PROSVETA IP^ a m i # • IETO-YKAR m GLASILO SLOVENSKE NAMtDNE razdelili vel ned ljudstvo Rkuwfina odredila konfiskacijo rji odškodnine. Premijer A-La izjavil, da je mslaatitev veleposestnikov v interesu jav-^j. Katalonija dobila avto- lomijo Madrid, 9. sept. — Španska duptfina je snoči udarila po imenitaših in odredila konfiskacijo njihove lastnine brez od-Ikodnine. Vsa veleposestva bo vlada razkosala in jih razdelila nadljudi. --Dane« zjutraj je SKUPScma jpravila v sklad detajle agrarnih jiform in podelila Kataloniji avtonomijo. Največji uspeh dneva je bila spojitev večjih delov Andaluzije, Estremadure in Kasti-lij*, kar bo tvorilo jedro velikih igrarnih reform. To je vlada izvedla brez svarila po večmesečnih debatah v skupščini. Ne-vomno je to akcijo pospešila Bonarhisticna revota pred par edni, katero je vlada hitro po-ičila. Krog tristo plemenitašev 0 izgubilo premoženje, neglede na to, ce so sodelovali v revolti 1 ne. Vojvoda Alba na primer, ki * ni »puščal v politiko, odkar je lila ustanovljena republika, bo tpibil vsa svoja posestva v bli-ni Seville. On je eden največjih «tnikov zemlje na svetu. MTa ukrep znači pravičnost republikanskega režima, ne maščevanje," je dejal premijer Manu-pAzana v svojem zagovoru u-itavnih provizij, ki določajo razlastitev veleposestnikov brez odškodnine v interesu španskega ljudstva. Posebni agrarni inetitut bo u- pravljal konfiscirana velepose-itva. V teku tridesetih dni morajo lastniki registrirati svoja aestva; ako tega ne store, bo-o morali plačati denarno kazen Ivajset odstotkov vrednosti njihove lastnine. Inventar mora biti končan v enem letu. Krog eem tisoč veleposestnikov, med temi več sto družin plemenlta-pje prizadetih. Veleposestva, katera bo vlada zaplenila, obse-ijo 52 milijonov akrov in se eenijo na $5,620,000,000. Nad milijon ljudi bo uživalo toristi-vladne odredbe, ko bodo ■posestva razdeljena in izvede agrarne reforme. Računa-o, da bo upravljanje teh zemlji stalo vlado krog štiri milijone dolarjev na leto. Uboge in šte-* rili* družine bodo prejemale phdne subvencije. Agrarni in-"itut bo ustanavljal zadruge, RMkrbel ma&ineHjo in gledal, bodo ljudje lahko spravili ^jake pridelke na trge. Avtonomija, ki je bila podeča Kataloniji, dovoljuje rabo Sučega jezika, kontrolo nad pgojnimi, ekonomskimi in soci-ilmi sistemi ter nad policijo, ontrola nad zunanjimi zadeva-'lri naejol je, da je dpe-£ * "farnimi reformami kre-» na nevarno pot. i* odgovoril premijer "f>r«v dobro vem, da je _«aaonodajn naperjena proti Tilnikom." je dejal. Ta-Grivam. Naperjena je ne zaradi tega. ■J* raiM, temveč radi tega. »^oj« i*m\jo, kateri mo- Pravi, da ne bp izročil vlade svojim nasprotnikom, čeprav zmagajo pri volitvah Atene, Grška. — Stari grški politik in premijer Eleutherios Venizelos se nahaja v najhujši bitki, ko se volilna, kampanja bliža koncu. Splošne volitve se vršile 21. septembra. Venizelos je odprto izjavil, da ne bo izročil vlade rojallstom, svojim političnim naaprotnikom, akoprav bi njegova stranka doživela poraz pri volitvah. Dovolil je formiranje napol milita-ristične organizacije, katero tvorijo visoki vojaški častniki, s namenom, da prepreči načrte ro-jalistov v slučaju njihove zmage. Nova organizacija se imenuje Militarisfjična liga. Politiko premijerja obsojajo celo nekateri voditelji republi-čanske stranke. Trije od teh so se pridružili manifestu, katerega so rojalistl naslovili na narod z apelom, naj strmoglavi Ve-nizelosovo vlado. Venizelos je nedavno v svo- at «P«cUl raU ^n%TiSC Cfcfcago, robota, 10. septembra (Sep. 10), 1982. t »Saga atertšsš isla U0S. Art W O* I, ltH, aatb«*»d 0» Jaas j Sub.c.iptK.n »ti.00 Vearir STBV.—NUMBER 214 Francija odklonila |||||||||| POSEUHH STAL f. M IMtiČAl Njsa zastopnik izjavil, da ae mora ekonomska rehabilitacija centralnih evropskih dršav izvršiti aa kakšen drugi način Stresa, Italija, 9. sept. — Robert Coulondre, francoski delegat na ekonomski konferenci podonavskih držav, ki zboruje tukaj, je obvestil zastopnike centralnih evropskih držav, da jim Francija ne bo več poaojevala denarja, in namignil, da bodo morale na kakšen drugi način rešiti svoje finančne in skonom-ske probleme. Na včerajšnji seji je nastopilo več govornikov. Predloiena sta bila dva načrta, eden s strani italijanake delegacije, drugi s francoska* Francija je predložila detajli-ran program agrarne pomoči potom vzpoatavitve preferenčne carine na uvoz žita, Iz agrarnih držav v industrijske in ustanovitev posebnega ftgtda, k! naj bi se rabft za izboljšanje proda-jalnth metod. Mešani komitej bi določil vsote, katere bi morala vsaka država prispevati v sklad, ln bi imel tudi kontrolo nad u-pravljanjem fonda. Italija je predlagala začasno skemo, v kateri odklanja preferenčne carine, določa pa boljše organiziranje tržišč. Kot proti-uslugo je predlagala, da agrarne država znižajo tarife na njen izvoz industrijskih produktov. Tvoniiika produkcija hiš velik adarsc aa onije. Osem korpo-raclj v novi kombinaciji. jem volilnem govoru rekel, da mu ne bo treba rabiti armade za | fagotOVI b0d0ČH0$t ohranitev republike, ako glavni * voditelj rojalistov Panayotis Tsaldarie obljubi, da ne bo vztrajal pri zahtevi glade izpremembe režima za prihodnjih deset let. Taakiaria je odgovoril da ne bo d^l take obljube, ia da ae ne bo "prav nič obotavljal okupaciji urada s silo, ako bo njegova stranka zmagala pri volitvah. . Venizelos in Tsaldaris sta že stara politična nasprotnika ln njun spor je ponofao prinesel na površje atar razkol med republikanci in rojaliati. Bivši grški kralj Jurij živi v izgnanstvu. Vehizelos, ki se t^oji poraza, je U ipremenll volilni zakon. Grški politiki ao vznemirjeni radi gospodarske krize. Radi bi prišli v vlado, katero osebno kontrolira Venizelos. Politični boji, ki so v teku, bodo morda končali v resnih izgredih in kaosu. Venizelos bo v kratkem zaključil štiriletni termin kot načelnik grške vlade. Noben premijer v zgodovini grške republike se ni tako dolgo vzdržal na krmilu. Poročilo federaciji omenja, da je bilo v juliju 11,400,000 delavcev Im dela Washingte«. "Brez- posel nos t je v avgustu dosegls najvišjo točty>, odkar je pričels depresija", pravi Willlam Green predsednik Ameriške delavske federacije, v poročilu o brezpo selnosti. "Naše preliminarne Številke, ki so bazirane na vladnih poro- Henderson r._7 zahteve Nemčije Vodja angleškega delavstva pravi, da bi ae Evropa apet vrgla v oboroževalno tekmo, ako bi ugodila Nemčiji Newcaatta, Anglija, 0. sept. I— Arthur Henderson, britaki delavski voditelj in predsednik razorožltvene konference, ki je bila nedavno zaključena v Ženevi, je včeraj lajavil, da bi se države pričele ponovno oboroše-vati, ako bo Nemčija izvedla svojo grožnjo, da se na bo udeležila drugega zasedanja raeo-rošltvens konference, če Francija ne privoli na Izenačenje oborožene alle ali pa ne reducira Borba illinoiskih ruda proti operatorjem , V < ki i u rožene aila ali pa ne reducira SftJSS1* C?ili>iJk),VijuHjU -voje armada na stopajo Nam-11,400,000 oseb brat dela in na- ^ Henderson je podal to laja- preklada zasedanje Vprašanje pomoči sa breapoael-- ae eatato aersisno ZaatavkaU ao tadi raaaaAevalct čaauplaav vmled rudarjem sovražne propagande. Piketiva-nje as nadaljuje I Nemčija bo peatovila letalsko postajo v sredi Atlantika • Berlin, 9. sept. — North German Lloyd Co. je naznanila, da bo iz pamika Westfalen naredila plavajoče letališče v sredi Atlantika, kar naj bi vzpostavilo regularno zračno poštno zvezo med Evropo in Južno Ameriko. IParnik naj bi služil kot nekak-ša matična ladja za poštna trana-atlantlška letala. Na perniku bo zgrajena platforma, na kateri bodo letalci lahko pristali, radio-postaja, popravljalnica ln vrs-mensks postaja. Ta Istalaka po-ataja bo postavljena v sredi med Bsthurstom, Britska GambU. In otokom Fernando Noronha, ki se nahaja v bližini Brazilije. Teiae zapira pHa^e vreke . Dal las. Tex., t. sept. — državna železniška komiaija je včeraj zaprla oeem plinskih vrelcev v vzhodnem delu drtave. Vrelci bodo ostali zaprti, dokler se ne zviša cena produktu, se glasi poročilo. ramo .zapleniti v svrho Izvedbe agrarnih reform. Ta razred ni nikdar gledal za koristi splošno-sti. Mi smo tukaj, da gradimo temelje novi Španiji. Vprašanje persekudje je iaključeno. toda vlada ne more In noče u«trefl — Organizirani atavbinski delavci stoje pred novim problemom, ki jim ne obeta nič dobrega. Vprašanje je, koliko uapeha bo imela nova kombinacija osmih velikih kor-po raci j, ki ee pripravljajo na masno tvorniško produkcijo cenenih hiš. Ce izvedejo zssnova-ne načrte, bo to pomenilo revolucijo v gradbeni industriji in o-benem tudi težak boj za obata-nek stavblnskih unij. Arhitekt John Brooks Wheel-wright je mnenja, da bo General Houses, Inc., ne le skušala pro-ducirati hiše po Fordovem sistemu, ampak tudi razbiti atavbin-ske unije. Ce ae bo posrečilo prvo, bodo rasne stroke avtomatično odpadle, ker bo spremenjen način produkcije. Proti temu se bo unijam težko upirati. Delo bo zmehanizirano in o-praljeno v tovarnah. Pri masni produkciji ne bo potrebna posebna isurJeAprt, kot -pl na primer v avtnih tova^nAr kjer je potrebno ITipar tednov in pri mnogih delih W'W dni, 4 se mu delaved privadi. Tudi pri postavljanju hiš ne bo potrebna posebna izurjenost. Prizadeti bodo tudi arhitekti prav toliko kot atavbinski delavci. Tisoči bodo avtomatični lz-' gublll svoj. poklic. * ša unljaka poročila sa avgust ne pok a zu je jo nobenega itboljšan-ja. V juliju je bilo odalovljenlh nadaljnjih 300,000 delevcev." Najnovejše poroČUo federacije, ki je bila v svojih številkah vedno konservativca, pokasuje tole brezposelnost * Sa prvih sedem mesecev tekočega leta: januarja ....„................10,304,000 februarja ...........:........10,688,000 marca ..........................10,477,000 aprila ..........................10,496,000 maja ............................10318,000 junija ..... .................... .11,028,000 julija...........................11,418,000 "Vsled več kot podvbjene brezposelnosti v priimki z lanskim letom zremo v obraz nepojmljivemu trpljenju v prihodnji zimi. Do prihodnjega januarja pa bo izgubilo «Wo več kot dva nadaljnja milijona industrijskih ln poljedeljskih delavtoev," pravi Green. "To pomanl, da bo prihodnjo zimo nad *8/>00,000 o-seb brez dela. Treba; jo kreirati dalo v velikem obaagu, v milijonih, ako as hoofco izogniti neprimerni kataster** Tudi «a pride do izdatnega izbeljftanja, bo to le popraakanje tega problema/' Iz poročil ed krajevnih unij Green ugotavlja, da je bilo odstavljanje delavcev v avgustu nekoliko manjše kot v prejšnjih meeecih, ko je brezposelnost povprečno aaraščala za četrt milijona na mesec. Dostavlja pa, da ae zaposlenost vseeno nI zvišala, dasi se v avgustu pričenja jesenska aesona v nekaterih industrijah, predvsem v oblačilni. "Naš tekoči problem brezposelnosti in vprašanje, kateremu zremo v obras vsled prihajajoče slme, je sa naa goršl kot smo ga kdaj praj poanall," pravi Green. "V okom m a je mogoče priti e-dlno s takojšnjim skrajšanjem delovnlka, kreiranjem dela io ponovno upoelitvljo." • Belgijski radarji se vrnili na BrusreljJ, 9. aept. — Belgij ski rudarji, ki so bili na stavk! dva meseca, ao včeraj sprsjsll vladni predlog, ki določa zvišanje minimalne mezde, In ae vrnili na delo. rlcan Radiator k Standard Sa-nitary, Container Corp., Con- _______ ___crete Engineering Co., General V General Houses, Inc., so za- Electric, Plttaburgh Plate Glass, interesirane Pulman Co., Ame-'Curtis Co. ia Edison, Inc. vo na zborovanju kongresa brit-klh strokovnih unlj,,,. Henderson ja na tam kongresu podal prvo avojo javno laja-vo o vprašaaju raaorožltve, odkar je bila šenevaka konferenca zaključena. Prlsnal je, da konferenca ni doaegla uspehov, kakršne je on pričakoval. Ko je Henderson končal svoj govor, je kongres soglasno sprejel resolucijo, ki zahteva drastično ln splošno redukcijo obo-roževanja, ln Israša obžalovanje, ker je bila razorošltvena konferenca v svoji prvi fazi zaključena, ne da bi bil sprejet dogovor glede učinkovite redukcije. j Druga resolucija urglra brit-sko vlado, naj sodeluje v akciji sa sprejetje Hoovlrjevega načrta, ki določa redukcijo oborožene sUe za eno tretjino. Tudi ta resolucije je bila soglasno sprejete, daal je nakl delegat, sestopajoč angleške rudarje, napadal Hooverjev načrt ln označil predsednika aa "aadanaala svetovni-ga kapitalizma." Kontereaoa loloi* m^mmmmmmm Vprašanje meednih r e d a k 11J predmet razgovorom Chlcago, 9. sapt. — Dve grupi šelesniških magnetov sta včeraj sborovall sa zaprtimi vrati. Na eni konfersnei, ki se bo nes nadaljevala, je bilo vprašanje nadaljnje redukcije mesde za deaet odstotkov na dnevnem redu. Na drugI konferenci so predsedniki zapadnih železnic govorili o imenovanju "diktator Ja," ki naj bi reguliral kompe-ticijo med železnicami. Davat podpredsednikov šelesniških družb, ki operirajo železnice v vseh delih Amkrik«, n Je rbrslo na konferenci y uradu A-sociacij zapadnih železnic na 608 8. Dearbom ni Razgovori o mezdnih redukcijah'«) trajati ves dan. Po zaključku konfehm-ce je njihov zastopnik JžJavll, da nI bil sprejet nlksk sklep ln se bo skupina ponovno sestala na konferenci danea zjutraj. Predaednlki zapadnih železnic so zborovali v prostorih Clka-škega kluba. Vprašanje Imenovanja "diktatorja" ja bilo na površju, toda podrobnosti razgovorov nlin bil«« uhiMvlUm«. BprlngfleM, lit. 9. sept. — Po enournem zasedanju sta obe abornici državne legialature prekinili sassdaaje in poslanci so se vrnili domov, da tam raamtšljajo o poročilu pomoine komisije, ki sahteva 88 milijonov dolarjev sa naaičevanje brespoaelnlh v Chi-cagu in ostalih delih države. Governer Em mera on je sklloal izredno sssedanje s namenom, da leglslstura najde sredstva sa oskrbo bednih v prihodnjih šestih mesecih. Poslanci so takoj na prvi seji pokazali, da ne vodo. kje bi dobili potrebni denar, ker so vsi fendt Izčrpani. Zvišati davkov na direkten ali Indi-rekten način si ns upajo, poslanci Is južnega dela države pa pravi/o, da je Chlcago sebično, ker aahteva nove sklada sa podpiranje bednih. Poalancl so sklenili, da ss ponovno ssstanejo prihodnji teden. Atles Pomerene, načelnik odbora rekonatrukcijske finančne korpo-racije, je bil povabljen, naj se udeleži seje In povs, kaj mora iMlnoIs storiti, da dobi večjo vsoto is sklada tristo milijonov dolarjev, katerega Je kongres določil sa pomoč državam v obliki posojil, katera se pa morajo porabiti sa podpiranje bednih. Governer Emmerson je vprašal sa 140,000^000 posojila, sa najvišjo vsoto* ki Jo mota dobiti posa-mesns drftsva od vlsdns korpo. rselje, toda Illinois je doslej pre-jel samo devet milijonov. Odbor korporaelje Je tskrst, ko je ne-kasal posojilo, lsjavll, da mora država Illinois isčrpati vsa svoja sredstva, predno more dobiti nadaljnjo posojilo Is sklada korpo* racije, _ Morile* rojaka Vlraata | IzpeiiM Iz zapora Aerif je podpisal 120,000 kavcija Kea^aalJAl pakajalkl la drftaval kasaški asjeteži ogledujejo plen razbitavtov, zajeli v Miki g aesksražsnlssi prsisgsrji na meji frankliaašiega okraja v katero aa 4 Peorla, 1»Deputlšarlf C. O. flklnner, ki je obtošen, da je do emrtl pretepel slovenakega rudarja Martina Vlranta v ta-zewallakl okrajni ječi In gs po-tem obesil na njegov hlsčnt jer men, da sakrije svoj zločin pod pretveso samomora, je bil v četrtek ispušien Is zspors pod kavcijo |90,000. Kavcijo ss Skin nerjs je podpisal njsgov pred stojnfk, okrajni šerif Jsmes J, Crosby, med drugimi. 1 Prejšnji dan je bil Sklnner prepeljan Is tssewsllsklh sapo-rov v Peorijo, ko je šerif Israsl bojasen, da Skinner nI tamka varen svojega ftivljenja. Vač sto moških ss Js nabralo v bližin majhnega sapornega poslopja In oblaatt so ss sbaU nemirov, če jetnik ostane tamkaj bedo tolažili a pred-atavaanl 8t. Loula, Mo. — Profesionalni mlloščinarji bodo v prihodnji sezoni skušali storiti neksj velikanskega sa brezposelne: v rss-nlh deHh mesta bodo sanja u-prlzorill dramske predstsvs, ds jih s tem nekoliko "razvssele In olajšajo mlali, katere teže problemi brezposelnosti". V ta namen organizirajo dramske skupine v raznih delih mssta. V razvalinah splošne mizeri-js se je osnoval tudi delavski o-der In drameka skupina dslav-skih umetnikov. Obe skupini bosta uprizarjali delavske igre la gledališč« predstsvs. Delavski o-der se vadi sa uprizoritev Igre "Strlke", ki kaslra na zadnji stavki tekstilnih delsvcev na Jugu. Rebel Arte skupina pa bo u-priaorila Igra "Boaton", r kate-rj je dramatizirano omreftenje ln umor Oacco In Vansettlje. Taylorville, III. — (FP) — V tailorvllskem okrožju, središču premogovne Industrije v IUlnol-su, se je rasvila prava rasredna vojna. Na eni strani so operatorji, oblasti in voditelji stare rudsrske unije, na drugi pa .delavska mase. Najnovejia fesa te vojne je stavka rasnaševalosv kapitalističnega časopisja, večinoma dečki rudarjev. Uprli so se rasnsšstl čssoplss vsled stsvksrjem so-vrašne propagande, ki jo prinašajo dnevniki. Pri tem Imajo tudi oporo staršev. Is Istega rsa-loga je odpovedalo čssopiss tudi mnogo naročnikov. To gibanje: bojkot kapitalističnega čaeopls-ja, dobiva vedno večji sama h. V tej propagendt se operstorjl poslužujejo dveh metod. Ns eni strsni stsvksrje strsštjo s sako-nl, čsš da je njih glbenje, posebno ps mssno piketlranje proti-postsvno, Dejstvo, da ss vrši vse plketlrsnjs v mejsh sskons ln nI bilo s strani stsvkarjav nobe-nega nasilja, se ne upošteva. K nasilju se satekajo operstorjl, ki imajo poleg gardistov na svoji strani tudi policijske oblasti. Druga vrsta propagande {e gonja proti rudarjem, češ, da s stavko le slušUo nsunljsklm o-perstorjem osiroms, da so N tem Interesom prodali. Za namsček jih tudi obmetavsjo s boljševlkl. Rsmlcs js, da rudarji niso radikalni v tem nomeau besede. Po nekaterih krajih so salo pohotni, In če dobijo duhovnika, ki ae nI prodal operatorjem, je običaj, da ga povabijo na sejo ali shod. katerega odpre s molitvijo. Te vrste "boljševlsem" je najti v marsikateri rudarski naselbini, posebno na Jugu. Kljub terorju se plketlrsnjs premogovnikov v teylorvllskem okrožju nemoteno nsdaljuje. Pri neksterih rovih so plketne linije dolgs do dveh milj. V resnici so tri linije, ker vsporedno s pl-kstno Je ns vsskl strsni tudi vrst* šerif skih dsputijev In kom-panljskih gardistov in so stav-karji Ispostsvljsnl-orožju s obeh strani. U veliki hlsdnokrvnostl rudarjev se je sahvslitl, ds nI prišlo do nssiljev vsled velike provokaelje. Dosegli pa so svoj namen In je produkcije popolnoma para-llslrans. Pri Pssbody Cosl kom-psnljl dels le še kakih 10 skabov, ki pa ne produelrajo nobenega premogs. Imena teh rudarjev so nablts ns vidnih krajih. Kadar stavkarjl katerega od njih pridobe na svojo stran, prečrtajo njegove imo. Z liste ga brišejo pa šele potem, ko je bil Itlrlkrst ns stavkovni strsšl. Stavkarjl so ovlrsnl tadi s o-zlrom ns komunikeelje. Kar I-mejo operstorjl In voditelji U-wlsove unije telefon In telegraf v popolnem zekupu, ne morejo na j>rimer komunlklratl s rudarji v West Frsnkfortu, kjer je Peal)ody ('osi kompanlje sbso-luten gos|wMlar, Meaator Da vb la aedem dragih ponovno obtešealh New Vork, 9. sept. — Zvesnl senator Jsmes J. Devls in sedem drugih js bilo ponovno i-menovanlh v novi obtošnlci, ki Jo je aestavlla velsporota, v zve. si s kršenjem zakonov poti loteriji. Loterijo so vodlls bratska organizacljs, katerih uradniki ao obtoženi. Zvesnl pravdnlk Ceorgs Z. Msdalle j« dejal, da nova obtoš-nlea blatveno sllči prejšajlm štirim, ki so bile Isdsne pred par tedni. Poleg Dsvisa eo obtošenl kršenja zakonov proti loteriji Bernard McOulre, ftajrmond VValsh, Con rad H. Mana, Praak E. Herring, Theodore Mlller In M. I Rlvlse. # SOBOTA. 10. SEPTEMBRA PH OSVET* individualizma Glasovi iz naselbin PROSVETA thk bn lightbkmbnt PODPOft Um Uoltoi i i. M v* »«» —iif|M rfct. wm a« u MIT-M Zanimive te raznih krajev (Dapteorald la porašsvsld dmalili vaatJ, ki lik Praavata pnsaša V koloni "Glaaori i* aaaaMa," aa) rasla) padpišaje avaja paiaa Um ki Sejo tmi aa»k*. kar aa) asoB, da JaariUJe aa svej Jkiepevefc. Par ZJ nisi bodo iefeaatf, miki te rafeiUi apiaaai aurajo MU v da Šopiri aaj bodo Jodraatl. ura aairalL) Brezposelni delavci oropani volilne pravici V majhni, zakotni državi Maine na skrajnem vzhodu ae je pojavila nečuvena krivica. In deaet drugih držav »e morda loti ifte krivice. VolHna komisija v LewUtonu, Maine, ki je pod kontrolo repuhlikanzke stranke, je odredila, da se is volilnega imenika izbrišejo imena vseh onih volilcev, ki prejemajo od občine podporo zaradi brezposelnosti. To svojo tiransko odredbo opirajo na neki čez sto let star zakon, takozvanl "pauper law", ki odreka volilno pravico "pauperjem" ali siromakom, ki žive na račun občine. Na temelju te fine poetavice, ki Je bila menda sprejete že v časih obežanja "čarovnic" v Salemu, Mass., je 360 brezposelnih delsvcev v Lewistonu izgubilo volilno pravico. Število reveiev, ki bodo letos oropani volilne pravice na ta način, bo najbrž presegalo tisoč, kajti omenjena protičarovniška postava velja za vse občine v Mainu In vsekakor jo bodo izvajali tudi v drugih mestih. Na podlagi tega demokratičnega zakona so Izključeni od volilnega prava ne le brezposelni delavci, temveč Podrobnosti o Virnntovem umoru Peoria, IU. — O nasilni smrti našega sobrata Martina Viranta, ki j« pred par dnevi izdihnil v tazewellski okrajni jetnišnici, je bilo še precej poročenega v Pro-sveti. Zdravniška preiskava je dokazala, da se Martin Virant ni obesUrampak da je podlegel ba-t i nanju, ki mu ga je prizadjal šerif in njegovi i>oroagači, nakar so že mrtvega obesili, da tako izbrišejo sled zločina. Tukajšnji list Peoria Journal je podrobno poročal o zadevi in je tudi resnico poročal. Brat ln sestra pokojnega sta najela adr vokata, da dobita Martina iz zapora, kjer se je nahajal, da izsi lijo iz njega neresnično izpoved r se j« pokojni oči vidno u-prl. Deputlšerif C. 'O. Skinner Je bil močno razburjen ob pose-tu Martinovega brata in sestre z advokatom. Ves iz sebe je bil in ni vedel kaj početi. 'Vzel je ključe in se ni vrnil V«č kot 20 minut. Martin .Virant se je nahajal v preiskovalnem zaporu v zadevi umora Lewis Nelana, katerega so v prepiru ncznanci ubili in nato privezali na železniške tračnice, da ga Je povozil vlak. Ker je Virant živel v hiši, iz katere se je usodno noč vračal umorjeni Nelan domov, so ga oblasti zaslišale. Toda že pri prvem zaslišanju je Virant kazal Jasne znake nasilja ln se je tudi pritožil, da so ga šerifov! pomagači pretepali. Dejal je, da so mu zlomili tudi njihove žene, polnoletni otroci in sploh ^ ^ __________ vse osebe, ki zavise od javne podpore na nji- febro ln gft druga^ poškodovali, hovo ime. Volitve v Mainu so že prihodnji pondeljek; ta državica Ima svoje posebne zakone — kakor da ne spada v Združene države — in voli predsednika, kongresnlkp ln državne uradnike dva meseca pred objčajnlm volilnim dnevom. Cas za kakšno energično protestno akcijo je torej potekel. Malne pa ni edina država, ki se kiti s pred-potopnlmi zakoni vaake vrste. Na vzhodu, jugu ln v Novi Angliji j« * deset držav, ki na v isti hiši in je izpovedal, da on ničesar ne ve o umoru Nelan;t Petje je pod varščino 16 tisoč dolarjev; njegovo za*lišanj| se je imelo vršiti a »epterabra Čemer bom poročala pozneje. Cela zadeva te trsgedija je zavita v grdo postopanje oblasti z nedolžnim človekom, ki je postal žrtev brezvestnih ljudi, kateri nastopajo v imenu postave in zakona. Pokojni Virant je bil star 36 let in član društvs št. m SNPJ v East Peorijl, 01. Tu zapušča brata Franka Viranta in sestro Agnes Franka (Gornje poročilo je večinoma povzeto iz dnevnika Peoria Journal.) Anna Matelko, tajnica društva št. 489.__h. M Pouk v angleščini za matere Chicago, I1L — Poduk v angleščini za matere se odpre v Schleyjevl šoli na 1240 No. Oak-ley Boulevard, prihodnji torek IS. septembra. Matere, ki se žele naučiti angleščine v pisanju, čitenju in govoru, se vabijo, da posečajo ta razred. Vpiaovsnje se vril dopoldne. Poduk se bo vršil ob torkih, sredah in četrtkih vsak teden. Poleg angleščine se bo nudilo pouk tudi o natura-ltziranju, kako žene lahko postanejo državljanke. Šolski odbor vabi vse, neglede na starost, da ae vpišejo. Saj ni nikdar prepozno. Pridite, da se naučite an gleščine, doma pa boste lahko s svojimi otroki govorili, da se tako polagoma privadite. Margaret Zahler, učiteljica. na sieplču. V pondeljek se je bolnikovo stanje vidno obračalo na slabše in kmalu nato je padel v nesavest. V torek se je piirkrat zavedel in spozal sorodnike. Zdravniki so poskusili vse mogoče pripomočke v boju prdti zastrupi jenju, ki se je širilo po bolnikovem telesu, s mladenič je čedalje postajal šibkejšL Njegovo kritično stanje je šlo na slabše ln v sredo zjutraj ob 7.30 je mladi Blatnik podlegel. Ppkojni Frank se je rodil v B^ckvillu, Colo., 4. dec. 1964, v tem okrožju pa je s svojimi starši živel zadnjih 16 let. Zapušč% mlado ženo, starše, pet sester in tri brate. Pogreb bo v nedeljo 10. septembra v Spring Vallejr. Poročevalec. P».Uh hranilcev Prve Lotos Adamič hrvatske Kaj labtova Brnika s* demokracija? Podržavljanje vdelnduetrije in vstebank Poslaniški klub nemške soci-atao-demokrstičnje stranke pred laga za parlament posebne socla-lizačne predloge. V njih zahteva: 1. Podržavljen je temeljnih industrij (rudarstva, železarstva kemične velike industrije, cementne industrije). 2. Podrfavljenje velebank. Nadzorni urad za vse bankar stvo. ? • > . u & Razlastitev kmetiftke vele-poeesti v prid kmetijskih zadrug in kmetiških naseljencev. 4. Ustanovitev in zgraditev državnih monopolov. 6. Ustanovitev kartelncga in monopolnega urada. 6. Ustanovitev centralnega u rada za izdelovanje gospodarske Ka liaČrteUflH Clankar a. Fric Tarnov prav U način lahko zabranijo brezposelnim delavcem, da ne bodo smeli voliti pri letošnjih predsedniških volitvah. V južnih in nekaterih drugih državah bo na tisoče brezposelnih delavcev oropanlh volilne pravice na podlagi "poU^ zakona, ker nimajo denarja, da bi plačali do-tlčnl davek. Drugi stotisočl brezposelnih siromakov ae potepajo po deželi za delom ln tudi ta armada ne bo mogla voliti, ker volilni zakon v Na kratko: .pokojnega Martina Viranta so deputlji postavili pod "thlrd degree," da iz njega izsilijo izpoved. Ker pa Martin ni hotel Izpovedati neresnice, so ga de bolj mučili in batinali, kar najbolj priča njegovo truplo, ki kaže črne lise in je močno poškodovano. Da se Martin Virant ni sam obesil, kakor Je trdil deputlšerif Skinner, Je dokaz to, da so se njegove noge dotikale tal ln bi se ne mogel obesiti na ta način. Drugič pa je vrglo močno aumnjo na Skinnerja tudi to, ker ni odrezal pasu, na katerem je viselo Martinovo truplo, kar bi moral takoj storiti. Mesto tega pa je najprej klical koro- večini držav predpisuje eno leto bivanja v dr- nerja žavl ln trideset dni v volilnem okraju, če hoče državljan voliti. Na stotlsoče revešev Je danes brez doma ln torej ao avtomatično izgubili volilno pravico. Na ta način slromažnl delavci izgube svoje elementarne politične pravice samo zato, ker so siromaki, ker nimajo dels, denarja ln doma. Nlao si sami krivi tega. a vendar so potisnjeni med — zločince. Indijance ln nenaturallzlrane Imigrante, ki so brez državljanskih pravic. Vrhtega Jim še — kakor zdaj v Mainu — vžgejo na čilu znamenje "pauperje" (ki Je nekoč pomenil nekaj popolnoma drugega kot je današnji delavec, ki proti svoji volji Izgubi delo ln dohodke) ln ga na U način ponižajo na brezpravnega Človeka. To Je krivica, ki je ne bi smela trpeti nobena dežela, katera hoče veljati za demokratično. Saj se baš Amerika ponaša, da je glasovnica njeno glavno notranje orožje, ki lahko nadomesti vsako revolucijo. Pravijo nam: "Ce nisi zadovoljen z ruzmeraml, jih spremeni, saj imaš glasovnico" — potem pa cinično vzamejo re\iiemu delavcu glaaovnko Iz rok na razne načine 1 Ce delavcu vzamejo volilno pravico — kaj mu še Ostane? Kol lira Je potem še vredno njegovo držsvijsnstvo? Kje je )»olitična demokracija, ki Je teoretično za vse enaka? Človeku se že studi do skrajnosti, ko gleda, kaj počenjajo zadnje čase In kako skužajo odvzeti vae pravice masi revnoga delavstva. Volilni zakoni mnogih držav v Uniji so bili zadnja leta amendlrani ln spremembe so direktno naperjene proti socialistom, komunistom in drugim manjšinskim strankam. Ce hočejo manjšinske stranke Imeti svoje kandidate na glasovnici. morajo nabrati ogromno število podpisov onih volilcev, ki ne volijo pri primarnih volitvah. To nabiranje podpiaov pomeni stroške ln silnega truda, ponekod pa je aplcfc nemogoče dobiti dovolj podpisov in rezultat Je. da kandldatje manjšinskih strank ne pridejo na glasovnico. Pa nam pravijo: "8aj Imate glasovnico In na volilni dan uprizorite revolucijo!" -- Ameriška demokracija je dovolj piškava brez teh krivic. Ce pa vladajoči gospodje mislijo, da Je demokracija le za republikance ln demokrate, oziroma za bogate volllce. naj ae nič ae čudijo — pualedkam, ki lahko pridejo. Tudi največje človešk« oale lahko mtne potrpežljivi, ko jih prlUanejo k strni, da ne morejo vec dihati. mesto da bi obvestil zdravnika Doati koroner Allen je ugotovil, da Je bilo Vlrantovo truplo še gorko ln da znaki na obrazu niso kazali, da je bil obešen niti nI bil njegov tilnik zlomljen. Državni pravdnlk, ki je bil navzoč pri mrliškooglednlški preiskavi. je Izjavil, da vsa evidenca, ki ao jo našli na Virantovem truplu, zahteva temeljito preiskavo velike porote. Zdravniški izvedenci, ki ao preiskali rane na Virantovem truplu, so Izjaviti, da je Virant podlegel batlnanju. Mrliškooglednlške preiskave so se udeležili posvanl Čiksški zdravniški izvedenci. Njihova ižjava se glasi, da je pokojni ^artln Virant umrl nasilne smrti. Isto-tako je peonašla lokalna preiskava. ki Jo Je vodil koroner Allen. Martinovo oko je bilo močno po-žkodovano ln imel Je hude notranje poškodbe po vsem telesu in glavi. Val navsoči zdravniki so pričali, da je Virant umrl nasilne smrti, da se ni obesil, ampak da je bilo njegovo že mrtvo truplo ol>eSeno na njegov pas v Jet-nLški celici. Priče izjsvljajo tudi, da ni imel Virant, predno je bil odveden v zapor, nobene poškodbe. ^^ Dasi so se pogrebni obredi aa umrlim sobratom Virantom šili v nedeljo 4. sept., pa njegovo truplo nI bilo pokopano, ker ao avtoritete aahtevale. da ga preiščejo člkaškl zdravniški la-vedencl. kar se je tudi zgodilo in je bilo truplo pokopano šele t. »eptembra. Glede umora L. P. Nelana. ki ae je pripetil na 27. avgusta zvečer, naj omenim, da so omenjenega dne prišli trije moški na dom Johna Petje. Pozneje so se pričeli prepirati. John Pelje je odprl vrata ln Jim velel naj gredo domov Tako se je tudi zgodilo. Petje je sakJenll vrata svoje hiše In šel spat. Naalednje jutro ao prišli k njemu šerifi ter ga odvedli v preiakovalni zapor. Pokojni Martin Virant je stanoval Smrtne nezgode U Salle, IH. — Včeraj, dne 7. septembra ob 1. popoldne je, bil ubit v bližnjem premogokopu. so-brat Frank Gergovich, tajnik društva "Od boja do zmage" št. 387 SNPJ. Podsulo ga je kamenje ln bil je na mestu mrtev. Star je bil 67 let ln doma nekje z Dolenjskega. Zapušča soprpgo in osem otrok, ki so že vsi odrasli. Ravno v istem premogokopu je pred par dnevi težko pobilo nekega italijanskega rudarja. Smrtne nesreče se v dotlčnem rovu pogosto dogajajo. Krivda je v tem, ker se dela z veliko aa-gllco, tako da nI časa paziti na varnostne opore m naprave Danes opoldne (6. septembra) Je v Marijini bolnici preminil rojak Mat Urbanlja, star okrog 16 let, doma iz vaai Kanderše pri Vačah, okraj Litija. V La Sallu je živel nad 30 let. Zapušča soprogo ln sina Ferdinanda. V sredo 7. septembra je i že imenovani tukajžnji bolnic preminil slovenski mladenič in ženin Frank Blatnik, star 28 let in doma iz Spring Valley, 111 Prošlo nedeljo zveier se Je v bolnici poročil s slovanskim dekte-tom Elizabeto Papeš iz Chicaga s svojo zaročenko. Mladi par se je nameraval poročiti v pondeljek 5. septembra, a je Frank soboto 3. septembra nena&to zbolel. Ker je v nedeljo njegovo stanje postalo nevarno in se je moral takoj podvreči težki ope- raciji na slepiču, sta se zaročenca takoj odločila, da ss poročite pred operacijo, kar se je zgodilo Po opersciji se jo Frank navidezno dobro počutil Ui zdravniki so upali na okrevanje pa ao druge komplikacije rade slede sae o tem programu v svojem član ku med drugim: predlogi so stavljeni v zmislu akcijskega programa svobodnih strokovnih organizacij. Predlog niso samo agitacijsko sredstvo, nifo samo oddaljeni cilj* marveč so zahteve sedanje dribe. Gotovo pa je, da morajo biti za vsako ispremembo dani pogoj na volja in gospodarsk POUtič predp« bilo g< sloja tudi gospodarstvo ruševinah ni pogoji. Po vojni je porušeno. Zato na bilo mogoče graditi boljše družbe, ki bi je ne bilo mogoče pre-skrbljevati s potrebščinami. Kapitalizem je moral zato zopet u-postaviti gospodarstvo. Danes je produkcija več kot zadostna in če bi kapitalizem znal urediti tudi prsškrbo človeške družbej bi bili pogoji aa socializem manj ugodni. Kapitalistična mehanika pa Je aestootreao gospodarila, zviševala Investicije v produkciji, dokler je naetnpil polom. Sedaj pa U družba uničuje produkte ln surovine, to je, ruši produkcijo samo, da najde prostor za nove investicije. Nadproduk-clja produktov in aurovin je nesreča za kapitalistični sistem. Kapitaliaem je im#l zgodovinsko nalogo, da je vpregel produktivne sile. nI pa znal recionalho pip-ducirati in deliti prodov, zato imamo krizo ln je ptav sedaj nastopil trenutek, ko je treba tudi v tem oziru gospodarfki sistem urediti, to je, sdtfaliztosti. Ne gre danes več «a produkcijsko silo, kakor takoj po vojni* marveč gre za to, da se Izvede organizacija druibe, organizacl ja gospodarstva je v krizi. 8 tega stališča predlaga socialna demokracija gorenja podru-isbljenje najvažnejših fospodar-sklh panog, toda pod^avljonje ne pomeni še slabega Jrospodar-siva, če ga vodijo resni ln pošte- (Kadaljaranja.) IV Skratka, v Združenih državah se nekaj kuha in to dejstvo morete smatrati bodisi za obe^ tajoče aH za grozeče, kar Je pač odvisno od vaše neposredne življenjske posieije in n&zi. ranja. Zame je obetajoče in nad vse zanimivo. Tema časa je vzrok, da vidimo na nebu tudi nt. kaj zvezd. Te redke zvezde so ideje in se pr«. takajo V današnjem ameriškem ekonomskem Ui socialnem mišljenju. Po vdftini se bodo rodile in danes še niso jasno formulirane, izoblikovane, a nekaj jih že kolikor toliko plava v zraku, visi v špekulaciji, dvomu in negoto-Te ideje niso last nobenega dlovesk^ a. Pretakajo se tako v Wall Street u kakor v vrstah lqruhoboroev. Po mojem mn^lijtKS^^d^olagoma izkri-stalizirale in si ustvkrile/mfpa>tiA^ie vodnike. Prav verjetno je, da se tak* nemogoči značaji, kakor sta guverner "Alfalfa Bili" Murrsy of Oklahoma ter Father Cox of Pitt&-burgh, pojavljajo zato, da pripravljajo pot inteligentnemu vodstvu, ki pride na površj« v bližnji bodočnosti. Vsekakor je t&kim narodnim voditeljem, kakor sta Hoover ali pa Mellon, odklenkaio, pa najsi ostanejo na krmilu tudi še po 1. 1968. ali ne. Darovitim, sposobnim in smelim možem in ženam nudi sedanja situacija v ameriški zgodovini doslej skoraj neprimerno ugodno priliko. V kristalizsciji ameriških ekonomskih in so-cialnih idej ima seveda Rusija vitalno vlogo. G. Calvin CooBdge, bankir Albert Wiggin in pisatelji lista "Saturday Evening Post" nam pravijo, da ne omenjam po drugi strani gg. &wopea in Younga, da je pod sedanjim sistemom nemogoče spraviti gospodarstvo v pravi t)r in da bodo take krize, kakršna je današnja, tudi v bodoče neizbežne, medtem ko poskuša Rusija z velikansko silo premagati gospodarski kaos s kolektivističnim načrtom. Zanimanje Američanov za njih poskus je nad vse živo, kakor priča v zadnjih dveh letih popularnost takih knjig, kakor sO knjige Maurica Hlndu-sa, "New Russia 'Primer" ali predavanja Louisa Fisoherja. Glede na to zanimanje posvečajo vplivni listi« kakor je n. pr. "The New Yorker Times", vsak teden po dvajset kolon "petletnemu načrtu" in njega posledicam; in kar je še več, govori vetfina teh člankov v prid Rusije in kotektlvističnih ekonomskih načel. Na ta način se Rusija in kolektivizem kaj na- gl° ^rodajaU" &wrUkeTnu ljud8tvu gube eb prodaji knjižic 00 od- . Sele pred nekaj dnevi sem slišal očeta nekega svojega prijatelja, ki je starejši tvorničar na srednjem zapadu, ko je opomnil: "Komu- beograjski "Politiki" poroča iz Zagreba Dušan Lopandič o verižništvu s hranilnimi knjižicami Prve hrvatske štedionice-Prva hrvatska štedionica v Zagrebu je uatariia izplačevsnje itanilnih vlog, ker ima svoj kapital naložen v industriji in dru-fod ter ga ne more sproti izter-svsti, da bi izplačevala hranilne vloge. Od tedaj je pa oživela v Zagrebu Jako čudna trgovina, pomeni velik javen škandal. Popolnoma javno vrše v Zagrebu prekupovanje hranilnih knjižic Prve hrvatske štedionice ljudje, o katerih ne vemo, kdo So n odkod imajo denar. Knjižice tupujejo po aramotno nizkih cenah, niti po polovični vrednosti. S tako trgovino se uničuje zaupanje v denarne zavode sploh, obenem ie pa ustvarja med velikim številom hranilcev hudo kri, ker kupujejo verižniki hranilne knjižice več kot petdeset odstotkov pod nominalno vrednostjo. Predvsem je dolžnost državne oblasti, da to trgovino prepreči, ker na tak način bogate šamo nekateri ljudje, dočim Isti oprav-Ijajo tisoče hraniloev, ki so leta in leta štedili prihranke za starost ln onemoglost, na beraiko palico. Trgovina s hranilnimi knjižicami v Zagrebu ni tajnost. Celo v listih objavljajo kupei o-glase za nakup knjižic. Kar Prva hrvatska štedionica izplačuje samo deset odstotkov, in sicer le na vloge, ki ne presežejo pet tisoč dinarjev, so primorani tisti mnogi hranilci, ki imajo vloženo vso imovino v banki, da pridobe denar na kakršenkoli način za svoje nujne potrebe, če so odvisni od teh prihrankov. V tem torej nI nezaupanja v banko, marveč nujna potreba sili ljudi, da si pribavljajo denar s prodajo knjižic. Zaradi tega tudi ni-kdo ne izpraiuje za ceno, ki jo ponujajo prekupci. Cena hranilnih knjižic .ie stabilizirati. Kapitalizem pomeni nemara moVen proevjt, za katerim pa pride spet nov polom, hujši, nogo je sedanji. (Kosec prihodnjič.) - Cbvdfca^^kLhor peč Kakor vsako telo, ki je toplejše cd okolij* tako tndl človeško telo lažarja toploto. Nou —ji__nmoaročili merjenj« vsa objokana, ker so ponudiH za knj vico vrednosti. Opravičeno se torej pojavlja v Zagrebu razburjenje zaradi te trgovine, kar ni nič drugega kakor ustvarjanje nekaj novih bogatih milijonarjev na račun de-settisočev uradnikov, vpokojen-cev, vdov, služkinj in drugih siromakov, ki so si prištedili par dinarjev sa nujno potrebo. '' M ae, da Imamo v Zagrebu kar konzorcij kapitalistov, ki so našli/aijajen zaslužek v tem poslu. TO potrjuje tudi dejetvo, ds nekateri prekupci, ki slučajno nimajo dovolj denarja pri rokah, pravijo: ' "Ta teden emem nakupiti hranilnih knjižic samo za štiri milijone nominalne vrednoeti. Poča-_________________ kajte do prihodnjega tedna. Vas natančni radimetri so celo omogočili boje proti Secisltetl ie Jimm) Walkerja bo zabeležim In vas zagotavljam, da kupim." pa je eeaa do bodo-ie zopet padla. Tako Ae od početka teta. ližfcam so padte v zad-1 od 70 na 4ft edatot-tudi na 44 odstotkov vrednosti. je nujna intervend-da ee ta nedopustna Zagrebu satre. verižnižtvo je prak-frflhft kapitalizem družbo, tu v malem, ni kapitalizem pa v venam Zemljanom nevid-P._ — ' It L a. a___ ■ rummrj m— ne roao nrm- Isžarjene telesa, toplote. bnse praktičnega pomena, ker Uh*> podlaga n pr za porazdelitev eedežev v *>i*n-Dognali so, da otrok, ki sedi blizu vnanje ** ie pri desetih stopinjah toplotne razlik' vnanjim in notranjim zrakom lrfewva P steni dvakrat vaš toplote kakor v aasprg smer. Izguba toplote poveča in jo mera telo nadomestiti z izd«^ proizvodnjo. Topteta aa mora a telesa Suno odvajati cTLetaM, no počutiš. U tega as vidi. da učenci nikoli ne sinejo sedeti tako tesno skup*J. drug drugemu ovirali teiarjanje tepl^t ^ jenja so pokazala, da je ----- " M 9 la. — Med farso na stavki aa višje tani vtemme-prišlo dogovora, ds bado prvi zalagali a poUski-pvedukU. Uga brezposelnih plačala te transportacijo. stoikov manjše, la aa |iusaiaaw tntc! Anigt. M po tO csntimetfov eddaUenidrug od ^ ga, kakor is M ešeftec sam ssdsl vjjoo«^ ^ 90 cm medssbsjne odda ' ^ Žarevanje samo aa II toplote človeškega tešssa je mM* le: 78 odststkov jo taM efcteto, • čevlji. 8 odstotkov je nftie a nepokrite ve ln rok, j V** je. Pri tem je računu ni Wla ljs pri dihanj«. isisi^j PieoSVET* j^fcAdsmič: # J Američan v svoji stan domovini (Nadeljevanje) Ima li sestre in brate? Ali »i J iivH obleko? ... To je do-"edlo do izpraševanj* o ameri- r^ni na *pl<*no: Al vije ta-Sejo obleko v trgovinah? Si " - perilo? Znajo li dobro ai-fftoUzti! Se li ameriške hi. razlikujejo od kranj- konca ne in ki vati je dosti akih?... , VM < ln tako ni bilo ne .„.. . kraji naivnemu, neumnemu občutljivemu izpraševanju, Jft pa kljub temu z veeeljem ninje odgovarjal. Vendarle sem bil tudi vesel, ko je prišla pod v^r moja mati in mi velela, Dgi grem kaj prigriznit in popit Gotovo si lačen in truden, ker vse popoldne govoriš," je dejala. "In kje je Stjella?" . Prijetno mi je bilo tako izgovarjanje ženinega imena V hiši mi je rekla mati: "Včeraj bi te bila rada vprašala milijon stvari, toda zdaj sem vse pozabila. Nič za to. Saj si se "vrnil in imaš čedno ženo. Kaj naj bi te izpraševala?" Sedli smo za mizo. "Mati," jem vprašal, "kako pa gospodarite? Kaj rabite za denar?" Ona se je nasmehnila. "Seveda, to krizo imamo, ki ni nič dobrega za nas, toda dovolj svojih pridelkov prodamo, da ai lahko kupimo, kar potrebujemo in česar ne moramo doma pridelati. Velika družina nas je, toda Pcldka in Pavla delata obleko za nas vse, in obleka, ki jo onidve naredita, je boljša, nego ona, ki jo človek kupi v mestu. Ante zna spretno sukati orodje in lahko malone vse sam napravi ali popravi. Tudi zidati zna. Lani sta »gradila s Stanom ce-raentiran most preko potoka. Predlanskim sta izkopala novi vodnjak, ki si ga videl. Stan je orač, kakršnega ni v naši soseščini. Vsi so zdravi in pripravni za kaj, hvala Bogu. Niti ob žetvi nam ni treba najemati drugih. In ker na» je toliko, je naša domačija — hiša in avet — po zakonu davka prosta." Zopet se je zasmejala: "Zdaj se mi pričenja povračevati, ker sem imela toliko 6trok . . . Izhajamo." Ono noč sem po večerji, pri kateri smo imeli doma povoje-no bravino ter blago odišaVltje-no kuhano vino iz vinograda nekega našega sorodnika v Beli Krajini, spal na rjuhah iz airo-vega, doma tkanega platna v postelji, kjer sem nekoč, kakor vsi moji brate in sestre, prvikrat cvilil in vekal. • • S Stello sva želela ostati ilatu nekaj tednov, mpjl domači so pa želeli, da bi ostala za vedno; toda to nama je kmalu postalo malone nemogoče. Nedeljski časniki so poročali mojem prihodu in na ponde-Ijek jutro so prispeli v našo vas poročevalci iz Ljubljane. Ali bi jim hotel povedati svoje vtise o domovini ter kaj o "soci l|ni'm, gospodarskem, političnem in literarnem življenju v Združenih državah." V torek 10 prinesli čaaopisi dolge (iank,- „ mojih vtisih glede Sanjske dežele, o mojem mnt-niu Klede Amerike in celo, da z"a Stella, ki je takisto vesela Sanjske dežele, že peščico slo-veriskiK besed. Isti dan je pri-frh prihajati v Blato cel kup Pi*'m in brzojavk. Literarni in kulturni klubi so poadmvljall prihod* Neki sotrudnik re-me je prosil za "obširen in-tmiew o Ameriki". Vabili so na ,i„m v Ljubljani in dru-KH na Piknike in "večere", na na planine. bi mogla sprejeti vaaj ne-«*J Povabil, sva se s Stello pre- Y '}* v ljubljanski hotel. Toliko da 8va se dobro vpisala v knjigo, že je stal napol prM nama gospod is pisarne. Brez aape ln Ki čelo je začel pripojiti o n.kaAnem razbijanju ' h"1' Poleg hotela in naju je naj bi ae preselila v drug "K kjer ^Pritanju Smejala ava hkratu tudi gimnazijski profesor, izdajatelj, urednik in krasen človek. Ta "dogodek" je bil tipičen za naslednje "večere", od katerih prvi se je vršil na domu največjega živečega slovenskega pesnika, a drugi v hiši u-rednika najstarejše slovenske literarne revije. Tamkaj ao se zbrali vsi slovenski literarni in kulturni svetilniki s svojimi ženami. Na srečo so nekateri izmed njih govorili angleško in mi pomagali -pri moji slovenščini, kadar sem poskušal odgovarjati na tisoč vprašanj o Sinclai-ru Lewisu, Edna St. Vincent Millayju, Robertu Frostu, Coun- triotfčni, toda ne tako ofenzivno. Kadarkoli potemtakem ta ali oni "sin Slovenije" kaj dose-ie, napravijo takoj velik hrup zaradi tega. Ce pa kaj doseže na kulturnem polju, tedaj morajo seveda napraviti še glaa-nejši hrup. Kar največ storijo tudi, da opovorijo Srbe in Hrvate nanj. To se je zgodilo v mojem primeru. , Ko sem se z nekaterimi novimi prijatelji v Ljubljani bolje seznanil, sem jim porfkušal dopovedati, da imajo pretirano mnenje o meni, toda bilo je že prepozno. Dolžili so me skromnosti. (Konec prihodajič.) ŠH u postrvi rtnaM? na k po njegovem ne bo noben ropot se in mu od-<1*. vaj«** hrušča in teeju Cullentu, Hartu Craneu, Jamesu fitevensu, Walteru Win-chellu in o novih smereh v ameriškem slovstvu; pa o gospodarski krizi* raketirstvu, o Al Ca-poneu, delavskem gibanju, problemu ljudskih plemen, o novi Američanki, bodočnosti Združenih držav itd. Stella je sedela med dvema literatoma in ni razumela niti besedice, razen kdaj pa kdaj kako mojo angleško vpa-dico, kadar se nisem mogel slovensko izraziti. Odgovarjal aem na vprašanja od devetih zvečer do treh zjutraj. Potem so naju po svoji navadi spremili gostitelj in gostiteljica ter vsi ostali gostje — kakih trideset oseb — do najbližjega vogala pri hotelu. Preden dva se od vseh poslovila, se je že danilo nad planinami. Deset dni so trajale te ceremonije, potem pa še opere, dramske predstave in koncerti, za katere so nama pošiljali vstopnice. Polagoma sem sprevidel, kar mi je bilo v moji deški dobi samo nejasno Znano, da je poleg poljedelstva vodilna kranjska industrija kultura. Ta je pristen del dežele. V Ljubljani je sedem velikih knjigarn (prav tako velikih, kakor so trgovine z železom, manulakturnim blagom in flrogerije v tem mestu), in tri od njih so stare že dokaj desetletij. Zve je Izrazito intimen del njih življenja, Ljubljane, dežele. To, da sem V Ameriki nekaj malega napfssl ter prejel svoje delo nfkfj priznanja, se je mnogo bolj iojmilo mojih ro-jakov, kakor da bi bil prišel domov, recimd, kot milijonaraki industrije«. Odtod ves te hrup v javnosti in vrtinec gostoljub a. Ribiči so baje opazovali, da kažejo poetrvi enake bistroumnosti. V zadnjih tridesetih letih se množijo ribiči, ki pripisujsjo postrvi, da je "zvita", "prekaje-na", "previdna in celo *dobfo vzgojena". Prav tega mnenje sem bil sam vse dotlsj, dokler pisem končal svojega ponovnega šesttedenskega opazovanja rjave poetrvi z vsemi njenimi muhami. Sedaj lahko trdim, da postrv licer ni popolnoma brez razuma, vendar pa dvomim, da bi bila tako bistroumna, kot jo opisujejo nekateri ribiči. V šestih tednih sem temeljito spoznal način njenega življenja boljše kot poznam človeško življenje. Truda pa je bilo mnogo._ Morda je po stari tradiciji pravilno, da so postrvi kot roparl-ce izredno previdne ribe in da so v nekaterih vodah res "boljše vzgojene" kot v drugih. Toda tudi zoper to tradicijo imam nasprotne trditve. Jezera, v katerih sem lovil, so sicer različna, toda vsa gorska. Muhe, na katere sem jih lovil, so bile deloma naravne, deloma pa umetne. Nekatera izmed omenjenih jezer ao prenapolnjena sestradanih in slabo razvitih poetrvi, ki kot divje hlastajo po muhah, med tem ko so v ostahh jezerih samo tež ke in dobro rej ene živali. Razumljivo je, da so za ribiča jezera ali potoki s takšno vsebino "te-iavna" Zakaj pa ao postrvi iz akšnih potokov nezaupljive in oprezne ?'Lastniki takšnih vod so po večini zasebniki, ki ne lovijo često, obenem pa skrbijo za naraščaj in tudi vse ostalo j« pod eajstrožjim nadzorstvom. Ribiči okoli takšnih jeeer so mnenja, da je p<»trv posebno glede umfetne muhe — oprezna samo zaradi tega, ker so v teh vodah tatovi rib najbolj na delu ln morda v njih ni nobene ribe več, ki bi že ne čutila skeleče bolečine zasajenega trnka. Površno bi bila U teorija pravilna. Pravijo tudi, da so se začele po-strvl po dolgih inx alabih lakuš njah bati muh. Sicer pa ni tajno, da nekateri brezvestni ribiči lovijo postrvi tudi s vidrami; ke Jcšno škodo pa napravi ta roperi U v vodi, je dobro znano. Po vsem tem se zdi, da je postala postrv previdna ln vzgojena samo po skušnjah. Zlato bo najbol' pravilna domnev*, da pdstrv i bolj razumna kot dstale ribe. j;' v. o. RAZNI vem Ljubljana, 26. avgusta 1982. Dne 15. avgusta se je vršil v Ljubljani koiigrea Delavake te-ovadne in kulturne zveze Svoboda. Ta edina socialistična de-avska kulturna organizacia je bila ustanovljena prav za prav že etft 1913* namestu tedaj razpu-ščene prve izobraževalne delavske organizacije "Vzajemnosti," ki jo jt oblast razpustila zaradi Cankarjevega predavanja o jugoslovanskem vprašanju in Slovencih. Med vojno sicer Svoboda mogla delovati, a kmalu po prevratu se je njeno delo oživelo, ustanovile so se mnoge podružnice po vfsh delavskih centrih, članstvo j> naraščalo in s tem e vzporedno nataščalo tudi delo| te kulturne zvsee. Pred nekaj leti je začela izdajati tudi svoj mesečnik "Svoboda," začela je Hrvatskem. Zveza prireja med članstvom predavanja, koncerte, kulturno delo vršijo knjižnice, razni odseki za dramatiko, govorni zbor, petje, godbo, šport itd. n letos bo "Svoboda izvršila svoje najtrajnejše delo: izdala bo delavski evangelij, Marksov "Kapital," ki Uide oktobra ali novembra. Tako raste Svoboda po razmahu in delu. Kongresa v pondeljek 1«. avg se je udeležilo mnoffo delegatov V New Yorku, nisva raz- J^nj« v toaecinji hiši niti ali- ^Jrtek *mo imeli svoj prvi na domu odličnega slo- lffl r«.msnoplsea, ki je Pa še nAaj drugege je bilo vzrok temu hrupu in navdušenju. Slovenci so, kakor sem le naglasil. majhen narod; bil so manjšina v Avstriji in zdaj so — neizbežno — manjšina v Jugoslaviji. Hkteto so pa nelz- 2elezniškl magnatje bode zahte vali 20% redukcije New York. — Iz krogovu ki so v tesnih stikih z železniškim magnati, prihaja vest, ds bodo t Interesi zahtevali novo redukci jo za 20%. Znižanje naj bi stopilo v veljavo po poteku ledan jega sporazuma, potom katere ga so železničarji pričetkom leta prlatali na 10% redukcije. Vsled političnih razlogov pogajanja med železničarji in upravami najbrž ne bodo pričela pred volitvami, ker železnišk' magnatje ne žele zanesti tega vprašanja v kampanjo. Ista poročila tudi omenjajo, da bi se uprave najbrž zadov61JHe • 16% redukcije. _ Zahtevajo odstranitev šerifa načelnika državne felldje Springfield, 111. — Sprtagfi-eldakl socialisti zahtevajo od go-vernerjs Emmersona, da odstavi VVslter MoodyJa, načelnika državne policije, in Brovnlng Robi n »ona, šerifa okraja Franklin, ker sta orodje operatorjev in odgovorna za masaker rudarjev pri reki Muddjr, na meji frank-Hnskegs okraja. Šerif Robinson je tudi v tesnih stikih z John L. Lewisom. Vesti b Jigoslavija KONGRES "SVOBODE" loga pri Kamniku, da je metal kamenje na orožnike. Nastopile so priče, ki so pričale za. it\ priče, ki so pričale proti obtožencu, ki je trdil, da ni met»)~Kamenja. Obtoženec je bil obsojen na 40 dni zapora. Potem se je vršila razprava zaradi istega prestopka proti trem ženskam; letni delavki Ivani Urbane iz Suha-dol, 18 letni posestnikovi hčeri Ani Zamik iz Suhadol in proti 90 letni kovačevi ženi Julijani Globočnik iz Cerkelj. Glavna priča proti njim je ivan Selan, stari ponarejevalec bankovcev, lani Imenovan sa župana in pred tedni spet aretiran zaradi ponare-jevanja. Ta ponarejevalec je bil glavni špijon za oblasti v Suha-dolah in glavni ovaduh. Tudi na t. ifrlb Podporni JidRota' IT.Jaals 11 a* vi mu* •67-51 k Lawadale A?*, Cfcteaf * UL TsL lakviB MM GLAVNI ODBOR a N. P. J. UPRAVNI 01X1KK i VINCENT 0 A IN KAR, »Kdssdaik... .1*67 B, Lavmdafe Av*. Cklsac* HL riUED A. VIDER, gl tajfclk..........M67 8. Lawadal« Avs., Chlca*o, 11L BLAS NOVAK, tajnik bol. oddslka... .8W7 8. Uwadals A ve, Chicago, lil fOHN VOORICH, «1. blagajnik......MB7 8. LavndaU Ave., Chicago. T\l riLIP OODINA, upravitelj gla.lla... .»«7 8. Uwadale A v«., Chicago. 1». JOHN MOLK K. uradnik glasila......M67 8. LawndsU A^.Cfcif^ IU. ODBORNIKU iN DRE W V1DRICH, prvi podpnMnik, 668 RuaaaD Avs., Johastm, Pa. OONALD J. LOTRICH, drugi podprtd.., 1»S7 8. Trumbull Ava., Chloago, 111 fOHN J. KAVERTNIK, gl. sdrsvatk........1784 W. MU St, Chieago, IU. OOSPODARHKI OU8EK: PRANE ALEBU. prad«adnlk..........8184 8. Crserford A ve* Chiosgo, Y1L t^J^^ravl J® iI JOS^rH^Škovifc^i .......... Ijali so ga pod stražo iz preiskovalnega zapora. Zagovornik ob-tošenk pa je predlagal več drugih, bolj zanesljivih prič in zato js bila razprava odgodena do ZSSmMMS 5lXmpr«.da M'114'" ZA OLAJŠANJE POMANJKANJA: sladkor ae je pedrašil! Res, neverjetne atvarl s« do-gajajo. Po vsej državi je silna brezposelnost, po vsej diiavi stradajo delavci in obupujejo kmetje, po vaej državi propadajo male obrti kar trumoma, \ je priselila gre tabe- POROTNl ODSEK i I0HN GOR&EK, prsds^aik ....T.......414 W. Hay St., Bpriagftold, 111. 4NTON SULAR................................... liox 87, Anaa, Kane. I0HN TRCSI4<»..•.•...«..•«.»."«.•»».•.«.,».«»..Bos 267, Strahana, Pa, vRANK PODHOl.,i............................ v d. nam« «SN«a aal eo », aal ee hiImi ae iHfcilrtMm 991VBI9I B^N^B IB jiša^to niii^ aal ee n>S|e|e m porociio preuseuo.a i V dražitvi sladkorja ln električne, kelj ter oriaal razvoj te važne 0 , "T1 B,*U,IU,J" organizacije od postanka do sedaj. Blagajniško poročilo je podal s. Cvetko Grlatan. Težki če si so prizadeli tudi Svobodo, Čeprav je naraatlo število redno [jlačujočih članov. Toda izmed njih je mnogo brezposelnih, za katere je bila lani določena zni lana člandHna. Tako je flnanč no stenje "-Svobode" le zaradi silne previdnosti ln smotrenega gospodarstva s varčevanjem še zmerom v Vavnoveaju. O izobraževalnem delu Svobode je poročal a. dr> Jelene v lepem govofli,lipolnšm orlaov dob, ki jih je že preživel delavski razred, ter s tem pokazal, kaj je naloga "Svobode" kot delavake izobraževalne organizacije: dobiti pravllrfp pogled na dogajanje v svetu, ker je Ve tako možno, biti pravi borec za novo družbo. (Poudariti p« treba, da se je v vseh govorih opažalo, kako težko se govorniki v teh izjemnih časih ob vestni kontroli ob lasti Izražajo, da povedo vsaj po ovinkih, kar bi radi povedali na ravnost.) . Po Jelenčevem govoru je o dc lavskih umetniških prireditvah govoril režissr Delavskega odi* Ferdo Delak, ki je upravičeno kritiziral nekatere prireditve de lavskih izobraževalnih društev, češ, da niao v ničemer ali vsaj Kit toku. ^VH S posebnim zakonom je bila namreč povišana trošarina na sladkor v prahu, kockah ln glavah za I.ft0 Din pri kg, na alad-kor v kristalih pa sa 1.& Din. S tem zakonom je hotela država pač dobiti nekaj več milijonov na trošarinah. Zato je povišala trošarino tistemu predmetu, katerega odjem tudi kljub pomanjkanju ni padel, ker je nujen šivaš — sladkorju. Vlada pa je ho tela biti nekoliko pravična ter rekla, df* mora polovico povlšks plačati fabrlka, drugo polovicc pa konzument—kupec. V trgovinah bi se moral torej sladkor po višati le za 0.76 Din. Toda slad-kor je z dnem 1A. avgusta pt vsej državi poskočil v ceni od 13.60 na 16 dinarjev, torej zs 1.60 Din, za prav toliko, za koli kolikor je bila trošarina poviša na, tako da sladkorns fabrike tega povišanja trošarina »ploh ne bodo občutile. Sicer pravi zakon, da bo vaako nedovoljeno poviša nje strogo ksznovano, vendar ps se doslej še nt zgodilo prav nič za to nezakonito povlšsnje slsd kome cene. iTako se pri nas rsšuje pomanj kanje: podražiti je treba najpo trebnejšl živež! In podražiti J< treba električni toki Zakaj ob tem kratkem zasedanju je Ns rodna skupščina spiejela tudi za po večini take, da bi veljale za L 0 ^jj^j,, trošarine na e- delavske. Debate ob posameznih poroči lih, katere ao se udeležili delega ti z vseh krajev, ao pojasnila mnoga vprašanja ter aprodtile mnogo predlogov, ki jih bo moral centrabl odbor 8vobode z u spehom vpoštevati Za pevsko podzvezo je poročal še s. Presl iz Maribora, v imenu hrvatskih Svobodašev pa je pozdravil kongres dr. Kus-Nikola Jev. Volitve centralnega skoroda niso Izpremenlle la so bili skoro VII prejšnji odborniki ponovno it voljeni, j Istega dp« Je bil kongres stro kovno orgaglzlranlh železničar jev. Udsjftliio se ga Je mnogo lektriko, ki ga bo vet hudo ob* čutil odjemalec električnega toka. Težko občutile bodo pa to po višanje trošarine tudi električne centrale. Tako s« ubije prebival stvo ln gos|>odiirstvaI gostov jsvnem tu« iz nhodu drugih drtav. Na prav boj bodne in ako dela inozei m V sivo* mera o ponosni ns svojo kulturo | pr^^WW^katerim I in domovino; neizmerno so pa-'je konferiral v tem mestu. Htarsatna preskrba frann»Hkil» parlamentarcev 2e davno pred vojno ee fran-ndltora I eoskl poslanci In senatorji po-w 1 skrbeli za svojo pokojnino v primeru, ds ne bi bili veš J»voiJeni. Osnovali so nekskšno pokojnin sko blagajno, v katero vplačuje jo vsi poslanci redne mesečne prispevke. Višina prlspsvkov se ravna po pokojnini, ki Je šalijo V JiiikT dvorani I Pojemati. Prvotno so poslan« 1 v veliki dvorani| iffJJ|tofj| ^^^ ,fil I»ozneje po 60 frankov. Danes so razdeljeni prispevki v štiri rsz-rede po 100, 160, 200 in 300 frankov, ki odgovarjajo pokojnini 6400, 7200, 9000 in ll^K) frsnkov. Imajo pa še višje kate gori Je po 800 In 900 frankov mesečnega plačila. V teh razre dih se Izplačujejo pokojnine po 24,000 ln 88,000 letno, To velja za parlament. V aenatu ao pr<-mi Je drugačne. Tam dobi vsak senator po devetih letih 12,000 fr., po 1« letih pa 11,000 fr. Višina pokojnine ae lahko Še stopnjuje toda ne sme v nobenem primeru prekorsčltl 26.000 frankov sa le- m Unlona -M je bila polna — so govorili Sozemskl govorniki ttko da tako svo-sede ljubljen že dolgo ni slišalo Zato je bilo razumljivo, da so vss govore spremljali poslušalci napeto in z glasnim odobravsnjem Umrl je v dkocijanu pri Dlvs-či bivši dolgoletni Župan in uči* telj Albin fitrekelj, star 68 let. Bil je znan daleč naokrog kot taboren praktik, ki ao se k nJemu satekall po nasvete kmetje in meščani. V Akocijanu je služboval kot učitelj 43 let ter Je bil šele pred šreml leti upokojen. Pred vojno in do \W> je bil tudi župan v Skocljanu. V politične zadeve s« ni mnogo vtikal, pač pa je tudi pretrpel nekaj preganjanja ob priliki umora fašista Csrkvenlka. Obsojeni begunci. — Goriško sodišče je spet imelo opravka z begunci, ki pobegnejo čet mejo v Jugoslavijo, Obtoženi so bili 18 letni Andrsj Aazložnik, let-na Marija Korena ln 88 letni l-van Skvarca, vsi s Črnega vrha pri Idriji. Razložnik js bU obao-jsn na dva meseca ječe ln 1780 lir denarne kazni, Korenetova na trt mesece ječs in 082 Ur dsnar ne keznl, Skvarca pa Js bil opro-4čen. — Dne B. Junija Je bil a retiran 22 letni UJze Kranlč U Opatjega sela, ker ss js pregre IU zoper določila polleijekega političnega nadzorstva. Obaejen je bU na štiri mesese ješe, in višje sodišče Je obsodbo potrdilo. • Javna dela v Trstu Tršaška mestna občina Je pri pravila načrte za nekatera javna dela, ki Jih tržaško prsblvalstvo in deloma tudi tisk žs več let re klamlrata. Tako sa na barkov-Ijanskl cesti že pred petimi let ugotavlJaU, da ne odgovarja več potrebam prometa med Darkov ljumi ln mestom. Medtem Jt bila dograjena nova cesta Mlramar Tržič In Je promet na barkov IJanskl cesti še bolj narasel. Te dni Je končno mestna obči na sklenila, da docela obnovi ee-sto, tramvajski tir |ia da podvoji. Izdatki za ta dela bodo znašali ogromno vsoto 4,600,000 lir Vsa cesta nsmreč merj v dolžin 8 km. Ni Šs znano, odkod bo ob fina črpala ta denar V št. vlškem mestnem okraju nameravajo zgraditi vodovodn rezervoar s 4000 m dolgim vodovodnim omrežjem, Proračun za to nsprsvo znaša 4,218,000 lir Denar je občini v obliki posojila tagotovUa Tržaška hranilnica (>Caaaa dl Rlaparmio Trtestlna). )elo bo trajalo okrog 8 meaecev n bodo zaposlili okrog 100 deti v oe v. Končno ao pripravili tudi načrt aa delno kanalieacljo meata. (analizirali bodo dva metra trak- * ta, In sicer spodnji del mesta med Sv. Andrejem, Oarlba Id i javim trgom ter višje mestne o-kraje. Za slednje našrti ln pro« računi še niso pripravljanj. Za kanalizacijo nižjsga mastnega dela, ki obsega prtdvttm tako tvano staro mesto pa Je določenih deset mUijonov Ur Izdatkov. Meato je najelo za to delo 8 ml-Ijonov Ur posojila, ostala 2 pa Jt prlspsvala rimska vlada. 0-mrsžjs kanalov bo merilo 8SJJ im. Zaposlenih bo krog 100 delavcev, Dela bodo trajala ntkaj tt. Ponssrsčsa slovenski pilot« ■■ Blizu Kima Je strmoglavilo na zemljo letalo, ki ga je vodil pilot Pavtl Mlakar, po rodu iz tržaške okolice. Pri padcu je dobil hudt poškodbe, ki Jim jt kmalu v bolnici podlegel. Njegovo truplo so prt)>sijall v Trat ln tu pokopali. Utonila jt v Reki 7 letna Marija AkerIJtvt, po rodu iz Topol-ca pri Ilirski Bistriti. Z drugimi otroki se Je igrala ob Reki, nakar so sklenlU, ds gredo nekoliko v vodo. Marija ss Je hotela naučiti plavati. Abramov LoJse jo je držal ter učU plavati. Nenadoma pa se Je Lojze spotaknil, Marija mu js zdrsnila iz rok v stru-jo, ki jo je takoj odassls. otrok je utonil. Otroci so se prestrašili ter se rszbežall domov, povedat kaj se Je zgodilo. Dvakrat k vojakom. — Absolvent ljubljanske Srednje tehnlč-nt šole Vladimir Dansv Je po rodu Iz Julijske Banrčijt, a od 1922 je jugoslovanakl državljan. Pred tedni jt odpotoval v Julijsko Benečijo na oblak. Takoj so ga polnili karablnjerjl ter zaprli, nakar je bil poslan služIt vojaščino v Costnzo, pa čeprav je Dan«v Jugoslovanski državljan. Ker Je tudi v. Jugoslaviji že odslužil vojaščino, bo potemtakem slutil dvema armadama—-če se ne bodo Jugosbvsnske oblasti potegnile sanj in ga fešil* italijanske vojaške suknjt. — Dnt 16. maja so klerikalci v Komendi pri Kamniku orgaaizi-rali proslavo svojega političnega voditelja dr. Korožca. Zborovanje st je tprtmenilo v di-mor, stracijo, nastopili so orožniki, ki •o obkolilfc demonstrante in de monstranžka. Zborovale! pa so napadli orožnike s, kamenjem. Dne n. avg. tt je nagovarjalo pred ljubljanskim sodnikom tro-jt žensk in en moški Obložen je bil 23 letni Dsmjsn ftttrn iz Zs- V BLAGI SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI aaiage m4f IJmMJmmss a*pr»«a Is mm mvsmjjl NarešBe MtediatBi m. naj- llva mkmmlm Ml ad kar peMead v smiIH hladal. s « »mi vade« it ItvL NI aasi sMtefe paeabHI ss paM»a Mas« Tve|a m sr^U-islsM* praga i froek. aiat Jr, Ksr* le Aairta. M^t. Blle-sah*, tFla. J PROSVETA Upton Sinclair: Sto procentov Za Prosvatd praval Buri C*wrtgM fev Vjtm Bil« j« to etara kost! Kaj je j vh skupaj zbrbral?! Vsekakor mu nisem odgovar- gledal bom. zakaj jal, nego vrnil sem se domov. peduje U človek. "Storjeno." Je rekel Nastin, 'dajte ml samo malo časa. Poln kako na-Bom mu že Doma sem mnbgo razmišljal atopil na prste, boste videli. Kmalu se je ponudila ugodna prilika. Glady je obiskala Guffeyjs in mu razložila svoje načrte, s katerimi se je detektiv popolnoma strinjal. Govoril bo še z Billy Naahom, tajnikom Lige za moralen podvig Amerike. Izpolnil je dano obljubo. Naslednji teden je "Times objavila, da se bo prihodnjo nedeljo vršilo zanimivo predavanje. Priredi ga eekta pismarjev v Betlehemski cerkvi. Neki tajni vladni agent, bivši rdečkar, ki je bil leta in leta nevaren in zagrizen agitator, pa Je pozneje uvidel svojo zmoto, se je ponudil vladi, da vsaj nekoliko popravi svoje rszdiralno delo. Predaval bo o svojih doživljajih. Betlehemska cerkev je bila malo znana, njena sekta skoro nepoznana. Glady pa je uvidela, da s prvim korakom ne more doseči vrhunca. Peter Je moral najprvo poizkušati in ako se ne bi obneslo, tudi ne bi škodovalo. Kljub temu se Je Glsdy trudila kot bi moral Peter nastopiti pred nsjodličnejšo družbo. Nekoliko dni je premlšljevsla, kaka obleka bi pri-stojala njej in Petru. Določenega dne je pred zrcalom presedele dobro uro in tudi Petrova zunanjost Jo je zanimala. Ko jo Je gospod Nash osebno predstavil prečaatitemu Zebedla-hu Mugginsu ln ko je U apostol drugega ad-venta predstavil njenega mota zbrani množici, je Glady kar trepetala vsled skoro bolečino vzbujajočega veseljs. Peter se seveda nI najbolje obnesel. Jecljal je, obtičal, se zmedel, vendsr nI pozabil Gledanega nasveta, ako bo obtičal, naj se nasmeje •in pove, da danes prvič nastopa. Tako je vse lepo izteklo in člani Bibllške sekte so se zgražali nad odkritji bivšega rdečkarja ter sedanjega tajnega agenta redu ln postave. Naslednji teden ga Je za sllčno predavanje naprosi a "Llgn mladih avetnikov". Tudi v prihodnjih tednih je moral Peter ponoviti avoj govor pred različnimi ligami in sektsmi. 8 tem si je pridobil neksj spretnosti, njegova alava se je raznesla in slednjič je napočila srečna ura. Povabljen je bil v Park Avenue, da govori članom "Prijateljake družbe" v cerkvi Nebeškega usmiljenja. Ta cilj je Imela Glady vedno pred očmi. Sedaj je bilo Petrovo predavanje nadvae važno, zato ga je nanovo podučila. Stanovala sta nedaleč od Avenue, a Glady je vztrajala, da sta < se pripeljala v taksiju. Ko sta stopila v pred-dvorje, jima je prišel nasproti de Wllloughby Stotterbridge. Ta čudoviti gentleman Jima je stisnil roke ln Glady je -spoznala, da je dosegls cilj svojih islja. Peter je eedaj «nal svoj govor fte na laust ln vedel je, kje naj pričakuje smeha, kje solz in kje labko računa na patrlotično pritrjevanje, ln tako Je dosegel popolen uspdi.- Po končanem predavanju je odgovarjal na vprašanja. Dva Bllly Nashova naaUvlJenca v cerkvi sta ponujala članske karte Lige za moralen podvig Amerike. Veljale so letno pet dolarjev, čsntne letne karte petindvajset dcšarjev, dosmrtne pa dvesto dolarjev. Pristaši ekskluzivne družbe American Cltyja ao Petru stiskali roke ter prosili, naj akuša predavati še tudi v prihodnje — domovina ga potrebuje. Naalednje jutro Je '"Times" objavil njegov govor In naalednjl dan je avodnl članek obravnaval njegovo temo. Uvodnik se je končal s stavkom: "Pridružite ee "Ligi ta moralen podvig Amerike 1"" 86 , Ko Je ta dan prlftel Peter v svojo pisarno, je našel plamo. Na ovoju je bila koničasta ženska pisava ln ko ga je Peter odprl, se je kar prsstraftll, ker Je opsall grb, pod njim pa la-tinaki napis: "Društvo hčera ameriške revolucije". Pismo je opisal tajnik ter mu sporo- čsl, da gosps Warring Sammye prosi goepoda Petra Gudgeja, naj jo obiftče ob tretji uri popoldne. Peter si je ogledoval pismo od vseh strani in premišljeval, kaka rdeča gospa War-ring Sammye naj bi to bila. Ugajal mu je pisemski papir in odličen ton ali revolucija je bila vendar prepovedana beseda. Gospa War-ring Sammye je morala biti slična gospej Bog — salonska socialistinja. Zanesel je pismo MoGivneyju in ga nezaupljivo vprašal: "Kaka rdeča zarota pa je zopet to?" McGlvney je pi«mo prečital. 'itdeča zarota? Kako to miallter Mf, -'No, ja, "Hčerke amerlkanake revolucije . MoGlvney ga je pogledal, da vidi, če se norčuje. Opazil pa je, kako resno pričakuje odgovora, se mu je za režal v obraz: "VI tepec! Ali res fte niste slišali o amerikanskl revoluciji? Ali ne veste, kaj pomeni četrti julij? V tem so ga poklicali k telefonu. McGlvney je odrinil pismo in dejal Petru: "Vprašajte vašo ženo." Ko se je Glady vrnila, jI je Peter predal pismo ln postala je razburjena. Povedala mu je, da gospa Warring Sammye je ena izmed najodllčnejšlh dam v American Cityju in amerikanska revolucija, katere hčerka se imenuje, je bila popoloma spoštovanja vredna revolucija, ld se je odigrala pred davnim čagonu Najodličnejši ljudje pripadajo tej družbi, imajo na pisemskem papirju eyoJ grb, pod njim pa tale naslov, to je sedaj moderno. Peter si Je moral takoj nadeti najlepšo obleko in telefonirati tajniku, da se bo odzval vabilu gospe Warring Sammye. IPraJe pa se je Peter moral poglobiti v učenje. Najiprvo je pregledal družabno listo, potem je prelistal zgodovino Amerike, kjer Je našel govor o ueodvisnosti in premislil veliko razliko revolucije, ki je bila pred davnim časom ln ono, ki Je bila sedaj. Tako opremljen se je Peter podal k dami v sivo palačo. Našel je prav tako eljajno goPpo kot je bila Bog, le s to razliko, da goSpa War-rlng nI pozabila svoje vzvišenosti. NI se zmotila in smatrala Petra sebi enakega in tudi sam ni mislil na to, da bi xa vedno nameraval ostati v njenem domu. Povedala je Petru, da je elišala o njegovih predavanjih ln zato želi, naj svoj govor fte enkrat ponovi pri Udru-I žen ju delanezmožnih veteranov, ker je ravno predsednica tega društva. Peter, katerega je Glady naučila, je dejal, on bo prav rad to ato-rll, ker čuti to kot svojo patrlotično dolžnost. Gospa Wsrrlng Sammye se mu je zahvalila v imenu države in mu obljubila sporočiti dan predavanja. . tal, nI mogoče. In če bl Jo morda lahko z mazilom maral, dragi ljudje, vas vprašam, a katerim mazilom? In če bl jo recimo mami s kurjakom, bl rad vedel, dragi ljudje, kaj Je teba še pridati h kur Jaku? In Avdotja ni več odložila ugrisnjene žemlje. izpila je dve čaši čaja in odgovorila: "Ne vem *#." je rekla, "ali bl tu |>om*gal kurjak ali kozjak. Ti si ne. razumeš, sunil v moš zal glavo s cunjo ln pogoltnil gane." je rekla. "Moigani so prašek. TakAne praške, razum Ijivo, imam za vse slučaje, ln nič več—ne živim. In od tega časa, dragi moji. mi je začelo V glavi brneti. Kaj ? • , , Nekaj! Brni in me boli in nejasna, telo temna zadeva. Zabite reč. takorekoč. Ali," je rekla. *'i»omaga v tvojem slučaju tnlino rna edina »aeha in ta «M»«*be, to je strašno sveti »tarec Aninim. Javi se pri njem in prosi ga sa svet. .. Stanuje pri OhtL Pri Gusjovu." Komaj Je to Izrekla, je, takorekoč v slovo, hitro ltplla še čašo laja, si obrisala uate ln odšla. (n jaz razumljivo sem napolnil žepe s suhimi šlvlll ter se drugI dsn napotil k svetemu starcu Anlsimu. Glava me je bolela—da bl razleteli In blju-vatl se hoče. AH naposled sem vendsr le prišel. Sobs je bila, veste, z enim oknom. Vrata lz lesa. Ljudje so m gnetli. In tedaj se odprejo vrsta in stopil je starec Ani-sim. Srajca je bila umazana, zobje ruiueni ln redki. t globokim poklonom mm mu dal suha živila in mu raaložil, kako In kaj. In on, kakor m ml Je adelo. me sploh nI poslušal ln je rekel skrivnostno: "Kdor se na gospoda boga za-neae, tega gospod bog ne zapusti .. . Zrno do zrna, ln nič m ne ltgubi . . ." In šivila je vsel, veste, in jih dal svoji pomočnici. "Ne izmikaj se, Aniaim," aem rekel, "ali pa ml, sveti starec, daj šivila nasaj, če ne moreš pošteno povedati, kako in zakaj!" In pogledal me Je nejevoljno ln rekel: "Nas vseh hna bog v svojem varstv u . . . Hudiča se mora Izganjati s hudičem." me. Veter je pihal z juga. Niti kaplje dežja ni bilo pričakovati| in favorit, Jegorka Drapov, Je delal vedno večjo karljero. In ni ae samo zabaval z njim mojster—ne, celo ftpeciallst m je z nlm razgovarjal ln mu stiskal ročice. Delavci so padali is enega začudenja v drugega. <4Tudi jas sem padal. Poalall smo majhno delegacijo k rdečemu ravnatelju, k Ivanu Pavlovlču. "VI," smo rekli, "vi pravzaprav in teko dalje. Zakaj," smo rekli, "te krivica?" Ini rdeči ravnatelj je mračno rekel: "Jas, ki sem pravzaprav ln takodalje. Jas," je rekel, "bom mojstru in špeclallstu pomagal na noge. In Jegorka Drapova bom nagnal na veter.—Id ite, dragi moji, ne zmanjftujte produkcije r Meaec dni je pretekšo—Jcgor ka Drapov m. razvija kakor cvetlica na soncu, kalpor križan tema na vrtu. Vse ga ljubi ln neguje, svete gorečnost napolnjuje vm, da mu stisnejo roko. Ravnatelj mu jo stiska in špe-clallst In mojster, če gredo mimo njega, ga eolo nalahno trka Jo na ramena. Odpor ae je polotil delavcev, cela gruča je šla k delavskemu dopisniku Naetinu. Pritožili m m. Delavski dopisnik, slato naše dete. ti nepodkupljiva glava! . . . Preklinjali amo te In te opravljali, ker pišeš okrog po časopisih priloftbe. In sedaj, ne zameri in bodi dobrotljiv. na-mažl sedaj v Časopisih nekaj o J ogorki Drspovu. Dohitel sem ga na ulici. Zgra bil sem ga m rokav, pasjo dlako, ln rekel: 'To si ti, bratec. Torej se tako spoznaš na ljudi?" In Jegorka Drapov me je prijel za roke in rekel smehljaje: "Ne zameri, bratec, bi tudi ti rad teko? Povej mi, dragi, kako ti gre in kaj dela tvoj sin- Majhne anekdote o velikem humoristu \ Ko je prišlo> v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na trg visoko kolo, si ga je tudi Mark Tw*in kupil in postal navdušen kolesar. Po cele ure jo kolesaril okoli svojega posestva, Uko se mu je U šport priljubil. Nekega dne se je vrnil s takega izprehoda domov in dejal svoji ženi: • "Odkar imam kolo, šele vem, kaj se pravi^kleti." "Da te nI sram, Mark!" ga je pokarala žena. "Kolikokrat sem ti že rekla, da se odvadi te brez-bofaioetil" Ko pa je videla, da'vse skupaj nič ne izda, mu je predlagala, naj pri vsaki kletvici spust v žep kamen, ki naj ga vselej spomni, da se mora Ukega ponašanja odvaditi. Mark Twain je svečano obljubil, da bo Uko ravnal, in je odšel na igrišče. Zvečer se je vrnil. Ne kakor drugače s poskočnim korakom, nego truden in komaj hodeč. Pred ženo se je usUvil ln stre-ael vse kamne iz žepov pred njo na mizo: "Tole, draga žena, so samo manjše kletvice — najsočnejše pa še pripeljejo s tovornim vozom." * Tovorni voz kletvic1 Da, kletvice — Mark Twain se jih je nalezel, ko Je bil še mornar na Miseiseippiju, in pri kopanju zlata. Ker m je oženil zelo pobožno ženo, bi se bil potem rad odvadil preklinjanja, pa mu ni prav šlo. Poeebno kadar je golf igral, so se mu sočne klet vice kar vsipale iz ust. Njegova žena se je zgražala. '^Mark!" ga je strogo prijemala, "obvladaj se vendar!" SOBOTA, 10. egPTEMniU. ki ga je doživel v majhnem te-zaškem hotelu. Črni natekar — tam imajo i* natakarje sploh samo črnce -je prinesel Marku Twainu ko rec vode in ga postavil predeni "Tom," je rekel Mark TVain "poglej, kakšno vodo si prinesel Vsa je umazana in celo kača pla! va v njej." Črnec je vzel kozarec v roko ga podržal proti luči in ra\W dušno dejal:. "Saj je mrtva, gospod." "2e mogoče," je odvrnil Mark Twain, "toda v vodi utegnejo bi-ti še njena jajčka, in iz njih bi se razvile kače v mojem želodcu." Se enkrat je Tom vzdignil kozarec, ga pozorno pogledal in nato mirno dejal: "Nič nevarnega ne bo, mister samec je!" * SE MORA TAKOJ PRODATI! BogaU rezidenčna, rabljena 60 dni parlor set oprava, stala je |360, se žrtvuje za $34; spalne sobe oprava $50; jedilne sobe oprava $50; importiran ori-jenUlni, mali orijentalni $14; Wilton rug, baby grand piano, lounge stol $14; radio $20; svetilke, zajutrkova oprava; plačano prevožnjo, i5258 VVashington, Austin 3888.—(Adv.) V JUGOSLAVIJO Preko H»vr» Na Hitrem Ekepresnem Parniku ILE DE FRANCE 14. SEPTEMBRA—opoldne 1. OKTOBRA—20. OKTOBRA PARIŠ 20. SEPT,—8. OKT. LAFAYETTE 24. SEPT.—15. OKT. ZaSsm sem v vss krije v Jugoslaviji Povest o kači JKark Twain je dosti potoval po južnih državah in ljudem predaval. Na teh potovanjih je živel v neprestanem strahu, ker je bila voda v tistih krajih zelo nezdrava in neužitna. Veliki humorist se je vselej zgrozil, ka dar je pripovedoval o dogodku, Z* pojmllt la potn« IUU vpraiajU n»4, poobtaftfem« ar*nt* 9reoeh J&ie 306 N. MICHIGAN A VE., CHICAG0 123 S. Third St., Mianeapolis, Minn. POJASNILO Vsled depresije In ogronm krite, ki Je tadela tudi naše članstvo oziroma naročnike našega liste Prešteta, Je potrebno, da pojaanimo tajnikom In zastopnikom Proevete, da lahko vzamejo od naročnikov za list Prosveta naročnino tudi samo za pol lete in kjer nI drugače tudi samo m četrt leta. Vzemite kar m dobiti da, ker razmere zahtevajo to. List Proevete je zelo prizadet v ti krizi in zato apeliramo na tajnike bi naročnike, da aknftajo kjerkoli mogoče o-hranlti naročnike na dnevnik. Apeliramo tudi na posamezne naročnike, da na j če le mogote poravnajo svojo naročnino in h ni mogoče klaftati celoletno plačajte polletne naročnino, samo da m ohrani list fte nadalje kot dnevnik. Ph. Godina. npravHelJ. TELEFON ROGKWBLL '4804 TISKARNA S. N. P. J. SPREJEMA TBA ▼ tiskarsko obrt spadajoča dela Itd. v etevenakeas, VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI - Vm toJaaaOa daje vodstvo tlakama unij ako delo prve vrata S. N. P. J. PRINTERY MS749 So. Lawnd«le Avenue CDCAMMLL TAM SI DOBI NA 2EUO TUDI VSA USTMENA POJASNILA