Predsednik republike Peru občuduje Stric Samovo moč.
OVOJNI JAPONCI.
Bil obsojen na smrt zaradi predaje trdnjave Port Artur Japoncem.
NA PORTUGALSKEM.
POSVEČENJE ŠK. KOUDELKE.
! --------------------
j V Clevelandu, O., so v torek obhajal!
velesijajno slovesnost.
Ustrelil ga je v srce neki mož, ko je bil pravkar prejel sv. Rešnje telo.
V CERKVI SLEDILA PANIKA.
Morilec je Italijan, anarhist in sovražnik duhovščine. Kraj: Denver, Colo.
Denver, Colo., 23. febr.—Ko je med davišnjo sv. mašo v katedrali sv. Elizabete delil sv. obhajilo, je bil katoliški duhovnik Leo Heinrichs ustreljen. Morilec je neki Italijan, baje anarhist. Med dvema ženskama pred altarjem kleče, je morilec, Giuseppe Alio, potisnil žrelo revolverjevo proti duhovniku na srce in sprožil, in to, ko je ravno prejel sv. Rešnje telo. Z vzklikom: “Moj Bog! Moj Bog! Tebi izročam svojo dušo!” se je duhovnik zgrudil mrtev, prestreljen skozi srce.
Morilec prijet.
Nekaj zamrmravši, je morilec poskočil, mahal okoli sebe s pištolo, ki se je še kadila, in hitel proti izhodu. Nekaj hipov je vladala smrtna tihota, potem je neka ženska vzkriknila — in panika je bila tu. Več moških je hitelo k duhovniku, drugi so zasledovali morilca, med njimi policaj Cronin, ki ga je tudi prijel. Alio je poskušal na policaja streljati, a bil je ugnan in odpeljan v mestno ječo.
Cerkev zaprli.
Še predno se je razburjenje v cerkvi poleglo, so prinesli frančiškanski menihi, ki uradujejo v katedrali, goreče posvečene sveče in jih postavili poleg mrliča. Cerkev so takoj- zaprli, kot oskrunjeno vsled umora.
Umorjeni duhovnik je bil Nemec, rojen leta 1867. v Koloniji (Koeln) ob Renu. Leta 1886. je v San Franciscu vstopil v frančiškanski red in prišel zadnjo jesen meseca septembra v Denver.
Arnarhist Alio.
Alio je bil prepeljan v posamezen zapor in potem zaslišan. Izjavil je, da je anarhist in da je duhovnika umoril iz sovraštva, ker se duhovniki vsi zavzemajo zoper delavce. Dostavil je, da samo obžaluje, da ni mogel ustreliti vseh v katedrali navzočih duhovnikov.
Po umoru.
Denver, Colo., 24. febr. — Iz pisem, ki so jih našli med imetnostmi anarhista “Giuseppe Guarnaccio”, ki je vče raj ustrelil duhovnika L. Heinrichsa, sklepa policija, da je zločinčevo pravo ime Angelo Gabriele in da je anarhist iz Sicilije.
Morilec je star 56 let in po svojem poklicu črevljar. Kakor je sam povedal, je postal v starosti 35 let “socialist in anarhist”. Sicer pa biva že dve leti v Ameriki in je delal v Pater-sonu, N. J., in v drugih mestih, tako tudi v Chicagi. Med njegovimi stvarmi so našli izkazek vseh vladarskih umorov v zgodovini od leta 1801. naprej in mnogo anarhiških spisov, med njimi tudi nekatere, ki jih je sam spisal, ali ki so bili v.-aj v njegovem rokopisu.
Kot žrtev izbran.
Denver, 25. febr. — Katoliški duhovniki tukajšnje škofije mislijo, da je umorjeni župnik Leo Heinrichs zapadel smrti po morilski roki izza dne svojega prihoda v Denver (v avgustu
m.	1.). Umorjenec je deloval poprej v Patersonu in si je baje nakopal sovraštvo tamošnjih anarhistov s svojimi odkritosrčnimi govori proti a-narhizmu. Zato so ga bržkone postavili na zapisek izobčencev ali obsodili na smrt, kakor se izražajo. Morilec Alio je bil samo orodje “rdečkarjev”, ki so duhovnika zasledovali po vsej deželi. To misel potrjuje še to, da je ženska, ki je na svoje oči videla umor duhovnika, sporočila nekemu duhovnemu gospodu, da je pred kacima dvema tednoma, ko je šla k sv. maši, videla v cerkvi sv. Elizabete dva moška, ki sta se natiho pogovarjala in vedno ozirala proti durim v svetišče. Eden izmed njiju je bil morilec, ki je kazal na duhovnika Leona, ko je ta stopil v cerkev.
30 anarhistov zasledovanih.
Denver, 25. febr. — Tukajšnji policijski načelnik Delaney je nabral dokazov, po katerih bo v bližnji bodočnosti prijetih 30 anarhistov v raznih delih dežele pod sumnijo, da so sokrivi na umoru duhovnika Leona Heinrichsa.
Washington, 25. febr. — Predsednik republike Peru, Jose Pardo, je poslal predsedniku Rooseveltu sledečo brzojavko:
“Pravkar sem si ogledal praporno ladijo ‘Connecticut’ in parado celega velicega brodovja pod poveljstvom admirala Evansa. V posebno veselje mi je, izreči Vaši vzvišenosti moje občudovanje za izbornost vseh ladij ter navdušenje in energijo vsega moštva.
“Sedaj tu pri nas v luki Callao se mudeče brodovje predstavlja najdo-stojneje moč in velikost Združenih držav in njegovim častnikom in mornarjem se je izkazal v Peru vsepovsod bratovski sprejem.”
Predsednik Roosevelt se je primerno zahvalil.
------*-------
Ža delavke.
Washington, D. C., 25. febr. — Višje zvezno sodišče je v danes izdanem odloku proglasilo po postavodaji države Washington izdano postavo za ustavno, katera delodajalcem pod kaznijo prepoveduje, siliti ženske, da delajo na dan dlje nego 10 ur.
Proti demonstraciji brezdelcev.
New York, 24. febr. — Zastopniki tukajšnjih delavskih organizacij so se na shodu zveze “Central Federated Unions” prav odločno izjavili proti za soboto 7. marca nameravanemu obhodu brezposelnih delavcev in sledeči demonstraciji pred mestno zbornico. Svojo udeležbo so odpovedali.
Trdosrčna Standard Oil Co.
Pittsburg, 24. febr. — Članice ne-cega tukajšnjega ženskega društva v podpiranje po povodnji prizadetih so naprosile nredstojnike treh tukajšnjih plinovih družb, naj ne odvijejo plina takim osebam, ki so bile po povodnji tako oškodovane, da ne morejo začasno poravnati računov za dobivani plin. Dve družbi sta najradovoljneje ustregli želji; tretja pa, namreč “People’s Natural Gas Co.”, podružnica Standard Oil”-kompanije, je prošnjo zavrnila z besedami: “Ali se računi takoj plačajo ali pa se plin na mestu odvije.”
Trije sirovi strežaji.
Jacksonville, 111., 24. febr. — Pod-odsek postavodajnega odbora, ki preiskuje upravo tukajšnje norišnice, je sporočil državnemu pravdniku Albertu Van Winkle izpovedi v slučaju popolnoma ohromelega bolnika Williama Menezes, iz katerih je brez dvoma razvidno, da so trije strežaji ravnali ž njim najgrje in na najbolj nečloveški način.
Spet bomba.
New York, 24. febr. — V Brookly-nu je eksplodirala bomba slično, kakor jih je v enem letu že mnogo eksplodiralo v Velikem New Yorku, in razdejala je trgovino z muzikalijami Italijana Petra Locato. Ta je bil prejel že vsepolno grozilnih izsiljevalnih pisem od “Črne roke”, a je tiščal denar.
Ob eksploziji so bili Lucato, njegova soproga in njegovi 3 otroci lahko ranjeni.
Hoboken — New York.
New York, 25. febr. — Danes opolnoči se začne promet za splošno občinstvo v tunelu in po progi podzemeljske železnice, ki veže Hoboken z New Yorkom.
Formalna otvoritev se je vršila med
3.	in 4. uro popoludne, ko je predsednik Roosevelt v Washingtonu pritisnil na električen gumb, nakar je od-drdral vlak iz New Yorka v Hoboken, na katerem so bili guvernerji in višji mestni uradniki iz New Yorka, Ho-bokena in Jersey City.
Vtretjič predsednik? Diaz: Ne.
New York, 23. febr. — G Diaz, pred sednik Mehike, je izrekel svarilo proti tretjim rokom za predsednika katerekoli ljudovlade v interview z James Creelmanom, objavljenem v Pearso-novem magazinu za marec. Rekel je: “Prav resnično je, če je kdo. zavzemal kak mogočen urad prav dolgo časa, potem začenja smatrati istega za svoje osebno posestvo,'in prav je, da se svoboden narod zastraži proti nameram osebnega častihlepja.”
“Po moji sodbi znači boj, omejiti moč trustov in jih krotiti, da ne stiskajo ljudstva Združenih držav, eno najvažnejših in najznačilnejših dob v vaši zgodovini.”
Eden od “sedmerih” japonskih modrijanov razpravljal to vprašanje V New Yorku.
DE; VOJSKE MED NAMI NE BO,
Škodila bi tako Ameriki kakor Japo-niji. Ali naj verjamemo?
New York, 26. febr. — Profesor Sakuyei Takahashi, eden “sedmerih” japonskih profesorjev, katerih nazorom in izjavam o javnih zadevah pripisujejo na Japonskem veliko vrednost, je semkaj dospel, prepotovavši jugozapad iri jug Združ. držav v svrho proučavanja. Nekaj mesecev namerava bivati tukaj in imeti predavanja o Japoniji.
Izmišljotina žoltega časnikarstva.
V nekem interview se je izjavil o morebitni vojni med obema deželama takole: “Spoznal sem, da so Američani vobče miroljubni. Trdno sem prepričan o tem, da ne pride nikdar do vojne med Ameriko in Japonijo. Ni-jeden od obeh narodov se ne sme drzniti, da bi začel vojno z drugim, ker bi bila za oba škodljiva. Nadalje sem dognal, da se samo v Ameriki govori o taki vojni, na Japonskem ni ničesar slišati o tem. Izobraženci v tej deželi so Japoncem prijazni, samo klateži povzročajo izgrede proti mojim rojakom. Ampak mi neomejeno zaupamo v predsednika Roosevelta modrost in miroljubje. Glede vožnje ameriškega vojnega brodovja samo pravim, da je pri nas ne smatrajo za Japoniji sovražen čin. Poročila o možnem spopadu ameriškega in japonskega brodovja so izmišljotina žoltega časnikarstva.”
Pravi rokovnjači.
St. Louis, Mo., 22. febr. — Brezpri-merno lopovstvo so danes tu izvršili štirje doslej še neznani moški. Oplenili so namreč, medtem ko je v hiši št. 2206 Cherokee st. stanujoča gospa Jen-nie Griffis nakupovala v notranjem mestu, njeno stanovanje prav do kanarčka. Četveri moški so prišli pred stanovanje z vozom za pohištvo in sta novanje popolnoma izpraznili. Celo obe peči, ki je bil v njih ogenj, so odnesli. Ko se je gospa Griffis vrnila domov, je našla samo še svojega kanarčka.
Krvava ženitnina.
Chicago, 111., 26. febr. — S salunom zvezana plesna dvorana Jos. Kute, št. 73 na Front cesti, je bila včeraj dopo-ludne prizorišče divjega, krvavega prepira, ki je nenadno prekinil neko veselo ženitovanje in bil šele zatrt po do hodu večjega oddelka policajev. Noži, steklenice, kozarci, stoli in mize so služili kot orožje in nič manj nego 18 oseb je bilo ranjenih, 4 smrtnone-varno. Policija je odpeljala v zapor 20 oseb. Krvavo ženitnino so obhajali Poljaki.
“Bela roka”.
Chicago, 111., 24. febr. — “Črna roka”, ona sodrga izseljevalcev, ki se nabira iz Italijanov in si išče svojih žrtev med svojimi rojaki, je v Združ. državah pridobila tak pomen in nastopa tako predrzno, da se dostojno italijansko prebivalstvo vsled tega čuti prav resno vznemirjeno in zato je skle nilo, da bo samo pobijalo zlo, proti kateremu je policija skoro brez moči. V to svrho so ustanovili združbo zva-no “Bela roka”.
V Peoriji dosti dela.
Peoria, 111., 26. febr. — Do sedaj smo počivali, a sedaj pa še spati ni časa. Delamo tu s polno silo.
Upam, da se spet kaj v kratkem o-glasim v Jolietu.
Pozdrav vsem znancem. J. Juršinič.
Ali še kašljate?
Ne zaboravite z odstranjen jem kašlja! Kašelj lahko postane nasledek še bolj strašne bolezni, lahko preč jutri. Rabite Severov Balzam za pljuča, ki Vam prinese ljubo zdravje. To zdravilo je že ozdravilo na tisoče trpečih: poskusite, morda tudi vas ozdravi! Stane 25 in 50 centov steklenica. Proti prehladu in hripi rabite Severove Tablete zoper hripo, ki so dobro in zanesljivo zdravilo. Cena škatljici 25 centov. Dobite jih pri vašem lekarnarju. Vprašajte po “Severovih.” W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Petrograd, 25. febr. — Generallajt-nant Steselj, ki je bil dne 20: februarja zaradi predaje Port Arturja po vojnem sodišču obsojen na smrt, je pri carju vložil prošnjo za popolno pomilostitev. Vojno sodišče je priporočalo izpremenitev smrtne kazni v desetletni trdnjavski zapor in izključitev iz armade. Olajšanje kazni je vojno sodišče priporočalo zato, ker “se je Port Artur, oblegan od zma-gonosnega sovražnika, branil pod vodstvom generala Steslja z brezpri-merno trdovratnostjo, da se je svet čudil nad junaškim pogumom posadke; ker je bilo več naskokov odbitih z ogromnimi izgubami na strani sovražnika; ker je Steselj vedno vzdrževal junaštvo branilcev” itd.
Znameniti odgovor.
Cincinnati, O., 24. febr. — Časopis Times-Star” je po obsodbi generala Steslja brzojavno vprašal japonskega generala Nogija, kateremu je Steselj predal trdnjavo Port Artur, kaj misli o razsodbi. General Nogi je poslal sledeči kratki odgovor: “Kot vojak gojim največje sočutje za generala Steslja, ampak svojih misli o tem ne morem in ne smem povedati.”
Nasi obsojen.
Rim, 24. febr. — Nunzio Nasi, bivši naučni minister, ki je bil tožen pred senatom zaradi poneverjenja vladnih denarjev in ponarejanja javnih listin, je bil spoznan krivim in obsojen v kaznilnico za enajst mesecev in 20 dni. Obenem je izgubil za 4 leta in 2 meseca pravico, opravljati kako javno službo.
Kazen ni tako huda, kakor je videti, ker je sodišče priznalo olajšalne razloge in dovolilo, da se v preiskovalnem zaporu prestani čas všteje, tako da bo moral Nasi samo za nekaj dni v ječo.
Rim, 25. febr. — Obsojeni bivši naučni minister Nunzio Nasi je vsled vznemirjanja zbolel. Zato ne pojde v ječcfc. Na Siciliji, kjer je Nasi doma, .so se vršile demonstracije proti obsodbi.
Car sprejel poslance.
Petrograd, 25. febr. — Prvikrat, odkar ima Rusija parlament, se bo vršila splošna avdijenca državnih poslancev v Carskem Selu, kamor se popeljejo jutri s posebnim vlakom, iz-imši ustavne demokrate, radikalce in Poljake. Na prošnjo carjevo bodo predstavljeni njemu in carinji, da jima zagotovijo svojo udanost.
Nemška krutost v Afriki.
Berolin, 25. febr. — Pred proračunsko komisijo državnega zbora je danes izjavil državni tajnik kolonijalne-ga urada, da je pri upravi Nemške Vzhodne Afrike najnujneje potrebna zaščita delavcev domačinov pred nečloveškim ravnanjem in zatiranjem po nemških naselnikih, ki kar love sužnje in jih odirajo. Nesrečniki morajo po 200 dni v letu tlako delati nem škim krutežem. Edino to nečloveško izkoriščanje domačinov je povzročilo zadnjo vstajo v Jugozapadni Afriki.
Besedolomen kralj.
Bruselj, 23. febr. — Položaj v zvezi z nameravano prispojitvijo svobod-ne države Kongo odstrani Belgije se obrača na slabše. Pravijo, da je kralj Leopold vse svoje lepe obljube preklical in da sedaj zahteva, naj pride posebni sklad, ki ima nadomestiti kron sko posestvo, pod njegovo nadzorstvo in ne pod državnozborsko, kakor je bilo od začetka dogovorjeno. Poleg-tega zahteva, da se mu da na razpolago $50,000,000 v izvršitev različnih načrtov.
Pravijo, da vlada tej zahtevi prav odločno nasprotuje in je sklenila, rajši odstopiti, nego zahtevam ugoditi. Ker ne bi potemtakem kralj našel nikogar, ki bi bil voljan, sestaviti ministrstvo, bi to vedlo do novih volitev, ki bi se gotovo zaključile z večino, proti kralju skrajno sovražno.
Rusko-ameriška zveza.
Pariz, 22. febr.. — Trdi se, da se ruski diplomati resno pečajo o zvezi med Rusijo in Severno Ameriko. Pogajanja niso več v povojih. Zveza bi imela naperjeno ost proti angleško-japonski zvezi'. Ovira zvezo zgolj, ker nima Rusija načrta o vojnem bro-dovju.
Priporočilo.
Rojakom v Reading, Pa. in okolici priporočamo našega zastopnika g. John Jakljevič. On sme prejemati naročnino m izdajati pobotnice.
uprav. “A. S.”
Vsak hip utegne izbruhniti revolucija in vreči mladega kralja s prestola.
LJUDSTVO H0ČELJUD0VLAD0.
Republikanci in drugi vladni nasprotniki čakajo samo prilike.
Lisbona, 26. febr. — Bržkone se vkratkem odloči ali ostane Portugalsko monarhija oziroma kraljestvo ali postane republika. Voditelji soglasno mislijo^ da se bliža trd boj, in v tem se bo šlo za obstanek monarhije (sa-movladarstva). Čudni mir, ki je sledil umoru kralja Carlosa in prestolonaslednika Luiza, je samo prevara. Monarhisti in vladni nasprotniki rovarijo skrivaj, in se pripravljajo na udar, a kot bojišče je določeno glavno mesto Lisbona. Ljudstvo na deželi je mlačno in nevedno, in se je doslej malo ali nič brigalo za politiko in za °jc, ki so se doigravali v glavnem me StU„' Llsb°na je v političnem oziru pac Portugalsko in vpliv večinoma republikanskega prebivalstva v glavnem mestu bo storil monarhiji konec.
Odločite ob volitvah.
Izza umora kraljevega so se republikanci združili z nezadovoljno večino naprednjakov in ob prihodnjih državnozborskih volitvah bodo odkrito nastopili za odpravo monarhije. Bivši poslanec Almeide, vodja republikancev, je izjavil, da so k temu koraku gnani vsled slabega gospodarstva starih strank. Odkritje politične pod-kupnosti, način, kako se je armada pri slmjencev in postopačev mastila na stroške davkoplačevalcev in posebno kraljevski rodbini dovoljevane tajne predplače so ljudstvo od konca do kraja v deželi tako razdražile, da je spoštovanje pred monarhijo popolnoma izginilo. Republikanci pričakujejo lahke in popolne zmage, posebno ker se je novi kralj Manuel že izkazal slabiča.
Dr. Lueger spet hudo bolan.
Dunaj, 22. febr. — Med prijatelji dunajskega nadžupana dr. Karl Lueger-ja je zavladala največja bojazen zaradi njegovega slabega zdravja. Iz Lovrane pri Opatiji v Istri, kjer dr. Lueger biva dober teden, poročajo, da se je njegovo zdravje znatno poslabšalo. Po zadnji semkaj dospeli vesti je nevarnost za njegovo življenje največja.
Lažniv kljukec.
Fez, Maroko, 22. febr. — Mulai Ha-fid, južni sultan”, je v pisanju na svoje pristaše sporočil, “da so bili neverniki v tolikih krdelih poklani, da so potoki ob taborišču njegove armade vsi okrvavljeni.” Nato so tukaj 200 krat ustrelili od veselja.
Spet “suha” država.
Jackson, Miss., 21. febr. — Senat postavodajstva države Mississippi je danes sprejel prohibicijsko postavo s 36 proti 4 glasom. Poslanska zbornica jo je že pred nekaj dnevi sprejela. Postava zadobi veljavo z dnem 31 dec 1908.
Eksplozija svetilnice.
Pittsburg, Pa., 24. febr. — Vsled eksplozije oljnate svetilnice v stanovanju Johna Gišika so bile tri osebe smrtnonevarno opečene in dvajset drugih, napol nagih, je moralo v mrzli noči bežati na cesto.
Malenkosti.
Pravijo, da je bil uspeh Napoleona
I.	pripisovati njegovi strogi pozornosti na podrobnosti, in njegov padec zanemarjanju istih. Če proučavaš živ ljenja uspešnih mož in žen, nahajaš vedno isto. Ali nočeš slediti? Saj dobro veš, koliko ljudi je storilo smrt vsled zanemarjanja prvih, lahnih znakov bolezni. Slabost, izguba slasti in utrujenost nam dostikrat ni mar; mislimo namreč, da istotako hitro preidejo, kot so prišle. Če ne preidejo, kličemo pomoči, ampak prekasno. Koliko življenj bi se lahko rešilo, ako bi ob prvem pojavu tacih znakov rabili Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To sega do korenine bolezni, do prebavil. Ti organi se hitro uravnajo po njem in zahtevajo hrane. Če se ta popolnoma prebavi, potem se očisti kri, okrepe živci, izpopolni zdrav je. To kaže, da bi se Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino moralo rabiti v vseh slučajih neprebavnosti in utrujenosti, v zvezi z izgubljenim tekom. V lekarnah. Jos. Triner, 616— 622 So. Ashland Ave., Chicago, Til,
Cleveland, O., 25. febr. — Mil. g, Jos. M. Koudelka, namestni škof clevelandske škofije, je bil danes posvečen škofom po mil. g. škofu J. Horst-mannu v cerkvi sv. Mihaela ob ogromni udeležbi vernega ljudstva vseh narodnosti.
Škofovskega posvečenja so se udeležili: 2 nadškofa, iz St. Louisa in Cincinnati; 10 škofov; benediktinski opat iz Chicage; 150 duhovnikov iz clevelandske škofije in do 100 iz drugih škofij.
Petje je oskrbel poseben pevski zbor, sestavljen iz 80 pevcev treh žup-
nij.
Vsa izredna slovesnost se je izvršila najsijajneje, ob največjem navdušenju posebno slovanskih vernikov, saj je novoposvečeni škof zaveden Slovan, rodom Čeh — prvi češki škof v Arne-, riki.
(Tudi “Am. Slovenec” se pridružuje brezštevilnim čestilcem in kliče mil,
g.	škofu Jos. M. Koudelki: Na mnoga leta!)
Za krčmarje važen odlok.
Columbus, O., 25. febr. — Državno višje sodišče je danes v slučaju Harry Bayerja proti Sari R. Machlite odločilo v prid ženi.
V	tem slučaju se gre za to, kako se mora krčmar obvestiti, da se ga lahko toži za odškodnino, če naj kaki osebi več ne prodaja pijače.
V	našem slučaju se je Mrs. Machlite podala v krčmo Bayerjevo in je rekla točaju:
“Ne dajte Gusu (soprogu gospe Machlite) nobenih pijač več; kadar pride, ga vrzite ven.”
“Gus” ni bil ven vržen in Mrs. Mach lite je tož la za $2000 odškodnine. Sodnik je odločil, da krčmar ni bil primerno posvarjen. Slučaj je prišel na okrožno .sodišče, ki je odlok ovrglo, in izrek okrožnega sodišča je sedaj državno višje sodišče potrdilo. Mrs. Machlite torej lahko nadaljuje pravdo.
Jolietska novica.
— G. Matija Pogorelc, križem Združenih držav dobroznani trgovec z zlat-nino, je dospel v ponedeljek zvečer v naše mesto, kjer je druzega dne obhajal svoj god in 40. rojstni dan med svojimi mnogobrojnimi prijatelji in znanci. Tudi Am. Sl., med katerega sotrudniki zavzema g. Matijček častno mesto, mu iskreno čestita in kliče: Na mnogaja ljeta!
Joliet, 111., 24. febr. — Slovenske Borštnarice dvora sv. Ane so na svoji zadnji seji sklenile, da bo dva meseca po razglasu tega naznanila pristopnina prosta, to se pravi, stala ne bo nič; plačati bo samo druge neznatne stroške. Zatorej vabimo vse slovenske žene in dekleta v starosti od 18 do 40 let, da uporabijo to lepo priliko in nemudoma pristopijo v dvor Slovenskih Borštnaric. Naprej!
S sestrskim pozdravom Odbor.
Dopis iz La Salle.
La Salle, 111., 26. febr. — V mesecu febr. so stopili v Zakonski stan Fran Ajnik in Angela Turka pa Aloj Rak in Marija Volk. Kavšek in drugi z njim poškodovani premogarji tožijo kompanijo za sto tisoč dolarjev. Uršula Vidič 20 let stara dekle iz Vavta-vasi pri Novem mestu, je po kratki bolezni umrla in bila zadnjo sredo pokopana. Pogreb so ji preskrbeli rojaki, od katerih je Martin Juntas nabral $85.00. Vsem darovalcem tem potom prisrčna hvala.
Pri Marquette Cement Co. ponesrečen 18 let star Jože Kočevar iz Stare Vasi, fare Št. Jernej na Dolenjskem, je umrl zadnjo sredo in bil v petek pokopan. Pred svojo smrtjo je napravil oporoko in Dr. Martin J. Iveca imenoval za administratorja. Dela je pri nas dovolj in vsi delavci delajo stalno, a neunijskih delavcev tukaj ne sprejemajo. Simon Jesenšek.
Pozdrav!
Pred odhodom v staro domovino pošiljam pozdrav svojim rojakom, posebno pa g. John Predovichu, njegovi ženi in otrokom v Denverju, Colo. Rojakom priporočam njegov hotel V obilen poset. On je tudi mož, ki bode gotovo pomagal rojaku v sili, ako potrebuje, kakor je meni. Hvaležen sem mu za vedno. Tudi se zahvaljujem g. John-u Filak iz Jolieta za postrežbo in gostoljubnost.
Veže me dolžnost, da tem potom omenim solidnost rojaka Fr. Zajca v Leadville, Colo.; njega pa ne smem priporočati, ker mi je več škodil kot koristil. Škodil mi je veliko, on že sam ve kje, raditega ga ne priporočam nikomur. Toraj z Bogom!
Matija Rus.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN. j
Joliet, 111., 26. febr. — Do prihodnjega ponedeljka, dne 2. marca, naj se blagovolijo zglasiti v našem župnišču vsi tisti rojaki in rojakinje, ki hočejo ostati člani družbe sv. Mohorja za leto 1909. ali ki nameravajo nanovo pristopiti k tej najslavnejši slovenski družbi; pozneje se naročnina ne bo več sprejemala. Udnina s poštnino vred znaša samo $1.00 (en dolar). Za to svotico prejmejo družniki jeseni še-stero krasnih knjig, in sicer: 1. Zgodbe sv. pisma, 15. zvezek; 2. Presv. Srce Jezusovo, molitvenik; 3. Simon Gregorčičeve Izbrane pesmi; 4. Umni čebelar; 5. Slovenske večernice, 61. zv.; 6., Koledar za leto 1909. Nikarte zamuditi zadnje prilike, da postanete deležni prekrasnega književnega daru. V daljni tujini pokažite, dragi Slovenci, da ste zavedni katoličani in narodnjaki, in to pokažite s čim najobil-nejšim pristopom k družbi sv. Mohorja! Še enkrat: Zadnji čas zglasitve je do prihodnjega ponedeljka.
—	Kam pa to soboto zvečer? Če ne na delo, pa gotovo v Golobičevo dvorano na veliko veselico s plesom, ki jo prirede Slovenske Brštnarice sv. Ane. To bo prva in zadnja in edina naša veselica v letošnjem predpustu, in ravno na predpustno soboto. Slabi časi so sicer, ampak vsaj en večer hočemo pozabiti nanje in se pošteno razveseliti na pristno domači zabavi prve vrste. Vsestranske priprave za to veselico so dovršene in obeta se nam naj lepši užitek. Kdor le zamore, naj se udeleži te veselice in ne bo mu žal. Torej: v soboto zvečer v Golobičevi dvorani — na veselo svidenje!
—	“Furnace No. 3.”, to je, plavž št. 3 v tukajšnji jeklarni, ki je dlje časa počival, je spet zaposloval v ponedeljek zjutraj. Že koncem decembra meseca so ga zaprli zaradi poprav, in sedaj je “kakor nov”, je rekel superintendent Mathias. In “ronal” bo sedaj neprestano celo leto, ker je naročil za izdelke v izobilju.
“Furnace No. 4” bodo zaprli prihodnjo nedeljo zvečer in počival bo mesec dni, pravijo. Odkar je bil zgra jen pred osemnajstimi meseci, je doslej stalno “ronal”. In zapreti ga sedaj morajo radi prepotrebnih poprav, pravijo.
—Skozi naše mesto držeče železnice morajo po dogovoru z dne 22. jan. 1906 takoj začeti z delom za povzdig svojih prog (track elevation), če ne, bo govorilo sodišče. Tako je bilo sklenjeno v ponedeljkovi seji mestnih svetovalcev, ko je posebno alderman Harney, naš prijatelj, kaj ostro nastopal proti cincanju skoporitih železnic, ki se izgovarjajo, da nimajo denarja letos za “track elevation”, dasi so imele več nego sedem prav mastnih let.
—	Hrvat Mike Milič, stanujoč pod
h.	št. 1209 na North Scott cesti, se je hudo opekel pri delu ob plavžu v jeklarni Illinois Steel-kompanije; bil bi zgorel, da ga niso rešili tovariši sodelavci . Prepeljali so ponesrečenca v Silver Cross-bolnišnico, kjer bo moral ostati kaka dva meseca.
—	Policaj Ivec, naš rojak, se je spet odlikoval. Ko je v nedeljo zarana o-koli 1. ure patruljiral okoli George Keiberjevega saluna na voglu Ward ave. in Collins ceste, je iz tamošnje aleje zapazil neko črno strašilo, ki je pravkar lezlo skozi zadnje okno v sa-lun. Naš Ivec ima bistro okb in urne noge. V hipu je stal z revolverjem v roki pred črncem in trajalo ni dolgo, da je bil vlomilec spravljen v policijsko kletko. Na policiji so kmalu dognali, da je črni ujetnik neki dolgo zasledovan in iskan nevaren rokovnjač.
—	Republikanski mestni shod volil-cev (town caucus) bo v soboto 21. marca in konvencija dva dni pozneje, v ponedeljek 23. marca.
—	Pisma na pošti so imeli zadnji petek: Jankič Gjuro, Licina Luka) Skundrič Miloš in Stonitsh Plelena.
—	Pojdite k zdravniku, kamor vsi zahajajo. In to je? Dr. Ivec, 711 N. Chicago st. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 1102.
Brockway, Minnesota, 23. febr. — “Visoka je gora, zares je hud klane; zato me 'ma rada, k’ sem lušten gorjanc.” Take in jednake viže mi še sedaj hodijo po glavi, dasiravno je že več dni, odkar smo obhajali eno največjih že-nitovanj, kar jih je kedaj bilo pri sv. Štefanu. Poročila sta se v torek 18. febr, John Legat in Jerica Peterneli, oba dobroznana in velespoštovana mla da človeka. Po poroki in dokončani veliki sv. maši, h kateri se je zbralo mnogo ljudstva, podali so se povabljeni v velikem številu na dom neveste, kjer so bili po vljudnem vspre-jemu prav izborno postreženi. Ženi-tovanje se je vršilo v najlepšem redu, brez vsega nepotrebnega hrupa ali kake druge sitnosti. Ženin in nevesta, kakor tudi njuni starši, so se trudili, da je bil vsak postrežen kolikor mogoče dobro. Jesti, piti, in vse;ga dobrega je bilo na razpolago, dočim je bil tudi pripravljen gladki pod, na ka-
terem je igral “Simoničev orkester” kar naj lepše okrogelčke. Da mladi svet ni pustil te prilike mimo ne da bi se bil zasukal, to je samoumevno. Tudi starejši so se dobro zabavali in bila je splošna dobrovoljnost in burk in smeha brez konca.
Novoporočenca bodeta stanovala tukaj na delu obširne in morebiti največje slovenske farme, katero si je napravila družina Legat v primerno kratkem času. Tudi nevestini starši so premožni in imajo več farm, kar nam prav jasno kaže, koliko premore varčnost in pa skupno delovanje v dru žini.
O Legatovi družini naj omenim še to, da je to zadnji izmed sedmero o-trok Martina in Barbare Legat, ki je bil, takorekoč, še nevdomačen, vsi drugi so že nastopili eno ali drugo pot življenja. Starejši brat kakor tudi dve hčeri so oženjeni, tri mlajši hčere pa so stopile v red usmiljenih sester in delujejo, dve v Duluth in ena v Chicagi. Vsem se dobro godi in so zadovoljni vsak v svojem stanu in lahko so starši veseli, da so njih otroci preskrbljeni. Mi pa jim častitamo topot, prvič novoporočencema, drugič staršem, in tretjič skupno celi družini.
Bolezen še zmiraj razsaja tu okoli in obiskuje kmalu tega kmalu onega in se ne ogne niti moških. Tako je obiskala pred nekaj časa našega klo-basarja John Zimo, potem se je polastila našega stavbinskega mojstra James Justina, sedaj pa se je vrgla z vso silo na našega “štorkeeperja” Mike Blenkuscha, toda ker se mu je obrnilo na boljše, je upati, da kmalu o-kreva.
Vreme imamo še zmiraj tako srednje mrzlo, le pred par tedni je za ene dni nastala nekaka odjuga, ki nam je zopet pobrala skoro ves sneg in pustila namestu dosti ledu, tako da se le s težo more delati na poti.
Slednjič omenim še to, da je zadnji čas Nova Domovina zgubila pri nas še ta mali kredit, ki ga je dosedaj imela tukaj; in mislim, tudi drugod ne zanima posebno njeno vedenje bralcev. Sicer je bila že popred bolj na slabem glasu, toda ko smo videli v številki 21., kako nesramno napada urednika A. S., in ko smo še nadalje videli, kako sta se začela Nova Dom. in Gl. Svobode strinjati, zlomljena je bila s tem zadnja slamica, ki je še vzdrževala Novo Dom. Da se Gl. Svobode strinja ž njo, odkar je začela Nova Dom. obrekovati in zaničevati duhovnike, to je samoumevno, saj imata oba en in isti program; namreč, pisati kolikor mogoče čez duhovnike in jih obrekovati toliko kolikor si drzneta, samo ta razloček je med njima, da, dočim kaže Gl. Svobode svoj program odprto in odločno, se Nova Dom. skrjva za hrbet enega duhovnika s tem, da ga hinavsko povišuje čez mero in brez premisleka napada vse druge najsi bodo Slovenci, Angleži ali karsibodi. Da 'je Rev. Zakrajšek dober duhovnik, tega ji ne oporekamo, ali s tem ni rečeno, da so vsi drugi slabi. Dokler je Nova Dom. napadala samo Rev. Hribarja, mislili smo si, da je že tudi on kaj kriv; ali odkar pa je začela napadati tudi druge, od blizu in daleč, nam je s tem takoj pokazala, kje jo čevelj tišči. Vsakdo je lahko takoj videl, koliko ji je zaupati. Že več ko dve leti javka in mijavka Nova Dom., da ni miru med clevelandskimi Slovenci in dolži duhovnike, češ, ti so vsega vzrok, pri tem pa kar more hujska eno stranko zoper drugo in trosi tako sovraštvo med nje. Vsako besedo, ki jo je morebiti izbleknil kak vinjen Jokc, pobere in jo nese dobro povečano med tamošnje Slovence. Čudimo se, da clevelandski Slovenci že davno niso uvideli, da je ravno Nova Dom. največji vzrok njih nesloge in homatij, ki gotovo niso v čast tudi drugim po Ameriki bivajočim Slovencem. Gotovo je, da jih je Nova Dom. veliko oslepila s tem, da se skriva za Rev. Zakrajška in sedaj še hoče zlesti mil. gosp. škofu Koudelku za suknjo, kar pa se ji seveda ne bode posrečilo.
Nadalje napada Nova Dom. tudi dru ge liste, izimši Gl. Svobode, ki pa se ne zmenijo za njeno žlobudranje. To me spominja nekega prizora, ki sem ga nedavno opazoval.
Šli so po poti trije veliki psi bernardinci, in uganjali svoje burke. Kar nenadoma pa prileti mednje neki majhen "pudlček”, skače, laja in1 se zaganja z vso silico nanje, vendar se oni ne zmenijo zanj in grejo svojo pot naprej. Slednjič vendar razjari enega izmed njih, ki ga zgrabi v gobec in ga nosi in trese kar brez usmiljenja in pudlčku bi se bilo slabo izšlo, da ni posredoval neki potnik, ki je ravno mimo šel. Tako se zna primeriti tudi Novi Dom. Saj jo mora že vendar biti vsak bralec sit, “vsque ad nauseam”!
J.	J. Omann.
Cornwall, Pa., 16. febr. — Dragi mi urednik Am. Slovenca! Ni še dolgo, kar sem se oglasil v predalih vašega lista, in še vas prosim, dragi mi urednik, da mi dovolite malo prostora v vašem listu, ker dobro vem, da vsak rojak rad prebira kakršensibodi dopis iz vseh krajev Amerike. Ravno danes, ko je ravno nedelja in dan počitka, si vzamem malo časa, da odgovorim na več rojakov pisma, ki jim ne morem drugače ustreči, nege da naznanim v
našem listu, ki gotovo rad ustreže vsakemu rojaku po svojih močeh. Pa dobro vem, da nas je dosti Slovencev bodisi Hrvatov po širnej Ameriki, ki ne vemo en za druzega. Ravno zdaj, ko so ti slabi časi, en drugemu piše, kako je tukaj, kako ti živiš ali on, kako je kaj z delom. Zato, dragi rojaki od vseh delov republike, bodimo veseli, da imamo naš najboljši list Am. Slovenca, da priobčujemo dopise in s tem rojakom naznanjamo, kje da je moči priti do zaslužka in kje da ni. Naši časi so še zmiraj enaki, se nič ne boljšajo. Ni še dolgo, kar sem bil v Steeltonu, Pa. Tam se res malo zboljšuje delavna obrt, ali kaj pomaga, ko dela drugi ne dobi, nego tisti, ki so bili od prej zaposleni. Tam sem obiskal več naših rojakov, in povsod, kamor prideš, vidiš dosti ljudi brez dela. Obiskal sem tudi gosp. Peter Klepeca in njegovo soprogo. Kar se njega tiče, on živi dobro, ima svoj lastni dom in tudi mesnico. Sem ga vprašal, kako kaj gre business. Mi odgovori: “Kar najbolje ne, ker ljudi niso mogočni plačati.” Reče mi: “To mi je edino veselje, prebirati list Am. Slovenca, ki ga vselej težko pričakujem, da vidim kaj novosti v njem in se ž njim kratkočasim, ker je to meni tudi samemu najbolj ljubo, ker ga vselej na soboto dobim in ga veselo pregledujem, tako da ne vem, kje čem prej začeti, čem li dopise ali čem novosti iz starega kraja, tako da nikoli ne žalujem nad tako malo svoto kot je en dolar, pa ga vsak teden dobim, in mi prinese več novosti, nego drugi dnevniki, ali bodisi katerikoli. Če je tako, rojaki, dajmo zanj! V slogi je moč! Da ga bomo dobivali vsaj dvakrat na teden!
O delu bom že poročal svoječasno, da rojakom naznanim, kedr.r se bojo časi zboljšali. Čuje se, da bode v spomladi vse boljše, a tega mi zagotovo ne vemo, moramo ravno tukaj čakati, kjer smo, dokler se kapitalisti sporazumejo, potem bo vse pri starem. Res je težko čakati, ali kam pa čemo? Doli je trdo, gori je visoko, nikamor ne moreš. Pri nas v Corn-wallu je dosti boljše štapati nego kje drugje. Vprašal boš, čitatelj: zakaj? Zato: Rent. ali stanarina je čisto mala, samo 3 do 4 tolare na mesec, in to, če ni dela, kakor zdaj, ti ni treba plačati in vsak house ima dosti grunta, si lahko pridelaš dosti hrane čez leto, da pozimi lahko živiš z malimi stroški. Neki rojak iz okolice Steelton nas je Čanje, tam imate farme, pa nimate ne krompirja ne solate.” Res je, solato smo pojeli, krompir bomo tudi kmalo, pa še ga imamo za en “pack”. Ta rojak je sodil vse za enega; seveda, če nečeš delati, ne boš imel; pregovor pravi: delaj kakor da boš vselej živel, moli kakor da boš jutri umrl.^
Zdaj, dragi urednik tega lista, ne zamerite, ker vam toliko prostora jemljem, ker mislim, da je to moj zadnji dopis t. leta, če ne bo kaj več novosti.
Zdaj srčen pozdrav vsem čitatelj em širom te Amerike, in tebi, Am. Slovenec, pa vselej želim obilo sreče, da bi še več mnogo let sprejemal dopise od nas trpinov in da bi imel dosti naročnikov in dobrih predplačnikov.
Peter Lukanič.
Clinton, la., 23. febr. — Tukaj se je ponesrečil rojak John Pešel. Povozil ga je vlak, in strlo mu je dve rebri in odtrgalo desno roko blizu komolca. Zdravi se v bolnišnici, in upamo, da bo kmalu ozdravel. John Tancik.
Eveleth, Minn., 21. febr. — Dragi Am. Slovenec! Sprejmi nekaj vrstic v svoje predale. Ravno sem bral v “Eveleth News” o bližnjem mestu Au-rori: “The Aurora Catholics hunting for a new priest”. Seveda so tarn ljudje, ki hočejo z duhovnom ravnati kot svinja z mehom. Č. g. Šaloven je dolgo časa trpel, a nazadnje je prišel do spoznanja, da je najbolje, da pusti take ljudi, katere vlada “Glas Svobode” in “Der Pfaffenspiegel”.
Tukaj na Evelethu se je tudi zasejala ljubka iz Glas Svobode, pa so vendar še verni ljudje, katerim se kar gnjusi, kar jim Glas Sv. trobi in so jo pustili ter se poprijeli bolj in se še Am. Slov., v katerem vidijo jedini še verni list v Združ. državah. Nova Dom. se jim je tudi že pristudila se svojim ravnanjem zoper tamošnje duhovne. Z mladega smo se učili pokorščino do duhovnikov in deželske oblasti, a kaj nam pa ti listi trobijo? Mar mi je treba odgovarjati na to? Vsak si sam lahko odgovori.
Ti pa, Am. Slov., le poteguj se še naprej za svoje pravice in nam prinašaj podučljive stvari, da ne utonemo v brezverstvu, katero poskušajo drugi listi nam vcepiti v naša srca.
Drugič kaj več.
Opazovalec II.
Eveleth, Minn., 19. febr. — Blagovolite natisniti par vrstic iz naše naselbine v Vaš cenjeni list.
Zimo imamo zares lepo letos tukaj, same dela se bolj počasi, ker nekateri ne delajo že par mesecev.
Dne 16. febr. je umrla Marija Grebenc, v starosti 33 let, doma iz Rašice, fare Škocijan, Kočevje. Tukaj zapušča žalujočega moža in tri otroke, najmlajši je star 4 m. Bila je jako priljubljena med tukajšnjimi Slovenci, to je pokazal pogreb dne. 18. febr., ki so se ga v obilnem številu udeležili, in naš č. g. župnik M. Bilbau je imel po sv. maši jako ganljiv govor, tako da je moral vsak najtrdnejšega srca imeti mokro oko.
(Nadaljevanje na 7 strani.)
Imejte doma zbirko Severovih družinskin zdravil, ki so najbolšji prijatelj bolnikov in močna bramba protiboleznim-
Vstavite kašelj!
Ne zaboravite kašlja! Poskusite ga odstranite predno se isti
vkorenini.
1
I
I
I
Severov balzam za pljuča
miri dihaltiik, omehči grlo in prinese hitro pomoč zoper nered.
“Severov balzam za pljuča se je Izkazal, kot dobro zdravilo-Moja žena je trpela na hudem kašlju, po rabllenju tega le i ; je počutila veliko bolje, kašelj je izginil'in ona je postala popolnem a zdrava ”	Peter Hodakevvski,
103 South Street.	Lovveil, Mass-
Severov Balzam za pijuča se dobi za 25c ni 50c steklenica.
Ohranite si mladost
Ne glede koliko rojstnih dni ste že praznovali, vi se lahko še vedno ohranite mlode in dobite nazaj energijo z rabljenjen
Severnega balzama za življenje.
To izvrstna tonika prenovi ohus okrepča moč, redi kri in prinese novo življenje. Cena 76c.
Zdravilo za vsakogar.
Medicinska omarica matere nimabo-ljega zdravila, kakor je
Severovo Olje sv. Gotharda.
Ni rane niti druge nadloge človeškega telesa katere bi to olje ne moglo doseči s svojo pomočjo. Za pretege, odrgnine, rane, otekline, izvinjenje, protin in nevralgijo ni boljšega zdravila. Cena 50c.
Prodaja se v vseh lekarnah.	Zdravilni navod brezplačno.
Vprašajte za Severov Slovenski almanak za leto 1908.
I
YAi	Opiipi	s - /*** CEDAR RAPIDS
w.	r ■ oevei	\A VO, iowa
OBLEKE CEDITI IN ČISTITI
je naše delo. Gladimo obleke vsake vrste. Prinesite jih k nam; mi jih popravimo, da izgledajo kot nove. Prvi uzorec našega dela vas bo prepričal.
Delo izgotovimo točno za mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, d bomo vs» lej postregli z najnižjimi tržnimi c® nami... Mi imamo v zalogi vsakovrst nega lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deskr in šinglne vsake vrste.
ostor je na Desplaines ulici ega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo I Mi tt bomo zadovoljili in ti prihrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Denare v staro domovino
pošiljamo: ...........
za $	10.35 ............ 50	kron
za $	20.45 ............. 100	kron,
za $	40.90 ............. 200	kron,
za $	102.00 ............ 500	kron,
za $	204.00 ............ 1000	kron,
za $1017.00 ............ 5000 kron.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York.
6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O.
ZAHVALA
za mnoga ustmena ko pismena voščila ob priliki mojega štirideset-letnega godovanja.
Matija Pogorelc,
1114 Hey worth Bldg. Chicago, 111.
Dne 25. februarja 1908.
VABILO NA Veselico
****** ki jo prirede *"****«?
Slovenske Borštnarice
v Golobičevi dvorani v soboto 29. februarja 1908 Dobiček namenjen za altar v slov. cerkvi sv. Jožefa Za moške 25c	*****	Dame proste
K najobilnejši udeležbi uljudno vabi vse rojake in rojakinje ter brate Hrvate
ODBOR.
Obuvalo za vsakogar.
Ali potrebujete čedne, moderne in močne čevlje? Ali potrebujete lepe čevlje samo za praznike? Po-trebujete-li čevlj^ za težko delo?
Mi imamo veliko zalogo raznih čevljev, vsake vrste in cene.
' CENE ZMERNE.
Ed. Bannon
503 RUBY STREET.
JOLIET, ILL.
Trsta se je položil pred brzovlak drž. železnice 33 let stari delavec Janez | Jerina iz Logatca, ki je prišel peš iz ! Gorice v Trst. Jerino pa brzovlak ni povozil, žel. stroj ga je porinil v stran ; da je Jerina padel v jarek. Pri padcu ,
IZ STARE DOMOVINE
Rojaki, ki žele kupiti farmo ali zemljišča v Minnesoti; North Dakoti, Montani, Canadi in Texas-u isto lahko store z mojem posredovanjem, ker sem zastopnik raznih družb, ki se ba-vijo s trgovino zemljišč. Cena obdelanih zemljišč je od $10 do $50 aker.
Da je vse v redu se lahko prepričamo na sodiščih okraja v katerem je zemljišče. Ni se bati, da bo kdo opeharjen. Za resničnost in točnost mojega poslovanja garantirajp družbe, katerim sem podal varščino za veliko vsoto denarja.
Izposlujem posojilo na zemljišča.
Jaz sem bil sam na farmah nad 14 let in sem izprevidel, da bib ilo veliko bolje, ako bi se rojaki naselili na farmah nego v bližini fabrik, ker farmar je sam svoj gospod, in na farmi se ni bati, da ne bo kaj jesti ali piti, ako zastane delo v fabrikah. Pomislite, da žito raste in premoženje kmetov se množi, ko farmer najslajše spi.
Kdor želi pozvedeti več podrobnosti o kupovanju farm naj piše ns;
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače'zdravilo
Rojenih je bilo le 28, mrličev pa 33. Med temi sta bila dva utopljenca. Zgubili smo tudi dva Radeckijeva vete-ranca, Boštjana Gruma, letos pa Matijo Žitnika. Kako uneta sta še vedno bila za vrlega vojskovodjo. Še enega imamo, namreč Gašparja Dobrovoljca, ki pa še čaka odpoklica pred naj višjega poveljnika.
—	Umrl je v Adlešičih župan Mat. Milek. Županoval je 9 let.
—	Smrt čudaka. Iz Senožeč se z dne 4. febr. poroča: Tukaj je nagloma umrl po Vipavi dobro znani bivši da-car Anton Hrovatin po domače Ton-cov. Dan za dnevom je posedal v neki tukajšnji gostilni. Tako je sedel tudi sinoči v kuhinji poleg štedilnika ter čakal večerje, ki se je zanj pripravljala. Nenadoma se zvrne, pade na tla, baje zadet od mrtvouda. Bil je v par minutah mrtev. Pil je veliko, pet do šest litrov na dan, in zraven tudi žganje. Denarja je imel vedno dovolj in splošno se sodi, da je zapustil še nekaj tisočakov, ki pa nihče ne ve zanje, ker je pokojnik imel svoj denar baje skrit v gozdu, kamor je, ako je bilo treba, neopažen zahajal. Star je bil 67 let, služil je vojake ter se je udeležil vojske na Laškem. Pripovedoval je najraje o laških mestih, zlasti o Milanu in Veroni. Ko je pa pripovedoval o generalu Benedeku, se je solzil in glasno ihtel. Mož je bil opazovalec ter imel o svetu čudne, lastne nazore. Grob njegove matere je kropil z vinom, za kar je porabil vsakikrat en liter vina. Častil je zlasti solnce in je ob zatonu pred istega skrivaj pokleknil. Dal je tudi za sv. maše in pravil, da, ako se bo čutil slabega, bo klical duhovnika, da ga previdi, a revež ni utegnil. Ker mož ni štedil pri pijači, je štedil na obleki, posebno na obutku. Večkrat si je črevlje s staro vrečo ovil, da ni podplatov trgal. Bil je pravi čudak.
—	Županom občine Adlešiče je bil izvoljen g. Peter Rauch, graščak v Podbrežju.
—	V župnijo Adlešiči prihaja redno nad 30 “Domoljubov”, 8 “Bogoljubov”, 3 “Cvetje”, 7 “Amerikanskih Slo vencev”, 25 “Kmetovalcev”.
KRANJSKO
—	Iz Amerike na ljubljanski Južni kolodvor se je pripeljalo dne 1. febr. 60 Slovencev in 100 Hrvatov; 2. febr. 30 Hrvatov; 4. febr. 400 Hrvatov, med njimi tudi nekaj Slovencev.
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 4. februarja 10 Slovencev in 12 Hrvatov.
ŠTAJARSKO
hudim napadom reumatizma, neu-talgije, prehlajenja, bolezni v prsih -CL in hrbtu. Ono ima 351etni . TT rekord svojega vspeha.
A. H A Brez varnostne znamke “sidro” ni pravo.
25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
|RUST\ffi
lJ°ŽEg
jšt 53.1 ||ô.0ktob||
1 /ll. i
—	Pri Sv. Janžu na Dravskem polju so zmagali pri občinskih volitvah v vseh treh razredih Slovenci proti šta-jercijancem.
—V pokoj stopi vlč g. župnik Franc Smrečnik v Št. liju pri Velenju.
—	Za častnega kanonika lavantinskega kapitelja je imenovan č. g. župnik Anton Schlander.
—	Ustrelil se je v Ljubnem na Zgornjem Štajerskem strojevodja Jakob Habjan.
—	Nagrado za ubite strupene kače bo vplačeval deželni odbor tudi letos, po 50 vin. za glavo.
—	Umrl je dne 7. febr. na Bregu pri Polzeli umirovljeni učitelj in šolski vodja g. Blaž Čebul v 82 letu svoje dobe, ki je služboval na Polzeli nad 30 let. Ranjki je bil stari oče soproge ravnatelja Zadružne Zveze gosp. Fr-Jošta, ki sta oba izgubila še le 14 dni poprej vsak svojo mater in ki imata v tako kratkem času 3 sveže grobe, kar je tem hujši udarec za spoštovano narodno rodbino, ker je g. ravnatelj Fr. Jošt že sam dalje časa bolehen.
-—- Dobrnske toplice. V zadnjem času se je voda v Dobrnskih toplicah preiskala in se je dobilo v njej mnogo radija. Ker je znano, da vpliva radij pomirjevalno in teši bolečine, se je sedaj našel vzrok dobrega vpliva teh toplic na bolnike.
— Vrat prerezal si je 31. j^n. posestnikov sin Ivan Hoenigmann iz Rakitne pri Ribnici. Navedenec je prišel pred par meseci iz Amerike, sedaj se mu je pa zmešalo in je hotel izvršiti samoumor. Nesrečneža so doma za silo obvezali, potem ga pa prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $i.oo do $5.00.
FLEXER & REICHMANI*
LEKARNARJA
Cor. Bluff and Excita ge Street
/OLIET. ILL.
Emil Bachman
—	Iz Novega mesta se piše: Dolenjski vlak bo od 1. maja t. J. prevozil 45 kilometrov v eni uri, tako da se lahko v dveh urah iz Novega mesta v Ljubljano pride. Vsi Dolenjci so to novico z veseljem na znanje vzeli in so železniškemu ravnateljstvu v Trstu jako hvaležni. Ko bo nova železnica dodelana, bomo imeli tudi brzovlake in se nam bo še bolje godilo. Dolenjska bo nehala biti sirota!
—	Vodovod skozi Šiško v Ljubljano. Deželna vlada je potrdila projekt o drugem vodovodnem omrežju skozi Spodnjo Šiško v Ljubljano in je mestni občini že dala dovoljenje.
—	Za stolnega kanonika v Ljubljani je od cesarja imenovan knezoškofij-ski duhovni svetnik predsednik “O-brambenega društva”, odbornik “Kat. tiskovnega društva”, — bivši izdajatelj “Slovenca”, župnik pri Devici Mariji v Polju č. g. Matija Kolar.
—	V Zatičini je umrl skoro nenadne smrti posestnik in mlinar Franc Lampret. Par dni pozneje se je vrnil iz Amerike njegov brat Ignacij, ki pa ni več dobil brata, katerega je pred letom zdravega zapustil doma.
—	Umrl je v Ložu dne 30. januarja g. Andrej Turšič zadet od srčne kapi v 67. letu svoje starosti. Cel dan v četrtek je bil vesel, zvečer je prižvižgal v hišo, se zgrudil na tla in bil hipoma mrtev. Pokojni je bil oče logaškega kaplana č. g. Leopolda Turšič.
—	Umrl je v Zg. Jaršah pri Mengšu g. Peter Majdič star., po dolgotrajni bolezni.
—	Iz Dobrniča. Dne 19. jan. je padel na ledu France Popar iz Korit, star 50 let, in se je ubil. Pokojnik se je bil šele minulo jesen oženil.
—	Umrl je v Kranju gostilničar in posestnik g. Franc Roblek, brat g. Al. Robleka, lekarnarja v Radovljici.
—	Računski nadsvetnik Bregant u-mrl. Računski nadsvetnik g. Bregant je 3. febr. pri Alešu večerjal. Kar je g. nadsvetnika obšla slabost. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v Ljubljano kjer je ponoči umrl na izkrvavenju možgan.
—	Umrl je v Rudolfovem krojaški pomočnik gospod Josip Seničar.
—	Zadušil se je s fižolom 3Ji letni fantek Trnovec iz Črnega vrha pri Vrhniki.
—	Umrl je dne 5. febr. v Ljubljani dobroznani in priljubljeni vratar predilnice g. Fran Pavšek v 84. letu svoje starosti. V predilnici je služboval 50 let.
—	Gospica Pavlina Ulrih. Iz Železnikov, 31. jan. Danes v jutro okoli 9. ure je prominula tu pa daljšem bolehanju vsled srčne kapi gospica Pavlina Ulrih, ki je dolga leta vodila gospodinjske posle pri svojem stricu, veleposestniku in fužinarskem udeležniku g. Leopoldu Globočniku. Ker je bila pokojnica rodom iz Kranja, bodo truplo po njeni poslednji volji prepeljali baje v Kranj, kjer jej počivajo njeni bližnji sorodniki.
—	Umrl je izprevodnik drž. železnice g. Jožef Belihar. — V deželni bolnišnici je umrl Luka Garčar.
—	Deklica zmrznila. V noči od 29. na 30. jan. je zmrznila 171etna deklica Rozalija Unetič iz Viher pri Leskovcu. Celi dan je kopala v vinogradu. Domu grede je pot zgrešila. Noč je bila skrajno temna, ostra burja je pihala, sneg je padel, deklica, utrujena, se je vlegla in zaspala za večno.
—	Umrl je dne 15. jan. Janez Konda, Gor. Lokvica št. 12. Rojen je bil pokojni dne 16. septembra 1822. 1. Bil je navdušen pristaš “S. L. S.”
—	Starosta kranjskih postiljonov, Anton Strah, je 31. jan. v deželni bolnici umrl. Strah je oskrboval posti-ljonsko službo 25 let in je bil leta 1906 za svojo zanesljivost in vestnost od po štnega ravnateljstva odlikovan s častno monturo in tozadevno doklado. To zimo je vestni postiljon padel iz poštnega voza in odtedaj hiral. Zdaj je kot žrtev svojega poklica poklican v večnost.
—	V Polšniku je minulo leto smrt bolj gospodarila kakor pa rojenice.
580 South Centre Avenue.
Chicago, 111.
Slovanski tvorničar društvenih od makov (badges), regalij, kap, bande't in zastav. Velika zaloga vseh pc trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujcL kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka. tolog na zahtevanje zastonj.
Mike Pesdirtz
34 W. 22 Place,
Chicago, 111.
Í014 N. Chicago St., Joliet, 111.
,	'	" - priporoča rojakom
svojo
RRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke cene,
. 104 Jefferson St, Mha Mhm
Henrik H. & Menno H.
^ T .A. S SE Pf
Sobe 201 lu 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JATIVI
NOTAR r*
#"-cáÍ&8, ' ®obro delo se gf*» jamči. Delo je
JÉiiF arno> her sta dva brivca veno pri roki.
Northwestern Phone 1422.
brni« «n prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n. iam in boleznim.
lje vsakovrstna v notarsko ko spadajoča
KOROŠKO
0. W. Brown, preda Robt. Pilc&ar, podpre d W. G. Wilcox, kasir.
NAJBOLJŠI
—	Slovenska zmaga. Pri obč. volitvah v Globasnici na Koroškem so Slovenci v vseh treh razredih zopet zmagali.
—	Nesreča na ledu. Na Vrbskem jezeru je utonil blizu Krive Vrbe zdravnik dr. Hock iz Beljaka. Skušal se je rešiti, pa ni mogel več iz 1'edeno-mrzle vode. Vdrl se mu je led. Dr. Hock je bil član obč. sveta v Beljaku in velik agitator za “Suedmarko”.
pisanja.
Kapital $100,000.00.
BARBER aiLDING. OLIET, ILL. je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota. če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo p© 3 odst. obresti od vsaka vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Zdruš držav. Nje trgovina je poslovana p« nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
PRODAJEMO PO
Gov nemško in angleško.
—	Pomiloščena je pri zadnjih porotnih obravnavah v Ljubljani na smrt obsojena detomorilka Marija Rozman iz Tržiča, na 20 letno ječo.
-— Občni zbor hranilnice in posojilnice v Ribnici je bil v nedeljo, dne 19. januarja. Prometa je bilo v preteklem letu 1 milijon 189 tisoč 769 kron, čistega dobička pa 2078 K 51 v. Zavod obhaja letos desetletnico svojega obstoja.
—	Nesreča. Podžupan Erjavec v O-seku je obrezoval trte v vinogradu. Pri tem ga je oplazila veja tako nesrečno po očesu, da je oslepel. Ker je bil poprej slep že na drugo oko, je nesrečni mož popolnoma izgubil vid. Odpeljali so ga v Ljubljano iskat pb-moči.
TROST & KRETZ
tono. Za gotov denar.
Razvažamo premog na vse strani mesta.
Naročite ga pri nas, prihranite si denar.
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK,
Posebnost so naše
"Tlie D. S.” lOc. in “MeersciiaM" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet llls
HRVATSK0
American Coal Co
—Ukradel je doslej neznan uzmovič gostilničarki Padovec v Varaždinu 1600 K. Udrl je v sobo, tam s sekiro razbil omarina vrata in si. osvojil o-menjeni znesek.
— Organizacija Hrvatov v Bosni. Hrvatje so osnovali organizacijski odbor za Bosno in Hercegovino, ki ima namen, da združi Hrvate teh dveh dežel.
Cor. Chicago in Columbia Sts.
JOLIET, ILL.
OBA TELEFON ŠTEV. 67.
Denar im posojilo.
Poeojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
KRASNE KNJIGE RAZNIH VRST
IN CEN SE DOBE V KNJIGARNI AMER. SLOVE!
— Prememba posesti. Gospod Lavrič, lesni trgovec na Rakeku, je prodal del svojega posestva na Rakeku gosp. Francu Gnjezdi z Unca. Kakor se čuje, je na prodaj tudi vila s parkom.
— V šenjanškem premogokopu so si “kukci” omislili stroj, ki bo iz jame sam vozil premog in ga samposebi ločeval v tri vrste, drobni, srednji in debeli premog. Pri tem stroju bosta imela posla le dva delavca. Za ta stroj so potrebni trije veliki kotli za paro, dva po 8000 kg. in eden 12tisoč kg. Ker nova železnica še ne vozi, prevzel je prevažanje teh kotlov gospod Pavlin iz Trebnjega, ki si je nabavil nalašč za to posebno močan voz. En kotel z 8000 kg. je že prepeljal prve dni po novem letu. Vpregel je šest parov konj. Za prepeljavo največjega kotla so se odredile od c. kr. deželne vlade po gospodu inženirju Zajcu posebne varnostne odredbe. Mostovi morajo biti povsodi močno podprti in cesta ob nasipih popravljena po potrebi.
(Inkorporirana v državi New York.)
109 Greenwich Street,
6104 St. Clair Ave. N. E.
New York, Cleveland, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
DENARJE V STARO DOMOVINO
Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil, avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti.
— Volitve v kranjskem veleposestvu bodo dne 6. marca. Uradni li_t naznanja, da je v tej skupini 82 volivcev.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
— Statistika ljudskega in meščanskega šolstva na Kranjskem. 31. decembra 1906 je bilo 2 meščansk. šol (nemška v Krškem, slovenska v Postojni) in 389 javnih ljudskih šol, med njimi 186 eno-, 103 dvo-, 40 tro-, 38 četvero-, 16 pet- in 2 šestrazrednici, nadalje 1 sedem- in 3 osemrazrednice. Vseh razredov je bilo 893. 349 šol je bilo slov., 30 nemških in 10 dvojezičnih.
Vsak potnik dobi originalni vozni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti solidno in brsso postrežen naj se izvestno obrne le na
PRIMORSKO,
—	Na cesti je umrl v Trstu 481etni postrešček Karol Cok. Udrla se mu je kri.
—	Električno železnico v Opatiji so otvorili začetkom februarja.
—	Poizkušen samoumor. V bližini
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y.
6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.
iü
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA,
Naročnina za Združene države le proti predplači $x.oo na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541-
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nat lov.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union
Published Friday.- by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO Joliet, 111.
Advertising rates sent on application
g TRADES ÍÍSl COUNCIL^
CERKVENI KOLEDAR.
1. mar.	Nedelj’a	Albin; Hadrijan.
2. “	Poudeljek Simplicij; Blaž.	
3. “	Torek	Kunigunda; Avs.
4. “	Sreda	Pepelnica.
5. “	Četrtek	Frideric, sp.
6. “	Petek	Fridolin; Koleta.
7. “	Sobota	Tomaž, Akv.
PEPELNICA.
S pepelnico (4. marca) se začenja doba resnega premišljevanja, doba pripravljanja na vzvišeno Odrešitev Izve-ličarja, ki je prišel na svet, da se v človeški podobi daruje za pregrešno človeštvo kot veličastna in najvišja žrtev.
Pepelnica vpeljuje postni čas, ki ga je cerkev postavila v spomin Kristusovega posta, trpljenja in smrti na križu. Dan pokore je pepelnična sreda, kakor kaže že samo ime. Ta dan se vrši obredno cerkveno posvečevanje in razdeljevanje pepela. Ta obred je zasledovati že v najstarejših časih. Od nekdaj je tvorilo polaganje posvečenega pepela del po cerkvi uravnanega pokorjenja za javne pokornike, in prvi dan štiridesetdnevnega posta, t. j. pepelnično sredo, se je vršil posebno slovesen sprejem v vrsto teh spokornikov.
Seveda je šega javnih spokorjencev Izza enajstega in dvanajstega stoletja vedno bolj pojemala in nazadnje popolnoma izginila. Ampak celo ob času, ko je še obstajala, je bilo že mnogo vernikov, ki so se radovoljno pridruževali javnim pokornikom in si kakor ti puščali' na glavo sipati pepela. Čimbolj Je potem število javnih pokorni-kov sčasoma pojemalo, tembolj je število radovoljnih spokorjencev naraščalo, ki so se v pobožni gorečnosti rinili, da na pepelnično sredo sprejmejo blagoslovljeni pepel. Tako je razdeljevanje pepela, ki je od začetka veljalo samo za javne pokornike, postalo v srednjem veku za vse vernike veljaven obred in se je kot tak ohranil do današnjega dne kakor bistven del obredoslovne pepelnične svečanosti.
Simbolični pomen pepela je lahko-umljiv. To je izraz resnično spokornega mišljenja. Poleg spokorne obleke nas v cerkvenozgodovinskem razvoju sreča prav dostikrat sipanje pepela ali sedenje in ležanje na pepelu kot znak in izraz pokore in žalosti. In baš pepel je v to prav posebno primeren. Saj je vendar ostanek rabnih stvari, tvarina brez vrednosti, preostala iz uničenih, sežganih teles. Z rabo pepela se pokorimo in ponižujemo pred Bogom, se kažemo v čutu naše smiljenja vredne ničnosti pred Najvišjim, kateremu se nam je zahvaliti za vse, kar smo in imamo. Ker pa je pepel bridkorezek, zato pokazuje tudi na bridkost in težavo pokore. Tudi siva, neživa barva pepela hoče pred-očiti odvrnitev od vsega veselja do življenja, od vnanjih mičnosti, od vidnih in čutnih omam, ter povrnitev v notranje življenje premišljevanja in kesanja. Siva je barva odreke, odpovedi, pa tudi nadloge in žalosti, in kakor barva, tako je tudi snov sama prikladna, naznačiti skrušenost ali skesanost srca, ki je giblje živahna vest.
Kot prebitek in ostanek organskih,
t.	j. živih stvari, ki jih je ogenj použil, nam pepel predočuje minljivost in razpadljivost vsega pozemeljskega, zlasti pa razrušenje in razkrojitev telesnega življenja ter je v tem smislu simbol ali podoba smrti, ki je posledica in kazen za človeško grešnost; in tako nas pepel opominja s pokoro do-
seči odpuščenje grehov in spregleda- j nje kazni za grehe.
To misel povdarja cerkev prav posebno. Kajti ob razdeljevanju pepe- j la vedno ponavlja besede postanka: “Memento homo, quia pulvis es et in pulverem reverteris — Pomisli, človek, da si prah in v prah se povrneš”, s katerimi je Bog nekdaj izrekel smrtno obsodbo nad vesoljnim človeškim rodom. Dostavimo še, da ima pepel tudi čistilno in rodovito moč in s tem zaznamuje, da prava spokornost človeka čisti in ga vzpodbuja k izvrševa • nju dobrih del; in tako mislimo, da smo simbolični pomen posvečenega pepela dokaj izčrpali. Vsekako ni tudi brez pomena, da se ima po predpisu ta pepel dobivati s sežiganjem onih palmovih in oljkovih vejic, ki so bile posvečene na cvetno nedeljo prejšnjega leta. Saj so te vejice služile pri cvetnonedeljski procesiji za izraz zmagoslavja. Tem krepkeje nam pepel istih predočuje, kako hitro mine in razpade v prah vse veličastje tega sveta. Pa še nekaj se nam kaže po tej okolnosti: zavest namreč, da smo samo po pokori in poniževanju samega sebe vstanu dospeti do zmage in nebeške slave.
V predstoječem smo nakratko sestavili simbolični pomen posvečenega pepela v njegovih raznih razlagah, da vzpodbudimo k globljemu razmišljanju starodavnega cerkvenega obreda. Gotovo mu bo v blagoslov, kdor razmišlja o tem. Saj je tako razmišljanje dostojna priprava za sv. post, ki ima biti za katoliškega kristjana doba čiščenja, duševne in nravne preporo-ditve. Iskreno, istinito pokoro prinaša samo čednost ponižnosti, brez katere ni čistega in pravega krščanstvi-
VERA SLOVEČEGA AMERIČANA
Preteklo soboto dne 15. februarija je dospel v Chicago slavni William Jennings Bryan na povabilo “Lige katoliških žen”, ki je priredila zabaven večer v korist trem sirotišnicam, ki jih oskrbuje imenovano dobrodelno društvo katoliškega ženstva. V programu je bila tudi točka “Knez miru” — govori W. J. Bryan. Ta točka je zvabila tudi mene na zabavni večer. Hotel sem slišati govor moža, ki je danes poleg predsednika Roosevelta najbolj popularna in vsled svoje energije splošno občudovana osebnost v javnem življenju ameriškem. Knez miru je — Kristus. Kaj bo neki povedal Bryan o knezu miru? Bryan ni katoličan, pač pa je rojen kristjan, ali veliko vprašanje je, koliko krščanske vere je ostalo možu od njegovih mladih let. Mož je hodil dolgo vrsto let v šolo; tekom svojega življenja je imel v svojih rokah marsikako knjigo, mož je brez dvoma v znanstvenih vprašanjih dobro podkovan; prepotoval je skoraj celi svet; Amerika mu je poznana kakor enemu izmed nas naša rojstna vas; pozna pa dobro tudi zgodovino in kulturni razvoj evropejskih narodov. Kaj torej misli ta veliki mož, mož svetovne izobrazbe in svetovne skušnje o Kristusu — knezu miru? Pojdimo ga poslušat!
Dvorana — Seventh Regiment Armory — je bila zasedena do zadnjega kotička, to se pravi: navzočih je bilo okrog 5000 poslušalcev. Ko se prikaže Bryan na odru, ga občinstvo burno pozdravi kakor sploh demokratična Chicago vedno prisrčno pozdravlja svojega voditelja. Kdo je to občinstvo? Ne vem — samo toliko vem, da je zabavni večer priredilo katoliško ženstvo, in to sem opazil, da je zunaj pred dvorano stalo polno avtomobilov, morda kakih trideset, in še več kočij. Na vsak način torej “višja gospoda”. Rryan-nekatoličan govori katoličanom o veri. Kako jo bo pač izpeljal?
“.. . .Velikokrat — tako je dejal govornik—sem že v svojem časopisu pisal o veri in o verskem vprašanju. Pa sem prejel od raznih stranij privatna pisma, češ kako da morem biti jaz kot izobražen mož še tako praznoveren, da verujem v Boga, posmrtno življenje in druge take verske “neslanosti”. Prebral sem pisma in se pomilovalno nasmehnil. ■— Nekaj let hodi v šolo, pa že misli, da vse zna in vse ve in v svoji otroško naivni domišljavosti taji to, česar največji veleumi sveta niso mogli zanikati... Znanost je zadnje stoletje silno napredovala. Vsako živo in neživo bitje je veda razkrojila v posamezne najmanjše dele, molekule, in v atomih je našla začetek in konec vsega. Vse je materija in sila, razun materije in sile ni ničesar — tako pravi moderna veda—ne duše ne Boga, nič. Študiral sem Darwinovo teorijo, bavil se z deli znamenitih nemških materialistov (Feuerbach i. dr.), občudoval krasno teorijo razvojeslovja (evolucije), ali vkljub vsem znamenitim delom učenih materialistov iz pretekle in nove dobe sem prišel do zaključka, da je tudi za modernega, a treznomislečega človeka vse svetovno naziranje obseženo v kratki, a do danes še nespodbiti in neomajani trditvi, izraženi v prvem stavku Svetega Pisma: “V začetku je Bog ustvaril nebo in zemlj o.” Materija— od kod je? Znanost molči! Odkod sila? Znanost molči! Zakaj sila razumno deluje? Znanost molči! Vse dosedanje poskušnje kako si razlagati postanek sveta in namen stvarstva, so se izjalovile in se slednjič izkazale kot
navadna nesmisel ali bedastoča.-------
Vera urejuje razmerje človeka do Boga. V veri so skrivnosti! Ali skrivnosti niso samo v veri! Kako velika skrivnost narave je na primer navadno priprosto jabolko. Iz peške pri-
klije življenje, razvije se sad, hrano dobiva po neumljivih potih iz zemlje, sladek sočnat sad se obleče v lepo barvano, očem dopadljivo skorjo, v notranjščino pa so zopet položena semena za prihodnji — zarod.
Kdor vsled skrivnosti; v veri zamotava vero, ta bi dosledno vsled skrivnostij v naravi moral zametavati vse, kar narava rodi, to se pravi: moral bi lakote poginiti. Pa k sreči se nelogični človek ne ukvarja s skrivnostmi v “diningroomu”, na poti so mu samo —- v cerkvi.
Najbolj navadna , skrivnost je—življenje? Odkod življenje — tega še danes ne more razložiti noben učenjak na svetu brez Boga. Najbolj premeteni se mi zdijo tisti “veliki” uče-njaki-bogotajci, ki pravijo, da je življenje padlo na zemljo z drugega planeta. Na ta način se učenjaki rešijo vprašanja: odkod življenje, ker to vpra šanje v tem slučaju ne spada na zemljo, ampak naj ga le rešijo na onem
planetu! (Smeh.)----------Kar se tiče
izvora človeka od opice, jaz za svojo osebo hvaležno odklanjam vsako sorodnost s pradedi te vrste. Le to še danes ne vem, ali učenjaki, ki kaj takega trdijo, samo izhajajo od opic ali še le postajajo — opice. (Smeh.) —
Čudeže tajiti, se pravi, tajiti Boga. Pravijo: narava, nespremenljivi, železni zakoni narave! Poglejte — dejal je govornik in prijel kozarec vode — jaz človek lahko klubujem najbolj splošnemu zakonu v naravi, težnosti (gravitaciji), s tem da zoper zakon in proti zakonu dvignem kozarec kvišku, ki bi po zakonu moral pasti na tla, če jaz torej lahko v tem slučaju delam proti zakonu narave, zakaj bi kaj takega ne mogla vsemogočna roka božja? ------—
Lahko mi je verovati, da bom po smrti živel. Telo umre, duh ne more umreti. Lahko je tudi meni verovati, da se bo moja duša zopet nekoč zedinila s telesom, ne s takim, kakor ga imamo danes, pač pa s poveličanim telesom, preustvarjenim za nadnaravno življenje. Lahko mi je to verovati, ker vsako leto vidim in občudujem naravo, kako vstaja spomladi nova in prerojena iz zimskega groba.----------
Bog se je človeštvu na najbolj popoln način razodel po Kristusu. Da je Kristus Bog — o tem nisem nikdar dvomil v svojem življenju razun v oni kratki dobi mladeniškega skepticizma, katero doživi skoraj vsak človek tekom svojih študij. Da je bil Kristus Bog, mi priča že značaj Kristusov, ki ni bil značaj samo popolnega človeka ampak značaj Boga-človeka. Primerjajmo sebe, svojo jezo, svojo oholost, svojo maščevalnost — s ponižnostjo in krotkostjo Kristusovo! Zaničevan, bičan in križan — moli za svoje sovražnike. To je lastnost božja — ne človeška.
Ponižnost je najtežja čednost; ravno ko človek misli, kako da je ponižen, se že sam proti sebi baha s svojo ponižnostjo. Kristus je bil ponižen vedno in v najvišji meri!
Nauki Kristusovi so najsvetejši, kar jih je svet kedaj slišal,
Način, kako .so se nauki Kristusovi razširjali, je čudovit. Po tem potu in tako hitro se morejo širiti samo božji nauki.
Program krščanstva je program, 4ri ga je hipoma sprejel ves verni in neverni svet: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!
Kristus je kralj miru. Prinesel je na svet mir in pokoj človeškim dušam. Sreča človekova ni ne v denarju, ne v časti, sreča človekova počiva v njegovem srcu.------------
Milijoni danes molijo Kristusa in poklekujejo pred njim in jaz kot optimist — ker jaz sem optimist in vedno gledam v jasno in svetlo bodočnost— upam in trdim, da bo prišel čas, ko se bodo Kristusa oklenili vsi rodovi zemlje in ga pripoznali kot svojega voditelja in kneza miru.” —
To so le nekateri odlomki iz Bryan-ovega govora. To pot ni govoril s takim ognjem kakor navadno, govoril je mirno a prepričevalno. S svojim govorom je dokazal, da on ni samo učenjak v politični znanosti, ampak učenjak tudi v filozofiji. Vse važnejše trditve je podprl z dokazi.
Govoril ni iz hinavščine, ker vsak Američan ve, da Bryan je mož od nog do glave in ne — hinavec. Kar Bryan govori pred 5000 ljudmi, to Bryan tudi res misli. S tem da je javno govoril in svojo vero pripoznal, je ob enem dokazal, da drugače še nikdar in nikjer ni javno govoril in brez dvoma tudi nikdar in nikjer ne bo.
Govoril tudi ni zato, da se obenem prikupi katoličanom kot politik. Če se prikupi enemu katoličanu, se lahko zameri desetim malovernim ali nevernim Američanom. Sploh si pa politiki v Ameriki navadno ne gladijo pota z rožnim vencem v roki kakor n. pr. kak Cankar na Kranjskem.
Mož je govoril iz živega verskega prepričanja. Na takega moža je v resnici lahko ponosen ves dobromi-sleči in dobrohoteči narod ameriški.
Le nekaj mi je bilo žal. Žal mi je bilo, da niso tega moža poslušali z menoj vred tudi naši prosvitljeni socialisti. — Morda bi se od našega velikega Bryana kaj naučili tudi naprimer “inteligentni” kranjski liberalci, ki si v svoji globoki vernosti vsako leto enkrat na cesarjev rojstni dan — hodijo v cerkev vihat svoje cesarsko-kraljeve brke!	Anton Sojar.
2,500,000	izučenih delavcev je na Nemškem, ki služijo od 42c do 75c na
dan.
Kaj misli papež o prohibi-c i j i. — Msgr. Goller, župnik cerkve sv. Petra in Pavla v St, Louis, Mo., ki je imel pred kratkim zasebno avdijen-co pri sv. očetu v Rimu, je izjavil zadnji teden na zborovanju katoliške unije za državo Missouri, da papež Pij X. nima nobenih simpatij za prohibicij sko gibanje, ki se dandanes tako šopiri v naši deželi. Sv. oče kajpada zagovarja zmernost v vseh rečeh, nikakor pa ne absolutne prohibicije. Njemu se zdi z duhom proste in svobodne dežele naravnost nezdružljiva, imenuje je avtokratično, nepravično postavo. Papež sam pijq vsaki dan svoj kozarec vina in misli, naj ostane modri presoji vsacega posameznega človeka prepuščeno, kaj da hoče jesti in piti. On ne more umeti, zakaj bi pustili ljudje v prosti deželi, kakor je Amerika, od svojih sodržavljanov narekovati, kaj naj jedo in pij o.—Zopet dokaz, da katoliška cerkev nima s prohibicijo nič opraviti. Če posamezni člani cerkve za prohibicijo agitirajo, delajo to na svojo roko, ne pa v imenu ali po ukazu katoliške cerkve.
Za omejitev naseljevanja. — Nadškof Messmer v Milwaukee, Wis. je mnenja, da je treba naselniško postavo še bolj poostriti. On priporoča, naj se zahteva od vsacega naseljenca, predno se mu dovoli izkrcati na naših obalih, spričevalo nravnosti ali lepega, poštenega življenja iz tistega kraja, kjer je naseljenec poprej živel. “Ni zadosti — je rekel nadškof v interview z nekim časniškim poročevalcem — da se zahteva od naseljencev znanje čitanja in pisanja. Naj-večji lopovi in falotje so mnogokrat študirani ljudje in prestanejo to skušnjo z najboljšim vspehom. Kar je po-trebnejše, je spričevalo o njihovem značaju, kažoče, da so bili dobri državljani v deželi, kjer so prej živeli in je pričakovati, da bodo koristni člani človeške družbe tudi v naši deželi. Taka spričevala naj bi izdavale lokalne oblasti v krajih, kjer so dotičniki imeli domovinsko pravico ali pa njihovi kon zulati. Na ta način bi se preprečilo odlaganje vsega nezaželjenega materi-jala na naše obrežje. Mnogokrat se čuje, da defravdanti, goljufi ali zaradi drugih zločinov policijsko zasledovani ljudje pribeže iz evropskih dežel v Ameriko, premenijo svoje ime in se tako odtegnejo zasluženi kazni. Ta-cih gostov mi ne rabimo tukaj in je-dino sredstvo, s katerim se jih moremo odkrižati, je po mojem mnenju, spričevalo nravnosti, ki se naj zahteva od vsacega naseljenca.”
Kaj bodo ljudje rekli? — “Sram Te bodi, kaj bodo ljudje rekli?” Tako in enako stariši večkrat svare svoje otroke, da bi jih odvrnili od grešnega dejanja ali jih spodbudili k dobremu. Toda to nikakor niso pravi nagibi. Koga naj se pa otrok takrat sramuje, kadar ni nobenih "ljudij” zraven in si misli: “Zdaj sem sam, nihče me ni vidi, nihče ne bo zvedel?” Vse drugače pa je, če dete večkrat sliši in si k srcu vzame lepo kitico:
“Bog vse vidi, Bog vse ve,
Greh se delati ne sme.”
Vse drugače, če se mu pogostoma razloži in zabiči, da ga božje oko neprenehoma zre in da Bog hudo kaznuje in dobro plačuje. Z drugimi besedami: otroke je treba naučiti, da delajo ne iz natornih, ampak nadna-tornih nagibov. V zgodnji mladosti že naj se navadijo vprašati sami sebe: “Kaj poreče Bog k mojemu dejanju?”, ne pa: “Kaj bodo ljudje rekli?” Potem se bodo varovali tudi skritih grehov in utrdili svoj značaj.
Jedno ni za vse. — Slaboten krojač gre memo delavnice svojega soseda kovača, ki je s silno teškim kladivom obdeloval velik kos razbeljenega železa, katerega je njegov pomočnik držal na nakovalu. Krojač se čudi silnim vdarcem močnega kovača, postoji in ga nekaj časa radovedno o-gleduje. Kovač ga opazi in spusti kladivo, da je padlo na tla.
“Pojdi sem, krojač,” pravi smehljaje “in poberi mi moje kladivo!” Krojač spozna takoj, da se hoče sosed le norčevati z njim. Stopi v kovačnico, vzame iz žepa šivanko in jo spusti poleg kladiva na tla.
“Na, kovač” pravi smehljaje “poberi ti prej mojo šivanko!”
Kovač ga je razumel in dopadlo se mu je, da ga je tako modro zavrnil, kajti za vse na svetu ne bi bil mogel s svojimi grobimi, okornimi rokami pobrati šivanke s tal.
Kakor krojaču in kovaču, tako se godi mnogim ljudem na tem svetu, le da niso tako modri kot krojač in tako previdni kot kovač; svoje zmožnosti poznajo in cenijo, drugih pa ne.
Si koplje svoj lasten grob. —Clevelandska “Nova Domovina”, ki še nikdar ni uživala ugleda med ameriškimi Slovenci, propada vedno bolj in bolj. Ta list je zabredel že tako daleč, da v svojih predalih žali in sramoti ves naš narod v Ameriki, ko piše o naših rojakih kot “zabitih Kranjcih in greenhornih”. Well, razsodni ljudje se z bedaki ne spuščajo v prepire, ampak jih ignorirajo. Tako bodo tudi ameriški Slovenci znali dati primeren odgovor izdajateljem in pisačem “N. D.”
Velikansko gobo so dobili te dni na otoku Kostelcu na Češkem. Tehtala je 6 kilogramov in je bila visoka 25 centimetrov.
1
I
?
❖
❖ I
■4
J. J. KUKAR,
ZAST0P3NTK
tvseh parobrodtiih družb.
¥	Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem
❖	dnevnem kurzu.
*	Priporočam se rojakom.
J	J. J. KUKAH
t 536 Belvedere St., Phone 1441.	WAUKEGAN, ILL.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Pijte samo “Elk Brand” pivo.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah
J. IP. KI UST Gr
Lesni trgovec.
DES PLAINES IN CLINTON STS. Oba telefon 8. JOLIET.
German Loan and Savings Bank MARTIN WESTPHAL,
212 N. Bluff Street. JOLIET, ILL.
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
’’ZDRAVJE”
Katero je izdal prvi, najstarejši in najzaneslji-. vejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je naj zanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode- I te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL 8 INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar.
Zatoraj roj alti, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THE
COLLINS r. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. HEW YORK. N. Y.
—
K. S. K.
JEDN0TÁ
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. podpredsednik:.........Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
II. Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:....... Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. (
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O,, k društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, O., 1980 Ana Perušek, 24. febr. 1908.	I. dr. št. 108 članic.
II. dr. št. 20 članic.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 2464 Marija Seliškar, 17. febr. 1908.	Dr. št. 13 članic.
II. dr. št. 33 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva Srca Marijinega 111, Barberton, Ohio, 3081 Neža Centa, 3082 Marija Kranjc, 20. febr. 1908.	Dr. št. 15 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kans. City, Kans., 3339 Margareta Ribič, 17. febr. 1908.	Dr. št. 45 članic.
ODSTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Roka, 15, Allegheny, Pa., 774 Ana Papa, 18. febr. 1908.
Dr. št. 39 članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
3282 Matija Skedel, star 31 let, član društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, 'Minn., umrl 31. dec. 1907 v Cumberland, Wyo. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 7. oktobra 1901.
10214 Jožef Kocjan, star 37 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 17. januarja 1908. Vzrok smrti: vbit v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 31. avgusta 1906.
71 Ivana Černovič, stara 32 let, članica društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrla 11. febr. 1908. Vzrok smrti: pljučnica in posledice poroda (Puerperal sepsis and Pneumonia). Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901.
2460 Matija Papa, star 40 let, član društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrl 14. februarja 1908. Vzrok smrti: želodčni rak. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 18. februarja 1901.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 12783 Marko Štaudohar, roj 1883, spr. 26. febr. 1908.	Dr. št. 118 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12784 Jakob Gostiša, roj 1888, 12785 Jožef Selan, roj 1885, spr. 26. febr. 1908.	Dr. št. 258 članov.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12786 Jožef Schneider, roj 1883, 12787 Franc Mrežar, roj 1883, 12788 Andrej Petritsch, roj 1869, spr. 26. febr. 1908.	1	Dr- št. 50 članov.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 12789 Janez Malinarič, roj 1890, 12790 Mihael Keimel, roj 1889, 12791 Janez Peškur, roj 1885, 12792 Janez Peterca, roj 1881, 12793 Jožef Peškur, roj 1881, 12794 Anton Bedene, roj 1878, 12795 Janez Kepec, roj 1870, spr. 26. febr. 1908. Dr. št. 114 članov.
K društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 12796 Jurij Pakiž, roj 1871, spr. 26. febr. 1908.	Dr. št. 63 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 12797 Jožef Lašič, roj 1886, spr. 26. febr 1908.	Dr. št. 87 članov.
K društvu sv. Pavla 118, Little Falls, N. Y„ 12798 Franc Žehel, roj 1878, 12799 Lovro Petkovšek, roj 1865, spr. 26. febr. 1908.	Dr. št. 15 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 9194 Jožef Klemenčič, 17. febr. 1908.	Dr. št. 259 članov.
II. dr. št. 87 članov.
Od društva sv. Vida 25, Cleveland, O., k društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 5889 Jurij Perušek, 24. febr. 1908.	I. dr. št. 341 članov.
II. dr. št. 123 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 7lé6 Janez Seliškar, 17. febr. 1908.	I. dr. št. 116 članov.
II. dr. št. 88 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., k društvu vit. sv. Florijana 44, So Chicago, 111., 8609 Janez Likovič, 24. febr. 1908. I. dr. št. 55 članov.
II. dr. št. 181 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 7136 Jurij Majerle, 24. febr. 1908. (Po pomoti društv. tajnika ta član naznanjen odstoplim mesto suspendo-vanim.)	Dr. št. 119 članov.
K društvu Srca Jez. 70, St. Louis, Mo., 244 Adolf Cernkovič, 17. febr. 1908.
Dr. št. 61 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 8684 Nikolaj Kapele, 22. febr. 1908.
Dr. št. 258 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 8060 Jožef Flis, 24. febr. 1908.
Dr. št. 103 člane.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 4404 Janez Veselič, 11587 Janez Koenig, 20. febr. 1908.	Dr. št. 78 članov.
Od društva Jezus. Dober Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 10217 Jurij Vidina, 24. febr. 1908.	Dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 8345 Jožef Jesenovec, 7535 Jane Celare, 6698 Anton Marinčič, 8886 Martin Košir, 24. febr. 1908.
Dr. št. 256 članov
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 10331 Jožef Jaklič, 10054 Janez Osredkar, 9684 Franc Štempihar, 22. febr. 1908.	Dr. št. 98 članov.
Od društva vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 10084 Martin Setrajšič, 7497 Ja nez Balh, 17. febr. 1908.	Dr. št. 47 članov
Od društva Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 12389 Jožef Lunder, 9155 Mihael Šimnovic, 11813 Anton Hervatin, 17. febr. 1908. Dr. št. 107 članov.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 8662 Jakob Butorac, 17. febr. 1908.	Dr. št. 104 člane
Od društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, UL, 9954 Vincenc Mladenič, 19. febr. 1908.	Dr. št. 45 članov.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 11490 Jožef Pavlič, 12. febr. 1908.
Dr. št. 5 članov.
Od društva sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 12035 Jakob Lenarčič, 20. febr. 1908.	Dr. št. 12 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 6399 Jožef Talkovič, 17. febr. 1908.
Dr. št. 87 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 763 Nikolaj Žugelj, 24. febr. 1908	Dr.	št. 102	člana.
Od društva Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain,	Mich.,	7879 Anton	Mata-
ja, 7888 Jožef Fak,	17. febr. 1908.	Dr.	št. 102	člana.
Od društva sv. Cirila in	Metoda 101, So.	Lorain,	O.,	10487	Janez Rus, 24. febr.
A
Društvene vesti.
Rockdale, P. O. Joliet, 111., 25. febr. — G urednik, prosim, sprejmite teh par vrstic v cenjeni nam list A. S.
Tukaj gre še precej dobro z delom, samo za “Tin Can Mill” pravijo, da ta teden je zadnji teden, ko delajo,da nimajo tina za poslovanje, da morajo zapreti za en čas.
Nadalje opozarjam vse ude društva Sv. Treh Kraljev, da se udeležijo seje prihodnjo nedeljo, to je, dne 1. marca, in da redno plačujejo svoje prispevke za društveno blagajno. Komur se ni mogoče udeležiti seje, naj po kom drugem dopošlje svoj prispevek. In tudi naj mi pošlje vsak svoj natančen naslov.
S pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. J. in vsem čitalcem A. S.; tebi, vrli nam list, pa želim obilo uspeha.
Jerry Marentič, tajnik, 109 Moen Ave.
Bridgeport, Ohio, 16. febr. — Cenjeni mi Amerikanski Slovenec! Kakor že prej naznanjeno, je dalo društvo sv. Barbare štev. 23. K. S. K. J. na srečkanje pozlačeno uro, v korist bolniške blagajne. Kakor je bilo določeno, naznanjam tem potom vsem sobratskim društvom, ki so imela tike-te od našega društva, da se je srečkanje vršilo dne 8. februarja. Srečna številka, ki je bila izsrečkana, je 58. Uro je dobil neki Amerikanec, z imenom James Kelly v tukajšnjem mestu Bridgeport, O., ker ta je imel izvlečeno številko. Čistega dobitka je do-neslo srečkanje blagajni $103.35, kar je že precejšna pomoč za našo blagajno, ker je bila vsled veliko bolnikov
že skoro prazna. Zatoraj se naše društvo sv. Barbare štev. 23 najtopleje zahvaljuje tem potom vsem bratskim društvom, katera so nam pomagala; po številu jih je 44 društev bilo, ki so nam pokupila tikete, toraj iskrena zahvala tem društvom in vsem sobratom, posebno društvenim tajnikom, ki so se potrudili za nas in vsem, kateri so nam pomagali do tako lepega dohodka. Naše društvo ostane zato vedno hvaležno vsem pomagalcem in vedno naklonjeno v slučaju potrebe tem so bratskim društvom. Brez dvoma bi nam bilo še več bratskih društev pomagalo, da ni to zabranila ta nepoklicana kriza, ki je po vsej deželi naplavila precejšno škodo, in tako smo jo tudi mi oziroma naše društvo pri tem precej občutili. Vsekakor smo pa zadovoljni z vspehom, ki nam označuje, da vlada med sobrati in društvi naše slavne K. S. K. J. zares bratska ljubezen.
Kar se tiče krize, je pri nas kakor kaže nekoliko ponehala, ker s prvim februarjem so tukajšnji premogovi rovi zopet zaposlovali ter delajo zopet v starem tiru, kakor pred Novim letom. Ker se bližamo premogarji 1. aprilu, ki nam morda zopet prinese kakšen štrajk, zato ugibljemo, da se kompanisti za štrajk pripravljajo, zanj delajo, kar je tudi mogoče. Zato naj nam služi ta govorica v svarilo, da se tudi mi delavci pripravimo. Kar se tiče tukajšnjih tovarn, te pa še vedno počivajo, nekatere že od početka krize, od oktobra 1. L; najbolj prizadeti so bratje Hrvatje, ki delajo po tukajšnjih tovarnah.
Zima pa gosposka (davkarija) ne prizanese, pravijo, in to smo letos občutili dovolj. Šele mesec februar je pokazal, kaj zna. Naj prej e je nastala sibirska zima, potem še južno in dež, za tem pa zmrzlo, da je bilo gladko ko steklo. Posledica je bila, da se je ve-
liko ljudi ponesrečilo vsled padca; je-den Poljak se je ubil ravno pred svojo hišo tukaj. Danes pa narašča voda; kakor kaže, bo Ohio River zopet letos napravil ogromno škodo.
Predpust se bliža tudi svojemu koncu. Daši je bil dolg, ni bil posebno imeniten, menda je kriza največ kriva. V tukajšnji naselbini bomo imeli dve ženitnini ta teden, in to bo vse za ta čas. Rojak Alojz Gorenc, doma od Št. Petra na Dolenjskem, bo vzel za ženo Jožefo Princ, hčerko dobrozna-nega rojaka Jožefa in Uršule Princ, po domače Ropušovi. Franc Potočar, doma od Novega mesta, si je izbral za tovaršico Terezijo Mirtič, rojeno Zupančič, doma iz Sadinje vasi pri Žužemberku. Želim novoporočencem obilo sreče in božjega blagoslova v novem zakonskem jarmu.
Ker sem že preveč obširen postal z mojim pisanjem, Vas prosim, g. urednik, da,-če je že preveč, pa storite po Vaši volji, če je kaj za v koš, pa spravite v koš.
H sklepu bratsko pozdravljam vse sobrate in društva K. S. K. Jednote in vse rojake po Stric Samovi deželi; Am. Slovencu pa želim dobrih naročnikov po vseh delih sveta.
Mihael Hočevar.
Doter
I I
P
remog-~
in DRVA
DOBITE PRI NAS.
vik-. Iiynliszel
1007 Marion St., Waukegan, I1L Phone 2182. Yard—North Chicago.
Podpisani nar da se:
m jam rojakom, 1 kupil
1908.
Dr. št. 24 članov.
Od društva sv. Barbare 107, Moon Run, Pa., 11044 Janez Ivšič, 20. febr. 1908.
,	Dr. št. 12 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 5254 Štefan Rozman, 17. febr. 1908.
Dr. št. 86 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva Jezus Dober Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 2786 Jurij Kroteč, 24.
febr. 1908.	Dr. št. 47 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 9775 Janez Schwei, 1.
febr. 1908.	Dr. št. 35 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 8163 Anton Intihar, 6832 Anton Seliškar, 10. febr. 1908.	Dr. št. 114 članov.
Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8415 Matija Jakša, 17. febr. 1908.
Dr. št. 43 članov.
Od društva sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 9952 Andrej Obranovič, 19. febr. 1908.	Dr. št. 44 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 3561 Marija Selan, roj 1885, 3562 Franca Mele, roj 1885, 3563 Marija Trampuš, roj 1884, spr. 26. febr. 1908.	. Dr. št. 63 članic.
K društvu sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 3564 Franca Ambrožič, roj 1887, spr. 26. febr. 1908.	Dr. št. 39 članic.
K društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 3565 Margareta Jerič, roj 1881, spr.
26. febr. 1908.	Dr. št. 14 članic.
K društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111., 3566 Ivana Brinovčar, roj 1884, spr. 26. febr. 1908.	Dr. št. 13 članic.
K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 3567 Marija Bedene, roj 1889, 3568 Marija Lavš, roj 1875, spr. 26. febr. 1908. Dr. št. 24 članic. K društvu Marije Čist. Spočetja 80, So. Chicago, UL, 3569 Marija Benkovič, roj 1886, spr. 26. febr. 1908.	Dr. št. 57 članic.
K društvu Marije Sedem Žalosti 81, Pittsburg, Pa., 3570 Katarina Kamenčki, roj 1866, spr. 26. febr. 1908.	..	°r. št. — članic.
K društvu sv. Barbare 92, Pittsburg, Pa., 3571 Marija Valentič, roj 1874, spr.
26 febr 1908	Dr. st. 28 clänic.
K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3572 Neža Malnar, roj 1888, spr. 26. febr. 1908.	x	Dr. št. 46 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., k društvu Marije Vnebovz. 77, Forest City, Pa., 1891 Katarina Matos, sedaj Peškur, 11. febr. 1908.
I. dr. št. 111 članic. II. dr. št. 22 članic.
Little Falls, N. Y„ 20. febr. — Cenjeni g. urednik! Ni se še slišalo nika-cega dopisa iz našega mesta v Am. Slov., zatoraj bi Vas’ prosil, gosp. u-rednik, da priobčite par vrstic iz naše naselbine.
Slovencev nas je tukaj okolu 200. Slovenci delajo večinoma v strojarni in v tovarni za kladive, kateri pa do sedaj še niso dosti občutili krize. Slovenke pa delajo večinoma v tovarni “Robert MacKinnon & Co.”, katera je največja tovarna v dolini Mohawk. Ta imenovana tovarna je prva, katero je zadela kriza; tu se je delalo poprej noč in dan, sedaj pa gre samo po dnevu, pa še tisto bolj po malem.
Tukaj imamo tudi novo ustanovljeno društvo sv. Pavla šiev. 118 K. S. K. J., katero bo pa imelo svojo prvo veselico na pustno nedeljo, to je 1. marca t. L Zatoraj vabim vse rojake v Little Fallsu v obilen obisk na ta dan.
Ker je društvo še mlado, šteje komaj 14 članov, zatoraj vabim rojake k novemu društvu, naj pristopijo, da se število pomnoži prej ko mogoče. Sedaj ima Am. Slov. več naročnikov tukaj, kakor društvo sv. Pavla članov. Upati je, da se v kratkem število dru-štvenikov podvoji.
Razen društva sv. Pavla imamo še dve drugi društvi: prvo tukaj ustanovljeno je Slov. kat. pod. društvo sv. Barbare sedež Forest City; drugo je Slov. pod. društvo sv. Jožefa štev. 53 J. S. K. J.
Mraz nas tudi ni pozabil tukaj v našem skalnatem mestu; burja piše, da kar poka od mraza. Pa vendar je upati, da bode kmalu milejše. In tudi z delom je upati, da pojde kmalu tako kakor pred krizo.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike, tebi, Am. Slov. pa obilo naročnikov in pred plačnikov.	Frank Gregorka,
preds. društva sv. Pavla.
MALI OGLASI.
ALON
IN RESTAVRANT
zraven, od g. Andrusna. Prostor je Slovencem debro znan, ker je ravno za slovens-o cerkvijo sv. tefana. To-č m Horber pivo, vsake vrste žganje in imam zmiraj gorak prigrizek. Obenem želim roj _ kom ustreči pri l.a-rejanju ženitri... in veselic, ker imam v to pripravni prostor. Želim vsakemu ustreči, toraj rojak, oodpirajto domačina.
Martin Nemanič,
22nd St. & Lincoln, CHICAGO, ILL.
PRODAJA MESA
v soboto dne 22. febr.
Svinjska stegna, funt	po.........8c
Teletina za pečenko, funt po........Ilc
Teetina za kuhanje, funt po..........9c
j-eaf” mast, funt po ...............8c
Sveža svinjina, funt po..............9c
Sveže svinjske klobase, funt po....8c
Navadne šunke, funt po .............lOc
torn Beef Beef, funt	po.........7c
Masi v posodah, funt	po.........9c
Svinjska plečeta, funt	po.........7c
Sladka svinjina, funt	po.........9c
Slanina, funt po....................12c
Kalifornijske šunke, funt po.........8c
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, i~'i N. Broadway, Joliet, Ul.
Geo. Rogina, st.
Jos. Rogina	John A. Rogina George Rogina, ml.
Predstavljajoče slike kažejo štiri člane društva Vitezov sv. Jurija, štev. 3. K. S. K. Jednote, Joliet, UL
Slike pradstavljajo očeta Geo. Rogina, Jednote štev. 267, in sinovi: John A. štev. 6024, George štev. 8137 in Joseph štev. 11057.
Ti štirje člani našega društva v resnici zaslužijo imena ‘Vitezi’, ker so vrli in zvesti člani Vitezov sv. Jurija; spolnjujejo vse društvene in Jednoti-ne dolžnosti in so lahko lep vzgled članom K. S. K. Jednote.
Gosp Geo. Rogina st. je bil tudi v avstrijski armadi ter dosegel razne stopnje odlike; tudi njegovi sinovi bi gotovo bili vojaki, ako bi bili na Slovenskem.
Gosp. Geo. Rogina st. je bil več let podpredsednik našega društva in je bil tudi stotnik viteškega oddelka.
Društvo Vit. sv. Jurija je v resnici ponosno na take člane; in menda se nobeno društvo K. S. K. J. ne more s tem ponašati. Upamo, da bodo še drugi očetje storili po vzgledu našega vrlega sobrata g. Geo. Rogina, in privedli svoje sinove v našo dično K. S. K. Jednoto, katere član bi moral biti vsak Slovenec v Ameriki.
Sobratom Rogina pa se tem potom izreka od društva Vit. sv. Jurija iskrena čestitka, kot uglednim članom društva in Jednote.
Odbor društva
Vit. sv. Jurija, štev. 3, K. S. K. J. Joliet, 111.
NAPRODAJ VEČ VELIKIH FARM z novimi velikimi poslopji. Farme so v Texas, Misouri in So. Dakoti Prodajo se za mali denar. Lastniki teh farm živijo v Jolietu in okolici. Pišite na zdolaj podpisanega on vam pošlje naslov lastnikov farm in se lahko ž njimi pogodite. Ignac Česnik, Barber Building, Joliet, 111.
NAPRODAJ LEPA HIŠA S 4 SO bami. Lota je 117 čev. široka. Hiša je blizo slov. pokopališča na 1413 Oakland Ave., Joliet, 111.
NAPRODAJ VELIKA HIŠA Z DE vetimi sobami in dvemi lotami, hlev za kokoši in konja. V hiši je prostor za več ljudi. Oddaljena je 10 minut hoda od jeklarne na Forest Parku. $600 se zahteva na roko. ostalo na lahke obroke. Flint’s Milk Co., Collins St., Joliet, 111. 2t
POTREBUJE SE POŠTENO DE kle za knjigovodstvo v mesnici. Pia ča dobra. Pišite ali se oglasite John Rudman, 1007 Scott St., Joliet, 111.
JOHN MALENŠEK, DOMA IZ SE miške fare pri Črnomlju mi je odnesel $45.00 za hrano in stanovanje. Fant je dolge in šibke postave ter ima skoraj na pol plešasto glavo in je član S. N. P. J. — Jože Bene, do ma iz ravno istega kraja, se je pri tepel k meni iz Milwaukee, Wis., ter mi je odnesel $20.00.—Rojaki, varujte se teh tičkov, da Vas ne osle parijo, kakor so mene. Govorita prav sladke besede, a sta zagrižena socijalista. Prav res: “Po njih sadu jih boste spoznali!” Kakoršno dre vo — tako je sadje. Jaz že ne maram biti socijalist, ker noče... deliti svojih trdo prisluženih novcev s ta kimi lenuhi, kateri vedno žive na stroške drugih in kadar delajo, pa vse zalumpajo. Frank Ziherle, 189 —95th St., So. Chicago, 111.
Larsen & Conrad
Pogrebnika
Uli
223 N. Genesee St.
■	Waukegau, 111.
Buehler Bros. Go.,
104 N. Chicago St.,	Joliet, 111.
*5 C*
J. Engimann
112 S. Richards Street
JOLIET,ILLINOIS
R3£U1LEK0
PO MESTU
Northwestern Phone 1196
•ác*
Pletenje las.
pletem verižice, prstane, cvetice in drugo iz LAS. To ie lep spominek za može i.i mladeniče.
DELO IZVRSTNO.
MRS. M. ŠTAUDOHAR
107 Indiana St., Joliet, 111.
Odprto pismo Slovencem.
Spoštovani director Collins N. Y. Medical Instituta!
Vas pozdravljam in Vam naznanjam, da nimam več zdravil ter mi jih tudi ni treba. Jaz sem Vam zelo hvaležna, ker sem močno trpela bolečine, a sedaj jih ne več, ker sem popolnoma ozdravila. Priporočala bodem tudi drugim Vašo modrost in izkušenost. Bog naj Vam plača vse, kar ste mi dobrega storili, —
Vas še enkrat lepo pozdravljam in Vam ostajam vedno hvaležna.
Marija Rosenstein, Box 72, Frontier, Wyo.
Amerikanski Slovenec si pridobiva čedalje več novih prijateljev. Upati je, da ga bo kmalu čital vsak rojak in se tudi naročil.
sssttu
Pavlinka in njen hlapec,
Spisala Lea Fatur.
umu
3
.večeru. Suhe veje stare jablane na dvorišču so strmele tako čudno v mrak — od kota, kjer je stala apnenca je padala črna senca, se vlegla na kup dračja in trsak in hitela mimo ;hleva do kuhinjskih vrat.
Mimo pripravljenih lojternic je hotela Pavlinka v hlev, kjer je molzel hlapec. Pogladila bi lisko in sivko, in govorila s Tonetom o njegovi poti v gozd. Spravljeni so pridelki blagoslovljene jeseni. Treba se je preskrbeti še s kurivom. Tone je nabrusil rebunco, namazal kolesa, zvezal ca-pane. V jutranjem mraku mu skuha kavo in žgance. Skozi sveži jutranji zrak se popelje Tone v gozd. Zvečer se pa vrne z visoko naloženim vozom. Tako bo hodil nekaj dni. Rastel bo kup debel in vej na dvorišču... Potem bo sekal Tone in skladal. In ko bo piskala burja zimske dni okrog ,skrite vasice pri planini, bo sedela Pav linka s hlapcem pri topli peči. Njuno srečo bo motil le spomin na gospodarja, ki hodi ali leži mrtev, v tisti daljni, vendar prebližnji Ameriki...
V hlev je hotela Pavlinka. Bilo ji je tako čudno pri srcu. Že večkrat je šel Tone po les v gozd, že več let je imela gospodinja prijateljstvo s hlap cem. Pa danes se ji dozdeva, da je to Tonetova zadnja pot, —■ da poseže nevidna roka v neblagoslovljeno zve zo... Kako čudno so se razkoračile lojternice.. . kaj pripeljejo jutri ob tej uri?
Z drhtečo roko je prijela Pavlinka za .kljuko... Zdela se ji je ledeno mrzla .. . tako mrzla, kakor so mrliške ro ke.. . In na vratih —■ kaj se ni prika zal krvavi mrtvaški obraz—obraz njenega moža?... Odskočila je, bežala v kuhinjo. Bila je mračna, na ognjišču je žarela žrjavica. Pavlinki se je zdelo, da se gosti mrak v veliko telo, žrjavica so njegove pekoče oči... Dolgi kremplji segajo po ženi prestopnici...
S tresočo roko je naložila polena na žrjavico, podpihala. Jelo se je kaditi. Glasno, naglo, je pihala močna žena. .Pepel se je dvignil, ji pobelil črne lase, ji pokril ruto in rame, silil v oko.
Naglo je zasikal plamenček na več krajih, se združil. Plamen se je dvignil, oblizoval na verigi viseči kotel, o-svetlil napo, klopi okrog ognjišča, veliki čeber za vodo v kotu, omaro, mizo. Plamen se je- ogledal v svetlem korcu na čebru, se ustavil na ostrini velike sekire, ki je slonela pri oknu za ognjiščem. Rebu»ca, velika, težka. Pod njenim udarcem padajo hrasti...
Na ostrino sekire je strmela s plašnim pogledom Pavlinka. Svetloba je oblivala njeno visoko postavo, široko zdravo lice in je kazala sence plašnih misli, ki so vznemirjale Pavlinko.
Ob uri, ko se loti človeškega srca ■strah pred kaznijo, prikliče spomin naglo prošlost. Srce razkazuje, dokazuje vesti: Tako se je vršila stvar... “In ni bilo druge poti?” vpraša vest. Srce se zagovarja, priznava: “Bile bi druge poti. Pa strast je otemnila um, oslabila volja...”
“Pa čakaj kazni,” odgovarja vest, “trpeči... Večni je zakon, neomajan:
—	za grehom kazen.”----------
Deset let fe preteklo, kar so bili
■dali Matjonovi iz Gradca svojo Marijano Pavlinovemu Froncu. Če mara zanj, niso vprašali. “Treba je k maši, kadar zvoni,” je rekla Matjonka. “Dekle: brez dote naj si oblizne vseh pet prstov, če pride na maselc grunta,” je dejal Pavlin. Da je ženin na slabem glasu kot ženskar, da ni mogel dobiti žene iz grunta, zato niso marali bajtarjevi.
Marijana je ubogala. Bila je sita revščine v domači bajti, hoje na dnino, prepira za zaslužek. Veselila se je hiše, prostorne kuhinje, kjer bo cvrla in pekla, veselila se lepih oblek, brezskrbnega življenja.
Tone, sosedov sin, ji je odsvetoval
—	jo prosil, naj počaka. On pojde k železnici in jo vzame. Pa Matjonovi so napodili Toneta in omožili Marijano.
Kmalu je odmevala Pavlinova hiša vsakdanjega krega: Fronc je zapodil, ko se je poročil, deklo, ki je imela vzrok misliti, da jo vzame gospodar. Zato je razdirala povsod, kjer se je ženil, le pri Matjonovih se ji ni posrečilo.
Tožila je Pavlina in razlagala mladi ženi slabosti in grehe njenega moža. Morda bi se bil vdelal Fronc na strani druge žene, pa Marijana se je spominjala Toneta.. .Možu je očitala dan za dnem njegove grehe. Koliko bi zalegel denar, ki gre za njegove kratke čase, pri hiši! Tako ga manjka pov-sodi —- mesto brezskrbnega življenja so objele Marijo težke skrbi.
Še bi se bilo uredilo gospodarstvo s skrajnim varčevanjem in napornim delom. Pa zakaj bi delala Marijana, kakor črna živina — ni vzela zato tridesetletnega pokvarjenega fanta. Štiri leta sta se'prepirala. Fronc se je naveličal takega življenja, vzel denar na posodo in odšel v Ameriko Naj se ubija žena s hišo in deco. Iz Amerike ni pisal, nobeden znanih ga ni videl. Marijani je bilo treba hlapca, da oskrbuje živino in polje. Vzela je Toneta.
Zdaj je pela Marijana pri delu, Tone je žvižgal, otroka sta skakala. Pa ljudje so očitali Marijani greh — zahte-
Bilo je nekaj skrivnostnega v tistem vali, da odpravi hlapca. Znala je odgovarjati. Pritoževala se je čez hudobni svet, ki napada zapuščeno žensko, ki bi jo opravljal, če bi bil hlapec Tone ali Janez.
Tone je ostal pri hiši, bil gospodar in hlapec. Leta so se menjavala — o Froncu ni bilo glasu. Nikdo domačih Amerikancev ga ni videl. Marijana je pisala na konzulat, pa brezuspešno je bilo vsako pismo.
Ko je divjala davica po Notranjski, je pobrala Marijani otroka. Zdaj je bila ona dedič po možu; zdaj bi lahko zapisala Tonetu grunt, se poročila ž njim, ko bi le vedela, da je umrl njen mož.. .
Vsako nedeljo je čitala Marijana v no vicah s trpečim srcem imena v Ameriki ponesrečenih Slovencev. Upala je, da naleti na moževo ime. Če je stalo v novinah, da so imena žrtev nesreče neznana, si je predstavljala, uverjeva-la samo sebe, da je to bil njen' mož Bila je že pri župniku, da jo poroči, ker je moral biti vendar že mrtev njen mož.. .
“Kje imate osmrtnico?” je vprašal župnik osorno in ji razložil, da se ne more poročiti drugič, tudi če ne izve nikoli nič o možu, dokler nima dokaza v rokah, da'je umrl.
“Še vedno pride lahko,” to je bil strup,-ki je grenil Marijani življenje, to je bila senca, ki je lazila za njo... Z delom in varčnostjo je rešila hišo vseh bremen — da pride zdaj in vžije žulje njenih rok...
Da pride... Ostrina sekire se je svetlikala v plamenu... Grozne misli, črne pošasti so gledale iz sivega očesa krepke žene...
Vežna vrata so. se odprla počasi... Težka noga se je obotavljala na pragu. To ni berač... S strahom se je ozrla Marijana... Tone -— to more biti zapoznel potnik ali berač... S strahom se je ozrla Marijana...
Na pragu se je pojavila možka postava v mestni obleki, s kovčegom v roki. Iz bradatega lica je gledalo znano oko hudomušno na Marijano, znani glas je klical:
“Dober večer Marijanica, zvesta ženica! Dolgo si me čakala, pa pričakala si me. Res, da nisem prinesel denarja — so lepa dekleta tam v Ameriki in dobra vina Marijanica... In težko se dela tam... Pa zdaj je kraj vseh neumnosti, doma bova delala skupaj Marijanica... Slišal sem od Straha, da sta umrla otroka. Bil sem žalosten, pa Bog naju potolaži lahko...”
Tako govore je odložil Pavlin kov-čeg in se bližal ženi. Odmaknila se je.
“Ali si ti res Fronc — ali tvoj duh,” je jecljala.
“Slab sem res od vožnje in prestane bolezni,” se je smejal Pavlin, “vendar sta duh in telo še skupaj,”
Stisnil ji je krepko roko. Zastokala je, se zavedla, da se je obistinilo tisto grozno, ki jo je plašilo... Vrnil se je mož, zahteval bo račun od nezveste žene... Najsi je on živel tako ali tako — ona, žena, mu je imela ostati zvesta...
Nocoj še ne ve ničesar, prišel je v mraku, se ni pokazal, ni govoril z nikomur. Še celo noč ima Marijana pred seboj... kaj narediti?... hu! kako se sveti ostrina sekire — nad plamenom, okrog kotla, plešejo pošasti.
Bila je ženska. Znala je zakriti svoj strah in jezo s sladko besedo. Moža, ki je prišel o tako nepravem času, je peljala v izbo. Truden se je vlegel na klop pri peči. Govoril, izpraševal in se nasmejal zdaj glasno, zdaj je vzdihnil. Bilo mu je tako čudno. Prišel je nepričakovan, nezaželjen... V lastno hišo, k svoji ženi. Pa na pragu so ga odrivale nevidne roke, iz kotov sobe 'so ga gledali okrvavljeni pošastni obrazi.. a Blede roke so mu migale, da naj beži... Bežal bi, ker ga je objemala groza... Bežal bi— pa bil je tako truden in žena, ki se ga je prestrašila najprej, je hodila zdaj skrbno o-koli njega, mu branila iti iz hiše, ker je mož truden, zaspan. Dobro večerjo mu pripravi, skoči po vino... Nocoj se bodeta veselila — a jutri bo dan računa...
Marijana je ropotala s ponvijo, da ni slišal mož Tonetovega koraka, ki je vstopil in postavil golido polno penečega mleka na mizo in ugasnil farah Bil je nizek, širokopleč, gostih las in neprijetnega temnega lica. Obešal je faral v kot, ko je stopila k njemu, mu ‘šepetala.. .
Goste Tonetove obrvi so se naježile, usta odprla... Iz prebledelega o-braza so se svetile drobne črne oči, beli zobje... Obrisal si je mehanično roki v modri pripas in siknil:
“Kaj sedaj Marijana?”
“Kaj sedaj Tone?”
To vprašanje je bilo polno obupa in groznega premišljevanja. Za hip sta se gledala in obrnila pogled na sekiro. Plamen se je zrcalil na njeni ostrini — pod njenimi udarci padajo hrasti... In zopet sta se pogledala... “Nikdo ne ve, da je prišel, jaz ga napojim,” je šepetala Marijana...— — — Izvanrednb bleda, klecajočih kolen, je hodila Marijana drugo jutro po kuhinji. Vesela bi morala biti, ker je pregnan na veke strah, ki je kalil njeno srečo. Zdaj je šele na svojem, brez skrbi.. .Tisto truplo, katero pelje Tone
pod vrečami v gozd, negibno, krvavo, ne bo motilo njenega miru... Daleč je gozd — in mrtvi se ne vračajo.
Mehanično si je nalila kavo, mešala po skodeli in zrla v kote. Mrtvi se ne vračajo Marijana — pa tisti grozni pogled, krvavo oko zre iz vseh strani na tebe... kaj je to Marijana? ... Stok... Tako je stokal •— pa ne dolgo ... Močan je Tone, ostra sekira... Kdo odpira vrata — kdo prihaja tako naglo, tako rano? Saj mrtvi se ne vračajo. .. Ne.. . Tisti, ki je butnil s čevljem v vrata, ki je vstopil naglo in stal rokalski, razoglav, poln hudobnega veselja na zaraščenem licu, je bil Fron-cev stric. Pa kaj prihaja tako rano— čemu?
Priletni stric je raztegnil usta do ušes, si tolkel roki ob kolenih, da se je dvigal prah iz odrgnjenih prtenih hlač in v-pil:
“Hoj Marijana! Strela te... Ali si tako vesela? No: kaj bo —- kaj ne bo? Konec je zdaj tvojega štemkanja ha, ha, ha... To je skok za Toneta! Saj sem dejal: Živ se vrne Fronc in vama že pokaže... Zato je hitel tako rano v gozd, ha, ha, ha! In celi teden misli ostati tam — kaj ne? Saj si je naložil celo kup krme. Pa kaj zijaš tako v mene ti h... stegno?!”
Bledi Marijani je padla žlica iz ro ke, kava, skodela sta sledila žlici. V njenih očeh se je zrcalila tako blazna groza, da je zazeblo trdnega moža.
“Kje imaš Fronca?” je vprašal vzne mirjen.
“Spi,” je iztisnila Marijana iz ust, “pridite pozneje.”
“Pozneje — kaj pa! Se bojiš Mari-janček?! Ura računa se ne da več preložiti. Hoj Fronc!”
Butnil je s čevljem v vrata in lopnil v izbo. Začuden je zastal. Vkljub rani uri je bila izba že pospravljena, postelja postlana, tla umita. Čakaj to? Tla se umivajo na kmetih le za velike praznike. Ah, tam je razlila nekaj rde čega — tam pri klopi... Rdeče lise se niso dale izmiti. Kaj ni to kri?!.
In kje je Fronc?
“Povej... baba...” je začel stric pa videl je, da govori le stenam.
Ko je bil stopil v izbo, je uganila Marijana, da je izgubljena, da je prišla ura kazni. In tedaj se je oglasilo v njej žensko srce. Da bi rešila vsaj Toneta... Smuknila je k omari, vzela skupitek za telička iz nje in hitela po samotni stezi v goro, v gozd. Brez sape, v groznem strahu. Da pride pred orožniki, da posvari Toneta, ga reši. Če je slišala človeški glas, se je skrila za skalo, za drevo...
Izmučena, razmršenih las, je blodila dolgo po gozdu. Veje so šumele — ona se je ozirala, menila, da sega o-rožnik po njej, kadar jo je prijela robida. Bila je le enkrat v gozdu in tako ji je bilo težko najti svoj “part”.
Nekje je zapela sekira. Njej neznani mož iz kake druge vasi je sekal... hitela je k njemu, ga vprašala, navedla kot vzrok, da išče hlapca, ker se je zgodila nesreča, Mož, ki je poznal povest o Pavlinki in njenem hlapcu, se je namuzal, vendar jo je peljal na kraj gozda, ki je bil last posestnikov vasice B.
Na praznem prostoru med štori sta našla Pavlinkinega konja. Voz je moral biti v bližini. Mož je klical, pa klic je odmeval po jesenskem gozdu, listje je šumelo, padalo — Tone se ni oglasil. Pavlinka je klicala s ohripe-lim glasom: “Tone, oj Tone!”
Gozda je odmeval Tone! nekje je zalajal pes. “Čudno”, je menil kmet, pa iščiva, morda spi, daleč ne more biti, ker je to part vaše vasi.”
Iskala sta — našla... Nikoli, dokler živi, ne bo pozabil Perkan tistega prizora.
Nad malo livado je ležal posekan hrast. Zraven njega sekira, drobne trske. A zraven sekire, izpod debelih vej gleda negibna roka — leži čevelj .. . Pavlinka je pogledala v nebo, zakričala grozno in skočila k hrastu, pod katerim je ležal Tone. Roka je bila ledena...
Ko je pripeljal Pavlinov stric orožnike v gozd, je sedela Pavlinka razpletenih las na posekanem hrastu in pela. Perkan je stal pred njo nevede, kaj storiti. Razveselil se je prihoda ljudi, in jim razložil, kako je pripeljal Pavlinko.
Stric, ki je klel in se rotil vso pot nad nesrečnico, je umolknil, ko jo je zagledal tako strašno izpremenjeno, sedečo nad mrtvim sokrivcem.
S silo so morali odtrgati Pavlinko od hrasta. Ko so dvignili Tonetovo truplo na lojternice, se je vsedla blazna k njemu. Zdaj je jokala, zdaj pela. Orožnik je pregledal mokro mehko zemljo na kraju, kjer je ležal Tone in rekel:
“To je res več kakor slučaj. Na mestu, kamor je zakopal žrtev, je umrl morilec.”
si«c^y
''¡¡rop-'’ V
Vlit**
•»EGJSTÆRS»
Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
je najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju telesa.
Ko se vam pripeti, da —-----------------------
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah.
U. S. Serial No. 346.
Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
h,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Melika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander
Chicago telef. 2794
telef.N 62 7.,
JOHN GRAHEK
aO STILUTČAH.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in trži» najboljše smodke.
Frodajam tudi trdi in mehki premog
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone n 13
TELEFON 7612.
roía N. Broadway..JOLIET, ILL
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
“Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50e galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino mužkatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,CaJ

ANTON NEMANICH,
205-307 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrehih L dr, ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95tfa «Hce, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, lil.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivega.
DENAR V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
25 kron za.................$ 5.20
50 kron za................. 10.30
100 kron za................ 20.40
Amer. Slovenec, Joliet, 111.
S. HONET,
KROJAČ
91S North Chicago St, Joliet, IB Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123; Sonth Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Wir.
Joseph Btakai, avstr
SOUTH BLUFF STREEa
JOLIET, ILL.
POZOR, ROJAKU Kako pride vaš denar najvarneje v stari kraj?
Pošljite ga po Mohor Mladiču, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. On je
v zvezi z g. Sakserjem v New Yorku.
Nadalje ako želite potovati v staro domovino ali nameravate vzeti koga s oj h so. dnikov ali prijateljev v Ameriko, obrnite se takisto na Mohor Mladiča. On vam lahko preskrbi dobro i hitro vožnjo p>j najnižjih cenah.
MOHOR MLADIČ,
617 S. Center Ave., Chicago, 111.
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
Ponesrečil se je pri streljanju rude, tako da mu je šla palica skozi celo glavo in je takoj umrl, Ivan Štefančič, 27 let star, iz Gornih Kosin, Lika, Hr-vatsko. Tukaj zapušča enega brata in v stari domovini ženo.
Munda Rebrovič je za jetiko umrla 18. febr. in tukaj zapušča žalujočega moža in dva otroka, doma je nekje na Hrvatskem.
K sklepu pozdravljam vse naročnike po širni Ameriki.
P. J. Srnovršnik, org.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsed C. H. TALCOTT, blagajnik
pi ipv/l OV/Ö
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
* Phoenix r	Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganj« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
JL.JCL't. SkLOff,
N. W. Phone 6og.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $i.75> S3» ta.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $a.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893,
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Gary, Ind., 18. febr. — Cenjeno u-redništvo Am. Slov.! Prosim, da bi blagovolili natisniti sledečih par vrstic v nam priljubljeni list. Gotov sem, da dobrega ne pričakujete iz tega pustega in peščenega kraja, ker še na dobro obdelanej in pognojenej zemlji se nič ne hvalijo.
Kakor^ sem vže enkrat omenil v tem listu, vsled zime in slabega vremena skoro vsi delavci še sedaj počivajo in pričakujejo kukavico. Pretečeni teden smo imeli par lepih in toplih dni, v katerih je solnce skozi okna razgrevalo sobe uradnikov od Steel Company. In na enkrat se je začul glas v puščavi, po katerem vsi hrepenimo: da hoče Steel Comp. z dnem 1. marca povečati svojo armado delavcev za 2,000, katera šteje približno toliko; in upati je, da bode te še več drugih posnemalo, tako da v mesecu aprilu bode dela dovolj za pridne roke. Da ne pozabim pripomniti tudi, da pijače bode dovolj; ne mislim pri tem na vodo, ampak pivko in vodko, ker na dovoljenem okraju imamo več saloonov kot drugih hiš.
Obenem moram tudi naznaniti vsem onim, kateri so odgovorili na uganko, katera je bila oglašena v tem ljstu, da bode rešena komaj 1. maja t. 1. in vsled tega, ker bode tukajšno mesto izdalo prvo ljudsko štetje; in s tem si W. S. Ross družba prihrani veliko stro škov, ker mislijo, da jim je to dosti, da darujejo zemljišče. Toraj dni, ki še niso odgovorili na prvo vprašanje, imajo še čas, ker oddam še le 25. aprila vse odgovore skupaj. Obenem pa pripominjam onim, ki so nepravilno odgovorili, da lahko popravijo in sicer s tem, da določijo natančno število, koliko bode štelo mesto Gary dne 1. maja t. 1., katero sedaj šteje približno 10,000. In zahvaliti se moram rojakom širom Amerike, ki so vpošte-vali moj dopis in uganko in prav u-godno odgovorili in uverjeni bodite, da vam ne bode žal za odgovor, ker oni koji pogodi najpribliznejše število gotovo bode obdarjen s krasno loto.
Koncem pozdravljam vse rojake širom Amerike ter tebi, Am. Slov., veliko dobrih vspehov.
Rudolf Maraž.
olí Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M.
JOLIET,
B. Schust ír
Young Building
- - ILLINOIS.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Minera.l, Kans., 25. febr. — Danes, ko to pišem, je dan sv. Matije, in nekateri godovnjaki obhajali so god dne 24. febr., drugi ga obhajajo danes 25. febr. Zmoto o Matiji letos donesla je najstareja pratika, ustanovljena še po pokojnem Vodniku, ki je pred dobrim stoletjem zapel:
Napoleon peče:
Ilirija vstan’1 Vstaja, izdiha:
Kdo kliče na dan?
Pa najsi bode Matija 24. ali 25. febr., obhajalo se je matijevanje dva dni po priporočilu pratik: 24. febr. pravilno in 25. febr. pa kot kaže 100 letna pratika; Matija se premakne s prestopnim dnevom, kar pride vsaka 4 leta (prestopno leto).
Z delom gre tu še precej dobro, le govori se, da se prične stavka; ali pride do tega ali ne, se ne ve, kajti pogodba podpisana med delavci in delodajalci gre h koncu. Tu v Mineralu se večinoma ukvarjamo po premogo-kopih.
Tu imamo več podpornih društev, kot tudi cerkev sv. Barbare z irskim gospodom, kateri pa govori tudi slovensko.
Nekatere homatije ravno sedaj delajo žalostne in ne preveč častne dogod ke za Slovence, in tu se gre za neke družinske razmere.
Mladih fantov je tu obilo, le deklet primanjkuje, ali upajmo, prihodnji predpust bodemo imeli obojega obilo, da bodemo lahko zapeli:
Na zdravje fantov in deklet, brez njih je prazen svet!
Eden od fantov.
Fr. Bambicli
priporoča rojakom fino “Elk Brand pivo, dobro importirano žganje in kalifornijsko vino ter dišeče smodke Rojakom se priporočam v posest.
N. W. Phone 406.
Cor. Chicago & Ohio Sts., Joliet.
Vprašajte svojega mesarja za
, katere je dobiti pri vseh mesarjih,
J. C. ADLER & CO. na Exchange St JOLIET, ILL
Mount Olive, 111., 22. febr. — Ce njeni gosp. urednik! Ker vem, da se naš list vedno zanima za boljšo bodočnost našega naroda, toraj prosim, da natisnete tu par vrstic, ki so namenjene rojakom v korist!
Na dopis gosp. Johna Verbiščar se še niso oglasili rojaki v A. S., pač sem pa jaz dobil več pisem v tej zadevi in sem na več krajih poizvedel za zemljišča, kjer se lahko rojaki skupno na selijo in da se ustanovijo slovenske naselbine.
Kateri ima veselje iti v Texas, tam sem prosil, da nas počakajo 3 mesece z enim kosom zemlje od 1200 akrov ki je dobra rodovitna zemlja in se nas lahko naseli kakih 30 do 50 družin gor. Te dni dobim tudi fotografije od te zemlje in rojakom, ki mi pišejo in jih veseli tja, lahko pošljem fotografijo, da vidijo, kakšen kraj je tam. In tudi ni treba vsakemu posebej tja itil Na 17. marca pošljemo en par rojakov tja, da pogledajo in zberejo pripraven kos za našo naselbino. Kdor ima veselje do tega, lahko se pridruži in gre pogledat.
Potem je še več tisoč akrov državne zemlje v Oregon, ki sem tudi že
pisal tja, in kdor ima bolj veselje biti tam, gre tja pogledat. Tudi v Wisconsin in Minnesoto.
Da se je pa mogoče skupno naseliti, sem se pa namenil potruditi se za rojake in vsakemu odpisati, kje se bodo Slovenci naselili in dati njih imena vsakemu, da se tako ložje skup zberejo in tudi potrebna navodila, kako se dobi državna zemlja. Toraj vsak, ki ima veselje do poljedelstva in če ima več denarja ali le malo, naj piše name in s korajžo se naj vsak podstopi dela in vsak se naj požuri in kupi nemudoma, ker zemlja bo vedno dražja in cena nas ne bo čakala, da bi si mi več prislužili in kupili. Kdor kupi zemljo, ki se še dobi sedaj po $10 aker in se le malo gor plača, ima prednost, da se gor naseli kader se hoče. Kdor pa vzame državno zemljo, se mora pa v 6tih mesecih gor naseliti, mora imeti prvi amerikanski papir in mora gor stanovati 5 let, da dobi patent in da je zemlja njegova. Ker se še pa tudi najde rodovitna državna zemlja, toraj ako jih več gre skupaj, čeprav nimajo denarja, si vseeno lahko eden drugemu pomagajo.
Iz zanesljivih virov sem zvedel, da se je od Novega leta že 11,000 ljudi naselilo v Texas, večinoma Rusi in Nemci. Toraj ne smemo mi nič odlagati, ker kmalo ne bo več dobiti zemljišč da bi bila dobra za drag de-Časi so slabi in nam še slabše o-betajo, zakaj bi si pa ne pomagali, dokler je še čas?
Več rojakov misli: “Jaz bi rad šel na farmo, pa tukaj se vse drugače dela, kot pri nas in si ne upam.” Toraj hočem staviti nekaj vprašanj in prilagam tudi odgovor: Je li vsak naš rojak dober za farmerja? Vsak, kateri ima le veselje do tega in korajžo in da je delaven in se ne boji sprva težkega dela! Zakaj je vsak dober, naj li bo kmet po poklicu ali rokodelec ali dninar? Ravno zato, ker tu v Ameriki se drugače dela na farmi, kot v starem kraju in se mora vsak priučiti, kako gre boljše. Kje bom pa jaz se naučil in da bom vedel kaj delati, da bo boljše in da bom preje si napravil lepo domačijo in da bom dobil denar za moje pridelke? bo vprašal vsak. To hočem vse jaz preskrbeti, ako bo šlo vse po mojih navodilih, ker je dosti knjig in farmarskih čašopisov, kjer se najde vse potrebno in ker si hočemo v vsaki naselbini postaviti in izvoliti enega zastopnika, s katerim hočem jaz vedno dopisovati. Jaz in drugi zastopniki hočemo stopiti v trgovsko zvezo z železnicami in s prekupo-valci v večjih mestih in tovarnah za orodje in mašinerije in tako vsakemu povedati, kako in kedaj se vse najboljše proda in kje se- najcenejše vse kupi. Ako nas je več skupaj, lahko imamo za celo karo ali za več kar pridelkov in jih skupno proč pošljemo, kar pa posameznik ne more storiti. Koliko denarja mora vsak imeti, da lahko začne na farmi? V začetku, ako nas bo več skupaj, bi bilo od $100 do $200 dosti za enega, že rajža in stroški vračunjeni; in ako bodo nekateri imeli več, lahko drugi imajo manj ali nič, in on, ki ima več denarja, kupi več zemlje, in njegovi prijatelji, ki gredo ž njim in nimajo denarja, pa delajo zanj in si prislužijo, da jim on pozneje odstopi vsakemu en kos zemljiščar Kakšno korist bi imeli rojaki od takšnih naselbin? Prvič lahko začne z malim denarjem: ako pa se en sam naseli, mora imeti najmanj $1000; tu pa kupimo skupno živino in orodje. Drugič ne bo treba skrbeti, kje bom dobil delo ali če bo kaj za jesti; dela bo dosti in tudi jela. Tretjič vsak bo delal zase in ne za kapitaliste, in z veseljem gledal na svoje delot ker vedno bo boljše za vsacega. Četrtič ne bo treba denarja s kupa jemati in nič zraven dati; kar bo sedaj potrošil, bo tudi kaj videti in se mu bo vse stoterno povrnilo. Petič, ako se naselimo skup no, ohranimo si naš materni jezik in si, ko nas je dosti že skupaj, postavi mo šole in cerkve, kjer se bo govorilo v maternem jeziku. Ohranimo si podporna društva in ne stavimo življenja v takšno nevarnost kot prej v premogovnikih in tovarnah. Kako se pa vse to doseže? Biti moramo složni med seboj in delati eden za vse in vsi za enega in se ravnati po izgledu starih Slovanov. Vsak mora imeti korajžo in izvršiti kar se je namenil. Ne odlagajte, da ne bo prepozno!
Toraj vsak, ki misli tako kot jaz, naj mi nemudoma piše in priloži 2c stemps, ker le tako nam je mogočese skupno spraviti in doseči naš cilj. Želeti bi bilo, da tudi drugi kaj pišejo o tem v A. S., ker čas je zlato in se mora uporabiti.
H koncu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki in želim vsakemu, da bi našel tu novo domovino in živel v blagostanju prost v prosti contry! Tebi, Amerikanski Slovenec, pa želim obilo uspeha!	Math Gaishek,
Box 518, Mt. Olive, 111.
Druzega novega tukaj ni, snega imamo malo.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje Am. Slovenca po širni Ameriki, a tebi, A. S., pa želim obilo uspeha.	Anton As.
Pueblo, Colo., 18. febr. — Dragi mi Am. Slovenec! Čeravno so nas slabi časi tudi precej poparili, naši rojaki vendar še niso vse korajže zgubili za ženitev. Si mislijo: za dežjem solnce pride, viharji le izčistijo zrak, tako gotovo tudi sedanja huda ura ne sme gospodariti predolgo. V ponedeljek ob 10. uri se je poročil tukaj in v Jo-lietu dobro znani rojak Anton Spelič, .doma iz Trebja, Dolenjsko. Lepo nevestico si je izbral izmed Semških deklet, Uršulo Pavše. Obadva čvrsta in delavna si bosta lahko pripravila dom-ček lep in vse drugo, kar naredi dom prijeten. Istega dne je pripeljal pred oltar Ivan Okičič svojo Marijco Vla-dič; ženin je tukaj že blizo 15 let, ima prilično posestvo, nevesta mu je pa prišla pred par leti iz sela Jurkovo na Hrvatskem. Tudi Ivan je pošten Hrvat od Vodostaja pri Karlovcu.
Žalostna osoda je obiskala Ivana Jeleniča. Njegova soproga Terezija roj. Skušek je bolehala že par let in slednjič jo je pljučnica položila na smrtno posteljo. Previdena s sv. zakramenti je zaspala v Gospodu v torek zjutraj in v četrtek je bil pogreb. Njen mož je ud dr. sv. Trojice, tedaj so ji pripravili zelo lep sprevod. Ranjka je bila šele 25 let stara in zapušča poleg moža samo enega sinčeka.
Josip Šilc, ki je ležal za pljučnico par tednov, bo kmalo okreval. Frank Hoffer se še vedno bori z jako nevarno pljučno boleznijo. Štefan Stajdo-har od Severina, Hrvatsko, je v Min-nequa-bolnišnici; ni dosti upanja na ozdravljenje.	P. C. Z.
Sunnyside, Utah, 21. febr. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Prosim natisnite teh par vrstic, s katerimi po-dajem nekoliko priložnosti zvedeti zvestim naročnikom in čitateljem nam priljubljenega lista in vsem znancem in prijateljem oziroma vsem slovenskim rojakom po širni Ameriki, ka-teri- se premičejo in iščejo boljšega mesta in zaslužka zaradi .te finančne krize, Vam naznanjam, da naj ne gre nihče sem v zgoraj imenovani kraj, ker se tukaj dela prav slabo v premogovih jamah in kok-pečeh, dva do tri dni na teden.
Nadalje naznanjam, da smo imeli jako lep sprevod za našim bratom. Ig. Zajcem dne 18. februarja 1908 ob 3. uri popoldne, katerega je spremljalo 5 društev, in sicer: naše društvo sv. Jurija št. 100 K. S. K. J., v katero je on spadal, društvo sv. Barbare od N. H. Zajed., eno italijansko društvo in dve amerikanski društvi, katerim se prav toplo zahvaljuje celo društvo sv. Jurija. Omenjeni je bil doma iz Velike loke pri Višnji gori. Bil je tu v Sunnyside več let, in zdaj hotel je premeniti mesto in iti za boljšim zaslužkom, pa je povožen od vlaka umrl na 17. februarja t. 1. Bodi mu zemlja lahka in naj mu sveti večna luč!
Anton Težak, tajnik.
ANA VOGRIN
618 N .Broadway, Corner Stone St. Northwestern Telefon 1727. IZKUŠENA BABICA. (Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam
Halo, Johnv!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL
"VS-A-ICDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZL ATNINO POCENI JE SELA* PRI Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
Pozor, rojaki
Naznanjam, da sem otvoril GOSTILNO,
kjer točim izvrstno “Elk Brand” pivo, hno žganje, dobro vino in tržim diše če smodke. Rojaki dobrodošli!
Math. Stefanich
400 Ohio St.,
Joliet, 111
Oglesby, 111., 25. febr. — Cenj. g. urednik, prosim Vas, sprejmite.te moje vrstice v predale meni tako priljubljenega lista Am. Sl. Naznanil bi rad, kako se godi v našem mestu.
Z delom gre tako po navadi. “Chicago Portland Cement Co.” je štapala od 20. decembra pa do 1. februarja, ter se je tukaj poznala kriza, pa sedaj se že popolno-ma dela v njej. Plačo so nam tudi prikrajšali za 30 odstot. kov: kdor je imel poprej $1.80, ima sedaj $1.50; kdor pa je imel $2.00, ima sedaj $1.70. Štaparjev je tudi tukaj dosti, ker je preveč ljudi, a dela je pa malo.. Največ ljudi dela v šeftih, kajti premogokopi delajo z vso silo.
Tite Joliet National Bart.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
POZOR, SLOVENCI!
Ko se mudite v našem mestu se nadejam našega peseta v
mojej moderni gostilni.
Točim dobro Sehoenhoffcn-ovo pivo in druge pijače, tudi prodajem dišeče ‘Uniou-Made’ smodke.
Rojakom se priporočam.
RUDOLF IsÆj^.FLJl.'ZÏ,
Washington St., blizo lOth Ave.,	GARY, IND,
Prodiiem parobrodne listke; pošiijam denar v staro domovino in ( posreknjem pri kupovanju zemljišč in lot.
B. BERKOWITZ,
910 N. Chicago Street
JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stror spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.

77
ZEMANOVO “GRENKO VINO
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
B. ZEMAN,
777 Alport St.
CHICAGO, ILL.
!
i
POZOR! POZOR!j
Bliža ss sezona balov in domačih veselic.
Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovenk Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. T okusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj lasnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči i. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite sc gesla:
SVOJI K SVOJIM !
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. &ELLY, blagajnik
Na voglu Chicago in Clinton ulic
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno g-ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač» vino in prodajal dišeče smodke Prodajam premog
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet. Ill
Kje je najbolj varno naložen denar ?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.


Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke Rentni davek plačuje hranilnica sama*.	,«
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika. da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznavs država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne po* jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica Iju^ianska vam daje trdno varnost za vaš denar
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak tog GREENWICH STREET. NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
FRANK SAK-SER
imenik podrejenih društev Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote.
Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-lietu, 111. priobčiti se ima v Jednotinem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., pred-log delegata Martina Kremesec.)
I.	Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: John Žefran, 56 W. 25th St.; tajnik: Fr. Banič, 661 22nd St.; delegat: Ant. Poglajen, 144 W. 23 St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
S. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Ant. Oberstar, 105 Cora St.; tajnik: Mih. Uršič, 115 Indiana St. delegat: Ant. Glavan, 1119 Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
S. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: J. N. Pesdertz, 1506 Centre St.; 'tajnik: J os. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: Geo. Flajnik, 110 Indiana st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
4.	Društvo sv..Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Geo. Nema-nich, Box 1230; tajnik:John Lovšin, bx 1230; delegat: Fr. Tancig, bx 674. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vr-
¡i 4. nedeljo.
5.	Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Preds.: Frank Mišjak, 342 Crosset st.; tajnik: Jos. Berglez, 1130—3d St.; delegat: Jos. Bregač, 1108—4th St. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu.
7.	Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: J. Oražen, 1045 Obriando ave.; tajnik: Math Novak, 432 So. Santa Fe ave.; delegat: Nick. Badovi-nec, 1909 E. Obriando ave. Mesečna seja vsakega 14 dne v mesecu.
8.	Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway; deiegat: Mart Kambič, 1204 Cora st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsed.: John Štefanič 608 Pearl st.; tajnik: John Tancik, 609 Pearl st, Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo.
II.	Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Preds.: Louis Rudman, Bx 262; tajnik: Fr. Mrva, Box 262; delegat Alfons Kessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako prvo soboto ob 8. uri zvečer.
12.	Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Vinc. Šume, N. Main St.; tajnik: Jos. Zallar, Jr., Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box_ 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
13.	Društvo sv. Janeza Krst.: Biwa-
bik, Minn. Predsednik: Fr. Jaklovič; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat:	Frank Nose, Box 77. Me-
sečna seja vsako psvo nedeljo
14.	Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Preds.: John Konda, 1260 Talbot St.; tajnik: J.Malerich,1260 Talbot St.; delegat: Paul Tomažin, Box 579. Seje se vrše prvi in tretji četrtek.
15.	Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield •t., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 858 Ohio st.; delegat: Wm. Tomec, 54 Villa St. Seja vsako tretjo nedeljo.
16.	Društvo sv. Jožefa, Virginia,
Minn. Predsednik in delegat:	Fr.
Trampuš, Box 306; tajnik: Math. Ko-stainšek, Box 306, Virginia, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
17.	Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planov-šek, Box 76; tajnik: John Eržen, Box 47; delegat: And. Novosat, Box 8. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20.
80. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Mat. Šute; tajnik: Mih. Mavrin, 213 Brundy ave.; delegat: M. Rupe, 144 Larmore St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
, 21. Društvo sv. Jožefa. Federal, Pa. Predsednik:	John Krek; tajnik
John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu
23.	Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Mih. Hočevar, Box 315; tajnik: Jos. Hočevar, Box O; delegat: Al. Šušteršič, Box 185. Me sečna seja vsako drugo nedeljo.
24.	Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Pet. Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat: Fr. Keržič, Box 33. Seja vsako 2 nedeljo.
25.	Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Anton Grdina 6108 St. Clair ave.; tajnik: Ant. Logar, 3837 St Clair ave. N. E.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
29.	Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik:	Jos. Jurjevič,
North Broadway; tajnih Mihael Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
30.	Društvo sv. Petra, Calumet, Mic h Predsednik: John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 210 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
32.	Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal narič. R. F. D. No. 1. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
33.	Društvo Matere Božje, Pittsburg,
Pa. Predsednik: Jos. Ivanošič, 5225 Butler st.; tajnik:	Frank Cvetaš,
5154 Dresden Alley; delegat: Jos. Pav--lakovič, 4821 Blackberry Alley. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
38.	Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik:	Paul
Sterk 413—N. 5th St.; tajnik M. Majerle, 413 sth St.; delegat: Peter Majerle, 319 Barnet Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
39.	Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala, Charlotte, Towa.; tajnik: Štefan Stukel; delegat:
John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu
40.	Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Pet. Sterk, 120 North St.; tajnik: Mike Bizal, 216 — 3 ave.; delegat: Tom. Viver, 305 — 3 ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri.
41.	Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: Jos. Lukman, 4826 Blackburn Alley; tajnik: John Jevnikar, 132 Almond Alley; delegat: Ig. Podvas-nik, 159yi Butler §t. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark. Kofalt, 848 S. 2nd st.; tajnik: Lov. Verbos, 802 S. 2nd st.; delegat: Fr. Plut, 154 Main st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek
43.	Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Pred.: John Deržaj, 718 E. Park ave.; tajnik in del.: Mihael J. Kraker, 503 E. 3rd st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu.
44.	Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Jakob Kovač, 9550 Ave. M.; tajnik: Math. Černetič, 3948 Kreader Ave.; delegat: Josip Kompare, 8908 Greenbay ave. Mesečna seja vsaki prvi in tretji torek.
45.	Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Lozar, Box 32; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: Nick Veržuh. Seja vsakega 14 in 18 dne.
46.	Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 319 —90th st.; tajnik: Mihael Zobec, 416 E. 9th st.; delegat: Jos Stern, 424 E. 9 th St.. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu
47.	Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: Mart. Kremesec, 500 N. 18 Pl.; tajnik: John Vukšinič, 1317 Trumbull Ave.; delegat: Anton Kremesec, 512 W. 18 Pl. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
49.	Društvo Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa. Predsednik in delegat: Rud. Požek, 236—57th St., Pittsburg; tajnik: Geo. Veselič, 4834 Blackberry st., Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
50.	Društvo Marije Sedem Žalosti,
Allegheny, Pa. Predsednik: Mih. Hu-šič, 12 Elbow St.; tajnik:	John
Mravintz, 4810 Harrison St. Pittsburg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo
51.	Društvo sv. Petra m Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik: M. Badovinac, 6 Evine; delegat: Math. Kozan, 516 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
52.	Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: Math. Jug, 738 War man ave.; tajnik in delegat: Al. Fon, 723 Warman ave. Mesečna seja vsako prvo'nedeljo v mesecu.
53.	Društvo sv. Jožefa, Waukegan,
111. Predsednik: John Umek, 1414 Mc Alister ave.; tajnik:	John Dobro-
volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
54.	Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Mart. Zalar, Box 541; tajnik: Fr. Firšt, Box 147; delegat: Fr. Krebs, Box 54. Me sečna seja vsako prvo nedeljo
55.	Društvo sv. Jožefa, Crested Butte,
Colo. Predsednik:	Anton Golobič,
Box 39; tajnik in delegat: M. Krašovec, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo.
56.	Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Filip Starc, 514 Front St.; tajnik: Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne.
57.	Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: Vinc. Riedl, 414 E. 9 St.; tajnik: John Zupan, 135 Montrose Ave.; delegat: Pet. Vogrič, 799 Flushing Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
58.	Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa, Predsednik: John Tušar; tajnik: Fr, Demšar, Box 16; delegat: Ant. Rozina, Vsi v Irwin, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
59.	Društvo sv. Cirila in Metoda,
Eveleth, Minn. Predsednik: Valentin Čampa; tajnik:	John Muvern, Box
373; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
60.	Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, 111. Predsednik: Jac. Pirman; taj nik: Jos. RudolJ, Box 76; delegat Martin Pirman, Box 62. Mesečna se ja je v šolski dvorani prvo nedeljo.
61.	Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Ni kola Gračan. 2 Bridge St.; tajnik in de legat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo,
62.	Društvo sv. Petra in Pavla, Brad ley, 111. Preds.: John Pesdirc, Box 353 tajnik: Louis Šilc, Box 20; delegat Fr. Drašler, Box 90. Mesečna se ja vsako prvo nedeljo v mesecu.
63.	Društvo sv. Lovrenca, Cleve lajid, O. Predsednik: A. Marinčič, 8100 Aetna Road, S. E.; tajnik: John Šu steršič, 7713 Astell Place; delegat And. Slak, 7733 Axteil Pl., S. E. Me sečna seja vsako drugo nedeljo.
64.	Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik: Luka Skradsky; delegat: John Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
65.	Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: J. Malenšek, 237 Hannover St.; tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; delegat: M. Štiglic, 415 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani.
66.	Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Popich, 1367—E. 47 St.; tajnik: Jos. Perko, 7114 Filber Court, S. E.; delegat: Ant. Šuštaršič, 1816 Ater Ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo.
67.	Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: John Žlogar, 234
Frederick st.; tajnik: J. Hočevar, 234 556 S. 3 st Mesečna seja % sak tretji ponedeljek.
68.	Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Predsednik: Jos. Klažter, Box 88, Adamsburg, Pa.; tajnik: John Ferbots, Box 276, Monroe, Pa.; delegat: Fr. Pervinšek, Box 90, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo
69.	Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Mat. Urili, bx 441; tajnik John Ramuta, bx. 605; delegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto.
70.	Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: Jos. Petrič, 1837 S. 7th St.; tajnik: Rob. Kun-stel, 2118 N. llth St.; delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Mesečna seja vsako 3. nedeljo.
71.	Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik in delegat: Ant. Tome, bx 94; tajnik: John Tome, box 94. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
72.	Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Fr. Verant; tajnik: Jac Muhvič, Box 1003; delegat: Jac. Petrič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
73.	Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih.
74.	Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsed.: Jos Zupančič, 1913 E. Stuart St.; tajnik: A. Kužnik, 1201 S. 19 St.; delegat: J. F. Kren, 912 S. 16th St. Mesečna seja vsako 2. nedeljo.
75.	Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: John Novak, Box 173; tajnik: Jos. Barbarič, 28 La Harpe St.; delegat: Fr. Gregorič, 1212 Main St. Seja vsako tretjo nedeljo.
76.	Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111 Predsednik: John Banič, Box 230, De Pue, 111.; tajnik: Alois Banič, Box 411, De Pue, 111.; delegat: John Obri, Box 55, De Pue, 111. Seja prvo nedeljo.
77.	Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik Kancijan Majhen; tajnik: John Osolin, Box 492; delegat: Anton Bokal, Box 548. Meseč, seja vsako drugo nedeljo v mesecu
78.	Društvo Marije Pomagaj, Chicago, 111. Predsednica: Ther. Banič, 661 W. 22 St.; tajnica: Frances Mihevc, 661 W. 22 St.; delegatinja: Ana Ulašič, 580 W. 21st St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
79.	Društvo Marije Pomagaj, Wau kegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 834
10 st.; tajnik: Matija Jereb, 834—10 St.; delegat:	Fr. Petrič, Box 14.
Mesečna seja vsako drugo nedeljo
80.	Društvo Matere Božje, South Chicago, 111. Predsednica: Uršula Ku čič, 9429 Ewing Ave.; tajnica: Tereza Žiherle, 189 — 95th St.; zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Avenue M Mesečna seja vsako drugo nedeljo
81.	Društvo Marije Sedem Žalosti
Pittsburg, Pa. Predsednica:	Mar,
Flajnik, 4810 Harrison St.; tajnica Jošefa Fortun, 4822 Plum Alley; delegatinja: Roza Bojane, 225 — 57th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani.
83.	Društvo ¡sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Anton Šinkovec tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: Alojzij Oblak, Box 87. Me sečna seja vsako drugo nedeljo v
84.	Društvo Marije Sedem Žalosti Trimountain, Mich. Predsednik: Pet Šikonja, Box 215; tajnik: Jožef Star-čevič; delegat: Alb. Mataja, Box 188. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
85.	Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica
Gertrude Virant, 500 Globe St.; taj niča: Amalia Bombach, 565—nth Ave delegatinja: Anna Vrbanek, 2525 So. Broadway. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
86.	Društvo sv. Sera Marije, Rock
Springs, Wyo. Predsednica: Johana Ramovš, box 466, tajnica: Johana Star man, box 253; delegatinja: Ivana Ferlič, box 399. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu.
87.	Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Math. Judnič, 1101 Bluff St.; tajnik: Math. Golobich 518 Summit St.; delegat: Math Lav-rich, 1312 Broadway. Mesečna seja vsa ko drugo nedeljo v mesecu
88.	Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. Butala; taj nik: John Hauptman, Box 121; dele gat: John Butala, Box 44. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
89.	Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa. Predsednik: John Erdeljac, Railroad St.; tajnik: Frank Kuzmi jak, 32 Ganster St.; delegat: Ni1' Erdeljac, 35 Ganster St. Mesečna sej vsako prvo nedeljo v mesecu.
90.	Društvo sv. Cirila in Metoda South Omaha, Neb. Predsednik Mart. Derganc, 547 W. 18th St.; tajnik Ant. Oštronič, 1408 S. 12 St.; delegat Jos. Švajgar. Mesečna seja vsako dru go nedeljo.
91.	Društvo sv. Petra in Palva, Rankin, Pa. Predsednik: Mart. Starešinič, 13 Orchard Alley, tajnik in delegat: Math. Kozan, 332 — 3d St Rankin, Pa. Mesečna seja vsako dru go nedeljo.
92.	Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica Mil. Car, 46th st., tajnica in zastopnica: Marija Zivčič, 4925 Plum Alley, vsi v Pittsburg, Pa. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa.
93.	Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Franc Seti ničar, Box 328; tajnik: Štefan Zgonc, Box 43, delegat: Jožef Lam, Box 123.
Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
94.	Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik:
John Kočevar, Box 266; tajnik: Fr. Kramer, Box 187; delegat: Jac. Rose, Box 163. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo.
95.	Društvo sv. Alojzija, Brough-
ton, Pa. Predsednik: Pavel Fortuna: tajnik: Ant. Demšar, Box 135; delegat: Flor. Debeljak, Box 72. Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
96.	Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: John Recelj; tajnik in delegat: John Jelovčan, Box 45, Brady’s Bend, Pa. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo.
97.	Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Vic. Merar; tajnik Math Gaishek, Box 518; delegat: John M. Knez. Mesečne seje se vrše prvo nedeljo.
98.	Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: John Okoren; tajnik: Jer. Marentič; delegat: Josip Klepec. Mesečna seja, se vrši prvo nedeljo v mesecu.
100.	Društvo sv. Jurija, Sunnyside,
Utah. Predsednik:	John Verhovec,
Box 214; tajnik: Anton Težak, Box 35; delegat: John Mežik. Mesečna seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu.
101.	Društvo sv. Cirila in Metoda So. Lorain, O. Predsednik: Fr. Ambrožič, 562—11 ave.; tajnik: John Juha, 562 — llth ave.; delegat: Jos. Svete, 960 ■—- 10th ave. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo.
102.	Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Predsednik in tajnik: Chas. Mi-skatovič, 335 —■ 15 Ave.; zastopnik: John Gosar, 719 High St., West Hoboken, N. J. Redne seje vsako drugo soboto v mesecu
103.	Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Jurij Sagadin; tajnik: Bernard Pavlič, 1138—30th st.; delegat: Franc Muren, Florida st. Mesečna seja prvo nedeljo.
104.	Društvo Marije Čist. Spoč., Pueblo, Colo. Predsednica: Josephine Mrhar, 1210 Bohman ave.; tajnica: Jennie Hočevar, 207 E. Northern ave.; delegatinja: Jennie Zupančič, Messa
Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu.
105.	Društvo sv. Ane, New York City, N. J. Predsednica: Ivana Stern, 424 — E. 9th St.; tajnica: Uršula Mrhar, 414 E. 9th st.; delegatinja: Fany Pirnat, 344 E. 9th st. " Mesečne seje vsakega 15.
106.	Društvo sv. Ane, Chicago, 111.
Predsednica: Mary Kremesec, 503 W. 18th Place; tajnica: Theresa Kočevar, 788 W. 21 Pl.; zastopnica: Terezija Kremesec, 504 W. 18th Pl. Seje vsako prvo nedeljo.
107.	Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Tajnik: Urban Olivani, Box 186; delegat: Ant. Zajc, Box 166. Me sečna seja vsako drugo nedeljo.
108.	Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Iv. Ogulin, 604 Hic kory St.; tajnica: Kath. Stariha, 303 Stone St.; delegatinja: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo.
109.	Društvo sv. Družine, Aliquip-
Pa. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu.	,
115. Društvo sv. Veronike, Kansas City, Kans. Preds.: Neža Žagar, 404 Ferry St.; tajnica: Mary Majerle, 413 N. 5th St.; delegatinja: Apol. Žagar, 332 Barnet Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
n 7. Društvo sv. Srca Jezus., Murray, Utah. Predsednik: Jože Železnikar, Box 428; tajnik: Fr. Truden, Box 315; delegat: Vincenc Padar, Box 428. Redne seje vsakega 10. dne v mesecu.
118.	Društvo sv. Pavla, Little Falls N. Y. Predsednik: Fr. Gregorke, 2 Casler St.; tajnik: Ig. Malovašič, 624 E. Mili St.; delegat: John Bregorka, 2 Casler St. Seja vsako drugo nedeljo.
119.	Društvo Mar. Pomagaj, Rockdale, 111. Preds.: Mary Kostelec; tajnica: Veronika Žagar; del.: Ana Marentič. Mesečne seje 4. nedeljo.
John Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
0*0*
Izdelujem
Kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer.
4 do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in uglašujem harmonike in orgije.
Prva in edina slovenska tvrdka v Amer.
VSIH CERKVENIH IN DRUŠTVENIH POTREBŠČIN.
John N. Gosar Co.
719 High St., West Hoboken, N. J.
Se priporoča Preč. duhovščini in cerkvenih predstojnistvom za izdelovanje vsakovrstnih cerkvenih Para-mentov, Zastev (Banderjev) Križev, Podob, Slik, slikanje in dekoriranje cerkva i.t.d.
Slavnim Slovenskim Društvom
v napravo Zastav, društvenih znakov, Regalij gumbov (buttons) vsako vrstne društvene UNIFORME, i. t. d.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J. Ne naročaj pri ptujcu, bodeš opeharjen Nikjer boljše in cenejše. Svojim k svojim.
Podružnica: 4824 Blackberry Street, Piittsburg, Pa.
COMPAGHIJB GENERALE TRANSALARTIQU-E
FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
pa, Pa. Predsednik: John Žitnik, Box NewYork
131; tajnik: Janez Vrečar, Box 213; de legat: Jac. Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu.
110. Društvo sv. Jožefa, Barberton,
O.	Predsednik: Mav. Slatnar, 743 Cornell St; tajnik: John Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegat: A. Kranjc, 167 Cornell St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo.
ni. Društvo sv. Srca Marijinega Barberton, O. Predsednica:	Ivana
Žgajnar, 643 Newell Street; tajnica:: Antonija Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegatinja: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo.
112.	Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn. Predsednik: St. Banovec, Box 1022; tajnik: Leopold Kukar, Box 1047; delegat: Jos. Agnič, Box 266. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
113.	Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Al. Andoljšek, 615 Elgin St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St; delegat: Fr. Andoljšek, 4543 Pearl St. Mesečna seja vsak
12.	dan v mesecu.
114.	Društvo sv. Marije Milosti Pol ne, Steelton, Pa. Predsednica: Mary Matjašič, 607 So. 2d St.; tajnica; Mary Starašinič, 617 S. 2d St.; delegatinja: Ana Kočevar, Hotel Oberlin, Oberlin,
Maurice Kozminski, glavni zastop ¡¡g nik za zapad, 71 Dearborn St, Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent 3127 Arc her Ave., Chicago, I1L Paul Starič, agent, no South 17th St, St. Louis, Mo.
Jouet, ill.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. ■!
46
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.*^¿11
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
teriatve. 37.877,422	K
Posojila občinam in kor-
—poracijam.................... 1,979.582	K
,	■	Menice.......... 738,000 K
“'«L	Vrednostni papirji. 32,977,286 K
‘&.J.	■ Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin ... 2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je >■“n Mi | |	odmenjen dobrodelnim in občekorist-
_----——■BTriimraMTiT mm zavodom, društvom in podjetjem
na Kranjskem.