79. številka.
V Trstu, v sredo 3. oktobra 1888.

Tečaj XIII.
„E D IN O S T"
izhaja dvakrat na teden. Tanko sredo in soboto nb 1. uri popoludn«.
„Edinost" stane:
za vste leto gl. R. -; izven Avst. !>.— pl. za polu leta „ 3.— ; „ „ 4.30 „ za četrt leta , 1.50; „ „ 25 „ Poflflmi<*ne Številko se dobrnijo v pro-dajalnicah tobaka v Trstv pe ."» nov.,
v Gorici in v Ajdovščini v « nov. Na narocbe brez priložene naročnine se upravništvo ne oaira.
EDINOST
Vsi dopifti ne pošiljajo uredništvu v ulioi
C ari nt i a »t. 2H. Vsako pismo mora biti Iran kovano, ker nefrankuvaiia se ne sprejemajo. Rokopini se ne vračajo.
Oglasi in oznanila so raeune po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove z debelimi črkami »e plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vr«tic. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se rarune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in insevate prejema upravništvo v ulici Curintia 2». Odprte reklamacije ho proHte poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
>V edinost Je n.oPt.
Vabilo na naročbo.
Minolo jo tretje četrtletje trinajstega tečaja ,Edinosti". Usojamo se tedaj slavno p. n. občinstvo najuljudneje vabiti na novo naročbo, ter prosimo ob enem naše gg. naročnike, kojim sedaj naročnina izteče, da jo o pravem času ponove, kajti brez točne podpore nam je nemogoče svojo težko nalogo ispolnjevati.
„Edinost" stane: Za vse leto . . . . f. 6,— Za pol leta . . . . „ 3.—
Za y4 „.....1.50
One gg. naročnike pa, kateri so nam že na dolgu, prosimo, naj svoj dolg poravnajo, ker se jim sicer list ustavi.
Upravništvo „Edinosti".
Prvo izdanje današnje številke zaplenilo je ces. kralj, državno pravdništvo zaradi uvodnega članka „Narodnost in vera" sš sledečim:
Ordine aperto.
Per 1' i r. cancelista di Polizia Sig, Bresciani in-caricato di procedere col-le norme legali al seque-stro di tutti gli esemplari del Giornale »Edinost« di data odierna Nr. 79 che fossero reperibili nei locali di redazione, am-ministrazione e spcdi-zione, come pure nella tipografia Dolenc ove e-stendera il sequestro alla relativa composizione ti-pograflca apponendovi il suggello d'ufficio, o de-componendo, assenziente il tipografo, i tipi.
A tale misura diede motivo 1'articolo inserito
PODLISTEK. Jastreb contra Grlica.
ČoSki npiBftl Svfttopluk Čeoh; provol M. Trnilož.
(Dalje.)
Za to pa ji je bilo vselej zelo milo pri srcu, ko jo šla z svojimi poverjenci popoludno za mejo Jastrebovegn posestva, nekam na polje ali v gozd, zvlasti, kadar jo mogla ž njimi stopiti na kopičasti gozdni vrh, na čcgar temo jo jo zelo vabila stara, zapuščena cerkvica. Z njenega z mahom prerastenega praga bil je krasen razgled daleč po krajini. Tam je mnogo ur presedela, prepuščajoč se tisočerim spominom, oddihujoe ho sladko s čutom prostosti in vznesenosti nad spodtikami vsakdanjega živenja. Nad njo ščebetale so ptiee na sivem stolpiču, z dola odzivalo se je kuka-vičino kukanje po gozdnatih straneh in včasih jo zabrenčal kovolesk hrošč okolu snečega njenega čela. I poverjenca njena sta ljubila to samoto. Zdelo se jima je, da je njiju odgojiteljica tukaj mnogo vne-tejsa in živejša, nego tam doli pod švicarskim krovom. Tu so imelo nje pravljice mnogo živejše in izvirnejše boje in zdelo se je, da se jih vsa okolica dejanski vdo-ležuje: drevesni vrhovi šume tajno pesen, okroglo bojno okno cerkvično gleda gori na solncu kakor ogromen karbunkelj in
siva dolgonoga kobilica gleda z rdečim očesom pomenljivo iz suhe trave.
Konec našo idile je ta: vesela volja gospoda Jastreba jela so je znenagla umikati Čimernosti, rastoči o trmoglavim odporom Julijinim proti večernim njegovim poskusom, da bi jo razvnel z vinom svojim in z svojo zgovornostjo, da bi živenje vesolejše smatrala.
Jednoč bil je gospod Jastreb, ko je bila Julija njegovi povzbujujoči laskavosti nasprotovala, po odhodu mlado odgojiteljice zelo razčiljen. Hodil je tvrdo semtertja po obednici, privoščil si je čez običaj še drugo steklenico ter, izpivši jo z bolehavim hlastom, šel na dvorišče.
Zvunaj dela mesečni svit prava čudesa. Na vsein leži kakor prozorna, srebrna megla, kakor lahkoten srebroBvetel dih, le malo kaleč sliko okolnih predmetov. Nedavno uzrl je bil gospod Jastreb ta dvorec v polnem dnevnem svitu ; sedaj se je prostiral pred njim nič manj razločno, a v tem nenavadnem osvetljenju bil jo scela nov in iznenadljiv. Gospoda Jastreba zanimale so mnoge podrobnosti, za koje bi se po dnevi gotovo no bil zmenil. Videl je krasno izrezano senco lesenega ščita na belih tleh ; divil se jo romantični podobi galerije pred zadnjim krilom, koje površno rezbarsko delo je bilo mnogo čiščo, nabuhlenejše in inasivnejše videti, nego po dnevi; zdelo so mu je, da bi ne mogel nijeden pesnik lepšega ospredja k
pel surriferito Giornale
»Narodnost in vera a ri-servato V esame degli altri articoli.
Trieste, li 3 settembre 1888.
L1 i. r. Procuratore di Stato: TADDEI
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor isterski.
(IV. seja 13. septembra 1888.)
Po prečitanji zapisnika zadnje seje, kateremu je ugovarjal dr. Laginja, dit predsednik besedo dr. Jenku, kateri na-navzlic včerajšnjim dogodkom in izjavi predsednikovi, prečita obširno v našem listu uže objavljeno interpelacijo na vlado v slovenskem jeziku. Mej čitanjem nastane zopet nemir na strani večine in galeriji, vendar ne kričanje. Potem prevzame predsednik interpelacijo in izjavi, da bi morala imeti italijanski prevod, kakor je včeraj rekel, da jo celi zbor razume in ker je poslovni jezik zborov italijanski. (Ugovor na levici). Interpelacijo da bode stavil ad akta in da ne dopušča ugovor o svojem postopanji, o katerem, da-li jo dobro ali ne, imajo drugi soditi. —
Besedo je dobil dr. Volarid, in čita interpolacijo na deželni zbor. Nastal je zopet velik nemir; dr. Campitelli zahteva besedo, a dr. Volarić se za vso to ne zmeni, nego s krepkim glasom prečita interpelacijo, ter izroči predsedniku. Ta izjavi, da je dež. odboru ne bode predložil ker je hrvatska. Dr. Volaric zahteva, naj se po pravilniku izjavi zbor, da-li se ima o odgovoru predsednikovem debata pričeti. Predsednik izjavi, da ni razumel, kar je dr. Volarić rekel. Dr. Volaric: „Lošinjec ne zna hrvatski!44 Predsednik na to priporoča lepše obnašanjo proti njemu, ki ima voditi zborovanje. Komur to ne ugaja, ve, kam se ima obrniti. Ponavlja pa, da je poslovni jezik zboru italijanski, kar je lani tudi zastopnik c. kr. vlade naglašal.
Dr. Campitelli utemeljuje svoj samostalni predlog, dn se premeni § 5. zakona od 9. julija 1863. 1. glede doprineakov k cerkvenim potrebščinam. Debate udeleže se dr. Volaric, kateri naavetuje premembo in dr. Laginja. Dr. Campitellijev predlog vsprejet je nepremenjen.
Dr. Amoroso utemeljuje svoj predlog, naj bi deželni zbor priporočil vladi znižati carino pri uvažanji vina mej Austro-Oger-sko in Italijo. Sprejeto.
Obširno so je razpravljalo o zakonski osnovi glede predrugačenja §§ 27, 29 in 30. zakona od 3. novembra 1874. 1. odnosno §§ 23. in 25. zakona 10. decembra 1878. 1. glede urejenja pravnih odnošajev učiteljskega osobja v Istri. — To zakon* sko osnovo jo večina užo lani vsprejela, kakor navadno brez ozira na ugovore manjšine, a sankcija se jej je odrekla. Deželni odbor, oziroma šolski odbor, — tako izjavi poročevalec dr. Amoroso — vezana sta vsled odločnih zahtev minister-stva in se zatorej predlaga osnova tako, kakor ministerstvo zahteva. Debate udeleže so dr. Laginja, dr. Garnbini, dr. Campitelli, Spinčić in poročevalec dr. Amoroso. Posebna predloga dr. Campitellija in Spin-čiča padeta in so vsprejmo vsi nasveti šolskega odbora.
Predsednik določi prihodnjo sejo za torek in ob jednem naznani, da jo na višjem mestu prosil, naj bi se zborovanje odložilo „zaradi trgatve, ki se to dni prične".
(V. seja dno 18. septembra 1888.)
Naznanila predsedstva.
Spinčić čita v hrvatskem jeziku interpelacijo na c. kr. vlado zaradi ustanovitve hrvatsko gimnazije v Pazinu, katero interpelacijo bodemo so priobčili.
Dr. Laginja Čita tudi v hrvatskem jeziku interpelacijo na vlado v zadevi uravnave zapuščino Vlah-ovo vsvrho štipendij za Kastovco imenom Vlah.
Mej čitanjem obeh interpelacij vedeta se večina in galerija šo nekako dostojno. Predsednik dr. Vidulich prevzame interpelaciji z izjavo, da ju bodo izročil vladi. (Zatorej je uže popolnem druzega mnenja, nego v III. in IV. seji.)
Zastopnik vlado vitez Elluscheg izjavi na to v imenu vlade, da se ona no more skladati s postopanjem predsednika zbora v III. in IV. seji, katero ni v soglasji s
oknu svojo Milke izmisliti, nego jo ta prosta galerija, tonečav gostem trtinem vencu.
Gospod Jastreb krene v oni dul vrta, odkoder je videti v žarečo okence mej galerijinimi stebrički. To je okno osamele spalnice, v koji spi mlada odgojiteljica. SeČe po poluzarastlih stezah na vrtu, trga kakor kak sanjarsk mladič bele cvetke, kojih snegobeli mik i nočno temo prodira, pritiska jo na žgoči ustni, skube voljna, nežna njih peresca. Pri tem ne odvrne »česa od svetlega okna. Nahaja se v jaki vzburjenosti! Trepalnico mu burno trepe-čejo, oko se omotne z rdečim mežurkom, v ušesih šumi mu kakor vzdaljeno morsko šumenje. Navezan jo kakor brezsilna igračica na povodec toga močnega toka, ki podira človeka v najgnjusnejse globine nečednosti in ga vznaša v najčistejši žar poezije. In vse neti njegov plamen : topli, prijetni vzduh, sladek dih spečih cvetov, čarna ;gra mesečnega svita krog in krog.
V oknu na galeriji zamiga obris vitkega telesa in koj na to zagrnejo se bele trepalnice lahkih zaves. A zmanjšana svetloba svedoči, da je mlada odgojiteljica voščila lahko noč le zlati luni, ki je zrla morebiti precej bresozirno v njeno deviško sobico.
Ker ta svetloba ne ugasne, krene ko-nečno gospod Jastreb k galeriji. Sprhli hodnik um zahrestne pod nogo. Pri tem zvoku gospod Jastreb prestrašen obstoji ter pridrži dih. Nekaj časa stoji nepremično, ka-
kor jo bil na hodnik stopil, kakor okame-nel drznež pri prvem koraku v zaklet grad. Ali ker so okolu nič eumnega no ozove, stopa previdno dalje.
Pred oknom obstane. Nehote zleze mu koleno na tla, roka prime odprto zvuna-njo oknico; s težo taji žgoči, hlastni dih svoj.
Skozi zavesino luknjico gleda baš na posteljo mlade odgojiteljice. Vidi odgrnjeno pernice, bele kakor sneg in v njih na pol sedečo, na pol ležečo postavo devino, v ponoćni obleki. To je slika najveće čistosti in sramežljivosti. Ali gospoda Jastreba razplamenjuje ta hladna, angeljska belost.
Sledil je po valovih tega snega zapeljivi obris mladega cvetočega telesa tja doli do nežnih aristokratskih nožic, tiče-čih v belih čevljičkih z belimi cvetkami. Pogledoval je na te cvetke, kakor bi jo hotel v besni strasti razskubsti, kakor ono belo nedolžne cvetko na vrtu. Do dobro spojen z senčno igro, ki jo zmedla uže hladnejšo glave, z ukusno senčno sliko zobato obrobe oblekine na beli nogovici meč, na pol odgaljenih, vrne se k rami, I sveži in topli, moleči izpod snežne, z ro-! žastim trakom prevlečene obrabe pri rjuhi, j vrne so k polu razplotenima, svetlima ple-j tenicama, spuščajočima se na njedra, glavico, prikloneno na podglavnico, na ljubko zarudela lica in snive oči, letajoče koprneče po redkih nekakovega pisanja, ki ga je v roki držala.	(DaU° P"h.)
pravilnikom. Na interpelaciji dra. Volariča in Jenka ne more odgovarjati baš iz razloga, ker predsednik ž njima ni ravnal kakor pravilnik veleva. Vlada poudarja, da je vgakemn poslancu prosto upotrebljavati bodisi kateri deželni jezik v govorih in interpelacijah in ako jednega ali dnizega jezika ne razume kak poslanec ali predsedništvo, — kar bi bilo želeti — zaradi tega se še nobenemu ne more odrekati pravice, služiti se onega jezika.
Predsednik dr. Vidulich vzame na znanje to vladno izjavo ter si pridržuje v tem oziru svoje korake staviti.
Brez debato odobri se sklepni račun za 188". 1. dež. kreditnega zavoda.
Sledeča točka dnevnega reda je sklepni račun za leto 1887. zemljiško-od veznega zaklada. Poročevalec dr. Campitelli.
J)r. Laginja z zadovoljstvom omenja v hrvatskem jeziku današnje potrebne in umestno, krepke izjave c. kr. vlade in izreka, da se bode, kakor uže večkrat prej, tudi danes dobrovoljno posluževal italijanščine. Nadaljujoč v italijanskem jeziku, obširno kritiku je sklepni račun zemljiško-odveznega zaklada. Ne stavi nobenega predloga, nego pridržuje obširneje govoriti in predloge staviti pri sledeči točki dnevnega reda, to jo pri proračunu tega zakladu za 1880.
Odgovarja mu deželni odbornik dr. Petris in po nekaterih opazkah poročevalca vsprejtne se ta račun po predlogu odbora.
Proračun zemljiako-odveznega zaklada za 1880. 1. Isti poročevalec.
Dr. Volarie govori o tem proračunu v hrvatskem jeziku. (Na galeriji ropot. Predsednik to dolgo dopušča. Potem vender posvari galerijo. Poslanci večine drug za drugim odhajajo iz zbornice. Galerija ne mara za opomin predsednikov, nego ropota na dalje, dokler ne konča dr. Volarie govora.)
Defranceschi predlaga konec debate.
Dr. Laginja zahteva besedo (za katero po je uže pri prejšnji točki oglasil), ker tu gre za važno dež. zadevo.
Predsednik da na glasovanje Defran-coschijev predlog. Vsprejet. Predsednik izjavi, da so prej nobeden ni oglasil za besedo, zatorej je dovoljeno govoriti saino poročevalcem. Ko ta nekoliko opaža, hoče predsednik dati na glasovanje odborov predlog, da se namreč proračun po nasvetu odbora odobri.
Dr. Laginja. Prej, nego so o tem glasuje, predlagam, da se preido v specijalno razpravo.
Predsednik so ne strinja in vpraša zbor, dali hoče specijalno debato. Večina sklene, da ne.
Odobri se prej navedeni predlog finančnega odbora.
V imenu politično-ekonomičnega odbora poroča dr. Amoroso o zakonski osnovi, katero je predložila vlada in s katero se uvedejo nekatera predrugačenja pri postopanji v zadevi odvelo nekaterih šo obstoječih služnosti.
J)r. Laginja predlaga, da se preide na dnevni red preko te osnove, ker jo je vlada predložila brez motivacije in slabo stilizo-vala. Predlog pade.
Pri speci jalni debati sprejmejo se nespremenjeni §§ l—8 skoro brez debate. Na nekatere popravke, nasvetovane po dr. L a g i n j i se večina, kakor navadno, ne ozira. —
§ 0. določa, da se s tem zakonom no razveljavita zakona iz dne 7. junija 1883 drž. za k. št. 92 in 94.
Dr. Laginja dokaže da imenovana zakona nesta imenovana za Istro, zatorej ne treba določevati, da se no razveljavita. Nasvetu jo zatorej, naj odpado § 0. Nasproti temu dokazovanju vsprejrno večina tudi ta J5, dalje 10. in 11. ter naposled celi zakon tudi v 3. čitanji.
Dr. Venior prečita zapisnik zadnje seje, kateri se odobri brez ugovora.
Predsednik naznani, da vlada ni dovolila, da bi se zborovanje odložilo, kakor se je nameravalo.
Ne določi pa dneva prihodnje seje. Naznanil ga bodo z dnevnim redom vred poslancem pismeno.
Deželni zbor goriški.
(V. seja dne 25. septembra 1888.)
Prebere so zapisnik prejšnje sejo v slovenskem in potem v italijanskem jeziku ter bo potrdi brez opombe. Deželni glavar naznani, da jo vlada predložila načrt postave, po kateri bi se uredila odškodnina za poučevanje krščanskega nauka v ljudskih šolah, oziroma po kateri bi so nastavljali in plačevali kateheti na ljudskih in meščanskih učilnah. Dal je naznani razno prošnje za podporo, ki so na novo došle. Med njimi je prošnja ustava sv. Alojzija v Gorici, ploteničarjev v Foglianu, odbora v pospeh
tramvaja na par v Furlaniji in dijakov raznih vrst. Občina Vedrijan in Krasno v Urdih prosi podporo za občinsko cesto in premembo dosedanje deželne postave za vzdrževanje cest. Odsotna sta bila dr. Venuti, ki se jo izgovoril z boleznijo, in bar. Locatelli, kateremu so branila druga opravila, da ni prišel v zbor.
Predno preide deželni zbor k dnevnem redu, dobi besedo dr. Rojic ter prebere dolgo interpelacijo na visoko ces. kr. vlado o goriški bolnišnici usmiljenih bratov. Stavljena prašanja, v interpelaciji pojašnjena in utemeljena, se glase:
1. Ali ima javna bolnišnica usmiljenih bratov v Gorici od ces. kr. namestuištva . potrjene statute, kakor to zakon zahteva, in od kedaj ? 2. Če jih ni imela, zakaj jo I pustila visoka c. kr. vlada bolnišnico toliko | let brez njih ? 3. Ali jo s to bolnišnico res združena tudi javna norišnica, kakor je to oskrbništvo navajalo vsa leta do ' 1887 r* 4. Ali ima norišnica statute potr-1 jene od e. kr. ministerstva notranjih zadev ? . 5. Ako norišnica ni javna niti privatna, zakaj je visoka c. kr. vlada dovolila, da se ljudstvu naznanja kot taka? 6. Ima li norišnica psihijata in to bodisi, da je javna, privatna ali pa celo samo odsek, imajoc jako veliko število oskrbovalnih j dnij ? 7. Kdo je zdravil blazne do uštevši 'leta 1888? 8. Ali hoče visoka c. kr. vlada 1 postopati proti oskrbnistvu zavoda usmi-! ijenili bratov po § 84. kazensko-postop-j nega reda ? 0. Zakaj dopušča visoka ces. ! kr. vlada, da slavno oskrbništvo na 1 svojih poročilih navaja drugačne takse, I kakor jih je visoko c. kr. ministerstvo potrdilo? 10. Zakaj dopušča visoka ces. kr. vlada, da so slavno oskrbništvo no ravna po c. kr. ministerstvu? 11. Znkaj ni visoko c. kr. namostništvo v odloku od 15. jun. tek. 1. st. 0384/IV naznanilo, katere pri-i tožbe so bile popolnoma neosnovane in katere so bile vsled uže izvršenih poprav odstranjene? 12. Zakaj no oskrbuje slavno obskrbništvo brezplačno 27 bolnikov na i dan na podlagi dotično ustanove? 13. Ali jo vzela visoka c. kr, vlada na znanje tudi vse druge napake, razvidne iz poslanih jej planov in dokumentov? 14. Kako je to, da ni visoko c. kr. ministerstvo notranjih zadev užo odvzelo bolnišnici usmiljenih bratov naslova javnosti?
Dež. glavar izroči interpelacijo vlad-; nenm zastopniku baronu Rechbachu, ki ! obeča, da jo predloži visoki vladi. Za tem 1 se prestopi na dnevni red ter so sprejme J načrt postave, po kateri se razdele občin-, ska zemljišča na Majnici pri Fari. Na to sledijo poročila finančnega odseka o računu dež. zaloga ter depozitov in tujega denarja za leto 1887; daljo poročilo o računih za leto 1787 in o proračunih za leto 1883 naslednjih zalogov: za ranjene vojake, glavnega zaloga za uboge, zomljiščno - od-veznega zaloga, gospinskega zaloga in zalogo \Verdenbergovih štipendijev, ki so potrdijo po odsekovem nasvetu. V imenu istega odseka poroča dr. Maurovich o prošnjah Alesandra Chiadesa, deželnega arhivarja (ki spravlja, ureja in varujo uradna pisma) Antona Planisciga, II. asistenta v deželni pisarni in Antona Mreuleta, asistenta pri deželni računariji, katerim so zviša plača od 600 na 700 gold. z \0% priklade od 1. januvarja 1889 naprej.
Cestnim odborom, ki so prosili podporo za razne skladovno oeste, dovoli se podpora v naslednjih zneskih: tolminskemu 1800 gold.; sežanskemu 800 gld.; gradiškomu 1000 gld.; komeuskemu 800 gld.; bolškemu 800 gold.; goriškemu 2000 gld.; cerkljanskemu 800 gld.; eervi-njanskemu 2000 gl.; ajdovskemu 500 gl.
Prošnje za podporo občinskim cestam se potem zavrnejo; prošnji občin Romana in Villcsse odstopiti se deželnemu odboru, da jih priporoči visoki vladi, ki naj bi pomagala popolniti jezove ob Teru in Idriji (Judrio).
Prošnja šinartenskega županstva za podporo radi slabe letine; Josipa Ilobana, bivšega učitelja, za višjo pokojnino ; Pavline udove Rubbia v Gorici za podporo; Elizabete Bonavia za povrnitev pogrebnih stroškov po njeni sestri, bivši učiteljici v Tržiči; in ugovor nekaterih posestnikov hiš proti prehratijenju blaznih v ženski bolnišnici ob Dunajski cesti, se zavrnejo. Nasprotno dovoli se Jožefi, udovi po p. Jerneji Iiadizza, podpore 40 gl.; Katarini Planiscig, udovi po ranjkem deželnem ob-hodniku, 25 gl. in študentovskemu družtvu „ Asylvereinu na Dunaji 50 gl. za leto 1888. ( V nekem prejšnjem poročilu imenovali smo „Asylvereinu namesto „Kran-ken-und Uuteratiiztzungsverein", kateremu je bila prošnja odbita z opombo, da vsi goriški dijaki na Dunaji, ki dobivajo deželno podporo, so ob enem zavezani, vpisati so v omenjeno društvo.
S tem je bil dnevni red izvršen in predsednik sklene sejo ob 7 »/s zvečer.
IV. seja dno 26. septembra 1888.
Odsotna baron Locatelli in Nikolaj Benardelli. Najprej se prebere in potrdi zapisnik prejšnjo sejo po navadi. Potem preide zbor k dnevnemu redu in pridejo na vrsto najprej poročila deželnega odbora. Dr. Abram poroča o pošiljanji potiran-cev z Goriškega v ljubljansko posilno delavnico ter priporoča, naj dovoli deželni zbor deželnemu odboru, da sklene pogodbo z deželnim odborom vojvodine kranjske glede prehranitnine goriških malo-pridnežev v Ljubljani na nedoločen čas in tako, da se bo smela pogodba razveljaviti samo s privoljenjem visoke vlade, ker le pod tem pogojem je vlada voljna dati svojo pomoč pri razširjenji in vzdrževanji l jubljanske prisilno delavnice. Zbor pritrdi temu predlogu. Dr. Pajer poroča o prošnji Ano Pelikanke in Alojzija Kle-menta radi povračila vojnih škod iz časov francoskih vojsk. Prošnja odstopi se deželnemu odboru z naročilom, naj jo priporoči veleslavni deželni vladi v dobrohotni pretres. — Risarski šoli za kamnoseke na Brežini dovoli se razen užo pred leti določenih enkratnih 600 gl. še drugih 200 gl., ki so bodo plaćo vali kot stalni donesek vsako leto za vzdrževanje rečene šole; kajti le pod tem pogojem obećala je tudi vlada svoj letni donesek v korist imenovano šole. — Dedičem ranjkega profesorja Mateja Lazarija dovoli se z ozirorn na to. da jo ranjki 20 let deloval za naravoslovni oddelek deželnega muzeja brez vsaktere plače (razen nagrado 700 f. za vseh 20 let skupaj) in da ni zapustil svojima otrokoma premoženja, 300 gl. Pri tej priliki dovoli se tudi še živemu Henriku Maionici, od nekaj let sem Lazarje-vemu tovarišu za zgodovinski in starinski oddelek muzeja, 150 gld. z glavnim razlogom, da oskrbuje za silo tudi naravoslovni oddelek, odkar jo Lazar umrl.
O prošnji učiteljskih družtev za politično okraje tolminski, goriški in sežanski za preuredbo učiteljskih plač, preide se iz uzrokov, navedenih na prošnje leta 1885, 1886 in 1887 in ker deželni dohodki se niso še zboljšali, na dnevni red. Prošnja računarskega kalkulanta (števca) Jožefa Defiorija za stalno naineščenjo 3e zavrne. — Prošnja županstva v Romansu, da bi se izbrisala predplača gld. 1108*20 za popravo jezov v Frati, reši se s tem, da se odloži iztirjevanje te predplače, dokler ne da visoka vlada v to svoje podpore. — Na prošnjo izvrševalnega odbora za grajenje ekonomičnih (malih) železnic v Furlaniji, da bi se mu podelila podpora, s katero bi mogel meriti železnico tudi po Vipavski dolini, predlagal je peticijski odsek 1500 gold. Dr. vitez Tonkli hvali v daljšem slovenskem govoru započeto delo ter pojasnjuje, kake velike koristi bi bilo za Vipavsko dolino, ako bi bila po železnici zvezana z Gorico ter dalje s Furla-nijo in z italijansko Benečijo in kake velike koristi bi bilo tudi za žoleznico v Furlaniji, ako bi dobivala drva, sadje in sočivje iz rečeno doline ter iz državnih gozdov na dnjo. Pravi, daobrtnija v Vipavski dolini bi na novo oživela in da mnogovrstna korist bi se videla na vsako stran. Slednjič predlaga, naj se zviša podpora od 1500 gld. na 2500 gld., kar zbornica tudi stori. — Neki dijak Noe Oblak dobi podpore 30 gl.; ustav sv. Alojzija v Gorici pa 100 gl.
Drugih predmetov ni bilo določenih za to sejo; zato jo glavar sklene ob li/4 uri zvečer.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Predlog Verganija v deželnem zboru spodnje avstrijskem, o katerem smo zadnjič govorili, bil je prodan dotičnomu odseku. Dr. Kopp bil jo poročevalec o tem predlogu, po katerem bi moral ves deželni zbor udeležiti se sprejema nemškega cesarja ter korakati in eorpore v slavnostnem sprevodu skozi mesto, ter bi se tako imela izraziti nemškemu cesarju posebna zadovoljnost na njegovom pohodu ter utrditi „ udarna in odbojna14 zveza z sosedno Nemško državo proti v n a njim navalom in notranjim neprijateljem. Poročevalec dr. Kopp rekel je, da bi narodi iineli važne razloge zavarovati so proti temu, kajti upletanje vna-njih dežel v notranjo pošlo katere koli države, je imelo malokedaj dobre posledice. Državo so dolgo trpelo na učinkih taccga prijateljstva, šo dalje pa narodi.
Poročevalec pravi nadalje, da ta predlog zahteva ustavno nemožnost, kajti deželnemu zboru ne pristoji mešati se v vnanjo politiko; predlog zahteva dalje, da bi deželni zbor korakal po ulicah sredi pohodnega sprovoda, kar bi bilo nedostojno, kajti tako klanjanje tujemu vladarju nikakor ne pristoji. S predlogom Verganija vzelo bi se Nemštvu dobro ime pri prijateljih in neprijateljih, zato poročevalec predlaga, da se preide preko ta predlog na dnevni red. — Ako bode predlog prav zavržen, vreden pa je, da se ga Slovani zapomnijo, kajti Vergani je s tem izrazil mnenje in želje mogočno nemške stranke. To želje in ti nazori so pa taki, da se nikakor ne dajo spraviti v okvir avstrijskega patrijotizma; baš nasprotno, predlog je zadahnen z velikoneraško idejo, katora jasno odzvanja iz vsako besedice.
Isterski deželni zbor sešel se je 1. t. m. zopet, da nadaljuje svoje zasedanje. Predsednik dr. Vidulich opozval je svojo ostavko. Pred tem napravili so njegovi pristaši njemu na čast banket, katerega se jo udeležil tudi namestnik baron de Pretiš.
Kako priljubljen jo narodu ban tro-jedno kraljevine Hrvatske, Slavonije in Da I m a c i j e, priča nam njegovo potovanje po deželi in sprejemi, katere mu pripravljajo na raznih krajih njegovi uradniki! Slavnostni odbor, katero čast vrše o tej priliki okrajna glavarstva, izdeluje programe, kako je treba svitlega bana povsod slavno sprejeti. V teh programih je natanko zabeleženo, kaj se „i m a" vse storiti o sprejemanji. Predstojnik zlatarskega okraja g. Balog je zapisal celo uradno številko na dotični program. Da bode ban bolj počaščen, zapoveda detični program, da morajo biti v ulicah, skozi katero pojde g- grof Hedervary, vso prodajalnice zaprto ter da so ne smo nobenemu dovoliti sprehajati so ondot. Občinskim starešinstvom pa se polaga na srce, da no delajo slavnostnemu odboru (ali bolje okrajnemu glavarstvu) zaprek pri izvajanji teh poslov. Razmere morajo biti v oni deželi pao žalostne, kjer morajo uradniki in sami odvisni ljudje skazovati čast deželne vlade načelniku, kadar prido kot gost v kako mesto ter se narodu celo brani stopiti na ulico, po katerej pojde. Madjari, Madjari vaša državna ideja sloni pač na gnjilem podstavku in pripeti so vam še, da se cela vaša zgradba zruši, predno si mislite! — O madjarskem na-silstvu priča nam tudi banov ukaz, vsled katerega jo odstavljen župan mesta Kri-ževac, ker so jo predrzni!, cesarja potujočega v Belovar na kolodvoru pozdraviti, razsvitliti mesto ter tako svojemu vladarju dokazati udanost starodavnega Križevca. Cesar je govor župana G r d e n i ć a prijazno poslušal, povprašal ga veo stvari tor se mu prav prijazno zahvalil na ovaciji. Madjaronski vladi pa govor ni bil menda po misli, zato jo banova vlada ukrenila g. Grdenića odstaviti. Knj tacega res ni najti v zgodovini; madjarska prevzetnost prikipela je do vrha in mora biti zlomljena ; to zahteva korist avstrijskih narodov in države same.
Vnanje dežele.
Ruski car in carica s prestolonaslednikom odpotovali so iz Sperle na Kavkaz. Angiežki listi so bili raztrobili v svet, da si car ne upa tja, češ, da so tamošnji narodi nezadovoljni z njegovo vlado ter da povsod pripravljajo upor. To so bilo so ve da lo angležko pobožno željo, ki se niso ispolnilo in se ne ispoluijo nikdar ; baš nasprotno. Ta pot carjeva po Kavkazu bode slavnejša nego so ti gospodje mislili; v Tiflisu se mu poklonita poslanca sultanova Fuada in Mustafa paša. Perzijski šah pride v Peterburg, poklonit so ruskemu carju.
Na Srbskem jo vseobčna nezadovoljnost. Naprednjaci so se razdelili v tri tabore. Eden je odločil iti s kraljem čoz dru in strn, drugi jo odločno za kraljico in proti kralju, tretji bi pa radi spravili oba. Ministerstvo je neki zelo utrjeno in so ni bati ministerske krize ; kralj pa, ki šo vedno biva na Avstrijskem ter so pridruži triumfulnemn sprovodu, ki bodo spremljal nemškega cesarja na Dunaji, kralj Milan je, kakor nam zatrjajo njegovi madjartski in židovski organi, bolj kakor kedaj odločen tirati stvar do ko-nečne razporoko. Kraljica Natalija ostane baje celo zimo v Bukareštu.
Bolgarsko gibanje v M a c e d o -niji no dajo dunajskim Židom miru. Ma-cedonski Bolgari so poslali pred nekimi dnovi velikemu vezirju spomenico, v katerej opominajo turško vlado, naj vender enkrat izvedo reforme, katere so jej bile naloženo na berlinskem kongresu. Zvlasti
pa protestujejo proti krivičnemu posto- ronese in Gombaćev panju turške vlade, ki trpi, da grški fana-' tiki in učitelji agi tuj ej o in delajo za grško propagando ter na tak način vstvarjajo iz Macedonije, kjer živi le malo število Grkov, grško irredento. Dunajska „N. Fr. Pr." svetuje Bolgarom, naj se nikar ne vpletajo v macedonsko vprašanje, ker bi na tak način škodili le Koburgu in sedanji bolgarski vladi. Pravi, da naj le v
od vseh stranij daljnih in od blizo — in zato, da se bode um tem malim „tri s kolesom".
Pa to še ni dosti. Ker se pri malih še premalo polaščuje, zato se pri večjih nadaljuje. In kako?
Ni še preteklo teden dni, odkar smo brali, da je mestni zbor v tajni seji imenoval nekega Zaratina za italijanski oddelek ljudske šole v Barkovljah in neko
miru puste to deželo, da tam uže turška ( Marijo Ghergolet za učiteljico na sloven vlada sama uduši narodno gibanje. Naj-'skem oddelku iste šole. Kdo sta te dve bolje bi bilo po mnenji dunajskega lista, učiteljski moči in odkod sti, prašali smo da Bolgari čuvajo Koburga, katerega sicer. bravši imena — in odgovorilo se nam je; nobena država ne pripoznava bolgarskim učitelj Zaratin je prišel iz južnega Tirola, vladarjem, da ga pa tudi nobena ne izga- i tedaj iz Trenta, kakor da bi ml v Trstu
nja ter bi se popolnoma odrekli skrbi za rast in razvitek naroda in države. Sedaj bo morda vender le jasno tudi Bolgarom, koga prav za prav zagovarjajo dunajski židje.
Zaradi zapiskov pokojnega cesarja Friderika III., katerih I. del je bil priobČen v septemberskem zvezku lista „Deutsche Rundschau'' vnel se je bil s prva prepir mej vladnimi in neodvisnimi listi o njih pristnosti. Sedaj je pa poseg-nil knez Bismark z svojo železno roko vmes. Bisuiarkovi slavi so ti zapiski mnogo škodili, zato jo železni kancelar tako razjarjen. V svoji jezi hoče dokazati, da so objavljeni zapiski ponarejeni in si je izprosil zato od cesarja dovoljenje, da sodno postopa proti izdajatelju lista „D. R.u ter da zasleduje onega, ki jo provzročil objavo, Cesar mu je dal v to dovoljenje in začela je pravda proti izdajatelju. — Kakor poročajo listi, vjeli so v Hamburgu
ne imeli užo dosti neodrešencev. Učiteljica je bila menda dosedaj v Miljah, na laški šoli seveda, ker tam nimajo slovenske šole — in sedaj pride iz laško šole v Miljah na naše slovensko šole v Barkovlje! Prašali bi pač, ali ta učiteljica zna slovenski in če zna, kako, in če je sploh isprašana za slovenske ljudsko šole, in šo mnogo takih prašanj bi lahko stavili. Naj bodo to kakor hoče, toliko pa je gotovo, da ko bi bila ona v resnici Slovenka, ne pa samo po imenu, ne bi bi bila prišla nikoli za učiteljico v Barkovlje. — Učitelj Zaratin prišel je pa iz laškega Tirola, in koliko ta zna slovenski, si lahko vsak sam misli, Pa čemu ? saj mu ni treba znati, saj bo učil na laškem oddelku. Bože mili, kam sem zaše! — laški oddelek na barkovljan-ski šoli bodo letos šo le prvič odprli. In odkod bodo otroke dobili? No, zato bodo uže skrbeli „kapovila" barkovljanski in njegovi sateliti, da jih pridobe več v prvi laški razred, kakor pa v slovenski. — Da
nasprotne stranke tarnalo, a klubu temu so se te osnovale, katero od prvega početka kaj dobro uspevajo.
Za nemški pouk je govoril še baron Zvegel. Ali ni ta ni Dežman nista mogla prepričati narodnih poslancev, da bi bilo prav Slovenke v zveličalni nemščini poučevati. Zatoraj so vsi narodni poslanci glasovali za to, da bode v tej šoli učni jezik slovenski, kar je samo ob sebi umevno, popolnoma pravično.
pravdnih spisov? c) Kedaj je ločenjo zapuščine od dedičevega premoženja dopustno? d) Ali gre zapuščino prisoditi, ne da bi s«? bili poprej izračunih dolžni deleži polnoletnih nujnih dedičev? e) Zveza med storivcem in deležnikom po kazenskem zakonu, f) Pooštrenje kazni z vporabo $5 205. k. z. 5. Književnost. (I. Drobne vesti. —
Učiteljski tovariš. Štev. 11). prinaša: 1. Kako naj šola goji in vzbuja pri otrocih ljubezen do domovine in vdanost do presvitlega vladarja? 2. Domača vzgoja.
Knjiga Slovenska. 4. Dr. Ivan Anton Scopoli. 5. Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno učilsko razstavo Pedago-giškoga družtva* v Krškem. 0. Šolska letina. 7. Šolstvo na Kranjskem. 8. Dopisi. !). Premene pri učiteljstvu. 10. Razpis učiteljskih sluŽeb.
Poskušeno samoubojstvo. 28Ietni kočija/ Ivan Germek, stanujoč v hiši št. 275 ulice Piccardi streljal jo trikrat z revolverjem na-se. Dvakrat je pogrešil; v tretjič pa se je ranil tako hudo na desnej roki, da je obležal brez zavesti. Na streljanje so prihiteli sosedje, ter odpravili nesrečneža v bolnico. Ne ve se, kaj jo dognah* mladeniča do groznega sklepa.
Nezyoda. Gostilničar Delponte vozil se je v nedeljo 30. p. m. iz Trsta po navadnem parniku na sjoj dom v Milje. Imel je seboj nabasano puško, katera so je po nesreči moj vožnjo sprožila. Krogljice zadele so nekega črevljarja iz Milj ter mu prizadelo raznih ran na glavi in plečah. „pro Patriau, da podari dotičnim otrokom, j Ranjenega je sprejel občinski zdravnik v
Domače vesti.
Veselica političnegadružtva „Edinosti"
morala se jo zopet odložiti na poznejši čas, kajti dne 7. t. m. priredi neko drugo tukajšnje družtvo na dvorišču velike kasarne javno tombolo v dobrodelno svrlio, katere se udeleži, kakor navadno, v mnogobrojnom Številu tudi našo ljudstvo.
Odbor političnega družtva „IMinost" bode zatorej navadnim potem objavi«, kdaj in kako se ima vršit veselica.
Slovenskim starišem v Barkovljah. Naznanjamo vsim slovenskim rodoljubom, da se ne bodo vršila v Barkovljah nameravana veselica v proslavo 401etuega vladanja Nj. Veličanstva našega vladarja ob užo objavljenem času, kajti baš sedaj odpre so v Barkovljah nova šola in tudi T. italijanski razred na ljudskej šoli. O tej priliki povdarjamo, da je razglasilo družtvo
Geeffkona. Najslavniši juristi so se izjavili,
da vlada nima nobene pravico proganjati znajo agitirati (in so plačani koga zaradi teh objav in da je to samo izmed nas ve, tedaj bodo nasilstvo železnega kancelarja. V liberal- na-to. — nih krogih jo napravila vsa ta stvar zolo ; Stariši, kateri imate še količkaj pa-neugoden utis.— Nemški cesar je uže na poti meti in soli v glavi, ne dajte svojih otrok in pride skoro na Dunaj, kjer se bodo '->•«•-vršile njemu na čast sijajno slavnosti.
Francoski zbornici snideti se v izredno zasedanje 15. t. m.
Don Karlos na Spanjskom je izdal zopet manifest, v katerem pravi mej drugim, da ne bo delal proti kraljici, dokler
v laški „klas", ampak vpišite jih v slov. oddelek, in ravno 8 tem bodete pokazali, da v resnici ne marate za niagistratovo maslo, ne pa da samo takrat zabavljate magistratu in njegovemu „kapovili", kodar ste pri kupici vina dobre volje. Čo pa vpišete svoje otroko v laško šolo, vedite, da stem
narod ne bodo zahteval. Vlada jo zasledila 1 sami vodo gonite na magistratov mlin, in mej vojaštvom neko zaroto.	i potem se ne čudite, če magistrat z vami
Mnogi znameniti italijanski 1 i -! tako dola, kakor vi sami hočete! Čo vi s t i se zaganjajo ob Avstrijo, ker je ta spoštujete samo sebe v resnici, no pa samo po njih misli sprva hotela poslati svojo na koncu jezika, če vojno mornarnico v Napolj k paradi na otrok v laško šolo.
čast nemškemu cesarju, da so je pa sedaj iz obzira na Vatikan odtegnila. Posebno vladni list „Tribuna" je zelo razjarjen. Papeževo glasilo javlja, da za sprejem nemškega cesarja ni šo nič stanovitega odločeno. Kakor pišejo, želi nemški cesar, da se njegovemu pohodu v Vatikanu ne dajo prav nobon političen pomen.
DOPISI.
Iz tržaške okolice. 24. scptbra. 1888. [Izv. dop.j Prinosla si užo dvakrat, draga „Edinost", poročilo o laškem otročjem vrtu na Greti pred gostilno „Alla ScarpaM. Tudi tretjič bodež gotovo o tem poročala, čeravno je žalostno zate in za tvoje bralce. Pa tako je, in ti, ni jaz nomoruva predru-gačiti. —
V nedeljo, IG. septembra, so nabili plakate v Rojani, na Greti, na Belvederu in tudi po mestu, v katerih vabijo, naj stariši pošiljajo svojo od 4—G let staro otroke v otroško zabavišče. Na vsakem zidu, kjer jo bilo le nekoliko prostora, bil jo tak list, kateri jo naznanjal odpad od slovenske narodnosti. Posebno debelo jo bilo tiskano ono, kjer so hoteli povedati, da zato no bode treba nič plačati; in to bodo posebno v oči. — Pred leti bi nikjer v prej imenovanih krajih ne bili ostali dolgo časa nabiti plakati, s katerimi se tako žali slovenska narodnost; sedaj se vidijo še povsod, kakor so bili; tudi to kaže, kako smo so mi ohladili, da nam ni več mari naša sveta slovenska stvar.
Morebiti bode kdo tvojih bralcev mislil, naj bod o nabiti plakati, saj ao nihče no zmeni za-nje! Da bi bilo tako, dragi bralci! Ali žalibog ni! Še isti dan popoludno so se zbirali sosedje, možje in žene, in sklonili so: pošiljati svoje otroke na Greto v italijansko otroSVo zabavišče. — Še celo takih bode dosti, kateri nimajo še 4 leta; samo, ako jih bodo hoteli vzeti.
In tako so pripeljali otroke — deklice in fantiče, v pondoljek 1. oktobra v laški otročji vrt na Greto od vseh stranij — iz Skorkoljo in Belvedera, iz Rojana in Skale sante, od Škrljov in Trstonika, od Sferea in Oblaka, od Sancinov in Bi-ščakov, od Sunce in Konešoine — od Ba-
vali vode na magistratov mlin ; če pa to storite, če bodete dali svoje otroke v laško šolo, pa delate kar in kakor magistrat hoče, in plešote, kakor vam magistrat gode in ta vam bodo tako lepo in tako dolgo godel, da se bodeto splesali vsi od vrha Trstenika doli do morja in v morje !
Iz Ljubljane 28. septembra. [Izv. dop.j Pri seji deželnega zbora kranjskega dno 25. p. m. bilo jo na vrsti tudi „Poročilo deželnega odbora o ustanovitvi strokovno šolo za šivanje čipek in umotno vezenje v Ljubljani".
Vsled tega unela se je jako živahna razprava. No samo po sebi umevno, gosp. posl. Dežman so je te v prvi vrsti udeležil, ker ta šola se ima osnovati na narodni podlagi, tu ima biti namreč učni jezik slovenski. Kar pa njemu nikakor ne gro v glavo, Slovenci ua nimamo potrebnih izrazov, kakor tudi ne potrebnih pripomočkov. Rekel je, da jo treba pomisliti, da dotične učenko bodo sploh vse nemščine vešče, kajti te no bodo kmetske hčeri, nego le hčeri uradnikov ali meščanov, koji v družbini ali v obitelji le nemški govore. Naposled jo pa še omenil, da on ni sovražnik slovenščine, ali tu se mu ne zdi umestna. Radi te opazke nastal je občni smeh.
Na to oglasil se je preblagorodni g. deželni predsednik baron \Vinkler, kateri je rekel, da ministerstvo jo o priliki, ko 8e je odločevalo o osnovi to šole, mislilo tudi na sosedne dežele, v kojih prebivajo tudi Slovenei, tako v Štirski, Koroški in Primorski in ker v sami Kranjski jo ogromna večina Slovencev, vsled tega je odloČilo, da so ima slovenski poučevati.
Tako pa tudi g. poslanec Šuklje ni ostal dolžan Dežmanu. V prvo povedal mu je, da v Kranjskej prebiva 447.300 Slovencev, pa le 29.392, večinoma talmi-Nemcev, on je popolnoma prepričan, da ako bi se te poslednjo na tanko prereše-talo, bi so pravih Nemcev dobilo komaj en par tisučev, toraj na to malo številce so vendar ne sme ozir jemati ter radi tega pa prezirati celo ogromno maso naroda. Nadalje pravi g. profesor Šuklje, da kar se tiče učnih pripomočkov ter potrebnih tehničnih izrazov, ni v tem nijedne ovire, vsaj tudi tedaj, ko je šlo za sloven
ki so vpisani v italijansko šolo, •rodu sv. Justa vsakemu par črov I j e v. zato) vsak j Da so izbije klin s klinom, sklenilo je tudi delali obrtno družtvo v Barkovljah z podporo raznih rodoljubov, da se podari otrokom, kateri so vpisani v slovensko šolo v Barkovljah, vsakemu jeden par črev-1 j o v i n k a p i c o na god sv. Justa. — Kar zmorejo naši nasprotniki, zmorejo tudi vrli naši barkovljanski rodoljubi. — Žalostno za naše razmere jo lo to, da navadno roditelji no gledajo na pravo vzgojo svojo dece, — temveč lo na gmoten dobiček. Barkovljani; med vami je dovolj zavednih mož; zakaj ne poslušate njih dobrih nasvetov?
Nj. c. kr. Visokost cesarjevičina Šte-
pošiljato svojih fanija vrnola so je dne 2. t. m. iz svojega bodete napelje-' potovanja v Miramar. Odpoljala so jo od tod naravnost na Dunaj. Službenega vspro-jema ni bilo na miramarskem kolodvoru, ker je Nj. Visokost odklonila službeni j vsprejem.	,
0 semnju vinske posode na Opčinah j nam piše prijatelj: Kakor mnogim znano, ^8im odpravili so v Trstu semenj sv. Mihela in i počastili ga ustanovili na Opčinah. Dasi je bilo letos še malo znano o tem semnju, ker ni bil zadostno razglašen, vender so jo prav dobro obneael. Prodalo so jo mnogo razno posode, kakor bednjev, kadi, brent, ška-iov, sit, rešet; skoraj vso kar si je bilo pripeljalo. Pogrešali smo le tako imenovano „drobno posode", kakor golidic (moserjev), pip, cevk, smole in tako kletarsko drob-njavo. Povpraševalo se jo tudi po grozdnih mlinih.
Ker leže Opčine nekako v središči, kamor so stekajo razno ceste, je to prav primeren kraj za tako semnje. To se jo dejansko pokazalo uže letoa. Zatorej opo-zorujemo slavno občinstvo na ta semenj, kateri je posebno zgornjej okolici in bližnjemu vinorodnemu Krasu jako priročen. Prav tako primeren je tudi prodajalcem, našim kranjskim sosedom, ker Opčine leže na glavni veliki cesti,
Miljah v svojo obskrbo.
Sodnijsko. 2Gletni seljak Anton Ser-gan je dobil !l mesečni zapor zaradi hudodelstva težkega telesnega poškodovanja. — Natakar Gustav Luzzatto, kateri jo prevalil služabnico Josipino Gojak s tem, da ji je odvzel pismo z 8.") gl. v gotovem denarju da je odpošlje, ter oddal namesto
tega brozvredno pismo, mesečno ječo.
»sojen je na o
Javna zahvala.
Podpisano rodbino so najtopleje zahvaljujejo vsem sorodnikom in prijateljem za mnogobrojno dokaze sočutja o priliki smrti in pogreba naše nepozabno
Tončke,
posebno pa blagim sorodnikom in prija-teljem za darovane vence. Bog plati !
Rodbine Požar-Barič.
Javna zahvala.
Podpisani zahvaljuje so najsrčnojo bratom „S o k o 1 o mtt, kateri so ga z svojo navzočnostjo v tako lepem številu o priliki njega odhoda iz Trsta, dalje vsem prijateljem in znancem na nepričakovanih dokazili ljubezni, posebno še gg. povcem na navdušovanju zbranih prijateljev. (Jutim, da mi ostane dan mojega odhoda iz Trsta nepozabljiv. Tolikoga sočuvstva ne zabim in zato kličom iz vsega srca: „Na svidenje!"
V Ljubljani 30. soptbra. 1N88.
Rudolf Turk.
Oglas.
V ulici Ac<[uedotto štev. 4 odpre so nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim Čajem,
ter medr tem ko' anS,eSkimi b'8koti> pravim jamajskim ru-----in južnim vočjem po jako nizkih
jim bode bližnje nego mesto Trst, prihra- .	.	.
iiijo si kupci in prodajalci marsikoliko, f?nah ter ob,onem jamci za pnstnost H. J nrnsti miline enlninn in v«A- ^flga. ~	P' n- občinstva je pO-
seben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje.
Assicurazioni senerali.
kajti tu so prosti mitnine, eolnine in vsa koranih drugih stroškov.
Trgatev V Istri začela je uže zadnje dni meseca septembra. Kolikor doznamo iz posameznih krajev, so vinski pridelki tako bogati, kakor jih ni bilo užo mnogo lot. Kleti so prenapolnjene, v Poreču nimajo niti prostorov niti posod za vino. Tudi v Vižnjanu in v Oseri jo vina v obilu. — Buje, Umag itd. imeli so posebno dobro leto, kajti tudi koruza se je dobro sponesla. Prav tako pridobili so1 dovolj mošta v Kopru, Izoli in Piranu,' akoprav je napravila trtna uš v teh okru-i jih mnogo škode. — Srednja Istra ni tako | srečna, kajti tamo jo napravila toča mnogo J škode. A'endar pa so nadejajo prilično j letine v Vižinadi, Motovunu, Portolah in j Grižnjanih.
Slov. pravnik. Št. 10. objavlja: 1. Neko-| liko o pomenu § 371. k. p. r. 2. Razmerje j deoembra 1887. j med § 312. k. z. ter § 487. sled. k. z. 3. Čir-1 T ; nogorski zakonik (konec). 4. Pravosodje : I a) Daritna ali odplačilna pogodba, b) Mo-
ško srednjo šole, se je enako od strani'rajo priti stranke osebno k inrotulovanji
v Tr«iti
(društvo, ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je rnztegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovnnja, posebno pu * na zavarovanje proti požaru — zavarovanje steklu — zavarovanje proti toči — zavarovanju po morju in po kopnem odposlanega blaga iti zavarovanje na živenju Društvena glavnica in reserva
dne 31. d-cembra 1887 r. 30, 1^0.176-53 Premije zn. poterjati v naslednjih letih	1 22,706 106-9D Glavnica za zavarovanje žive-
nja do 31. decembra '1887. f. 105,482.G51<38' Plačana povračila;
a)	v letu 1887.	f. 1Q,099.«47'—
b)	od začetka društva do 31.
f 207,379>02-a0
Letni računi, Izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanju in sploh vsa nataiijčiieja pojasni.u s.' dobe v Trstu u uri«du društvu: Via della Siazione v Ustne palači.	b- -4
Subskripcija na kraljeve srbske državne srečke iz I. 1888.,
izdane na podlagi zakona dne 20. aprila (2. maja) 1888
z namenom, da se dobi denar za odkup tabačnega monopola in njega obrat, zavarovane na tabačni monopol.
PROSPEKT.
Z zakonom z dne 2. aprila (2. maja) ]SS8. je skupSčina pooblastila srbsko vlado, da najame javno posojilo, dobavo potrebnih sredstev za odkup tnbačnega monopola in njega obrat iti se žavaruje to pososojilo na tobačni monopol. — Izvrševaje ta zakon, izdala jo kraljeva srbska vlada premijsko posojilo v nominalnej vrednosti 10.000.00u dinarjev (frankov) v zlatu, razdeljeno v milijon premijskih obligacij po 10 dinarjev v zlatu, v 10 seiijnh po 100 številk. — Po pridejanem žrebalnem in poplačevalnem načrtu bode vsako leto trikrat žrebanje v dobitke, hkratu pa tri žrebanja za poplačevanje. — Pri žrebanji dobitkov izžrebali se bodo glavni dobitki po 300.000, 250.000, 200.000, 150.000, 100 000, 75 000 dinarjev v zlatu ter mnogobrojno stranskih dobitkov. — po poplačevalnih žrebanjih poplačali se bodo v 65 letih vse titres, in dicer v znesku, znaŠajočemu najmanj 12'/« dinarjev v ziatu in polagano rastočemu do 40 dinarjev v zlatu — Vsaka srečka ima premijski kupon. Pri na amortizaciji izžrebanih srečkah z najmanjšim zneskom 127,-40 dinarjev v zlatu vrne se premijski kupon poplačane srečke in lastnik njegov igra se pri daljšem žrebanji dobitkov. — S'a drugi strani se pri žrebanji dobitkov odkupijo le premijski kuponi dotičnih srečk ; srečka pa ostane Se nadalje tako dolgo lastnina onega, ki jo ima da se
izžreba na amortizacije in posebej poplača z najmanjšim zneskom od 12'/,—40 dinarjev v zlatu.— Prvo žrebanje bode 2. januvarja 1889 st st ___Da
zagotovi svojo plačevalno dolžnost glede vseh po načrtih zapalih premijskih in poplačevalnih dolžnosti), je kraljeva srbska vlada v ziuislu in po določbah gori omenjenega zakona z dne 20. aprila [2. majaj 1888 zastavila dohodke iz tobačnega monopola in zaukazala dne 25. junija [7. julija| 1888 ust inovljenej blagajni tobačno posojilo, da odpošlje potrebne zneske naravnost izplačevalnici. — Prnmije se bodo izplačevale in poplačevale srečke v Belem gradu, Nišu, Pirotu, Semedriji, na Dunaju, v Budimpešti in v druzih krajih v inozemstvu pri zavodih, katere zaznamnja blagajna v sporazu-mljenji z vlado 4 tedne po žrebanji. — Lastnik srečke si sum lahko izbere, pri katerej izplačeval niči mu se srečka izplača. — Žrebanja se vrs8 določene dneve v Helem gradu v prostorih kraljevega srbskega finančnega ministerstva v prisotnosti odposlancev vlade in blagajne tobačnega posojila — Izplačevanje premij in amortizacijskih zneskov je prosto vaacih pristojbin in druzih davkov in se zvrši brez vsacih utrgljajev.
BELIGRAD, v septembru 1888.	KRALJEVA SRBSKA VLADA.	Finančni minister: M. Rakitch, m. p.
Dunajsko bančno družtvo predpolaga v javno subskripcijo sledečih 1,000.000 komadov kralj, srbskih državnih srečk iz leta 1888, ki se raz-
počavajo po gorenjem prospektu
v petek dne 5. in v soboto dne 6. oktobra 1888.
pod sledččimi pogoji in v navadnih uradnih urah :
1.	Snbskripcijgka cena je določena za Avstro-Ogarako gld. 6.50 (Sest goldinarjev 50 kr.) avstr. velj.
2.	Pri aubskripciji se položi za vsako naročeno srečko gld. 2.50 (dva goldinarja 50 kr.) avstr. velj. v gotovini, kateri ne vzamejo v račun, kadar se prevzamejo na oglasila pripadajoče srečke.
3.	Subskripcija vrši so
v Trstu pri filijalki anglo-avstrijske banke
in v vseh glavnejših mestih Avstre-Ogorske.
4.	Kazpečevalnica si pridržuje pravico, da sme zmanjšati kakor se jej zdi vsako auhskripcijo.
5.	Prideljeni komadi dob6 se od 15. do llfltevSl 25. oktobra t. 1. pri spečevalnici pri kateroj se je zanje oglasiti.
6.	Snbskriprijska oglasila vrše se na nalašč za to odločenih formularih, katere dado razpečevalnice zastonj Vsak subskribent dobi proti oddaji tega oglasila in naplačilu v točki 2. omenjenih gld- 2.50 avstr. velj. vsak komad potrdilo, napravljeno od dotične razpečevalnice, pri katerej po dovršenej razdelitvi do 25. oktobra proti doplačilu ostalega zneska dobo subskribenti efektivne srečke.
DUNAJ, v septembru 1888.	Dunajsko bančno družtvo.
Premijsko posojilo kraljeve srbske vlade
ze deset milijonov dinarjev (frankov) v zlatu, razdeljeno v jeden milijon premijskih obligacij po 10 dinarjev (frankov) (deset tisočij serij po sto številk), izdano na podlagi zakona z dno 20. aprila (2. maja) 1888.
Načrt žrebanja.
2. januvarja 1889.
1 100000 1 lOOoo 10 a 500 5000 20 a 10.) 2u00 1001 50 5000 132
2. maja 1889.
1 20*1000 1	5000
l	i?U00
5 a 500 2500 10 a 1(10 10IH) 10 a 50 500
1^2000 28
21 iOL'U 28
I. septembra 1889.
1 100000 1	5000
I	nUOO
o a 500 2500 10 a 100 1U00 lo a 50 500 1,1U00
1890.
1 100000 1 10000 10 a 500 501)0 201\ 100 2000 100 ti 50 6000 137" 122000
~1891.
1 100000 1 1000 1 k 500 500 5 a U,0 i00 20 a 50 1000 ' 28 103000
1890.
1 300000 1	5000
1	2UU0
5.i 500 2500 10 a 100 100O 10 a 50 500 28 371000
1891.
1 250000 1 1000 1 a 500 500 5 4 100 500
20 a 5o iooo
28 2530U0
1890.
1 100000 1 r.ooo 1 2< »10 5 h 500 2500 10 a 100 1000 lož 50 500 ttb IliOOO
1891.
1 100000 1 1000 1 500 500 5 4100 5irt) SOJi 50 1000 28 103000
1892.
1 100000 1 10i0 1 & 500 500 5 a 100 50(1 20 a 50 1O00 28 103000
1 1
1 4500 5 a 500 20 a 50 28
1892.
150000 100O 500 500
iooo
15'i0U0
1 1
1 & 500 5 4 100 20 & 50
38
1892.
75000 1000 500 500 1000 7800U
2. januvarja 1893-95.
1 100000 1 1000 1 i 500 500 5 k 100 500 204 50 1000 21 103000
1896-98.
1 100000 1 1000
1 a 500 500 5 k 100 500 20 a 50 100i»
I. maja 1893-95.
I. septembra 1893-95.
1 1
1 4500 14 100 20 4 50 28
40000 1000
500 500 1000
1 1
1 4 500 1 k 100 20 A 50
43OU0 28
75000 1000 50o 500 1000 7,-000
1896-98.
1 30000 •i 1000
1 4 500 500 5 4 100 500 20 a 50 1000
1896-98.
1	75000
l	1000
I a 500	500
5 ti 100	50(i
20 A 50	IOOO
itjB 103000 28 83000 1899-19087"
28
78000
1899-1908.
1 100000 2 a 500 1000 10 4 100 1000 15 A 50 750 28 102<50
1909-18.
1 100000 2 4 500 1000 10 a 100 IOOO 15 a 50 750 28 102750
1 25000 1 a 250 250 5 a 100 500 15 k 50 750 22 26500
1899-1908.
1	75000
1	2001»
1 h 500	IOOO
10 »V 100	I00o
20 t\ 50	10 o
34	8000U
1909-18.
1 20000 1 A 250 250 5 A 100 500 15 A 50 750 22
1809-18.
1 75000
1	2(J00
2	A 500 1000 10 A 100 1000 20 A 50 100O
21500 31
80000
2. januvarja 1919-28.
1	lOUOOO 1 20"0
2	A 500 1000 10 A 100 1000 20 A 50 1O00
2. maja 1919-28.
34
lOoOOO 1929-33.
1 1
2 4500 10 A 100 10 A 50 24
20000 1001 1001 10(10 500
I. septembra 1819-28.
1	75000 l 2000
2	A 500 1000 10 A 100 1000
20 A 50 1000
1 1*00000
1	2500
2	ti 500 1000 15 A 100 1500 10 A 50 500
29
105500 24
23500 1929-33.
1	15000 1 1000
2	A 500 1000 10 A 100 1000 10 A 50 500
18500
:14
80000 1929-33.
1934-53.
1 100000
1	2500
2	A 500 1000 15 4 100 1500 10 A 50 500 20 105000
1934-53.
1 15000 1 1000 1 A 500 500 10 A 100 1000 10 A 50 500
23
18u00 34
1	75C00 l	2000
2	A 500 1000 10 A 100 1000 20 4 50	100» 34	80000
1934j33. "
1	75000 1 2000
2	A 500 1000 104 100 100O 20 A 50 1000
8000O
							Načrt	P	0 p	1 a č	e v	a n j a.								
		2. januv.	1. maja		1. sept.			2. januv.		1. maja		1. sept.			j 2. januv.		II 1 1. maja		1. sept.	
		Srečk a frk. i	Srečk	a frk.	.Sri'čk	a frk.		Srečk	a frk.	Srečk	a frk.	Srečk	ti frk.		Srečk	a frk.	Srečk ti frk,		Srečk a frk.	
1889—	1898	1200 12.50	1200	12.50	1200	12.50	1927-1928	7o( )0	18.—	7000	18 —;	7000	18 —	1947	8000	25.—	8000	25.-	8000	25.—
1899 —	1908	1500 18.—	1500	18.-	1500	13,-	1929—1938	7000	19.—	7000	19.-	7000	19.-	1948	I 9000	26.-	9000	26.—	9000	2« —
1909—	1918	2000 13.50	2000	13.50	2000	13.50	1984—1938	7000	20.—	7000	20. -	7000	20.—	1949	10000	28.—	10000	28.—	il6000	28 —
1919—	1920	3000 14.—	3000	14.-	3000	14.-	1939—1943	7000	21. -	7000	21.-	7000	21. -	1950	15000	30,—	115000	30.-	15000	30.—
1921 —	1922	iOOO 15.-	4000	15.—	4000	15.—	1944	7000	22._	7000	22.—	7000	22.—	1951	.20000	33.—	20000	33 —	20000	33.—
1923—	1924	5000 1(5.—	5000	Pi.—	5000	16.-	1945	7000	23.—	' 7000	23.—!	7000	23.—	1952	122000	35.—	22000	35.—	122000	35,-
1925—	192(i	■ <ii >00 17.—	«000	IT,-	«000	17.-	194«	8000	24.—	8000	24,- J	8000	24.—	1058	25000	37.—	25000	87.—	:26000	40.—

P
^zagotovljen, prost vseh tujih snovij, zaradi toga so lehko upotreblja brez . |nlJ] strahu v hranilno sredstvo. Kar se tičo kakovosti kakor tudi cene, no boji se ft m nobene konkurence, o čemer so lehko prepriča vsak, ako kupi z malimi iiovc fil gj	malo škatljien.	g
TiLj	Dobiva se v zalogi via Carintia N. 22 v Trsti	m
tUjijin pri Ferd. Cuma-, Via Gavana - Pater Grassi. Via Economo 5	Gregorich, flll
pjJ Via Riborgo 2 - G. Godnig, Piuzza Barri-ra - A. Ooimg. Via Barrieta vecchia 31 ILDT [LJU - g Hellriffl, \ a Sette fontane - G A. 0'igur >, Pia/./.a Squ«ro vecchio - A. Mao- fflLL ffjy can e O, V:a Malcanton 1 — A Maldtni Via Sati Sdbtstiano 1 ~ V Millonlp, Vi« |lfjf
fnJ
Rajžev škrob (štirka)
tovarne na Reki
(z b o l e t o i n b r e z n j e)
zaradi tega so
Pjdella Caserma 1. *	......."................""" ^	"" Hffl
' -^EilSIlS^^
Najboljši
papir &a cigarete
13-2«
je pristni
francozlti falirilul Cawlevev in [krjuv v Parizu.
Svari se pred ponarejenjem.
Ta papir gorko priporočajo gospodje dri.] J. J. Pohl, E. Ludwig, E. Lipmann, profesori kemije na dunajskem vsrničilišču, radi njegove najboljša kukovosti. radi njegove I čistoto in zato, ker v njem ni nikako drug« |
zdravju Škodljive tvonne. Pozor: Vnuk nuj pazi na naslednji podpis
„Kmetovalec"
je edini slovenski, gospodarski Itst s podobami. „Kmetovalec" izhaja dvakrat na mesec na celi. poli, 1 „Kmetovalec4 prinaša poljedelske, iivinarskC) vinarske in drinje članke, gospodarske novice ter daje naročnikom svojim dobre gospodarske s tete, „Kmetovalec44 stoji na leto 2 gld ■ za fj<]. učitelje in knjižnice ljudskih ]šol pa le 1 (j Id. Naročniki, H vstopijo med letom, dobe vse izišle številke tistega letnika.
METOVALEC.
DlilflIU |«tl«XiBii IM l prJ«»o .VrtMl".
. .	n*. Mkl;	■ -- . - -- ■ --

„ Vrtnar"
je list s podobami, H prinaša sadjarske in sploh vrtnarske Članice. „Vrtnar" iihaja dvakrat na mesec. »Vrtnarja« dobe naročniki »Kmetovalca« zastonj.
TRŽAŠKA HRANILNICA
SpMjemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 sold do vsaeega zrit-ska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opohidne. Ob nedeljah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti na knjižice............. o.
Pla6ujb vsak dan od 9-12. ureopolucine' Zneske od 50 gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, 100—1000 3 dni in čez 1000 pa 5 dni poprej.
Eskomptuje menjU-e doniicillrane na tržaškem trgu po.........
Posojujo na državne papirje avstro-oprske do 1000 gld. po . . . . . viSje zneske v tekočem raSunu po .
Dajo denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. oktobra 1887.
Qt/ 0>
0 li O
5%
4l/2°/o 2-24
		85	kr.
4	f.	25	kr.
		1)5	n
		60	n
3	f.	10	t)
		90	»
Gorsko maslo, 1 kg. . . .
„ B 5 B franko .
Namizno „ l „ ... Ovčji sir . 1 „ ...
« n • 5 „ franko . Radgorski sir od piva 50 kom.
Pošilja po poštarskem povzetju trgovina
F. R. HEGRAT
FrenStdt pod Radlio^tem Moravska. FILHALKl
c. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni odkaz 2'/a°to 30-dnevni odka/. 2% „ 8- w 2»/t„ a-moseeni „ 2l/t „ 8°-	»	3 » I C-	2'/s «
VrodnoHtnim papirjem, gluseSim na napoleone, kateri se nahajajo v okrog u. pripuzua tiU nova obroBtna tarifa na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20. aprilu, in *20. julija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2% vaako »voto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pefito, Urno, i.vov, lloko, kakor xa Zagreb, A rud, Grudoo, Herinanfitadt, Inoniost, Celovec, Ljubljano in Solnograd — brez troškov
Kupu,ja in prodaja
vrotlnoHtij, diviz, kakor tudi vnovienje kuponov pri odbitku 1 °/no provizije.
P r e <1 u j m i.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti 5VŽ% lotnilt obrestih do n»00 gld., za vokse svoto po pogodbi.
IJIožki v pohrano.
Sprojemujo so v pobrano vrednostni papirji, /lat uli srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, i), marcija 1888.	IK^-IG
Lastnik pol. družtvo .,Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v TrHtu.