Joža Vovk Zajčja nadloga v Zaplankah. i. ^^ Zaplankah so živeli nekoč sila dobri ljudje. Nekoč seveda, ^^L danes je že vse drugače. Tako žalostno je \se nazadovalo, ^^ --^^^fc vse -*e ProPadlo, vse lepo in prijetno je izginilo. Vzroki ^H c- > ^H temu so dokaj različni, ne smemo pa pozabiti, da so bili -^Bf\ Pv ¦Btemu največ krivi — saj vem, da ne verjamete — za jci! ^B \i/yM^B:.^ajci, čisto navadni zajci, pa prav zares! C^fci^^^H^' Živel je pa v Zaplaukah Jur. Jur s pušo so mu rekli. i^HL^ij^^^ Pa so pri.šla leta propadanja in ponosni Jur s pušo je l=^^Br=^^^^ nenadoma osirotel in postal je Jur brez puše. To je silno Jii^B^^r žalostno poglavje, kako je iz Jurja s pušo postal Jur brez ^^^^ puše in spet moramo že vuaprej dobro pomniti, da so to ^^ žalostno, prežalostno usodo Jurju prinesli — zajci. Za božjo voljo vendar, nikar se temu ne smejte, to je resnica, žalostna pač, a trdna kakor pribita. Kako se je vse to zgodilo. to bo pripovedovala naša zgodba. Najboljša pirijatelja v ZaplaDkah sta bila visokospoštovani gospod župan Teleban in Jur s pušo. Ata župan, tako mu je Jur s pušo pravil, pa uiso iz vsega srca radi imeli samo Jurja, ampak so dobršen del svoje Ijubezni posvetili zajčkom. Kadar so zajčja bedrca glodali, jim je na smeh šlo in vselej so bili dobre volje. Spet pa se niso nikoli tako silovito razje-zili kakor (akrat, kadar so zagledali zajca, ki je prišel na njivo gledat, kako se kaj koren.je redi, ali v zeljnik povpraševat zeljnate glave, če jih bodo ata župan kaj clrago prodajali, ali če je prišel na vrt poskušat. čeimajo mlada drevesca dovolj ^__^________________._____________ močno lubje, da bodo prestala ^ ~ ^^ ostro zimo. Uh, takrat so bili —----—-j^- -—^——-^^ ^^mmm ata župan Telebau jezni, da so —Z-^.j-^^ «^s=» (^^HSllf!'! kar skakali in bili z desno nogo __- " * - _ }$Mi ob tla. Zgodilo se je celo, da "_^ •-, - /^LjfflS so včasih v tej nenadni sveti ~^ jLLxš$w\^t' r$MS I' jezi odrentačili v drvarnico, /y/SKMji M^^^B" izbirali polena, katero bo bolje aflfflllHlflto ^'M^^^^P^"* SBiitnrffl frčalo, a preden so se odločili. J^^§iiRl^| 7m^W ^ »Poglej, mrho zajčjo, kam li "^-rvi ?<^/^jGlJŽS^^»/' jffejT^a I zaviht-eti poleno, zajca že nikjer ^J^J^fjjflH^Ti %.Ljjf\ '' j^ "j^^E^iSh ' I več ni bilo. Od jeze so plju- T^lL^T ^'\\M^^'M^^g^fm\ % nili, da je pl.junek odletel za . . "^^^^rJ^^P fm ' ,> tri pedi od tal. Jur s pušo pa (m^^^viujfi^^^^a^l}^/' No, če bi bil v celih Za- ~~ ' -S^^^^^L Jmnfl plankah en sam zajec, bi ga .^v,. _ _.. /^^^- ^&r "ft Jur s pušo in župan Teleban ~ ' f ^-^^ ^^jHML . "^T, \** že kako ustrahovala. A te go- i. ' ~ ^-^^jiŽ^*!^' ^t^jj/^^^—1^-' lazni je bilo vedno več in več, , <~^"^~r^*^^S^^p ^t^1^-'^ f *• vsak dan več. Odkod nenadoma '^ \^v»^ "^ '*-'- $Veš kaj ?« »Hm . . .« Županu Telebanu so se oči zaiskrile, lice se jim je blaženo razjasnilo, nagnili so se k Jurju in mu skrivnostno zašepetali: »Puško . . .< »Puško, puško! Tako je, ata župan!« je Jur pritrdil. Še sam je bil vesel novega odkritja in nemalo se je začudil izredni iznajdljivosti ata župana Telebana. »Toda, Jur, kdo bo pa streljal ? Kdo bi streljati znal, a ?< »Jaz bom znal, jaz bom streljal, ata župan,< je dejal Jur in pristavil: »Jaz, Jur, ki sem cesarsko vojsko služil in puško nosil in bridko sabljo in belega konja jahal svoje dni!« >Tako je, Jur, samo ti in nihče drugi,« so slovesno izjavili župan Tele-ban. >Tq sem že davno sklenil sam pri sebi. Ti boš zajce streljal in raeni jih boš nosil, potem bomo pa kmaiu videli, kdo je gospodar v Zaplankah: zajci ali jaz — župan!« Rečeno — storjeno. Cez teden dni ata župan_____________________________^_ prineso lepo, novo puško iz - —^jJ^ **¦ ~- •-.-" C. "": daljnega mesta. t____^ ^ / -^ jt >Tu jo imaš, Jur,« so rekli. / / ktH_ ^-^== ' _y^ cc^^ >Zajce streljaj, drugo pa pri / /" ^ f^/e ^^r^'^-*^- miru pusti. Če kozla ustreliš, ti x/^^^ ^ /y/^\u± 'c~~-:^ puškonamestuvzamem.daveš!« —d-^-^^C. ^—/ffT^^- Jur je bil kar pijan od ve- ^^^^^^^^^^a^^J/iji i /V-V^ selja, ko je zagledal novo puško. __ ^'<^^^^&\j' ilmMJLm^ "Jl^$ Ogledovaljoje.strašnomujebi- '^m^^^V \ Zajce, zajce, to se razume. ' % f(!3t~!i^^r--J§k 'i\_^ JL^^l Kdo bo pa kozle streljal? Samo J_ "^^^^sžjš^-^^Sj ~~*J '' 'fe. ^? ."'•i' zajce, saj jih je toliko, da mi s sSSSspSs*"*"^ ^=~—jl Jf^f^^^m ' "v ' v puško še meriti nebo treba. Ka- *-—==« l> _+~tt*Z^[ ^Si^^B^ "~~"' r mor bom osmodil, bosta padla ?Q>4[i - ^t^-*/ffl$Kwm š^L**'*^L' dva ali trije.« tjfe^" ^^_ ^ ~~jŠKm^S^&k- Tako je prav za prav kar na ^^^^™^^ X5ej® *^^^ r"^vT>, lepem iz Jurja brez puše po- ^fe&i&^^limr """>SL v /^^^ stal - Jur s puso. losovainbih ^, MjM Jiswk * ! takrat časi v Zaplankah dobri "~X —7 fW : ; ^^^^^ jf*- kot pečen zajec! Jur je šel vsak |*iit— ^JmiUm 5$^ ^ ' -~ &&P^ dan na lov in nastrelil toliko zaj- >^\/ / ^^¦^fc^?^' * (• V»v ,'«,t. cev, da je zvečer moral napreči ^ WCr/ >t^1r sV.^,. ^-^_______'____________•J? I ¦¦¦¦¦"¦> 86 ¦¦"¦"¦;"."":'.-- :: •¦¦"¦¦¦. ^ ¦•¦¦¦ -v- -: -¦¦:¦.¦¦.¦¦¦ ¦¦¦ ¦ a županovo kobilo. Šel je z vozom čez polje in skoz gozd. Naložil je zvrhan voz zajcev, tako da ga je županova kobila komaj komaj domov privlekla. ln tako dan za dnem. Zaplankarji so se gostili in prijetno je dišalo med hišami od jutra do večera, Ata župan Teieban niso prijeli za nikako delo več, samo zajčja bedrca so glodali in se tako smejali, da se jim je okrogli trebušček kar tresel. Njihov trebušček je čez nekaj tednov postal velik, mogočen trebuh. Ah, zares, tiste dni je bilo v Zaplankah življenje, da nikjer takega. IVihče več ni dt-lal, zajce so jedli in posedali, včasih so šli v gostilno in tedaj je tekla kapljica. Žal, da ni v Zaplankah za večno ostalo tako. (Dalje.)