo:
Moj naslov:__________________________
Kupone pošljite na naslov:
Radio Brežice, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
1		—		1
		
%		p
Prvi Hit festival v Sloveniji
Leto 2000 je tako in drugače prelomno leto. Pomeni konec enega in začetek novega tisočletja. Prelomno pa je tudi za našo slovensko glasbeno sceno. 25. novembra bomo priča premiernemu festivalu z zelo jasnim naslovom “HIT FESTIVAL 2000”, ki ga organizira Radio HIT Domžale.
Predstavilo se bo 18 izvajalcev, vse skupaj pa bomo lahko v živo spremljali na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma v soboto 25. 11.2000 ob 20.00 uri. Na žalost direktnega TV prenosa ne bo, bo pa vse skupaj posnela profesionalna TV ekipa z Brankom Duričem na čelu, ki je režiser in producent festivala. Pri nastopu in nasvetih nastopajočim pomaga tudi slavno ime slovenske mode Alan Hranitelj. Festival bo na TV ekrane prišel pač z manjšo zamudo. Nastopali bodo solisti in skupine Babilon, Irena Vrčkovnik, Ba-kan, Venera, Alenka Vidrih, Damiano Roi, Karmen Plazar, Nuša Derenda, Kalamari, Majda Arh, Jasmina Cafnik, Victory, Lidija Hribar, Rok Šoster, Damjana Golavšek, Matja, Jelen, Vivian ter Avia Band. Takšen je tudi uradni vrstni red nastopajočih festivala, katerega se lahko udeležite tudi sami, tako, da enostavno odidete v Ljubljano, kupite vstopnico in prisluhnete glasbi kar v živo.
Vsi pa se bodo potegovali za zavidljive nagrade publike, prva nagrada občinstva je kar 1.000.000 tolarjev, druga 500.000 in tretja 250.000. Tu pa so še nagrade za najboljšega izvajalca, besedilo, aranžma in seveda debitanta, ki so prav tako denarne. Skladbe bodo ocenjevale različne komisije. Piko na i pa boste lahko prispevali tudi vi, če boste glasovali po internetu 10 minut po festivalu.
Na festivalu pa ne manjka Posavcev, nastopajoči sva kar dve predstavnici, Nuša Derenda iz Artič in moja malenkost Majda Arh iz Krškega. Vsem nastopajočim pa veliko sreče!
Majda Arh-Sevšek
ŠPORT
SavaGlas, 22.11.201 ~
gimnastika
30. Hollyjev memorial
Brežice - V telovadnici Gimnazije Brežice seje v organizaciji TD Sokol Brežice odvijalo tradicionalno tekmovanje v športni gimnastiki, jubilejni 30. Hollyjev memorial. Skupaj se je dveh tekmovalnih dni udeležilo okoli 150 mladih telovadcev in telovadk iz vse Slovenije. Prvi dan so tekmovali v moški konkurenci, dan kasneje pa še v ženski. Uspešno sta se predstavili obe posavski telovadni društvi, TD Sokol Brežice in Gimnastično društvo Rain Krško. Sokol Brežice je edino slovensko telovadno društvo, ki goji dolgoletno tradicijo memorialnega tekmovanja. Med sodniki je bila tudi letošnja olimpijka Mojca Mavrič. Udeleženka letošnjih olimpijskih iger v Sidneyju se je po vrnitvi iz Avstralije poslovila od aktivnega tekmovanja. V prihodnosti se namerava posvetiti mladim telovadkam, na katere bo prenašala svoje pridobljeno znanje. Prav tako se bo udeleževala gimnastičnih tekmovanj kot sodnica.
V kratkem pogovoru se je spomnila Sidneyja: “Vsekakor olimpijskih iger nikoli ne bom pozabila. V Avstralijo smo odšli že dva tedna pred mojim nastopom, kar je bilo dobrodošlo, saj sem se morala privaditi na drugačna orodja, kot sem jih bila vajena. Parter je bil namreč precej trd, bradlja pa je bila sploh nekaj posebnega. Skratka dva tedna sem izkoristila z.a spoznavanje z orodji. Kar pa zadeva moj nastop, sem bila zadovoljna, saj se je izteklo po mojih pričakovanjih, ob tem pa naj dodam, da sem imela resne težave z žuljem na roki, ki se mi je kar trikrat osvežil, to pa meje še posebej oviralo pri nastopu na bradlji.” Po vrnitvi iz Avstralije se je odločila za slovo od aktivnega tekmovanja: “Resje, tako sem se odločila že pred odhodom na olim-piado. Sicer pa je bil tudi čas za to. V gimnastiki sem bila aktivna polnih petnajst let. Že nekaj časa treniram mlade telovadke, temu se bom posvetila tudi v bodoče, prav tako pa bom v gimnastiki prisotna kot sodnica, tako da bom ostala v tem športu. Tako bom morda tudi manj pogrešala nastope na tekmovanjih.”
Beseda je nanesla še na spremembe v gimnastiki v zadnjih letih, seveda pa ni šlo brez
vprašanj o dopingu in brez nasvetov mladim telovadkam: “Kar zadeva spremembe, naj povem, da seje v času, odkar sem začela tre-
Mojca Mavrič
nirati gimnastiko, veliko spremenilo, saj so elementi vse težji. O dopingu pa naj povem le to: športniki morajo garati in trdo delati, da dosežejo rezultate, a to morajo delati na pošten način, brez pomoči prepovedanih substanc. Sama se nikoli nisem posluževala
kakršnih koli poživil in zato obsojam vsakogar, ki si pomaga do uspeha na ta način. Ne vem, zakaj bi uničevali svoje življenje, škodovali zdravju. Zdi se mi prav, da so tisti, ki delajo nepošteno, tudi kaznovani. Čeprav je po drugi strani tudi res, če se spet spomnim olimpiade, da romunska telovadka tokrat ni bila kriva. Sicer pa, kaj naj rečem mladim telovadkam? Naj se čim bolj trudijo, tudi če se kdaj zgodi, da ne gre več, naj vztrajajo. Krize pridejo, a nikar naj ne obupajo, ker je čez čas spet vse v najlepšem redu.”
Mojca Mavrič je bila navdušena nad organizacijo in številno udeležbo mladih telovadk na 30. Hollijevem memorialu in je pohvalila organizatorje, navdušili pa sojo tudi nastopi in želja po uspehu, ki je žarela iz deklic. Ob koncu tekmovanja je čestitala vsaki posebej na slovesni razglasitvi.
Toliko o gostji Mojci Mavrič, zdaj pa še rezultati tekmovanj. Prvi dan, tekmovanje v moški konkurenci: med dečki, starimi od 9 do 10 let, je zmagal Anže Remic iz TVD Partizan Vič Ljubljana, Miha Lapuh iz TD Sokol Brežice je bil trinajsti, petnajsti je bil Matija Molan, šestnajsti Tomaž Zevnik, sedemnajsti pa Marko Repac. Ekipno so slavili
telovadci ŠD Center Maribor, TD Sokol Brežice je bil na petem mestu.
V	konkurenci dečkov od 6 do 8 let je bil zmagovalec Matic Pečan iz TVD Partizan Vič Ljubljana, Brežičan David Petan je zasedel deveto mesto, Sandi Milič je bil osemnajsti, Matej Gru-bič pa enaindvajseti. Ekipa TVD Partizan Vič Ljubljana je zmagala, Sokol Brežice je bil šesti.
Med dečki od II do 12 let je zmagal Žiga Šilc iz ŠD Narodni dom Ljubljana, odlično pa se je odrezal Boštjan Štefanič iz domačega TD Sokol Brežice, ki je zasedel peto mesto na poljubnih vajah.
In še dekleta: v kategoriji deklice “B” posamezno je slavila Alenka Puš iz GD Zelena Jama Ljubljana, Urška Štus, GD Rain Krško, je zasedla odlično tretje mesto, šesta je bila Asja Omerzu, TD Sokol Brežice, sedma Vesna Bregar, GD Rain Krško, osma Eva Župan, deveta Nika Kranjc, obe TD Sokol Brežice, Nika Močivnik, GD Rain Krško, je zasedla dvanajsto mesto, Žana Hrastovšek iz TD Sokol Brežice pa je bila trinajsta. Ekipno so slavile deklice TD Sokol Brežice, pred telovadkami GD Rain Krško.
V	kategoriji kadetinje “B” po-
samezno je zmagala Anja Podli--pec, ŠD Tabor Ljubljana, Kaji Galič iz TD Sokol Brežice je za las ušla medalja, bila je četrta, Manca Koren je bila šestnajsta, Polonca Hotko dvajseta, obe TD Sokol Brežice, Urška Gramc, GD Rain Krško, je zasedla dvajseto mesto, štiriindvajseto mesto pa Brežičanka Barbara Gerje-vič. Ekipno so bile najuspešnejše kadetinje ŠD Studenci Maribor, Brežičanke so osvojile četrto mesto.
Tekmovanje mladink “B” posamezno je pripadlo Carmen Horvat iz ŠD Studenci Maribor, Katja Ereš, TD Sokol Brežice, je zasedla peto mesto, deseta je bila Blanka Župan, Mia Volovec pa sedemnajsta, obe TD Sokol Brežice. Ekipno so slavile kadetinje ŠD Studenci Maribor, brežiške telovadke so bile četrte.
Najuspešnejša članica je bila Veronika Zajc, ŠD Gib Ljubljana, Simona Gnidica, GD Rain Krško, je bila osma, Maja Oljačič je zasedla dvanajsto mesto, Špela Lupšina pa štirinajsto, obe GD Rain Krško. Ekipno so bile zmagovalke telovadke GD Koper I., krške telovadke pa so bile četrte.
Karmen Molan
napovedi
rokomet
25.11.2000	- V sedmem krogu l.A SRL bo ekipa RK Dobova gostovala pri ekipi RD Trebnje
2.12.2000	- Osmi krog 1 .A SRL bo ekipa RK Dobova igrala v domači športni dvorani Dobova proti ekipi RK Prevent
aerobika
25.11.2000 - V Hali Tivoli bo od 10. ure potekal “Dan aerobike”, ki ga bodo vodili inštruktorji iz tujine. Info.: 04-20-41-713 ali 041-710-853
plavanje
Pokal mesta Celje
Celje - Na plavalnem mitingu za Pokal mesta Celje so se predstavili tudi plavalci PK CelulozaT Krško. Kadetinja Sara Hojski je v disciplini 100 m delfin zasedli j I. mesto, na 200 m mešano pa je bila sedma, Nina Andrijaševič, prav tako kadetinja, je na 400 m prosto zasedla 3. mesto, četrta pl je bila na 200 m mešano. Kadet Jernej Omrzel je bil peti na 200 m hrbtno in šesti na 100 m hrbtno. Pri mladinkah je Nika Jevnik osvojila peto mesto na 100 m delfin, Petra Rostohar je bila^ osma ni 100 m delfin, Dolores Žičkar pl sedma na 100 m prsno. Med člani je nastopil tudi Rok Kerin, ki pl je kljub poškodbi osvojil peto mesto na 200 m mešano.
Krška plavalka Urša Slabšak sicer članica PK Radovljica, pa jc dvakrat stala na zmagovalnih stop ničkah. Prvi dan mitinga je zmagala v disciplini 50 m prosto s časom 26,40, drugi dan pa v disciplini 100 m prosto s časom 58,39.
atletika
Primož Kozmus drugi najuspešnejši atlet leta 2000
Zreče - Atletska Zveza Slovenije je proglasila “naj atlete” leta 2000. To je bila že deseta tovrstna prireditev, na kateri so sodelovali in so bili nagrajeni tudi posavski atleti. Laskav naslov atleta leta je tokrat pripadel skakalcu v daljavo Gregorju Cankarju, kar je že njegov šesti naslov, pri dekletih pa drugič zapored Brigiti Langerholc. Takoj za Cankarjem pa je na drugem mestu in je torej drugi najuspešnejši atlet leta 2000 metalec kladiva, Brežičan Primož Kozmus, član AK Fit Brežice.
Primož Kozmus na treningu. Klubska prijatelja sta mu priskočila na pomoč in rekla: "V slogi je moč”. In to drži!
Primož Kozmus je v letošnjem letu kar nekajkrat izboljšal državni rekord, za kar je na slovesnosti prejel štiri rekorderske značke, bil pa je tudi član olimpijske reprezentance na olimpijskih igrah v Sidneyju. Pred nastopom na olimpijskih igrah je na enem od tekmovanj celo zmagal, na drugem pa je zasedel drugo mesto. Prav gotovo bi se na samem olimpijskem nastopu lahko uvrstil višje, vendar je to preprečil splet neugodnih okoliščin. Vsekakor je vse našteto dokaz, daje Primož v tem letu eden najbolj zanesljivih reprezentantov v Sloveniji, na kar so v njegovem klubu AK Fit Brežice upravičeno ponosni, hkrati pa upajo, da bo z dobrim delom nadaljeval in tudi v prihodnje razveseljeval z odličnimi nastopi.
Sicer pa Primož Kozmus ni bil edini nagrajeni brežiški atlet na slovesnosti ob proglasitvi najuspešnejših atletov leta 2000. Primoževa sestra in prav tako vrhunska metalka kladiva Simona Kozmus je prejela dve rekorderski znački, Jure Rovan, katerega matični klub je seveda prav tako AK Fit Brežice, čeravno je trenutno v vrstah AK Kladivar Celje, je bil enako nagrajen z dvema rekorderskima značkama. Iz po-savsko-dolenjskega območja je bila nagrajena še mlada atletinja iz Šentjerneja, Maja Nose, kije prejela naziv najboljše starejše mladinke leta 2000, sevniški trener Rafko Povhe pa za svoje delo. K.M.
strokovni svet
Delo brežiškega občinskega Strokovnega sveta za šport
Brežice - Pred dnevi so se sestali člani občinskega strokovnega sveta za šport na svoji zadnji seji pod vodstvom predsednika prof. Leopolda Rovana, ki je ob poteku mandata med drugim predstavil tudi poročilo o upravljanju atletskega stadiona v obdobju prvih devetdesetih dni. Seja je bila namenjena tudi izvolitvi novega sveta, predsednika in podpredsednika, vendar zaradi neodločenega izida volitev le-teh niso izvolili. Ponoven sestanek pa je bil uspešnejši, saj so za predsednika izvolili Staneta Ostreliča, ki med drugim opravlja tudi funkcijo direktorja slovenskih moških rokometnih reprezentanc, za podpredsednika pa Staneta Preskarja, ki uspešno vodi DB V Kalana Ten team Globoko.
Iz poročila o upravljanju atletskega stadiona predsedujočega svetu, prof. I^eopolda Rovana, je razvidno, daje bilo v obdobju julij 2000 - oktober 2000 skupno nastalih stroškov za vzdrževanje in opremljanje atletskega stadiona 394.776,42 tolarja, pridobili pa so tudi sponzorska sredstva v višini 1.187.000,00 tolarjev. Prav tako so člani AK Fit Brežice v teh devetdesetih dneh upravljanja vložili kar 688 prostovoljnih delovnih ur za razna opravila in popra-
vila na stadionu in v njegovi neposredni okolici.
Na omenjeni seji je bil podan tudi predlog Pravilnika o sofinanciranju, vzdrževanju športnih objektov in nakupa opreme za športna društva kot tudi predlog Pravilnika o finančni pomoči športnikom, ki dosegajo vrhunske rezultate na področju športa.
prof. Leopold Rovan
Poročilo dosedanjega predsednika občinskega strokovnega sveta za šport prof. Leopolda Rovana v celoti objavljamo v rubriki “Mnenja, odgovori, popravki” na drugi strani.
Karmen Molan
atletika
Državno prvenstvo v krosu
Murska Sobota - Na državnem prvenstvu v krosu za starejše mladince in člane se je na 6 km dolgi progi odlično predstavil Borut Veber, ki je ob zmagi osvojil tudi naslov državnega prvaka. Bojan Bedrač je na isti razdalji osvojil 12. mesto, Simon Gračner pa je v kategoriji pionirjev na 2000 metrov dolgi progi zasedel 8. mesto.
Sevniški šahisti zmagovalci lige
Sevnica - Šahisti ŠK Milan Majcen Sevnica so postali zmagoval ci v drugi ekipni slovenski šahovski ligi - vzhod za leto 2000 in s< tako neposredno uvrstili v prvo ekipno slovensko šahovsko ligo. Z'l osvojitev naslova prvakov pa so prejeli tudi pokal v trajno last. S tc uvrstitvijo pa so tako dosegli tudi največji uspeh sevniškega šaha. Ti uspeh so zaslužni: mednarodni mojster Blažimir Kovačevič, mojstrski kandidat Martin Povše, prvokategorniki Andrej Grilc, Toni v Kranjec in Zvonko Mesojedec ter prvokategornica Mojca Grilc.
Zmagovalna ekipa ŠK Milan Majcen Sevnica
Pomemben delež k uspehu pa je dodal tudi kapetan ekipe ŠK Mi' lan Majcen Sevnica Ludvik Cvirn, ki je skrbel za tehnično vodenj® in sestavo ekipe, njegova skrb pa je bila tudi koordinacija z ostalii’1 vodstvom ekipe za nemoteno tekmovanje.
ju-jitsu
Svetovno prvenstvo na Danskem
Globoko - V Copenhagnu na Danskem se bo ta vikend, natančnej® | 25. in 26. novembra, odvijalo svetovno prvenstvo v ju-jitsu. Tja sej® prav danes odpravila 17-članska reprezentanca Slovenije, ki jo pole! 4 11 tekmovalcev sestavljajo tudi vodstvo reprezentance in sodniki Svetovnega prvenstva naj bi se udeležilo tudi šest predstavnikom i® I DBV Kalana Ten teama Globoko, vendar na Dansko odhaja le mošk1 “duo” Gorazd Kostevc-Dejan Kink, medtem ko so Maja Ferenčak in Dejan Bahč, mešani ”duo”, ter borca Zlatko Rizvič in Željk® Pavlica zaradi poškodb ostali doma.
Sicer pa se svetovnega prvenstva tokrat udeležujejo tekmovalci i® treh slovenskih klubov, poleg že omenjenega kluba iz Globokega Š® PKBV Celje ter Ippon Rucanor Sevnica, za katerega bo Katja Urek nastopala v ženskih borbah do 55 kilogramov.
KRONIKA
Policijska uprava Krško vodila akcijo, v kateri je zaplenjeno skoraj 3 kg mamil
Dobra “naveza” med Hrvaško in Ljubljano
Ljubljana, Posavje - Slovenska kriminalistična policija je v sodelovanju s hrvaškimi kolegi konec oktobra v Ljubljani zasegla 2.011 gramov heroina in 691 gramov kokaina. Koordinacija in vodenje večmesečne akcije je bila zaupana Policijski upravi Krško.
“Slovensko kriminalistično policijo so hrvaški kolegi obvestili, da * 29-letni slovenski državljan iz Ljubljane na območju Hrvaške in Slovenije ukvaija s kaznivimi dejanji, povezanimi s prepovedanimi mamili. Na podlagi teh informacij so slovenski in hrvaški policisti pričeli zbirati podatke,” je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil namestnik direktorja tamkajšnje kriminalistične policije Marjan Er-hatič. Kot je povedal načelnik kriminalističnega urada v Krškem Sašo Jejčič, sta jim bila vodenje večmesečne akcije in koordinacija med Ljubljano in Zagrebom zaupana Zaradi dobrih izkušenj pri meddržavnem sodelovanju in tudi zato, ker so nekatera predvidevanja kazala na to, Ja bodo mamila predana na območju Posavja.
“Po približno dveh mesecih preiskav so policisti Urada kriminalisti-
čne policije PU Ljubljana in PU Krško 27. oktobra v večernih urah v Ljubljani, na parkirišču v bližini
Sašo Jejčič
viške cerkve na Tržaški cesti, prijeli preprodajalce,” je pojasnil Jejčič. “V sklepni akciji sta bila prijeta 29-let-
ni A.M. in 31-letni P.F, medtem ko je 31-letni M.M., državljan BiH, z začasnim prebivališčem v Ljubljani, streljal proti policistom in pobegnil. Na opozorilni policijski strel se ni zmenil. Na parkirišču so našli 1.160 gramov heroina, vrednega okoli 9 milijonov tolaijev. Naslednjega dne so policisti v Ljubljani zgodaj zjutraj prijeli še 28-letno ženo enega od prijetih, in sicer v trenutku, ko je iz stanovanja nesla vrečko s skoraj 1 kilogram heroina in ravno toliko kokaina, ki jo je očitno nameravala skriti v Bližnjo drvarnico,” še pojasnjuje Jejčič.
Nekoliko kasneje, 3. novembra, seje še pobegli osumljenec sam javil na PU Ljubljana. Vsi trije so bili privedeni v Krško pred preiskovalnega sodnika in so v priporu. Ob ovadbi zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili se po-
beglemu piše nekoliko drugačna usoda. Strelcu, ki se je naknadno predal, je bilo izrečeno še kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, a je na sodišču v Krškem preiskovalni sodnik slednje prekvalificiral v poskus umora.
Po podatkih vodje oddelka za boj proti' mamilom v ljubljanski Upravi kriminalistične policije Ljuba Pir-koviči ja jc na slovenskem tržišču za odmerek heroina (gram heroina zadostuje za tri do štiri odmerke) potrebno odšteti približno dva tisoč tolarjev. Kako donosna je trgovina z mamili, povedo tudi podatki, da kilogram heroina v Turčiji stane deset tisoč nemških mark, pri nas 25 tisoč, v Italiji ali Nemčiji približno 30 tisoč mark, v Veliki Britaniji pa je vrednost takšne količine mamil več kot 55 tisoč nemških mark.
Suzana Vahtarič
Problem Posavja -alkohol za “volanom”
Posavje - Urad uniformirane policije PU Krško opozarja, da je alkohol v prometu “eden od večjih problemov”, kajti v prvih desetih mesecih letošnjega leta je delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč 11,8 odstotka, lani je bil v enakem času za dober odstotek nižji.
Tudi zato so v času martinovega posavski policisti med 10. in 12. novembrom v nočnem času izvedli akcijo poostrenega nadzora “Pro-tnil”. Ustavili so 287 voznikov motornih vozil in zoper 142 odredili preizkus z alkotestom. Kar 14 voznikov je bilo pod vplivom alkohola in so jim odvzeli vozniška dovoljenja ter prepovedali nadaljnjo vožnjo. Najvišjo stopnjo alkoholiziranosti, 2,30 promila, so ugotovili pri vozniku osebnega vozila na območju Cerkelj ob Krki.
Policisti pa so med akcijo obravnavali še 40 drugih kršitev in na kraju prekrška izdali plačilne naloge.V tednu pred tem so posavski Policisti na naših cestah obravnavali 27 prometnih nesreč, od tega dve s hudimi telesnimi poškodbami. Med 27 povzročitelji nesreč jih je bilo kar 7 pod vplivom alkohola. S.V.
Neprevidno prehitevanje vodilo v nesrečo
Bizeljsko, 15. - V samem središču Bizeljskega je 20-letna J.U. iz °kolice Brežic z osebnim vozilom prehitevala osebno vozilo, katerega je v°zil 51-letni I.Š. z Bizeljskega in sicer ravno v času, ko je slednji zavijal levo. Oba voznika sta pričela zavirati, voznica pa se je z vozilom zaletela v kovinsko mostno ograjo. V nesreči je voznica zadobila lahke telesne Poškodbe, njen sopotnik 40-letni S.K. iz okolice Bistrice ob Sotli pa je zadobil hude telesne poškodbe in je ostal na zdravljenju v brežiški bolnišnica________________________________________________
Kam s tolikimi cigareti?
Stari Grad, 11. -13. - Ob koncu tedna je bilo vlomljeno v Mercatorje-vo trgovino, od koder je neznani storilec odnesel celotno zalogo cigaret, Lar 2900 zavojčkov in 7.600 SIT gotovine. Lastnik je s tatvino oškodovan približno 640.000 SIT.
Obvezna zimska oprema že povzroča težave
Posavje - Uredba o zimski opremi za motoma vozila v cestnem prometu velja med 15. novembrom in 15. marcem prihodnje leto.
V skladu z določbo 100. člena Zakona o varnosti cestnega prometa morajo biti motoma vozila v cestnem prometu pozimi in v zimskih razmerah oziroma v času od 15. novembra do 15. marca prihodnje leto opremljena s predpisano zimsko opremo. V skladu z določbami Pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu štejejo za zimsko opremo motornih vozil:
■ zimske pnevmatike na vseh kolesih z globino žlebov najmanj 4 mm ali
• poletne pnevmatike na vseh kolesih z globino žlebov najmanj 4 mm in v priboru ustrezne snežne verige.
Pri štirikolesnem pogonu morajo ob zimskih razmerah na cesti, torej v snegu in poledici, biti verige na stalno vklopljeni osi ali pri stalnem štirikolesnem pogonu na zadnji osi. Težjim motornim vozilom oziroma tistim, ki presegajo največjo dovoljeno maso 3500 kg in njihovim priklopnikom, pravilnik dovoljuje zimske pnevmatike samo na pogonskih kolesih, sicer veljajo ostala določila, zanje pa je obvezna še lopata.
Z nastopom uredbe v veljavo so 15. t.m. posavski policisti bili še uvidevni in so po besedah načelnika Operativno komunikacijskega centra PUK Štefana Hrena voznike le opozarjali, da morajo poskrbeti za zimsko opremo ter delili zloženke, ki podrobneje pojasnjujejo, kaj sodi v zimsko opremo. Potem pa so v nadaljnjih štirih dneh že izrekli 8 mandatnih kazni, predpisana denarna kazen za nespoštovanje uredbe je 20 tisoč SIT. Glede na to, da smo mejno področje, velja omeniti, da zimska oprema za tujce ni obvezna, vendar samo, dokler ne nastopijo zimske razmere. Policisti na meji imajo navodila, kako ravnati, je še pojasnil, in tujcev naj ne bi nadlegovali. Vendar po preverjenih podatkih se, za primer, samo na maloobmejnem prehodu Orešje na Bizeljskem zlasti hrvaški državljani srečujejo s težavami. Policisti jim namreč zavračajo vstop v našo državo zaradi izrabljenih letnih pnevmatik, tako pojasnjujejo na PU Krško, sami tujci pa pravijo, da imajo “gume” s predpisanimi žlebovi 4 mm, pa te vseeno ne ustrezajo.
Suzana Vahtarič

Izpodbijanje Pravnih dejanj Zaradi prikrajšanja Upnika
Vsak upnik, čigar terjatev je Upadla v plačilo, lahko ne glede ^ to, kdaj je nastala, izpodbija {^avno dejanje svojega dolžnika, ** je bilo storjeno v škodo upni-
pravni nasveti
Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin
kov. Obstajati pa mora tudi vzročna zveza med ravnanjem dolžnika in prikrajšanjem.
Odsvojitev, ki položaja upnikov ne poslabša, je dopustna. Odsvojitev stvari, ki je tako obremenjena z zastavnimi pravicami drugih, da upnik ne bi mogel priti na vrsto, ne pomeni prikrajšanja. Če je tretji, v čigar korist je dolžnik prenesel premoženje, dolžnikov soprog ali krvni sorodnik, se domneva, da mu je bilo znano, da dolžnik s takim razpolaganjem škoduje upnikom.
Pri neodplačanih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu, na katerega je bilo preneseno premoženje, to znano ali mu je moglo biti znano.
Dolžnikovo dejanje se mora zgoditi na premoženjskem področju. Lahko je tak akt dvostranska pogodba ali enostranski akt, na primer odklonitev dediščine ali opustitev, v tem primeru na primer neuveljavljanje zahtevka, ki povsem zastara.
V vseh primerih pa lahko dolžnik dokaže, da ni imel oškodo-valne namere in da tretji, na katerega je bilo premoženje preneseno, ni vedel, daje nameraval dolžnik s svojim ravnanjem upnika oškodovati ter se na ta način izogniti plačilu dolga. Premoženje, ki ga z namenom oškodovanja upnikov dolžnik odtuji, mora biti njegovo in upniki morajo biti s tem dejanjem v resnici prikrajšani. Izpodbijanja ni v primeru, ko je prezadolženec razpolagal s stvarjo, po kateri upniki ne bi mogli poseči z izvršbo.
Rok za vložitev tožbe
Izpodbojna tožba (izven stečaja) se pri odplačnih prenosih premoženja lahko vloži v roku enega leta od sklenitve pogodbe, pri neodplačanih prenosih pa tri leta od odtujitve premoženja. Tožnik mora poleg povzročenega prikrajšanja dokazati še obstoj drugih okoliščin (oškodovalna namera, neopravičljiva nevednost dolžnika, vednost pridobitelja za oškodo-valno namero dolžnika itd.) in da je dolžnikovo razpolaganje imelo za posledico poslabšanje njegovega pravnega položaja kot upnika. Prezadolženost pa seveda ni dogodek, ki bi se ga dalo ugotoviti z. natančnim datumom, zato je treba šele ugotoviti čas, v katerem je dolžnik s svojimi dejanji vplival na interese upnikov, in ali so ta dejanja res ogrožala plačila upnikov.
113 - 113 - 113 - 113
Od 8. do 20. novembra
Prometne nesreče
Na področju Posavja so na Policijski upravi Krško v tem času zabeležili 55 prometnih nesreč, od tega tri s težjimi in eno z lažjimi telesnimi poškodbami. Ob zadnjem koncu tedna je patrulja na H1 na Čatežu ustavila 22-letnega državljana BiH, ki je z Audijem 80 storil med vožnjo več kršitev cestno prometnih predpisov. Voznik je napihal kar 1,40 g/kg alkohola v izdihanem zraku, ves čas postopka pa se je do policistov arogantno vedel, jim grozil z ubojem in jih žalil. Ker kjub opozorilom ni prenehal, so ga pridržali do streznitve in zoper njega podali predlog sodniku.
Ilegalni prehodi in ponarejanje listin
Skupaj je bilo prijetih 21 ilegalnih prestopnikov državne meje, šlo je predvsem za posameznike. Vsi ilegalci so bili vrnjeni na Hrvaško. Kršitev zaradi ponarejenih dokumentov so tokrat na mejnih prehodih odkrili le nekaj.
Zaseg orodja, vozil
Pri 28-letniku iz okolice Šentjerneja so policisti v avtomobilu odkrili puško karabinko z vgrajeno optično napravo in 20 pripadajočih nabojev, predelan nabojnik avtomatske puške kalašnikov s štirimi naboji in pribor za čiščenje avtomatske puške. Sevniški policisti so pri 56-letnem E.N. zasegli puško repetirko ter 151 nabojev. Na mejnih prehodih so pri državljanu Bolgarije našli pištolo svinčnik in 11 nabojev ter policijsko palico, državljan Italije pa je “pozabil”, da ima v svojem vozilu 400 lovskih nabojev.
20-letnemu državljanu BiH so ta konec tedna odvzeli prostost, ker je vozil v Nemčiji ukraden Audi A6 z v Švici ukradenimi registrskimi tablicami, prav tako je bilo ponarejeno prometno dovoljenje. Nekaj dni pred tem so enak primer zasledili pri 41-letnem državljanu BiH, le da je šlo za Audi A3. Zoper vse • kršitelje so podali kazenske ovadbe.
Tatvine in vlomi
Iz trgovine v Sevnici je neznani storilec minuli teden trgovki odtujil denarnico s 100.000 SIT in osebne dokumente, istega dne pa je v Kostanjevici izginilo kolo z motorjem, vredno okoli 40.000 SIT. Prav tako je neznani storilec iz trgovine v Starem Gradu odnesel za okoli 640.000 SIT cigaret. Iz garderobnih prostorov brežiške gimnazije je izginil mobilni telefon, vreden okoli 15.000 SIT, iz omarice v Termah Čatež pa 2.200 ATS.
112 - 112 - 112 - 112
Na številki 112 na Upravi za obrambo Krško v tem času beležijo 34 klicev občanov za nujno medicinsko pomoč. Prav tako so dežurnim veterinarjem posredovali 16 naročil za posredovanje veterinarja na domu. Dežurnemu higieniku Veterinarsko higienske službe Novo mesto so petkrat naročili odvoz kadavra.
Brežiški gasilci so 16. t.m. gasili požar v zabojniku za smeti v Gornjem Lenartu, nevarnosti za okolico ni bilo. Dan pred tem so sevniški gasilci nudili pomoč občanu pri vleki osebnega vozila, s katerim je zapeljal na razmočen travnik, poškodovanih v nesreči ni bilo. Resnejše je bilo reševanje voznika traktorja pri prometni nesreči z osebnim vozilom na cesti Sevnica - Planina. V nesreči pri Mrzli Planini je voznik s traktorjem padel v potok, voznika pa je traktor vkleščil, tako da so ga rešili sevniški in celjski gasilci šele s pomočjo avtodvigala in vitla. Gasilce PGD Mihalovec so poklicali na pomoč 8.t.m., ko je podtalnica zalila kletne prostore štirih stanovanjskih hiš.
Na Obrežju “meja” za ukradena vozila
Obredje, 13. -41-letni državljan BiH seje na MMP Obrežje pripeljal z osebnim vozilom Audi A3 švicarske registrske označbe. Policist je med postopkom ugotovil, da se je voznik izkazal s ponarejenim prometnim dovoljenjem. V nadaljevanju pa je še ugotovil, daje bilo vozilo pred dvema tednoma ukradeno v Milanu v Italiji. Registrske tablice, ki so bile na vozilu, pa so bile še pred tem ukradene v Švici. Osumljencu je bila odvzeta prostost in zoper njega podana kazenska ovadba.
Ilegalci pogosto prekrškavji
Mokrice, 15. - Državljana Romunije sta ponoči pri Slovenski vasi ilegalno prestopila državno mejo in peš nadaljevala pot proti lovski koči na Mokricah. Vlomila sta v kočo in v njej prespala. Naslednji dan sta kočo zapustila in s seboj odnesla tri odeje in svečo. Vendar so ju še istega dne popoldne policisti prijeli pri Čatežu na Savi. Zoper osumljenca so podali kazensko ovadbo na sodišču, po končanem postopku pa so ju vrnili na Hrvaško.
RAZVEDRILO
SavaGte, 22.11.200
horoskop
Oven
Nepričakovan dogodek vas bo zelo zadovoljil. Izredno živahno bo, ker vas bo vse skupaj zabavalo. Veliko možnost imate. Bojazen pred posledicami vam onemogoča, da bi se spustili v avanturo. Če bi bili dovolj diskretni, bi si to lahko privoščili brez večjih posledic.
Bik
Neka odločitev bo sicer težavna, vendar je na žalost neizogibna, zato je najbolje, da z njo pohitite, dokler je še čas. Vaša skrb je bila popolnoma odveč, saj so se stvari tudi brez vas odvijale tako, daje bilo za vas najbolje.
Dvojčka
Izredno slabe volje boste, ker se boste počutili prevarani. Vendar ste lahko prepričani, da ni vzroka za slabo voljo. Čeprav je situacija zelo komplicirana se lahko vse skupaj srečno konča vendar pod pogojem, da boste dali prednost razumu in ne čustvom.
Rak
Vaša trma vam bo omogočila da boste dosegli mnogo več, kot pa ste tudi sami pričakovali. Ne pustite se zmesti z neugodnim vprašanjem. Prijeten razgovor vam bo razkril mnogo več, kot pa ste pričakovali. Ne smete reagirati impulzivno, raje vse skupaj dobro premislite.
Lev
Muči vas predvsem vaš notranji nemir, saj pričakujete od življenja vse kaj drugega kot pa to, kar vam nudi. Ne skušajte obračati besed, ki niso bile izrečene s slabim namenom. Raje analizirajte celo situacijo in videli boste stvari, ki so vam bile do sedaj skrite.
Devica
Kaže, da ste se končno predali delu in prvi rezultati so že vidni. Ne bodite pohlepni in se zadovoljite s tem, kar ste dosegli. Res je, da se v kaosu precej težko znajdete, toda ravno v takšni situaciji lahko pridete do povsem nepričakovanega dobitka.
Tehtnica
Če boste še naprej nadaljevali tako kot ste začeli, boste v življenju večkrat nezadovoljni in razočarani nad kruto usodo. Ljudje vam vse prevečkrat očitajo stvari, za katere niste popolnoma nič krivi. Povzdignite glas in se zavzemite zase.
Škorpijon
Poslovni načrti se vam bodo sicer začeli uresničevati, vendar pa ne tako hitro kot ste morda pričakovali. Dosegli boste predvsem tisto, kar je v tem trenutku najvažnejše. Poskušali boste oživeti staro ljubezen, vendar sta za nekaj takšnega potrebna dva. Bolje bo, da se držite sedanjega part-neija, na katerega se lahko povsem zanesete.
Strelec
Neumno bi bilo, če bi zvračali krivdo za nastalo situacijo na partneija, saj tudi on nima neskončnega potrpljenja. Umiijenemu čustvenemu obdobju bo sledilo razburljivo odkrivanje skritih dogodkov iz preteklosti.
Kozorog
Ne uspavajte se preveč z mislijo, da ste povsem na varnem in da vam ne more nihče do živega Ta vam lahko še zelo škoduje. Sodelavec vam bo predlagal zanimivo idejo. Na vas pa je, ali se boste zanjo odločili. Toda jutri bo že prepozno.
Vodnar
Slabo voljo raje obrnite na šalo, tako vas bodo ljudje bolj cenili. Lahko bi malo bolj pazili na svojo linijo. Niste več majhen otrok in čas je, da se pričnete tega zavedati tudi sami in končno nehate pričakovati, da bodo vse opravili drugi.
Ribi
Zmanjšajte življenjski tempo in se bolj posvetite domači okolici. Tudi družinsko življenje utegne biti prav prijetno. Čeprav ste se rešili predsodkov, vam ne gre, pa ne gre. Morali se boste precej potruditi, če boste želeli svojo življenje urediti, kot ste si zamislili.
moda
Veliko ljudi je navdušenih nad branjem horoskopa, ne gleda na to, ali vanj verjamejo ali nc; Pač se vsi nekje poiščemo. Obstajajo seveda tudi modni horoskopi. Če začnemo pri ovnih, ki so energični, hitro navdušeni,optimistični ter podjetni, lahko rečemo, da so to v bistvu ljudje z že zgrajenim, bolj klasičnim stilom, ki si mogoče bolj s pomočjo drugih kakor sami privoščijo kakšen modni izpad. Biki, ki so bolj svojeglavi, vztrajni, pa vseeno srčni, se modnim smernicam raje upirajo, kot da bi jim morali nenehno slediti. Nasprotno si dvojčki, ki so mnogostranski, živahni in izrazni, radi privoščijo modo, se je pa tudi hitro naveličajo in radi eksperimentirajo. Raki so vztrajni, sočutni in hkrati spremenljivi. Modo negujejo in ljubijo, se držijo svojega stila in hkrati sledijo vsem, kar je povezano z modno industrijo. Ponosni, velikodušni, zaupljivi, oblastni levi se držijo klasike, toda luksuzne klasike, za veliko denarja in z dobrim imenom. Device, ki so natančne, premišljene, delovne in razsodne, pa na modo ne bodo dale vsega, “malo, ampak premišljeno” je njihov moto. Tehtnice, ki so mnogostranske, živahne in umetniške, bodo eksperimentirale, si vse dovolile in si veliko privoščile. Energični, odločni, strastni škorpijoni si izberejo svoj stil, ki je hkrati klasičen in moden, ter se ga ne odrečejo, ne glede kam jih vodijo modne smernice. Radovedni, nemirni ter nepotrpežljivi strelci pa bodo poskusili vse. Modno, klasično, športno, povsod si bodo upali ter si tudi vse privoščili. Njihove omare so polne materialov, barv in različnih oblačil. Seveda se bo tudi ambiciozen, diplomatski, vztrajen kozorog držal svoje stroge, toda visoko kakovostne klasike, ki je zanj seveda najboljša, ne ozira se na to, kaj bodo rekli modni strokovnjaki. Vodnar, ki je pošten, raziskovalen ter ljubezniv, se bo pa kar držal modnih smernic in jim poskušal slediti. Samotarske, občutljive, nežne ribe imajo predstavo o modi predvsem drugačno od tiste, ki je v modnih časopisih. Kakor jim odgovarja, tako se bodo oblačile, čisto po svojem občutku.
Lea Šinko Štraus
nagradna križanka
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA d.d., ZALOŽNIŠTVO REVIJ za pravilno rešitev, prejmejo:
1. nagrada -
VEZANI LETNIK REVIJE CICIBAN 1997/98
Patricija Kavčič, Črešnjice 60a, Cerklje ob Krki
2. nagrada -
POLLETNA NAROČNINA NA REVIJO PIL
Luka Peteline, Cankarjeva 13, Brežice
PiL
3. nagrada -
IGRA “ČLOVEK NE JEZI SE” Alojz Seničar, Florjanska ulica 123, Sevnica
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:KLINA, RAVEL, OMAMA, KI-NIN, RANAR, ATMOSFERA, KU, KREMELJ, RAAS, "RAMAN, IL, OMORIKA, JATA, PIR, KASKADER, ONI, DOR, RK, LEJ, ŽELATINA, ACA, ITALIJAN.
Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 1.12.2000, na naslov:
PRIJETEN
VONJ
SAVAGIAS
POLOM.
PROPAD
HRVAŠKI
TENIŠKI
IGRALEC
.fisim.
SPODNJA
OKONČINA
MALA
.AZIJA
BAJKA,
ZGODBA
NAZIV
BOGAT
KMET’
VULKAN
NA
JAPONSK.
NAUK O GIBANJU
ZIMZEL.
OKRASNA
LONČNICA
KAR JE MALO VREDNO
PAPEŽEV
LETNI
DOHODEK
ROJENICA
DALMATIN
JIMIML
AMERICIJ
VEZNIK
MESTO Oti PRESIT JEZ
JAPON.
MESTO
ANTON
ČEHOV
VOJAŠKI
ODDELEK
PRIST. V ITAUJI
PRAOČE
ČI.OV.
RODU
SESTAVIL
BOJAN.
MACUR
GRŠKA
IGRALKA
IRENE
JAPON, LUKA NA HONŠUU
IZDELOV,
VELIKIH
SIT
FIRNiT
DIRKAČ
HRVAŠKI
SKLADAT,
PRANO
IGRAL.KA Miti M UST ULE OSMOŠOL.
ANGL.
PLOŠČ.
MERA
■IR. TRENEP IOMISIAV
NOBELU
KRAJ V PODRAVINI
IRIDIJ
IGRALEC
BAN
OTTO
NEIJRAIH
HETMAN
KOZAKOV
11
LEVI
PRITOK
PADA
MESTO V BESARABIJI
PREBI-
VALEC
IRAKA
Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg ["]“ izgnancev 12, 8250 Brežice, s pripisom “Nagradna križanka”.	.__
8
Fotokopij ne upoštevamo!
T0~
TT
112
mala šola računalništva
Programska oprema (3. del) -skupinsko delo
nadaljevanju bom opisal program Outlook 97/2000, ki ga v Sloveniji uporablja večina podjetij in posameznikov.
Danes skoraj več ne uporabljamo računalnika, ki ne bi bil povezan z drugimi računalniki in si z njimi izmenjeval informacij. Povezava je lahko trajna al i občasna Trajno povezavo uporabljamo v podjetjih, kjer so računalniki med sabo povezani v lokalna računalniška omrežja ter še v internet. Občasno povezani računalniki pa so največkrat domači, ki se povezujejo z internet omrežjem. Le na ta način lahko pravočasno dobimo informacijo in jo posredujemo drugim.
Informacije, ki se izmenjujejo so najrazličnejših oblik: kratka sporočila v obliki elektronske pošte, datoteke ipd. Pretok informacij se z uporabo povezanih računalnikov in ustrezne programske opreme bistveno pospeši in poceni, kar pa je tudi poglavitni cilj današnje informacijske družbe. V svetu in tudi pri nas se uporabljata predvsem dva programa za skupinsko: Lotus Notes podjetja IBM in program Outlook podjetja Microsoft. V
Vsi najverjetneje poznate program Outlook Express, katerega uporabljamo za sprejemanje in oddajanje elektronskih sporočil. Program je sestavni del operacijskega sistema Windows 95/98/ME. Outlook 97 ali
2000 pa je sestavni del pisarniške zbirke Office 97 ali 2000, ki nam nudi bistveno več kot Outlook Express. Poglejmo si nekaj bistvenih lastnosti.
Čeprav program na videz ne deluje tako mogočno kot Word ali Excel, se vseeno v globini programa skriva izjemno zmogljiv in uporaben program, s katerim urejamo vse informacije, kijih potrebujemo za vsakdanje delo. Na kratko bi lahko dejali, da lahko Outlook postane program in okolje, s katerim pričnemo in zaključimo svoje vsakdanje delo na službenem ali domačem računalniku.
Da lahko z njim sprejemamo in pošiljamo elektronska sporočila je samo po sebi umevno. Ampak to zna početi še na stotine podobnih programov na svetu. Lahko pa ga uporabimo tudi za notranjo elektronsko pošto, kjer pa je izbira ustreznih pro-
gramov že bistveno manjša. Pretok informacij znotraj podjetja je danes bistvenega pomena. Če imamo vgrajeno ustrezno strojno opremo (modem) lahko oddajamo ali sprejemamo celo čisto običajne fakse. Pregledi oddanih in sprejetih sporočil (faksov) so v vsakem primeru zagotovljeni.
Izjemno uporaben del programa Outlook je koledar, ki nam nadomesti klasični papirnati koledar. Tu urejamo in razporejamo svoj delovni ali prosti čas, načrtujemo srečanja, sestanke, odsotnosti. V celoti ga izkoristimo pri skupinskem delu (interna pošta), kjer lahko spremljamo zasedenost vseh, ki sodelujejo/uporabljajo program Outlook. Tako lahko nekdo v podjetju predlaga, ureja, organizira, sklicuje sestanke, srečanja za večjo skupino ljudi popolnoma brez napak. V primem odpovedi ali prestavitve sestanka, Outlook samodejno pošlje obvestila vsem povabljenim v nekaj sekundah!
moramo narediti. Opravila lahko tudi dodeljujemo drugim, spremljamo lastna in dodeljena opravila ter po; dobno. Vsi pregledi so zelo natančni in jasni. Opredeljeni so z rokom pomembnostjo, opombami, stanjem dokončanja, stroški, porabljenim številom ur ipd.
Danes ne moremo več živeti breZ
Pri vsakdanjem delu se nam kar naprej dogaja, da nekaj pozabljamo. Outlook nam pri tem lahko zelo pomaga z delom programa, ki ga imenujemo opravila. Z njimi urejamo lastna ali tuja opravila - naloge, ki jih
najrazličnejših adresaijev, kiji imamo v papirnatih oblikah, prenosnih telefonih ipd. V stikih vpišemo vse potrebne informacije o npr. poslovnem partneiju: naslovi, telefoni, elektronski naslovi, naslovi spletnih strani itd Stiki so zelo enostavni za uporabo, nudijo pa nam veliko. Pri večjem številu stikov pa program omogoča raznovrstno iskanje in filtriranje. Stike lahko celo uporabimo pri izpisu nalepk iz programa Word in podobno-In končno: vsi zelo radi lepim® najrazličnejše listke po ekranih, mizah, stenah. Tudi tu nam Outlook pomaga s svojimi opombami, ki jfr uporabljamo popolnoma enako ko1 klasične listke, le da so ti v elektronski obliki. Seveda pa takšne listke lahko razvrščamo, urejamo, kopiramo, prestavljamo.
Branko Lavrenčič
mobilna telefonija
Vesoljski bojevniki
To, da so Rusi nekoč v vesolje poslali psičko, najbrž veste. Zagotovo pa si niste mislili, da v orbito pošiljajo tudi dinozavre. No, v mislih imamo gospode v najlep-ših letih, ki so dobrih štirideset let nazaj imeli priložnost poleteti, pa se je vladi zdelo, da bo njihovo delo bolje opravila opica. In tako je tudi bilo. Šimpanz v nebo, vojaški testni piloti pa na kavč za televizijo. Leta 1958 ni bil pravi čas za njih. Danes je drugače. Franka Corvina (Clint Eastvvood), enega izmed štirih pozabljenih upokojenih vojaških pilotov sku-
pine Dedal, iz naftalina potegnejo šele takrat, ko prične razpadati stari ruski satelit Ikon. Satelit je namreč zaradi napake na sistemu obsojen na to, da zgori, Ruse pa skrbi, da bo to onesposobilo njihovo telekomunikacijsko infrastrukturo. Kaj storiti? Kdo naj poskuša odpraviti napako? Kdo je tisti, ki zmore storiti to, česar ne zna nihče na svetu? Šimpanz? Tokrat je drugače. Na pomoč pokličejo Franka, ki ima izkušnje s takšnim upravljalnim sistemom. Ta je pripravljen težavo rešiti, vendar pri tem postavlja pogoje. Vsi člani skupine Dedal ali pa nihče.
Tako se na krovu vesoljske ladje znajdejo tudi Hawk Hawkins (Tommy Lee Jones), Jerry 0’Neil (Donald Sutherland) in Tank Su-llivan (James Garner). Frank pač .spoštuje rek; vsi za enega, eden za vse. Zdaj imajo priložnost, da sebi in svetu dokažejo, kaj zmorejo. Čas je za njihovih pet minut slave.
Film Vesoljski bojevniki je režiral Clint Eastvvood, ki je znan po tem, da svojega imagea holly-woodske zvezde ne jemlje resno, kar dokaže tudi s šalami na svoj račun. Eastvvood je v svoji karieri nanizal ogromno uspehov, v zad-
njem času pa seje proslavil pred' vsem s filmom neoproščeno (Ufi' forgiven), ki je dobil kar devet nominacij za oskarja, od tega so jfr prejeli štiri. Tudi Tommy Le® Jones se lahko pohvali s pestf® zgodovino. Za vlogo v filmu Begunec, kjer je igral s HarrisonoF1 Fordom, je leta 1993 dobil tud1 oskarja. Kakorkoli že, film Vesoljski bojevniki zmore brez težav prepričati, da tudi rahlo senilni se' demdesetletniki nikakor še ni*0 za staro šaro. John Glenn lahk® to potrdi.
Gregor Žvipe$
v
Pjšeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan__________________________IZ ŠKRATOVE SKRINJICE
stran 13			SavaGlas, 22.11.2000
			
Veselošolski naravoslovni dan v Sevnici
Sevnica - Na Osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici je potekal veselošolski naravoslovni dan. Potekale so delavnice za raziskovalno delo, ki jih po vseh slovenskih osnovnih šolah prireja časopis za šolarje Pil. Delavnice vodijo mentorji, devet jih je, ki so se udeležili usposabljanja v Angliji - le-to je bilo marca letos - sicer pa že dalj časa delujejo kot mentorji vesele šole. Kot nam je povedala mentorica sevniške šole Katarina Šantej, je naloga' mentorjev, da hodijo po vseh slovenskih osnovnih šolah in otrokom približujejo raziskovalno delo že v zgodnji mladosti. Vse to so videli v Angliji, kjer imajo otroci enkrat na teden pouk za raziskovalno in znanstveno delo, pri nas, v Sloveniji, pa so ga angleški učitelji večkrat predstavljali tudi na festivalu znanosti in tehnike. Letos so povabili slovenske učitelje, da si ogledajo njihovo delo, ki ga sedaj predstavljajo po šolah, tako kot tokrat na Osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici.
Otroci na tej šoli so nam zatrdili, da so se ta dan zelo zabavali, uživali v raznolikih delavnicah oziroma projektih, ki so se jih lotili, skratka, dan je bil enkraten. Sicer pa slika pove skoraj vse. Tisti čevelj tned učenkami se tam ni znašel po naključju, pač pa je del projekta oziroma zelo resnega in odgovornega dela. Skupina deklic je namreč imela nalogo, da testira copate: kako se obnašajo, kako drsijo, kako se oprijemajo površine, kakšen je podplat, in druge zanimive reči, ki sodijo k raziskovalnemu delu. Dečki, ki pa jih na sliki žal ni videti, so delali poskuse s podvodnimi vulkani. V stekleno posodo mrzle vode so postavili obteženo steklenico vroče vode, vanjo pa so dodali barvo. To je bilo veselje gledati, kaj se dogaja z vodo! In to sploh ni bilo vse! Veliko je bilo še drugih delavnic, zanimivih, pestrih, živahnih.
Brežice
Brežice ležijo ob sotočju Save in Krke, na jugovzhodu Slovenije. Imajo približno štiri tisoč prebivalcev. Ime so dobile po brežičkih, ki se dvigujejo nad Savo.
Mesto Brežice ima pestro zgodovino. Nastalo je v 13. stoletju, vendar pa so ga prvič omenili v začetku 14. stoletja. V mestu stoji mogočen grad. Sprva je bil le lesena utrdba, skozi stoletja pa je dobil današnjo podobo. Brežice so bile nekoč trgovsko in prometno središče, kjer so se še pred nekaj desetletji ustavljali splavarji.
Izredno zanimivo je staro mestno jedro, ki ga je nekoč obdajalo obzidje. V južnem delu mesta, na bregu nad Savo, je v gradu znamenita Viteška dvorana, poslikana s freskami. V njej so vsako leto različni koncerti. V gradu sta tudi muzej in galerija. Če se napotimo od gradu proti župnijski cerkvi, se vmes ustavimo pri vodovodnem stolpu. Na glavni ulici so še trgovine in manjši hotel.
Brežice so se v zadnjih letih močno spremenile. Večina prebivalstva živi v novem delu mesta. V tem delu je precej blokov in novejših hiš, pa tudi šola in zdravstveni dom.
V mesto lahko pripotujete z vlakom ali avtobusom, na oddih pa odidete v bližnje Terme Čatež.
Brežice so industrijsko in turistično mesto z bogato kulturno in naravno dediščino, zato jih turisti radi obiščejo, prebivalci pa se v mestu dobro počutimo.
Sara Pegam, 6.a razred OŠ Brežice
Starejši so mi povedali
Ko mi je umrl dedek, sem odšla k Faniki, njegovi drugi ženi, na počitnice. Da ne bi bila preveč žalostna, sem jo tolažila. Pogovarjali sva se pozno ponoči.
Fani mi je povedala, kako je bil moj dedek ubog. Ni imel čevljev, ko je hodil v šolo. Moral je počakati očeta, da je obul njegove čevlje. Pozimi je hodil bos po mrzlem snegu. Tudi za obleči ni imel veliko stvari. Do šole je imel zelo daleč. Fanika mi je povedala še veliko stvari o dedku. Te počitnice so kar prekmalu minile in odšla sem domov.
Ko mi starejši kaj povejo, se mi zdi njihovo pripovedovanje zelo zanimivo. Stvari, ki mi jih je o mojem dedku povedala Fanika, ne bom nikoli pozabila.
Anja Drobne, 4,c OŠ Sevnica
Senovški šolarji odkrivali dediščino svojega kraja
Senovo - Na Osnovni šoli 14. divizije na Senovem je pretekli teden potekal zanimiv projekt, v okviru katerega so učenci odkrivali lepote dediščine svojega kraja. Pravzaprav so bili v dveh dneh kar trije večji dogodki. Kulturni dan na temo dediščine so popestrile zanimive delavnice, na katere so otroci prinesli vrsto zanimivih predmetov, ki starejše krajane, njihove dedke in babice, spominjajo na tiste dobre stare čase. Dan kasneje so se vrata šole odprla vsem obiskovalcem, zvečer pa je bila še zanimiva gledališka predstava tamkajšnjega DKD Senovo. Izvedli so delo Toneta Partljiča “Politika, bolezen moja”, prireditev pa sodi v okvir akcije “Za sodobnejšo šolo”.
In kako je bilo? Čudovito, čeravno je res, da povsod le nisva “vtaknila” svojih radovednih noskov. A tisto, kar sva si ogledala, je bilo zelo zanimivo. Potekale so različne delavnice, zelo mikavna je bila tista, v katerih so pekli “kruhke”, ravno te, ki jih je videti na sliki. Ja, na sliki so tudi učenke s svojo učiteljico, pa tudi ravnatelj Vinko Hostar se je pridružil. Kar imenitna druščina, kajne?!
No, potem nas je gospod ravnatelj popeljal še po nekaterih drugih delavnicah, ponekod so otroci risali, drugi so pripravljali in okraševali šolske hodnike, da so bili ti lepo urejeni, nekateri učenci pa so izdelovali majhne igračke - punčke iz cunj. Da, tako so se včasih igrale naše babice, pa tudi mamice! In da ne pozabim: Luka je znal prav lepo zapeti “Škratovo pesmico”. In tako so učenci pridno opravljali vsak svoje delo, ki so si ga dan kasneje ogledali tudi številni obiskovalci šole. Na Senovem je res “super” šola!
Besedilo in fotografije: Menka Cize!
šolar šolko
Artiški šolarji na potepu po Londonu
Učenci Osnovne šole Artiče smo se na pobudo učiteljice angleščine in s pomočjo sponzorjev odločili, da si vsaj enkrat v življenju ogledamo London, ki velja za enega najlepših evropskih •hest. Jesenske počitnice so bile ravno pravi čas, da odrinemo na štiridnevno potovanje v 1.800 kilometrov oddaljeno prestolnico Anglije. Potovali smo z agencijo TWIN iz Ljubljane, in sicer 1 njihovo vodičko Jano, ki nam je krajšala čas na avtobusu in popestrila oglede londonskih znamenitosti. Pot nas je vodila skozi Avstrijo, Nemčijo, Belgijo in Francijo, kjer smo se v Calaisu vkrcali na trajekt. V Londonu sta nam dež in veter malce pokvarila razpoloženje, a se nismo dali in s fotoaparati smo posneli kar največ zanimivega. Vozili smo se s podzemno železnico in 1 dvonadstropnim vlakom; za angleški taksi pa nismo imeli dovolj denarja. Občudovali smo londonske parke, palačo angleške kraljice, njeno stražo, mostove, gradove, posebno doživetje Pa je bil muzej voščenih lutk. Zjutraj ni šlo brez angleškega zajtrka, a tudi v McDonald’s smo skočili na “fast food”. Dnevi so hitro minili in polni vtisov smo se vrnili domov.

^rofalgar Square je eden najlepših trgov, kjer se zbirajo ljudje in ^°lohi. Ne vemo, ali obožujejo turiste ali pa lepote trga, na katerem s° poleg Nelsonovega spomenika še številni vodometi. Petra in Kris-,lna sta bili mokri od zgoraj, saj brez dežja v Londonu ne gre.
avtobusu se je dogajalo največ. Spalo bolj malo, a energije je bilo *°volj. Sicer pa, mi smo mladi in kaj bi spali!
Kar malce nestrpno smo čakali na podzemni vlak, kajti vedeli smo, da hitro pripelje in še hitreje zapre vrata in odpelje. A mi smo hitro skočili nanj, kajti izgubiti se v Londonu ni najbolj prijetno.
Kraljevi stražarji so resni fantje in tudi nam se niso hoteli nasmejati. Pogovarjati pa se sploh ne smejo. Mitja je sicer poskušal, a brez uspeha.
Buckingliam Palače - dom angleške kraljice. Saj bi nas povabila na čaj ob petih, a kaj ko smo še toliko morali videti. Pa kdaj drugič, “the queen ",
Tega pa pri nas ni. Za pet funtov smo jedli, kolikor smo hoteli. Seveda smo najprej poskusili različne vrste pic, za testenine pa v želodcih že ni bilo več prostora. Coca cola mora biti obvezno zraven. Pa naj še kdo reče, da “fastfood” ni dober. “It’s the best!”
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
sti
SavaGlas, 22.11.200«
Idealna priložnost za nakup stanovanja v Ljubljani - LINHARTOV DVOR

Odlična lokacija, ugodni plačilni pogoji.
Vselili se boste lahko že čez eno leto.
Pokličite Vegrad Velenje, tel.: 03/ 5869 766, int. 129
AKC\$K
snoflžaimjjce
)H i
^v- smaonnallscE
L
■
NC INTERMARKET STARA STAVBA
i
m
m^F
A --..v;/- I. . ,
Lepotica /e zver.
* *i£...

HHrti BpUjl;; ;•	lit. IM
Mik------------lt/KM____________U1I!M
NiioiaiiihiVuol	.	IB/kinli	.... .. ZtttlnJi
s™-! ............?.yn ziHSii	3 no zm sir
sVirVv:,
ELANTI5A Garancija velja 3 leta ali 100.000 km Izjemno ugodni kreditni pogoji in leasing.
Prodaja: Avtomehanika Tintor Žarko ___________________BukoSek 1c, Brežice; telefon: 07/ 49 93 660 HVUflDRI

vsako soboto ob 2f?
m RADIU BREŽICE
H*my CiAffi J| m a V/
CP§ 20, 9290 8R€STANtCA, TOL (07) 09'73-300
F.-mail: telsat@siol.nct, http://www.telsai.si MX (07) 09~73m901
Prodaja, montaža, servis
GSM: 041/625-406
NAGROBNIKI STOPNICE IN TLAKI OKENSKE POLICE KAMNITA GALANTERIJA CKŽ 65, KRŠKO TEL.: 07/490 59 00 FIS: 07/400 50 10
ummmm
n /ni
Sava (rm
Radio Brežicr
in časopis
SavaGlas
iščeta za honorarno delo aktivne, odgovorne, komunikativne in urejene komercialiste na terenu.
Novo! Novo! Novo! Novo! Novo! Novo! Novo!
Prošnjo s svojo kratko predstavitvijo pošljite do 30. novembra na naslov Radio Brežice,
Trg izgnancev 12, Brežice s pripisom
za komercialo”.
SLADKI DISKONT Najnižje cene vseh vrst sladkarij SHOPING CENTER v Slovenski vasi iCkora/t n/a ofvorrfev
9mSI
m vi JO
ih
... da bi vi laže žagali, pilili, brusili, oblati...
V Industrijsko-obrtni coni Žadovlnek v Krškem smo odprlI nov trgovski center Merkur Mojster s specializirano ponudbo za domače in poklicne mojstre.
MERKUR
•Popust velja pri plačilu z gotovino.
Naročnikom malega oglasa v nedeljski rubriki Prodam - kupim na Radiu Brežice nudimo brezplačno objavo oglasa v časopisu SavaGlas.
mm
Castro/u c?x
It i
A
Saxo A 1.0	cX%
zračna blazina, kovinska barva
3 vrata: že za 1.291.500 SIT
5 vrat: že za 1.351.500 SIT
Avtotrgovina ®G>(38i&
telefon: 07/499 23 47
CITROEN
tel.: 07/499 23 20 d.o.o. e-pošta: lnfo@opcla.sl
OGLASI, REKLAME, OBVESTILA
OBČINA BREŽICE
Na podlagi določil Pravilnika o dodeljevanju priznanj za dosežke na področju inovativne dejavnosti (5.11.1998) in 30. člena Statuta Občine Brežice (Ur.l. RS, št.: 49/99)
razpisujem
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ ZA DOSEŽKE NA PODROČJU INOVATIVNE IN RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI
Občina Brežice razpisuje zbiranje predlogov za podelitev priznanj za dosežke na področju inovativne in raziskovalne dejavnosti v letu 2000. V skladu s pravilnikom iz naslova bosta podeljeni največ do dve priznanji za obe področji.
2.
Priznanja se podeljujejo za:
-	izume, tehnične izboljšave in predloge, ki so preizkušeni v praksi, prinašajo tehnične in ekonomske učinke ter prispevajo k produktivnosti dela,
-	raziskovalna dela, predloge, ki prinašajo nove ideje, pomembne za vzpodbujanje poglabljanja in razširjanja znanja,
-	izvirna dela, ki še niso preizkušena v praksi in ni mogoče ugotavljati njihovih ekonomskih učinkov.
3.
Kandidate za priznanja lahko predlagajo:
-	poslovodni in drugi organi ali organizacije v delovnih organizacijah, zavodih in podjetjih,
-	strokovna društva, zveze društev in združenj,
-	posamezniki.
4.
Predlogom za priznanja je potrebno priložiti:
1.	osnovne podatke kandidata: ime in priimek, naslov, zaposlitev, davčna številka, matična številka, številka TR, ŽR ali HK, zaposlitev in izobrazba, kratek opis predlaganega dela,
2.	za inovacije s tehničnega področja: dokazilo o registraciji patenta oz., če gre za izboljšavo lastnega izdelka, potrdilo neke druge neodvisne institucije iz te panoge o izvirnosti oz. uporabnosti; za predloge z ostalih področij: mnenje in oceno recenzenta, ki ne izhaja iz iste sredine kot predlagatelj in kandidat (mentor ne more biti recenzent).
Dokazilo oz. recenzija morata dokazovati, da gre resnično za inovacijo, ki je na trgu ne ponuja noben drug proizvajalec.
3.	strokovno utemeljitev predlagatelja o pomembnosti predlaganega dela,
4.	razloge za začetek in kratek opis poteka nastanka predloženega dela.
Utemeljitev predloga naj ne bo le informacija o inovaciji ali raziskovalnem dosežku, pač pa utemeljitev kandidatovega dela oziroma njegove zasluge za inovacijo ali raziskovalni dosežek. Pričakujemo podatke o uporabnosti in trženju izdelkov, ki so rezultat inovacij oziroma raziskovalnega dela.
5.
Predloge za priznanja za dosežke na področju inovativne in raziskovalne dejavnosti za leto 2000 pošljite na naslov: OBČINA BREŽICE, Oddelek za družbene dejavnosti, CPB 18,8250 Brežice, ž oznako “Predlogi za priznanja na področju inovativne in raziskovalne dejavnosti — Ne odpiraj”, najkasneje do 06.12.2000 do 12.ure.
KOMISIJA BO OBRAVNAVALA LE PREDLOGE, KI BODO
vsebovali vso zahtevano dokumentacijo in podatke.
6.
Datum podelitve priznanj bo določen naknadno.
Vse dodatne informacije na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Brežice.
Številka: 634-1/00 Brežice, 15.11.2000
Vladislav Deržič, l.r. Župan

Mlada mamica iz Brežic je opozorila na več neprijetnosti ob obisku nove igralnice v In-termarketu. Opozarja na neprijaznost zaposlenih, zahtevo, da se otrok sezuje, na neustrezno talno oblogo in čiščenje igrač, takoj potem ko jih otroci spustijo iz rok.
Odgovarja svetovalka za promocijo v NC Intermarket Brežice Anita Pegam:
“Po rezultatih ankete o igralnici, ki smo jo opravili v NC Intermarket, so straši več kot zadovoljni. Največ pohval je dobila starejša gospa, s črnimi lasmi, tako so jo poimenovali anketiranci, mislili pa so na gospo, ki je zaposlena v igralnici. Otroci se z njo najraje igrajo, in to z ročnim nogometom, ker je pri tej igri zelo zabavna. Starši najraje nakupujejo v Intermarkctu prav zaradi igralnice, otroci se veselo igrajo, oni pa brezskrbno nakupujejo. Moram pa povedati, da bomo igralnico popestrili z uricami pravljic in delavnicami za otroke v sodelovanju z Mladinskim centrom Brežice. Kar se tiče čiščenja v igralnici, je poskrbljeno tako, da igralnico čistimo vsak večer, enkrat na teden pa čistimo vsa igrala in igrače z razkuževalnim čistilom. V primeru, da se v igralnici kaj razlije ali da kdo s copati prinese pesek, je potrebno počistiti takoj, zaradi higiene in varnosti otrok. Mislim, da bi v tem primeru vsaka gospodinja ravnala enako. V igralnici naj bi se otroci sezuvali predvsem iz varnostnih in higienskih razlogov, talna obloga, ki je tu, pa je prav za te namene, saj jo uporabljajo tudi v vrtcih.”
Biserka s Čateža je opozorila na cesto od starega motela proti gostišču Budič, ki močno propadale le delno sanirana in so na njej velike luknje.
Odgovarja vodja Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice Bojan Tičar:
torkove bodice
“Cesta na Čatežu, ki jo omenjate, je bila delno že sanirana v okviru rednih vzdrževalnih del, dokončno pa bo sanirana še pred letošnjimi zimskimi razmerami.”
Marija iz Dobdve pa opozarja na pomanjkanje prehodov za pešce v Dobovi nasploh, kritično je, kot meni, na Selški cesti, pri križišču z zapornicami, kjer se združuje več cest, prav tako je tam porušen znak stop.
Odgovarja vodja Oddelka za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve na Občini Brežice Bojan Tičar:
“V okviru rednega vzdrževanja lokalnih cest bomo zamenjali vse neustrezne prometne znake, seveda tudi te, ki ste jih navedli v primeru Dobove, enako pa tudi tiste, ki manjkajo. Prav tako bomo, kot je predvideno v planu, obnovili talno signalizacijo v skladu z vzdrževanjem lokalnih cest.”
Olga iz Brežice sprašuje, kdaj se bodo pričela dela na križišču Črne, Občina je namreč obljubljala, da bodo pričeli ureditvena dela, potem ko bo končano krožišče. Kdaj se bodo dela torej pričela zares?
Odgovarja tajnik Občine Brežice Ferdo Pinterič:
“Dokumentacija, se pravi izdelava projektov za križišče Čmc je še vedno v pripravi. DRSC, ki je upravljalec te ceste, ima predpisan postopek, po katerem mora to dokumentacijo pripraviti, in sicer: najprej so potrebne idejne rešitve, te se preverijo na revizijski komisiji in ko je to skozi, sledi druga faza dokumentacije, ki jo je potrebno nekajkrat preveriti na revizijskih komisijah. Dejansko je letos postopek potekal skozi vso leto, tako da predvidevamo, da bo do konca letošnjega leta dokumentacija pripravljena oziroma da bodo vsi postopki usklajeni. To seveda pomeni, da v letošnjem letu po vsej verjetnosti še ne bo
S
\
NAROČILNICA
S ANAG LA S - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si
Naročam/o časopis SAVA GLAS
| Ime in priimek
■ *Podjctjc(naziv in naslov) | *Davčna številka podjetja
♦Zavezanec za DDV
I I
| Kraj
Ulica
Poštna št.
Telefon
Podpis
Število izvodov
I
| Datum
I I
| Naročnina skupaj s PTT stroški znaša | Naročnina velja do pisnega preklica.
\____________________________________
mogoče začeti investicije, pričakujemo pa, da bosta država in občina na nek način le morali sodelovati, tako da bo investicija v naslednjem letu le izvedena.”
Zakaj morajo traktorji ponovno na tehnični pregled dvakrat na leto, če je zakon predvidel pregled enkrat na leto, je zanimalo Barico.
Odgovarja vodja Oddelka za upravne notranje zadeve pri Upravni enoti Brežice Ivanka Medvešček:
“Zakon o varnosti cestnega prometa iz leta 1998 je v 2. odstavku 88. člena predpisal, da je potrebno za motoma vozila, starejša od 12 let, opraviti tehnični pregled vsakih 6 mesecev. V skladu s tem določilom so bili izvršeni tudi zadnji tehnični pregledi traktorjev v mesecu maju letos, in sicer je tehnični pregled veljal 6 mesecev.
Dne 7.7. 2000 je pričela veljati novela zakona o varnosti cestnega prometa, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 61/ 2000, ki ukinja obveznost opravljanja tehničnega pregleda najmanj vsakih šest mesecev za motoma in priklopna vozila v lasti prostovoljnih gasilskih društev ter traktorjev in traktorskih priklopnikov, starejših od 12 let. Tako morajo traktorji in traktorski priklopniki, starejši od 12 let, za katere je že bil opravljen tehnični pregled, pred uveljavitvijo te novele, po poteku veljavnosti prometnega dovoljenja ponovno na tehnični pregled, takrat pa se bo podaljšala veljavnost prometnega dovoljenja za eno leto od opravljenega tehničnega pregleda.”
Olga iz Brežic ponovno sprašuje, kdaj bo na območju Pišec mogoče gledati program POP TV?
Iz Službe za stike z javnostjo podjetja Pro plus POP TV odgovarja Tanja Dordževič:
“V podjetju Pro plus, ki pripravlja program POP TV, si želimo, da bi bil program viden povsod, dejstvo pa je, da nimamo ne te moči ne pristojnosti, da bi postavili oddajnik, kjer koli bi želeli, ali oddajali na frekvencah, na katerih bi želeli. Samo država lahko razpiše v uporabo določene frekvence na posameznih oddajnikih in samo država določene frekvence dodeli v uporabo ali ne. Pro plus in televizije, ki prenašamo program POP TV, se redno in vedno prijavimo na vsak razpis za frekvence po vsej Sloveniji, kijih razpiše država. Žal za območje Brežic in prav konkretno za območje Pišec takšne frekvence še nismo dobili. Upamo lahko le, da bo v prihodnje vprašanje frekvenc in izbire med slovenskimi programi za vse gledalce oziroma za vse ljudi na vseh območjih Slovenije lažje oziroma ustrezneje rešeno.”
mali oglasi
Ugodno prodam osebni avto AUDI 100, letnik 1992, dobro ohranjen, bele barve, z dodatno opremo, cena po dogovoru.
Pokličite 041-765-876.
Prodam Opel Corso 1,4 Swing, letnik 98, s petimi vrati in vso dodatno opremo. Avto ima prevoženih samo 7.000 kilometrov.
Pokličite 041444-352.
Prodam VW hrošč 1200, letnik 1968. Cena po dogovoru.
Pokličite 031-338-207.
Na območju Brežic ali Krškega najamem enosobno ali dvosobno stanovanje za daljše obdobje. Pokličite 031-857-660.
Prodam mizo iz masivnega smrekovega lesa, velikosti 2 metra krat 1 meter. Pokličite 49-64454.
Prodam ohranjeno parno kon-vekcijsko peč, primemo za gostince. Pokličite 8140-651.
Prodam popolnoma novo usnjeno žensko torbico, črne barve, po izredno ugodni ceni. Pokličite 49-64340.
Prodamo prašiče, težke okoli 150 kilogramov, hranjene z. domačo hrano, ter hlevski gnoj.
Pokličite 49-56-073.
Kupim mlado kravo simentalko, dobro mlekarico, za nadaljnjo rejo. Pokličite 49-57-576.
Prodam jabolka za ozimnico ida-red, jonagold in melrose, prve kvalitete, po 80 tolarjev kilogram in druge kvalitete po 50 tolaijev kilogram. Dostavim tudi na dom. Informacije dobite na številki 49-67-845 - Zorko, Sela 95.
Učim angleški jezik za osnovne in srednje šole.
Pokličite 041-572-898.
V najem oddamo več poslovnih prostorov - pisarn v centru Brežic, na Cesti prvih borcev 11.
Pokličite 49-66-551.
Zaposlimo dve dekleti za strežbo v gostinskem lokalu v Cerkljah ob Krki, eno redno ali honorarno, drugo pa honorarno za pomoč ob vikendih. Pokličite 041-800-828.
EKIPA
Uklon: (17 .W0 - Slill l .lks: 07 3*230 - 870, i -m.lil: uredniki^ l\ -nrn.-i'
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Direktor: Peter Špiler
Glavna in odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 190 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 264, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si
Komercialna služba: tel. št. 07 / 4991 250
Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
stran 16
špranje in okenca posavcev
Kjerkoli že, ostaja “Brežičan”
Dr.medicine Jože Bertole je razpet med Brežicami in Ljubljano in kot pravi, že od odhoda na študij, leta 1962, v prestolnici biva le “začasno”, vsak konec tedna se vrača na domačijo. V mladostnih letih je bil zagret za pravo, za medicino seje odločil tik pred zdajci, ker “takrat časi niso bili naklonjeni pravnikom”. Ljubljana mu je dala tudi življenjsko sopotnico, ženo Brigito, ki jo je v študijskih letih osem let plašno gledal skozi okno in preko železniških tirov, stanovala je namreč nasproti prijazne gospe, ki gaje vzela pod streho. In je dokončno s srčno vezjo postal Ljubljančan, ki se ne čuti Ljubljančana. Otroci niso šli čisto po njegovih stopinjah, nasploh je hčerka bolj Brežičanka. Med enim od obiskov v Brežicah je namreč po neki sladkosnedi večeiji ženo ponoči začelo čudno zvijati, kot mlad zdravnik je še malo dvomil, kakšni krči naj bi to bili in se spraševal, ali so krive “kremšnite”, pa je, še preden je uspel v bolnišnici obleči belo haljo, na svet privekala hčera, nekaj let kasneje v Ljubljani še sin.
Po specializaciji je dr. Bertole ginekolog, ob magisteriju in doktoratu znanosti poleg medicine dela še na področju menedžmenta, od ’94 do '96
bil namestnik generalnega direktorja Kliničnega centra, od takrat pa je poslovni direktor Ginekološke klinike v sklopu Kliničnega centra. Poleg tega še aktivno deluje kot zdravnik, dvakrat na teden operira, dela ambulanto in še dežura. V Brežicah ob petkih ordinira na povabilo prijatelja dr. Alojzija
Slavka Sušina, saj dejansko živi s krajem. Pri delu se vedno trudi izogniti rutini in se postaviti v vlogo pacienta, saj tudi sam potarna, kadar mora kje čakati v vrsti, naj bo to na pošti, banki ali kje drugje, zato razume nestrpnost pacientov, ki so povrhu vsega zaradi bolezni še v negotovosti. Ob tem izpostavlja, da mora biti človek vse življenje kritičen do svojega dela, kajti "vedno se da kaj narediti bolje”. Zato ima še vedno, kadar gre pri operaciji za težji poseg, nelagoden občutek. V pogovoru sva namreč ugotovila, da pri dr. Bertoletu ne gre za negotovost, temveč za težnjo po perfekcionizmu, kar pa, kot ugotavlja, ni vedno dobro.
Ves čas pa je v njem tlela želja da bi skozi poklic spoznaval svet, žal se, kot sam pravi, želja ni povsem uresničila. Kljub temu se je kasneje kot že uveljavljen zdravnik-ginekolog dlje časa mudil v zahodnem Berlinu, ker je dobil štipendijo tamkajšnjega senata ter v Parizu in na Nizozemskem in še v nekaterih drugih krajih. Ena svetlejših točk v vseh teh letih je dvokratno
bivanje na Sejšelskih otokih. Preko Svetovne zdravstvene organizacije je tudi na ljubljansko kliniko prišlo povpraševanje po ginekologih in ker so takrat delali v izmenah, so zbrali veliko nadur, zato jim je klinika omogočila spoznavanje življenja v tropih na Sejšelih. Ob delu od jutra do mraka pa so še našli tudi čas za odkrivanje tamkajšnjega življenja in rajskih plaž.
Zelo je navezan na dedovano domačijo, saj kot pravi, tudi zanj velja rek, “da se Slovenec pol življenja trudi, da ne bi bil kmet, drugo polovico pa se dokazuje prav kot kmet”. Tako že od otroških let, ko je pomagal očetu, goji ljubezen do vinogradništva in sedaj obdeluje večji vinograd na Sromljah. Od tam izvirajo starši, ki so v Brežicah po vojni kupili hišo dr. Zdolška. Ker je doma samevalo gospodarsko poslopje in na pol zapuščen sadovnjak, ga je sestra nagovorila, da bi kupil dve ovci. Iz teh pa je v nekaj letih narasla čreda okoli 20 glav, tako da dela nikoli ne zmanjka.
SuzanaVahtarič
Na sevniškem območju je bilo minule dni resnično praznično ob odprtjih cest in nekaterih cestnih odsekov, ob kulturnih in številnih drugih slavnostnih prireditvah. Osrednji dogodek pa se vsako leto dogodi v petek, ki je najbližji 12. novembru, dnevu, ki si ga je ljudstvo občine Sevnica izbralo za svoj praznik. In kot je pisalo na vabilu, je bilo letos osrednje praznovanje po dolgih letih ponovno v Zabukovju. Prav zato je nekako pol v šali, pol pa zares izjavil eden izmed domačinov, da jim letos, ko imajo kar tri nove ceste, tudi sneg, če bi zapadel, ne bi mogel do živega.
i
L
Nekoliko manj praznično in veselo je v občini Krško. Skoraj vsi se ubadajo z zapletenimi razmerami v podjetju Kostak, ki je očitno zabredlo v veliko in težko rešljivo pravno godljo, iz katere, ali ne bo nikoli več izšlo, ali pa bo vstalo, kot Feniks, staroegipčanska mitološka ptica, simbol večnosti in nesmrtnosti, ki se ohranja tako rekoč iz svojega pepela. Zanimivo, ni kaj.
V Žadovinku pa ljudi ne razburjajo le dogajanja okrog Kosta- , ka. Blizu Mercatorjeve trgovine v obrtni coni že vse od časa pred • volitvami stoji velika avtomobilska prikolica z velikim panojem, ; na katerem se smeji kandidat za poslanca župan Franc Bogovič, f Kaj je s svojim smehom hotel volivkam in volivcem povedati kandidat, lahko le ugibamo. Se morda smeji nekdanji direktorici Kos-taka Silvani Mozer in njenim sodelavcem in svetovalcem, morda občankam in občanom, ali celo komu tretjemu? To, da bi ga morali z javnega mesta že zdavnaj odstraniti (pano namreč), očitno nikogar ne briga. Sicer pa pregovor pravi: “Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.”
fotoreportaža
zjn
“Naj raste mir
Da v Brežiškem športu že dlje časa ni tako, kot naj bi bilo, kažejo tudi zadnja vabila novinarjem Sveta Zavoda za šport. Ko so v čakanju na blagoslov Občinskega sveta za potrditev njegovega samega vrha sklicali “vkup” novinarje, potem to na hitro prestavili in na koncu odpovedali. Le kdo nas vodi za nos in kam nas vse skupaj pelje?
“ Reinkarnacija “ v brežiški knjižnici
Brežice - Darja Cvek Mihajlovič in Barbara Novak Škarja v Knjižiti Brežice ob predstavitvi 10-letnice Duhovne univerze in knjižice “Sodobni pogledi na reinkarnacijo", katere soavtorica je B. Novak Škarja.
V knjižici so opisana zadnja znanstvena in izkustvena dognanja o reinkai' naciji (ponovnem utelešenju), ki ga ne negira niti krščanstvo. Srečanje je vodil višji knjižničar Drago Pirman. NJ.S.
... nadaljevanje iz prejšnje številke
Vzhodno in zahodno Sarajevo
Nadrealisti so bili daljnovidni. V zadnjih delih Top liste nadrealista so se šalili, češ da se bo Sarajevo razdelilo na “Istočno I zapadno”. Vizija se je, žal, uresničila. Naslednji dan smo si “privoščili” vodiča. Veljko nas je peljal do točke, kjer se naenkrat začne “Srpsko Sarajevo”. Sploh nismo vedeli, da je kaj takega mo-
goče. Nič posebnega pač. Tabla z napisom v cirilici, kjer piše, da se je začelo Srbsko Sarajevo. Še dobro, da smo iz generacije, ki se je v petem razredu osnovne šole učila cirilico. Obiskali smo socialno službo, kamor je Veljko prinesel denarno pomoč neke nemške humanitarne organizacije za otroke, ki so izgubili starše.
Počasi, počasi
Na sedežu socialne službe (v nekdanji kasarni) smo se posedli. Nekdo je izpod mize potegnil žganje, ki gaje, kot je povedal, sam “pekel”. Enega smo kljub zgodnji uri poizkusili. No ja, kakšen Pepi z Gorjancev bi rekel, da “nange” že ne bo pil. Precej manj huda je njihova slivovka kot naša. In tako cigareto za cigareto, besedo po besedo, skrbniki otrok pa so hodili po denar. Vse skupaj je trajalo skoraj dve uri. Posel, ki bi ga lahko sicer opravili tudi v desetih minutah. Kar težko se je navaditi na njihovo neznansko lah-
kotnost bivanja in pozabiti na naše (pre)hitro življenje.
Mimo razbitin proti Bascarsiji
Veljko nas je vodil okoli rit v žep. Najprej nam je razkazal tiste žalostne in razrušene dele Sarajeva, čeprav sojih že veliko obnovili. Razna naselja, kot je na primer Aerodromsko naselje, ki je bilo popolnoma uniče-
no, mimo baze SFOR-ja, kjer cveti posel s piratskimi CD-ji. Ni da ni, bi lahko rekli. Pokazal nam je, kam so mobilizirali njegovega sina, ki ga je kasneje le nekako rešil in ga skupaj z dekletom spravil iz Sarajeva. Pot nas je vodila mimo napol zrušene zgradbe Oslobodenja (časopisne hiše), zgradbe, ki ste jo najbrž velikokrat videli na televizijskih ekranih. Morda pa niste vedeli, daje časopis ves čas vojne izhajal, saj so vztrajni novinatji delali v kletnih prostorih porušene zgradbe, kar počno še danes.
In končno tudi, po vseh žalostnih zgodbah, Baščaršija Vstopili smo z zgornje strani, kjer se najprej razprostre prekrasen pogled na osrednji z golobi prekrit tig. Med golobi sedijo starčki, ki prodajajo merice koruze, da lahko z njimi nahranite golobe. Veljko se pritožuje, češ daje v Sarajevu trend, da v vsako besedo vržejo črko “H”, ker je to tipično bosansko. Tako lahko vidite namesto kovana napis kahvana in podobne bedarije, kot pravi Veljko.
Baščaršija
Baščaršija je praviloma polna ljudi, redko kje je opaziti kakšnega turista. Vsi, ki obiščejo Sarajevo, so tam zaradi poslovnih obveznosti. Seveda je obvezen ogled kazandžijskih delavnic in prodajaln, kjer delajo tako znane “džezve”, pa “ibrike”, pla-denjčke in podobne reči. Prav prijazni so, sploh če pri njih kaj kupite. Potem vam dovolijo, da jih lahko nemoteno fotografirate ali posnamete s kamero. Vse polno je tudi zlatarn, raznih prodajaln spominkov in “čil-imov” (preprog). Ne morete spregledati (najpomembnejše) Begove džamije, kjer smo videli, da prihaja k molitvi tudi veliko mladih Sarajevčanov. Noja, svetovna modernizacija ni prizanesla tudi takim ustanovam, kot so džamije, saj smo opazovali mladeniča, kije po molitvi sedel na stopnice in se veselo igral s svojim prenosnim telefonom, najbrž je pošiljal SMS sporočila.
“Kafa, čevapi in burek,y
Na Baščaršija najdete tudi kava-ne ali kafane in celo kahvane, v katerih vam pripravijo tisto kavico v dez-vi, z ratlukom (poseben sladek dodatek, podoben želeju) in kocko sladkorja. Če tam ne najdete Čevab-džinice ali Burekdžinice, ste najbrž zamenjali Sarajevo za kakšno drugo mesto. Mi smo poizkusili čevapčiče “Kod Želje” (lokal se imenuje po sarajevskem nogometnem prvoligašu Željezničaiju), kjer so po Veljkovih
besedah najboljši. In res so bili nekaj posebnega, čeprav menimo, da so tudi drugod dobri, saj so lokali povsod polni. Burek je burek. Ni sirovega bureka, kot pravi Ali En in kot
mu pravimo tudi mi. Burek je le mesni burek. Dve vrsti obstajata. S sesekljanim in mletim mesom. Naš “sirov burek" se tam imenuje simi-ca, imajo pa tudi krumpirušo in ze-Ijanico (v tej najdete blitvo ali špina-
Obvezen je ogled kazandžijskih delavnic in prodajaln, kjer delajo tako znane “džezve", pa "ibrike", pladenjčke in podobne reči.
čo), za kakšnega ubogega vegetarijanca, ki v Sarajevu najbrž ne bi preživel dolgo.
Potrdila o bivanju
Počasi, ampak res počasi in s pomočjo mednarodnih organizacij ter druge pomoči Sarajevo celi svoje rane. Veliko je že obnovljenega, rastejo nove, tudi razkošne zgradbe.
Vprašanje je le, kdaj se bodo začeli (če sploh) na novo graditi mostovi med ljudmi različnih narodnosti.
Po naših izkušnjah s Sarajevčani
in tudi drugimi Hrvati, Srbi ali Muslimani drugod po državi za gradnjo takšnih mostov niso pripravljeni kupiti niti “gradbenega materiala”. Nimajo niti osnove - volje in tolerantnosti. Dokaz temu je zadnja izkušnja na meji med zdaj Srpskim Brodom (prej Bosanski Brod) in Slavonskim Brodom. Nič hudega sluteč se po 250 kilometrih iz Sarajeva pripeljemo na mejo. Ob srečanju s pristojnim se vsujejo vprašanja o naši poti po Bosni in Hercegovini, od tega, kdaj smo prišli, kako dolgo smo bili, kje smo spali, skratka, vse in še več. Zahtevali so namreč potrdila o bivanju, o katerih smo takrat prvič slišali. Sledil je razgovor v mali pisarni. Zanimalo nas je, zakaj nas o tem niso opozorili na meji ob prihodu v državo. Seveda smo
vstopili na hrvaškem delu razdeljen6 Bosne in Hercegovine, zato nas j6 srbski policaj poučil, da bi bili o ten1 gotovo obveščeni, če bi mejo presto' pili pri njih, češ da Hrvati (ker s<* Hrvati) niso dobro opravili svojeg6 dela. Po zahtevah, da se vrnemov Sarajevo ali part*" mamo k sodnik*1 za prekrške, in n»' ših začudeni^ spogledovanjih f malce udaril 5 potnimi listi P® mizi in nas spust*1 čez mejo, češ d* naslednjič ne 6°
šlo tako zlahka.
Poslovili smo se od Sarajeva **** Bosne in Hercegovine, dežele p*1' jaznih ljudi, a z globoko zasejani*1* semenom medsebojnega sovraštvi ki gaje zasejalo le nekaj ljudi, z nji*1* pa živijo milijoni.
Pripravila
Boštjan Colarič in Lidija Petriš<
Golobi na Baš čaršiji
Bosna je bila po Dayton-skem sporazumu razdeljena na Bošnjaško-hrvaško federacijo in Srbsko republiko. Sarajevo je ostalo enotno mesto, območja pod srbskim nadzorom so prešla pod nadzor osrednje oblasti, tudi letališče.
Mi smo poizkusili čevapčiče "Kod Želje " (lokal se imenuje po sarajevskem nogometnem prvoligašu Žetjezničarju).
Največjo nevarnost v okolici Sarajeva in nasploh v BiH predstavljajo mine, ki so bile v času vojne postavljene nenadzorovano, saj je večina načrtov postavitev izginila ali pa so jih uničili.