Revija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Jezikoslovni zapiski

if,"n j,SSl^TbUSij^A reincm t k"1
24 - 2018 - 2
s "">	»'« mn s?'
fe. &s*"
«« ^n^itVA» „ Zenif ' 5 385 torti*«,, nSSti ¿ 0 bte zhACt i^011^

5.
i en ffVf ®mimt mit s*'^ &f* &&ebittta	m ac
Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 ISSN 0354-0448
Urednik Tehnična urednica Prevod izvlečkov in povzetkov v angleščino
Uredniški odbor Hubert Bergmann, Metka Furlan, Alenka Jelovšek, Mateja Jemec Tomazin, Karmen Kenda-Jež, Valerij M. Mokijenko, Alenka Šivic-Dular, Andreja Žele Peter Weiss Alenka Jelovšek Donald Reindl, DEKS, d. o. o.
Naslov uredništva Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Telefon 01 4706 160
peter.weiss@zrc-sazu.si, isj@zrc-sazu.si
http://ojs.zrc-sazu.si/jz
http://bos.zrc-sazu.si/knjige/index.html
Izdal	ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Založila	Založba ZRC
Zanju	Oto Luthar, Kozma Ahačič
Glavni urednik	Aleš Pogačnik
Prelom	Peter Weiss, Simon Atelšek
Oblikovanje	Evita Lukež
Tisk	Collegium Graphicum, d. o. o.
Naklada	250 izvodov
Letna naročnina Letna naročnina za študente Cena posamezne številke Cena dvojne številke Naročila sprejema Telefon
10 € 8 € 7 € 12 €
Založba ZRC, p. p. 306, SI-1001 Ljubljana, Slovenija
01 4706 464
zalozba@zrc-sazu.si
Jezikoslovni zapiski so uvrščeni v mednarodne zbirke podatkov MLA International Bibliography of Books and Articles on the Modern Languages and Literatures, New York, ZDA; Bibliographie linguistique / Linguistic bibliography, The Hague, Nizozemska; IBZ, K. G. Saur Verlag, Osnabrück, Nemčija; New Contents Slavistics, Staatsbibliothek zu Berlin, Nemčija.
Revija izhaja s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5, ki ob priznavanju avtorstva dopušča nekomercialno uporabo, ne dovoljuje pa nobene predelave.
Anton Murko
(>Theoretisch-praktische

ta*
10
♦
a> S3"
<t> N
P- »1
«v ni S « STS C» o» I?^53 o • il ft o
»•• ■ ■ i

r» u
ca-« ~
•c»- o S, tr

2	J-»« ** ETi* rr 'Ti
3	s-C _ s. 3 S k- --sn —t/i-S-
m N
»fihrS?» *
o- §
»R.£:g 5
• «»-g^s-s-S.
'SV-
s s
c
H
>
n £
I
E
w
n 7! «1

« 3 _ s» *» a OT —■•iT' f^ £ S* o« ^
to" —
«■ TO
s </}»;•«** » „ «er
..«■•*» t: e» ^	e.*
r»' O e
a SrSjl
T e-rS/5
5*3 e
o s
ST. o 8 S
n
P *
N
C S
to
TO -J
-N3
o—s h»' ft u» — "CP
g
a-o» f* M »
s » £»
S ©*T? P srs" §
O m i« ■ ■».
t •» Jf To i ' •»« 3 C* 3
TO
S
rt &
S
O
C»
•4, h
-ts
i? T»
a
er
0
CT5
1
S
s» »
• «S s -cr^
o s 5 » Jfg « iS.» a» 2 c». ffr- 3 3
. «S« —, o *» J <3 I " _ . *» 25. js n
M" '"fS S^rt
' Z Z* *
«S»»
orJL
i - -<3 3-
s
Z
M
N >
-O
M
(A
I
v* >
s
s
in
>
§
s e
=3 ' ^
< £L r* <-1 n Ol-<y; v	n»*»—-
Kazalo
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 3
Razprave in članki
7 Metka Furlan
Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar: dodatek 2018 43 Tina Lengar Verovnik
Obravnava kratic v prenovljenih pravopisnih pravilih: novosti in spremembe 55 Tomaž Petek
Socialne in funkcijske zvrsti v slovenskem jezikoslovju 69 Manca Černivec
Uresničevanje dopolnjenega komunikacijskega modela pri obravnavi slovničnih tem v gimnaziji 81 Eva Pori
Sodobni gledališkolektorski pristop: ob analizi drame Hodnik Matjaža Zupančiča 99 Mladen Uhlik - Andreja Žele
Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva z drugimi južnoslovanskimi jeziki in ruščino 113 Anita Pavic Pintaric - Sanja Škific
A Loanword as a Marker of Spatial Movement: The Case of Spancirfest 131 Nikolina Miletic
Modifikationen von Sprichwörtern in kroatischen DaF-Lehrwerken 143 Rafat Szeptynski
Regula Vaillanta w swietle kanonu staro-cerkiewno-slowianskiego 161 AHacracMfl npeo6paweHCKan [Anastasija Preobraženskaja]
«3BepoHpaBHbie nrogu»: HpaBoyHHTenbHbie exempla b nponoBegax CuMeoHa nono^oro
[«Zveronravnye ljudi»: nravoučitel'nye exempla v propovedjah Simeona Polockogo]
4 _ Kazalo
OCENE IN POROČILA
181 Zoran Rankovic
Monografija o imenima Pomenika manastira Krušedola 185 Mija Michelizza
Enclave RAE - spletni portal za jezikovne uporabnike španščine 189 Tjaša Jakop
Druga Mednarodna sociolingvistična konferenca (ICS-2) 195 Janez Orešnik
Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1965-1980
Recenzentke in recenzenti
Aleksandra Bizjak Končar Aleksandra Derganc Helena Dobrovoljc Metka Furlan Nataša Gliha Komac Tjaša Jakop Mateja Jemec Tomazin Domen Krvina Vlado Nartnik Katarina Podbevšek Irena Stramljič Breznik Hotimir Tivadar Silvo Torkar
Prevodi izvlečkov, ključnih besed in povzetkov v slovenščino
Mateja Jemec Tomazin Vlado Nartnik Mladen Uhlik
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 5
Razprave in članki
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 7
Metka Furlan
NOVI ETIMOLOŠKI SLOVAR SLOVENSKEGA JEZIKA KOT RASTOČI SPLETNI SLOVAR: DODATEK 2018
CoBiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v24i2.7102
V prispevku se objavljajo nova gesla, ki bodo ob koncu leta 2018 dodana Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika kot rastočemu spletnemu slovarju (2017-), dostopnemu na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.
Ključne besede Novi etimološki slovar slovenskega jezika, spletni rastoči slovar, etimološki slovar, etimologija, slovenščina
The New Slovenian Etymological Dictionary as a Growing Online Dictionary: 2018 Additions
This article presents the new headwords that at the end of 2018 will be added to Novi etimološki slovar slovenskega jezika (The New Slovenian Etymological Dictionary) as a growing online dictionary (2017-) available at the web portal Fran of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language.
Keywords: Novi etimološki slovar slovenskega jezika, growing online dictionary, etymological dictionary, etymology, Slovenian
1 UVOD
Ko je na začetku leta 2014 z letnico 2013 izšel poskusni zvezek Novega etimološkega slovarja slovenskega jezika (Furlan 2013) in so bila leta 2017 njegova gesla pod istim naslovom objavljena na portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (https://fran.si/207/nessj-novi-etimoloski-slovar-slovenskega-jezika/), je bil spletni etimološki slovar zasnovan kot rastoči, njegov obseg pa naj bi se večal v letnih intervalih. V tem prispevku objavljam sveženj novih gesel, ki bodo koncem leta 2018 zaradi drugačnega medija le leksikografsko, tj. formalno preoblikovana pridružena obstoječim 147.1
Odločitev, da se novi sveženj gesel objavi tudi v klasičnem papirnem mediju, preden bo priključen Novemu etimološkemu slovarju slovenskega jezika kot spletnemu rastočemu slovarju, temelji predvsem na dobro znanem dejstvu, da je papirnati medij v primerjavi s spletnim še vedno najbolj zanesljiv in verodostojen dokument o stanju raziskanosti določene tematike v času svoje prve objave in
Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. 1 Število gesel je v spletnem rastočem Novem etimološkem slovarju slovenskega jezika v primerjavi s številom v poskusnem zvezku večje za 1, ker mu je bilo zaradi boljše preglednosti obravnavanega slovenskega gradiva dodano še 1 kazalčno geslo.
8 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
tudi nadaljnjih. Papirnati medij dopušča popravke in dopolnila le v obliki ponovnih dopolnjenih in/ali popravljenih izdaj predhodnih dokumentov. To pa omogoča kronološko sledljivost sprememb prvotnega besedila in ne nazadnje spremljanje razvoja strokovnih mnenj. Nasprotno pa imajo spletne objave zaradi možnosti stalnega spreminjanja dokumenta in neohranjanja prvotnega, ki bi omogočal kronološko prepoznavaje sprememb, status začasnega in zato nedokončnega besedila.
Leksikografsko prikazovanje etimološko obravnavanega besedja sledi zasnovi, predstavljeni v poskusnem zvezku, ki zagovarja negnezdnost gesel (Furlan 2013: 61-110). Gesla so nastajala pretežno v januarju 2018, popravljala, izboljševala in dopolnjevala pa so se do konca redakcije teh Jezikoslovnih zapiskov. Od 70 geselskih iztočnic jih 54 v Bezlajevem Etimološkem slovarju slovenskega jezika I-V ni bilo obravnavanih. Med 70 gesli je 18 kazalčnih. Izbor geselskih iztočnic ne sledi posebni sistematiki in je paberkovalnega značaja, odraža pa namen, da se v sodobno etimološko stroko vključi take slovenske besede, ki ali etimološko še niso bile obravnavane ali so bile do sedaj obravnavane v manj ustreznem, praviloma pomensko preširokem kontekstu ali pa je vedenje o njih mogoče danes dopolniti z novim slovenskim in tudi drugim jezikovnim gradivom, kar praviloma omogoča bolj natančno kronologijo njihovega nastanka tudi v etimološkem pogledu.
Novi etimološki slovar slovenskega jezika (= NESSJ) je krovni naslov za temeljne etimološke raziskave slovenskega jezika, ki se v Etimološko-onomastični sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU izvajajo, odkar je bil dokončan prvi znanstveno zasnovan Etimološki slovar slovenskega jezika I-V (Ljubljana: Mladinska knjiga oz. Založba ZRC, 1976-2007) Franceta Bezlaja (ob njem sva bila avtorja gesel tudi Marko Snoj in Metka Furlan). Edina izvajalka teh del sem Metka Furlan. Trenutno kot obsežnejša naloga od druge polovice 2014. dalje vzporedno z izdelavo paberkovalno izbranih geselskih iztočnic za spletni rastoči etimološki slovar poteka obsežna sistemska obravnava slovenske zoonimske leksike, ki bo v rastoči slovar vključena, ko bo obravnava tega zajetnega tematskega sklopa, ki na sedanji delovni stopnji obsega okoli 7000 različnih slovenskih zoonimov iz knjižnih, narečnih in zgodovinskih virov, v celoti, tudi leksikografsko dokončana.
2 GESELSKI ČLANKI
ardečina ^ ardičina	ESSJ 0
ardičina	ESSJ 0
ardičina interj za izražanje podkrepitve trditve, npr. ardičina! je vzkliknil (gor. - SSKJ), v enaki funkciji tudi ardečina; prvo varianto je uporabljal pisatelj Fran Saleški Finžgar (1871-1962), rojen v Doslovčah, prim. ardičina! je zaklel Jaka tako na glas, da se je Francelj spotaknil, drugo pa prevajalec Janko Moder (1914-2006), rojen v Dolu pri Ljubljani, prim. Viš ga, še eden. Ardečina! (Kartoteka SSKJ).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 9
Kletvici sta domači tvorjenki s sufiksom -ina v večalno-slabšalni funkciji (tip dekl-ina ^ dekle) iz nepotrjenih sln. kletvic *ardik in *ardek, ki sta prvotno pomenili *'preklet'. Isln. *ardik in *ardek interj *'preklet'.
f bav. avstr. *ardigg in *ardegg *'preklet'.
© Ker v bav. avstr. obstaja medmet/kletvica hardegg 'preklet' (WBO: I, 321), kar je lahko hipokoristik iz vzklika začudenja in blažje kletvice hardegata (WBO: I, 321), in ker v bav. avstr. obstajajo tudi sinonimne variante z vokalnim in konzonantnim vzglasjem tipa ardegatta, hardigatta, je možno, da sta bav. avstr. *ardigg in *ardegg *'preklet', na katera kaže sln. gradivo, hipokoristika iz sicer neevidentiranega vzklika *ardigata, ki ga posredno potrjuje sln. ardigata (► ardigata), in potrjenega bav. avstr. ardegatta poleg hardegata (Furlan, JZ 24/1, 2018, 135).
Ni verjetno, da bi bila sln. alternacija -i- : -e- v razmerju ardičina : ardečina posledica slovenske vokalne redukcije. ► ardigata
ardegata ^ ardigata	ESSJ 0
ardigata	ESSJ 0
ardigata interj za izražanje podkrepitve trditve, npr. ardigata, pijača bi se prilegla! (dial. - SSKJ). Po Kartoteki SSKJ sta kletvico pisno uporabila pisatelj Ferdo Kozak (1894-1957), rojen v Ljubljani, in klasični filolog ter prevajalec Anton Sovre (1885-1963), rojen v Šavni Peči (v občini Hrastnik). K temu sin ardegata, ki je bil del besednega zaklada Lovra Kuharja (1893-1950), rojenega v Podgori pri Ravnah na Koroškem, in sin hardigata, ki je bil del besednega zaklada pisatelja Smiljana Samca (1912-1995), rojenega v Trstu, prim. Hardigata - sakramiš! S tabo je res velik križ: (Kartoteka SSKJ), sredi 60. let prejšnjega stoletja pa jo najdemo tudi v humorističnem časopisu Pavli-ha, prim. »Hardigata, kakšne debele svinje imate na Pobrežju!« sem pohvalil tamkajšnje svinjerejce, oni so se mi pa smejali: (Kartoteka SSKJ). Varianto ordigata je uporabljal pisatelj Matevž Hace (1910-1979), rojen v Podcerkvi v občini Loški potok, prim. Lepše je, da naša dva pri vojakih lenarita, kakor pa da bi se kje po nepotrebnem vojskovala, ordigata. (Kartoteka SSKJ). Isln. *ardigata, * ardegata, *hardigata, *ordigata interj, vse v funkciji blažjih kletvic.
f bav. avstr. *ardigatta, ardegatta, hardigatta, *grdigatta, vzklikov začudenja in blažjih kletvic.
Poleg bav. avstr. ardegatta in hardigatta, ki ju kot predlogi izposoje za sln. knjiž. ardigata po WBO: I, 321 navaja Reichmayr 2003: 186, obstajajo tudi sinonimne variante ardagatta, hartegatte, hardigatti, hardegata (WBO l.c.), ki so bile iz izhodiščnega bav. avstr. *erdegatta *'preklet' kot
10 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
madžarske izposojenke preoblikovane pod vplivom n. vzklika Herrgott! 'O, moj bog!' itd. (WBÖ l.c.), dial. hargot 'isto' (Schatz 1955: 290) in drugih dejavnikov, kot so bav. avstr. pari tipa gärtner/gartner, labializirane variante tipa ggrtner, hipokoristik hardegg 'preklet' idr. (Furlan, JZ 24/1, 2018, 132ss.).
© Izvorno madž. *erdegadta (o hrv. kajk. erdegata interj 'kletvica za izražanje nerazpoloženja, jeze, neprijetnega presenečenja' - RHKKJ), po labiali-zaciji sodobno madž. ördögadta (z ördög 'hudič'), je ptc pret v pomenu *'od hudiča dan', tj. 'preklet' (Reichmayr l.c.; Furlan l.c.). ®BD
Bav. avstr. *erdegatta (o madž. *erdegadta *'preklet', sodobno ördögadta)
_>PO RAZLIČNIH VPLIVIH (Herrgottl/hargotl; gärtner/gartner/gQrtner itd.)
bav. avstr. hardigotti, hardigatti, ardagatta, ardegátta, hartegatte, hardegäta — hipokoristik hardegg
*ardegg o sln.*ardek;
— IZPELJAVA -ina sln. ardečina; *ardigg o sln. *ardik
hardigatta *ardigatta
ardegátta * qrdigatta
^ ardečina ^ ardičina ^ ardegata ^ hardigata ^ harduš ardun
.IZPELJAVA	-ina sln. ardičina;
	sln. hardigata;
. x mejduš	sln. harduš;
. x mejdun	sln. hardun;
	sln. ardigata;
. x mejduš	sln. arduš;
. x mejdun	sln. ardun;
	sln. ardegata;
	sln. ordigata.
hardun ^ arduš ^
ardun	ESSJ 0
ardun interj za izražanje podkrepitve trditve, npr. dobro smo jih, ardun (pog. - SSKJ).
© Nastalo po križanju med kletvicama ardigata, ki izraža podkrepitev trditve (SSKJ), in mejdun/mejdun, ki izražata podkrepitev trditve (SSKJ): ardigata x mejdun ^ ardun (Furlan, JZ 24/1, 2018, 133). ► prmejdun ► ardigata
arduš	ESSJ 0
ardüs interj za izražanje močne podkrepitve, npr. arduš, sem se ustrašil (pog. - SSKJ); v narečjih: štaj. zgsav. 'a:r'duš je kletvica, ki izraža podkrepitev trditve (Zadrečka dolina - Weiss 1998), dol. arduš izraža močno podkrepitev trditve (Suha krajina - A. Legan Ravnikar, ustno). Kletvico najdemo
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 11
pri piscih 20. st. (Kartoteka SSKJ), npr. Nič drugega ni rekel, kakor svojo običajno kletev »arduš« je izustil, potem se je pa naglo oblekel... (SN 26. 5., 1909, XLII/118, 1; vir: dLib.si), in v virih pred 20. st. ni bila zapisana, niti v Pleteršnikovem slovarju ne.
© Kletvica je posledica križanja med kletvicama ardigata, ki izraža podkrepitev trditve (SSKJ), in mejdûs/mêjdûs, ki izraža močno podkrepitev trditve (SSKJ): ardigata x mejduš ^ arduš (Furlan, JZ 24/1, 2018, 133).
►	prmejduš ► ardigata
blede	ESSJ s.v. pêsa
b'lede f pl 'blitva = Beta vulgaris' (primor. - Kartoteka SSKJ); v narečjih: istr. b'lede f pl 'blitva, Beta vulgaris' (Boršt (Istra) - Giljanovic Diss. 2011: 379), nad. blèda f'isto' (Špehonja 20121), blèda (Rigoni-Salvino 1999 s.v. bietola), ter. blœda (Spinozzi Monai 2009: 347), briš. bleda (Korenjak 2012), bovš. bleda (Benko - Špolad Žuber 2008: 191).
Isln. ftn *b'le:da f 'Beta vulgaris', navadno rabljeno pluralno (zahodno). f po dvojni poti. Medtem ko je bil nad., ter., briš. in bovš. ftn izposojen iz furl. blède f 'blitva' (NP), je bil istrski izposojen iz it. ben. predloge bleda 'Beta vulgaris', ki je bila evidentirana v Trstu, Miljah in Gradežu (Rosamani 1990; Doria 1987; Bottin 2003) in v drugih sln. in hrv. istrskih krajih, kjer se še govori istrobeneščina, in sicer v Kopru bléda (Manzini-Rocchi 1995), Izoli blèda (Sau 2009), Hrvatinih b'lede (Todorovic 2017: 196), Momjanu bleda (Filipi - Buršic Giudici 2012: 899), prim. tudi biz. bleda (VFDB). Na tem območju je leksem lahko ostanek istrsko-romanskega substrata, toda v slovenskem delu Istre tudi uporabljano sinonimno sln. b'iiedàs (Škofije), b'lizdzs (Dekani; oboje Todorovic 2017: 196; S. Todorovic, ustno), b'liadàs (Sveti Anton; Todorovic 2018: 219) < *b'le:de-s in b'iedàs (Puče; Todorovic l.c.), b'ledeš (Padna; Todorovic - Koštial 2014: 134), bledeš (Pucer 2000: 207) s konzonantnim izglasjem kaže na izposojo iz furl. predloge v pluralni obliki blèdes, pri čemer je sln. izglasni -š (ob -s) mogoče razložiti z it. ben. posredovanjem. Obe varianti sta bili v sln. sekundarno singularizirani. Varianta b'le-deš (Padna) se verjetno pod vplivom sln. subst na -ež hiperkorigirana pojavlja v hrematonimu Praznik olja in bledeža (Padna).
Rom. *b'le:da 'Beta vulgaris' (prim. brez lenizacije it. tosk. bièta 'isto' (16. st. - Battisti-Alessio: 514)) < lat. blëta (5. st. - Rocchi 1990: 74). © Lat. blëta 'Beta vulgaris' je nastalo s križanjem med lat. sin bëta 'pesa' (► pesa) in blitum 'vrsta špinače' (Battisti-Alessio l.c.; Rocchi l.c.). Manj verjetno Skok: I, 164, ki je domneval, da se je ftn fonetično razvil iz dem *bëtula > *bëtla, po premetu lat. blëta.
►	blitva
bledes ^ blede
ESSJ 0
12 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
bledeš ^ blede
ESSJ 0
bonifika
ESSJ 0
bonifika f 'prekop, izsuševalni kanal' (briš. - Erzetič 2007). © Ničto onimizirano v mtpn Bonifika f 'meliorirani predel Kopra med mestnim jedrom in Semedelo'.
Isln. *bo'ni:fika 'izsuševanje močvirnatih tal', sekundarno 'izsuševalni kanal' (zahodno); kulturna izposojenka.
f it. bonifica 'izsuševanje močvirnatih tal, melioracija; meliorirano zemljišče'. © It. bonifica 'izsuševanje močvirnatih tal, melioracija; meliorirano zemljišče' je deverb od bonificare 'meliorirati, izsuševati', b. una palude 'izsušiti močvirje'. Zadnji vir je srlat. bonificare 'delati boljše = izboljševati' (leta 1289) ^ lat. bonum facere 'delati dobro' (Battisti-Alessio: 559s.). Sln. knjiž. bonificirati -am impf/pf 'izboljšati tla', npr. bonificirati izsušeno močvirje (SSKJ), je zaradi izglasja -icirati izposojeno prek n. bonifizieren 'izboljšati'.
bregniti ^ brezeti	ESSJ 0
breza1	ESSJ breza
bréza f 'Betula' (SSKJ; Pleteršnik); v narečjih: kor. obir. brédza (Karničar 1990), nad. brieza (Špehonja 20121), cerklj. b'ri:za (Kenda-Jež Diss. 2002: *21), briza (Razpet 2006), tolm. b'ri:sza (Čujec Stres 2010), črnovr. brisza (Tominec 1964), gor. bñé:za (Kropa - Škofic Diss. 1996: 278), štaj. zgsav. b'ré:za (Zadrečka dolina - Weiss 1998), pkm. b're:za (Gornji Senik - Bajzek Lukač 2009), prleš. b'reza (Rajh 2010).
® Kol brezje n 'brezov gozd' (SSKJ; Pleteršnik), kor. obir. bre:zje 'isto' (Karničar 1990), briszie (Podklošter/Arnoldstein - SLA), nad. briezje (Špehonja 20121), tolm. b'ri:3zj3 'brezovo vejevje; skupina brez' (Čujec Stres 2010), cerklj. b'ri:zje 'brezov gozd; brezovo šibje' (Kenda-Jež Diss. 2002: *21), prleš. brezje (Miklavž pri Ormožu - SLA), b'ré:zje 'skupina brez, brezov gozd' (Rajh 2010); kol bre'zi:je n 'brezovo vejevje' (prleš. - Rajh 2010) < *bre'zi:nje; kol brézovje n 'brezov gozd' (SSKJ; Pleteršnik); dem brézica (Pleteršnik), štaj. zgsav. b'ré:zgka (Zadrečka dolina - Weiss 1998) < *brézi-ka; bkr. brézik m 'brezova hosta, brezje' (Šašelj 1906); denom adj brezov, f -a (SSKJ; Pleteršnik), kor. obir. bré:zu (le:s) 'brezov les' (Karničar 1990), tolm. b'ri:3zou, f -awa (Čujec Stres 2010), črnovr. briszgwg metlg (Tominec 1964), cerklj. b'ri:zau, f b'ri:zawa (Kenda-Jež Diss. 2002: *22), štaj. zgsav. b'ré:zo, f -va (Zadrečka dolina - Weiss 1998), pkm. b're:zove (Gornji Senik -Bajzek Lukač 2009); subst cerklj. b'ri:zauc m 'brezova šiba za poganjanje volov' (Kenda-Jež Diss. 2002: *22), brizauc 'brezovec, naprava za tepež' (Razpet 2006), štaj. zgsav. b'ré:zoc 'bič, spleten iz brezovih šib' (Zadrečka
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 13
dolina - Weiss 1998), prleš. b'rezofca 'brezova metla', b'rezovina 'brezov les', b'rezovjak 'brezov gaj/gozd' (Rajh 2010) (< *brézovnjak); denom adj brézast 'tak, ki je podoben brezi' (Pleteršnik). ®H 17. st.: brešou 'betuleus', bréfovje 'betuletum' (Kastelec-Vorenc); 18. st.: brçfje 'Birkenreihe, betule-tum', brefov 'von Birken, betuleus', brefovina 'Birkenholz, betulea ligna' (Pohlin); bresje, briesje 'Birkenwald', bresou, bresen 'Birken-', bresou liefs 'Birkenholz', bresou mozhnik 'Prügelsuppe, tepenje,pretep, otepenje\ breso-vina 'Birkenholz', 'Birkenwald' (Gutsman).
© 16. st.: brefa 'Birckenbaum, betula' (Megiser 1592); 17. st.: bréfa 'betula' (Kastelec-Vorenc); 18. st.: brçfa 'Birkenbaum, betula' (Pohlin), bresa 'Birke' (Gutsman).
© Ftn bréza je z izpeljankami pogosta tpn osnova, a slovenščina češkega tpn tipa Lipá ne potrjuje (Bezlaj 2003: 163), ampak so tpn tipa Bréza onimizirana prek kol funkcije tipa r. on lovil rybu 'lovil je ribe' (Bezlaj l.c.). O tem podrobneje Bezlaj 1956-1961: I, 86; isti ESSJ: 43; isti 2003: 165, 203; Merkù 2006: 51; Šekli 2008: 72; Snoj 2009: 79s. Pri identifikaciji izvora homonimnih tpn tipa Brezno in Brezen (^ sln. bréza f 'Betula' ali brézno n 'prepad') bi bilo treba upoštevati tudi dejstvo, da v slov. svetu ftn ni vedno ap A (glej spodaj). Psln. ftn *brëza f 'Betula' (splošno). • = hrv. brjeza 'Betula', srb. breza 'isto', v Vojvodini bréza z dem brézica (RSGV), mak. breza, blg. brezà (BER: I, 76), r. berëza, ukr. beréza, br. bjaróza, č. briza, slš. breza, p. brzoza, dl. brjaza, gl. bréza;
<	psl. ftn *bérza f (ap A)/*berza f (blg.) 'Betula' poleg *berz~b m (ap A) 'Betula' (► brez2);
♦ = let. berza 'breza', stnord. bjçrk 'isto', stagl. berc; psl. *berz~b = lit. bérzas 'breza', let. berzs 'isto' in stpr. berse (Furlan, SR 56/2, 2008, 9);
<	pide. dial. ftn *bhérg'H1eH2 in *bhérg'H1o-s, oboje 'Betula'; sorodno je tudi sti. bhürjá- m 'vrsta breze', stvn. birka 'breza' (9. st.), birihha 'isto' (11. st.; s sekundarnim drugim -i- iz pgerm *berkjo), srvn. birke, birche, nvn. Birke, stagl. birce, agl. birch in verjetno tudi lat. fraxinus m 'jêsen' (< *bhrH1g'-s-e/ ino-s) s prenosom na označevanje jesena, ker v južni Evropi (bela) breza ni avtohtona (Walde-Hofmann3: I, 544; de Vaan 2008: 240s.).
© Ker se dendronim, ki brezo poimenuje po značilni (bleščeče) beli barvi lubja, upravičeno povezuje s sti. bhrajate 'blesteti, sijati', aor ábhrüt 'je zasijal', bhraj- f 'blesk', bhrüjá- adj 'žareč, svetlikajoč se', mav. bräzaiti 'sijati', bräz- 'blesk' s pide. aor korenom *bhreHg'- 'zasijati, zablesteti' (LIV2: 92), je razmerje med ničtostopenjskimi tvorbami tipa sti. bhürjá- in polnostopenjskimi tipa psl. *bérza mogoče razložiti z aplikacijo lebdečega prevoja (n. Schwebeablaut) kot posledico besedotvornega vzorca; dendronimsko izhodišče je verjetno izsamostalniški adj *bhrH1g'-ó- 'bleščeč, sijoč = bel' iz korenskega subst *bhréH1g'- = sti. bhraj- 'blesk' (tipa sti. usr-á-'jutranji, rdečkast' ^ usar- f 'jutranja zarja'), ki ga potrjuje alb. bardhë 'bel'
14 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
in se ničto substantiviziran ohranja v sti. bhürjá-, drugod pa je bil korenski vokalizem podaljšan v adj *bherH1g'-ó- (tipa *g'enH¡-tó- iz *g'yH¡-tó- 'rojen') in z akc umikom tako kot adj *g'enHj-tó—> *g'énH1-to- = pgerm. *kinPa- = stvn. kind, nvn. Kind substantiviziran v *bhérH¡g'-o-s m 'breza' = psl. *berzy m 'isto' = lit. bérzas = let. berzs = stpr. berse oziroma v *bhérH¡g'-eH2 f 'breza' = psl. * berza 'isto' = let. berza = stnord. bjQrk = stagl. berc; zaradi akc drugačnega psl. dial. *berza f 'Betula' (blg.) je treba predpostaviti, da je bila adjektivna predloga tudi ničto substantivizirana (podrobno Furlan o.c., 9-13; podobno že J. Schindler pri Mayrhofer: II, 270). Izvajanje dendronimov iz korenskega subst amfikinetičnega tipa *bhérH¡g'-s/bhrH¡g'-és (Darms 1978: 428s. s starejšo literaturo; ERHJ: I, 83) v okviru konsenzualno sprejete povezave s pide. korenom *bhreH¡g'- 'zasijati, zablesteti' (Berneker: 52; Bezlaj ESSJ: I, 43; Skok: I, 207; Mayrhofer l.c.; Derksen 2008: 38) lebdečega prevoja ne pojasnuje.
Iz psl. ftn *berza/berza f 'Betula' oz. *berzb m 'isto' je bil po vzorcu tipa psl. *golQbb m 'columba' ^ adj *golQbb 'tak, ki je barve goloba' v r. golu-bój 'nebesno moder', ukr. holubyj 'moder' (Miklošič 1875: 51) tvorjen adj *berzb 'barve breze = z belimi lisami (kot breza)' (Furlan, Miklosichiana 2013: 252s.) in ne obratno, kot se domneva v SP: 1, 212; ESSJa: I, 207s., 203, saj bi psl. refleks pide. adj *bherH¡g'-ó- spadal v ap C in ne A, kot kaže gradivo (► breza2). ®BD
Pide. adj *bhreH¡g'-ó- (= sti. bhrajá- adj 'žareč, svetlikajoč se'):
^ psl. denom *brézéti *'svetlikati se, žareti' (?) > sln. brezeti 'daniti se';
pide. dial. ftn *bhérH¡g'-o-s/-eH2 'Betula' (= lit. bérzas = let. berzs = stpr. berse/let. berza = stnord. bjgrk; prim. še sti. bhürjá- m 'vrsta breze'):
= psl. ftn *berz^/berza 'Betula'	> sln. breza1 'Betula';
>	sln. brez2 'Betula'; ^ (?) *berzbn'a > sln. briznja 'Betula'; ^ denom adj *berzb 'barve breze = z belimi lisami (kot breza)':
*berzaja korua	> sln. breza2 'lisasta krava';
^ denom subst *berzbcb	> sln. brezec 'progast vol';
^ denom adj *berzbm> 'Betulae'	> sln. brezni petelin 'ruševec';
^ subst *berzbm>	> sln. brezen 'marec';
^ subst *berzbnica	> sln. breznica 'vrsta hruške ...';
^ adj *berzastb 'tak kot breza = belolisast'
>	sln. brezast1 'lisast';
^ sln. brezast2 'umazan'. ^ brezeti ^ brez2 ^ breza2 ^ brezec ^ brezni petelin ^ brezen1 ^ breznica ^ brezast1 ^ brezast2 ^ briznja
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 15
brezast1	ESSJ 0
brezast adj, f -a 'lisast, marogast' (SSKJ), brezast 'lisast, marogast (o govedi in kozah)' (Pleteršnik); v narečjih: tolm. b'ri:azast 'z belimi lisami' (Čujec Stres 2010).
© 16. st.: bresajte, pirhafie inupijjane (Dalmatin 1584); 18. st.: brqfaft 'gestreift, striatus' (Pohlin), bresajt 'buntfleckig, buntscheckicht, lezhen, lezhajt, pikajt, jharovif, 'scheckicht,pikajt, vprishan, jhekaj'f, 'gestreift' (Gutsman). Isln. * brezast adj *'tak, ki je kot breza, z belimi lisami, marogast, progast'. © Ker je za brezo značilno belolisasto lubje, je bil adj na -ast izpeljan neposredno iz sln. ftn breza f 'Betula'. ► breza1
brezast2	ESSJ 0
brezast adj, f -a 'po obrazu umazan' (tolm. (Temljine) - Kenda 1926). V isto pomensko polje spada tudi tolm. brezec m, g -zca 'po obrazu umazan človek' (Temljine - Kenda l.c.).
© Verjetno po internem sln. dial. pomenskem razvoju 'lisast, marogast' ^ 'umazan' nastalo iz sln. homon brezast adj 'lisast, marogast (o govedi in kozah)' (► brezast1), izpeljanke iz sln. ftn breza f 'Betula'.
►	brezast1
brezdeti ^ brezeti	ESSJ s.v. bresk
brezec	ESSJ 0
brezec m, g -zca 'progast vol' (Lašče - Pleteršnik), 'progast pisan konj' (Pleteršnik); v narečjih: brezec m, g -zca 'po obrazu umazan človek' (tolm. (Te-mljine) - Kenda 1926).
© Verjetno ničto onimizirano v cgn Brezec kot bivšem vzdevku za umazanega človeka, čeprav zaradi sln. sufiksa -ec < *-bCb za tvorbo prebivalskih imen ne gre povsem izključiti možnosti, da je cgn tvorjenka iz sln. tpn Breza. Isln. dial. *brezdc m 'kdor je progast' ^ 'kdor je umazan'. © Gradivo kaže na sln. dial. pomenski razvoj 'lisast, progast' ^ 'umazan' izpeljanke *brezdc *'tak kot breza' iz sln. ftn breza f 'Betula'.
►	breza1
brezen2	ESSJ s.v. breziti se
brezen m, g -zna 'parjenje mačk' (Pleteršnik po Cafu), brezen 'Brunft' (Cigale 1860); v narečjih: rovt. polj. brezn 'pojatev živine' (Škrlep 1999). ® Denom breznati se breznam se impf 'kazati nagnjenje za parjenje, goniti se (navadno o mačkah)' (SSKJ), breznati se -am se impf 'goniti se (o mačkah)' (Pleteršnik po Cigaletu 1860 s.v. brunften, Cafu, Miklošiču in z oznako, da je glagol znan na Krasu), tudi 'klatiti se' (Pleteršnik po Cafu),
16 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
črnovr. bridzngt se 'pariti se (o mačkah)' (Tominec 1964), cerklj. briznat se 'goniti se', npr. Naša muca se furt na fürt brizna (Razpet 2006) 'Naša mačka se neprestano goni', b'ri:znat se 'pojati se (spomladi o mačkah)', tudi 'potikati se' (Kenda-Jež Diss. 2002: *22), bovš. bdrzna:t% -a:m 'preganjati se, divjati, loviti se' (Ivančič Kutin 2007); deverb nomen actionis briznajne 'mačje gonjenje, parjenje', npr. Patle se j pa unielu uakül bajte anu strašnu cuilejne, pihajne mpa briznajne (cerklj. - Razpet 2006) 'Potem pa se je okoli hiše začelo strašno cviljenje, pihanje in breznanje', polj. breznajne 'mačje parjenje; nemoralno spolno občevanje ali mladostno razgrajanje' (Škrlep 1999).
Isln. dial. *b're:zdn m 'parjenje mačk' (zahodno).
© Ker le na zahodnem sln. območju potrjena besedna družina nima pomenskih ustreznic v drugih slov. jezikih in ker ob pozno izpričanem glagolu bre-ziti se -im se impf 'goniti se (o mačkah)' (Pleteršnik po Cigaletu 1860 s.v. brunften (von Katzen): breziti se in Janežiču 1893: breziti se -im se 'Brünften (v. Katzen)') obstaja tudi glagol brestiti se -im se = briš. bri'zstzt se 'pariti se (o živalih)' (Erzetič 2007), prim. mačke se brestijo 'mačke se gonijo' (bkr. -Pleteršnik), kar je fonetična varianta k mrestiti se -im se 'pariti se (o gadih, divjih petelinih, jelenih)' (Pleteršnik), je možno, da se je na podlagi sln. korenske homonimije med ftn brest m 'Ulmus' in glagola brestiti se 'pariti se (o živalih)' ustvarila ljudskoetimološka povezava, ki je povzročila, da se je podobno razmerje realiziralo tudi pri ftn breza f 'Betula' in nastal je neologi-stični denom breziti se 'goniti se', novi pomen pa se je prenesel tudi na subst brezen m, g -zna 'marec; april', ker se v spomladanskih mesecih živali parijo. Formalno in pomensko izhodišče te sln. po analogiji nastale besedne družine je denom breziti se 'goniti se', zato ni povsem prepričljiva domneva Bezlaja ESSJ: I, 43, da naj bi se pomenski premik realiziral šele v subst brezen m, g -zna 'marec; april' ^ 'pojanje mačk'. Ker p. marcowac siq 'goniti se' (S. Torkar, ustno), dial. tudi marczyc siq 'isto' (Karlowicz SGP) kot denom iz marzec 'marec' (in ne tudi 'gonjenje, pojanje') kaže, da bi se pomen 'goniti se' v sln. breznati se lahko razvil tudi, če bi bil denom iz brezen m 'marec; april', sta na nastanek te sln. dial. besedne družine lahko vplivala dva dejavnika, tj. denom breznati se ^ brezen m 'marec; april' in razmerje brest m 'Ulmus' : brestiti se 'pariti se (o živalih)' ^ breza f 'Betula' : x = breziti se 'goniti se (o mačkah)'. ► brestiti se
brezeti	ESSJ s.v. bresk
brezeti -i impf 'daniti se', npr. solnce za goro brezi (dol. - Pleteršnik po Miklošiču 1886: 21). Psln. *brezeti (?). < psl. dial. *brezeti (?).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 17
© Glagol je s sin brezdeti -i impf 'daniti se' (dol. - Pleteršnik po Miklošiču l.c.) gotovo soroden s psl. *brezgb m 'jutranji svit, zora' = str. brezgb 'diluculum' in psl. sin *breskb m = sln. bresk m 'jutranji svit' ter nadalje s psl. ftn *berza f 'Betula' = sln. breza 'isto' (Miklošič l.c.; Berneker: 85; Bezlaj ESSJ: I, 42; Skok: I, 207). Ker se v njih ohranja pide. koren s prvotno strukturo *bhreH1g'- 'zasijati, zablesteti', prim. sti. bhrajate 'blesteti, sijati', bhraj- f 'blesk', bhräjä- adj 'žareč, svetlikajoč se', mav. bräzaiti 'sijati', bräz- 'blesk' (Miklošič l.c.; LIV2: 92; Mayrhofen II, 279s.), ki bi se realiziral kot psl. *brez-, je možno, da je sln. brezeti arhaični ostanek denom glagola, ki je bil zaradi akcentskih razmer bolj verjetno kot iz korenskega subst, ki se ohranja v sti. in av., tvorjen iz adj predloge, ki jo potrjuje sti. bhräjä-; sln. varianta brezdeti tako kot psl. *brezgati 'svitati se' (= stp. brzazgac 'dilucescere', slš. dial. brizgac 'daniti se' - SP: 1, 375), sekundarno *breskati, lahko izvira iz obdobja nastajanja fonetičnih variant tipa *bbrzb 'hiter' : *bbrzdb 'isto' : *bbrzgb; *bbzb m 'Sambucus' : *bbzdb 'isto' : *bbzgb (o slednjih Šivic-Dular, Zb Bezlaj 2012: 231ss.) iz prvotnih tipa *bbrzb : *bbrgb (Miklošič o.c.: 11), ki so zaradi lit. burzdus : burzgus (oboje 'hiter') starejše od praslovanščine. Miklošičeva domneva o dvojnih, satemskih in kentumskih refleksih v slov., se potrjuje tudi v tej besedni družini, saj sln. ohranja tudi kentumsko varianto pide. korena *bhreH1g'- v bregniti bregnem pf 'zasijati', npr. solnce bregne skozi oblake, obregniti se obregnem se 'zjasniti se', npr. nebo se je obregnilo (oboje Pleteršnik po Trstenjaku), kot je opozoril že Bezlaj v ESSJ PZ 1963: 10 in opustil v ESSJ.
Obstoja č. brezditi se 'daniti se', ki ga omenja Skok l.c., drugi viri ne potrjujejo, ampak Jungmann navaja le č. brižiti se -im se 'daniti se', kar je verjetno denom od * brezgb m 'jutranji svit, zora'. ► bresk ► breza1
breziti se ^ brezen2	ESSJ breziti se
breznica	ESSJ 0
breznica f 'vrsta hruške; vrsta jabolka' (Pleteršnik po Cafu); v narečjih: štaj. zgsav. b're:zdnca f 'okrogla, srednje debela hruška, zrela v začetku julija' s sin dobrica (Zadrečka dolina - Weiss 1998), pkm. b're:iznece f pl 'vrsta sliv' (Gornji Senik - Bajzek Lukač 2009). Isln. dial. * breznica f (< psln. * breznica < psl. *berzbnica). © Nejasno.
Izvajanje iz sln. brezen m, g -zna 'marec', 'april', kar bi impliciralo, da so sadeži poimenovani po času zorenja, ne pride v poštev, ker jabolka in hruške v teh mesecih ne zorijo. Morda gre za prvotno poimenovanje sadežev z značilnimi svetlimi/belimi lisami, ki so asociirali na brezovo lubje, in je treba
18 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
izhajati iz subst *bérz-bn-ica, ki je bil prek adj *bérz-bn~b tvorjen iz ftn bréza f 'Betula' < psl. * berza 'isto'.
►	breza1
briznja ESSJ 0
brízñg f 'breza', tudi brizna 'isto' (primor. rez. (Osojane/Oseacco) - SLA). Psln. dial. ftn * brezna 'breza' (zahodno). < psl. dial. *bérzbn'a 'breza'. © Nejasno.
V	odnosu do splošno slov. *bérza 'breza' v besedotvornem oziru osamljena in nejasna tvorba. Tvorjenke tipa *golua ^ *golu-bn'a (SP: 1, 138) praviloma s svojo besedotvorno podstavo niso sinonimne. Zaradi rez. -i- kot odraza novocirkumflektiranega jata in zaradi -n- ni mogoče predpostaviti, da bi bil leksem fonetično razvit iz psl. *bérzina v funkciji singulativa, kot je npr. hrv. brezina 'breza'.
V	formalnem razmerju med genitivom splošno sln. dež m, g dežja 'pluvia' in rez. daš, g dažnjv je rezijanski -n- v stranskih sklonih rezultat zgodnje disimi-lacije d: d' ^ d: n' (Ramovš 1935: 33), ki je pri razlagi nastanka rez. brízñg ni mogoče aplicirati.
►	breza1
broč	ESSJ 0
broč m, g broča 'rastlina z rdečim barvilom v koreniki' (dial. - SSKJ) = 'Rubia tinctorum', broč 'Krapp (rubia tinctorum)' (Pleteršnik), broč 'Krapp' (Cigale 1880).
® Denom adj bročev, f -a (SSKJ); denom bročiti bročim impf 'rdeče barvati', npr. bročiti pirhe 'rdeče barvati pirhe' (gor. - SSKJ), bročiti -im 'rdeče barvati', npr. bročiti jajca, s krvjo bročiti (Pleteršnik), Sedeval sem tam gori, kadar je jutranja zarja bročila velikanovo teme (Mencinger, Moja hoja na Triglav, 1897), gor. bRočat bRo.-čam 'barvati pirhe' (Kropa - Škofic Diss. 1996: 278 z oznako starinski); deverb bročivo 'Krapproth' (Pleteršnik; Cigale 1880); bRočt:lka 'rdeča barva za pirhe' (Kropa - Škofic Diss. 1996: 278 z oznako starinski). Psln. *broč m 'Rubia tinctorum'. • = csl. broštb m 'purpura', hrv. broč, g broca 'Rubia tinctorum', 'rdeča barva za barvanje pirhov' (Vodice), broč m, g broca 'Rubia tinctorum, Krapp, Farbenröthe' (ČDL), leta 1670 brouch 'Rubia' (Habdelic), srb. broč, broča 'rastlina z rdečim korenom, ki se uporablja za barvanje jajc', tudi broči-ka 'Rubia tinctorum' (Vojvodina - RSGV), mak. brok 'isto' (TRMJ), blg. brošt in po sekundarni dial. pridobitvi zvena brožd ter broč, dial. refleksa iz prvotnega brošt (BER: 1, 81, 80), ukr. brič, g bročá 'Genista tinctoria' (Grinčenko), brič 'Rubia tinctorum', broča 'isto', brošč (Makowiecki 1936:
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 19
317), p. brocz 'rdeča tekočina, rdeč sok', dial. 'Rubia tinctorum', kar je najverjetneje izposojeno iz ukr. (Jokl, Zb Jagic 1908: 485; Borys 2005: 39), stč. brotec 'isto', nč. zbrotiti 'omadeževati', z. krví 'okrvaviti', broc 'Rubia tinctorum', brot 'isto', brotec, brotno (Rystonová 2007: 341), toda stcsl. broštenb 'rdeče pobarvan', obroštenb 'isto' kot ptc denom glagola *brotiti ali *brot'iti;
<	psl. *brót'b m (ap B) 'Rubia tinctorum' (in zaradi denom *brotiti najbolj verjetno tudi *brotb m 'isto').
f lat. bractea 'škrlat' in ne iz brattea 'isto' (^ slov. **bročb) s primarnim pomenom 'zlata ploščica' (Jokl l.c.; Walde-Hofmann3: I, 109; Vasmer: I, 220s.; Machek 1968: 68; Skok: I, 215; ÉSSJa: 3, 40s.); pomen 'škrlat' je v besedi posledica vpliva lat. blatta 'kaplja krvi, škrlat' (Walde-Hofmann l.c.). Ker slov. tvorjenk z osnovo *brot- ni mogoče tako kot jslov. tipa sln. brošč (> *brot'bcb) razložiti z interno slov. fonetiko, je možno, da je ob lat. bractea, brattea 'škrlat' obstajala tudi sinonimna varianta *bratta (prim. lat. blatta 'kaplja krvi, škrlat'), ki je bila v psl. izposojena kot *brotb. Izposoja iz gr. ßp0xog 'kri' (Berneker: 88), kjer vzglasje ßp- ni primarno grško, je tudi zaradi večinskega izglasja psl. *brot'b manj verjetna. R. brusk 'Rubia tinctorum' s tem psl. latinizmom ni v nobeni povezavi, ampak spada v besedno družino r. brúska 'brusnica' (Vasmer l.c.; Anikin: 4, 278s.). Romun. bro'chíü, bro'cíü 'Rubia tinctorum' je bilo izposojeno iz ukr. (Miklošič 1886: 22) ali iz srb. (Tiktin: I, 225).
®BD
Lat. bractea 'škrlat' (brattea 'isto'):
o psl. *brótb m 'škrlat' ^ 'Rubia tinctorum' > sln. broč; jslov. *brot'bcb 'Rubia tinctorum' >> sln. brošč.
^ brošč
brzen2	ESSJs.v. brz
brzen adj, f -zna 'ljubek, zelo čeden' (kor. - Pleteršnik po Cafu), npr. brzno dekle (Pleteršnik po Cafu), brzen gospod (zilj. - Pleteršnik), adv brzno (poje zvon) (Pleteršnik po Cafu) 'lepo (poje zvon)'; v narečjih: kor. rož. brzsn adj, f -zna 'fleten, prijeten, čeden' (Šašel 1957), pkm. brzen adj, f-zna 'brhek' poleg 'hiter' (Beltinci - Novak 1996).
© 18. st.: bersen 'staatlich, priden, fhteifen, sal, berhki, hud'' poleg bresen 'trefflich, gofpodafhen, sal, hud, priden' (Gutsman). Psln. *brzan adj 'izvrsten, izreden ...' (severno).
<	psl. dial. *bbrzbnb 'izvrsten, izreden ...' ^ 'hiter'.
© Bezlaj ESSJ: I, 50 je sklepal na pomenski razvoj v okviru besedne družine brz adj 'hiter' < psl. *bbrzb 'isto', sln. dial. brzen adj, f -zna 'hiter', tudi brzän, n brznö (< *bbrzbnb (ap C)), ki ga potrjuje tudi zahodno slov. gradivo s p. bardzo adv 'zelo, močno, izredno, dobro' < psl. *bbrzo. Pomenski razvoj
20 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
se je torej realiziral na podlagi percepcije, da je ljubko, čedno, lepo ... izredno, odlično, izvrstno tako, ki je hitro.
Gutsmanov zapis bresen lahko ob njegovem bersen predstavlja tiskarsko napako.
►	brzen1
bula2	ESSJ 0
bula f 'grič' (nad. (Jeronišče, Livek) - SLA), ter. bula 'isto' (Kred - SLA), bula 'hribček' (Spinozzi Monai 2009: 107), bovš. bü:la 'grič' (Ivančič Kutin 2007), tolm. bula 'grič', 'oteklina' (DTZ 1993: 179). ® Denom adj tolm. 'bu:last, f -a 'gričevnat' (Čujec Stres 2010). © V nad. je pogosto sestavina večbesednih v mtpn, prim. rö:mpuua bü:la, Jü:rcova bü:la, Na bü:l, Pod rd:mpouo bu:lo, Zua.nova bü:la (Šekli 2008: 58, 81, 93, 131), ter. büla svetä ybrn&ja 'hribček svetega Jerneja = Bartolo-meja, it. Monte S. Lorenzo' (Spinozzi Monai l.c.). Isln. *'bu:la 'manjša vzpetina, hribček' (zahodno).
© Po metafori nastalo iz sln. bula 'oblasta oteklina', čeprav ni mogoče povsem izključiti, da se geografski termin metaforičnega izvora ni razvil iz pomenske stopnje 'glava', ki jo potrjuje tolm. 'bu:la f 'glava', npr. 'bu:la md 'bali 'glava me boli' (Čujec Stres 2010).
►	bula1
buta1 ESSJ buta
buta f 'tepec' (Pleteršnik po Cafu in Levstiku); v narečjih: štaj. zgsav. 'buta f 'neumna, nespametna ženska' (Zadrečka dolina - Weiss 1998), prleš. buta f 'neumnica' (Rajh 2010) z izostankom labializacije zaradi ekspresivnosti besede (prim. Furlan 2016: 105s.).
® Denom adj butast, f -a 'omejen, neumen, nespameten' (SSKJ), cerklj. 'butast 'čudaški, omejen' (Kenda-Jež Diss. 2002: *26), črnovr. butast 'neumen' (Tominec 1964), štaj. zgsav. 'butast 'neumen, nespameten' ob 'trd (o kruhu)' (Zadrečka dolina - Weiss 1998), pkm. 'butaste 'butast' (Gornji Senik - Bajzek Lukač 2009), butasti 'neumen' (Porabje - Mukič 2005), stpkm. butasti 'neumen, zabit' (Novak 2006); denom subst pkm. butaš m 'cepec, butec' (Porabje - Mukič 2005). ®H 19. st.: bütaft 'verstockt, tölpisch' (Murko 18331).
Isln. *buta f 'tepec' ^ 'kij, tolkač'. • Sln. adj butast je enako srb. dial. butast 'neumen' (Vojvodina - RSGV: 1, 158).
© Gotovo korensko sorodno s sln. butati 'suvati, tolči, udarjati'. Ker se ek-spresivne oznake tipa tepec 'omejen, neumen človek' pogosto razvijejo iz poimenovanj za palice, gorjače ipd., kot ponazarja tudi sln. razmerje butec 'tepec' (SSKJ) : 'kij, tolkač' (Gutsman), je verjetno, da je psl. deverbativ
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 21
*buta, potem ko je v glagolu *butati prišlo do pomenskega razvoja v 'tolči, udarjati, suvati' iz 'pihati', kot nomen instrumenti pridobil pomen *'tolkač, kij ipd.'. Bezlaj ESSJ: I, 55 je búta 'tepec' že uvrstil v slov. polisemantično besedno družino * butati, enako je ta sln. leksem v ESSJa: 3, 101s. uvrščen med pomenske odtenke psl. deverbativa *buta.
V EWU: 150 se zaradi madž. gradiva, kot je buta 'neumen', butus 'isto' poleg 'tepček', sln. adj bútast izvaja iz madžarščine, kar je zaradi slov. besedne družine *butati bolj verjetno prav obratno, da je bilo madž. buta izposojeno iz slov. Tudi č. dial. but'och 'nerodnež' je kljub Machku 1968: 78, ki sklepa o madž. izposojenki v češčini, bolj verjetno slovanskega izvora in tvorjenka tipa *sbp'oh-b 'kdor rad spi, zaspane' = p. spioch 'zaspane' ^ *s^pati 'spati' (SP: 1, 73) iz glagola *butati 'tolči, udarjati, suvati'.
►	butati
buta2	ESSJ 0
buta f 'bula' (bkr. - Šašelj 1906). Psln. *buta f 'bula' (bkr.).
• = hrv. kajk. buta f, g bute 'golša, gnojna oteklina pod svinjinim vratom' (Gola - Večenaj - Lončaric 1997), srb. dial. buta 'bula, izrastek (na telesu človeka, živali ali dreves); drevesna grča' (Rečnik SANU), toda blg. dial. búca 'oteklina, izrastek' (citirano po ESSJa: 3, 103); < psl. dial. *buta f 'bula' (ap A).
© Zaradi p. buta 'nadutost, ošabnost, ponos, predrznost', stp. bucic siq 'ošaben biti', ukr. dial. butá f, g -ty 'ponos, oholost, ošabnost, napuh', butáty -áju 'ponosen biti, ošaben biti', bútnyj 'ošaben, nadut', ki je do sln.-hrv.-srb. *buta v primerljivem pomenskem razmerju kot korensko medsebojno sorodno sln. na-püh m 'ošabnost' do puh-ör m 'vodni mehur' (^ psl. *pu-ha-ti 'pihati'), je bula/izrastek s subst *buta/butbca f 'bula' označena kot napihnjen/otekel predmet in odraža psl. deverbativ *buta 'pihanje/otekanje/večanje (^ nadutost)' glagola *butati, a ne iz pomenske stopnje *'suvati, udarjati, tolči' (prim. hrv. butati 'suvati'), kot se domneva v SP: 1, 455 in ESSJa: 3, 101s., ampak bolj verjetno iz prvotnejše 'pihati (^ suvati ...)', ki jo še potrjuje korensko soroden glagol *bu-ha-ti (prim. sln. zabúhel, f -hla 'otekel = napihnjen') in *bula, prim. sln. búla 'oteklina, nabreklina', hrv. gradišč. bula 'bula', p. dial. bula 'krogla, bula'.
►	butati
buta3	ESSJ s.v. búta
búta f 'debeloglavec (o človeku)' (Pleteršnik po Miklošičevem slovarskem gradivu).
® bütec m, g -tca 'debeloglavec' (Pleteršnik), butec 'Grosskopf, glavač, gla-van, debeloglavec' (Cigale 1860); bútelj 'Grosskopf' (Janežič 1893) /butalj/.
22 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
Isln. *buta f 'debeloglavec' ^ slov. adj *butt 'debel' ali sln. butoglavac 'de-beloglavec'.
• Prim. pomensko najbližje r. dial. butétb 'rediti se, debeliti se', butúz m 'debe-lušček', ukr. butíty 'rediti se, debeliti se' (Vasmer: I, 253). © Pomenski odtenek 'debel' se je v slov. besedni družini *but- enako kot v *bot- (► botiti se) verjetno razvil iz predstopnje *'otekel/napihnjen' = *'okro-gel' (Bezlaj ESSJ: I, 55). Sem je treba priključiti sln. butoglávec m, g -vca 'paglavec (žabji mladič) = Kaulkopf' (Povžane - Pleteršnik po Erjavcu, LMS 1879, 130), tj. *'debeloglava (žaba)', iz česar je po krnitvi lahko nastalo butec m, g -tca 'paglavec (žabji mladič)' (Lašče - Erjavec l.c.). Kompoz nakazuje na obstoj psl. adj *but~b 'debel', zaradi česar sta r.-ukr. glagola *butčti verjetno denominativa, sln. búta 'debeloglavec (o človeku)' pa je lahko substantivizi-rani adj tipa psl. *luda ^ adj *lud~b (o tem Furlan, SR 51/posebna številka, 2003, 13ss.) ali pa je nastal po krnitvi kompoz *butoglavac *'debeloglavec (o človeku/živali)' < *buto-golubcb ^ adj *buto-golu^(ib) 'tak, ki ima debelo/ veliko glavo'.
►	butati
butec	ESSJ s.v. búta
butec m, g -tca 'neumen, omejen človek' (SSKJ); v narečjih: rovt. črnovr. buc 'zabit človek' (Tominec 1964).
© Onimizirano v Bevkovem atpn Butec, ki je tudi naslov njegove črtice, v kateri razloži Sin je bil slabotnega telesa, a debele glave, a kljub debeli glavi počasne pameti, zato so ga klicali za Butca. (Bevk, Butec, 1938/1939; vir: dLib.si). Pomenska obrazložitev atpn nakazuje, da se je zaradi dveh pomenov 'debel' in 'zabit, neumen' osnove but- sém 'debel' začel povezovati s sémom 'zabit, neumen ipd.'.
Isln. *'bu:tzc m 'kij, tolkač' ^ 'neumen, duševno ali duhovno omejen človek'.
© Že v slovenščini verjetno pomensko razvito iz sln. butec 'kij, trkelj', kar je v 18. st. izpričano pri Gutsmanu: butez 'Schlägel, kiz, kizhiz, terkel, nabijazh, nabijalu, trepaunik, butiza, zhiz' /butec/. K pomenskemu razvoju prim. sln. tépec 'omejen, neumen človek' in 'kij, tolkač' (Pleteršnik; SSKJ). Izhodno *butbcb *'tolkač' je deverbativni nomen agentis iz glagola *butati 'suvati, udarjati, tolči' = sln. bútati. K besedotvorju prim. sln. tepec k tepsti 'tolči, udarjati' (SP: 1, 100).
►	butati
butelj1	ESSJ s.v. búta
bútelj m, g -na/-tlja 'neumen, omejen človek' (SSKJ); v narečjih: kor. obir. bú:tal m, g -na/-a 'Provinzler, Dickschädel' (Karničar 1990), primor. jnotr. butal (Dolnje Vreme - Rigler 1963: 35), bovš. bú:tl% m, g -t%lna/-t%ln% 'tepec,
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 23
butelj, neumnež' (Ivančič Kutin 2007), rovt. črnovr. bûtl m, g -nç 'zabit človek' (Tominec 1964), tolm. 'butli indecl 'neumnež' (Čujec Stres 2010), štaj. zgsav. 'but'l m, g -na 'omejen, neumen človek' (Zadrečka dolina - Weiss 1998), pa-non. pkm. 'butle m, g -ena 'butec' (Gornji Senik - Bajzek Lukač 2009), prleš. 'butl m, g -la 'neumnež, prismoda' (Rajh 2010).
® Strukturalno izpeljanko v cerklj. 'butlc m, g -a 'omejen, neumen človek' (Kenda-Jež Diss. 2002: *26) lahko posredno potrjuje štaj. zgsav. dem 'but'lčak m, g -čka (Zadrečka dolina - Weiss 1998).
© Cgn Butelj (ZSSP) *'neumen, duševno ali duhovno omejen človek, tepec'. Psln. * butal' m 'neumen, duševno ali duhovno omejen človek, tepec' (splošno). • Prim. r. dial. bútlja 'grob, robat, nekultiviran človek, tepec' (arhang., pskov.). < psl. dial. nomena agentis *butbl'b in *butbl'a (?).
© Anikin: 5, 220 ni poznal slovenske ustreznice in je kot možno razlago za r. bútlja navedel metaforični prenos iz r. bútlja 'steklenica, večja steklenica', kar ni prepričljivo. Sln.-r. besedi sta gotovo korensko sorodni s sln. sin búta f 'tepec' in bûtec m 'tepec' (Bezlaj ESSJ: I, 55), a je v tej slov. besedni družini težko ugotoviti, ali sta sln. in r. samostalnik izpeljanki tipa brada 'barba' ^ bradelj 'kar je v zvezi z brado = obradek' iz búta 'tepec' (► buta1) ali pa de-verbativna nomena agentis tipa trkelj m, g -klja 'tolkač' ^ trkati 'tolči ipd.' iz glagola * butati 'suvati, udarjati, tolči' z enakim pomenskim razvojem kot v sin bûtec 'tepec' ^ 'kij, tolkač'.
Fonetično in pomensko neprepričljivo izvajanje iz nepreglašene oblike srvn. bütilo 'birič' (Ludvik, Linguistica I, 1955, 67s.; isti, JiS IV, 1958/59, 222) je zavrnil že Bezlaj l.c. ► butati
butelj2 ^ butolj	ESSJ 0
butira	ESSJ 0
butíera f 'hruška maslenka' (cerklj. - Razpet 2006), bu'ti:ra f 'sočna pozna hruška rjave barve' (Kenda-Jež Diss. 2002: *26), toda nad. butier m 'vrsta hrušk' (Špehonja 2003 s.v. pera), butier m, pl butieri 'vrsta okroglih in temnih hrušk' (Rigoni-Salvino 1999 s.v. pera). Isln. *bu'ti:r m 'hruška maslenka' (zahodno);
verjetno pod vplivom generične oznake hruška 'pirum' feminizirano v *bu'ti:ra.
f it. trž. (pero) butiro 'maslena hruška = maslenka' (Doria 1987) z adjektivizi-ranim subst butirro 'maslo', srlat. butirum 'smetana', lat. bütyrum 'maslo' ^ gr. ßou-xüpov n 'kravji sir' (Battisti-Alessio: 614).
© Hruške z mehkim in sladkim mesom so s temeljnim sémom 'maslo' motivirane tudi v it. pera burrona 'hruška maslenka' k burro 'maslo' (Battisti--Alessio: 640), frc. beurré 'hruška maslenka' k beurre 'maslo', n. Butterbirne
24 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
'maslenka' k Butter 'maslo'. Sln. sin maslenka 'hruška z mehkim in sladkim mesom' (SSKJ), maslenka 'Butterbirn' (Cigale 1860) ^ *maslena hruška je bil poslovenjen iz sln. putrnica f 'maslenka' (Pleteršnik), puternica (Cigale 1860 s.v. Butterbirn), 3 plemena žlahtnih puternic (Kmetijske in rokodelske novice IV, 1846, 202; vir: IMP) '3 vrste žlahtnih maslenk', črnovr. pûtrçncç 'vrsta hrušk' (Tominec 1964), kalka po n. Butterbirne: sln. puter m, g -tra 'maslo' ^ *putr-na hruška ^putrn-ica.
butoglavec ^ buta3	ESSJ 0
butolj	ESSJ 0
'bütol m, g -a 'vrsta jabolk' (prleš. - Rajh 2010), butolj 'Name eines Apfelbaumes' (Janežič 1851).
® butolenka f 'neko jabolko' (mariborska okolica - Erjavec, LMS 18821883, 1883, 316).
© 19. st.: bütolj m 'Name eines Apfelbaumes' (Murko 18331). Isln. *'bu:tol' m 'vrsta jabolk'. © Nejasno.
Erjavec l.c. je v mariborski okolici zabeležil tudi butelj 'vrsta jabolk', kar Pleteršnik predstavlja s pomenom 'vrsta debelih jabolk', a sln. dial. *'bu:tol' ne more biti fonetično razvito iz tega leksema, možno pa je, da je z njim korensko sorodno in oboje izpeljano iz psl. dial. *buta *'nekaj napihnjenega, otečenega, okroglega, debelega ipd.' (prim. sln. dial. büta 'bula' : büta 'debe-loglavec'). K variantnemu besedotvorju prim. *bgbhl'b : *bgbol'b ^ *bgba 'mehur, izrastek na telesu/rastlini' (SP: 1, 109). ► buta2
col3	ESSJ côl II
côl m, g -a 'klada' (Pleteršnik po Cafu), cole za drva žagati (Pleteršnik po Cafu); cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti (Solčava na Štajerskem - Pleteršnik); v narečjih: kor. podjun. cwâ:w m 'z drevesnega debla odžagan kos lesa' (TSVK). ® Denom coliti -im impf 'cole za drva sekati ali žagati' (Pleteršnik po Cafu); kor. podjun. dem cà:lej 'majhen, z drevesnega debla odžagan kos lesa', kol co:lje 'z drevesnega debla odžagani kosi lesa' (TSVK; Zdovc 1972: 94). Isln. *'co:{ m *'odžagan kos lesa'. f srvn. zol m 'kos cilindrične oblike, drevesna klada, drevesno deblo; čep, klin, zatič' (Lexer: III, 1147), bav. n. Zoll m, Zollen m, f 'kepa cilindrične oblike; klada' (Pleteršnik; Striedter-Temps 1963: 104; Bezlaj ESSJ: I, 67). © V severni Nemčiji je srvn. zol v 15. st. začelo označevati dolžinsko mero približno 2,5 cm (► cola2) in izpodrinilo starejši srvn. dûme 'palec' in vinger
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 25
'prst', zaradi česar je možno, da je srvn. zol prvotno pomenilo *'krajši odrezan kos lesa' (Pfeifer5: 1622).
drogva	ESSJ 0
drogva f 'droga' (Kartoteka SSKJ; Besedišče 1987). Isln. drogva f 'droga'; knjižna izposojenka. f nvn. zastarelega Drogue 'droga', danes Droge 'isto'.
Beseda drogva predstavlja repliko nvn. pisne variante Drogue, ki se je do uveljavitve zapisovanja Droge uporabljala kot citatna beseda iz frc. drogue 'droga', tudi droguerie (Furlan 2016: 53 z op. 99). ► droga
flum1	ESSJ 0
flym m 'velika reka' (istr. šavr. (Boršt) - Giljanovic Diss. 2011: 435). Isln. dial. *flu:m m 'reka' (Istra). f istr. rom. *flum m 'reka'.
© Tako kot na Krku potrjeno floim 'reka' (Bartoli 1906: II, 346), v Miljah flun 'isto' (Zudini-Dorsi 1981), furl. flum, flun (NP), stfrc. flum, prov. flum (Meyer-Lübke: 3388) in it. fiume fonetično razvito iz rom. *flume 'vodni tok = reka' < lat. flümen n, g -inis 'tok = tekoča voda; reka', kar je nomen actionis iz fluö -ere 'teči (o vodi)' (Furlan, MR 2016: 157-160; Giljanovic l.c.; de Vaan 2008: 228).
flum2	ESSJ 0
flum m 'mivka', npr. Dal na Rik sa načidal za cíu kamjúon fluma 'Doli pri Reki so natovorili za kamion mivke' (cerklj. - Razpet 2006), cerklj. flum m, g -a 'mivka', tudi flun 'isto' (Kenda-Jež Diss. 2002: *74). ® Denom adj v cerklj. flumast, f -a 'mivkast, peščen', npr. flumasta 'zemle (Kenda-Jež l.c.).
© Sem mtpn Flum 'parcela v naselju Batuje v o. Ajdovščina', 'parcela v naseljih Dolnji Zemon, Šembije, Mala Bukovica, Velika Bukovica, Tominje, Vrbovo v o. Ilirska Bistrica', 'parcela v naselju Šembije v o. Ilirska Bistrica' (LiAK), mtpn Flumlje kol 'parcela v naselju Vrbica v o. Ilirska Bistrica' (LiAK), mtpn Flumje kol 'parcela v naselju Koseze v o. Ilirska Bistrica' (LiAK) , F'lume 'močvirje v gozdu' (Čadrg - Ivančič Kutin, Traditiones 35/1, 2006, 148).
Isln. dial. *flum m 'mivka = droben pesek = prod' (zahodno). f rom. *flume m 'vodni tok; naplavina', nato v sln. 'mivka'.
© Gotovo izposojenka iz istega rom. leksema kot sln. istr. šavr. flym m 'velika reka' (► flum1). Ker areal izposojenke obsega tako cerkljansko kot notranjsko narečje (Ilirska Bistrica, Ajdovščina) in ker refleksi rom. *flume 'vodni tok, reka' < lat. flümen n, g -inis 'tok = tekoča voda, reka' pomena
26 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
'mivka = droben pesek' ne potrjujejo, čeprav se iz prvotnega pomena 'vodni tok' lahko realizira, kot ponazarja psl. *prgdb m 'vodni tok; kar vodni tok naplavi na obrežje = naplavina = kamenje ipd.', prim. sln. prod m 'kamenje, ki ga je nanesla, zaoblila voda' (SSKJ), toda ukr. prud 'hitri vodni tok', č. proud 'tok, curek', je verjetno, da se je izposoja iz rom. predloge *flume realizirala še v generični pomenski stopnji 'vodni tok' in da je rom. izposojenka šele v sln. pridobila pomen 'mivka'. K temu napeljuje tudi tolm. flum m 'na-plavljeno blato' (Most na Soči - Kenda 1926), ki lahko predstavlja vmesno pomensko stopnjo od 'vodni tok' do 'mivka = droben pesek', tj. 'naplavina'. Posebno pomensko specializacijo, morda iz pomenske stopnje 'naplavina', izpričuje samo v Parjah na Notranjskem zabeleženo flym 'žabji mrest' (SLA) < sln. *flu:m, kjer je do take leksikalizacije lahko prišlo, ker žabji mrest kot otoček plava na vodni gladini, dokler ga vodni tok ne naplavi na obrežje. O tem Furlan, MR 2016: 160-169.
hardigata ^ ardigata	ESSJ 0
hardun	ESSJ0
hardun interj za izražanje podkrepitve trditve, npr. hardun, kako ste pridni (pog. - SSKJ).
© Interjekcija v vlogi blažje kletvice je nastala po križanju med sinonimni-ma kletvicama hardigata in mejdun/mejdun, ki izražata podkrepitev trditve (SSKJ): hardigata x mejdun ^ hardun (Furlan, JZ 24/1, 2018, 133). ► prmejdun ► hardigata
harduš	ESSJ 0
'xa:r'duš interj za izražanje podkrepitve trditve (štaj. zgsav. (Zadrečka dolina) - Weiss 1998).
© Kletvica je posledica križanja med kletvicama hardigata in prmejduš/ prmejduš, ki izraža močno podkrepitev trditve (SSKJ): hardigata x prmejduš ^ harduš (Furlan, JZ 24/1, 2018, 133). ► prmejduš ► hardigata
hlapec2	ESSJ s.v. hläpec
hläpec m, g -pca 'sezuvač, zajec', npr. 5 hlapcem si je sezul škornje 'z zajcem/s sezuvačem si je sezul škornje'; beseda označuje tudi druga različna orodja, ki služijo kot opora, podstava, pomoč pri kakem opravilu, npr. gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč '... na podstavek ...'; stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca '... na zdeval-nem stolu = pripravi, na kateri stoji človek, ki snope žita v kozolec zlaga ...' (SSKJ; Pleteršnik); v narečjih: bovš. hla:pc 'lestvi podobna pregrada v jaslih' (Ivančič Kutin 2007), črnovr. x^äpc 'priprava za sezuvanje čevljev;
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 27
priprava pri kozolcu za podajanje snopja; priprava, na katero se naslonijo burkle ali lopar, ko se podaja v peč', 'nategač, z njim se pritrdijo doge na stavnik', 'železna priprava namesto zglavnika v peči' (Tominec 1964), štaj. zgsav. x'iapzc, g -pca 'zdevalni stol; sezuvač' (Zadrečka dolina - Weiss 1998), pkm. lápec 'sezuvač' (Beltinci - Novak 1996). Isln. *hlápzc m 'orodje za ...' (splošno). f K nvn. Knecht, ki označuje različna orodja za nošnjo, oporo ipd.
Prim. tudi hrv. hlapac 'orodje za obdelovanje lesa' (Rijeka - ARj), kajk. hla-pecz 'vrsta naprave v kuhinji' (Belostenec), hlapac, g -pca 'priprava za obračanje ražnja' (Jurančič 1986), lapac, g -pca 'sezuvač' (Žumberak - Skok, JA 33, 1912, 364), hlapec, g -pca 'isto' (Lipljin 2002), čak. hlapec, Npl hlapci 'žebelj, ki povezuje jarem s plugom' (Orlec na Cresu - Houtzagers 1985), hlapoc, g -pca 'leseni zatič' (Turčic 2002), r. holóp 'sezuvač' (Dalb), p. chlopiec 'sezuvač; podstavek, ki se rabi pri izdelavi sira', pomor. xlopc 'sezuvač' (Lorentz).
© V slovenščini tako kot v posameznih drugih slov. jezikih so to kalki po nvn. Knecht, ki poleg 'hlapec, servus' označuje tudi različna orodja, ki človeku služijo kot opora, podstava, pomoč pri kakem opravilu (Grimm: 11, 1396). Iz tega simpleksa je bilo izposojeno hrv. kajk. kneht 'sezuvač' (Lipljin 2002). Zaradi polisemantičnega nvn. Knecht 'orodje/naprava za ...' so bila za potrebe po razlikovanju, katero orodje Knecht označuje, tvorjena kompoz Stiefelknecht 'sezuvač' (^ Stiefel '(visoki) škorenj' + Knecht 'hlapec'), tirol. n. pfánneknecht 'breznožni podstavek za ponev' (Schöpf: 328) itd.
►	hlapec1
ibovina	ESSJ 0
ibovina f 'cvetnonedeljska butara' (pkm. (Beltinci, Hotiza) - SLA), pkm. ibavna 'isto' (Turnišče - SLA). Isln. *ibovina 'velikonočna butara, presnec' (pkm.).
© Ker je leksem v Beltincih homonimen z ibovina 'iva (vrbje)' (Novak 1996) < sln. dial. kol *ib-ov-ina, je najbolj verjetno, da se je pomen 'cvetnonedeljska butara' prenesel iz prvotnega kolektivnega 'vrbovo šibje = ivovo šibje', ker so na tem območju za izdelovanje cvetnonedeljske butare morali uporabljati predvsem šibje vrbe iva = Salix caprea.
Na SZ sln. območju se ftn iva f 'Salix caprea' in njegove tvorjenke spora-dično pojavljajo v fonetični realizaciji iba f 'Salix caprea', npr. slngoriš. iba f 'Salix caprea' (ob Ščavnici - Pleteršnik), prleš. 'i:ba 'iva' (Rajh 2010), adj ibov 'bachweiden' (Cigale 1860), prleš. ibovec 'vrsta vrbe' (Središče ob Dravi - SLA), ibovec m, g -vca 'neka iva, ki je večja od navadne' (Pleteršnik po Cafu). Na to fonetično dejstvo je posredno opozoril že Bezlaj ESSJ: I, 214 s.v. iva, neposredno pa Furlan, JZ 18/1, 2012, 59ss.
►	iva
28 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
later	ESSJ 0
lätar m, g -tra 'mož, soprog', pl lätri/lgtri (kor. (Lovrenc na Pohorju) - SLA 1.1: 276; SLA), kor. läter 'isto' (Ribnica na Pohorju, Lobnica - SLA 1.1 l.c.), lätar 'mož' (kor. (Sveti Primož na Pohorju, Vuzenica, Zgornja Kapla) - SLA 1.1 l.c.).
Isln. *'la:tar m, g *'la:tra 'mož', deloma verjetno tudi *'lo:tar 'isto', prim. pluralno obliko v Lovrencu na Pohorju. © Nejasno.
Ajevski korenski vokal v govorih, kjer je oblika *'la:tar izpričana, ni mogel nastati iz ojevskega, prav tako tudi ne ojevski v pl lgtri iz ajevskega. Pleteršnik po Cafu za območje Pohorja navaja, da se subst lóter m, g -tra 'nemoralen, slab človek' kot izposojenka iz srvn. loter 'pridanič, navihanec; burkež' (Striedter-Temps 1963: 172) uporablja v pomenu 'možak, dedec' in tudi kot zaničljiva oznaka za soproga, a internoslovenski pomenski razvoj 'baraba, ničvrednež' ^ 'soprog' ni verjeten zaradi tirol. n. lotter, ki se uporablja tudi kot nevtralna oznaka za moško osebo nasploh, v južnem Poinju pa označuje ljubčka (Schöpf: 399). ► loter
letka	ESSJ létka
letka f 'vreteno pri kolovratu' (Pleteršnik), letka 'Spulradspindel' (Cigale 1880: 111, 155, z navedbo, da gre za terminološko izposojenko iz hrv.). Isln. letka f 'vreteno pri kolovratu'; knjižna izposojenka. f hrv., srb. letka 'železna palica na vretenu, na katero se natakne cev, ko se navija preja' (Karadžic; Rečnik SANU), čemur pomensko ustreza mak. letka 'isto' in blg. dial. létka 'vreteno pri kolovratu' (Bezlaj ESSJ: II, 137); iz jslov. jezikov (srb. ali blg.) je bilo izposojeno romun. letcä f 'Spuleisen' (Bernard, RÉS 27, 1951, 34; Tiktin);
<	jslov. tkalski termin *létka; temu formalno ustreza hrv. letka 'kdor hitro in lahko hodi' (ARj), blg. létka 'ptica' (Rečnik BAN), letka 'deska, letva' (BER: III, 374), r. dial. létka 'letanje', 'kar teče', 'žrelo pri panju', 'žleb, po katerem pada moka iz žrmelj', ukr. dial. lbotka 'žrelo pri panju', br. dial. létka 'žrelo pri panju', 'večja šibra', 'deščica pri žrelu v panju', stč. létka 'ptica; katera koli leteča žival', č. letka 'močno pero v perutnici', slš. letka 'močnejše pero v peruti ali repu ptic', p. lotka 'perutnično pero' (Bezlaj l.c.; ESSJa: 14, 151ss.);
<	psl. *lét--bka f je deverbativ iz *letéti 'volare/currere' (Bernard l.c.; Bezlaj l.c.; ESSJa l.c.) s prvotno slovnično funkcijo nomena agentis (prim. blg. létka 'ptica') in nomena actionis (prim. r. dial. létka 'letanje'). Iz slednje funkcije so se razvila nomina loci (prim. r. dial. 'žrelo pri panju', 'žleb ...'), prek nomina instrumenti s pomenom 'krilo', pa tudi 'pero ...'.
© Osrednji sém jslov. tkalskega termina 'palica/palčka' je mogoče primerjati s sémom 'deščica' v br. dial., zaradi česar je možno, da je do pomenskega
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 29
razvoja 'žrelo pri panju' ^ 'palica/deska pri panju' ^ 'palica' po metonimiji prišlo v čebelarski terminologiji gozdnega čebelarstva, ker je bilo žrelo pri naravnem panju znak, kje mora čebelar vanj zarezati, da bi iz njega pobral med, kasneje pa je zarezo prekril s palicami/deskami. Ker podobno pomensko razmerje odraža jslov. *letua 'letev' v odnosu do r. dial. letva f 'odprtina v čebeljem panju' ^ psl. nomen actionis *letuo n 'letenje' itd. (Furlan, Studia Borysiana 2014: 154ss.), je kljub Bernardu l.c. in ESSJa l.c. imel verjetno prav Skok: II, 291, ki je sklepal o korenski sorodnosti med jslov. *letua 'letev' (► letev) in hrv. letka 'železna palica na vretenu' ter sorodnim. ► leteti
loter	ESSJs.v. löter
löter m, g -tra 'nemoralen, slab človek', na Pohorju zaničljiva oznaka za fanta (Pleteršnik), stpkm. loter, g -tra 'prešuštnik, nečistnik' (Novak 2006); v narečjih: kor. rož. lötr 'lenuh' (TSVK).
® Fem lötrica 'nemoralna ženska'; adj lötrast 'nemoralen', lötrski 'isto', lotriv, f -iva, lötrn; iz slednjega adjektiva subst lötrnik 'nemoralnež', fem lötrnica, lotrnija 'nečistost, nemoralnost'; denom lotrovati -üjem impf 'ne-čistovati' (Pleteršnik). ®H 16. st.: lotraft 'Schalckhafftig, malitiofus' (Megi-ser 1592); 17. st.: ena lotriza, ali raven šhena ali kuharza 'focaria', lotrica 'fornicatrix, kurba'', gmain kurberška lotriza 'prostibula', lotrovati 'forni-cari, fe kurbati, lotrovanie 'fornicatio, lotria, kurbaria, nezhifioff (Kaste-lec-Vorenc); 18. st.: lotreza 'Hure, Meretrix' (Pohlin), lotroufkapodrepenza 'Schandhure, neframna kurba, neframniza, merhatinfka kurba, nemedludna zonta, kufla, zifa, ponudiga, zafuta' (Gutsman).
© 16. st.: loter, lotar 'Bößwicht, Laur, Lecker, Lotter, Schalck' (Megiser 1592); 17. st.: loter 'ribaldo', Tcelerato' (Alasia 1607) = 'lopov', 'hudodelec', en loter, kateri eno deklico ob diviftvuperpravi 'deflorator', lotar 'forni-cator, kurbier', en loter 'planus, golu/, špelavez' (Kastelec-Vorenc); 18. st.: lötr 'Hurer, Stuprator' (Pohlin), loter 'Hundsfutt, pefja luknja, sanikarnik, pefji tat', loter 'Schandbub, saframen zhlovek, neframnik\ loter 'Unzichtiger' (Gutsman).
Isln. *'lo:tdr m 'nemoralen, slab človek'.
f srvn. loter/lotter 'pridanič, navihanec' ob adj 'lahkomiseln', bav. avstr. Lotter 'nemaren človek', kor. n. lotter 'lopov, baraba, lump', tirol. n. lotter 'oseba, ki ne naredi dobrega vtisa' (Striedter-Temps 1963: 172); izhodišče n. besedne družine, ki se v sodobni nvn. ohranja le še v glagolih lottern 'lenariti' in verlottern 'propadati, postajati zanemarjen', je stvn. lotar adj 'prazen, domišljav, ohol ipd.' (Kluge23 : 526).
Ker je že v slovenščini 16. st. izposojenka loter močno besedotvorno produktivna (BSKJ), ni verjetno, da bi bila beseda šele nvn. izposojenka, kot je sklepal Bezlaj ESSJ: II, 152, sledeč Bernekerju: 735. Zaradi v stvn. neizpri-
30 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
čane substantivizacije iz stvn. adj lotar ni verjetno, da bi bila izposojenka že starovisokonemška, kot je nakazal Miklošič 1867: 34.
Ker se ajevski korenski vokalizem pri tej n. izposojenki tako kot v sln. kor. läter 'mož, soprog' pojavlja tudi v č. lotr/latr 'lopov, razbojnik', stč. lotr/ latr 'lopov, razbojnik' (Newerkla 2004: 596), v madž. pa prevladuje lator 'lopov, razbojnik' (EWU: 876), je možno, da se je v sln., č. in madž. nemška izposojenka v korenskem vokalu preoblikovala pod vplivom neke sinonimne besede, morda pod vplivom panonskega latinizma iz lat. latrö m 'vojak, najemnik', kasneje 'ropar, razbojnik', a nemški viri izposojenke iz lat. latrö ne potrjujejo.
Sledeč Jungmannu: II, 353 Newerkla 2004 l.c. za č. lotr/latr 'lopov, razbojnik' sklepa o stari izposojenki iz lat. latrö, ki naj bi bila preoblikovana pod vplivom srvn. loter/lotter 'pridanič, navihanec'. ®BD
Srvn. lot(t)er 'pridanič, navihanec'	stvn. lotar 'prazen, domišljav, ohol ipd.'):	
	o	sln. loter;
		^ lotriš (?);
srvn. lot(t)er *'soprog'	o	sln. later (?);
srvn. loterbuobe 'pridanič, navihanec'	oK	sln. lotrič;
srvn. loterie 'nečistovanje'	o	sln. lotrija.
^ lotriš ^ later ^ lotrič ^ lotrija
lotrič	ESSJ 0
© 16. st.: en hudpueb ali lotrizh (Trubar 1595: I, 176) 'neučljiv, trmast, nezvest fant'; 17. st.: en lotrizh, en prefherni klaffar, en pregnani loter 'scurra' (Kastelec-Vorenc).
© Prek vzdevka za malovrednega, nemoralnega fanta onimizirano v cgn Lotrič.
Isln. * lotrič m 'malovreden, nemoralen fant'. fK srvn. loterbuobe 'pridanič, navihanec' (Lexer: I, 1963).
Sln. lotrič je bolj verjetno kot domača izpeljanka iz srvn. izposojenke löter 'pridanič, navihanec' delni kalk iz srvn. kompoz loterbuobe, kjer je bil drugi člen buobe 'deček, fant' nadomeščen s sln. sufiksom -ič < *-it'b v manjšalno -slabšalni funkciji. ► loter
lotrija ESSJ s.v. loter
lotrija f 'nečistovanje' (Pleteršnik), stpkm. lotrija 'prešuštvo' (Novak 2006). © 16. st.: lotria 'Schalckhait,piberia' (Megiser 1592); 17. st.: lotria, lotro-vanie 'fornicatio, kurbaria, nezhiftoft (Kastelec-Vorenc); 18. st.: lotria 'Unzucht' (Gutsman). Isln. *lot'ri: f 'nečistovanje';
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 31
prestrukturirano v sln. ajevsko deklinacijo kot *lot'ri:ja. f srvn. loterie f 'nečistovanje' (Striedter-Temps 1963: 172; Lexer: I, 1963) /lotari/.
Srvn. loterie je abstr iz srvn. loter 'pridanič, navihanec ipd.'. ► loter
lotriš ESSJ 0
lotriš m 'nespodobnež' (Pleteršnik po Cafu). Isln. ?.
© Čeprav leksem gotovo spada v besedno družino sln. loter 'nemoralen, slab človek', ni jasno, ali je domača izpeljanka na -iš ali celo -uš (če izvira iz območja s sln. u/i < u) iz sln. loter ali pa izposojenka iz nvn. lotterisch 'lahkomiseln, razuzdan' (Grimm), ki je bila v sln. substantivizirana. Naglasno mesto v lotriš ustreza sln. kurviš 'kurbir' (Pleteršnik) in kaže v prid prvi možnosti. Po podatku iz Pleteršnikovega slovarja naj bi bila beseda tudi kajkavska, a je dostopni kajkavski viri ne potrjujejo.
►	loter
maslenka1 ^ butira	ESSJ 0
mejdun ^ mejduš	ESSJ 0
mejduš	ESSJ 0
mejduš interj za izražanje močne podkrepitve trditve, v enaki funkciji mejduš, npr. mejduš, kako je lačen, in mojduš ob mojduš, npr. mojduš, kako nas je zeblo (pog. - SSKJ).
Isln. *mejduš interj v funkciji kletvice in s pos pron moj posodobljena varianta *mojduš.
© Interjekcija v vlogi kletvice odraža evfemizacijo kletvice prmejduš s posodobljeno varianto prmojduš, in sicer s krnitvijo prve sestavine: *pr-mej-duš ^ mejduš; *pr-moj-duš ^ mojduš. Izvorna kletvica prmejduš je bila s sestavino tpn Dunaj evfemizirana v *pr-mej-Dunaj > *pr-mej-dunej > *pr -mej-duni > prmejdun in skrajšana v mejdun/mejdun ter mejdunaj/mejdunaj (pog. - SSKJ), pkm. mejdun (Gornji Lakoš, Lendava - Pšajd 2005: 72). O tem Furlan, JZ 24/1, 2018, 133 op. 6.
►	prmejduš
mirodija	ESSJ 0
mirodija f 'Spezerei' (Janežič 1908 s.v. miro-daren) = 'dišava (kot začimba)' je slovarski hapaks legomenon.
Isln. *mirodija 'dišava (kot začimba)'; knjižna izposojenka.
32 _ Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
f hrv. mirddija 'začimba' poleg 'koper', 'peteršilj', 'komarček', 'kolonialno blago' (Furlan 2016: 57), srb. mirddija 'isto', kar je bilo izposojeno iz ngr. p.upra5ia '(prijeten) vonj' (Skok: II, 429).
© Ngr. pupraSia '(prijeten) vonj' je nomen abstractum iz adj pupra8n<; 'dišeč', zloženega iz pupov 'dišeče olje, balzam, mazilo' in glagola o^ra 'dišati'. Z besedo p.upra5ia je bil prijeten vonj poimenovan po vonju olj, mazil ipd. ► mirodilnica
mirodilnica f 'drogerija', npr. to mazilo dobiš v lekarni ali v mirodilnici (zastar. - SSKJ), miro-dilnica 'Spezereihandlung' (Janežič 1908 s.v. miro-daren) = 'trgovina z dišavami'. Beseda je bila v prvi polovici 20. st. še v rabi v časopisnem in leposlovnem, predvsem zahodnoslovenskem tisku (Furlan 2016: 51-56).
® Nomen agentis mirodilničar 'drogerist (?)', adj mirodilniški, npr. mirodil-niško blago (oboje Kartoteka SSKJ). Isln. *miro'di:lnica f 'drogerija'.
© Neuveljavljeni neologizem, ki je bil po vzoru nomenov loci na -ilnica (tip točilnica) najverjetneje v 19. st., da se ne bi uveljavila izposojenka iz n. Spezerei(handlung), umetno tvorjen iz sln. mirodija 'dišava (kot začimba)', prim. miro-dija 'Spezerei' (Janežič 1908 s.v. miro-daren; Besedišče 1987), kot izposojenke iz hrv., srb. mirddija 'začimba' poleg 'koper', tudi mirddija 'isto', kar je iz ngr. pupraSia '(prijeten) vonj'; novogrška izposojenka je v hrv. oziroma v srb. prek prvotnega pomena '(prijeten) vonj' začela označevati nekatere dišavnice, poleg kopra tudi peteršilj in komarček, začimbe in kolonialno blago nasploh (Furlan 2016: 51ss.; Skok: II, 428s.). Drogerija kot specializirana trgovina je bila z besedo mirodilnica poimenovana po svojem prvotnem prodajnem artiklu, tj. po posušenih dišečih zeliščih = začimbah.
Prav tako se v hrv. ni uveljavil neologizem mirodarnica 'prodajalna začimb', tudi mirodijarnica 'isto', kar je bilo tako kot nomen agentis mirodijar 'drogerist' (Šulek 1874-1875) izpeljano iz hrv. mirddija 'začimba'.
®BD
Hrv. mirddija 'začimba' (o ngr. ^upra8ia '(prijeten) vonj'):
mirodilnica
ESSJ 0
o sln. mirodija;
sln. mirodilnica.
^ mirodija
ordigata ^ ardigata
ESSJ 0
oslak1
ESSJ 0
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 33
oslak m 'Werg' (Cigale 1860) = 'pazderje = oleseneli deli stebelc lanu ali konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken'.
© 18. st.: oslak 'Werg, colus Jovis' (Pohlin), oflak 'Werg,posdierje, posderje, kudelja, ko/mata preja, kodela' (Gutsman); 19. st.: oflak 'Werg' (Murko 18331), toda pri istem avtorju tudi ofljak (Murko 18332) /osljak/, kar je morda napačen prepis Gutsmanove glose oflak /oslak/. Psln. *ob-sulak m 'pazderje' (< *ob-suolkt).
© Ker se poimenovanje nanaša na olesenele dele stebelc lanu ali konoplje, ki so pri trenju ločeni = povlečeni od vlaken, je treba izhajati iz deverbativnega nomena actionis *ob-st-uolkb z rezultativnim pomenom *'povlečena/slečena stvar' iz tranz glagola *ob-st-uelk-ti/ob-st-uelčešb *'dol/stran vleči = povleči = sleči', prim. z enakima prefiksoma hrv. čak. oslič se 'sleči se' (Susak -ČDL: III, 540). Iz iste intranz glagolske predloge izvira tudi ftn oslak m 'Convolvulus' s sin slak 'isto' (► oslak2).
►	vleči
oslak2	ESSJ 0
oslak m, g -a 'Convolvulus sepium' (Pleteršnik po Erjavcu), 'Convolvulus ar-vensis' (Pleteršnik), oslak 'Ackerwinde, slak (Cigale 1860); v narečjih: dol. oslak 'isto' (Lašče - Erjavec, LMS 1882-1883, 1883, 296). Psln. *ob-sulak m 'Convolvulus, slak' (< *ob-suolkt). © Medtem ko ima sorodni sinonim slak < *s'i-uolkb ustreznice v drugih slovanskih jezikih (Furlan v Bezlaj ESSJ: III, 254), je besedotvorna varianta oslak iz *ob-st-uolkb v slov. svetu osamljena in brez ustreznic ter kaže, da sta bila refleksa psl. podstavnih intranz glagolov *ob-st-uelk-ti/ob-st-uelčešb sq in *sb-uelk-ti/s-b-uelčešb sq kljub različnim prefiksom ob tvorbi deverbativov *s~b-uolkb in *ob-st-uolkb sinonimna in da sta oba označevala dejanje, ko se nekaj vleče, opleta, oprijema okoli česa, prim. č. opletnik 'Convolvulus', oponec 'isto' (Machek 1954: 184).
►	vleči ►sin slak
plazem	ESSJ 0
plazem m 'šop las ali perja' polegplasem m, g -sma 'kosem' (Janežič 1851), plaszm 'Flocke' (Janežič 1867), plasem 'Schopf' (Janežič 1893) /plasam/, plazem 'Schopf' (Cigale 1860).
© 18. st.:plasem 'Schopf, kop,zhop' (Gutsman) /-z-/; 19. st.:plasem 'Schopf' (Murko 18332) /-z-/.
Psln. verjetno *plazim m *'kar je navlečeno', po redukciji *plazdm. © Izhajati je mogoče iz substantiviziranega ptc prez pas *plazimt glagola *polziti sq = sln. plaziti se -im se 'vleči se, lesti, drseti' v pomenu *'(količina skupaj) navlečenih (stvari)'. Podoben pomenski razvoj je v tej besedni družini mogoče zaslediti v adv splaz 'skupaj', splazom 'isto' (v 17. st. s'plafom
34 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
'catervatim, s'kupom, s'voiskö' - Kastelec-Vorenc), spläzoma 'skupaj' (v 18. st. s'plasama 'Truppenweise' - Gutsman), kjer v predložnih zvezah tipa *sb plazomb nastopa sln. samostalnik pläz m 'lavina' (Snoj v Bezlaj ESSJ: III, 298), tj. *'plazenje'.
S sln. plazem je korensko sorodno v 18. st. samo pri Gutsmanu izpričano snežniplažmec: fneshniplashmez 'Schneeflocke, fneshna muha' (Gutsman) /snežni plažmec/, tj. 'snežinka', le da je bil prvotni ptc tu substantiviziran s sufiksom *-bCb, -ž- namesto pričakovanega -z- pa je v besedni družini plaziti lahko nastal pod vplivom nomena actionis *plaženje (prim. hrv. plaženje 're-ptatio' - ARj) k plaziti.
V Pleteršnikovem slovarju je Janežičeva beseda plazem neustrezno predstavljena z medglasnim -s- kotpläsam m, g -sma 'kosem, Flocke' in zato v ESSJ: III, 49 ni bila upoštevana.
►	plaziti
primojdun ^ prmejdun	ESSJ 0
prmej	ESSJ 0
prmej interj za izražanje podkrepitve trditve, npr. pravica mora zmagati; za prmej ti obljubim, da bom prišel (pog. - SSKJ) 'z gotovostjo obljubim, da bom prišel'. V narečjih nezabeleženo. Isln. *prmej interj v funkciji kletvice.
© Interjekcija v vlogi kletvice odraža evfemizacijo kletvice prmejduš, in sicer s krnitvijo njene zadnje sestavine: *pr-mej-duš ^prmej (Furlan, JZ 24/1, 2018, 133 z op. 6).
►	prmejduš
prmejdun	ESSJ 0
prmejdun interj za izražanje podkrepitve trditve,prmejdun, kdo si upa kaj takega govoriti! (Kartoteka SSKJ), v enaki funkciji tudi primojdun, primojdun, npr. primojdun, ravno prav si prišel, in primojdünaj, primojdünaj, npr. pri-mojdunaj, vino ni slabo (pog. - SSKJ).
Isln. *prmej-dunaj, s pos pron moj posodobljeno prmoj-dunaj, oboje interj v funkciji kletvice.
© To je evfemizirana kletvica, ki je iz prvotne prmejduš s posodobljeno varianto prmojduš nastala z zamenjavo izglasnega subst duša kot enega temeljnih sestavin krščanske terminologije z nevtralno, nebogokletno sestavino tpn Dunaj. Zamenjavo je spodbudilo enako vzglasje *du- obeh sestavin: *prmej-duš/prmoj-duš ^ *prmej-Dunaj/prmoj-Dunaj > *prmej-dunej/prmoj-dunej
►	prmej-dun/prmoj-dun (Furlan, JZ 24/1, 2018, 133 op. 6).
►	prmejduš
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 35
prmejduš	ESSJ 0
prmejduš interj za izražanje močne podkrepitve trditve, tudiprmejduš, npr. ne boš šel z nami, prmejduš; obljubil je za prmejduš, da pride 'obljubil je, da zagotovo pride', v enaki funkciji tudi primojdUš ob primojdUš in primojdúsi ob primojdiiši (vse SSKJ); v narečjih: kor. obir. par mé:jdü:š inparmd:jduš, par-mojdu:š,par mó:j dü:š (Karničar 1990: 287, 291, 311, 315, 333), primor. briš. parmiduš 'zagotovo' /parmi'duš/ ob parmiviar 'isto' (Korenjak 2012) /parmi-vi'ar/, dobesedno 'pri moji veri', rovt. tolm.par 'mej 'duš (Čujec Stres 2014 s.v. pridušati se), črnovr. pgr mei duš (Tominec 1964 s.v. duša), dol. parméj dü:š (Smole Diss. 1994: 164, 244), v Čabruprm'ojduš (Malnar 2008). ® V kor. obir. besedni zveziparmó:jdü^u wtrbq v O:, parmó:jdü^u wtrbq, a te naj wstrelí:m (Karničar 1990: 291) 'O, prekleti otrok, ali naj te ustrelim' je adj parmó:jdü^u izvorno ptc na -al delokutiva *prmojdušati 'kleti' ^ *'pr-mojduš izgovarjati', prim. enako iz interj prmejduš je prmejdušati v Z Lahoni smo se začeli po gostilnah na Vrhniki, prmejdušali smo, oni pa porkamado-nali (Miško Kranjec - Kartoteka SSKJ).
© 18. st.: per mojei dufhi 'Bey meiner Seele oder Treue' (Gutsman) z izglasjem -ei po adjektivni deklinaciji, prim. DLsg f (per) Jvetei '(pri) sveti' (Gutsman 1777: 21).
© Iz prmojduš v Ravni Gori onimizirano Prmajduš 'vzdevek za Kranjca (in Slovenca) v smislu trdosrčnega, trmastega človeka' (Erjavec 2014). Isln. *pri mčji (< *moieii) duši *'pri moji duši' (Ramovš 1952: 93; Furlan, ŠM II: 171 op. 6), po redukciji sklopljenoprmejduš; posodobljeno s pos pron moj v *pri moji duši, po redukciji sklopljeno prmojduš (Furlan, JZ 24/1, 2018, 133 op. 6).
f K srvn. prisežni formuli krščanske terminologije bi der sele min 'bei meiner Seele = pri moji duši', npr. ich wil dir raten bi der sele min 'želim ti svetovati pri moji duši' (Lexer: II, 864), npr. srvn. bi sel und triuwe swern 'pri duši in veri priseči' (Pfeifer5: 1268).
Ni verjetno, da bi bila interj domačega izvora in z edinim sln. izhodiščem pri moji (krščeni) duši, kot sklepa Snoj 2016: 604.
Kalki z drugačno rekcijo *na moiQ dušg se odražajo v hrv. čak. na dušu mojü 'bei meiner Seele', npr. Nä dušu mojü, vidi san ga kal je paso (Drače-vica na Braču - ČDL) ob srb. Doboga i do moje duše 'resnično' (Elezovic: I, 162 s.v. duša), ukr. karpat. na móju dúšu 'resnično, zares' (Nikolaev -Tolstaja 2001: 80), p. na mq duszq 'isto', dial. Na moj dusiu! 'zares, pri moji veri' (Karlowicz SGP: I, 396), stč. bráti čso na svú dušu 'prisegati pri svoji duši', nč. na mou duši 'resnično', kot vzklik tudi 'prisegati, obljubljati' (Machek 1968: 135), slš. gemer. Na moj dušu, že som to nepódal (Orlovsky 1982: 74).
© Sln. sklop prmejduš kot kalk po srvn. predlogi bi der sele min se je po izstopu iz nevtralne krščanske terminologije skupaj s posodobljeno varianto
36 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
prmojduš začel uporabljati kot močnejša kletvica in bil prav zato evfemi-ziran ali z zamenjavo subst duša kot enega temeljnih sestavin krščanske terminologije z nevtralnim, nebogokletnim Dunaj (► prmejdun) ali kokoš (► prmejkokoš) ali z izločitvijo zadnje sestavine duša (► prmej), prve (► mejduš) ali pa prvih dveh (► duš). Po križanju s kletvico ärdigäta (► ar-digata) je nastala ärdüš (► arduš), iz evfemizirane variante prmejdun pa ärdun (► ardun). ®BD
Srvn. bi der sele min 'bei meiner Seele = pri moji duši':
^>K sln. *pri meji duši	> *prmejduš sln. prmejduš;
_	sln. prmejš;
_x ardigata	sln. arduš;
_x hafägata	sln. harduš;
_evfemizirano Z Dunaj	sln. prmejdun;
x ardigata	sln. ardun;
_x hat-ägata	sln. hardun;
_EVFEMIZIRANO S KRNITVIJO	sln. mejdun;
_evfemizirano S kokoš	sln. prmejkokoš;
_po haplologiji V dial.	sln. prmejkuš;
_EVFEMIZIRANO S KRNITVIJO	sln. prmej;
_EVFEMIZIRANO S KRNITVIJO	sln. mejduš;
_>pOSOD°BLJENO sln. *pri moji duši > *prmojduš sln. prmojduš; _EVFEMIZIRANO Z Dunaj	sln. primojdun.
►	duša ► moj ^ prmejš ^ arduš ^ harduš ^ prmejdun ^ mejdun ^ prmejkokoš ^ prmejkuš ^ prmej ^ mejduš ^ prmojduš ^ primojdun
prmejkokoš	ESSJ 0
prmejkokoš interj za izražanje podkrepitve trditve, tudi prmejkokoš, npr. kaj pa morem, prmejkokoš, če je pijan (pog. šaljivo - SSKJ). ® Iz te kletvice je v narečnih sistemih z o > u po skrajšanju nastala prmejkuš, standardizirano kot prmejkuš in prmejkuš interj za izražanje podkrepitve trditve, npr. prmejkuš, sedaj pa grem (pog. - SSKJ). Ni mogoče izključiti možnosti, da je skrajšanje posledica haplologije iz dial. refleksa *kukuš: *prmej-kukuš > prmejkuš, npr. Prmejkuš, podkovanih karpov pa le nimate, kakor so bili nekdaj naši! (SN 28. 12. 1901, XXIV/298, 2; vir: dLib.si), Prmejkuš, zdaj pa pojdem še jaz med Tomaže, med neverne! (Kraigher, Mlada ljubezen, 1917; vir: IMP). Isln. *prmej-kokoš interj.
© To je evfemizirana kletvica, ki je iz prvotne prmejduš nastala z zamenjavo izglasnega subst duša kot enega temeljnih sestavin krščanske terminologije z nevtralnim, nebogokletnim kokoš 'gallina'.
►	prmejduš ► kokoš
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 37
prmejkuš ^ prmejkokoš	ESSJ 0
prmojduš ^ prmejduš	ESSJ 0
putrnica ^ butira	ESSJ 0
snežni plažmec ^ plazem	ESSJ 0
šica1	ESSJ 0
šica f 'potoček, ki priteče samo ob dežju, hudournik' (Žužemberk - SLA). © Hdn Sica 'ime potoka, ki izvira pod vasjo Mala Račna v o. Grosuplje' (AS 1996), 'ime potoka pri Jereslavcu v o. Brežice' (AS 1996), 'ime potoka z občasno vodo južno od Stavče vasi v o. Novo mesto' (AS 1996). Ni jasno, ali je dolenjski tpn Sica 'ime naselja v o. Grosuplje', poknjižen kot Sušica (SKI), nastal s transonimizacijo iz hdn. Isln. * sušica f 'vodni tok, ki je občasno suh'.
© Po redukciji prek *sašica nastalo iz sušica 'hudournik' (Pleteršnik), to pa po univerbizaciji iz besednih zvez tipa *suha voda/reka k suh 'siccus' < psl. *suhb 'isto' (Pintar, LZ 33/12, 1913, 661), ki so tako kot kasneje simpleks označevala manjše vodne toke, ki so se občasno posušili. ► suh
šica2	ESSJ 0
šica f 'učiteljica' (slovarsko neevidentirano). Isln. * tovarišica učiteljica f.
© V osnovno- in srednješolskem slengu druge polovice 20. stoletja uporabljana beseda, ki je bila skrajšana iz tršica 'učiteljica', kar je po redukciji nastalo iz tovarišica 'isto', to pa po elipsi iz tedaj zahtevanega uradnega naslavljanja tega poklica kot tovarišica učiteljica. ► tovariš
zora2	ESSJ 0
zo'ra f 'mozolj' (nad. (Marsin/Mersino) - SLA 1.1: 184). Isln. *zora f 'vnetje' ^ 'mozolj' (nad.).
© Ker je v slovenščini nad. zo'ra 'mozolj' hapaks legomenon, je verjetno, da se je v nadiškem mikrosistemu pomen 'mozolj' razvil iz prvotnega 'vnetje', ki ga potrjuje formalno enako nad. zorá (Špehonja 2003; Rigoni-Salvino 1999 s.v. infezione). Korenska povezanost s psl. *zora f (ap C) 'aurora', nakazana v Horvat, SLA 1.2: 192, je sicer verjetna, a v semantičnem pogledu preveč oddaljena in zato nezadostna (Furlan, Annales 26/4, 2016, 632). Enak pomenski razvoj je treba predpostaviti tudi pri ter. zazora 'tvor' (Breginj -SLA 1.1: 182), prim. nad. zazorjen 'vnet' ob zorá f 'vnetje'. ► zoriti se
38 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
zoriti se	ESSJ 0
(se) zorit 'vneti (se)' (nad. - Špehonja 2003), ter. zoriti se 'gnojiti se', npr. se zor nrnyä 'noga se gnoji' < *zdritb, nrnyä zorila 'se je noga gnojila' (Spinozzi Monai 2009: 357) < *zorila, ter. zoriti se -in se 'gnojiti se (o nogi)' (Merku GSTN).
® Ptc zazorjen 'vnet' (nad. - Špehonja o.e.).
Psln. dial. * zoriti sq zori(t) sq 'vneti se, gnojiti se' (zahodno (ter., nad.)). • Prim. mak. zori 'peči se na šibkem ognju (o kruhu)', npr. neka zori lebot ušte malku 'naj se kruh še malo peče', se šireše miris na leb što zori 'širil se je vonj po kruhu, ki se peče'.
< psl. dial. *zoriti 'segrevati, peči'/zoriti sq 'vneti se' (sln.-mak.). © Gotovo pomenski odtenek v okviru psl. kavz *zoriti 'povzročati, da je (dovolj/ustrezno) zrelo = staro' (prim. gr. ptc prez akt yeprav 'star, prileten' ^ *'zrel'), pri čemer se je pomen 'peči/vneti se' iz verjetno primarnega 'zoriti = maturare = reif machen' tako kot pri pide. *pekv- 'zoriti, kuhati, peči' (LIV1: 468), prim. gr. rceccra 'mehčati, kuhati, peči, zoriti',	'na
drevesu zoreč', razvil na podlagi interpretacije, da se stanje zrelosti dosega z uporabo ognja, tj. s segrevanjem. Pomenski razvoj je zaradi sorodnega lit. žarija 'žar(enje), žerjavica, žareč premog' (Smoczynski 2007: 779 brez slov. gradiva) lahko starejši od psl.
Sln. nad. zora f 'vnetje' (Špehonja l.c.; Rigoni-Salvino 1999 s.v. infezione) ^ nad. 'mozolj' (► zora2) in ter. zazora 'tvor' < *'vnetje' sta lahko mlada sln. dial. deverbativa. ► zoriti
Krajšave in simboli
Krajšave in simboli, ki so bili uporabljeni že v geslih poskusnega zvezka NESSJ in rastočega spletnega slovarja NESSJ, se najdejo v Furlan 2013: 193-200, nove krajšave pa so tele:
atpn = antroponim, osebno lastno ime
DLsg = dativ-lokativ singulara, dajalnik-mestnik ednine
ekspr. = ekspresivno, čustveno
homon = homonim, enakozvočnica
impf/pf = imperfektivno-perfektivni glagol, tj. dvovidski glagol mav. = mladoavestiški ngr. = novogrški
pos pron = posesivni pronomen, svojilni zaimek pskov. = pskovski
ptc prez pas = particip prezenta pasiva, trpni deležnik sedanjika slngoriš. = slovenskogoriški stfrc. = starofrancoski tirol. n. = tirolskonemški
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 39
VIRI IN LITERATURA
Viri in literatura, ki so bili uporabljeni že v geslih poskusnega zvezka NESSJ in rastočega spletnega slovarja NESSJ, se najdejo v Furlan 2013: 175-192, novi pa so tile:
AS 1996 = Atlas Slovenije: 218 strani topografskih kart 1:50 000, letalski posnetki Slovenije, 44 mestnih načrtov, Ljubljana: Založba Mladinska knjiga - Geodetski zavod Slovenije, 1996.
Benko - Špolad Žuber 2008 = Marija Benko - Božica Špolad Žuber, Jedi na Kobariškem: kar je bujš, je pa bujš, Ljubljana: Kmečki glas, 2008.
Besedišče 1987 = Besedišče slovenskega jezika I—II: po kartoteki za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika, sestavile Milka Bokal — Milena Hajnšek-Holz — Marjeta Humar — Zvonka Praznik, uredili Milena Hajnšek-Holz — Marjeta Humar — Franc Jakopin, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1987.
Bezlaj ESSJ PZ 1963 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1963.
Čujec Stres 2014 = Helena Čujec Stres, Slovar zatolminskega govora 2: P—Ž, Zatolmin: Stres inženiring, 2014.
Darms 1978 = Georges Darms, Schwäher und Schwager, Hahn und Huhn: die Vrddhi-Ableitung im Germanischen, München: R. Kitzinger, 1978.
dLib.si = Digitalna knjižnica Slovenije (www.dlib.si).
ERHJ = Ranko Matasovic - Tijmen Pronk — Dubravka Ivšic — Dunja Brozovic Rončevic, Etimološki rječnik hrvatskoga jezika 1: A-Nj, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 2016.
Erjavec 2014 = Zvonimir Erjavec, Raunagarska rič: rječnik ravnogorsko-sušičko-španovačkoga dijalekta, Ravna Gora: Udruga Plodovi gorja Gorskog kotara — Opcina Ravna Gora, 2014.
Filipi - Buršic Giudici 2012 = Goran Filipi — Barbara Buršic Giudici, Istromletački lingvistički atlas (ImLA) = Atlante Linguistico Istroveneto (ALIv) = Istrobeneški lingvistični atlas (IbLA), Zagreb: N. Dominovic — Pula: Znanstvena udruga Mediteran — Sveučilište Jurja Dobrile, 2012.
Furlan 2013 = Metka Furlan, Novi etimološki slovar slovenskega jezika: poskusni zvezek, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2013.
Furlan 2016 = Metka Furlan, Prispevki k slovenski in slovanski etimologiji, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 (Linguistica et philologica 32).
Gutsman 1777 = Oswald Gutsmann, Windifche Sprachlehre, Klagenfurt: Ignaz Aloys Kleinmayer, 1777.
IMP = Jezikovni viri starejše slovenščine IMP (http://nl.ijs.si/imp/).
Ivančič Kutin 2007 = Barbara Ivančič Kutin, Slovar bovškega govora, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007.
JA = Archiv für slavische Philologie, Berlin, 1876—1929.
Janežič 1867 = Anton Janežič, Deutsch-slovenisches Taschen-Wörterbuch für Schule und Haus, Klagenfurt: E. Liegel, 21867.
Janežič 1908 = Anton Janežič, Anton Janežič-ev slovensko nemški slovar: četrti, pomnoženi natis, priredil France Hubad, Celovec: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 1908.
Kartoteka SSKJ = Kartoteka Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani, hrani Arhiv Republike Slovenije.
Korenjak 2012 = Davorin Korenjak, Baldorja: zapis in slovar zahodnobriškega govora, Dobrovo v Brdih: samozaložba, 2012.
Linguistica = Linguistica, Ljubljana, 1955—.
LZ = Ljubljanski zvon: leposloven in znanstven list, Ljubljana, 1881—1941.
Makowiecki 1936 = Stefan Makowiecki, Slownik botaniczny lacinsko-maloruski, Krakow: Polska Akademia UmiejQtnosci, 1936.
Merku GSTN = Pavle Merku, Gradivo za slovar terskega narečja. - Rokopis, hrani Etimološko-onoma-stična sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
40 _ 
Metka Furlan • Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni ...
Miklosichiana 2013 = Miklosichiana bicentennalia: zbornik u čast dvestote godišnjice roâenja Franca Miklošiča, ur. Jasmina Grkovic-Mejdžor - Aleksandar Loma, Beograd: Srpska akademija nauka i umetnosti, 2013.
Miklošič 1875 = Franz Miklosich, Stammbildungslehre der slavischen Sprachen, Wien: Wilhelm Braumüller, 1875.
MR 2016 = Mari romanzi, mari del contatto: lessico e paretimologia, ur. Nikola Vuletic — Xosé Afonso Álvarez Pérez — José Enrique Gargallo Gil, Zadar: Sveučilište u Zadru, 2016.
Newerkla 2004 = Stefan Michael Newerkla, Sprachkontakte Deutsch — Tschechisch — Slowakisch: Wörterbuch der deutschen Lehnwörter im Tschechischen und Slowakischen: historische Entwicklung, Beleglage, bisherige und neue Deutungen, Frankfurt am Main idr.: Peter Lang, 2004.
Nikolaev — Tolstaja 2001 = Sergej L. Nikolaev — Marfa N. Tolstaja, Slovar' karpatoukrainskogo torun'skogo govora: s grammatičeskim očerkom i obrazcami tekstov, Moskva: Rossijskaja akademija nauk, Institut slavjanovedenija, 2001.
Pšajd 2005 = Jelka Pšajd, Še zdaj, na te sveti den, moreš preklinjati?: psovke in kletvice iz Pomurja in Porabja, Murska Sobota: Pokrajinski muzej Murska Sobota, 2005.
Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika: skripta, prirejena po predavanjih prof. dr. F. Ramovša v l. 1947/48, 48/49, Ljubljana: DZS založila za Univerzitetno študijsko komisijo, 1952.
Rečnik BAN = Rečnik na balgarskija ezik 1—, Sofija: Izdatelstvo na Bälgarskata akademija na nau-kite, 1977—.
Reichmayr 2003 = Michael Reichmayr, Ardigata! Krucinal!: ein slowenisches Schimpfwörterbuch, basierend auf Arbeiten von Josef Matl (1897-1974) zum deutsch-slawischen Sprach- und Kulturkontakt, Graz: Artikel-VII-Kulturverein für Steiermark - Laafeld: Pavelhaus = Potrna: Pavlova hiša, 2003.
RÉS = Revue des études slaves, Paris 1921—.
RHKKJ = Rječnik hrvatskoga kajkavskoga književnog jezika 1—, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zavod za jezik IFF, 1984-.
Rocchi 1990 = Luciano Rocchi, Latinismi e romanismi antichi nelle lingue slave meridionali, Udine: Campanotto Editore Udine, 1990.
Rystonová 2007 = Ida Rystonová, Prüvodce lidovymi názvy rostlin i jinych léčivych prírodnin a jejich produktü, Praha: Academia, 2007.
Sau 2009 = Silvano Sau, Dizionario del dialetto Isolano: raccolta di parole e modi di dire della parlata isolana di ieri, di oggi e, forse, di domani, Isola: Il Mandracchio, 2009.
Schatz 1955 = Josef Schatz, Wörterbuch der Tiroler Mundarten I—II, Innsbruck: Universitätsverlag Wagner, 1955.
Smoczynski 2007 = Wojciech Smoczynski, Slownik etymologiczny jçzyka litewskiego, Wilno: Uniwersytet Wilenski, 2007.
SN = Slovenski narod, Maribor — Ljubljana, 1868—1943.
Snoj 2016 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, 32016.
Studia Borysiana 2014 = Studia Borysiana: Etymologica — Diachronica — Slavica: w 75. rocznicq urodzin Profesora Wieslawa Borysia, ur. Mariola Jakubowicz — Beata Raszewska-Zurek, War-szawa: Instytut Slawistyki PAN — Fundacja Slawistyczna, 2014.
ŠM II = Škrabčeva misel 2: zbornik s simpozija '96, ur. Jože Toporišič, Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1997.
Šulek 1874—1875 = Bogoslav Šulek, Hrvatsko-njemačko-talijanski rječnik znanstvenoga nazivlja 1—2, Zagreb: Tiskom narodne tiskarne Dra. Ljudevita Gaja, 1874—1875.
Todorovic 2017 = Suzana Todorovic, Narečna raznolikost v okolici Kopra: Dekani, Hrvatini, Škofije, Koper: Libris, 2017.
Todorovic 2018 = Suzana Todorovic, Raznovrstnost narečnih govorov na Koprskem: Bertoki, Puče, Sveti Anton, Koper: Libris, 2018.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 41
Todorovic - Koštial 2014 = Suzana Todorovic - Rožana Koštial, Narečno besedje piranskega podeželja: Nova vas nad Dragonjo, Padna, Sveti Peter, Koper: Založba Annales, 2014.
TRMJ = Tolkoven rečnik na makedonskiot jazik 1-, Skopje: Institut za makedonski jazik »Krste Misirkov«, 2003-.
Večenaj — Lončaric 1997 = Ivan Večenaj - Mijo Lončaric, Srednjopodravska kajkavština: rječnik govora Gole, Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, 1997.
WBÖ = Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich 1-, Wien: Komissionsverlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1970-.
Zb Jagic 1908 = Zbornik u slavu Vatroslava Jagica, Berlin: Weidmannsche Buchhandlung, 1908.
Zdovc 1972 = Paul Zdovc, Die Mundart des Südöstlichen Jauntales in Kärnten: Lautlehre und Akzent der Munart der »Poljanci«, Wien: Kommissionsverlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1972.
Zudini — Dorsi 1981 = Diomiro Zudini - Pierpaolo Dorsi, Dizionario del dialetto muglisano, Udine: Casamassima Editore, 1981.
Summary
The New Slovenian Etymological Dictionary as a Growing Online Dictionary: 2018 Additions
This article presents seventy new headwords that at the end of 2018 will be added to Novi etimološki slovar slovenskega jezika (The New Slovenian Etymological Dictionary) as a growing online dictionary (2017-) available at the web portal Fran of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language (https://fran.si/207/nessj-novi-etim-oloski-slovar-slovenskega-jezika/). The lexicographic presentation of the etymolog-ically processed vocabulary is based on the design presented in a pilot volume that advocates a non-nested format (Furlan 2013).
Novi etimološki slovar slovenskega jezika or NESSJ (The New Slovenian Etymological Dictionary) is an umbrella title for seminal etymological research on Slovenian that has been carried out by the Etymology and Onomastics Section of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language (ZRC SAZU) since the completion of the first scholarly etymological dictionary—that is, France Bezlaj's Etimološki slovar slovenskega jezika I—V (Slovenian Etymological Dictionary, vols. 1-5; Ljubljana: Mladinska knjiga and Založba ZRC, 1976-2007). Extensive systemic processing of the Slovenian zoonymic lexicon is also being carried out under this umbrella title in parallel with the production of headwords for the growing online dictionary. This processing is being carried out by the author of this article.
Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 43
I
Tina Lengar Verovnik
Obravnava kratic v prenovljenih pravopisnih pravilih: novosti in spremembe
CoBiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v24i2.7104
Predlog prenovljenih pravopisnih pravil, ki ga pripravlja Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU, vsebuje samostojno poglavje o krajšavah kot izjemno tvornem delu novejše slovenske leksike, znotraj tega pa obsežen in celovitejši del o kraticah, kot je v aktualnem pravopisu. V prispevku problemsko predstavljamo spremembe in novosti glede uporabljene terminologije ter zapisovalnih, slovničnih in skladenjskih lastnosti kratic, ki jih prinaša predlog poglavja.
Ključne besede: slovenščina, pravopis, krajšave, kratice
Abbreviations in the Revised Normative Guide: New Features and Changes
The draft revised normative guide being prepared by the Normative Guide Committee at SAZU and ZRC SAZU contains a special chapter on abbreviations as an exceptionally productive part of the modern Slovenian lexicon, and within this chapter an extensive and more comprehensive section on acronyms than the one in the current normative guide. This article discusses the changes and new features in the terminology used and the spelling, grammatical, and syntactic characteristics of acronyms introduced by the new draft chapter. Keywords: Slovenian, normative guide, abbreviations, acronyms
0 Uvod
Čeprav krajšave niso šele stvar sodobnosti, temveč značilnost pisnega jezika že od Brižinskih spomenikov dalje (Rode 1974: 213), pa najdemo opozorila o njihovi naraščajoči pogostnosti (in tudi nekatere slogovne napotke za njihovo rabo) šele v pravopisih iz let 1950 in 1962 (gl. Logar 2003; 2005). Tudi v aktualnem pravopisu lahko preberemo, da »ima slovenščina čedalje več kratičnih in simbolnih poimenovanj, domačih in prevzetih« (člen 1021). Vendar pa v njem krajšave niso obravnavane v samostojnem poglavju, temveč v poglavju Težji primeri iz besedotvorja. Tam so pod skupnim naslovom Krajšave v enem razdelku združene kratice,1 formule in simboli, v drugem pa okrajšave, ki so obravnavane še na drugem mestu, in sicer v poglavju Ločila, pri (okrajšavni) piki. Razlog za to je mogoče prebrati pri vidnem
1 V Načrtu pravil za novi slovenski pravopis (Načrt 1981) je v spremni besedi omenjeno, da »[v] Načrtu manjkajo nekatere stvari, ki smo jih nameravali še dodati bodisi sami bodisi na predlog recenzentov (npr. poglavje o kraticah [...]), pa zaradi ustavljenega dela za pravopis niso bile do konca izdelane« (Načrt 1981: 2). Ni pa jasno, ali je bilo dejansko načrtovano samostojno poglavje o kraticah - in če je bilo, zakaj se jih tudi v aktualnem pravopisu namesto tega obravnava na več mestih ter skupaj s formulami in simboli.
44 _ Tina Lengar Verovnik • Obravnava kratic v prenovljenih pravopisnih pravilih ...
jezikoslovcu takratnega časa, ki piše, da je to, kar danes sodi h krajšavam, »zmeraj spadalo k obrobnim pravopisnim zadevam« (Korošec 1993: 15). Zanimivo pa je tudi nadaljevanje njegovega razmišljanja: »V pravopisu slovenskega knjižnega jezika je gotovo veliko pomembnejših pravil, toda v jezikovni praksi, v besedilih, se ravno pri krajšavah hitro vidi avtorjeva pisna kultiviranost« (Korošec 1993: 15).
Da je zadreg s krajšavami pri pisanju res veliko in da jim pišoči niti s poznavanjem pravopisnih pravil niso kos, kažejo tudi vprašanja uporabnikov spletne Jezikovne svetovalnice Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU2 na te teme. V desetletjih od nastanka aktualnih pravopisnih pravil je namreč pogostnost rabe krajšav - zlasti kratic - tako v pisanju kot govoru le še naraščala, s tem pa so se pojavljala tudi nova, prej še neobstoječa ali vsaj nerešena vprašanja glede njihovega zapisa, slovničnih lastnosti, pregibanja in izgovora. Ob upoštevanju dejstev, da so krajšave, zlasti kratice, izjemno tvorna skupina nove slovenske leksike (o tem gl. Logar 2003; 2005) in da potrebujejo celovitejšo pravopisno obravnavo, bodo prenovljena pravopisna pravila3 vsebovala samostojno poglavje o krajšavah, v katerem bodo predstavljeni vsi tipi krajšav z vidika njihovega nastanka, oblikoslovnih in besedotvornih značilnosti ter rabe v besedilih. V tem prispevku problemsko predstavljamo najobsežnejši del novega poglavja, in sicer pravopisno obravnavo kratic.
1 Kratice kot vrsta krajšav
Krajšave se kot zapisovalni, oblikoslovni in besedotvorni problem v slovenskih pravopisih v različnih obsegih pojavljajo že od prvega pravopisa dalje. Terminološko in delno tudi pojmovno je bilo to pravopisno področje neurejeno vse do aktualnega pravopisa oz. vsaj do Načrta pravil za novi slovenski pravopis (1981). V Slovenskem pravopisu 1962 je termin krajšave denimo (lahko) pomenil tudi današnje kratice, medtem ko je Slovenski pravopis 1950 slednje poimenoval kot krajšave, kratica pa je bila nadpomenka v današnjem smislu krajšav (več o tem v Rode 1974; Kompara 2009; Štumberger 2016; Logar 2003). K večji enoumnosti in ustaljenosti poimenovanj je v obdobju priprave aktualnega pravopisa pripomogel pregleden in sistematičen prispevek Mateja Rodeta (1974), v katerem so krajšave uvedene kot nadpomenka za kratice in okrajšave; izven te skupine pa so uvrščena znamenja, simboli in okrajšanke (po terminologiji aktualnega pravopisa so to kratična imena oz. poimenovanja). V Načrtu pravil za novi slovenski pravopis so krajšave že absolutna nadpomenska kategorija za kratice in okrajšave, pa tudi za formule in simbole; tako
2	Svetovalnica je dosegljiva na spletnem naslovu (svetovalnica.zrc-sazu.si).
3	Prenova pravopisnih pravil poteka od leta 2013 pod okriljem Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU (pravopisna-komisija.sazu.si). Naloga komisije je po sklepu o ustanovitvi Pravopisne komisije »priprava predloga posodobitve obstoječih pravopisnih pravil v skladu s pravopisno tradicijo in ob upoštevanju jezikovnih sprememb sodobne slovenščine ter skrb za njeno uveljavitev v jezikovni praksi« (Spletišče PK).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 45
rekoč enako klasifikacijo uporabljajo Pravila 1990 (dodajajo le še kratična imena oz. poimenovanja) in bo ohranjena tudi v prenovljenih pravopisnih pravilih (z izjemo kratičnih imen oz. poimenovanj; o tem gl. 2.2). Tomo Korošec (1993) med krajšave sicer uvršča poleg naštetih še okrnjenke, okrajšane besede oz. okrajšanke in skrajšane besede oz. skrajšanke, vendar sam piše, da »vsega, kar se nanaša na krajšave, ni mogoče zajeti v pravopis, ker ne gre v prvi vrsti za pravopisna, ampak za besedo-slovna oz. besedotvorna vprašanja« (Korošec 1993: 17).
2 Terminološke spremembe in novosti
Čeprav v predlogu prenovljenih pravopisnih pravil glede izrazja ostajamo v okvirih, kot so začrtani že vsaj od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pa ta bo vseboval tudi dve spremembi oziroma novosti.
2.1 Črkovalne in nečrkovalne kratice
Med kraticami, pri katerih zaradi značilne glasovne sestave beremo vsako črko posebej (npr. EKG, EU), in tistimi, ki jih običajno beremo kot navadne besede (npr. NUK, ARSO), do sedaj na poimenovalni ravni v slovenskih pravopisih ni bilo jasnega ločevanja. Rode (1974: 216) uporablja izraza črkovalne in glasovne kratice:
Glasovne so tiste, pri katerih preberemo kratico kot besedo, ki jo tvorijo inicialke: NUK [nuk], VOS |vos]. Črkovalne kratice tvorimo tako, da v besedo družimo imena inicialk. Pri tem jih lahko beremo ali po domače ali po tuje. Po domače jih izgovarjamo ali poimensko ali s polglasnikom. Poimensko beremo kratice tako, da družimo v besedo imena posameznih inicialk, kot jih poznamo pri abecedi: UKV [u-ka-ve], PTT [pe-te-te]. S polglasnikom izgovorimo kratico tako, da vsakemu soglasniku dodamo še polglasnik: JDŽ [ja-da-ža], SZDL [sa-za-da-la]. Po tuje izgovorimo črkovalne kratice tako, da v besede družimo inicialke, izgovorjene tako, kot to zahteva jezik, iz katerega smo kratico prevzeli: HJ [ha-jot], BBC [bi-bi-si], BCG [¿e-se-že].
V aktualnem pravopisu je v slovarčku jezikoslovnih izrazov (člen 1135) geslo »črkovalna kratica«, opredeljena je tudi druga skupina kratic, ki pa je poimenovana le posredno, in sicer z načinom branja - »nečrkovalno«:
črkovalna kratica poimenovanje, navadno iz samih začetnic besedne zveze, npr. AGRFT = Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, ki jo beremo z imeni črk [agsrsfsts], ne pa z njihovo navadno glasovno vrednostjo (prim. nečrkovalno TOMOS -[tomos])
Že pri Rodetu predlagani izraz črkovalna kratica je uporabljen tudi na drugih mestih v pravilih, npr. v členu 609, tč. 8 (»Številk in črkovalnih kratic ne delimo [...]«, kot zgled je naveden AGRFT); v členu 925, pri obravnavi sklapljanja (»Zapis črkovalnih kratic [kot navadnih besed] je manj navaden (prim. enobe)«). Posredno je delitev omenjena tudi v členu 1021 (poglavje Kratice, formule in simboli), kjer je govor o branju kratic: »Kratice beremo ali kakor druge besede, npr.
46 _ Tina Lengar Verovnik • Obravnava kratic v prenovljenih pravopisnih pravilih ...
TAM [tám], ali pa črkovalno, npr. PTT [patata] [...].« Nekoliko kasneje še: »Ne-črkovalno brane (in govorjene) kratice s pogostno rabo prehajajo med navadno pisano besedje in se potem tako tudi pišejo: sit, Unesco, Tam.«
Od avtorjev, ki so se po izidu aktualnih pravopisnih pravil ukvarjali s kraticami, se s poimenovanjem obeh skupin posredno ukvarja le še Nataša Logar (2003), ki omenja nečrkovalno, »navadno« brane kratice: »Tiste kratice, ki se zaradi svoje glasovne/črkovne zgradbe (lahko) izgovarjajo nečrkovalno, ,navadno', npr. sit, Nato, se lahko začnejo pisati z malimi črkami, ko pa se to zgodi, z vidika sklanja-nja in tvorjenja novih besed niso posebne (vsaj ne zaradi kratične narave svojega nastanka)« (Logar 2003: 141, op. 16).
Način branja - tj. črkovalno oz. nečrkovalno - ima za branje, pisno pregibanje, oblikoslovno vedenje kratic in njihovo prehajanje med navadno besedje pomembne posledice. Da bi uporabnika lažje usmerjali, smo se pri prenovi pravopisnih pravil odločili že v začetnem delu poglavja o kraticah uvesti izraza, ki bosta tudi poimenovalno nedvoumno razlikovala med obema skupinama. Ob že ustaljenem izrazu črkovalne kratice (za kratice, pri katerih izgovarjamo vsako črko posebej) predlog novih pravil uvaja še izraz nečrkovalne kratice (za tiste, ki jih beremo kot navadne besede).
2.2 Kratična imena oz. poimenovanja
Izraza kratično ime in kratično poimenovanje sta v aktualnih pravopisnih pravilih, že prej pa v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis, rabljena bodisi kot sopomenki izrazu kratica bodisi kot poimenovanji za iz kratic nastale navadne besede,4 kar pokaže branje členov, v katerih sta izraza rabljena. Ob prvi pojavitvi izraza kratično ime se še zdi, da ta poimenuje nečrkovalne kratice: »Z velikimi črkami pisana kratična imena lahko prehajajo med navadna lastna ali občna imena in se takrat temu primerno izgovarjajo in tudi pišejo, tj. z veliko začetnico samó, če so lastna: TAM, UNESCO, SIT - Tam, Unesco, sit« (člen 120). Vendar pa je že v naslednjem členu isti izraz rabljen tudi za črkovalne kratice: »Končnice kratičnih imen pišemo: a) z malo, z vezajem, če se kratično ime končuje na soglasnik: SPIZ SPIZ-a; tako se pišejo tudi podaljšave osnov: STA STA-ja, SLO SLO-ja, OZN OZN-ja [...]« (člen 121). Da je sopomenka kratičnemu imenu (in torej kratici) tudi kratično poimenovanje, dokazuje naslednji člen: »Mednje gredo imena 1. držav: Združene države Amerike, Skupnost neodvisnih držav, Nova Zelandija; iz njih delamo tudi ustrezna kratična poimenovanja (ZDA, SND)« (člen 200). Hkrati pa je kratično poimenovanje na drugem mestu rabljeno tudi kot izraz za navadne besede, nastale iz nečrkovalnih kratic: »Nekatera kratična
4 Tudi v Enciklopediji slovenskega jezika (Toporišič 1992), ki vsebuje le geslo kratično poimenovanje, se ta dvojnost potrjuje: pri prvem pomenu avtor izraz enači s kratico, pri drugem pa ga opredeljuje kot besedo, ki se ne občuti več kot kratica (za primer navaja laser). O (delni) prekrivnosti izrazov ime in poimenovanje pri istem avtorju pa se je mogoče prepričati pri zadevnih geslih.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 47
poimenovanja se ne nanašajo na ustrezna slovenska poimenovanja (slovensko poimenovanje se večinoma ne uporablja): Avnoj, Skoj, Unesco, Efta, BBC, RAI, Fide, Fifa« (člen 214). Na nejasno rabo zvez kratično ime in kratično poimenovanje opozarja tudi Korošec (1993: 16-19).
Eno od osnovnih načel izrazoslovja je zahteva po enoumnosti (strokovnega) izrazja, znotraj katere deluje zahteva po ujemanju med pojmovnim svetom in poimenovalnim svetom stroke (Kalin Golob 2001: 252). Izraza kratično ime in kratično poimenovanje kot sopomenki izrazu kratica sta ob upoštevanju tega načela odveč, saj se je kratica v desetletjih od izida aktualnih pravopisnih pravil kot termin uveljavila in utrdila. Ob upoštevanju že zgoraj omenjenega dognanja Nataša Logar pravi, da ko kratice preidejo med navadno besedje, »z vidika skla-njanja in tvorjenja novih besed niso posebne« (Logar 2003: 141, op. 16), torej tudi posebnega strokovnega izraza za besede, nastale iz nečrkovalnih kratic, ne potrebujemo - vsaj ne v pravopisu.5 V predlogu prenovljenih pravopisnih pravil zato izrazov kratično ime oz. kratično poimenovanje ne uporabljamo.
3 IZGOVOR IN NAGLAŠEVANJE KRATIC
V aktualnih pravilih izgovor in naglaševanje kratic ureja člen 1021: »Kratice beremo ali kakor druge besede, npr. TAM [tam], ali pa črkovalno, npr. PTT [patata], SP [espe], samo izjemoma s tujimi imeni črk, npr. BBC [bibisi], vendar USA [uesa]. [...] Dvo- in večzložne črkovalno brane (govorjene) kratice se naglašujejo samo na koncu: SP [espe], RK [erka], RTV [erteve].«
V predlogu prenovljenih pravil6 ostaja ugotovitev, da nekatere kratice prevzemamo skupaj z njihovim izgovorom, dodano je le opažanje glede tega, da pri nekaterih soobstajata izvorni in podomačeni izgovor (npr. PC [pisi in pece]). Pri naglaševanju črkovalnih kratic pa se bomo bolj približali dejanski praksi, v kateri se naglaševanje zgolj na zadnjem zlogu umika naglaševanju na vseh zlogih.7 Skladno s tem je Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU predlagala, da se v pravopisna pravila zapisuje le prednostno obliko z naglasnimi znamenji na vseh zlogih, v slovarskem delu pravopisa, ki pod imenom ePravopis kot rastoči slovar že nastaja na portalu Fran, pa bodo navedene tudi neprednostne oblike z naglaše-nim zgolj zadnjim zlogom.
5	Strinjamo pa se s Tomom Korošcem, da je izraz potreben, kadar je ključno razlikovanje med (novotvorjenimi) besedami z bolj ali manj razvidnimi sestavinami (tj. morfemi) in besedami, ki so nastale iz kratic kot poimenovalnih enot s pomenom, kot ga določajo krnjene sestavine (Korošec 1993: 19).
6	Preverjanje ustreznosti pravil in njihovih ubeseditev poteka prek sistematičnega pregleda uporabniških zadreg v Jezikovni svetovalnici, gradiva v besedilnih korpusih in drugih virih ter ob upoštevanju strokovnih kritik obstoječih pravopisnih rešitev.
7	Odprto ostaja še vprašanje, ali so vsi zlogi v kraticah enakovredno naglašeni ali gre pri nekaterih za t. i. sekundarni naglas. Raziskavo tega problema bomo opravili skupaj s sodelavci pri rastočem eSSKJ.
48 
 Tina Lengar Verovnik • Obravnava kratic v prenovljenih pravopisnih pravilih ...
4 Slovnične lastnosti kratic
V aktualnih pravopisnih pravilih so slovnične lastnosti kratic obravnavane na več mestih: pri rabi vezaja, oblikoslovju in besedotvorju (posamezni členi bodo navedeni v nadaljevanju prispevka), zato si uporabnik težko ustvari celovito sliko o tej problematiki. Zlasti glede sklanjatvenih vzorcev so informacije tudi zelo skope in mestoma nejasne, kar v rabi povzroča različne interpretacije in dvome, ki se kažejo tudi v vprašanjih uporabnikov Jezikovne svetovalnice, npr.:
•	Vljudno vas prosim za odgovor, kako se pravilno sklanja kratica MSP (mala in srednja podjetja). Ali drži, da je edino pravopisno ustrezno sklanjanje glasovno (z MSP-ji), ker naj bi pravopis možnost sklanjanja z neglasovnimi končnicami določal le za kratice z jedrnim ženskim samostalnikom, ne pa tudi za kratice, ki imajo za jedro samostalnik srednjega spola?
•	Po kateri sklanjatvi se sklanja kratica SE (stratigrafska enota)? Ali pri sklanjanju dobi končnico ali ne?
V predlogu prenovljenih pravopisnih pravil bodo zato slovnične lastnosti kratic, ki imajo neposreden vpliv na njihovo izrazno podobo, ko jih uporabljamo v besedilu in jih temu tudi skladenjsko prilagajamo, natančneje predstavljene.
4.1 Pisno pregibanje
V	obeh povojnih pravopisih je bilo pisno pregibanje kratic8 odsvetovano; v SP 1962 so v slovarskem delu primeri kot z AFŽ-jem celo označeni s krožcem, tj. kot nedovoljeni za knjižno rabo (o tem obsežno piše Saška Štumberger (2015)).
V	aktualnem pravopisu pa je bilo pod vplivom splošno prevladujoče rabe in dejstva, da kratice pogosto pretvorimo v navadne besede (EMŠO > emšo; UNESCO > Unesco), odločeno, da se prej nesklonljive enote zdaj tudi sklanjajo. V Načrtu pravil za novi slovenski pravopis je bilo pri nečrkovalnih in črkovalnih kraticah še predvideno razlikovanje (pri prvih zapis končnice bodisi za vezajem ali stično z veliko črko - TAM TAM-a ali TAMA, pri drugih zgolj za vezajem - AFŽ AFŽ-ja), aktualni pravopis pa pri obeh predvideva zgolj zapis za vezajem. Taka praksa se je uveljavila tudi v rabi in načeloma ne povzroča težav. Več jih je pri nečrkoval-nih kraticah, ki se končujejo na nenaglašeni samoglasnik, saj po pravopisnem pravilu tega obravnavamo kar kot sklonilo in ga pri pisnem pregibanju zamenjujemo z ustreznimi končnicami, pisanimi z veliko črko (npr. UNESCO UNESCA UNESCU). Že aktualni pravopis ima opozorilo, da »taka imena rajši sklanjamo v navadni pisni obliki lastnih imen: Unesco Unesca Unescu« (člen 122); tudi v predlogu prenovljenih pravopisnih pravil bo izpostavljeno, da nečrkovalne kratice (na splošno) pogosteje pišemo in pregibamo kot običajno besedje.9 Ker pa
8	Oba pravopisa sta ločevala govorno in zapisovalno plat pregibanja, vendar SP 1950 »ni dovoljeval pregibanja, in sicer niti pri črkovanju niti pisnega pregibanja s končnicami«, pri SP 1962 pa »ni jasno, ali pravopis [...] zahteva pisavo pri AVNOJ in brano pregibanje [pri avnoju]« (Korošec 1993: 16).
9	Dejstvo, da med navadno besedje prehajajo tudi posamezne črkovalne kratice (npr. TV > teve), je v predlogu prenovljenih pravil predstavljeno kot posebnost.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 49
gradivo izkazuje tudi zapise, pri katerih se v kraticah zamenjujejo zgolj zadnje črke (kot sklonila), bo to ohranjeno kot posebnost; opozorjeno bo še na dejstvo, da se pri tej skupini kratic z velikimi črkami zapisujejo tudi obrazila v tvorjen-kahio iz njih (npr. UNESCO UNESCOV).
4.2 Spol in sklanjatev kratic
Po aktualnih pravopisnih pravilih so kratice načeloma moškega spola (razen kratic na nenaglašeni a in redkih drugih) ter se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi. Izrecno je možnost pregibanja po tretji, torej ničti sklanjatvi kratic navedena pri ženskih sklanjatvah: »3. v tretjo sklanjatev gredo samostalniki, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami; sem gredo: [...] c) kratice, ki ohranijo spol podstavne zveze in se ne končujejo na nenaglašeni a, npr. SAZU, ZDA (SAZU gre tudi po 1. moški sklanjatvi)« (člena 809 in 812).
Člen 812 torej navaja le kratice, ki ohranjajo ženski spol jedra podstavne zveze in se ne končujejo na nenaglašeni a. Vendar pa je posredno mogoče sklepati tudi na možnost sklanjanja kratic moškega spola (torej velike večine vseh kratic) po tretji moški sklanjatvi, in sicer v poglavju o krajšavah. Tam sta namreč v členu 1023 poleg zgoraj navedenega člena v sklicu kot relevantna navedena še člena 760 in 804, ki se glasita: »3. v tretjo sklanjatev gredo samostalniki, ki sklonov ne izražajo z glasovnimi končnicami, npr. (visoki) c (visokega) c; takih primerov je malo (npr. imena črk); navadno jih sklanjamo po prvi sklanjatvi, npr. (visoki) c (visokega) c-ja«; »Posebnosti 3. moške sklanjatve [...] Samostalniki te sklanjatve se večinoma rajši sklanjajo po 1. moški sklanjatvi (npr. s širokim e ali s širokim e-jem)«. Oba člena se tičeta tretje (ničte) moške sklanjatve, in čeprav v besedilu med zgledi ni kratic (še najbliže je zgled visoki c, visokega c, ki se nanaša na drug tip krajšave), lahko posredno (zaradi sklica v členu 1023) sklepamo, da pravopisna določila veljajo tudi zanje.11
V predlogu prenovljenih pravil sledimo vsemu zgoraj zapisanemu, vendar bolj izrecno izpostavljamo možnost sklanjanja po ničtem sklanjatvenem vzorcu pri prav vseh kraticah:12 ne glede na spol jedrnega samostalnika v podstavi (torej
10	V prenovljenih pravilih tvorbene lastnosti kratic sicer ne bodo obravnavane v posebnem razdelku, saj gre za ožje slovnično (besedotvorno) problematiko. Posamezne na to vezane zapisovalne posebnosti bodo omenjene le na ustreznih mestih - poleg tu navedene npr. še možnost izpelje-vanja novih oblik iz besed, ki nastanejo iz črkovalnih kratic (npr. SDS > esdees; esdeesovec).
11	Slovarski del Slovenskega pravopisa 2001 (SP 2001) kaže, da so slovaropisci to upoštevali. Slovar pri redkih kraticah, ki se lahko sklanjajo ali po prvi moški ali po tretji ženski sklanjatvi, daje informacijo o tem v dveh ločenih geslih (SAZU), pri kraticah moškega spola (ne glede na spol jedrnega podstavnega samostalnika: FDV- ženski; DDV- moški; SNG - srednji) pa poleg sklanjanja po prvi največkrat ponuja še (neprednostno) možnost sklanjanja po tretji moški sklanjatvi. Enako ravna tudi pri prevzetih kraticah (BBC).
12	Sedanje izrecno omenjanje možnosti ničtega sklanjanja kratic zgolj pri kraticah z ženskim samostalnikom v jedru podstave je pri mnogih uporabnikih, tudi učiteljih in lektorjih, povzročilo prepričanje, da tega sklanjatvenega vzorca pri drugih kraticah ni mogoče uporabiti. Od avtorjev, ki so se po izidu aktualnih pravopisnih pravil ukvarjali s kraticami, zgolj Nataša Logar omenja
50 
 Tina Lengar Verovnik • Obravnava kratic v prenovljenih pravopisnih pravilih ...
tako pri ženskem in moškem kot tudi srednjem spolu) in ne glede na tip kratice (črkovalna, nečrkovalna) - npr. brez DDV, na ARSO, o DNK, iz EU, pri MNZ. Prvič bo v pravopisnih pravilih opozorjeno tudi na to, da so kratice - sicer redkeje - lahko pridevniki (npr. UV - 'ultravijoličen').
Ob pretežno moškospolnih kraticah bodo posebej obravnavane še druge: (1) kratice na nenaglašeni a, ki se sklanjajo po prvi ženski sklanjatvi (npr. CIA CIE - pri tej skupini je, kot je bilo omenjeno že zgoraj, pogost prehod med navadno besedje); (2) redke kratice, ki ob ničtem pregibanju ohranjajo ženski ali srednji spol jedra podstavne zveze, kar se kaže v skladenjskem ujemanju (npr. analiza človekove DNK; Za avtošole je pristojno MNZ); (3) kratice, ki se v rabi enakovredno pojavljajo v različnih spolih in so sklanjane po različnih paradigmah (npr. Izvod knjige hranijo v ljubljanskem NUK-u; Že več let je na voljo razglednica z motivi Plečnikovega NUK; Razpis za gradnjo nove NUKje bil napovedan že leta 1988); (4) sicer redke kratice, ki ohranjajo število in spol samostalnika iz jedra podstave, ki je v množini (npr. ZDA, GSO13).
5 Kratice v daljših poimenovalnih enotah
Kratice kot izjemno tvoren del novejše slovenske leksike se vedno pogosteje povezujejo tudi v zveze bodisi več kratic, bodisi kratic in številk, bodisi kratic in (navadnih) samostalnikov ali samostalniških zvez, ki bi jih skladenjsko vse lahko opredelili kot zveze samostalniških jeder in njihovih (desnih ali levih) prilastkov.
5.1	Zveze več kratic
Čeprav je v aktualnih pravopisnih pravilih opozorilo, da kopičenje kratic ni priporočljivo (člen 1024), pa se kratice vedno pogosteje povezujejo tudi v zveze kratic, ki so skladenjsko gledano jedra in prilastki. Predlog prenovljenih pravil jih bo obravnaval v skupnem poglavju o kraticah v daljših poimenovalnih enotah; s pravopisnega vidika je najpomembnejši napotek, da med samostojnima kraticama, ki se povežeta v tako novo enoto, naredimo presledek (npr. ZRC SAZU, OE UJP14).
5.2	Kratice s številskimi dodatki
V novejšem času je vedno več tudi zvez kratic in številk, ki se navadno dodajajo že uveljavljenim kraticam. V Logar (2003: 136) so tovrstni primeri omenjeni med lastnoimenskim kratičnim gradivom, vendar avtorica številko (verjetno zaradi
^ možnost ničtega sklanjanja, ki ga očitno veže na vse kratice: »SP '01 (oz. prva izdaja Pravil iz 1990) je prvi slovenski pravopis, ki normativno dopušča sklanjanje samo črkovalno izgovorjenih kratic s pisnim dodajanjem oz. spreminjanjem glasovnih končnic - če jih seveda ne sklanjamo po 3. sklanjatvi, in sicer na dva načina [...]« (Logar 2005: 141).
13	GSO = gensko spremenjeni organizmi.
14	Znanstvenoraziskovalni center (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU); območna enota (OE) Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 51
vedno izkazane stičnosti v zapisu) šteje kot del kratice: »Kratico lahko sestavlja tudi številka, kar je sicer redkeje: BS2, K4, TV3.« V sodobnem gradivu se kažejo različni zapisi kratic s številskimi dodatki: stični, nestični in celo z vezajem (npr. SSKJ2, ZIL-1, MP3/mp3, NUK 2).15 Predlog prenovljenih pravopisnih pravil vse zapisovalne možnosti predstavlja kot enakovredne; konkretne uresničitve za posamezne primere bodo prikazane v slovarskem delu priročnika. Razlike v zapisu vplivajo tudi na pregibne možnosti kratic v takih zvezah; le če sledi številka za presledkom, se lahko kratica pregiba tudi po prvi sklanjatvi, sicer je možno zgolj pregibanje po ničti sklanjatvi: gradnja NUK-a 2 /NUK 2, vendar v SSKJ2.
5.3 Zveze kratic s samostalniki
Vse do sedaj opisane predlagane novosti in spremembe glede na aktualna pravopisna pravila so praviloma le vsebinske razširitve in dopolnitve, ki izhajajo iz dejstva, da so kratice vedno obsežnejši del novejše slovenske leksike. Sprememba, ki jo napoveduje naslednje predlagano pravilo, pa se ne tiče le kratic (čeprav izhaja iz njihove rabe v besedilih), temveč pri tem sledimo globljim premikom v novejši slovenski skladnji. Pri t. i. zloženkah s kratično (pa tudi črkovno, tj. simbolno) prvo sestavino aktualni pravopis v pravilih (člen 496) dopušča le dve možnosti: zapis skupaj (TV-program) in obrnjeno zaporedje oz. normativno priporočljivej-ši besedni red (program TV), ki pa ni vedno mogoč - že tukaj zapisani zgled v rabi ni živ.16 Dikcija predlaganih prenovljenih pravil pa bo naslednja: »Kratice v besednih zvezah nastopajo kot nesklonljive samostojne enote (EKG laboratorij, ABS zavore, UV žarki, AV oprema).« Odločitev za spremembo utemeljujemo v nadaljevanju.
V primerjavi s kraticami je pri zapisu zloženk z imenovalniško medpono že aktualni pravopis normiral tri pisne možnosti (člen 487): v obrnjenem vrstnem redu jih lahko pišemo kot besedne zveze z desnim prilastkom (barve tempera), sicer pa skupaj ali narazen (temperabarve tudi tempera barve).17 V zadnjih letih število zloženk oziroma zvez obeh tipov (tj. z imenovalniško medpono in s kratič-no ali črkovno prvo sestavino) še narašča, vedno pogosteje pa jih uporabniki pišejo narazen, saj njihove prve dele dojemajo kot nesklonljive prilastke. To ob gradivu iz publicističnih in znanstvenih besedil ugotavlja tudi Nataša Logar: ker je dvojni
15	Števke, ki so del kratice, se nikoli ne zapisujejo drugače kot enakovredno s črkami, saj imata nadpisani in podpisani zapis v kombinaciji s črkami druge pomene (npr. za matematične potence, ob elementih v kemijskih formulah).
16	V slovarju SP 2001 možnost z obrnjenim vrstnim redom pri kratici TV ni navedena, kar kaže na neskladje med obema deloma pravopisa.
17	Naslednji normativni (oz. normativno-informativni) priročnik, tj. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012), je kljub odklonom od kodifikacije v rabi vsaj v grobem ohranil pravopisne normativne usmeritve. Pri zloženkah z imenovalniško medpono je tako navedena možnost zapisa narazen s kvalifikatorjem »v pridevniški rabi« (npr. fitnes center). Pri zvezah kratic v položaju pred samostalnikom je ohranjen zapis tipa PR-služba, obrnjeni zapis pa so v slovarju priporočili le, če je uresničen v rabi (zato ni zapisa služba PR).
52 _ Tina Lengar Verovnik • Obravnava kratic v prenovljenih pravopisnih pravilih ...
zapis pri medponskih zloženkah v že od SP 1962 naprej predpisan ali vsaj informativno podan, »je pričakovati, da se bo zapis narazen pri zloženkah, ki imajo imenovalniškokončniškohomonimno obrazilo (take pa so vse zloženke iz kratic, ki se izgovarjajo črkovalno), v rabi izkazoval še nekaj časa (morda bo normativno celo prevladal)« (Logar 2003: 143).
Zanimivo je, da je Načrt pravil za novi slovenski pravopis predvideval tudi variantni zapis brez vezaja: »Pri zloženkah, katerih prvi del je velika črka (ali več črk), se vezaj tudi opušča: C vitamin, TV drama; vendar se vezaj ne izpušča pri zapisih durov, npr. C-dur« (Logar 2003: 102). Kot je opisano v Štumberger (2016: 445), naj bi bilo to implicitno vsebovano še v prvi izdaji aktualnih pravil (1990), šele izdaja iz leta 1994 pa je prinesla dodatek, po katerem variantna možnost zapisa podrednih zloženk ne velja več za vse podredne zloženke, temveč samo za zloženke z imenovalniško ali katero drugo medpono. Avtorica ugotavlja, da je to - v nasprotju z dotedanjo slovaropisno tradicijo - dosledno izpeljano v slovarskem delu SP 2001, »posledica tega pa je, da prihaja do razhajanj s knji-žnojezikovno rabo in terminološkimi slovarji« (Štumberger 2016: 446).
Nekatere kratice so dejansko pridevniške že po nastanku (UV žarki 'ultravijolični', AV učinki 'avdiovizualni'), zato pri njih zahteva po pisanju vmesnega vezaja nikoli ni bila skladenjsko utemeljena.18 Problemi nastajajo tudi pri zvezah, v katerih je kratica umeščena pred katero drugo pridevniško prvino (CRP hitri test), ter v prirednih zvezah s pridevniško prvino in skupno odnosnico (EU in bilateralni projekti), saj izpustnega vezaja v takem primeru ni mogoče uporabiti, ker ista prvina ne more biti hkrati samostalniška odnosnica in del zloženke. Zaradi vseh predstavljenih premislekov in argumentov je Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU po razpravi sklenila, da v predlogu prenovljenih pravil odpravi zapis vezaja pri zvezah kratice in samostalniškega jedra - da ga torej ne ohranja niti kot dvojnice.
6 Zaključek
Avtorji, ki so se s kraticami ukvarjali po izidu aktualnih pravopisnih pravil, jih niso obravnavali le z vidika (pisne) izrazne podobe in njenega prilagajanja v konkretnem besedilu. Pogosto pa so izhajali ravno iz pravopisne obravnave kratic oziroma njenih posameznih vidikov. Eden od teh, ki ga vsebujejo tako aktualna pravopisna pravila kot predlog prenovljenih pravil, je tudi nastanek in zapisovanje kratic. Pravopis je na tem mestu relativno skop, zlasti npr. v primerjavi z natančno analizo in opredelitvami v Rode (1974), kjer so kratice glede na nastanek razdeljene v tri
18 Slovar pri geslu TV- (ko gre torej po trenutnem pravopisnem razumevanju za del zloženke) sicer predvideva razvezavo v pridevnik ('televizijski'), a tovrstne zglede (ob TV- še npr. ABK-: 'atomsko-biološko-kemičen', PVC-: 'polivinilkloriden') v zapisu izenačuje s tistimi, ki tudi v zloženki ohranjajo samostalniški pomen (npr. ABS-: 'antiblokirni sistem', UKV-: 'ultrakratki valovi').
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 53
skupine: inicialne, zlogovne in kombinirane. Te problematike se na gradivu kratic z veznikom ali predlogom loteva tudi Mojca Kompara (2015), ki med drugim piše: »Predvsem zaradi pomanjkanja normativnih priročnikov, ki bi zadostno pokrivali področje krajšav in preprečili ohlapnost pravil, pa se v slovenskem prostoru pri tvorbi kratic pojavljajo nedoslednosti« (Kompara 2015: 54). Iz prispevka sicer ni čisto jasno, ali bi moral biti tak normativni priročnik (tudi) pravopis, vsekakor pa je avtorica do aktualnega kritična: »Krnitev veznikov in predlogov razvezav v SP 2001 ni ustrezno predstavljena, saj dopušča možnost krnitve veznika pri kratici BiH, tudi z malo tiskano črko, o predlogih pa ne govori« (Kompara 2015: 61). Čeprav že trenutni pravopis delno opravlja vlogo slogovnega priročnika, tej nalogi pa se v še večji meri ne bo mogel ogniti niti prenovljeni pravopis (saj imamo na tem področju za slovenščino občuten primanjkljaj), pa tudi pri poglavju o kraticah izhajamo iz osnovnega načela: da mora biti pravopisni priročnik osredotočen zlasti na težave, s katerimi se uporabniki srečujejo na izrazni ravni. Tudi v tem prispevku so bile zato predstavljene predvsem tiste problematike, ki se vedno znova pojavljajo kot osrednje, ko že obstoječe kratice zapisujemo in jih prilagajamo vsakokratnemu skladenjskemu in besedilnemu okolju.
VIRI IN LITERATURA
Jezikovna svetovalnica = Jezikovna svetovalnica Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri
ZRC SAZU (https://svetovalnica.zrc-sazu.si, 15. 11. 2018). Kalin Golob 2001 = Monika Kalin Golob, Tvorjenje komunikološkega izrazja ob prevajanju temeljnih komunikoloških del, v: Komunikološka hrestomatija 1: začetki komunikologije v Evropi in ZDA, ur. Slavko Splichal, Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2001, 251-260. Korošec 1993 = Tomo Korošec, O krajšavah, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 29,
ur. Miran Hladnik, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1993, 15-27. Kompara 2009 = Mojca Kompara, Prepoznavanje krajšav v besedilih, Jezikoslovni zapiski 15 (2009), št. 1-2, 95-112.
Kompara 2015 = Mojca Kompara, Raba veznikov in predlogov pri tvorbi kratic, Jezikoslovni zapiski 21 (2015), št. 1, 51-62. Logar 2003 = Nataša Logar, Kratice in tvorjenke iz njih - aktualno poimenovalna možnost, v: Wspolczesna polska i slowenska sytuacja jqzykowa = Sodobni jezikovni položaj na Poljskem in v Sloveniji, ur. Stanislaw Gajda - Ada Vidovič Muha, Opole: Instytut Filologii Polskej - [Ljubljana]: Filozofska fakulteta, 2003, 131-149. Logar 2005 = Nataša Logar, Norma v slovarju sodobne slovenščine: zloženke in kratice, Družboslovne razprave 21 (2005), št. 48, 211-225. Načrt 1981 = Načrt pravil za novi slovenski pravopis, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1981. Rode 1974 = Matej Rode, Poskus klasifikacije krajšav, Slavistična revija 22 (1974), št. 2, 213-219. SP 1950 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1950. SP 1962 = Slovenski pravopis, Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1962. SP 1990 = Slovenski pravopis: pravila, Ljubljana: DZS, 1990. SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001. Spletišče PK = (pravopisna-komisija.sazu.si, dostop 15. 11. 2018).
Štumberger 2015 = Saška Štumberger, Sklanjanje kratic v pisnem knjižnem jeziku, Pravopisna razpotja: razprave o pravopisnih vprašanjih, ur. Helena Dobrovoljc - Tina Lengar Verovnik, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015, 159-167.
54 
 Tina Lengar Verovnik • Obravnava kratic v prenovljenih pravopisnih pravilih ...
Štumberger 2016 = Saška Štumberger, Kratice v Načrtu pravil za novi slovenski pravopis 1981 in v Slovenskem pravopisu 2001, v: Toporišičeva obdobja, ur. Erika Kržišnik - Miran Hladnik, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 (Obdobja 35), 439-446.
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
Summary
Abbreviations in the Revised Normative Guide: New Features and Changes
This article provides an overview of the proposed new features and changes related to abbreviations in the draft revised normative guide that is being prepared by the Normative Guide Committee at SAZU and ZRC SAZU. Unlike the previous editions of the normative guide, the draft introduces a special chapter on abbreviations, the most extensive part of which focuses on a comprehensive presentation of acronyms. The changes refer to various levels of description. A terminological change is the introduction of the term nečrkovalna kratica '(pronounced) acronym' as opposed to the already established term črkovalna kratica 'initialism'; in addition, the draft no longer uses the expressions kratič-no ime or kratičnopoimenovanje 'abbreviation' because they were never unambiguously used or required for the normative description of acronyms. In terms of acronym accentuation, the draft tends to follow usage more because it introduces preferential accentuation of all syllables in initialisms; accent exclusively on the last syllable will be presented as non-preferential in the lexicographic part of the normative guide. With regard to inflection in writing, the draft highlights the fact that all acronyms can be declined following the indeclinable pattern; for the first time ever, the normative guide will draw attention to the fact that in rare cases acronyms can also be used as adjectives (e.g., UV 'ultraviolet'). Acronyms can also form part of longer naming units: in combinations of several acronyms, with numerical additions, or as indeclinable attributes next to (typical) nouns. The draft normative guide puts an end to the normative perspective applied to date that these indeclinable attributes are actually part of compounds, and it no longer offers hyphenation even as a secondary option.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 55
Tomaž petek
Socialne in funkcijske zvrsti v slovenskem jezikoslovju
CoBiss: 1.02
https://doi.org/10.3986/jz.v24i2.7107
Značilnosti socialnih in funkcijskih zvrsti jezika je v slovenskem jezikoslovju (Slovenski slovnici) opredelil Jože Toporišič. Hitre družbene spremembe in spremenjeni pogledi na sporazumevanje v najširšem smislu pa v današnjem času zahtevajo hitro prilagajanje jezika, in to ne glede na funkcijsko ali socialno zvrst, zato v prispevku Toporišičeve opredelitve primerjamo s sodobnejšimi spoznanji nekaterih drugih jezikoslovcev in presojamo o nujnosti nadgradnje, ki jo narekuje sodobna raba.
Ključne besede: Toporišič, slovnica, socialne zvrsti, funkcijske zvrsti, aktualizacija sistema
Social and Functional Language Varieties in Slovenian Linguistics
Characteristics of social and functional forms of a language are defined in Slovenian linguistics by Jože Toporišič's Slovenska slovnica (Slovenian Grammar). However, today rapid social changes and modified perspectives on communication in the broadest sense demand quick adaptation of a language regardless of functional or social form. This article therefore compares Toporišič's definitions in a selected speech situation to more contemporary findings by other linguists, and it considers suitable modifications dictated by contemporary use.
Keywords: Toporišič, grammar, social forms, functional forms, updating a system
Hitre družbene spremembe in spremenjeni pogledi na sporazumevanje v najširšem smislu v današnjem času zahtevajo hitro prilagajanje jezika, in to ne glede na socialno ali funkcijsko zvrst, zato izhajamo iz predpostavke, da bo treba v slovenskem jezikoslovnem prostoru uveljavljeno Toporišičevo delitev socialnih zvrsti na knjižni in neknjižni jezik nadgraditi oz. vsaj aktualizirati. O »problemih koncepta knjižnega jezika« je mdr. že pisal A. E. Skubic (2005: 5), ko je ugotavljal, da je bil tradicionalni odnos slovenistične stroke do knjižnega jezika na eni ter do drugih jezikovnih različic in njihovih govorcev na drugi strani izključujoč. V veliki meri je izhajal iz teorije J. Toporišiča (2000), zasnovane na podlagi praškega strukturalnega funkcionalizma. Knjižni jezik je namreč razumljen kot edina socialna zvrst, ki se lahko uresniči v vseh funkcijskih zvrsteh, medtem ko je raba preostalih socialnih različic omejena le na področje praktičnosporazumevalne zvrsti.
M. Bešter Turk (2013) omenja, da je bila v preteklosti večkrat izražena potreba po spremembi poimenovanja in delitve socialnih zvrsti slovenskega
0 UVOD
56 _ Tomaž Petek • Socialne in funkcijske zvrsti v slovenskem jezikoslovju
jezika.1 V. Smole (2009) navaja, da se z močno spremenjenimi družbenimi in političnimi razmerami spreminjata pomen in vloga slovenskega jezika v celoti ter pomen in vloga njegovih posameznih zvrsti. Po njenem mnenju sta pri t. i. socialnih zvrsteh najbolj izpostavljeni sorazmerno enotna knjižna in zelo različna narečna zvrst. Ista avtorica ugotavlja, da se, upoštevajoč današnjo jezikovno situacijo, oži obseg rabe knjižnega jezika, na nekaterih območjih pa obseg rabe »sistemskih narečnih različkov oz. krajevnih (in mestnih) govorov« (Smole 2009: 558). M. Bitenc (2016) se sklicuje na jezikovno realnost, ki je večinoma med dvema poloma, tj. jezikovnim standardom in dialektom. Omenja kompleksne razloge jezikovnega obnašanja; ti izkazujejo, da so med različnimi dejavniki »najbolj relevantni osebna zgodovina posameznika, njegove osebne lastnosti in jezikovne sposobnosti, družbena mreža, trajanje in narava jezikovnega stika, izkušnje, ki jih ima z jezikovno rabo v različnih okoljih, in z vsem tem povezana jezikovna stališča ter dojemanje povezave med jezikom in identiteto« (Bitenc 2016: 287). O razhajanjih med tradicionalno teorijo zvrstnosti in jezikovno rabo razpravlja tudi J. Vogel (2017). Potreba po aktualizaciji oz. nadgradnji pa se v slovenskem jezikoslovju kaže tudi pri Toporišičevi sistemsko uveljavljeni opredelitvi funkcijskih zvrsti, kar je v slovenskem prostoru razvidno iz razprav več jezikoslovcev, npr. O. Kunst Gnamuš 1992, M. Kalin Golob 1999, G. Červ 2013 in J. Vogel 2017, glede terminologije in normativnosti tudi M. Kalin Golob in N. Logar 2008, M. Jemec Tomazin 2010, H. Dobrovoljc 2014 in M. Žagar Karer 2018.
Ker se socialne in funkcijske zvrsti jezika uresničujejo v konkretnih okoliščinah, bomo v tem prispevku o njih razpravljali z vidika izbranega govornega položaja, tj. govornega nastopanja v javnosti,2 pri katerem je ustrezna raba jezikovnih zvrsti zaradi vsenarodne in narodnoreprezentativne vloge knjižnega jezika nujna. Zaradi aktualnosti in pomembnosti obravnavane tematike v slovenskem jezikoslovju se zdi na podlagi do zdaj (več) parcialnih poskusov objektivnega razmišljanja o potrebah po aktualizaciji socialnih in funkcijskih zvrsti po Jožetu Toporišiču v slovenskem jezikoslovju nujno soočiti različne poglede in na koncu izbrati način, kako oblikovati predloge novega modela klasifikacije, vključno s terminologijo in upoštevajoč hitre družbene spremembe ter nenehni razvoj jezika v koraku s sodobno rabo.
1 Socialne zvrsti jezika med tradicijo in spremenjenimi pogledi na sporazumevanje
Socialne zvrsti jezika se v slovenskem jezikoslovju (po Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča) delijo na dva dela - knjižni jezik in neknjižni jezik (Toporišič 2000: 14). Knjižni jezik je namenjen sporazumevanju in sploh sporočanju na vsem slovenskem
1	V. Smole (2004) navaja, da to potrebo sicer omenjajo že Ž. Gruden 1976, E. Kržišnik 1998, M. Stabej 2003, H. Tivadar 2004, pozneje pa jo omenjajo tudi A. E. Skubic 2005, M. Kalin Golob 2009 idr.
2	O govornem nastopanju, ki ga razumemo kot tvorjenje enogovornih govorjenih besedil, namenjenih širši ali ožji javnosti, gl. tudi Petek 2012a; 2012b; 2013; 2014; 2018.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
57
ozemlju in z vsenarodno ter narodnoreprezentativno vlogo. Deli se na zborni in splošno- ali knjižnopogovorni jezik (Toporišič 2000: 14). Neknjižni jezik pa se deli na t. i. zemljepisna narečja, npr. gorenjsko, dolenjsko, štajersko, in na pokrajinske pogovorne jezike, ki so nekaka nadnarečja več zemljepisnih narečij. V tem kontekstu se zdi smiselno omeniti tudi interesne govorice. Toporišič (2000: 25) navaja, da so interesne govorice modifikacije osnovnih socialnih zvrsti, in sicer z besedjem, s frazemi pa tudi z izraznimi načini, ki so značilni za posamezne ožje interesne skupnosti, npr. za pripadnike istega poklicnega področja. Interesne govorice ljudi, katerim je skupen poklic, so žargoni, nepoklicnostne imenujemo slengi, »rokovnjaške« pa argoji (Toporišič 2000: 25). Med neknjižne socialne zvrsti pa spadajo tudi mestne govorice. Slovenski pravopis navaja, da so mestne govorice t. i. jezikovni različki jezika, ki so večinoma nastali iz narečij v večjih mestih (SP 2001: 128, člen 1058). V primerjavi z narečji so slovenske mestne govorice bliže zvrstem knjižnega jezika, predvsem knjižnemu pogovornemu jeziku. Njihova posebnost je predvsem v besedju, skladnji in fonološkem naglasu ter v splošnem slušnem vtisu. Toporišič (1992: 104) pa mestne govorice opredeljuje kot socialnozvrstne značilnosti zemljepisnih enot kakega jezika, ki se uporabljajo v mestih. Nadaljuje, da je zanje značilno, da se na podlagi raznovrstnejšega izvora govorečih ter posebnih oblik življenja in dela razvijajo jezikovne značilnosti t. i. podeželskih narečij in govorov (tako so blizu knjižnemu jeziku). Z mestnimi govoricami se je pri nas ukvarjala tudi A. Valh Lopert (2008), ki omenja, da je Toporišič izraz mestne govorice uporabil že leta 1986.
V. Smole (2004: 322-323) je do Toporišičeve razdelitve na knjižno in neknji-žno kritična in navaja, da je že na prvi pogled jasno, da je takšna delitev narejena z vidika knjižnega jezika in ne jezika v vseh njegovih pojavnih oblikah, kot so zvrsti definirane, tj. z vidika slovenskega jezika v celoti. Avtorica zavrača omenjeno Toporišičevo delitev in predlaga delitev slovenskega jezika na sistemske in nesistemske zvrsti. Sistem lahko določimo knjižnemu jeziku, ker je opisan v slovnici, pravopisu in slovarju. Sistemska pojavna oblika slovenskega jezika pa obstaja tudi med neknjižnimi zvrstmi, tj. krajevni govor, ki se druži v narečja, ta pa v narečne skupine. V. Smole (2004: 324) dodaja še, da imamo s tega vidika dve sistemski pojavni obliki slovenskega jezika - na eni strani naravni narečni krajevni govor, na drugi strani pa normirani knjižni jezik, med njima pa je mogoče uvrstiti vso množico različic pogovornega jezika. Tivadar (2004: 438-439) je preverjal smiselnost v slovenskem prostoru najbolj razširjene Toporišičeve delitve socialnih zvrsti. Pri tem se ni toliko osredinjal na jezikovno pravilnost, ampak je poskušal problema-tizirati večkrat nepravilno usmerjenost raziskovanja oz. ukvarjanja s slovenskim (knjižnim) jezikom, da se jezik mora govoriti tako, kot je zapisano, oz. bi moralo biti v slovnici in pravopisu. Prestižnosti knjižnega jezika ni posebej poudarjal (Ti-vadar 2004: 438-439).
Na tem mestu se nam zdi pomembno omeniti še vsaj teorijo sociolektov po Skubicu (2004; 2005). Pri oblikovanju sodobnejšega modela socialne zvrstnosti se
58
_ Tomaž Petek • Socialne in funkcijske zvrsti v slovenskem jezikoslovju
je omenjeni avtor, kot ugotavlja tudi že J. Vogel (2017), oprl na Gillesovo teorijo sociolektov, s katero je poimenoval govore različnih družbenih skupin, pri čemer je upošteval dve merili: (1) oddaljenost od knjižnega jezika; (2) primarnost oz. sekundarnost z vidika posameznika (Vogel 2017: 21-22). Skubic (2004: 300-302; 2005: 185-211) ločuje kultivirane (elitne) in obrobne (obrobne, podeželske obrobne, mestne obrobne, priseljenske obrobne) sociolekte. Kultivirane (elitne) v njegovem kontekstu razumemo kot tiste, ki so bliže knjižnemu jeziku in jih govorijo predvsem pripadniki družbenih skupin z določeno ekonomsko, kulturno ali politično močjo, ki sprejemajo vrednote in pravila prevladujoče kulture. Obrobne sociolekte pa pripisujemo govorcem deprivilegiranih družbenih skupin, ki sicer priznavajo »superiornost« knjižnega jezika, vendar so hkrati izrazito lojalni do svojega sociolekta. Občutijo ga kot izraz posebnega načina življenja, zato vsako prestopanje v drug diskurz razumejo kot njegovo zanikanje.
2 Funkcijske zvrsti jezika in poskusi prevetritve
OBSTOJEČE/UVELJAVLJENE OPREDELITVE
Ob socialnih zvrsteh jezika, predvsem knjižnega, smo pozorni tudi na funkcijske zvrsti.3 J. Vogel (2007: 125) navaja, da sta se s klasifikacijo funkcijskih zvrsti ukvarjala strukturalistično in pragmatično jezikoslovje, vendar z različnih izhodišč. Strukturalistično jezikoslovje je na podlagi opaženih posebnosti sklepalo o skupni funkciji besedil, pragmatika pa je temeljno merilo videla v njihovi vlogi. Toporišič (2000: 27-32) deli funkcijske zvrsti na: (1) praktičnosporazumevalno, (2) strokovno, (3) publicistično in (4) umetnostno zvrst. M. Nidorfer Šiškovič (2013: 270) navaja, da Toporišičeva sistemsko uveljavljena razdelitev na omenjene štiri funkcijske zvrsti sicer ne predstavlja posebne težave pri načelnem uvrščanju besedil, težava pa nastane pri določanju podzvrsti, vrst, podskupin - pri določanju, analiziranju in pri definiranju besedilnih vrst. Manjkajo namreč merila, zakaj določena besedilna vrsta sodi v določeno funkcijsko zvrst, navedba relevantnih dejavnikov in kategorij vpliva. Skubic4 pa Toporišičevi teoriji očita pomanjkanje natančnega definiranja funkcije kot osnovne določevalne lastnosti
Klasifikacija funkcijskih zvrsti predstavlja eno izmed osrednjih problematik teorije jezikovne zvrstnosti praške strukturalistične šole (Skubic 1995). S funkcijskimi zvrstmi so se ukvarjali mdr. Havranek (1963) ter de Beaugrande in Dressler (1992), na Slovenskem pa predvsem Toporišič (1992; 2000), O. Kunst Gnamuš (1992), Skubic (1995), S. Kranjc (2004), J. Vogel (2007, 2017, 2018), M. Nidorfer Šiškovič (2013) idr. Razvoj koncepta funkcijske zvrstnosti v slovenskem jezikoslovju je pregledno predstavil tudi Dukič (2010).
Dukič (2010: 327-328) ugotavlja, da teorija funkcijske zvrstnosti, kot jo je predstavil Skubic (1995), predstavlja jasno opozicijo etablirani funkcionalističnostrukturalistični teoriji. Vzrok za to vidi v zasnovanosti na drugačnih teoretskih konceptih. Avtor češki in slovenski teoriji na začetku očita pomanjkanje natančnega definiranja funkcije kot osnovne določevalne lastnosti zvrsti oz. stilov. Sam se pri razlaganju tega pojma nasloni na pragmalingvistično teorijo govornih dejanj Austina, Searla in Strawsona, ki med drugim izpostavlja t. i. pragmatično funkcijo izrekov oz. besedil, katere osnovni namen je sprememba stanja stvari - tvorec besedila torej želi
3
4

Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 59
zvrsti. Pri razlaganju tega pojma se naslanja na pragmalingvistično teorijo govornih dejanj5 (Skubic 1995; 2005; Dukič 2010).
Da bi vsaj delno sledili razvoju teorije zvrstnosti, ki se mdr. ukvarja tudi z razlikami med jezikovno in besedilno zvrstnostjo, jezikom in govorom/diskurzom, kar poudarjajo sodobne teorije zvrstnosti, tudi pragmalingvistična, se zdi smiselno in hkrati nujno opozoriti na Skubica (1995: 156), in sicer v tistem delu, v katerem navaja, da je v razumevanju funkcijskih zvrsti v drugi polovici prejšnjega stoletja zaznati premik v delih pragmalingvistov, ki v t. i. središče svojega zanimanja postavljajo pragmatično funkcijo izrekov oz. besedil - namen spremembe stanja stvari, s katerim je besedilo tvorjeno. Spremembe stanja stvari, ki jih želi govorec uresničiti, so najrazličnejših vrst in zajemajo vse, kar se v stvarnosti spremeni s tem, ko je govor uresničen. Skubic (1995: 158-167) zato - drugače kot Toporišič - ločuje naslednje pragmatične funkcije govora: (1) znanstveni govor;6 (2) sporočanj-sko-vplivanjski govor;7 (3) konvencionalnoperformativni govor;8 (4) umetnostni
s svojim besedilom tako ali drugače spremeniti zunajjezikovno dejanskost, temu namenu pa je podrejena celotna (vsebinska in oblikovna) struktura besedila.
Govorno dejanje v splošnem pogledu je dejanje, pri katerem sporočevalec z glasovno ali s črkovno oblikovanimi znamenji besednega jezika posreduje naslovniku svoje razmerje do stvarnosti in svojo miselno predstavo o stvarnosti, in sicer z namenom, da bi vplival na naslovnikovo vednost, prepričanja, čustva itn., pri tem pa posreduje tudi podatke o sebi in okoliščinah govornega dejanja (Križaj Ortar 1997). Govorno dejanje je M. Križaj Ortar (1997: 16-18) razdelila na pet ravni: (1) govorno dejanje je namerno/intencijsko dejanje (o govornem dejanju lahko govorimo kot o zavestni dejavnosti, ki je motivirana z družbeno pogojenimi potrebami in je načrtno usmerjena k cilju); (2) govorno dejanje je družbeno/medosebno dejanje (gre za interakcijo med sporočevalcem in naslovnikom; govorno dejanje je usmerjeno k naslovniku, kateremu sporočevalec nekaj posreduje; je torej dajalno/posredovalno dejanje, ne pa posedovalno ali sprejemalno dejanje, zato ga ne gre enačiti s komunikacijo, saj je ta sestavljena iz posredovalnega dejanja govorca in sprejemalnega dejanja prejemnika; govorno dejanje je le eno izmed dejanj sporazumevanja; (3) govorno dejanje je vsebinsko dejanje (sporočevalec z besednimi znamenji popisuje določen izsek stvarnosti in do njega zavzema določeno stališče; s tem naslovniku posreduje svoje razmerje do izseka stvarnosti in svojo miselno predstavo o izseku stvarnosti; (4) govorno dejanje je razodevalno dejanje (sporočevalec v njem razodeva samega sebe, če to želi ali ne; (5) govorno dejanje je besedno dejanje (temeljno sredstvo govornega dejanja je besedni jezik, ki pa ga vedno spremljajo znamenja drugih jezikov, tj. t. i. parajezikovni spremljevalci govorjenja, npr.: register, hitrost, kretnje, mimika, drža telesa, položaj v prostoru itn. (pri točki 5 prim. Toporišič 2000: 550-554).
Znanstveni govor določa spoznavna funkcija - jezik je sredstvo za oblikovanje novih vednosti, njegov nosilec pa t. i. logični subjekt, ki trditve v strogo hierarhiziranem znanstvenem besedilu izpeljuje po pravilih logičnega sklepanja. Jezik je navadno zborni in slogovno čim manj zaznamovan (Skubic 1995; prim. Dukič 2010).
Sporočanjsko-vplivanjski govor pokriva praktičnosporazumevalni, publicistični in v veliki meri tudi strokovni jezik klasične Toporišičeve tipologije.
Konvencionalnoperformativni govor med drugim zajema poslovni/uradovalni oz. uradniški jezik. Njegova temeljna funkcija je neposredno spreminjanje stanja stvari, jezik pa je sredstvo za spreminjanje sveta. Ta besedila so oblikovana skladno s strogimi, natančno predpisanimi in stabilnimi, torej redko oz. počasi spreminjajočimi se pravili, konvencijami. Standardne besedilne uresničitve konvencionalnoperformativnega govora so: pravni predpisi, odločbe, pogodbe, poročni, krstni, imenovalni, razglaševalni obrazci, različna potrdila itn. Njihov nosilec je t. i.
►
5
6
7
8

60 
 Tomaž Petek • Socialne in funkcijske zvrsti v slovenskem jezikoslovju
govor.9 O. Kunst Gnamuš (1992) pa je (že pred Skubicem) razlikovala med znanstvenim govorom, katerega namen je ubeseditev stvarnosti (prevladujoča repre-zentacijska vloga), in ideološkim govorom, za katerega je značilna vplivanjska vloga. Zanimivo se zdi omeniti še, da Skubic pozneje (2005) ne razpravlja več o funkcijskih govorih, ampak o registrih, diskurzih in o žanrih, skozi katere se v institucionalnem okolju uresničujejo zahteve govornega položaja, bistvena pa je vloga jezika, o čemer razpravlja tudi J. Vogel (2017) več kot deset let pozneje. Ista avtorica (Vogel 2017: 22) ugotavlja še: »Zdi se, da sta Skubic in [O.] Kunst Gna-muš z vlogo jezika kot temeljnim merilom za določanje funkcijskih zvrsti omogočila pojasnjevanje odstopanja od predvidene rabe knjižnega jezika oz. vztrajanja pri njem v uradnem in javnem sporazumevanju. Hkrati pa Skubičeva izključitev knjižnega jezika s socialne osi knjižnemu jeziku z vidika posameznika odvzema identitetno razsežnost. Ali, povedano drugače, če omogoča razmislek o potrebi po učenju slovenskega knjižnega jezika kot različice z največjo predstavitveno močjo, hkrati ne omogoča razmisleka o slovenskem knjižnem jeziku kot izrazu identificiranja z državno ali narodno skupnostjo kot posebno družbeno skupino.«
S. Kranjc (2004: 397) navaja, da sodobno pojmovanje zvrsti v ospredje postavlja temeljno funkcijo besedila, tj. vplivanje na naslovnika, za to pa tvorec izbira sredstva, ki so mu na voljo v njegovem besedilnem svetu in ki jih nudi jezik, v katerem besedilo oblikuje.
3 Uporaba socialnih in funkcijskih zvrsti jezika
V KONKRETNIH OKOLIŠČINAH
Če značilnosti teh zvrsti presojamo z vidika govorca, pri čemer je izbrani govorni položaj10 govorno nastopanje v javnosti, ugotovimo, da si ta kot sporočevalec s svojo dejavnostjo prizadeva vplivati na naslovnika (poslušalca) in pri njem nekaj
► pooblaščeni subjekt, pri katerem pogosto ne gre za posameznika, ampak za določeno konstela-cijo udeležencev sporazumevanja, ki je besedilo sestavila.
9	Umetnostni govor ustreza tradicionalno pojmovani umetnostni zvrsti le v poimenovanju. Skubic namreč ugotavlja, tako Dukič (2010), da je njegova temeljna funkcija ta, da se notranje nekako predela v (konkretno) obliko, ki jo lahko izrečemo; iz tega izhaja, še dodaja, da se ta funkcija lahko realizira tudi v besedilih vsakdanjega govora, čeprav je res veliko pogostejša v proznih, lirskih in v dramskih besedilih. Jezik takšnih besedil je »sredstvo za izražanje kompleksnih notranjih doživetij in intuitivnih spoznanj«, njegov nosilec pa t. i. umetniški subjekt (Skubic 1995; Dukič 2010).
10	Govorni položaj je situacija, v kateri poteka sporazumevanje; to je odvisno od tega, kje in komu kaj sporočamo. Gre za okoliščine, ki so določene z udeleženci, vsebino in namenom in ki vplivajo na izbiro jezikovnih sredstev. Govorni položaji se mdr. med seboj razlikujejo glede na uradnost in neuradnost oz. javnost in zasebnost (Križaj Ortar idr. 1999; Zemljarič Miklavčič idr. 2009: 426; Tivadar 2011). Na podlagi značilnosti te opredelitve sklepamo, da gre pri javnem govornem nastopanju za uradni in javni govorni položaj. Tivadar (2004: 444; 2011: 493-494) navaja tudi pet osnovnih načinov (stopenj) govora, ki zahtevajo različno obvladovanje knjižnega govora, tj. (1) branje in (2) polbranje; (3) govor na osnovi opornih točk in (4) prosti govor brez zapisa, a z miselno pripravo - ti dve kategoriji že spadata med nebrani govor, ki ni več neposredno povezan s pisno predlogo; (5) popolnoma prosti govor.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
61
doseči; njegova dejavnost mora biti usmerjena k nekemu cilju. Zavedati se mora interakcije, ki jo vzpostavi z naslovnikom. J. Vogel (2017) omenja, da knjižni jezik v svoji zapisani in govorjeni različici kljub vsem spremembam ostaja tista zvrst, ki posamezniku omogoča ustrezno sodelovanje v izobraževanju (pa tudi na splošno v družbi), in nadaljuje, da je knjižni zborni jezik razumljen kot edina socialna zvrst, ki se lahko uresniči v vseh funkcijskih zvrsteh, medtem ko je raba preostalih socialnih različic omejena le na področje praktičnosporazumevalne zvrsti.
Toporišič (2000: 15) navaja, da je nosilec zbornega jezika jezikovno šolani človek. Govorijo ga posebno v šolah učitelji in učenci vseh stopenj pred formalnim zborom, tj. pred razredom ali drugačnim poslušalstvom. Naslovnik zbornega govora je navadno množičen in neposredno prisoten pred govornikom kot poslušalec ali pa je eden izmed poslušalcev radia (ali kakega drugega sredstva za prenos govorne besede) ali gledalcev ali poslušalcev televizije.11 Zborna izreka knjižnega jezika se torej uporablja zmeraj takrat, kadar je pred govorečim družbeno izoblikovan, tj. javen zbor poslušalcev. Slovenskega zbornega jezika se človek skoraj nikoli ne nauči kot maternega jezika; v veliki meri si ga pridobi pri pouku slovenskega knjižnega jezika v vrtcih in šolah12 (Toporišič 2000: 15).
Za vnaprej pripravljen govorni nastop, ki ustreza izbranemu govornemu položaju, je torej značilen knjižni (zborni) jezik. M. Šekli (2004: 45, 47) omenja, da so teorijo knjižnega jezika konec dvajsetih let in v tridesetih letih 20. stoletja izdelali jezikoslovci praške jezikoslovne šole ter da je v svojem bistvu veljavna še danes. Nadaljuje, da knjižni jezik opravlja zelo pomembni družbeni vlogi - znotraj jezikovne ali narodne skupnosti je knjižni jezik narodnozdruževalen, ker omogoča, da se nosilci posameznih neknjižnih zvrsti jezika med seboj sporazumevajo ter s tem ustvarjajo zavest o pripadnosti neki nadkrajevni in nadpokrajinski (vsenarodni) jezikovni skupnosti. Zunaj jezikovne ali narodne skupnosti je knjižni jezik naro-dnopredstavniški, ker omogoča, da se njegovi nosilci z njim poistovetijo in hkrati razlikujejo od drugih podobnih skupnosti (Šekli 2004: 45, 47). Tudi Tivadar (2010: 106) omenja združevalnost in enotnost, ki sta ključni značilnosti knjižnega jezika.
Javni govorec v različnih govornih položajih uporablja večino zvrsti, a se pri njegovem govoru vse funkcijske zvrsti ne uporabljajo enakovredno. V nadaljevanju razprave predstavljamo funkcijske zvrsti s poudarkom na strokovni zvrsti,13 za katero menimo, da jo mora javni govorec obvladati.
11	V 21. stoletju zaradi množično razvite tehnologije tudi v drugih, sodobnejših oblikah.
12	H. Tivadar (2009: 46) navaja, da lahko knjižni jezik predstavlja tudi zavorni element pri sproščenem sporazumevanju. Poudarja, da je bilo pri njegovih lektorskih govornih vajah in seminarjih pogosto problematizirano dejstvo, da se knjižni jezik pojmuje kot najvišja jezikovna zvrst, najpopolnejša in najzahtevnejša, kot navaja Toporišič v Enciklopediji slovenskega jezika (1992: 82-83). Pri tem Tivadar (2009: 46) navaja, da je treba poudariti predvsem izpostavljanje prestižnosti kot osnovnega merila knjižnosti in predvsem izpostavitev knjižnega kot najvišjega. Prestižnost je sicer eno izmed pomembnih meril, nikakor pa ni edino, predvsem pa je knjižni jezik tudi jezik, ki ima normo in običajno živi v (knjižnih) besedilih.
13	J. Vogel (2007: 127) navaja, da slovensko strukturalistično jezikoslovje strokovno zvrst obravnava kot eno temeljnih funkcijskih zvrsti jezika glede na izbranega naslovnika.
62 _ Tomaž Petek • Socialne in funkcijske zvrsti v slovenskem jezikoslovju
J. Vogel (2007: 125) ugotavlja, da na primer poljudnoznanstveno besedilo strukturalistično jezikoslovje skupaj z znanstvenim uvršča med strokovna besedila, pragmatično pa v nasprotju z znanstvenim v t. i. sporočanjsko-vplivanjski govor. Ta zajema, kot navaja Skubic (1995: 161; prim. Dukič 2010: 328) in kot je bilo že omenjeno, praktičnosporazumevalni in publicistični jezik ter v veliki meri tudi strokovni jezik klasične Toporišičeve tipologije.
Po Slovenski slovnici je za strokovna besedila (podzvrsti: praktičnostro-kovna, znanstvena, vmesna - navadni strokovni jezik) na splošno značilno, da so objektivna in da je njihova funkcija predstavitev stvarnosti. Posebnost poljudnoznanstvenih besedil v primerjavi z znanstvenimi je po Toporišiču njihova večja nazornost oz. preprostejša predstavitev vsebine, saj so namenjena drugačnemu naslovniku. Sredstvo, s katerim se ta posebnost izraža, je predvsem ponazarjanje z zgledi (prim. Vogel 2007: 127).
Javni govorec mora za nekatere vrste javnosti uporabljati strokovni jezik. Praktičnostrokovni jezik, na primer, je podoben praktičnosporazumevalnemu, le da je v njem precej več strokovnega izrazja. V primerjavi z vsakdanjim sporazu-mevalnim jezikom je natančnejši - v tem primeru gre za uradovalno sporazume-vanje14 (prir. po Toporišič 2000: 27-31).
Na podlagi razvrstitve funkcijskih zvrsti po Skubicu (1995) pa se nam za javnega govorca zdi pomemben predvsem t. i. sporočanjsko-vplivanjski govor. Dukič (2010: 328) navaja, da je njegova temeljna funkcija perlokucijska, in ta termin utemeljuje s tem, da izhaja iz pragmalingvističnega razlikovanja med lokucijo (dejanje izrekanja), ilokucijo (dejanje vplivanja) in perlokucijo (dejanje učinkovanja), sestavinami govornega dejanja. Skubic (1995, 2005) omenja, da ima tvorec (v našem primeru javni govorec) pri tej vrsti govora vso svobodo, da glede na okoliščine pri javnem govornem nastopanju za dosego svojega cilja uporabi tiste strategije, ki jih obvlada. Biti mora razumljiv in prepričljiv, upoštevati pa mora zahteve okoliščin. Glede razumljivosti mora oblikovati predvsem take propozicije, ki javnostim omogočajo, da ob vednosti, ki jim je na voljo, prepoznajo njihov smisel. V sporočanjsko-vplivanjskem govoru logično dokazovanje (v nasprotju z znanstvenim govorom) ni edino sredstvo prepričevanja. Javni
14 Poleg značilnega izrazja so zanj značilne tudi tipične ustaljene besedne zveze. Včasih se zgodi, da mora govorec zaradi zahtevne znanstvene javnosti v svojem javnem govornem nastopanju uporabiti tudi najvišjo vrsto strokovnega jezika, tj. t. i. znanstveni jezik. Zanj je značilno, da vsebuje strokovno izrazje, ki je znanstveno obširnejše kot pri praktičnostrokovnem jeziku in bolj abstraktno. Podajanje mora biti natančno in popolnoma enopomensko. Na kratko mora biti podano bistvo stvari in pojavov. Za znanstveni jezik sta značilni tudi »velika treznost« in brezčustvenost - ni nenavadnega besednega in stavčnega reda, čim manj tropov (metafor, metonimij), prevladovati mora nevtralni besedni red. Vmesni položaj med praktičnostrokovnim in znanstvenim jezikom, ki ga večkrat uporablja javni govorec, pa ima navadni strokovni jezik, ki ga imenujemo tudi poljudnoznanstveni jezik. Ta jezik se uporablja takrat, ko je treba z vsebino znanstvenih del seznaniti širše kroge, kar neposredno kaže na različne javnosti, ki obstajajo (prir. po Toporišič 2000: 27-31).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	63
govorec tukaj nastopa kot vreden zaupanja; od stopnje zaupanja, ki jo uživa, so odvisne tudi strategije, ki jih lahko uporablja. Za učinkovitost tega govora je pomembno, da ima poslušalec govorca za verodostojnega (Skubic 1995: 161-162; Dukič 2010: 328).
4 premislek o možnostih normiranja »nove in sodobne«
ZVRSTNOSTNE TEORIJE - KAKO ZAČETI
E. Kržišnik (2004: IX) je leta 2004 zapisala: »Odkar se je teorija jezikovne zvrstno-sti sredi prve polovice 20. stoletja, predvsem na pobude praške lingvistične šole, trdno umestila v evropsko jezikoslovje, je prehodila pot od strukturalističnega do pragmatičnega in celo kognitivnega pristopa. Tisto, kar pa je v prvi vrsti prineslo potrebo po njeni ponovni aktualizaciji, je bila zunajjezikovna pobuda: v zadnjem desetletju ali dveh se je opazno, lahko bi rekli celo drastično, spremenila resničnost sama in te spremembe nujno odsevajo v jezikovni resničnosti in v členitvi te resničnosti. Pobuda je bila torej zunajjezikovna, jezikovna in jezikoslovna.« To je avtorica zapisala kot uvod v Obdobja, tradicionalni vsakoletni mednarodni slove-nistični simpozij, ki se je odvil leta 2004. Skoraj 15 let pozneje je razkorak med tradicionalno teorijo zvrstnosti in dejansko jezikovno ravno vsaj tolikšen - če ne še večji - kot takrat. Težnje k potrebni»spremembi« so čedalje bolj aktualne, zato je treba nanje ne samo opozarjati, ampak bi bilo nujno tudi konkretno odgovoriti. O tem kot (še) vedno aktualni tematiki se v slovenskem jezikoslovju razpravlja tudi še več kot deset let pozneje. Ker so se, kot pred kratkim ugotavlja tudi J. Vogel (2017), razmerja med jezikovnimi zvrstmi v postmoderni družbi spremenila in je še kako prisoten razkorak v pojmovanju jezikovne zvrstnosti med teorijo in prakso oz. med tradicionalno teorijo zvrstnosti in dejansko jezikovno rabo, se zdi nujno potreben premislek o možnostih normiranja »nove in sodobne« zvrstnostne teorije. M. Kalin Golob in N. Logar (2008: 663) ugotavljata: »Urejanje pojmovnega sveta stroke s tvorbo ustreznih strokovnih izrazov je v teoriji knjižnega jezika, kot jo je razvila praška lingvistična šola v 30. letih 20. stoletja, ena temeljnih nalog jezikovne kulture kot teoretsko podprtega razvijanja knjižnega jezika.«
Najprej bi se morali predvsem jezikoslovci zavedati »pomena pravilnega spremljanja in terminološkega načrtovanja, saj lahko le tako tvorno spremljajo in uvrščajo pojmovne inovacije, ki so posledica intenzivnega razvoja družbe in spremenjenih (novejših) pogledov na jezik (prim. Jemec Tomazin 2010: 103). »Stro-kovno-znanstvena komunikacija je v družbi, ki temelji na znanju, še toliko pomembnejša.« Po skoraj 15 letih od simpozija Obdobja, ki je bil načrtno posvečen aktualizaciji jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem,15 bi bilo smiselno ponovno načrtno in premišljeno soočati poglede in izkušnje jezikoslovcev ter na novo defi-
15 Leta 2013 je bila osrednja tema družbena funkcijskost jezika, ki je nadaljevala krovno tematiko usmeritev že nekaj predhodnih simpozijev Metode in zvrsti.
64 _ Tomaž Petek • Socialne in funkcijske zvrsti v slovenskem jezikoslovju
nirati/normirati temeljne pojme zvrstnostne teorije, upoštevajoč vsa današnja razhajanja med teorijo in prakso.
Gotovo je eno izmed izhodišč za to oblikovanje sodobne terminologije. V praksi pa, kot ugotavlja tudi M. Žagar Karer (2018), »pogosto ni lahko priti do terminološkega dogovora med strokovnjaki, saj je treba najti kompromis med različnimi mnenji in pogledi na posamezne pojme, hkrati pa mora biti izbrani termin ustrezen tudi z jezikovnega vidika. Terminološki dogovor uporabimo, ko želimo med več termini, ki označujejo isti pojem, izbrati najustreznejšega, lahko pa tudi pri poimenovanju (praviloma novega) pojma. Če želimo, da bi bil terminološki dogovor uspešen, je treba določiti merila za izbiro najustreznejšega termina« (Žagar Karer 2018: 237). Pri tem je treba, kot npr. navaja M. Žagar Karer (2018: 235), upoštevati naslednje: »Najpomembnejše terminološko načelo je načelo ustaljenosti, po katerem ima prednost termin, ki se v strokovnih besedilih najpogosteje uporablja; drugo pomembno terminološko načelo je načelo gospodarnosti, po katerem imajo prednost krajši termini; tretje terminološko načelo je načelo jezikovnosistemske ustreznosti, kar pomeni, da mora biti termin praviloma v skladu z jezikovnim sistemom jezika kot celote. Pomembno je tudi jezikovnokulturno načelo, po katerem imajo prednost termini domačega izvora. Terminološka načela niso namenjena temu, da bi jih uporabljali mehanično, zato je vedno treba premisliti, kateremu terminološkemu načelu dati prednost v konkretnem primeru.«
Naslednji korak je normiranje/kodifikacija usklajenih rešitev. Norma je tisto, kar je v določeni zvrsti glede na govorni položaj splošno in sprejeto oz. kar je s soglasjem postalo splošno sprejeto (prim. Dobrovoljc - Jakop 2011; Zemljak Jontes 2014; Vogel 2017). H. Dobrovoljc (2014) navaja, da naj t. i. normativna pristojnost ne bi izhajala iz avtoritativnosti neke znanstvene ustanove, ampak zlasti iz realnosti normativne informacije. Upoštevati je treba konsenz strokovnjakov, objektivne okoliščine jezikovne rabe in sistem kot osnovno standardizacijsko merilo ter jezikovnokulturne vloge. Normativna pristojnost je torej strokovno in družbeno priznana kompetenca za odločanje o knjižnojezikovnem standardu, ki ga »normodajalec« upravičuje z upoštevanjem strokovnih meril in vzpostavitvijo uveljavljenih proceduralnih protokolov (Dobrovoljc 2014).
V sklepni fazi procesa »normiranja nove teorije« pa je vsekakor pomembno vse definirano uveljaviti v konkretnih govornih položajih ter izničiti oz. vsaj zmanjšati razkorak med teorijo in prakso. H. Dobrovoljc (2014) ugotavlja: »Z normativnega vidika pa ne gre le za organizacijski vidik, temveč tudi za odgovorno usmerjanje jezikovnega uporabnika, ki je vse bolj zahteven in želi od jezikoslovja enoten pa tudi utemeljen in ažuren odgovor. Ta zahteva je univerzalna, neodvisna od tega, v katerem mediju in obliki so podani normativni podatki ali kakšnega tipa je jezikovni priročnik [...], ki ga uporabimo, ko se želimo posvetovati glede knjižnojezikovnega standarda.« Dela na poti do nove, sodobne zvrstnostne teorije je torej še veliko.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	65
5 Namesto zaključka
Na podlagi kritične primerjave uveljavljene Toporišičeve opredelitve socialnih in funkcijskih zvrsti s sodobnejšimi spoznanji nekaterih drugih jezikoslovcev se kaže potreba po nadgradnji obstoječe zvrstnostne teorije, ki jo narekujejo sodobna raba in spremenjeni pogledi na jezik. Izsledki prispevka nakazujejo na težnjo po aktualizaciji ustrezne opredelitve socialnih in funkcijskih zvrsti jezika, hkrati pa so lahko izhodišče za temeljit premislek o možnostih normiranja »nove in sodobne« zvrstnostne teorije, ki bi obdržala Toporišičeve temelje, odpravila nejasnosti, ki jih zaznavajo sodobni slovenski jezikoslovci, ter sledila potrebam, ki jih narekuje raba jezika 21. stoletja.
Literatura
Bešter Turk 2013 = Marja Bešter Turk, Mladi in govorjenje v zbornem jeziku, v: Družbena funk-cijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve, ur. Andreja Žele, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Obdobja 32), 55-62. Bitenc 2016 = Maja Bitenc, Z jezikom na poti med Idrijskim in Ljubljano, Ljubljana: Znanstvena
založba Filozofske fakultete, 2016. Červ 2013 = Gaja Červ, Premisleki o definiranju poročevalske funkcijske podzvrsti v stilistiki poro-čevalstva, v: Družbena funkcijskostjezika: vidiki, merila, opredelitve, ur. Andreja Žele, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Obdobja 32), 87-92. de Beaugrande - Dressier 1992 = Robert de Beaugrande - Wolfgang Dressler, Uvod v besedi-
loslovje, Ljubljana: Park, 1992. Dobrovoljc 2014 = Helena Dobrovoljc, Normativna informacija v slovarju, Jezikoslovni zapiski 20 (2014), št. 1, 43-57.
Dobrovoljc — Jakop 2011 = Helena Dobrovoljc - Nataša Jakop, Sodobni pravopisni priročnik med
normo in predpisom, Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2011. Dukič 2010 = Davorin Dukič, Razvoj koncepta funkcijske zvrstnosti v slovenskem jezikoslovju,
Slavistična revija 58 (2010), št. 3, 311-334. Gruden 1976 = Živa Gruden, Prispevek k spoznanju jezikovne situacije tržaških Slovencev, Jezik in
slovstvo 22 (1976), št. 3, 72-79. Havranek 1963 = Bohuslav Havranek, Ukoly spisovneho jazyka a jeho kultura, v: Bohuslav Havra-
nek, Studie o spisovnem jazyce, Praga: Nakladatelstvi ČSAV, 1963, 30-59. Jemec Tomazin 2010 = Mateja Jemec Tomazin, Vloga terminologije pri uveljavljanju znanstvenega področja, v: Vloge središča: konvergenca regij in kultur, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2010 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 21), 103-119.
Kalin Golob 1999 = Monika Kalin Golob, Publicistika in poročevalstvo, Slavistična revija 47 (1999), št. 2, 179-194.
Kalin Golob 2009 = Monika Kalin Golob, Razpadajoči modeli: pogovorne zvrsti na javni prireditvi, v: Slovenska narečja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja 26), 519-525. Kalin Golob — Logar 2008 = Monika Kalin Golob - Nataša Logar, Terminologija odnosov z javnostmi: od upoštevanja terminoloških načel do pridobivanja podatkov iz besedil, Teorija in praksa 45 (2008), št. 6, 663-677. Kranjc 2004 = Simona Kranjc, Jezikovna zvrstnost v sodobnih medijih, v: Aktualizacija jezikov-nozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2004 (Obdobja 22), 395-405.
66 
 Tomaž Petek • Socialne in funkcijske zvrsti v slovenskem jezikoslovju
Križaj Ortar 1997 = Martina Križaj Ortar, Poročani govor v slovenščini (skladenjsko-pragmatični vidik): doktorska disertacija, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 1997. - Tipkopis.
Križaj Ortar 1999 = Martina Križaj Ortar, Sodobni jezikovni pouk - pouk jezika ali pouk o jeziku? Mesto slovnice v novih učnih načrtih, v: Materni jezik na pragu 21. stoletja, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999, 40-44.
Kržišnik 1998 = Erika Kržišnik, Socialna zvrstnost in frazeologija, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj 34, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture pri Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete, 1998.
Kržišnik 2004 = Erika Kržišnik, Spremna beseda, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2004 (Obdobja 22), IX-X.
Kunst Gnamuš 1992 = Olga Kunst Gnamuš, Sporazumevanje in spoznavanje jezika, Ljubljana: DZS, 1992.
Nidorfer Šiškovič 2013 = Mojca Nidorfer Šiškovič, Žanrskost funkcijskih besedilnih vrst, v: Družbena funkcijskost jezika: vidiki, merila, opredelitve, ur. Andreja Žele, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2013 (Obdobja 32), 269-275.
Petek 2012a = Tomaž Petek, Ozaveščenost o javnem govornem nastopanju - priložnost za profesionalni razvoj učitelja, Jezik in slovstvo 57 (2012), št. 3-4, 115-129.
Petek 2012b = Tomaž Petek, Criteria for public speech planning: characteristics of language learning, Lingüistica 52 (2012), 381-392.
Petek 2013 = Tomaž Petek, Kritični prerez besedilnih vrst v povezavi z učiteljevim oz. vzgojitelje-vim govornim nastopanjem, Revija za elementarno izobraževanje 6 (2013), št. 4, 21-36.
Petek 2014 = Tomaž Petek, Didaktični model razvijanja zmožnosti javnega govornega nastopanja, Jezikoslovni zapiski 20 (2014), št. 2, 143-161.
Petek 2018 = Tomaž Petek, Govorno nastopanje visokošolskih učiteljev, Pedagoška obzorja 33 (2018), št. 2, 131-143.
Skubic 1995 = Andrej E. Skubic, Klasifikacija funkcijske zvrstnosti in pragmatična definicija funkcije, Jezik in slovstvo 40 (1994/95), št. 5, 155-168.
Skubic 2004 = Andrej E. Skubic, Sociolekti od izraza do pomena: kultiviranost, obrobje in eksces, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2004 (Obdobja 22), 297-319.
Skubic 2005 = Andrej E. Skubic, Obrazi jezika, Ljubljana: Študentska založba, 2005.
Smole 2004 = Vera Smole, Nekaj resnic in zmot o narečjih v Sloveniji danes, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2004 (Obdobja 22), 321-330.
Smole 2009 = Vera Smole, Pomen in vloga slovenskih narečij danes, v: Slovenska narečja med sistemom in rabo, ur. Vera Smole, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2009 (Obdobja 26), 558-563.
SP 2001 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - Založba ZRC, ZRC SAZU, 2001.
Stabej 2003 = Marko Stabej, Kaj je to, slovenščina? (Slovenščina v narodni in mednarodni razsežnosti), v: Poučevanje materinščine — načrtovanje pouka ter preverjanje in ocenjevanje znanja, ur. Milena Ivšek, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2003, 14-22.
Šekli 2004 = Matej Šekli, Jezik, knjižni jezik, pokrajinski oz. krajevni knjižni jezik: genetsko-jezikoslovni in družbenostnojezikoslovni pristop k členjenju jezikovne stvarnosti (na primeru slovenščine), v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2004 (Obdobja 22), 41-58.
Tivadar 2004 = Hotimir Tivadar, Podoba in funkcija govorjenega knjižnega jezika glede na neknji-žne zvrsti, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2004 (Obdobja 22), 437-452.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	67
Tivadar 2009 = Hotimir Tivadar, Pomen glasoslovja in pravorečja pri učenju slovenščine (s poudarkom na porabskem primeru), Slovenski mikrokozmosi — medetnični in medkulturni odnosi, ur. Irena Novak Popov, Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2009 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 20), 41-51.
Tivadar 2010 = Hotimir Tivadar, Normativni vidik slovenščine v 3. tisočletju - knjižna slovenščina med realnostjo in idealnostjo, Slavistična revija 58 (2010), št. 1, 105-116.
Tivadar 2011 = Hotimir Tivadar, Vzpostavitev razmerij med govorom in branjem, recitacijo in igranjem, Meddisciplinarnost v slovenistiki, ur. Simona Kranjc, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011 (Obdobja 30), 489-495.
Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000.
Valh Lopert 2008 = Alenka Valh Lopert, Prevzeto besedje v jeziku komercialne radijske postaje, Jezikoslovni zapiski 14 (2008), št. 1, 123-137.
Vogel 2007 = Jerca Vogel, »Nestrokovnost« v jeziku poljudnoznanstvenih besedil: (pragmatično-funkcijski vidik), v: Razvoj slovenskega strokovnega jezika, ur. Irena Orel, Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2007 (Obdobja 24), 125-142.
Vogel 2017 = Jerca Vogel, Poimenovanje jezikovne zvrstnosti pri pouku slovenščine med teorijo in prakso, Jezik in slovstvo 62 (2017), št. 4, 17-30.
Vogel 2018 = Jerca Vogel, Zavest dijakov o jezikovni zvrstnosti in vlogah knjižnega jezika, Slavia Centralis 11 (2018), št. 2, 74-92.
Zemljak Jontes 2014 = Melita Zemljak Jontes, Jezikovna kultura v teoriji in (šolski) praksi, Maribor: Litera, 2014.
Zemljarič Miklavčič 2008 = Jana Zemljarič Miklavčič, Iskanje odgovorov na vprašanja govorjenega jezika, Jezik in slovstvo 53 (2008), št. 1, 89-106.
Žagar Karer 2018 = Mojca Žagar Karer, Upoštevanje terminoloških načel v terminografski praksi, Slavistična revija 66 (2018), št. 2, 235-249.
Summary
Social and Functional Language Varieties in Slovenian Linguistics
Rapid social changes and altered views on communication in its broadest sense today require quick language adaptation. A need to update or improve the division into social and functional language varieties as established by Jože Toporišič has been emerging in multiple places in Slovenian journalism. Because social and functional varieties of language are realized in concrete circumstances, this article discusses them from the perspective of a selected speech situation—in this case, public speaking, where the proper use of language varieties is crucial due to the national and representative role of the standard language. Because of the currency and importance of this topic in Slovenian linguistics, it is important to contrast different views and consider how to formulate suggestions for a new classification model, including terminology. The article can serve as a starting point for a thorough consideration of the options for normifying a "new and modern" theory of language variety, which would preserve Toporišič's groundwork, eliminate issues observed by modern linguists, and follow needs dictated by twenty-first-century language use.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	69
I
CoBiss: 1.02
https://doi.org/10.3986/jz.v24i2.7101
Prispevek poskuša predstaviti, kako poteka v slovenskih gimnazijah jezikovni pouk, natančneje obravnava slovničnih tem. Pri pouku se zaradi obsežnosti književnih vsebin v učnem načrtu in zasnove maturitetnega preverjanja pouk jezika prilagaja pouku književnosti, delež pouka jezika je glede na delež pouka književnosti manjši. Učitelji zaradi časovne ekonomičnosti pri obravnavi slovničnih tem izhajajo iz tradicionalnega modela pouka, ki ga ponekod nadgradijo z elementi dopolnjenega komunikacijskega modela pouka. Ključne besede: pouk slovenščine, didaktika jezika, gimnazija, modeli jezikovnega pouka, obravnava slovničnih tem
Implementing an Expanded Communication Model in High-School Grammar Instruction
This article discusses how language instruction—specifically, grammar instruction— takes place in Slovenian high schools. Due to the large volume of literature in the curriculum and the design of the secondary-school leaving exam (Sln. matura), language instruction is adapted to literature instruction, and its share is smaller than that of literature instruction. To save time, grammar teachers use a traditional teaching model, which they supplement in places with elements of an expanded communication model. Keywords: Slovenian instruction, language teaching, high school, language instruction models, teaching grammar
1 Uvod
Pouk slovenščine je velikokrat pod drobnogledom javnosti in ocenjevan z vidika uporabnosti v vsakdanjem življenju, nemalokrat pa se zgodi, da v očeh javnosti ravno pouk slovenščine nosi odgovornost, da so učenci funkcionalno (ne)pismeni. Za večino učencev je srednješolski pouk slovenščine njihov zadnji stik z načrtnim spoznavanjem slovenščine, njenega sistema in rabe v okviru formalnega izobraževanja, zato je smiselno pogledati, ali jezikovni pouk slovenščine poteka v skladu s spoznanji didaktike jezika in tako omogoča učencem, da se razvijajo v kritične uporabnike jezika, ki znajo v naboru jezikovnih sredstev izbrati pravilne in primerne okoliščinam rabe.
V prispevku je na podlagi rezultatov ankete, izvedene med gimnazijskimi učitelji in učenci,1 predstavljeno uresničevanje gimnazijskega jezikovnega pouka
Prispevek je nastal v okviru usposabljanja mladih raziskovalcev, ki ga financira ARRS pri programu P6-0038.
1 Izraza učitelj in učenec - in ne profesor in dijak (kot je značilno za gimnazijske učitelje in učence) - uporabljam v skladu z didaktično literaturo, kjer se pojavljata izraza učitelj in učenec. Učitelj je vsak, ki poklicno uči, poučuje, učenec vsak, ki se uči, torej nevezano na stopnjo izobraževanja.
Manca Cernivec
Uresničevanje dopolnjenega komunikacijskega modela pri obravnavi slovničnih tem v gimnaziji
70 _ 
Manca Černivec • Uresničevanje dopolnjenega komunikacijskega modela ...
v praksi na primeru obravnave slovničnih tem, izpeljan pa je tudi razmislek o usklajenosti obravnave z modelnimi pristopi k poučevanju slovenščine kot prvega/ maternega jezika. Pogled v polpreteklo zgodovino jezikovnega pouka in teoretična spoznanja, povezana z njim, nam razkrijejo, da so se jezikovni pouk slovenščine in z njim modeli jezikovnega pouka spreminjali zaradi najrazličnejših spodbud in vzrokov (Vogel 2015). Prispevek pri tem pokaže na več problemov, ki jezikovni pouk spremljajo že dalj časa, med njimi pa bi izpostavila neenakovredno razmerje med jezikovnim in književnim poukom slovenščine,2 posredno pa tudi odsotnost jezikovnega izobraževanja v materinščini po končanem srednješolskem izobraževanju3 in pomanjkljivo jezikovno vzgajanje neslovenističnih učiteljev.4
2 Slovenščina v gimnazijah
Jezikovni pouk v formalnem izobraževanju je načrtovan proces, ki ga na različnih ravneh vnaprej določa več dokumentov. Za oblikovanje pouka slovenščine sta najpomembnejša učni načrt in maturitetni predmetni izpitni katalog za slovenščino, ki določa cilje in znanja, ki se preverjajo in ocenjujejo na splošni maturi. Predmetni izpitni katalog v nasprotju z učnim načrtom tako glede na posamezne dele izpita vsebuje le tiste cilje in znanja, ki so objektivno preverljivi.
Učni predmet slovenščina se v gimnazijah notranje deli na jezikovni in književni pouk, razmerje med obema pa naj bi bilo pri pouku enakovredno, vendar pa se izkaže, da to v praksi ne drži.5 V učnem načrtu iz leta 1998 je bilo zapisano, da sta jezikovni in književni pouk »v skladu z naravo obravnavanih vsebin samostojni, vendar povezani področji« (Slovenščina: UN 1998). Eksplicitno je navedeno, da se jezikovni in književni pouk med seboj povezujeta, saj imata obe vrsti stičišče - jezik. V zdaj veljavnem učnem načrtu (Poznanovič Jezeršek idr. 2008) navedbe o povezovanju jezikovnega in književnega pouka ni mogoče zaslediti, v čemer lahko vidimo korak nazaj v razvoju učnega načrta in pri načrtovanju pouka slovenščine na nacionalni ravni. Obe področji sta po navedbi splošnih ciljev predmeta predstavljeni ločeno.6 Povezave med področjema so ob predstavitvi operativnih ciljev in vsebin nakazane le na nekaj mestih, kjer izhajajo iz vsebine. Na splošno je tako mogoče reči, da učni načrt znotrajpredmetnega povezovanja eksplicitno ne predvideva in da je njegovo uresničevanje odvisno od posameznega učitelja.
2	Nanj so opozorili npr. Jože Toporišič (v letih 1979 in 1984, v: Toporišič 2011: 25-26; 36), Marja Bešter Turk (2016: 484-487) in Kozma Ahačič (2010).
3	Nanjo je opozoril npr. Jože Toporišič (v letih 2001 in 1975, v: Toporišič 2011: 87; 171).
4	Nanj je opozoril npr. Jože Toporišič (1987: 547).
5	Rezultati raziskave, na podlagi katerih je izpeljan sklep, bodo predstavljeni v nadaljevanju.
6	Tudi v učnem načrtu iz leta 1998 sta področji po navedbi splošnih ciljev predstavljeni ločeno, a z navedbo, da je tovrstno ločevanje v funkciji preglednosti in lažjega razumevanja učnih načrtov (Slovenščina: UN 1998).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	71
Sodobni jezikovni pouk sledi učnemu načrtu iz leta 2008 in je, upoštevajoč spoznanja didaktike jezika, zasnovan na dopolnjenem komunikacijskem mode-lu,7 v katerem je kot osrednji cilj izpostavljena učenčeva kritična sporazumeval-na zmožnost (Jerca Vogel leta 2010, v: Vogel 2015: 180) oz. je ena temeljnih nalog jezikovnega pouka usposobiti učenca za samozavestno sporazumevanje v knjižnem jeziku in hkrati razvijati kritično diskurzivno prožnost (Vogel 2017: 18). Dopolnjeni komunikacijski model je zadnji v vrsti treh modelov poučevanja, ki so se razvijali v skladu s spremembami učnih načrtov in ugotovitvami znanstvenih ved (tako jezikoslovnih kot didaktičnih).
V razvoju modelov gre omeniti tri pomembnejše spremembe oz. nadgradnje jezikovnega pouka.8 Prva je v fazi dejavnosti pred obravnavo nove snovi (uvodna faza), saj priprava na delo v dopolnjenem komunikacijskem modelu - v primerjavi z osnovnim komunikacijskim in tradicionalnim modelom - ne pomeni zgolj motivacije ali uvoda in ponovitve, temveč poleg motivacije zajema še širšo kontekstua-lizacijo in vživljanje v vloge, načrtovanje obravnave besedila oz. sporazumevalne izkušnje ter njene napovedi. Druga večja sprememba oz. nadgradnja je vsebovanost sporazumevalne izkušnje in razumevanja besedila v komunikacijskem in dopolnjenem komunikacijskem modelu. V tradicionalnem modelu pri spoznavanju novega jezikoslovnega pojma delo z besedilom ni predvideno in obravnava nove snovi tako ni navezana na konkretno izkušnjo, ki lahko bistveno olajša razumevanje. Posledica te razlike (vsebovanost sporazumevalne izkušnje) je tudi razlika v fazi obravnave nove snovi (osrednja faza) - pri osnovnem in dopolnjenem komunikacijskem modelu ta iz besedila izhaja in se k njemu vedno vrača. Druga pomembnejša sprememba oz. nadgradnja je v fazi dejavnosti po obravnavi (sklepna faza). V dopolnjenem komunikacijskem modelu je tej namenjeno več pozornosti, je obsežnejša in vključuje več dejavnosti. V tradicionalnem in osnovnem komunikacijskem modelu gre le za ponavljanje in utrjevanje nove snovi, v dopolnjenem komunikacijskem modelu se tema dejavnostma pridružijo še umeščanje nove snovi v sistem, metakognicija oz. premislek učencev o lastnem sporazumevanju (in mišljenju) ter nove naloge.
Tanja Rupnik Vec in Alenka Kompare (2006: 320-323) v svojem delu, kjer se sicer osredotočata na kritično mišljenje, predstavljata, kako se kritično razmiš-ljujoči razred razlikuje od tradicionalnega. Njune ugotovitve lahko prenesemo tudi na polje pouka jezika v gimnazijah. V nadaljevanju predstavljam prenos njunih
7	Modeli jezikovnega pouka predstavljajo potek pouka oz. učne ure. Modeli pouka so tisti elementi, ki pouk razčlenjujejo, strukturirajo in urejajo na posamezne etape, pri čemer gre pravzaprav za artikulacijo učnega procesa (Kramar 2009: 68). Jerca Vogel (2015) je analizirala zadnje tri veljavne učne načrte za pouk slovenščine in v skladu s spremembami učnih načrtov predstavila tri modele jezikovnega pouka, ki jih lahko, opirajoč se na posamezni učni načrt, prepoznamo.
8	Nadgradnje lahko opazujemo v tipičnem poteku učne ure, kot ga je za posamezni model opisala Jerca Vogel (2016).
72 _ 
Manca Černivec • Uresničevanje dopolnjenega komunikacijskega modela ...
ugotovitev na polje pouka jezika v paru dopolnjeni komunikacijski model jezikovnega pouka - tradicionalni model jezikovnega pouka.9
Preglednica 1: Učenci v dopolnjenem komunikacijskem in tradicionalnem modelu jezikovnega pouka
Dopolnjeni komunikacijski model	Tradicionalni model jezikovnega pouka
jezikovnega pouka
Učenci so pri spoznavanju jezikovnih pojavov aktivni, pri usvajanju novih znanj rešujejo odprte in avtentične probleme, pri | tem morajo izkazati interdisciplinarno zna-§ nje, uporabo mnogih veščin ter medsebojno 's sodelovanje.
§ Učenci se ob rabi jezika oz. iz rabe učijo o •js jeziku in ga ob tem teoretično opisujejo. Ob ^ učenju in rabi jezika ozaveščajo lastno jezikovno učinkovitost, si prizadevajo za njeno izboljšanje, spremljajo svoj napredek in jezik spoznavajo tudi s teoretičnega vidika. Učenci razmišljajo o kakovosti lastne jezi-| kovne dejavnosti in uspešnosti sporazumeva-o nja (tj. metakognicija), sporazumevalno zmo-& žnost učenci zavestno in načrtno razvijajo. § Učenci s pomočjo vprašanj o jeziku in spora->¡3 zumevanju širijo svoje znanje in se zavedajo, 3 da s postavljanjem tovrstnih vprašanj širijo in poglabljajo svoje razumevanje jezika ter raz-!s vijajo sporazumevalno zmožnost. To deloma H zahteva tudi sistemiziranje jezikoslovnega znanja, ki omogoča sopostavljanje sopomen-skih in istofunkcijskih sredstev ipd.
Učenci sami odkrivajo lastnosti jezikovnih pojavov. Svoje predpostavke ter poglede o s jeziku in sporazumevanju identificirajo in o raziskujejo.
.-S Učenci se zavedajo, da je izbiranje jezikov-o nih sredstev vezano na konkretne govorne « položaje in njim lastne zakonitosti. Učenci § posamezne jezikovne izbire ozavestijo, raz™ likujejo in razmišljajo o drugih možnostih
(drugih jezikovnih izbirah). Pri tem gre tudi O za občutljivost na različne kulturno-družbene okvire.
Učenci so pasivni, znanje jim je posredovano frontalno, le poslušajo in pomnijo, rešujejo naloge in probleme, ki terjajo uporabo naučenih procedur.
Učenci se osredotočajo le na jezikovni sistem, usmerjanje na rabo je ob tem zanemarjeno. Ne razmišljajo o kakovosti lastne jezikovne dejavnosti in uspešnosti sporazumevanja, prav tako sporazumevalne zmožnosti ne razvijajo zavestno in načrtno, saj se osredotočajo le na jezik kot sistem znakov.
Učenci se ne vključujejo v razlago in se ne zavedajo, da bi z vključevanjem in spraševanjem o jeziku in sporazumevanju širili in poglabljali razumevanje in razvijali svojo sporazume-valno zmožnost in kakovost kritičnega mišljenja. Učenci ne razmišljajo o razmerju med konkretnimi govornimi položaji in izbranimi jezikovnimi sredstvi, prav tako ne ozavestijo posameznih jezikovnih izbir. Ne razmišljajo o svojih predpostavkah ter o pogledih na jezik in na sporazumevanje.
Učenci ne razmišljajo o razmerju med konkretnimi govornimi položaji in izbranimi jezikovnimi sredstvi, prav tako ne uzavestijo posameznih jezikovnih izbir. Ne razmišljajo o svojih predpostavkah ter pogledih na jezik in na sporazumevanje. Prav tako niso pozorni na različne perspektive razmišljanja in ravnanja, o različnih možnostih ne razmišljajo.
9 Tradicionalni model jezikovnega pouka je prepoznan v učnem načrtu za slovenščino iz leta 1996, ki se odraža v transmisijski naravnanosti pouka, kjer prevladuje metoda učiteljeve razlage, učenec, ki dosega cilje tradicionalnega modela, pa je dober poznavalec jezikovnega sistema (Vogel 2015).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	73
V	nadaljevanju bo na podlagi ugotovitev raziskave predstavljeno, kako poteka jezikovni pouk v gimnazijah - ali so ravnanja gimnazijskih učiteljev pri obravnavi slovničnih tem bolj v skladu z značilnostmi tradicionalnega ali komunikacijskega modela pouka.
3 JEZIKOVNI POUK V GIMNAZIJI - UGOTOVITVE RAZisKAVE
V tem delu bom predstavila empirične izsledke o jezikovnem pouku, do katerih sem prišla s pomočjo ankete,10 ki sem jo izvedla med učitelji in učenci slovenskih gimnazij. Temeljna raziskovalna vprašanja so bila usmerjena v potek jezikovnega pouka ter v ravnanja in poglede učiteljev na jezikovni pouk ter pouk slovenščine na splošno. Med drugim me je zanimalo, kako poteka obravnava slovničnih tem. Jezikovni pouk sem razdelila na tri področja, ki sestavljajo jezikovni pouk, in sicer (1) na obravnavo slovničnih tem, (2) na obravnavo besedilnih vrst ter (3) na obravnavo sociolingvistike in zgodovine slovenskega jezika.11 Poleg tega so me zanimali tudi pogledi učiteljev na (jezikovni) pouk in jezik na eni strani, saj ti pogledi lahko (ne)posredno vplivajo na (jezikovni) pouk in ga oblikujejo, in pogledi učencev na drugi.
V	vzorec sem zajela 67 učiteljev,12 ki poučujejo na slovenskih gimnazijah, in 466 učencev. Največ učiteljev poučuje več kot 19 let (58 %) in so večinoma diplomirali pred letom 1998 (60 %). Večina učiteljev se je torej s spremembo učnih načrtov in modelov srečala v praksi, svoje izobraževanje na fakulteti so končali, ko je prevladoval tradicionalni pogled na poučevanje jezika in strukturalistični pogled na jezik.
Delež, ki je pri pouku slovenščine namenjen jezikovnemu pouku - kot navajajo učitelji in učenci -, je manjši od deleža, ki je namenjen književnemu pouku. 72 % učiteljev, ki navaja, da je književnega pouka več, glavni razlog za neenakovredno razmerje vidi v časovni stiski in obsežnosti snovi, ki jo je (skladno z učnim načrtom) treba obdelati pri književnem pouku. Posledica časovne stiske za obravnavo slovničnih tem pomeni, da morajo biti vsebine predelane hitro in učinkovito; najhitreje je to mogoče po tradicionalnem modelu jezikovnega pouka, ob tem pa sta vprašljivi trajnost in poglobljenost na ta način usvojenega znanja. Na neenakovredno razmerje med poukom jezika in književnosti je bilo opozorjeno že
10	Anketa je bila izvedena februarja in marca 2017 v okviru magistrskega dela (Černivec 2017).
11	Treba je opozoriti, da vseh področij jezikovnega pouka ne moremo obravnavati na enak način. Če se ozremo samo na sporazumevalno izkušnjo - besedilo, se moramo zavedati vloge, ki jo ima pri obravnavi izhodiščno besedilo. Pri slovničnih temah in besedilnih vrstah ima besedilo ponazoritveno funkcijo - v njem iščemo opazljivke in z njihovo pomočjo sintetiziramo spoznanja in ugotovitve ter jezikovni pojav umestimo v sistem. Ob obravnavi zgodovine jezika in sociolingvističnih tem pa v besedilih ne iščemo opazljivk, temveč neposredno vsebino - pri tem je še posebej pomembno kontekstualiziranje, vživljanje v vloge, razumevanje besedila in premislek učencev o lastnem sporazumevanju (in mišljenju).
12	Na slovenskih gimnazijah slovenščino poučuje nekaj več kot 200 učiteljev, zato se je vzorec pokazal kot reprezentativen.
74 _ Manca Černivec • Uresničevanje dopolnjenega komunikacijskega modela ...
na posvetu o slovenščini v javnosti v Portorožu leta 1979 (Slovenščina v javnosti 1983: 31-45), na katerem je bilo sklenjeno, da jezikovni pouk ne sme biti v podrejenem razmerju do pouka književnosti. Stanje se od takrat ni bistveno spremenilo, kar je verjetno tudi posledica dejstva, da se večini učiteljev (83 %) zdi delež, ki ga namenjajo jezikovnemu in književnemu pouku, ustrezen, torej ne problematizirajo dejstva, da je jezikovnemu pouku namenjeno manj pozornosti.
Učitelji so (naj)večjo moč (bodisi pozitivno bodisi negativno) vplivanja na jezikovni pouk pripisali učnemu načrtu in »zahtevam« mature, pri čemer nekoliko večji delež učiteljev meni, da na jezikovni pouk bolj vplivajo »zahteve« mature kot pa učni načrt, kar za pouk jezika pomeni, da se osredotoča na posredovanje na maturi preverljivih znanj, manj pa na razvijanje jezikovne in kulturne zavesti, ki ju ni mogoče objektivno preverjati. Večina učiteljev učni načrt in »zahteve« mature sprejema pozitivno, 28 % učiteljev meni, da negativno vpliva učni načrt, 31 % pa jih meni, da negativno vplivajo »zahteve« mature. Kljub vsemu je ta delež velik, saj lahko iz njega razberemo, da vsaj toliko učiteljev z učnim načrtom in »zahtevami« mature ni zadovoljnih, torej bi svoja ravnanja pri pouku spremenili, če ne bi bili zavezani tema dvema dejavnikoma. Da je pouk res usmerjen v maturo in s tem v tradicionalni model pouka, kažejo tudi preizkusi znanja, ki jih učitelji strukturi-rajo tako, da izhajajo iz izhodiščnega besedila, naloge so podobne maturitetnim in odgovori učencev tudi, saj 93 % učencev navaja, da učitelj pri jezikovnem pouku veliko opozarja na znanje, ki je potrebno za maturo.
Glavni/najpomembnejši cilj jezikovnega pouka je po mnenju največ učiteljev (55 %) razvita sporazumevalna zmožnost ali funkcionalna pismenost, kar v največji meri (31 %) prepoznavajo kot najbolj poudarjen cilj v učnem načrtu. Pri tem gre podčrtati, da je to cilj, ki ga izpostavlja osnovni komunikacijski model, a če na odgovore učiteljev pogledamo celostno, vidimo, da v obravnavo vključujejo elemente, značilne za dopolnjeni komunikacijski model. S svojimi ravnanji torej ustvarjajo učno okolje, ki učencem omogoča, da funkcionalni vidik nadgradijo z znanjem o jeziku, njegovih sistemskih možnostih ter z jezikovno in kulturno zavestjo.
Obravnava slovničnih tem najpogosteje izhaja iz besedila, kar ni v skladu s komunikacijskima modeloma, ki za svoje izhodišče postavljata ravno sporazume-valno izkušnjo. Delež obravnave, ki ne izhaja iz besedila, je pri slovničnih temah več kot polovičen, torej v večini primerov izhaja iz tradicionalnega modela. Ko obravnava vendarle izhaja iz besedila, se polovica učiteljev v besedilu pogosto (40 %) ali vedno (10 %) posveča le obravnavanemu jezikovnemu pojavu. Pri pouku je pri večini učiteljev najbolj pogosta metoda razlage, ob tem se samostojno ali najverjetneje v kombinaciji z razlago pojavlja tudi samostojno delo učencev. Večina učiteljev meni, da vsaj pogosto obravnavo oblikuje glede na sporazume-valne potrebe učencev v vsakdanjem življenju, obravnava pa je naravnana tako, da učenci razmišljajo o sporazumevalni izkušnji. Učenci so do teh ravnanj učitelja nekoliko bolj kritični, saj 16 % učencev meni, da učitelj nikoli ne oblikuje obravnave glede na sporazumevalne potrebe učencev v vsakdanjem življenju, 48 % jih
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
75
meni, da učitelji tako ravnajo redko, 25 % pa, da sporazumevalne potrebe učitelji upoštevajo pogosto. Opazno je torej razhajanje v dojemanju sporazumevalnih potreb - učitelji se skušajo vživeti v sporazumevalne potrebe dijakov, jih predvideti in učence pripraviti nanje; pri tem verjetno izhajajo iz svojih izkušenj, ki pa se lahko razlikujejo od potreb in izkušenj učencev, zato se učencem zdi obravnava neavtentična ter zato odvečna in preveč teoretična.
Učitelji pri obravnavi najpogosteje izhajajo iz opazljivk v izoliranih povedih, ki so v funkciji doseganja zastavljenih ciljev. Učitelji presojajo, da je pri pouku bolj pogosta deduktivna spoznavna metoda, učenci definicije jezikovnega pojava sami ne oblikujejo pogosto. Ravno pri oceni pogostnosti prisotnosti deduktivne spoznavne metode pri obravnavi so največja odstopanja v odgovorih učiteljev in učencev, predvsem pri oceni, ali je ta prisotna vedno ali ne. Iz skoraj četrtine odgovorov učencev, iz katerih je bilo mogoče sklepati o prisotnosti deduktivne metode pri jezikovnem pouku, je razvidno, da obravnava vedno poteka z deduktivno metodo, noben učitelj pa ne navaja, da bi bila deduktivna metoda pri obravnavi prisotna vedno. Takšna obravnava je v skladu s tradicionalnim modelom, saj učenci spoznavajo jezikovni sistem zavestno in deduktivno po jezikovnih ravninah. V skladu z dopolnjenim komunikacijskim modelom bi obravnava izhajala iz sporazumevalne izkušnje, tj. neumetnostnega besedila, in bi obsegala pripravo na delo z besedilom, ki bi zajela uvodno motivacijo, umestitev v širši kontekst in vživljanje v vloge, načrtovanje obravnave besedila ter njegovo napoved. Temu bi sledila sporazumevalna izkušnja, ki vključuje preverjanje razumevanja besedila, in predstavlja temelj za nadaljnjo razčlembo besedila, ki vodi v sintezo spoznanj z induktivno spoznavno metodo.
Obravnava slovničnih tem do faze obravnave jezikovnega pojava sledi tradicionalnemu modelu, ki pa ga v nadaljevanju preseže. Učitelji namreč navajajo, da učenci po obravnavi jezikovnega pojava večinoma rešujejo naloge, ki zahtevajo reprodukcijo in uporabo jezikovnega pojava v podobnih/enakih primerih kot pri obravnavi (kar je značilno za tradicionalni model), rešujejo pa tudi naloge, ki zahtevajo vrednotenje, preoblikovanje itn. jezikovnega pojava (kar je značilno za dopolnjeni komunikacijski model) - na tem mestu torej prihaja do preseganja tradicionalnega modela. Poleg tega je novo znanje večinoma umeščeno v sistem in povezano z že usvojenim znanjem - prisotnost sistemizacije. Učitelji z učenci večinoma kritično razpravljajo o obravnavanih vsebinah, kljub temu pa je delež učiteljev, ki to počnejo redko ali nikoli, velik - nekaj več kot četrtinski. Več učiteljev učence spodbuja, da izražajo svoja mnenja o obravnavanih vsebinah. Tako učenci ne opazujejo jezika le kot sistem pravil, ampak tudi kot sredstvo identifikacije na različnih ravneh družbenega življenja, ki zahtevajo kritično vrednotenje.
Iz ugotovitev lahko povzamem, da je obravnava slovničnih tem pri večini učiteljev zasnovana po tradicionalnem modelu, ki pa je ponekod presežen, saj so pri obravnavi prisotni elementi, ki so značilni za dopolnjeni komunikacijski model.
76 _ Manca Černivec • Uresničevanje dopolnjenega komunikacijskega modela ...
3.1 Pogledi učiteljev in učencev na jezikovni pouk
Učitelji glede na učni načrt avtonomno oblikujejo jezikovni pouk (in s tem obravnavo slovničnih tem), zato so njihovi pogledi na jezik in jezikovni pouk pomembni, saj lahko na njihovi podlagi sklepamo, kaj želijo z jezikovnim poukom doseči, tako pa sklepamo o lastnostih jezikovnega pouka in na usklajenost z modeli jezikovnega pouka.
Pogledi učiteljev na jezikovni pouk so, upoštevajoč rezultate raziskave, večinoma zelo usklajeni. Večina se strinja, (1) da učenci potrebujejo znanje o jeziku in se zavedajo njegovih različnih vlog, (2) da morajo učenci ob koncu gimnazijskega izobraževanja poznati jezikovni sistem, (3) da je učenje sporazumevanja, torej tudi jezikovni pouk, vezano na kulturno okolje, v katerem prihaja do sporazumevanja; zato je pri jezikovnem pouku pomembno, da se učence opozarja tudi na ta vidik, kar kaže na preseženost tradicionalnega modela. Kljub temu vsaj 10 % učiteljev izkazuje zelo tradicionalne poglede na jezikovni pouk, saj izpostavljajo pomen jezikovnega znanja ter poznavanje jezikovnega sistema,13 večina učiteljev pa izkazuje poglede, ki so značilni tako za tradicionalni kot tudi oba komunikacijska modela. Torej lahko sklenem, da pogledi na jezikovni pouk izhajajo iz tradicionalnega modela, ki je ponekod nadgrajen z elementi obeh komunikacijskih modelov. Najbolj deljena so mnenja učiteljev, ki zadevajo učni načrt in v njem predvideno metodo delo z besedili. Le 43 % se v celoti strinja, da pouk slovenščine, skladen z učnim načrtom, omogoča vzgojo kritičnih posameznikov z razvito sporazume-valno zmožnostjo, znanjem o jeziku in njegovih sistemskih možnostih ter z jezikovno in kulturno zavestjo. 10 % učiteljev v celoti opozarja na pomanjkljivosti učnega načrta za uresničevanje temeljnega cilja (jezikovnega) pouka slovenščine, 47 % pa delno, kar pomeni, da je potreben razmislek o prenovi učnega načrta, saj na pomanjkljivosti opozarja tako didaktična stroka (Vogel 2015) kot tudi njegovi neposredni uporabniki.
Učitelji so najbolj enotni (96 %) glede stališča, da razvijanje jezikovne zmožnosti v šolskem prostoru ni naloga le pouka slovenščine in da morajo učenci to zmožnost razvijati tudi pri ostalih predmetih. 78 % učiteljev ob tem meni, da skrbi za razvoj jezikovne zmožnosti pri ostalih predmetih v gimnaziji ni posvečene dovolj pozornosti. Ta naloga je torej, če verjamemo učiteljem slovenščine, vezana v šolskem prostoru le na pouk slovenščine, zato ne preseneča, da učenci tudi po koncu gimnazije ne obvladujejo sporočanja o zunajjezikovnih predstavah, ki jih spoznavajo pri drugih predmetnih področjih, ob tem pa so cilji pouka slovenščine izpolnjeni le delno. Učitelji drugih predmetov bi morali opozarjati na jezikovne značilnosti, lastne strokovnemu področju, in tako skrbeti za razvijanje zmožnosti strokovnega sporazumevanja. Smiselno bi bilo preveriti, ali se učitelji drugih predmetov tega zavedajo in ali so dovolj usposobljeni za predajanje tovrstnega znanja,
13 Znanje o jeziku in poznavanje jezikovnega sistema in dojemanje jezika kot sistem je sicer prisotno v vseh modelih jezikovnega pouka, še posebej poudarjeno pa v tradicionalnem modelu.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	77
še posebej ob upoštevanju dejstva, da na visokošolski stopnji pouka slovenščine (z redkimi izjemami14) ni.
Učenci jezikovni pouk večinoma vidijo kot nezanimiv; bolj zanimiv kot pouk jezika se jim zdi pouk književnosti. Glavni razlog za nezanimivost jezikovnega pouka je po njihovem mnenju v preobilici teorije oz. preveliki teoretičnosti predmeta. Uporabnost predmeta učenci ocenjujejo bolj pozitivno, saj jih 73 % navaja, da je znanje, pridobljeno pri jezikovnem pouku, v življenju uporabno in pomembno. Zanimivost pouka torej ni odvisna samo od uporabnosti snovi (izkazalo se je, da je pouk jezika bolj uporaben od pouka književnosti, a manj zanimiv), kar pomeni, da je lahko tudi pouk jezika zanimiv, čeprav v vsakdanjem življenju ne vedno neposredno uporaben in potreben. Zagotovo zanimivost ne sme postati glavni cilj, h kateremu bi si prizadevali, morala pa bi biti posledica kvalitetno izpeljanega jezikovnega pouka. Da pa bo pouk jezika kakovosten (in ob tem tudi zanimiv in uporaben), se moramo najverjetneje ozreti k spremembi jezikovnega pouka. Poleg posodabljanja učnega načrta bi bilo treba posodobiti tudi učna gradiva, vendar so s tem povezani visoki stroški, ki zadevajo tako tiste, ki posodabljajo gradiva, kot tudi tiste, ki jih uporabljajo. Že danes je na trgu mnogo gradiv, med katerimi lahko izbirajo šole in učitelji. Kjer je učencem na voljo učbeniški sklad, je izbira gradiv kar nekoliko samoumevna - izbrana so tista gradiva, ki so v učbeniškem skladu, pa čeprav so stara (in pogosto so). Prenova učnih gradiv (in načrtov) še ni dovolj, treba je poskrbeti tudi za njihovo dostopnost končnim uporabnikom.
Večina učencev (91 %) meni, da ima pri jezikovnem pouku dovolj priložnosti za sporazumevanje, torej je jezikovni pouk zasnovan na način, da učencem omogoča sodelovanje pri pouku in aktivno vlogo v njem. Seveda moramo upoštevati, da gre za oceno učencev, ki so lahko pri pouku povsem zadovoljni z vlogo tihega zapisovalca povedanega, zato pa niso željni priložnosti za sporazumevanje. Temu deloma pritrjuje tudi dejstvo, da 65 % jezik raje spoznava s pomočjo deduktivne spoznavne metode, ki zahteva manj učenčevega sodelovanja. Jezikovni pouk bi moral vključevati tako induktivno kot deduktivno metodo spoznavanja, prisotnost in ustreznost ene ali druge pa bi moral presoditi učitelj, da bo kar najbolje dosegal zastavljene cilje pouka.
4 Namesto zaključka
Danes je glavni cilj jezikovnega pouka vzgojiti kritičnega posameznika z razvito sporazumevalno zmožnostjo. Za dosego tega cilja se je v didaktiki jezika izoblikoval t. i. dopolnjeni komunikacijski model (Vogel 2015), ki v središče postavlja usvajanje jezika prek sporazumevalne izkušnje, tj. rabe jezika, in vsebuje elemente kritičnosti. Zaradi svoje kompleksnosti zahteva veliko časa, kar je gotovo eden
14 Npr. predmeti Slovenski jezik 1 in 2, Jezik in književnost na Pedagoški fakulteti in predmet Slovenščina za učitelje na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
78 _ Manca Černivec • Uresničevanje dopolnjenega komunikacijskega modela ...
izmed razlogov, da učitelji pri jezikovnem pouku pri obravnavi slovničnih tem izhajajo iz tradicionalnega modela, ki je časovno bolj ekonomičen - v krajšem času je mogoče obravnavati več vsebin, učitelj posreduje znanje o jeziku s tradicionalno transmisijsko obravnavo, sporazumevalna izkušnja ni prisotna. Tradicionalni model je skozi obravnavo ponekod sicer presežen, saj so prisotni elementi, značilni za dopolnjeni komunikacijski pouk. Pouk učencem tako vsaj delno omogoča, da se razvijajo v kritične uporabnike jezika, ki znajo v naboru jezikovnih sredstev izbrati pravilne in primerne okoliščinam rabe.
Zdi se, da se jezikovni pouk v gimnazijah bolj kot na trajnost in poglobljenost znanja usmerja na maturo, kjer se preverja le objektivno preverljivo znanje, torej lahko maturo za razvijanje kritičnega sporazumevanja, kulturne zavesti, jezikovne zavesti ipd. razumemo kot zaviralni mehanizem. V zvezi z maturo gre izpostaviti tudi dejstvo, da večji delež h končni oceni prispeva znanje, usvojeno pri književnem pouku. Prvi korak v želji po izenačenju razmerja jezikovnega in književnega pouka bi bil zato v izenačitvi razmerja med jezikovnim in književnim znanjem, ki ga morajo učenci izkazati na maturi. Da bi bilo razmerje med jezikovnim in književnim poukom pri slovenščini tudi v praksi uresničeno, bi bilo najverjetneje treba zmanjšati obseg obveznih vsebin pri književnosti. Ukrep za dosego enakovrednega razmerja med jezikovnimi in književnimi vsebinami pri pouku slovenščine, kakor je predvideno v učnih načrtih (50 : 50), je torej v spremembi oz. posodobitvi učnega načrta, saj so prilagoditve zunanjih preverjanj znanj mogoče le s spremembo učnega načrta.
Literatura
Ahačič 2010 = Kozma Ahačič, Okrogla miza: Aktualna vprašanja pouka slovenščine v teoriji in praksi, 21. slovenski slavistični kongres: Vloge središča — konvergenca regij in kultur, 2010 (http://641.gvs.arnes.si/okr_miza.doc). Bešter Turk 2016 = Marja Bešter Turk, Toporišičev pogled na poučevanje slovenskega jezika v šoli in današnje stanje, v: Toporišičeva obdobja, ur. Erika Kržišnik - Miran Hladnik, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2016 (Obdobja 35), 481-488. Černivec 2017 = Manca Černivec, Modeli pouka slovenskega jezika kot prvega/maternega jezika v slovenskih gimnazijah: magistrsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2017. -Tipkopis.
Kramar 2009 = Martin Kramar, Pouk, Nova Gorica: Educa, 2009.
Poznanovič Jezeršek idr. 2008 = Mojca Poznanovič Jezeršek idr., Učni načrt: slovenščina: gimnazija, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport - Zavod RS za šolstvo, 2008. Rupnik Vec — Kompare 2006 = Tanja Rupnik Vec - Alenka Kompare, Kritično razmišljanje v šoli,
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2006. Slovenščina: UN 1998 = Slovenščina: predmetni katalog - učni načrt 1998, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2001/programi/gimnazija/ gimnazija/3sloven.htm).
Slovenščina v javnosti 1983 = Slovenščina v javnosti: gradiva in sporočila, Ljubljana: Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije: Slavistično društvo Slovenije, 1983.
Strmčnik 2001 = France Strmčnik, Didaktika: osrednje teoretične teme, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2001.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	79
Toporišič 1987 = Jože Toporišič, Slavist in slovenščina v šoli in »šoli«, Naši razgledi 36 (1987), št. 11, 547-556.
Toporišič 2011 = Jože Toporišič, Intervjuji in polemike, ur. Mateja Jemec Tomazin, Ljubljana: Založba ZRC, 2011.
Vogel 2015 = Jerca Vogel, Modeli jezikovnega pouka pri predmetu slovenščina od leta 1990 do danes, Jezik in slovstvo 60 (2015), št. 3-4, 173-183.
Vogel 2016 = Jerca Vogel, Predavanja pri predmetu Didaktika slovenskega jezika, Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2016.
Vogel 2017 = Jerca Vogel, Pojmovanje jezikovne zvrstnosti pri pouku slovenščine v gimnazijah med teorijo in prakso, Jezik in slovstvo 62 (2017), št. 4, 17-30.
Summary
Implementing an Expanded Communication Model in High-School Grammar Instruction
In modern language instruction, teaching grammar should follow an expanded communication model that focuses on learning language through communication experience and includes elements of criticism. This study showed that the share of language instruction is smaller than that of literature instruction, the main reason for this being the shortage of time resulting from the large volume of material that must be covered in literature instruction and the instruction's focus on the leaving exam (Sln. matura). Therefore, grammar instruction in Slovenian high schools is based on the traditional teaching model, which is less time-consuming than an expanded communication model. Over the course of instruction, the traditional model is nevertheless exceeded in places because it contains elements typical of the expanded communication model, and in this way students can at least partly develop into critical language users that, from the array of linguistic devices, know how to select the correct ones and ones suitable for the context of use.
Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 81
I
Eva Pori
Sodobni gledališkolektorski pristop:
OB ANALIZI drame HODNIK MATJAŽA ZUPANČIČA
Cobiss: 1.02
https://doi.org/10.3986/jz.v24i2.7108
Z razvojem novih uprizoritvenih praks se je spreminjala tudi estetika odrskega govora, pojav raznovrstnih tematik besedil je terjal drugačen, sodoben lektorski pristop, na govorno realizacijo besedila v gledališču pa vselej vplivajo tudi odrske okoliščine in množica drugih gledaliških izraznih sredstev. Prispevek na osnovi odlomka iz uprizoritve sodobne drame Hodnik Matjaža Zupančiča prikaže proces preoblikovanja zapisanega dramskega besedila v govorjeno in z nekoliko drugačnega zornega kota, v razmerju do medijskega govora, opozarja na dejstvo, da raba govorjenega knjižnega jezika lahko ovira ali celo onemogoča razvijanje umetniškega govora oz. odrskega govora v gledališču. Ključne besede: dramsko besedilo, uprizoritveno besedilo, igralčev govor, sodobni lektorski pristop
A Modern Theater Language Consultant Approach: An Analysis of Matjaž Zupančič's Play Hodnik (The Corridor)
The aesthetics of stage speech have changed with the development of new practices in staging plays. Unique and peculiar themes have encouraged and promoted a different, more modern approach by language consultants. Moreover, the spoken realization of a text in the theater is also always affected by the circumstances on stage and a set of other theatrical forms of expression. This article describes the process of transforming a theater text into spoken reality on the stage based on an excerpt from the staging of the contemporary play Hodnik (The Corridor) by Matjaž Zupančič. It raises open questions regarding standard spoken language and language in theater in general by examining this phenomenon from a different point of view.
Keywords: theater text, playscript, actor's speech, modern language consultant's approach
0 UVOD
S pojavom inovativnih režijskih konceptov, sodobnih dramskih konstrukcij, ki so se odvijale skozi različne variacije razmerij med dramskim besedilom in uprizoritvijo in se razmahnile v slovenskem gledališkem prostoru od konca šestdesetih let 20. stoletja naprej, ko se je zgodil performativni obrat,1 se na novo osmišlja tudi vloga in oblikovanje igralskega govornega izraza. Odrski jezik v gledališču je vsaj
Prispevek je nastal na podlagi diplomskega dela Estetika odrskega govora kot gledališkega izrazila (na primeru drame Hodnik Matjaža Zupančiča) (2012), napisanega pod mentorstvom red. prof. dr. Leva Krefta in izr. prof. dr. Hotimirja Tivadaija na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 1 Več o tem, da se je po performativnem obratu vzpostavila posebna politika uprizarjanja, Toporišič 2009.
82 _ 
Eva Pori • Sodobni gledališkolektorski pristop: ob analizi drame Hodnik ...
od osemdesetih let naprej veljal za umetniško kategorijo, enakovredno drugim gledališkim znakom. Kot je opozorilo že več avtorjev, se je s tem okrepila tudi poe-tično-ustvarjalna funkcija in razširil kreativni prostor lektorja v gledališču oz. v upri-zoritvenem procesu, ki ne deluje več zgolj in samo v skrbi za uresničevanje pravilne in normativne govorne izreke (prim. Antončič 2000; Stanič 2004; Podbevšek 2010; 2010a; Tivadar 2008; 2011; Tivadar - Vrtačnik 2017). Tomaž Toporišič ugotavlja, da se v tako zastavljenem slovenskem gledališkem prostoru pojavljajo:
[N]ove tekstovno-gledališke taktike, ki so izrazito samosvoje in praviloma hibridne; lahko so tako rekoč karkoli: simulakri neoklasicističnih dramskih korpusov, povezani z različnimi modeli romana in filma (Koltes), govorne ploskve, ki do popolnosti rušijo dramsko formo in ustvarjajo napalm zvrstno raznolikih patchworkov (Jelinek), postbrechtovsko kondenzirani citatni tableauji (Müller), nove dramske konstrukcije (Handke), postbrech-tovske metagledališke parafraze (Jovanovic), drzni spoji različnih dramskih in nedram-skih taktik (Kane) ... (Toporišič 2007: 267-268)
Nove artikulacije uprizoritvenih praks so spodmaknile tla tradicionalnemu/ dramskemu tekstu in prešle v polje ne več dramskega (Poschmann). Umetniško svobodo so najdevale v avtonomiji jezika, ki so ga sprostile kalupov in pravil, v približanju spontanosti vsakdanjega govora oz. v pogovornem jeziku2 pa prepoznavale latentno poetičnost in pristnost, saj se je pokazalo, da raba govorjenega knjižnega jezika lahko ovira ali celo onemogoča razvijanje umetniškega govora.3 Na podlagi jezikovno-govorne analize konkretnega primera bomo poskušali pokazati, da ima vsaka drama svojo specifiko ter glede na značilnosti, tematiko in izbrani način uprizoritve terja tudi temu skladni način igralskega govora. Zaradi specifičnosti dramske strukture, prenosa televizijskega medija resničnostnega šova v gledališče, tematike, ki izhaja iz dramatike absurda, in zaradi svojevrstnega načina oblikovanja dramskega besedila, ki vsebuje sledi performativne estetike, si bomo izbrali dramo Hodnik4 Matjaža Zupančiča kot primer posebne izbire govorne forme.
1 Sodobni gledališkolektorski pristop
V analizi bomo izhajali iz sodobnega in ustvarjalnega lektorskega prijema, ki predvideva, da je treba v določenih govornih okoljih, še posebej pa v gledališču, pustiti jeziku svojo pot v smislu prilagajanja pravilnosti in knjižnosti za vsako ceno (Tivadar - Vrtačnik 2017: 68). Igralski govor bomo pojmovali kot umetniško kategorijo s specifičnim statusom; »trudi se biti učinkovit in pogosto skrivnostna
2	V mislih imamo jezikovnozvrstno tematizacijo Jožeta Toporišiča v njegovi Slovenski slovnici (Toporišič 2000).
3	O »funkcijski nezadostnosti govorjenega knjižnega jezika« in o tem, da normativna izreka ovira kreativno moč umetniškega jezika, že Katarina Podbevšek v članku Spreminjanje odrske govorne estetike v slovenskem gledališču 20. stoletja (2010a).
4	Prispevek temelji na analizi govora dramske uprizoritve avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča v SNG Drama Ljubljana, katere premiera je bila 24. 9. 2004 (dramaturginja Darja Dominkuš, lektorica Tatjana Stanič).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	83
izpoved, ki se je ne da razložiti z besedami, pač pa jo lahko le čutimo kot neizrekljivo občutje« (Kuntner 2000: 29). Bolj kot vsakdanji govor mora umetniški oz. igralski zadostiti tudi posebnim zahtevam (izrabi prozodičnih prvin), kot so primeren glas, glasnost, intenzivnost, ustrezna tehnika govora ipd., saj si mora prizadevati za prepričljivo govorico, gledalcu pa mora biti jasen, razumljiv. Da pa je lahko umetniško prepričljiv, mora obenem ostati oseben, poseben in iskren - »igralec mora ostati pri sebi, govoriti z dušo, iz vse duše in z vsem telesom, le tako bo govor resničen, naraven, logičen, ubran« (Kuntner 2000: 29). Pri kreiranju vloge igralec usmeri svojo pozornost v doživljanje besedila in oblikuje svoj govorni izraz z izrazito subjektivno noto, v skladu z občutenjem svojega telesa. Igralec spaja svoj govorni in telesni izraz v živo (neposredno in naravno) igralsko govorico, ki vselej temelji ne le na igralčevem govorjenju, ampak tudi na njegovi celotni psihofizični izraznosti in prisotnosti v prostoru (Ahačič 1998: 257-259).
Upoštevanje vseh teh značilnosti odrskega govora, predvsem pa dejstva, da gre v Hodniku za posebno tematiko, je spodbudilo odločitev za novo lektorsko paradigmo - prilagojen in neobičajen lektorski pristop Tatjane Stanič,5 ki je izhajal iz individualnih (zasebnih) govorov dramskih igralcev. Po klasičnem, danes s prakso že preseženem in problematiziranem prepričanju velja oder za javni prostor, kjer se odvija semiotizacija6 in kjer elementi individualnosti, kot je na primer malomarna, nedosledna izreka, dodajanje lastnih mašil, prehiter tempo ipd., niso zaželeni. Prav te prvine pogovornosti in narečnosti pa so vezane na zasebno, zato se je pri Hodniku, ki briše mejo med javnim in zasebnim in prikazuje avtentično realnost, pojavila dilema, ali naj bo izhodišče govornega oblikovanja idiolekt igralca ali naj le-ta nastopi pred gledalci z vnaprej dogovorjenim oz. »naštudira-nim« govorom.
Lektorica se je odločila za eksperimentalni gledališkolektorski pristop, ki je pomenil novost v ustaljeni lektorski praksi in pripomogel k drugačni podobi besedila na odru. Svojo odločitev je predstavila v članku V primežu norme, kjer izpostavlja način postopne gradnje govorne podobe uprizoritve kot skupne odločitve različnih deležnikov v procesu njenega nastanka, režiserja, ki je v tem primeru tudi dramatik, igralcev, dramaturginje in lektorice:
[P]rivatni svetovi so postali naprodaj, na ogled postavljeni vsiljujejo svojo privatnost kot objekt trženja, toliko uspešneje razprodan javnim medijem, kolikor resničneje pričara ek-skluzivnost individualnosti, spontanosti, pristnosti. Ne samo, da so individualno, spontano in pristno v resničnostnih šovih, torej tudi v Hodniku, postali stvar dogovora, ampak so prevladali nad javnim, dogovorjenim, naštudiranim, postali so garancija za kakovost. V duhu tovrstnega obrata smo se torej dogovorili, da bo govorna podoba zaigrana spontano, individualistično in nepotvorjeno. (Stanič 2006: 68)
5	Tatjana Stanič je dolgoletna prevajalka in lektorica, zaposlena v SNG Drama Ljubljana.
6	V Gledališkem terminološkem slovarju (Humar 2007) zasledimo, da je gledališka semiotizacija »proces, v katerem postane gledališki znak vse, kar je namenjeno občinstvu«.
84 _ Eva Pori • Sodobni gledališkolektorski pristop: ob analizi drame Hodnik ...
Na ravni jezika je inovativni lektoričin prijem igralcem dopuščal zelo veliko svobode in improvizacije, saj je vsak lahko izoblikoval svojevrstno govorno interpretacijo in govorico. Kljub temu da je uprizoritev spominjala na eksperiment, pa so igralci morali upoštevati stalne značilnosti odrskega govora: ustrezna glasnost, jasna in razločna izgovarjava, ustrezna (iz)raba prozodičnih sredstev, usklajenost govornega/glasovnega izraza s telesnim ipd. Tatjana Stanič v članku »Trešlengvič in Narobesvet« še komentira, da se je pravilna odrska govorica ves čas »borila in se vrivala v skrbno premišljeno spontanost govorov igralcev, ki so se sami, po logiki svojih likov odločali, do katere mere bodo njihov jezik nevtralizirali ali, nasprotno, subjektivizirali« (Stanič 2004: 11). Tako je prišlo do posebne dinamike razmerij med različnimi ravnmi jezika in govora.
2 ZAPISANA IN GOVORNA PODOBA HODNIKA
Zupančičeva neposrednost in eksplicitnost se kaže tudi na ravni jezikovnega izraza, ki je izrazito ekspresiven: kratki, odsekani stavki, paralelizmi, pomensko neposredno in nezamaskirano, ekspresivno izrazje, ki je odraz prav tako razkrite in intenzivne vsebine. Dokaz za to, kako se govor prilagaja vsebini, je tudi skrb tekmovalcev za previdno in pravilno izreko. Njihova zmaga je odvisna od mnenja publike in glasovanja, zato pazijo, kaj in kako govorijo. Za Hodnik je značilen pristen, dejanski govor, dramski jezik je zelo avtentičen, k čemur pripomore pester nabor ekspresivnih izrazov, pogovornih besed, frazemov, vulgarizmov, slengov-skih izrazov ipd.
Sledeč opredelitvam zvrstnosti slovenskega jezika Jožeta Toporišiča, je drama napisana v knjižnem pogovornem jeziku, ki pa se meša s primesmi neknjižne-ga pogovornega jezika. Po Toporišiču so glasoslovne značilnosti knjižnopogovor-nega (knjižnega pogovornega) jezika,7 ki so predvsem posledica samoglasniških redukcij, naslednje (2000: 18):
■	kratki nedoločnik,
■	množinska oblika deležnika na -l (prim. smo delal nam. smo delali),
■	izgovor nenaglašenega deležnika -el/-il kot -u (prim. jedu nam. jedel),
■	zmanjšano število samoglasnikov (prim. prines, je bla, črnga, al, tud, men, a s nam. prinesi, je bila, črnega, ali, tudi, meni, a si),
■	izgovor -l namesto -lj (prim. zalublen, Lublana nam. zaljubljen, Ljubljana).
Naglas je pogosto poenostavljen (prim. neste, nosit nam. nesite, nositi), v oblikoslovju so značilne oblike 3. osebe množine grejo, jejo namesto gredo, jedo. Za besedje so značilni pogovorni izrazi, npr. ja : da, (vprašalni) a : ali, adijo : na svidenje, brigati se : skrbeti, brihten : bister, cuker : sladkor, fejst :
7 Tj. pogovorni jezik, ki izhaja iz osrednjeslovenskega pokrajinskega pogovornega jezika (Toporišič 2000: 17-18).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	85
zelo, fleten : čeden ipd. Skladnja je razrahljana, zgradba stavkov in povedi je preprostejša, pogosteje pa se pojavljajo tudi sredstva za vzdrževanje stika z naslovnikom.
Nadalje pa pri Jožetu Toporišiču lahko vidimo, da nekatere od omenjenih značilnosti knjižnega pogovornega jezika lahko najdemo navedene tudi pri značilnostih neknjižnega pogovornega jezika, ki jih je avtor navedel v podpoglavju v slovnici z naslovom Značilnosti neknjižnega pogovornega jezika, ki rade vdirajo v knjižnopogovornega (Toporišič 2000: 19). Avtor je torej želel opozoriti na rahlo/ nejasno ločnico med knjižno in neknjižno varianto pogovornega jezika in na zamenjavo oz. prehajanje značilnosti ter izrazov iz ene vrste v drugo, kar kaže tudi analiza odlomka naše drame.
Knjižni pogovorni jezik v Hodniku izražajo predvsem kratki nedoločniki, v zapisu lahko zasledimo še primesi nižjepogovornih, neknjižnih (slengovskih) izrazov in vulgarnega izrazja. Skladenjska struktura je preprosta; opazni so kratki stavki ter velika količina ponavljanj, vprašanj in frazemov. Vse te značilnosti odražajo podobo vsakdanjega oz. spontanega govora. Primeri najpogostejših jezikovnih značilnosti, opaznih na ravni zapisanega dramskega besedila, so prikazani v preglednici 1.
Preglednica 1: Najpogostejše jezikovne značilnosti v prvotnem zapisu Zupančičevega Hodnika
Kratki nedoločniki	se da uredit, ne razumet, mora se umirit, mora zmagat, nehaj utrujat,
	bi nehala ponavljat, je za razumet
Neknjižni (slengovski) izrazi	žur, težiš, so nas ščekirali, glumiš, se je treba ufuravat, si skapiral,
	drink, knof od gat, si naložila, sori, folk, štrom
Vulgarizmi	pičkin dim, odjebali, kurac, kurčev, pizda, si ga drkajo, ne me jebat,
	jebemvammater, jebemti, jebi se
Kratki stavki	Pretiravaš. / Če ti rečem. / Povej. / Fukata. / Saj veš.
Vprašalnice	Kako? /Misliš? /A res? /Kakšna? /Kaj?! /Zakaj? / Ti?!
Frazemi	Meni se je zdela najbolj v riti. / Vse je šlo v tri krasne. / Saj greš
	vsem na kurac, ampak ti vseeno ližejo rit.
V uprizoritvi skorajda ni rekvizitov (pojavijo se osebni pripomočki, kot je npr. zobna ščetka ali brisača, nato še cigareta, kokice, žogica, svetilke ...), na minimum skrčeno scensko dogajanje je postavljeno v ozek prostor, ki opravlja funkcijo prehoda - hodnik in je izpraznjen odvečne predmetnosti (prisotni sta le dve klopi in stoječi pepelnik).
Logiki asketizma sledijo tudi didaskalije, ki so skrčene na najbistvenejše informacije (med replikami najpogosteje zasledimo zapis Tišina, v tistih, ki zaključujejo prizor, pa Zatemnitev) in podajajo zgolj informacijo kdo ter napovedujejo premike oz. gibanje igralcev na odru (npr. Prideta Adrian in Nikson. /Pride Nena. / Odide ). Najpogosteje so zapisane na začetku posameznega prizora (razen v 6., 7. in 8. prizoru, ko jih na začetku ni) in replik. Izjema so najobsežnejše didaskalije, ki
86 _ Eva Pori • Sodobni gledališkolektorski pristop: ob analizi drame Hodnik ...
jih zasledimo na začetku zadnjega, 10. prizora in tik pred koncem istega prizora, ki opisujejo ponazoritev Tamalinega umora Nene.
Vendar pa je treba opomniti, da nepotrebnih rekvizitov izpraznjeni asketski prostor v Hodniku zapolnjuje predmetnost drugačne vrste, tj. utelešena dramska oseba oz. telo igralca. Igralčev telesni izraz je vezan na govorjeno besedo, gesti-kulacija podpira govorni izraz in pomen izrečenega, pri čemer pridobiva lastno semantično vrednost in sporočilnost. Težišče dramske uprizoritve je sicer na izpovedovanju besed s čim manj zunanjimi sredstvi, kar pa ne zmanjšuje pomena in vrednosti oz. zgovornosti celo neme prisotnosti človeškega telesa na odru.
Če pojmujemo govor po fonetiku Ivu Škaricu, ki opredeli govor kot spoj besedilnega in glasovnega sloja (1991: 281-282), ugotovimo, da sta v izbranem odlomku besedilni in glasovni sloj govora spojena, glas ni izpostavljeni, prevladujoči segment govora, ki bi funkcioniral samostojno, se odcepil od govora in prevzel funkcijo samostojnega označevalca (Fischer-Lichte 2008: 213), ampak je govorna sestavina, ki podpira besedilni sloj in je sooblikujoči element sporočilnosti. V izbranem odlomku je težišče sporočilne vrednosti pretežno v besedilnem govornem sloju, na analizo katerega smo se tudi osredotočili, nismo pa podrobneje analizirali semiotike igralskega glasu oz. prozodičnih prvin govora.
Po pričevanju lektorice Tatjane Stanič je bil proces oblikovanja odrskega govora v Hodniku razmeroma dolgotrajen (nekaj mesecev), za končno govorno podobo pa je bilo potrebno ne samo individualno, ampak interdisciplinarno skupinsko ustvarjanje vseh akterjev uprizoritve (režiser, dramaturg, lektor, igralci ...).
Med lektorskimi popravki dramskega besedila Hodnik skorajda nismo zasledili korektur in lektorjevih jezikovnih napotkov, ki bi se nanašali na stavčno fonetiko, kar je bilo pričakovano, saj je stavčna fonetika le redko natančno predpisana oz. zapisana v lektorski knjigi pred začetkom uprizoritvenega procesa;8 o njej navadno svetuje lektor šele v zadnji fazi nastajanja uprizoritve (pri postavitvi besedila na oder). Zasledili pa smo nedosledno in pomanjkljivo označene oz. opredeljene popravke posameznih jezikovnih ravnin, kar je onemogočalo natančno in celostno analizo odrskega govora, predvsem odlomka, ki je predmet podrobnejše obravnave in je predstavljen v nadaljevanju.
3 slušna analiza odlomka: transformacija zapisanega dramskega jezika v govorjenega
Proces preoblikovanja zapisanega jezika v govorjenega in njegova realizacija na odru sta prikazana skozi tri faze ustvarjanja/oblikovanja igralskega govornega izraza oz. govorne podobe uprizoritve (prvotni avtorjev zapis, lektorski popravki
8 Katarina Podbevšek sicer navaja, da se v prvi fazi uprizoritvenega procesa, na bralnih vajah, lahko »v grobem ureja tudi stavčna fonetika, predvsem mesto premorov, stavčni poudarki in internacija« (Podbevšek 1998: 83).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	87
v zapisu in igralčeva govorna izvedba), s pomočjo katerih smo poskušali opazovati jezikovno-govorno prilagoditev besedila uprizoritvenemu/izvedbenemu konceptu.9
3.1 Prvotni avtorjev zapis dramskega besedila
Dogajanje v izbranem odlomku iz 3. prizora drame temelji na besednem spopadu, ki ga v dialogu z Dorianom vodi dramski lik Adrian. Odrske okoliščine so skrčene na sam prostor - hodnik - in dramske osebe, prisotne na hodniku (poleg Adriana in Doriana, ki sta izpostavljena v odlomku, še Nikson in Kišta), drugih rekvizitov, ki bi vplivali na besedilni sloj govora, skorajda ni (sta le dve klopi in pepelnik). Odlomek je tudi vsebinsko zanimiv, saj izpostavi misel o svetu kot globalni vasi. Živimo namreč v globalnoinformacijski dobi in času globalnih korporacij, žrtev katerih smo. Mediji nam ne posredujejo le nedolžnih informacij, ampak konstruirajo cel svet. Posredujejo nam ideološke sisteme, ki nas zasužnjujejo s tem, ko nam prikrito določajo, kako naj živimo. Realnost je torej zgolj embalaža, ponarejena resničnost, medijska konstrukcija, ki generira nasilje, podrejati in voditi pa se ji pusti večina ljudi.
3. prizor: Adrian, Dorian, Nikson in Kišta na hodniku; ležeče so poudarjeni izrazi, ki nakazujejo knjižni pogovorni jezik in primesi neknjižnega pogovornega jezika
ADRIAN: Total posebna. Poglej ta čevelj.
NIKSON: A je špica?
ADRIAN: Za tak čevelj bi kdo dal življenje. Pa ne zato, da bi ga imel. Samo zato, da bi ga lahko en dan nosil. Če je svet globalna vas, jaz nisem zadnji kmet, jebem vam mater.
DORIAN: A veš, da sem vesel, da sem te spoznal.
ADRIAN: Verjamem. Zapomni si eno stvar: embalaža. To je moje področje.
DORIAN: Embalaža.
ADRIAN: Ja. Saj ne rečem, da ni važno tisto, kar je notri. Nisem idiot. Ampak to lahko vprašajo koga drugega. Mene pa morajo vprašat, kako se potem to zapakira. Zato sem špica. Edini. Kako se kaj zapakira, da potem to dobro zgleda. A me razumeš? Da se proda. Jaz lahko prodam vsak drek, samo da dobro zgleda.
Kot je že bilo omenjeno, je drama napisana v knjižnem pogovornem jeziku,10 ki ga v pričujočem prvotnem avtorjevem zapisu odlomka v Adrianovi repliki izraža kratki nedoločnik vprašat, vprašalnica v pogovorni obliki a proti knjižnemu vprašalnemu ali in pogovorni ja proti da. Opazni so tudi neknjižni slengovski izrazi: total, špica, drek in vulgarizem jebem vam mater. Na pogovorno zvrst jezika nakazuje tudi preprosta skladnja, kratki stavki in sredstva za vzdrževanje stika z
9	Prenos zapisanega jezika v govorjenega oz. odrsko govorno postavitev konkretnega dramskega besedila skozi omenjene tri faze opazuje tudi Katarina Podbevšek v prispevku Govor kot gledališko izrazilo (Na primeru Flisarjevega Akvarija) (Podbevšek 2008).
10	Drama je napisana v »pogovorni slovenščini«, kot navaja Katarina Podbevšek (2010: 214).
88 
 Eva Pori • Sodobni gledališkolektorski pristop: ob analizi drame Hodnik ...
naslovnikom: ja, poglej, a veš, a (me) razumeš? Jezikovne značilnosti so za lažjo ponazoritev zbrane tudi v preglednici 2.
Preglednica 2: Jezikovne značilnosti v prvotnem (avtorjevem) zapisu odlomka iz Zupančičevega Hodnika
kratki nedoločnik	vprašat
pogovorni izrazi	ja : da, vprašalno a : ali
neknjižni (slengovski) izrazi	total, špica, drek
vulgarizem	jebem vam mater
kratki stavki (preprosta skladnja)	Verjamem. /Poglej ta čevelj. /A je špica?
sredstva za vzdrževanje stika	ja, poglej, a veš, a (me) razumeš
z naslovnikom	
3.2 Lektorski popravki v zapisu dramskega besedila
Popravki so nastali po dogovoru med lektorico, režiserjem, dramaturginjo in igralci - ležeče so označene stopnje pogovornosti, ki so nakazane z redukcijami in besedjem, v oklepajih pa je določena jezikovna zvrst posamezne replike. Osnovni lektoričin pristop in osrednja značilnost njenih popravkov je bilo črtanje zadnjih nenaglašenih samoglasnikov.
ADRIAN: Total posebna. Poglej ta čevelj. (knjižni/neknjižni pogovorni jezik)
NIKSON: A je špica? (knjižni/neknjižni pogovorni jezik)
ADRIAN: Za tak čevelj bi kdo dal živlenje. Pa ne zato, da bi ga mel. Samo zato, da bi ga lahko en dan nosil. Če je svet globalna vas, jaz nisem zadnji kmet, jebem vam mater. (knjižni/neknjižni pogovorni jezik)
DORIAN: A veš, da sem vesel, da sem te spoznou.
ADRIAN: Verjamem. Zapomn si eno stvar: embalaža. To je moje področje. (knjižni/ne-knjižni pogovorni jezik)
DORIAN: Embalaža. (knjižni jezik)
ADRIAN: Ja. Saj ne rečem, da ni važn tist, kar je notr. Nisem idiot. Ampak to lahko vprašajo koga druzga. Mene pa morajo vprašat, kako se potem to zapakira. Za to sem špica. Edini. Kako se kej zapakira, da potem to dobr zgleda. A me razumeš? Da se proda. Jaz lahko prodam vsak drek, sam da dobr zgleda. (knjižni/neknjižni pogovorni jezik)
Kot je razvidno iz odlomka, v odrskem govoru pogosto prihaja do preklapljanja, zato je vprašljiva smiselnost zvrstne razmejitve na knjižni pogovorni in nek-njižni pogovorni jezik. Ločnica med knjižno in neknjižno različico pogovornega jezika je izredno šibka, kar se kaže v prehajanju iz ene zvrsti v drugo, to pa predvsem z redukcijami samoglasnikov potrjujejo tudi lektoričini popravki v odlomku:
■	izgovor l namesto Ij: življenje - živlenje;
■	redukcija i-ja na začetku besede: imel - mel;
■	izgovor kratkega naglašenega deležnika -al kot -ou: spoznal - spoznou;
■	redukcija nenaglašenega i-ja na koncu besede: zapomni - zapoman;
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	89
■	redukcija nenaglašenega o-ja na koncu besede: važno tisto - važn tist;
■	redukcija nenaglašenega i-ja na koncu besede: notri - notr;
■	redukcija nenaglašenega e-ja in palatalizacija zaradi izgovora: drugega -druzga;
■	osnovni pravopisni popravek: zato (sklepalno/posledični) - za to (zveza predloga in kazalnega zaimka);
■	redukcija naglašenega a-ja pred j: kaj - kej;
■	redukcija naglašenega o-ja na koncu besede: samo - sam;
■	redukcija nenaglašenega o-ja na koncu besede: dobro - dobr.
Pri preklapljanju in prehajanju iz knjižnega v neknjižni jezik je treba opozoriti tudi na množico ekspresivnega izrazja, prisotnega v drami. Vpliv ekspresivnega v drami ni zanemarljiv, saj govorna podoba drame ravno zaradi tovrstnega izrazja drsi k neknjižnemu.11
3.3 Odrskogovorna postavitev dramskega besedila
S pomočjo slušne analize dramskega odlomka smo v izgovoru igralcev poskušali določiti nedogovorjene spremembe (označene ležeče) oz. igralčevo (spontano) dodajanje izrazov.
(1)	ADRIAN: Ja, total posebna, ja. (sezuje čevelj in pokaže nanj) Poglej poglej ta čevelj,
gleeeej.
(2)	NIKSON: A je špica?
(3)	ADRIAN: Za ta čevelj bi kdo dal živlenje. Pa ne zato, da bi ga mel, ampak zato, da bi ga
en dan nosu. (izpuščen lahko) Če je svet globalna vas, nisem jaz zadn kmet, jebem vam mater.
(4)	DORIAN: Ti, a veš, da sm vesel, da sm te spoznou.
(5)	ADRIAN: Verjamem. Zapomn si eno stvar: embalaža. To je moje področje.
(6)	DORIAN: Embalaža.
(7)	ADRIAN: Ja. Pa saj ne rečem, da ni važn tist, kaj maš notr. Nisem idiot. Ampak to lahk
vprašajo koga druzga. Mene pa morjo vprašat, kako se potem to zapakira. Zato sem špica. Edini. Kako se kaj zapakira, da potem to dobr zgleda. A štekaš? (izpuščen me) Da se lahk proda. Jaz lahko prodam vsak drek, sam da dobr zgleda.
Kot je razvidno iz odlomka, je zlasti Adrian svojim replikam dodajal t. i. dis-kurzne označevalce, ki nimajo posebne pomenske vrednosti, imajo pa pomembno pragmatično vlogo, saj izražajo odnos do sogovorca in vsebine, povezujejo replike, pomagajo vzpostavljati in razvijati odnos med sogovorci - v njegovih replikah se tako pojavijo nedogovorjeni pogovorni izrazi ja ter glagola poglej in glej v velelniku (v 1. repliki); maš notr (namesto dogovorjenega je notr v 6. repliki). Dodani diskurzni izraz oz. sredstvo za vzdrževanje stika z naslovnikom v obliki osebnega zaimka ti pa zasledimo tudi pri Dorianu (v 4. repliki).
11 O intenci ekspresivnosti proti neknjižnemu glej tudi doktorsko disertacijo Hotimiija Tivadarja (2008).
90 _ 
Eva Pori • Sodobni gledališkolektorski pristop: ob analizi drame Hodnik ...
Adrian ni upošteval dogovora glede izgovora deležnika nosu v 3. repliki ali pa je izgovor odraz nedoslednosti pri lektorskem označevanju popravkov, ker se nereducirana oblika izgovora ne sklada z izbiro govorne forme drame, teženjem od zapisanega knjižnega pogovornega jezika k neknjižnemu pogovornemu jeziku (v izgovoru). Prav tako je v isti repliki členek samo nadomestil z nedogovorjenim protivnim prirednim veznikom ampak in pri tem izpustil prislov lahko; kar je lahko posledica igralčeve malomarnosti12 ali pa predvsem njegovega teženja k narečnemu govoru. V nadaljevanju iste replike pa v igralčevi spremenjeni zvezi nisem jaz zadn kmet zasledimo nedogovorjeno zamenjavo besednega reda, redukcijo pridevnika in nereducirani izgovor samoglasnika osebnega zaimka jaz ter nereducirani izgovor samoglasnika v glagolu nisem. Zamenjani besedni red in redukcija pridevnika sta posledica uresničevanja pogovornega jezika, nereducirani izgovor osebnega zaimka in glagola namesto pričakovanega reduciranega (čeprav ga lektorica ni označila) pa je najverjetneje posledica igralčevega idiolekta oz. štajerske narečnosti. Lektorica seveda ni označila polglasniškega izgovora osebnega zaimka sem v Dorianovi repliki (4), ki ga igralec obakrat izgovori s polglasnikom, saj je tak tudi izgovor v knjižnem jeziku.
Zadnja Adrianova replika pa spet kaže na rabo značilnosti neknjižnega pogovornega jezika: dodan nedogovorjeni pa, nedogovorjeno spremenjena zveza kar je (notr) v kaj maš (notr), pri čemer gre pri spremembi kar v kaj za zamenjavo oziralnega zaimka s poljubnostnim zaimkom in za slovnično napako igralca v izgovoru, kar je verjetno posledica njegove narečnosti. Sprememba osebe glagola, iz tretjeosebnega je v drugoosebni maš, pa kaže na težnjo po vzdrževanju stika s so-govorcem. Da igralec, ki je igral Adriana, nadalje ni upošteval dogovora glede iz-govarjave poljubnostnega zaimka kej, je lahko posledica igralčevega idiolekta ali manj verjetno nedoslednosti lektorice pri označevanju izgovora kratkih naglašenih a-jev pred j. V besedilu z lektorskimi popravki smo sicer zasledili nekaj podobnih (tudi nenaglašenih) primerov (tukaj, zdaj, daj ...) s sicer redko neoznačenimi redukcijami a-ja v -e. Tudi tam, kjer so v Dorianovih replikah v lektorskem besedilu redukcije v tovrstnih primerih označene, jih igralec v izgovoru ni upošteval, kar je najverjetneje posledica njegovega idiolekta. To, da je igralec sledil značilnostim svojega štajerskega narečja, se, kot sem že omenila, ujema z eksperimentalnim lektorskim pristopom.
12 Pri tem je seveda treba razlikovati med namerno rabo nižje odrske govorne izreke, ki se prilagaja posamezni strukturi besedila in njegovi uprizoritvi, ter med slabo, neustrezno govorno izreko, ki je odraz igralčevega neobvladanja ali pa nerazpoloženja. V našem primeru gre v vseh primerih za igrano oz. naštudirano malomaren jezik, ki je na odru tudi edini upravičen. Malomarnost mora biti enako skrbno naštudirana, če ne še bolj v primerjavi z drugo govorno izreko. (O tem že Dular 1983: 244.)
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
91
s r s Pojdi noter I krtnik r.i ihl^ko dmíbo \ s?A; Pravim ¡.amo. da ..
ti: l .. ■ ■ Iv ■! Jm tet k.iT ^^m .Ajrjxik taktno jkrivnos» si pi [jhko
povemo tukaj. n» boclniktA *~1; A m Či ni iiiiiit. se to vidi V tem je itos; Vseeni, alt iiiiai ali si mv.r/. j 1 rLL ¡rini hrti c Í da li kličemo tíiSt.i. Opnwtf amp&k u> je ^ubljena ipra. VM. nn Ljj me to s{nUH»j > Na g¡\ít>o p¡r,i l\i j.ijf ni mam nii proti tete Ampafe m; ¿¡o vik j pomni ru ¡¿ujbppiia pnu-m nckij ni v ledu. D .mam pjgkje ti to ime?
. s ' ; Kl>: ntsic sem nakLidal g*]bc s pivom A^ftiAN: Evo. Lvo!	r
fc \: Jbjí m'tukaj ne mjsjim nriiai iati Jije val Taka so rnavtl 1 sc hom h *el
■ t bom po pravilih, C i ne. tuje odstopin. K t s oN í a kaj je t. vami* Ijit^jef Jahtne dgsuincc. smo sclc i» jssicikii KEM.
\ ti 19 |es veriiinte?? A vctjflmcj ws t j i it, ki so ga naJodip íl 17 a: Ne frt /atai otí verjamem. t-m ai prai i ki In £e k'ríft pravila, ne moret
znan»! A KP ¡rit-TlLLP ¿Iirfí. t; SC splnli nt ¿remo
I .'-.; a \: S;¡¡ po ¡. Ima p:av I .b I ■nJn^^ m nmm jjodfa'nnii;, da rum ¡¡.-ta
ki kson : Ah, daj no. Burno videli, kdo bo nnagsl. TisiígíSl^Sre. kt bci kar naprej
itífcoj c:\ i kal. ti H-t mal wrvozen. K ista D s : V redu mu pn-
K s I A: Nl-. pr.it ¡mi Slat-o mi Sa riie ne delam. Čc pa Ui itieni, /paJi™ ktbin-:
i 1 ■ s : Noja, Sjj rišem mislil Ipku in di k vTA: Ne, živten ícm. Vflm. d.) to vidi Vse se vidi.
k i AN: Mi se ^ tdr. Nihifl nakloni k iT A! Vsi me ¡jjnorirjtL'. In potem !¿payí;Ti débil, ki íc nc zna pogovarjat Kine zna...
'■ >rlan: komuni¿inbtv
Slika 1: Stran iz lektorske knjige lektorice Tatjane Stanič
Matjaž Zupančič: Hodnik, SNG Drama, 2004. Osebni arhiv gledališke lektorice Tatjane Stanič
92 _ Eva Pori • Sodobni gledališkolektorski pristop: ob analizi drame Hodnik ...
Na sliki 1 so vidno označeni lektorski popravki oz. označene dogovorjene redukcije izrazov v Adrianovem govoru: tukaj - tukej; nekaj - nekej, toda s pomočjo slušne analize posnetka ugotovimo, da dramski lik, ki je igral Adriana, nobene od obeh redukcij v izgovoru ni uresničil, ampak se je namesto druge stopnje odločil za redukcijo tretje stopnje: tukaj - tuki; nekaj - neki.
Spet drugače je igralec ravnal pri izgovoru prislova tukaj in upošteval lektorski popravek tukej - tukej (slika 2).
\PIUAM Vcsic kaj? Mislim. tl:i tukii.i uc bo pfobloma Ete sploh ne bo nobenega
Slika 2: Prikaz lektorsko označene redukcije prislova, upoštevane v igralčevem izgovoru. Stran iz lektorske knjige lektorice Tatjane Stanič
Matjaž Zupančič: Hodnik, SNG Drama, 2004. Osebni arhiv gledališke lektorice Tatjane Stanič
Poleg nedoslednosti pri upoštevanju redukcij v igralčevem izgovoru zasledimo tudi nedoslednosti pri lektorskem označevanju, primere, kjer redukcije niso bile označene, igralec pa jih je v izgovoru vseeno upošteval. Na sliki 2 vidimo, da izraz nobenega nima lektorskega popravka, igralec pa ga kljub temu (pričakovano) izgovori reducirano: nobenega - nobenga.
Elipsa osebnega zaimka me v Adrianovi zadnji repliki odlomka in zamenjava knjižnega izraza razumeš z narečnim štekaš sledita rabi neknjižnega jezika, izpuščeni osebni zaimek pa vpliva tudi na spremembo ritma povedi in povzroči bolj grob zven povedi. Nadalje v Adrianovi repliki zasledimo nedogovorjeno dodan rahlo reducirani pogovorni prislov lahk, kar je lahko posledica igralčevega neupoštevanja dogovora ali lektoričine nedoslednosti pri označevanju. Ne glede na to, kaj od omenjenega je verjetneje, pa se reducirana oblika prislova sklada z igralčevim idiolektom.
Na omenjene dodatke so vplivale odrske okoliščine, le-ti pa so vplivali na intonacijo in premore. V prvi Adrianovi repliki je zaradi dodanih besed namesto zaradi pike pričakovane padajoče rastoča intonacija, prav tako je dodani osebni zaimek ti v Dorianovi repliki povzročil daljši premor od pričakovanega, zaradi elipse osebnega zaimka me v Adrianovi repliki pa ima poved drugačen ritem in zveni bolj grobo. Sicer pa igralca večinoma uresničita pričakovano slušno vrednost ločil. Za lažjo ponazoritev in razločitev sprememb, ki so se zgodile od prvotnega avtorjevega zapisa pa vse do govornega uresničenja na odru, so rezultati analize odlomka strnjeno prikazani v preglednici 3.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	93
Preglednica 3: Faze nastajanja odrskogovorne uresničitve Hodnika
	Prvotni avtorjev	Lektorski	Govorna	
	zapis	popravki	realizacija	
		v zapisu	besedila	
			v uprizoritvi	
ADRIAN	Total posebna.	Total posebna.	Ja, total posebna,	nedogovorjeno dodani izrazi
	Poglej ta čevelj.	Poglej ta čevelj.	ja. Poglej, poglej	
			ta čevelj, gleeeej.	
	življenje	živlenje	živlenje	upoštevanje izgovora -l
				namesto -lj
	imel	mel	mel	upoštevanje redukcije
				nenagl. samoglasnika -i
	Samo zato, da bi	Samo zato, da bi	ampak zato, da bi	nedogovorjeni protivni
	ga lahko en dan	ga lahko en dan	ga en dan nosu.	veznik in reduciran deležnik
	nosil.	nosil.		nosu
	jaz nisem zadnji	jaz nisem zadnji	nisem jaz zadn	nedogovorjena sprememba
	kmet	kmet	kmet	besednega reda in redukcija
DORIAN	A veš, da sem	A veš, da sem	Ti, a veš, da sm	nedogovorjeno dodan os.
	vesel, da sem te	vesel, da sem te	vesel, da sm te	zaimek in polglasniški
	spoznal.	spoznou.	spoznou.	izgovor os. zaimka sem
ADRIAN	zapomni	zapomn	zapomn	upoštevanje redukcije
				velelnega glagola
	Ja. Saj ne rečem,	Ja. Saj ne rečem,	Ja. Pa saj ne	nedogovorjeno dodan izraz
	da ni važno tisto,	da ni važn tist,	rečem, da ni važn	in sprememba zaimka ter
	kar je notri.	kar je notr.	tist, kaj maš notr.	osebe glagola
	drugega	druzga	druzga	upoštevanje redukcije
	morajo	morajo	morjo	nedogovorjena redukcija
				glagola
	kaj	kej	kaj	neupoštevanje redukcije
				vprašalnega zaimka
	dobro	dobr	dobr	upoštevanje redukcije
				prislova
	A me razumeš?	A me razumeš?	A štekaš?	nedogovorjena zamenjava
				knjižnega izraza z
				neknjižnim in elipsa os.
				zaimka
	Da se proda.	Da se proda.	Da se lahk proda.	nedogovorjeno dodan
				pogovorni prislov
Analiza odlomka je pokazala, da so odrski govor oblikovali lektorski popravki, predvsem črtanje končnih nenaglašenih samoglasnikov in druge redukcije samoglasnikov, vpliv posameznih idiolektov igralcev in njihova narečna intonacija, prav tako odrske okoliščine in ne nazadnje tudi sodelovanje oz. odziv publike (smeh). Na govorno podobo uprizoritve je pomembno vplivalo tudi nedogovorjeno oz. igralčevo spontano dodajanje izrazov in neuresničevanje posameznih lektorskih usmeritev in popravkov.
94 _ Eva Pori • Sodobni gledališkolektorski pristop: ob analizi drame Hodnik ...
Pri analizi se je pokazalo razhajanje med zapisom, lektorskimi popravki in igralsko govorno izvedbo, kar je pričakovano in v skladu z eksperimentalnim gle-dališkolektorskim pristopom, ki je na ravni jezika igralcem puščal toliko svobode, da so lahko sami in v skladu s svojo vlogo krojili in ustvarjali lasten govorni izraz. V vsakem primeru se potrjuje, da je odrski govor v gledališču ustvarjalni umetniški govor, ki vselej izhaja iz igralčevega telesa in se skupaj z njim spaja v živo igralsko govorico, ki pa je ne moremo obravnavati zgolj z jezikoslovnega stališča (po de Saussurju). Igralski govor se veže na heterogeno naravo, na posameznika, na njegovo indidividualnost in prehaja v območje iracionalnega, osebnega, čutno--čustvenega sveta in je kot tak prežet z igralčevimi individualnimi, narečnimi oz. pogovornimi značilnostmi. Igralec v vsaki vlogi nosi svoj notranji svet, tudi če je njegova transformacija še tako izrazita, je vselej prisotno nekaj lastnega samo njemu, kar sicer ni povsem razvidno, a zveni, vibrira, kar je zvok v svojskem gibanju in nastaja v celoti igralčevega telesa.13 Le s svojo notranjo in ustvarjalno svobodo, svojo najbolj neposredno notranjostjo namreč lahko seže do gledalca.
Kljub eksperimentalni in nedosledni izreki pa so igralci upoštevali stalne značilnosti odrskega govora: ustrezna glasnost, razločna izgovarjava, primerna raba prozodičnih sredstev, usklajenost nebesednega izraza z besednim.
4 Odrski govor in govorjeni mediji
S pomočjo značilnosti, ki jih Jože Toporišič navaja za knjižni pogovorni in neknjižni jezik, ugotavljamo, da je ločnica med knjižno in neknjižno varianto pogovornega jezika izredno šibka, kar se kaže v prehajanju iz ene zvrsti v drugo. Zato je vprašljiva zvrstna razmejitev na pokrajinski pogovorni jezik (neknjižna zvrst) na eni in splošni pogovorni ali knjižni pogovorni jezik (knjižna zvrst) na drugi strani, na kar opominja že Hotimir Tivadar (2004). Splošni pogovorni jezik je namreč opredeljen kot manj formalna oblika knjižnega jezika, nekakšen razrahljani knjižni jezik, vendar analiza dramskega besedila ne potrjuje njegove enotnosti, splošne razširjenosti in izoblikovanosti. Kot je razvidno, v odrskem govoru pogosto prihaja do preklapljanja, ki je povezano z narečnimi, individualnimi in pogovornimi značilnostmi, kar potrjuje razlikovanje in nihanje med narečnim (prvotnim, zasebnim in čustvenim) ter knjižnim jezikom (javno-formalnim in kontroliranim) (Tivadar 2004: 450).
Na osnovi medijskega govora - analize sodobnih radijskih besedil je že Tiva-dar opozoril na nekatera odprta vprašanja govorjenega knjižnega jezika in govora v medijih nasploh, njegove ugotovitve pa potrjuje tudi opravljena analiza odrskega govora v Hodniku. Tivadarjeva analiza je pokazala jasno delitev na dva sistema: knjižno in narečno, obenem pa tudi na pojav preklapljanja, nihanja med narečjem in knjižnim jezikom, torej zvrstnega mešanja. Narečnost je vezana predvsem na prosto govorjena besedila (razen na že narečno zapisana literarna dela) in zabavne,
13 Iz pogovora s Kristijanom Muckom o oblikovanju igralskega izraza 16. 5. 2017.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	95
pogovorne vsebine (z izjemo kontaktnih oddaj), prav tako pa na neformalnost, zasebnost in čustvenost, s čimer se lahko tudi manipulira (prepoznavnost in približanje naslovniku). Govorjeni knjižni jezik pa se pogosteje pojavlja pri branih besedilih, kot so napovedi, komentarji ipd., in je vezan na večinoma zahtevnejše teme (Tivadar 2004: 449-450). Novejše raziskave medijskega govora kažejo na čedalje pogostejšo in prevladujočo tendenco govora k naravnosti, živosti in preprostosti, predvsem pa na trend pojavljanja »igranega (naravnega) branja« ali »igranja naravnega govora« z namenom približanja poslušalcu ali gledalcu (Tivadar 2011: 445).
V teh ugotovitvah lahko najdemo jasne vzporednice z ugotovitvami analize dramskega besedila in njegove govorne uresničitve. Drama Hodnik je zapisana v knjižnem pogovornem jeziku, močno prepletenem z neknjižnimi stilemi, ki se v procesu nastajanja uprizoritve preoblikuje v neknjižni jezik, v katerem prej zapisane knjižne izraze nadomestijo narečni, ki jih narekuje prikaz neformalnih odnosov med igralci, njihova individualnost, čustvenost in zasebnost. Tako analiza medijskega govora kot analiza odrskega govora v gledališču kažeta na pojavljanje »napak«, neskladnost z »idealno« kodifikacijo in na pojav t. i. jezikovne hibridnosti. Hibridizacija14 je posebej prepoznavna in značilna za sodobne uprizoritvene prakse, ki so prevrednotile in na novo opredelile razmerje med literaturo in gledališčem. Uprizoritve že od sedemdesetih let 20. stoletja naprej vsebujejo razsežnosti, nastavke performativne estetike, gledališče samo zase začne ustvarjati specifični odrski jezik, ki ni več izraz literature, ampak uprizoritve same. Tako se v Hodniku v uprizoritvenem govoru odraža hibridni princip kot rahljanje meje znotraj enega jezika oz. medzvrstno prehajanje (knjižno - neknjižno oz. narečno). Elementi pogovornosti in narečnosti, ki se pojavijo v uprizoritvi, so vezani na zasebno in individualno. Kot jezikovni hi-bridi opredeljujejo bodisi socialni status, čustveno stanje, razpoloženje igralca, orisujejo zunanje okoliščine ter intenzivirajo ali podpirajo druge uprizoritvene segmente (Podbevšek 2012: 33).
Govor, pa naj je medijski ali odrski (v gledališču), se pogosto izmika uresničevanju »knjižne norme in t. i. idealnega govornega modela, saj je odvisen od različnih okoliščin in od vsebine, ki mora tudi pri govorjenem knjižnem jeziku biti pred oz. z izrazom« (Tivadar 2004: 450). S svojim odstopanjem obe vrsti govora opozarjata, da govor ne prenese ulovljivosti v okamneli sistem in stroge podrejenosti določenim pravilom, saj ne želi biti zgolj reprodukcija pisnega jezika/besedila, ampak ustvarja samosvojo podobo ter na ta način soustvarja jezikovno podobo in ne nazadnje sooblikuje podobo govorjenega knjižnega jezika.
14 Pomen jezikovne hibridnosti v sodobnih slovenskih uprizoritvah, ki ga uporabljamo, natančneje opredeljuje Katarina Podbevšek (2012). Avtorica omenja, da se jezikovna hibridnost zavestno pojavi že v sedemdesetih letih 20. stoletja, v poskus tipologije pa uvršča tudi mešanje različnih plasti enega jezika (mešanje različnih zvrsti istega jezika), ki se pojavlja v našem primeru, govorni podobi Hodnika.
96 _ Eva Pori • Sodobni gledališkolektorski pristop: ob analizi drame Hodnik ...
5 Sklep
Analiza transformiranja dramskega besedila v igralsko govorno izvedbo na primeru izbranega odlomka je potrdila, da je igralski govorni izraz vselej prepleten z drugimi (gledališkimi) izraznimi sredstvi in odvisen od vsakokrat drugačnih, neponovljivih okoliščin konkretne uprizoritve. Opozorila je na specifičnost odrskega govora v gledališču, ki zaradi svoje enkratnosti in neponovljivosti ne prenese podrejanja univerzalnemu jezikovno-govornemu modelu ter normirani ali enotni knjižni odrski izreki, saj ta ovira njegovo kreativnost, ustvarjalno moč ter umetniško in estetsko vrednost.
Analiza odlomka je pokazala jasno delitev na knjižno in narečno, obenem pa tudi prehajanje med tema dvema sistemoma oz. na zvrstno mešanje. V govorni uresničitvi izbranega besedila so se pokazali elementi pogovornosti in narečnosti, ki so vezani na zasebno in individualno, kot na primer malomarna, nedosledna izreka, dodajanje lastnih mašil, prehiter tempo. S pojavom sodobnih režijskih konceptov in drugačnega vrednotenja razmerja med besedilom in uprizoritvijo lahko govorimo o jezikovni hibridnosti, ki je lastna sodobnemu gledališču in sodobnim uprizoritvenim konceptom. Iz vsega omenjenega lahko sklepamo, da je odrski govor v gledališču soustvarjalec uprizoritve, vstopa v razmerja in se sooblikuje ter pomensko osmišlja v odnosu do drugih gledaliških znakov, pri tem pa teži k doseganju avtentičnosti pri gledalcu. Zato pogosto odstopa od idealne uresničitve knjižne norme in si ustvarja samosvojo podobo, s tem pa lahko vpliva na podobo govorjenega (knjižnega) jezika. Razprava z nekoliko drugačnega zornega kota opozarja na nekatera odprta vprašanja govorjenega knjižnega jezika nasploh ter pušča odprta mesta za dodatne analize in za premislek o pomenu, vlogi in oblikovanju igralskega govornega izraza oz. odrskega govora v gledališču.
VIRI
Stanič 2004 = Tatjana Stanič, Lektorska knjiga uprizoritve Hodnik Matjaža Zupančiča, SNG Drama, 2004. - Osebni arhiv Tatjane Stanič. Zupančič 2004 = Matjaž Zupančič, Hodnik, dramsko besedilo, Gledališki list SNG Drama Ljubljana
83 (2003/04), št. 14, 19-38. Zupančič 2004a = Matjaž Zupančič, Hodnik, DVD-posnetek gledališke uprizoritve, Arhiv SNG Drame Ljubljana, št. 14758, 24. 9. 2004.
Literatura
Ahačič 1998 = Draga Ahačič, Gledališče besede, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1998.
Antončič 2000 = Emica Antončič, Gledališki lektor: ustvarjalec ali nebodigatreba, v: Kolokvij o umetniškem govoru, Ljubljana: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Katedra za odrski govor in umetniško besedo, 2000, 88-92.
Dular 1983 = Janez Dular, Marginalije ob gledališki kritiki, Jezik na odru, jezik v filmu, Mestno gledališče ljubljansko, 1983, 243-244.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
97
Fischer-Lichte 2008 = Erika Fischer-Lichte, Estetika performativnega, Ljubljana: Študentska založba, 2008.
Humar 2007 = Marjeta Humar idr., Gledališki terminološki slovar, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007.
Kuntner 2000 = Tone Kuntner, Umetniška beseda, v: Kolokvij o umetniškem govoru, Ljubljana: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Katedra za odrski govor in umetniško besedo, 2000, 26-29.
Podbevšek 1998 = Katarina Podbevšek, Lektoriranje govorjenega (gledališkega) besedila, v: Jezik in slovstvo 43 (1997/98), št. 3, 79-88.
Podbevšek 2008 = Katarina Podbevšek, Govor kot gledališko izrazilo (Na primeru Flisarjevega Akvarija), v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 44: slovenski jezik, literatura in kultura, mediji, ur. Mateja Pezdirc Bartol, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete, 2008, 51-59.
Podbevšek 2010 = Katarina Podbevšek, Resničnostni govor v uprizoritvi Zupančičevega Hodnika: sodobna gledališkolektorska izhodišča, v: Sodobna slovenska književnost (1980-2010), ur. Alojzija Zupan Sosič, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete, 2010 (Obdobja 29), 211-217.
Podbevšek 2010a = Katarina Podbevšek, Spreminjanje odrske govorne estetike v slovenskem gledališču 20. stoletja, v: Dinamika sprememb v slovenskem gledališču 20. stoletja, Ljubljana: AGRFT (Maska), 2010, 197-238.
Podbevšek 2012 = Katarina Podbevšek, Jezikovni hibridi v sodobnih slovenskih uprizoritvenih praksah, v: Hibridni prostori umetnosti, Ljubljana: AGRFT (Maska), 2012, 16-34.
Pori 2017 = Eva Pori, Intervju s Kristijanom Muckom, Ljubljana, 16. 5. 2017. - Posnetek in zapis pogovora pri avtorici.
Stanič 2000 = Tatjana Stanič, V primežu norme: nekaj refleksij o aktualnih problemih odrskega govora, Kolokvij o umetniškem govoru, Ljubljana: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Katedra za odrski govor in umetniško besedo, 2000, 65-68.
Stanič 2004 = Tatjana Stanič, Trešlengvič in Narobe svet, Gledališki list SNG Drama Ljubljana 83 (2003/04), št. 14, 11-12.
Škaric 1991 = Ivo Škaric, Fonetika hrvatskoga književnog jezika, v: Povjesnipregled, glasovi i oblici hrvatskogaknjiževnog jezika, Zagreb: HAZU - Globus, 1991, 61-453.
Tivadar 2004 = Hotimir Tivadar, Podoba in funkcija govorjenega knjižnega jezika glede na nek-njižne zvrsti, v: Aktualizacija jezikovnozvrstne teorije na Slovenskem: členitev jezikovne resničnosti, ur. Erika Kržišnik, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete, 2004 (Obdobja 22), 437-452.
Tivadar 2008 = Hotimir Tivadar, Pravorečje, knjižni jezik in mediji, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 44: slovenski jezik, literatura, kultura in mediji, ur. Mateja Pezdirc Bartol, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete, 2008, 24-35.
Tivadar 2011 = Hotimir Tivadar, Vzpostavitev razmerij med govorom in branjem, recitacijo in igranjem, v: Meddisciplinarnost v slovenistiki, ur. Simona Kranjc, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete, 2011 (Obdobja 20), 489-495.
Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 2000.
Toporišič 2007 = Tomaž Toporišič, Ranljivo telo teksta in odra: kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja, Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 2007, 145.
Toporišič 2009 = Tomaž Toporišič, Semiotično in fenomenalno telo slovenskega gledališča, v: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture 45: telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, ur. Mateja Pezdirc Bartol, Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete, 2009, 110-119.
Vrtačnik — Tivadar 2017 = Martin Vrtačnik - Hotimir Tivadar, Sodobni pristop k jezikovnemu svetovanju v gledališču na Slovenskem, Slavia Centralis 10 (2017), št. 1, 61-75.
98 _ 
Eva Pori • Sodobni gledališkolektorski pristop: ob analizi drame Hodnik ...
Summary
A Modern Theater Language Consultant Approach: An Analysis of Matjaž Zupančič's Play Hodnik (The Corridor)
The article presents the process of transforming written language into spoken language and its realization on stage. The linguistic adaptation of a text to a stage concept, which goes through three stages of creating spoken speech (the author's original text, corrections to the text, and the spoken realization on stage) was observed and described based on the example of an excerpt from the play Hodnik (The Corridor) by Matjaž Zupančič. The stage speech was shaped by the corrections made by the language consultant (mainly omission of final, unaccented vowels and other vowel reduction), the influence of the actors' idiolects and their dialect intonation, and the circumstances on the stage and audience participation. The spoken norm was also significantly influenced by the actors adding certain words and phrases, which was not negotiated beforehand, and the non-realization of certain directions and corrections by the language consultant. The analysis showed a discrepancy between the text, the language consultant's corrections, and the actors' spoken realization of the text, and thus confirmed the free, spontaneous actualization of spoken speech. The spoken standard language is functionally insufficient for the development of artistic speech, and so there is a need for stage speech and for the introduction of modern, experimental language consulting practice in theater. Norms and the correctness of stage speech impede the creativity of artistic speech, its power, and its aesthetic value. Language can free itself from the restraints of norms only with the establishment of a new relationship between dramatic literature and theater.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	99
I
CoBiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v24i2.7112
Prispevek obravnava dva tipa brezosebnih zgradb z glagolskimi povratnimi oblikami: (a) zgradbe s splošnim vršilcem; (b) zgradbe z nosilcem stanja v dajalniku. Predstaviti skuša skladenjskopomenske posebnosti in razširjenost obravnavanih zgradb v slovenskem, drugih južnoslovanskih jezikih in ruščini.
Ključne besede: brezosebne zgradbe, povratnost, vršilskost, slovenščina, ruščina
Impersonal Constructions in Slovenian: A Comparison with Other South Slavic Languages and Russian
This article discusses two types of impersonal constructions with reflexive verbs: (a) constructions with a general agent and (b) constructions with the experiencer of the state in the dative. It presents special syntactic-semantic features and the use of these constructions in Slovenian, other South Slavic languages, and Russian.
Keywords: impersonal constructions, reflexivity, agency, Slovenian, Russian
0 Uvod
Pri obravnavi se omejujemo na slovenske in druge južnoslovanske zgradbe z glagolskimi povratnimi oblikami:
(a)	zgradbe s splošnim vršilcem (slvn. Nekoč se je hodilo na izlete s kolesom; mak. HeKo^aw ce odeno Ha mnemu co eenocunedu; srb./hrv./bos. Nekad se išlo na izlete biciklom; slvn. Poglej, kako se dela; mak. Budu KaKo cepa6omu; srb./hrv./ bos. Vidi kako se radi);
(b)	različne zgradbe z nosilcem stanja v dajalniku (slvn. Vrti se mi; srb./hrv./bos. Vrti mi se; mak. Mu ce epmu; srb./hrv./bos. Čita mi se; bolg. Heme mu ce).
Slovenski in južnoslovanski primeri bodo problemsko obravnavani v soposta-vitvi z ruskimi ustreznicami. Vzporedno bomo opozorili tudi na vprašanje aktivne rabe posamezne zgradbe v katerem od naštetih jezikov.
Glede na upoštevane brezosebne stavčne zgradbe se bomo omejili na glagole v brezosebni rabi, to je na tiste glagolske oblike,1 ki se uporabljajo v tretji osebi
1 To pomeni, da izključujemo prave brezosebne glagole (glagole brez osebe kot slovnične kategorije za udeleženska sporočanjska razmerja), ki se navadno uporabljajo v brezosebnih povedih tipa Grmi, Dani se, Megli se.
Mladen Uhlik - Andreja Zele
Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva z drugimi južnoslovanskimi jeziki in ruščino
100 _
Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva
srednjega spola in izražajo splošnega vršilca (slvn. Delalo se je dan in noč)2 ali nosilca stanja oz. nenadzorovanega procesa (slvn. Vrti se mi). Težišče sporočila pri obeh tipih ostaja na dejanju oz. stanju, zato je vključena raba povratnosti, ki lahko prisojevalno razmerje modificira do različne mere.3 Brezosebno rabljene glagole v obravnavanih zgradbah združuje raba morfema se v povratnih oblikah prvotno nepovratnih glagolov, npr. slvn. Govorilo se je ^ govoriti, slvn. Zavrtelo se mu je ^ zavrteti. Sicer pa je značilnost obravnavanih zgradb odsotnost ujemalnosti osebka in povedka, tako da je nujno stavkotvorno razmerje slovnično izraženo zgolj s tretjo osebe ednine srednjega spola, ki je najeksplicitneje izražen v glagol-skih oblikah za pretekli čas.
S kontrastivnim prikazom bomo pokazali, kateri pomeni se izražajo z obravnavanimi zgradbami v slovenskem in drugih južnoslovanskih jezikih, in načeli vprašanje, kako se ti pomeni izražajo v ruščini.
1 Brezosebna stavčna zgradba s splošnim vršilcem
Kot že napisano, nas zanimajo stavčne zgradbe z glagoli, ki prvotno niso brezosebni. Tako v slovenščini kot tudi v drugih južnoslovanskih jezikih je zelo produktiven tip povedi s splošnim nereferenčnim vršilcem v osebkovi vlogi.4
(1)	slvn. Vprašal naju je, ali je res, kar se govori, da je namreč Malahija predlagal Bencija za svojega pomočnika.5
bolg. nonHTa hh BapHO gH e TOBa, geTO ce roBope^o, qe MagaxHH npeggo:»Hg EeH^HH 3a CBOH nOMO^HHK.
srb. Upitao nas je da li je tačno ono o čemu se šuška, da je Malahija predložio Bencija za svog pomočnika.
rus. Oh cnpocag, npaBga gH to, o tcm mennyTca, - tto MagaxHa npargacHg EeH^Ha k ce6e b noMO^HHKH.
(2)	slvn. Nekoč se je več delalo. srb./hrv./bos. Nekad se više radilo. bolg. HaKora ce e paSoTe^o noBe^e. mak. HeKoram ce paSoTe^o noBeK. rus. PaHtrne 6ogtme paSoTa^H.
(3)	slvn. Zaradi cigaret se umira v mukah in dolgotrajnih kalvarijah. srb./hrv./bos. Zbog cigareta se umire u mukama i dugotrajnim patnjama. rus. H3-3a CHraper yMHparoT b MyqeHHax h agcKHX CTpagaHHax.
2	V sodobni tipološki literaturi se splošnovršilske povedi pogosto poimenujejo subjektni impersonal (Geniušiene - Nedjalkov 1991: 270-271; Plungjan 2003: 218-219); v nekaterih novejših jezikoslovnih delih (Gradinarova 2017; Saj 2021) prevladuje stališče, da splošnovršilske zgradbe zaradi neizražanja vršilca v površinski stavčni strukturi spadajo med trpne zgradbe.
3	O lastnostih prisojevalnega razmerjav v slovenščini gl. Žele 2017.
4	V prispevku so uporabljeni zgledi iz osrednjega slovenskega korpusa Gigafida, vzporednega korpusa slovanskih jezikov ParaSol in ruskega nacionalnega korpusa NKRJa.
5	Vsi zgledi pod (1) so vzeti iz vzporednega korpusa ParaSol.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	101
Kakor je razvidno iz zgledov (1-3), se med južnoslovanskimi jeziki in ruščino kaže naslednja razlika: ruske ustreznice južnoslovanskih splošnovršilskih zgradb so najpogosteje t. i. nedoločnoosebne povedi (Heonpedenemo-nmHbie npednoweHun), v katerih se uporablja 3. os. množine (mennyTCH, paSoTa^H, yMHparoT)6 in se opušča eksplicitno izražanje osebe z osebnim zaimkom, kar sicer za ruščino ni značilno.
Odločitev za uporabo južnoslovanskih splošnovršilskih zgradb in njihovih ruskih ustreznic je določena z opisom dejavnosti poljubnih ali neimenovanih oseb [človeško+]; v teh primerih rabe je dovolj jasen namen sporočevalca, da ostane vršilec neke dejavnosti neimenovan:
(4)	slvn. Pred volitvami se veliko čivka.
rus. nepeg Bti6opaMH MHoro tbhtht.
Če je pogoj neimenovani človeški vršilec, nas v nadaljevanju zanima, kateri glagoli oz. glagolski pomeni se najpogosteje izražajo s splošnovršilskimi zgradbami.
Sklepamo lahko, da se izbor glagolskih pomenov omejuje na človeško; kot je razvidno iz zgledov (1, 2, 4), prevladujejo glagoli zavestnega delovanja, občutno manj pa je glagolov, ki označujejo dejanja ali stanja, nad katerimi osebek nima nadzora (3).
V splošnovršilskih zgradbah se uporabljajo samo povratne oblike nepovratnih glagolov (tipa brati ^ se bere), medtem ko je raba pravih povratnih glagolov (reflexivum tantum) tipa smejati se, upati se/si vprašljiva in vezana predvsem na zgradbe z izraženim konkretnim vršilcem:
(5)	slvn. ?Pri njih se pogosto smeje. ^ Pri njih se pogosto smejijo.7
Zgled (5) je mogoče razumeti tako, da se neizraženi (oz. v elipsi stoječi) osebek ne nanaša na splošnega nereferenčnega vršilca, temveč na določenega vršilca, ki pa lahko postane znan šele iz sobesedila ali širšega konteksta (Ja, Marko je pač tak. Pri njih se pogosto smeje).
Splošna vršilskost, najpogosteje vezana na zavestno delovanje, postavlja v ospredje tudi splošno veljavne ugotovitve (generična dejanja ali procese), ki izražajo habitualnost in ta se najpogosteje izraža z nedovršniki sedanjika:
(6)	slvn. V Italiji se dobro je, pravzaprav vedno boljše.
rus. B HTaraH xopomo KopMHT, c Ka^gMM pa30M Bce gy^me h gy^me.
(7)	slvn. Vse se plačuje v evrih, druge valute se menja daleč stran.
rus. Bce on^aHHBaeTca b eBpo, gga o6Mern gpyroH BagroTM Hy®HO gageKO exaTt.
6	Tudi v slovenščini je možno izražanje splošnega vršilca s 3. os. mn. in neobveznim dodajanjem osebka ljudje: Vprašal naju je, ali je res, kar (ljudje) govorijo. / Vprašal naju je, ali je res, kar se govori.
7	Na to, da je raba pravih povratnih glagolov v splošnovršilskih zgradbah v bolgarščini vprašljiva, opozarja Gradinarova (2017: 90).
102 
_Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva
V	določenih kontekstih splošnovršilske zgradbe lahko izražajo tudi ponav-Ijalnost (iterativnost), ki se najpogosteje izraža s preteklikom:
(8)	slvn. Pred kratkim se je veliko pisalo o tem, kako se princ Harry na veliko zabava, popiva in se neprimerno obnaša.
rus. HegaBHo MHoro iiiica. 111 o tom, tto ^pHH^ TappH qacTo xogHT Ha TycoBKH, BbmHBaer h BegeT ce6a HenpH^H^Ho.
V	nasprotju s slovenskimi primeri formalno enake bolgarske splošnovršilske zgradbe lahko izražajo ne samo habitualno, ampak tudi aktualno in enkratno dejanje (Ivanova - Petrova 2017: 83):
(9)	bolg. Ha BpaTaTa ce ¡ismiii. [aktualni pomen]
slvn. Nekdo zvoni.8 rus. B gBept 3bohht.
Izražanje aktualnega dejanja je v slovenščini načeloma vezano na konkretno referenčno osebo, zato je raba splošnovršilskih zgradb vprašljiva. Izjema so omejeni evfemistični konteksti, ko tvorec namenoma noče razkriti povzročitelja, po navadi nesprejemljivega dejanja:
(10)	slvn. A zdaj pa se že kar krade?! rus.TaK-TaK, mm BopyeM?!
(11)	slvn. A zdaj pa se jo že kar ogovarja?! rus. Mm TyT cn.eTHHHaeM?!
Povezanost slovenskih splošnovršilskih zgradb z neaktualnim in neenkratnim dejanjem je pomembna tudi s stališča primerjave z ruščino. Ruske 'nedoločnoo-sebne povedi', ki so najpogostejša ustreznica slovenskih splošnovršilskih zgradb, lahko izražajo aktualno konkretno situacijo (12) ali konkretno situacijo v preteklosti (12'),9 v slovenščini bi za prevod uporabili drugo stavčno zgradbo:
(12)	rus. 3a cTeHOH noroT (aktualni pomen).
slvn. Pri sosedih nekdo poje / Pri sosedih je slišati petje. (12') rus. B gBept nociyna.H (enkratna situacija v preteklosti). slvn. Nekdo je potrkal / Slišati je bilo trkanje.
(b) Drugi tip splošnovršilskih zgradb v slovenščini se nanaša na izražanje pred-pisovalne naklonskosti (deontične modalnosti), in sicer se povezuje zlasti z izražanjem nujnosti, pravil (13, 14) ter navodil (15):
(13)	slvn. Mati govori otroku: No, kako se reče?!
rus. MaTt roBopHT peöeHKy: Hy, KaK iia.io cKa3aTt?
(14)	slvn. Tukaj se ne kadi.
rus. 3gect He.b3H KypHTt / y Hac He KypaT.
8	Stavek Na vratih se zvoni bi v slovenščini lahko uporabili zgolj v kontekstih razlaganja splošno veljavega pravila (Na vratih se zvoni, in ne trka na okno) in nikakor ne v kontekstih opisovanja enkratnega dejanja.
9	Za podrobnejši opis ruskih »nedoločnoosebnih povedi« gl. Vanič 2016.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	103
(15)	slvn. Pokazal mu je, kako se ravna s strojem.
rus. Oh noKa3a^ eMy, KaK iip;iBii.ii>iio oop;iin;n i>cii c ycTpo0cTBOM.
Kot je razvidno iz zgledov (13) in (14), se ta tip naklonskosti v ruščini najpogosteje izraža z naklonskimi povedkovniki tipa nado, nenb3H.10
Pri zgledu (15) je izražanje naklonskosti usmerjeno na pravilni način delovanja, in ne na delovanje samo. V slovenščina sta, v nasprotju z ruščino, možnosti izražanja tovrstne naklonskosti dve: tako z osebno/finitno ([...] kako se ravna s strojem) kot z neosebno glagolsko obliko, tj. z nedoločnikom ([...] kako ravnati s strojem).
V navedenih primerih s splošnovršilskimi zgradbami se uporabljajo povratne oblike tako prehodnih (brati, pisati) kot neprehodnih glagolov (spati, umirati). Težišče sporočila se premakne na glagol, zato se tudi pri prehodnih glagolih predmet v vlogi prizadetega v splošnovršilskih zgradbah pogosto opušča:
(16)	slvn. Bratu je pokazal, kako se pospravlja. rus. Oh noKa3a^ 6paTy, KaK Hy«HO ySHpaTb.
Če v povedih, ki označujejo habitualnost ali predpisovalno naklonskost (deon-tično modalnost), želimo predmet v vlogi prizadetega ubesediti, lahko uporabimo dva načina.
(a) Pogovorna raba izpričuje zgradbe s povratnimi oblikami prehodnega glagola v 3. osebi ednine sr. spola s premim predmetom v tožilniku (17), ki pri zanikanju prehaja v rodilnik (18).
(17)	slvn. Kavo se dobi za dva evra. rus. Ko^e mo^ho KynHTt 3a 2 eBpo.
(18)	slvn. Resnice se ne žrtvuje, da bi bil potem mir. rus. npaBgoH He ®epTByK>T, tto6m 6tm n0T0M MHp.
Raba povratnih brezosebnih zgradb je v južnoslovanskih jezikih omejena zgolj na zahodni del: pojavlja se v neknjižni pogovorni slovenščini (17) in hrvaščini (19), nasprotno pa govorci srbščine in bosanščine to rabo ocenjujejo kot nesprejemljivo in tujo (prim. 19, 19').11
(19)	hrv. Zbog zimskih uvjeta na cestama, vozače se upozorava na oprez.12 (19') srb. Zbog zimskih uslova na cestama, vozači se upozoravaju na oprez.
Slovenski in hrvaški zgled (17, 19) s tožilniškim predmetom razločevalno označujeta splošnovršilsko zgradbo, ki prizadeto izpostavlja v neimenovalniškem
10	O nekaterih posebnostih ruskih povedkovnikov Henb3H in Hado gl. Zimmerling 2018: 60. V slovenščini je treba edini leksem v vlogi naklonskega povedkovnika. Več o razmerju med ruskimi naklonskimi povedkovniki in slovenskimi ustreznicami gl. Uhlik 2016.
11	O razliki med hrvaščino in srbščino pri rabi tovrstnih zgradb gl. Piper 2009: 542.
12	Zgled s https://www.zagreb.info/aktualno/zgzimske-sluzbe-terenu-vozace-se-upozorava-opreznu--voznju/165155 (dostop 4. 9. 2018).
104 _
Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva
sklonu, in s tem ločujejo ta tip zgradb od pravega trpnika s prizadetim v imeno-valniku (gl. 22).13
Splošnovršilske zgradbe ob umiku vršilca dovoljujejo izražanje prizadetega s pomočjo tožilnika, vršilskost oz. neizraženi osebek pa lahko ostaja impliciran v povratnosvojilnem zaimku svoj:14
(20)	slvn. Svoje otroke se razvaja.15 rus. Cbohx gereH 6agyroT.
(21)	slvn. Svojih otrok se ne razvaja. rus. Cbohx gereH He 6agyK>T.
(b) Drugi način eksplicitnega izražanja prizadetega so trpne zgradbe, pri katerih se tako skladenjsko kot pomensko poudari položaj prizadetega.16 V nasprotju s splošnovršilsko zgradbo (17) se vzpostavi ujemalno razmerje osebka in povedka, kar potrjuje zlasti raba z deležnikom na -l, npr. v pretekliku Kava se je dobila za deset evrov.
(22)	slvn. Kava se dobi za deset evrov. rus. Ko^e mo^ho KynHTt 3a 10 eBpo.
V slovenščini je trpniška raba (22) pogostejša, vendar je brez širšega konteksta dvoumna v primerih, ko se prizadeto v slovničnem osebku nanaša na živo oz. človeško.
Bistveno je opozoriti na različne skladenjskopomenske vloge morfema se, ko isti morfem ob glagolu (povratna oblika) lahko homonimno izraža vršilskost ali uvaja trpno razmerje ter s tem hkrati skladenjsko-pomensko sooblikuje celotno zgradbo:
(23)	slvn. Otroci se varujejo.
rus. a) flereH Hago o6eperaTt. b) flera o6eperaK>T gpyr gpyra.
(24)	slvn. Otroci se preverjajo vsak mesec.
= rus. (a) fleTeH npoBeparoT Ka^gMH Meca^ (b) flera npoBeparoT gpyr gpyra Ka^gMH Meca^
13	Splošnovršilske se od pravih trpnih zgradb razlikujejo po tem, da premi predmet ni izpostavljen v vlogi imenovalniškega osebka in ostaja na nižjem sporočilnem nivoju (Gradinarova 2017: 88), kot ga sicer ima osebek.
14	Mogoče v tem kontekstu ni odveč poudariti, da tako povratnozaimenski morfem se kot povrat-nosvojilni zaimek svoj nimata imenovalniške oblike [za svoj to ne drži, vsaj ne kot za obliko -prim. pomen 11 pri https://fran.si/iskanje?View=1&Query=svoj].
15	Zaimek svoj se v slovenščini ne uporablja v imenovalniku [v tem pomenu res ne, ne drži pa to za vse pomene OBLIKE; gl. zgoraj], možna pa je zamenjava z lasten prim. Svoje otroke se razvaja. ^ Lastne otroke se razvaja. *Svoji otroci se razvajajo. : Lastni otroci se razvajajo. V slednjem primeru je možno dvoumno branje.
16	V bolgarščini se ta tip trpnih zgradb s povratnimi oblikami označuje kot brezvršilski trpnik, npr. bolg. Kugama ce npodade MHo^o 6^p3o, ali habitualni trpnik, npr. bolg. PeKmop^m ce u36upa 3a 4 ^o^uHu (Ivanova - Petrova 2017: 82).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	105
Možna ruska prevoda slovenskih zgledov (23, 24) potrjujeta, da ima slovenska zgradba z imenovalniškim osebkom, ki označuje človeško, dve možni razlagi:
(a)	trpno 'Otroke drugi varujejo/preverjajo';
(b)	ali vzajemno 'Otroci se medsebojno varujejo/preverjajo'.17
Raba povratnih brezosebnih zgradb s tožilniškim predmetom je torej smiselna in tudi z vidika slovenske normativne tradicije upravičena, če je prizadeto živo oz. človeško, saj se na ta način sporočilo razdvoumlja:
(25)	slvn. Otroke se varuje. rus. fleTeH Hago o6eperaTt.
(26)	slvn. Otroke se preverja vsak mesec. rus. fleTeH npoBeparoT Ka»gbiH Meca^
2 Brezosebne stavčne zgradbe z nosilcem stanja/procesa v dajalniku
V slovanskih jezikih obstaja več tipov povratnih brezosebnih zgradb z dajalniškim nosilcem, ki imajo različne skladenjskopomenske lastnosti. Skupno jim je to, da nosilec v dajalniku znižuje stopnjo vršilskosti celotne povedi (ta je nižja kot pri splošnovršilskih zgradbah). Pri zgledih, ki jih bomo obravnavali, zgradba z dajal-nikom označuje stanje, željo ali proces, nad katerimi ima nosilec nizko stopnjo nadzora, zato bi ga lahko imenovali ne vršilec, temveč nosilec/prejemnik dejanja.
V nadaljevanju bo pri vsakem obravnavanem tipu izhodišče slovanski jezik, v katerem je ta tip v rabi najbolj razširjen. Primerjalno bodo pokomentirane zgrad-bene ustreznice v drugih jezikih.
2.1 V ruskem jezikoslovju so tip (Ndat) + Adv + VreF podrobneje analizirali Roman Mrazek (1990), Jurij D. Apresjan (2006), Jurij P. Knjazev (2007), Gennadij M. Zeldowicz (2017) idr. Za rusko zgradbo (zgledi 27-30) je značilno, da izraža vrednotenje uspešnosti določenega dejanja, procesa ali stanja, ki ima v nasprotju z južnoslovanskimi splošnovršilskimi zgradbami navadno aktualni pomen.18
(27)	rus. MHe ^erKO cerogHa paSoTaeTea.
slvn. Danes mi gre delo od rok. / Danes z lahkoto delam.
(28)	rus. CerogHa ^erKO paSoTaeTea.
slvn. Danes mi gre delo od rok. / Danes z lahkoto delam.
(29)	rus. MHe Bcerga KaK-TO ^ynme paSoTaeTea 3a ropogoM, b oco6eHHOcra BecHOH.
slvn. Zmeraj nekako lažje delam zunaj mesta, posebno spomladi. / Zmeraj mi gre delo lažje od rok zunaj mesta, posebno spomladi.
17	Glagoli, ki imajo možnost tako prehodne kot neprehodne povratne rabe, pri čemer tudi pomen ni povsem isti (tj. 'podajati znanje drugemu, da ga osvoji' : 'sam usvajati znanje'), se ne morejo smiselno uporabljati v trpniku, npr. učiti/učiti se: Otroci učijo druge : Otroci se učijo, ki ima izključno povratni aktivni pomen.
18	Ob določenih časovnih prislovih, ki izražajo ponavljanje, niso izključeni pomeni splošne veljavnosti ali ponavljalnosti dejanja.
106 _
Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva
(30)	rus. PaccKa^H xoTt, KaK n^aBaeTca Te6e? slvn. Povej vsaj, kako ti gre plavanje.19
Kakor kaže zgled (28), ruska zgradba z nizko stopnjo vršilskosti omogoča izpust nosilca stanja brez spremembe pomena. Vrednotenjsko razmerje (ocenjevanje uspešnosti) se izkazuje z obvezno rabo izpridevniških lastnostnih prislovov (xopowo, nnoxo, mnweno, ne^Ko),20 nikalnice (44) ali vprašalnice KaK (kako?), ki poudarja način delovanja. Uspešnost delovanja (dobro, slabo, bolje, kako) se v slovenskih ustreznicah (gl. prevode 27-30) lahko izraža tudi z dajalniško zgradbo in glagolom iti v 3. osebi ednine srednjega spola.
2.2 Za južnoslovanske jezike je značilno, da s pomočjo povratnih brezosebnih zgradb V3SG + Ndat + Ref (srb., hrv., bolg.) / V3SG + Ref + Ndat (slvn.) ne izražajo uspešnosti delovanja, temveč težnjo (razdelek 2.2.1) ali nagnjenost k notranjemu stanju (razdelek 2.2.2).
2.2.1 Izražanje težnje (želelne zgradbe s poudarjeno notranjo potrebo)21 s pomočjo zgradbe z dajalnikom in prvotno nepovratnimi glagoli (prehodnimi ali neprehodnimi) je posebej produktivno v srbščini, hrvaščini, bosanščini, makedonščini in bolgarščini.
(31)	bolg. HbijBa mh ce (Ivanova - Petrova 2017: 84). srb./hrv./bos. Putuje mi se.
slvn. Rad bi potoval. Želim si potovati.
V nasprotju z ruskimi dajalniškimi zgradbami, ki izražajo aktualno stanje, npr. MHe ne^Ko pa6omaemcx, se tovrstne zgradbe lahko uporabljajo tudi brez prislovov. Prislovi se torej uporabljajo zgolj pri stopnjevanju želje: srb./hrv./bos. Puno mi se putuje in tovrstne želelne zgradbe so glede na trenutek govorjenja, spet v nasprotju z ruskimi dajalniškimi zgradbami, usmerjene v zadobnost.
Za želelne zgradbe v razdelku 2.2.1 je nujno eksplicitno izražanje nosilca stanja v dajalniku, saj opuščanje dajalniškega nosilca (kot v ruskem 30) povzroča spremembo pomena konstrukcije (namesto želelne zgradbe dobimo splošnovršilsko):
(32)	želelna zgradba: srb./hrv./bos. Svako l(j)eto mi se putuje na more (želja). slvn. Vsako poletje želim potovati na morje.
rus. Ka»gbiM ^eroM MHe xo^eTca noexaTt Ha Mope.
(33)	splošnovršilska zgradba: srb./hrv./bos. Svako l(j)eto se putuje na more. slvn. Vsako poletje se gre na morje.
rus. HeTOM o6traHo e3gaT Ha Mope.
19	Kot zanimivost naj omenimo, da se v češčini (informantka Petra Stankovska) pojavljata tako povratna zgradba z aktualnim pomenom (Tak aspon rekni, jak se ti plave), kot tudi slovenski zgradbi podoben frazem z jit (Rekni, jak ti jdeplavam), ki ima v nasprotju s slovenščino izključno pomen daljšega trajanja.
20	Na obvezno rabo vrednotenjskih prislovov opozarja tudi J. D. Apresjan (2006: 38).
21	V sodobni tipološki literaturi so tovrstne zgradbe poimenovane afektivni impersonal (Gradina-rova 2017: 87).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	107
Že omenjena produktivnost dajalniške zgradbe v južnoslovanskih jezikih se potrjuje tudi s širšim izborom glagolov:
(34)	srb./hrv./bos. Čita mi se. / Čita mi se dobra knjiga.
bolg. Here mh ce xy6aBa KHHra. slvn. Bral bi (dobro knjigo).
rus. a 6ti no^HTa^ (KaKyK>-HH6ygt xopomyro KHHry).
(35)	mak. Ha 5a5a Ka.iinia h ce jaae HemTo c^aTKo (Kramer - Mitkovska 2011: 219). bolg. Ha 6a6a Ka^HHa h ce age He^o cgagKo.
srb./hrv./bos. Ba6H Ka^HHH ce jege HemTo cgaTKo.
slvn. Babica Kalina bi rada nekaj sladkega.
rus. Ba6ymKe Ka^HHe xo^erca qero-HH6ygt cgagKoro.
Slovenske ustreznice potrjujejo, da je dajalniška želelna zgradba v slovenščini glede na druge južnoslovanske jezike bistveno redkejša in obrobna.
Redkost in obrobnost želelne zgradbe z dajalnikom v slovenščini je izpričana v korpusu Gigafida in slovenski različici Googla. Pri iskanju želelnih zgradb z dajalnikom smo z izključitvijo vseh šumov dobili naslednje rezultate: najpogosteje se ponavlja zgradba Pije se mi / Meni se pije (3 zadetki v Gigafidi, 7 v Googlu), pri drugih glagolih (Je se mi, Pleše se mi, Bere se mi) je število zadetkov zanemarljivo.
(36)	slvn. Pije se mi kava v njihovi družbi. (Gigafida)
Primerjalno lahko predpostavimo, da je raba želelne dajalniške zgradbe rezultat novejšega vpliva štokavskih govorov na slovenščino. To se potrjuje s tem, da obrobni zgledi, ki se danes pojavljajo v rabi (Pije se mi, Pleše se mi), niso niti enkrat zabeleženi v IMP korpusu starejših slovenskih besedil.
Pri slovenskih primerih (36), v nasprotju z rabo v srb./hrv./bos., pomensko izpraznjeni se, ki je prvotno tožilniški zaimek, dobi vlogo prostega morfema ob glagolu, s tem pa se vsaj formalno ruši ustaljeni naslonski niz, v katerem je sicer dajalnik pred tožilnikom (*mi se ^ slvn. se mi).
V novejši slovenski jezikoslovni literaturi so evidentirani primeri iz pogovornega jezika (37) z glagolom luštati se /zaluštati se, ki jih enačijo z dajalniškimi zgradbami, vendar je pri tem treba opozoriti na razliko: pri pogovornih stavkih z glagolom luštati se se želja ne izraža z zgradbo, temveč s pomenom samega glagola. V nasprotju s srb./hrv./bos. zgledi z rabo povratnih oblik prvotno nepovratnih glagolov (Čita mi se, Gleda mi se film) je glagol luštati se samopovratni glagol (reflexivum tantum).
(37)	slvn. Zaluštala se mi je mesna lazanja.22
Podoben primer, ki je rabljen pogosteje, je izražanje želje z zvezo zahoteti se komu (38, 39), pri kateri se tako kot pri (35) želja izraža z leksikalnim pomenom glagola, in ne s celotno konstrukcijo:
22 V korpusu Gigafida so zgolj trije primeri rabe luštati se in en primer z dovršnikom zaluštati se.
108 _
Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva
(38)	slvn. Zahotelo se mu je piti. rus. EMy 3axoTe^oct nuTt.
(39)	slvn. Zahotelo se mu je družbe. rus. EMy 3axoTe^oct o6^eHua.
2.2.2 V slovenščini je aktivna zgradba V3Sg + Ref + Ndat, ki je samo formalno pre-krivna s tipom, opisanim v razdelku 2.2.1, vendar ima drugi naklonski pomen: izraža nezavedno in nekontrolirano stanje oz. proces. Za ta tip je značilna uporaba prvotno nepovratnih neprehodnih glagolov in obveznega dajalniškega nosilca, npr. Kolca se mi : *Kolca se.
Izhodiščna raba neprehodnega glagola (spim, zeham, kolcam, bledem) izraža stanje, medtem ko povratna dajalniška zgradba poudarja zlasti nekontrolirano nagnjenost nosilca k ubesedenemu stanju.
(40)	slvn. Spi se mi.
srb./hrv./bos. Spava mi se. bolg. CnH mu ce.
rus. MHe xo^eTca cnaTt. / MHe cnaTt oxoTa (in ne *MHe cnuTca).
(41)	slvn. Kolca se mi. srb./hrv./bos. Štuca mi se. rus. fl HKaro. y MeHa HKOTa.
(42)	slvn. Zeha se mi. srb./hrv./bos. Z(ij)eva mi se.
rus. fl cerogHa tto-to pa33eBa^ca (?)
(43)	slvn. Vrti se mi.23 srb./hrv./bos. Vrti mi se. bolg. Bue mu ce cBaT.24
rus. y MeHa ro^oBa Kpy®uTca.
Ruske ustreznice izkazujejo, da je v ruščini ta tip izražanja nekontroliranega stanja s pomočjo povratnih zgradb redek in omejen na rabo samo določenega števila glagolov:
(42)	rus. Eh n^aneTCH, a eMy CMeeTCH.
slvn. Njej gre na jok, njemu pa na smeh.
Zanikanje v slovenskih dajalniških zgradbah ne spremeni njihovega izhodiščnega pomena.
(43)	slvn. Spi se mi. ^ slvn. Ne spi se mi.
23	V primerjavi z rusko ustreznico je v južnoslovanskih jezikih nosilec stanja v dajalniku obvezno izražen, medtem ko je del nosilca, ki povzroča stanje - če je imenovan -, izrazno neobvezen (slvn. V glavi se mu vrti : slvn. Vrti se mu).
24	Bolgarska zgradba Bue mu ce cBnm (dobesedno 'Vrti se mi svet') je brezosebna, kar se kaže z odsotnostjo ujemanja v pretekli obliki, npr. Buen-o My ce cBnm.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	109
Podobna ruska zgradba z nikalnico in neobveznim dajalniškim nosilcem ima povsem drugačen pomen,25 označuje nezmožnost vzpostavitve določenega stanja:26
(44) rus. He cnHTca, HaHa: 3gect TaK gymHo!
Otkpoh okho ga cagt ko MHe. (Puškin, Evgenij Onegin, NKRJa) slvn. Soparno je ... ne morem spati. Okno odpri. (Prev. M. Klopčič)
3 Sklep
V obravnavi se omejujemo na slovenske in primerjalno še na druge južnoslovan-ske zgradbe z glagoli v brezosebni rabi, to je na tiste glagolske oblike, ki se uporabljajo v tretji osebi srednjega spola in izražajo splošnega vršilca (slvn. Delalo se je dan in noč) ali nosilca stanja (slvn. Vrti se mi). Težišče sporočila pri obeh tipih ostaja na dejanju oz. stanju, zato je vključena raba povratnosti, ki do neke mere modificira prisojevalno razmerje. Med obravnavanimi zgradbami je v slovenščini in drugih južnoslovanskih jezikih zelo produktiven tip zgradbe s splošnim vršilcem, npr. slvn. Vprašal naju je, ali je res, kar se govori, da je [...] Ker je pogoj neimenovani človeški vršilec, smo lahko sklepali, da se izbor glagolskih pomenov omejuje na človeško delovanje: prevladujejo glagoli zavestnega dejanja, občutno manj pa je glagolov stanja.
V slovenščini in hrvaščini se pojavlja poseben tip splošnovršilskih zgradb s tožilniškim predmetom, slvn. Kavo se dobi za dva evra, ki se razlikuje od pravega trpnika (slvn. Kava se dobi za deset evrov) po tem, da je prizadeto v ne-imenovalniškem sklonu. Raba splošnovršilskih zgradb s tožilnikom je še zlasti upravičena z vidika razdvoumljanja sporočila, ko se s tem pri živem udeležencu razlikuje med vlogo prizadetega, npr. slvn. Otroke se preverja, in recipročno vršilskostjo [drug drugega/med sabo], npr. slvn. Otroci se preverjajo. Drugemu tipu tu obravnavnih zgradb, tj. povratnim brezosebnim zgradbam z dajalniškim nosilcem, pa je skupno to, da nosilec v dajalniku znižuje stopnjo vršilskosti celotne povedi (ta je nižja kot pri splošnovršilskih zgradbah, čeprav tam vršilec ni izražen).
Ruske povratne brezosebne zgradbe z dajalnikom (rus. MHe ce^o^HH mnrneno pa6omaemcx) izražajo vrednotenje uspešnosti določenega delovanja, procesa ali stanja, kar se izkazuje z obvezno rabo izpridevniških lastnostnih prislovov ali nikalnice ali pa vprašalnice, rus. KaK (kako?). V južnoslovanskih jezikih, z izjemo slovenščine, je produktivno izražanje težnje (želelne zgradbe s poudarjeno notranjo potrebo) z dajalnikom in povratno obliko prvotno nepovratnih glagolov (prehodnih ali neprehodnih), npr. srb./hrv./bos. Putuje mi se.
25	O podobnem razmerju med izrazno identičnimi zgradbami, ki imajo različne pomene, gl. Rahi-lina - Uhlik 2021.
26	J. D. Apresjan meni, da nikalnica izničuje pomen predhodno ubesedene nagnjenosti do nečesa (2006: 38).
110 _
Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva
Opuščanje dajalniškega nosilca tu povzroča spremembo pomena zgradbe (namesto želelne zgradbe srb./hrv./bos. Svako l(j)eto mi se putuje na more dobimo splošnovršilsko srb./hrv./bos. Svako l(j)eto se putuje na more). Slovenske ustreznice potrjujejo, da je dajalniška želelna zgradba v slovenščini primerjalno z drugimi južnoslovanskimi jeziki bistveno redkejša in obrobna. V slovenščini je aktivna povratno brezosebna zgradba z obveznim dajalnikom, ki označuje nekontrolirano nagnjenost nosilca k ubesedenemu stanju, npr. slvn. Spi se mi.
Viri
Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (www.fran.si, dostop 8. 9. 2018).
Gigafida: korpusna besedilna zbirka (http://www.gigafida.net, dostop 8. 9. 2018).
IMP: korpus starejše slovenščine (http://nl.ijs.si/imp/, dostop 8. 9. 2018).
NKRJa: Nacional'nyj korpus russkogo jazyka (http://www.ruscorpora.ru/, dostop 8. 9. 2018).
ParaSol: a Corpus of Slavic and Other Languages (http://parasolcorpus.org/, dostop 23. 1. 2018).
Literatura
Apresjan 2006 = IDpHH fl. AnpecaH, OcHOBaHHa CHCTeMHOH jieKCHKorpai^HH, b: M.3biKoBan Kapmu-na Mupa u cucmeMHan neKcuKo^pa&un, MocKBa: ^3mkh cjaBaHCKHX KyjtTyp, 2006. [Jurij D. Apresjan, Osnovanija sistemnoj leksikografii, v: Jazykovaja kartina mira i sistemnaja leksikografija, Moskva: Jazyki slavjanskih kul'tur, 2006.] Geniušiene — Nedjalkov 1991 = ^MMa ffl. TeHromeHe - BjagHMHp n. HegajKOB, THnogorHa pet^jeKCHBHtix KOHCTpy^HH, b: Tunono^un &yuKuluouanbuou ^paMMamuKu. nepcoHanb-nocmb. 3ano^oBocmb, yp. AjeKcaHgp B. BoHgapKO, CaHKT-neTep6ypr: HayKa, 1991. [Emma Š. Geniušiene - Vladimir P. Nedjalkov, Tipologija refleksivnyh konstrukcij, v: Teorija funkcional'noj grammatiki. Personal'nost'. Zalogovost', ur. Aleksandr V. Bondarko, Sankt-Pe-terburg: Nauka, 1991.]
Gradinarova 2017 = Ajja A. rpagHHapoBa, OnepKu no conocmaBumenbHoMy cunmaKcucy 6on^apcKo^o u pyccKo^o n3bKoB, Coi^Ha: H3TOK-3anag, 2017.
[Alla A. Gradinarova, Očerki po sopostavitel'nomu sintaksisu bolgarskogo i russkogo jazykov, Sofija: Iztok-Zapad, 2017.] Ivanova — Petrova 2017 = EjeHa ro. HBaHOBa - rajHHa M. nerpoBa, BojrapcKHe BO3BpaTHtie kjh-thkh ce h ch: OMOHHMHa, nojHceMHa, CHHTaKCHC, Bonpocb M3bKo3Hauun 2017, N° 1, 74-104. [Elena Ju. Ivanova - Galina M. Petrova, Bolgarskie vozvratnye klitiki se i si: omonimija, poli-semija, sintaksis, Voprosy jazykoznanija 2017, nr. 1, 74-104.] Knjazev 2007 = IDpHH n. KHa3eB, rpaMMamuuecKan ceMaHmuKa:pyccKuu n3bK b munoMo^u^ecKou nepcneKmuBe, MocKBa: ^3mkh cjaBaHCKHX KyjtTyp, 2007.
[Jurij P. Knjazev, Grammatičeskaja semantika: russkij jazyk v tipologičeskojperspektive, Moskva: Jazyki slavjanskih kul'tur, 2007.] Kramer — Mitkovska 2011 = Christina E. Kramer - Ljiljana Mitkovska, Macedonian: a Course for
Beginning and Intermediate Students, Madison: University of Wisconsin Press, 32011. Mrazek 1990 = PoMaH Mpa3eK, CpaBHumenbHbu cuHmaKcuc cnaBnHcKux numepamypHbx n3bKoB (ucxodHbe cmpyKmypb npocmo^o npednoweHun), Brno: Opera Universitatis Purkynianae Brunensis, 1990.
[Roman Mrazek, Sravnitel'nyj sintaksis slavjanskih literaturnyh jazykov (ishodnye struktury prostogo predloženija), Brno: Opera Universitatis Purkynianae Brunensis, 1990.] Piper 2009 = Predrag Piper, O prirodi gramatičkih razlika izmedu srpskog i hrvatskog jezika, v: Vja-ra Maldijeva idr., Južnoslovenski jezici: gramatičke strukture i funkcije, Beograd: Beogradska knjiga, 2009.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	111
Plungjan 2016 = B^agHMHp A. n^yHraH, Oö^an Mop$ono^un: BBedeuue b npoÖMeMamuKy: yueö-Hoe nocoöue, MocKBa: YPCC, 52016.
[Vladimir A. Plungjan, Obščaja morfologija: vvedenie v problematiku: učebnoe posobie, Moskva: URSS, 52016.]
Rahilina - Uhlik 2021 = Ekaterina V. Rakhilina - Mladen Uhlik, Construction grammar and Slavic, v: Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics, ur. Marc L. Greenberg — Lenore A. Grenoble, Brill Publishers (v tisku). Saj 2021 = Sergey Say, Reflexive passive, v: Encyclopedia of Slavic Languages and Linguistics, ur.
Marc L. Greenberg — Lenore A. Grenoble, Brill Publishers (v tisku). Uhlik 2016 = Mladen Uhlik, Nekatere značilnosti izražanja nujnosti oz. obveznosti v slovenščini in
ruščini, Jezikoslovni zapiski 22 (2016), št. 2, 45-59. Vanič 2016 = Miha Vanič, Značilnosti ruskih »nedoločnoosebnih« stavkov: diplomsko delo, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2016. - Tipkopis. Zeldowicz 2017 = TeHHagHH M. 3e^bgoBH% PyccKaa BO3BpaTHaa gaTHBHaa KOHCTpy^Ha: HeBtipa-3hmmh cyöteKT, gei^OKycHpoBaHHe cocTaB^aro^HX CHTya^HH h npoö^eMa KOM^O3HO^HOHa^b-
HOCTH, PyccKuü H3biK b HayuHOM ocBe^eHuu 34 (2017), Na 2, 29—62.
[Gennadij M. Zeldowicz, Russkaja vozvratnaja dativnaja konstrukcija: nevyrazimyj sub"ekt, defokusirovanie sostavljajuščih situacij i problema kompozicional'nosti, Russkij jazyk v nauč-nom osveščenii 34 (2017), nr. 2, 29-62.] Zimmerling 2018 = Ahtoh B. ^MMepnHHr, npegHKaTHBti h npegHKaTti cocToaHHa b pyccKOM A3MKe, Slavistična revija 66 (2018), št. 1, 45-64.
[Anton V. Zimmerling, Predikativy i predikaty sostojanija v russkom jazyke (Predicatives and Predicates of State in Russian), Slavistična revija 66 (2018), nr. 1, 45-64.] Žele 2007 = Andreja Žele, Brezosebni glagoli in brezoseb(kov)na raba, Razprave razreda za filolo-
ške in literarne vede SAZU 20 (2007), 337-357. Žele 2017 = Andreja Žele, Razmerje osebek proti osebkov odvisnik v slovenskih povedih, Slavistična revija 65 (2017), št. 1, 81-97.
Summary
Impersonal Constructions in Slovenian: A Comparison with Other South Slavic Languages and Russian
This article focuses on Slovenian impersonal verbal constructions and compares them with those in other South Slavic languages. Impersonal verbal constructions comprise verbal forms in the third-person neuter that express a general agent (Sln. Delalo se je dan in noč 'work went on day and night') or experiencer of the state (Sln. Vrti se mi 'I'm dizzy'). The main message in both types remains centered on the act or condition, and therefore reflexivity is used, which modifies the predication to some extent. A very productive type of these constructions in Slovenian and other South Slavic languages is the type with a general agent (e.g., Sln. Vprašal naju je, ali je res, kar se govori, da je . . . 'He asked us whether it was true what was being said, [namely] that . . .'). Because the precondition for this type is an unnamed human agent, it can be concluded that the selection of verbal meanings is limited to human activity: verbs of conscious activity strongly predominate over verbs of state.
A special type of construction with a general agent and an accusative object is used in Slovenian and Croatian (e.g., Sln. Kavo se dobi za dva evra 'Coffee can be bought for two euros'), which differs from the passive proper (Sln. Kava se dobi za deset evrov) because the semantic patient is in a non-nominative case. The use of constructions with a general agent and an accusative object is especially justified from the viewpoint of making the message unambiguous, whereby with regard to an animate participant in the role of the patient a distinction is made between Sln. Otroke se preverja 'The children are being
112 _
Mladen Uhlik - Andreja Žele • Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva
checked (by someone)' and Sln. Otroci se preverjajo 'The children are being checked'. The second type of construction studied (i.e., reflexive impersonal verbal constructions with a dative experiencer) is characterized by the fact that the dative experiencer reduces the degree of agency of the entire sentence (which is lower than in constructions with a general agent).
Russian reflexive impersonal verbal constructions with the dative (Rus. MHe ce^o^HM mnweMopadomaemcn 'Work is difficult for me today') express the evaluation of the degree of success of a specific action, process, or state, which is manifested through the obligatory use of deadjectival qualitative adverbs, the negative, or the interrogative KaK 'how?'. In South Slavic languages, except for Slovenian, the expression of inclination (an optative construction with an emphasized internal need) using the dative and a reflexive form of originally non-reflexive (transitive or intransitive) verbs is productive; e.g., BCS Putuje mi se 'I feel like travelling'. Omitting the dative agent, however, changes the meaning of the construction: for example, the optative construction BCS Svako l(j)eto mi se putuje na more 'I like to travel to the seaside every year' instead turns into a construction with a general agent, BCS Svako l(j)eto se putuje na more 'People travel to the seaside every year'. The Slovenian equivalents confirm that, compared to other South Slavic languages, the dative optative construction is marginal and significantly less common in Slovenian. A reflexive impersonal construction with an obligatory dative is active in Slovenian, denoting the agent's uncontrolled inclination toward the state verbalized (e.g., Sln. Spi se mi 'I'm sleepy').
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 	113
Anita Pavic Pintaric - sanja Škific
A Loanword as a Marker of spatial
Movement: The case of Spancirfest
Cobiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v24i2.7106
Izposojenka kot znak gibanja v prostoru: primer Špancirfest
V prispevku je analiziran odnos med osnovnimi prostorsko-časovnimi in kulturnimi značilnostmi Špancirfesta, uličnega festivala, ki ga tradicionalno prirejajo v Varaždinu na severozahodu Hrvaške, in besedo, iz katere je izpeljano ime festivala - špancir 'sprehod'. Prispevek sledi teoretični diskusiji o možnostih raziskovanja različnih tipov prostorov, ki so relevantni za sociolingvistično analizo, s tem pa ponuja pregled uličnih festivalov kot posebnih tipov javnega prostora, pa tudi vpogled v nemški jezikovni vpliv na severu Hrvaške, kar je osnova za analizo besede špancir kot nemške izposojenke. Korpus je sestavljen iz leksemov, povezanih s Špancir-festom, ki jih najdemo v časopisnih člankah iz let 2010-2016. Izvedena raziskava vključuje tudi uporabo vprašalnika med prebivalci Varaždina.
Ključne besede: prostor, gibanje, hrvaščina, nemške izposojenke, Špancirfest
A Loanword as a Marker of Spatial Movement: The Case of Špancirfest
This article analyzes the relationship between the basic spatiotemporal and cultural characteristics of Spancirfest, a street festival traditionally held in Varaždin in north-western Croatia, and the lexeme that the festival's name is derived from: špancir 'stroll'. Following a theoretical discussion of options for investigating various types of spaces relevant for sociolinguistic analysis, the article offers an overview of street festivals as particular types of public space, as well as insight into the German linguistic influence in north-western Croatia, serving as a basis for analyzing špancir as a German loanword. The corpus consists of lexemes related to Spancirfest found in newspaper articles in the period from 2010 till 2016. The conducted research also includes the application of a questionnaire among the residents of Varaždin. Keywords: space, movement, Croatian, German loanwords, Spancirfest
1 Introduction
Space is culturally construed or produced, as Lefebvre sees it, and he "understands space as fundamentally bound up with social reality" (Schmid 2008: 28); it is produced by human beings "who enter into relationships with each other through their activity and practice" (Schmid 2008: 29). Space can be explained through different dimensions of the use of signs in space, where it is possible to distinguish between technical space (media like cameras, canvas), semiotic space (media become medial practice; semiotic space can build an immanent dimension of meaning) and cultural-pragmatic space (both technical and semiotic space existing in a changeable cultural setting; with the relationship between space, media and body being of interest) (cf. Dünne 2004: 2).
As Linke (2010) points out, body in space is both the source and product of interaction. Language communication is linked to body, which is again linked to a
114 _ Anita Pavic Pintaric - Sanja Skific • A Loanword as a Marker of Spatial Movement: ...
space that is socially determined (e.g. social classes in the 17th and 18th centuries). Conversation is not only language interaction, as it involves other interactions as well, such as walking, playing music and cards, or dancing. This is especially true for social interaction of the 18th century. The social semiotics of space refers to vicinity and distance, and walking is a recreational social action.
Entering a particular physical space always implies some sort of engagement on the part of the individuals who are entering it. The engagement does not necessarily have to include communication by means of linguistic signs or even gestures. Such engagement includes communication by default just on the basis of one's entrance into a physical space. In his analysis of the different aspects of "language of space", Lawson (2001: 2) claims the following:
When we walk into a room, others are reading this spatial language long before we speak. What we wear, how we smell, the manner of our walk, our facial expression, where we choose to sit, the way other people look at us and acknowledge us.
This paper investigates the relationship between the basic spatio-temporal and cultural characteristics of Spancirfest, a street festival traditionally held at the end of August in Varazdin (north-western Croatia), and the lexical item, spancir, that the festival is named after. The first part of the theoretical overview provides the possibilities of investigating different types of spaces relevant for sociolinguistic analysis, notions of street festivals as particular types of public space, as well as an insight into the German language influence in north-western Croatia. The research includes the lexis related to Spancirfest found in newspaper articles in the period from 2010 till 2016 as well as the application of a questionnaire carried out among natives of Varazdin, who were asked to provide answers with regard to the evaluation of semantic and pragmatic differences between the loanword spancir, as well as the lexical items derived from the word, and the native, Croatian equivalents.
In our analysis Spancirfest is not perceived as a physically confined space, but rather as a particular type of public space in which something is communicated simply by individuals' presence in that particular space. The underlying spatio-temporal and cultural characteristics of Spancirfest as a particular type of space can be regarded as significant factors in evaluating the choice between loanwords and native words, as well as semantic and pragmatic differences that may be identified between them. In that sense, although it is not a physically confined space, there are still certain messages conveyed by participants simply being there and participating. This is the reason why something should also be said about festivals in general as a particular type of space which in itself communicates something, but in which participants are also communicating simply by participating in them.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 115
2	SPANCIRFEST AS A SPACE?
As sociocultural phenomena, festivals have been analyzed by sociologists and scholar working in related fields for a very long time. This is partly due to the fact that festivals have marked the lives of many communities across space and time. In relation to space, it could be argued that festivals both occupy and create space. They occupy a particular physical space which is, in turn, occupied by a specific community that has its own social and cultural characteristics. On the other hand, they create space which is offered to that community in order to create new social and cultural values or recreate the already established ones.1
What is of special interest for our analysis is the scholars' approach to urban festivals. In analyzing festivals in relation to urbanity, Sassatelli (2011: 18) claims that they are "place specific, [...] and have a concentrated space-time frame". Although all types of festivals may be analyzed in relation to their cultural value, urban festivals are particularly interesting in that respect since contemporary festivals centred in a particular town demonstrate characteristics specific to that particular place. In that sense, urban festivals may be analyzed in relation to the extent to which they embody the cultural and historical aspects of the town, as well as the extent to which they symbolize that common heritage and serve as channels of expressing solidarity and unity of a particular place. Moreover, urban festivals are frequently analyzed as sites that may be used as expressions of subversive behaviour.2
Although not crucial for the purposes of the analysis conducted in this paper, it should also be noted that, besides occupying and creating space, festivals also have the role of promoting a particular place. With regard to the concept of 'place promotion', Gold and Gold claim that "place promoters generally treat the city as a multi-faceted product, in which the key selling proposition rests on the distinctive blend of advantages that the city in question is said to offer" (2016: 11). Since 1999 Spancir-fest has taken place in Varazdin, and it is necessary to understand the historical and sociocultural relevance of this Croatian town. Historically speaking, Varazdin has always occupied an important place in Croatian history, from the economic and political perspective, and especially due to its rich cultural heritage (Mohorovicic 2006).
3	German language influence in north-western Croatia
German influence was strong in Varazdin and other nearby towns and places in north-western parts of Croatia. The first contacts between Croatian and German can be traced back to the 9th century, as the East Frankish Empire spread over the
1	Delgado (2016) provides a comprehensive and extensive insight into the ways in which festivals may be regarded as communities' assets, and Cudny (2016) places substantial emphasis on the urban dimension in his analysis of the functions that festivals perform in creating social and cultural spaces.
2	See, e.g. Kikas et al. (2011) for an analysis of three Croatian urban art festivals from such a perspective.
116 _ Anita Pavic Pintaric - Sanja Skific • A Loanword as a Marker of Spatial Movement: ...
Balcans (Zepic 1996: 66).3 An example is the word share 'scissors', from the Old High German word scari, which is still part of the contemporary Croatian vocabulary (Jernej - Glovacki-Bernardi - Sulojdzic 2012: 330).
As Stojic and Turk (2017: 42) describe, migrations or intensive colonization of Croatian land began in the 12th century, as German migrants or hospites (king's guests) came to northern parts of Croatia and stimulated economy and trade. They were also prepared to defend the border in case of war. They played an important role in establishing towns between the rivers Sava, Drava and Danube. The oldest German settlement in Croatia is found in Varazdin, a town which was given the title of a free king's town in 1209 by king Andrew II. The citizens had the right to choose their own judge (or rihtar, as he was called by the use of the German loanword).
The influence of the German language (particularly of Austrian German) in northern Croatia was especially strong since the 16th century, as Croatia became part of the Habsburg Monarchy, and this bond lasted until 1918 (cf. Zepic 2002: 214). The 17th century was marked by immigration of craftsmen who came to Croatia from Austria and Germany. On the other hand, Croatian craftsmen went to Austria and Germany for apprenticeship, and the young Croatian intelligence studied in Graz and Vienna. The 18th century was characterized by good cultural and commercial relations (cf. Goldstein 2003: 140-145). During the time of absolutism, in the era of Joseph II, there were unsuccessful attempts, especially between 1787 and 1790, to introduce German as the only language of education in Croatian high schools. The education reform carried out by Maria Theresia and Joseph II, which made the school system a matter of the state, and no longer of the church, was successfull. This reform regulated, i. a., construction of schools, compulsory education, curricula, teaching methods, etc. (Häusler 1993: 224-225). North-western parts of Croatia were multilingual, since Latin and German had prestige at that time, and Croatian Kajkavian developed „both as the language of every communication and the language of official communication (guild and administrative files, etc.)" (Jernej - Glovacki-Bernardi - Sulojdzic 2012: 328). This historical period is most interesting with regard to language borrowing, because the Habsburg rule „enabled the sociolinguistic context (the co-existence of Croatian and German speakers in the same area)", and Croatian was used by German native speakers in the 18th and 19th centuries „in the performance of various administrative duties" (Jernej - Glovacki-Bernardi - Sulojdzic 2012: 329).
At the beginning of the 20th century, German immigrants bought large properties (cf. Goldstein 2003, 203), and in this way German-Croatian contacts lasted for a long time without disruption. Some German loanwords were borrowed in the 20th century, either through development of tourism and economy or through Croatian Gastarbeiter in the 1960s and 1970s (examples for that are baustela 'construction
3 Stojic and Turk (2017: 38) write about German loanwords that entered all Slavic languages already in the Germanic period, e.g. bukva, hiza, kupiti, plug, knez.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 117
site', autoban 'motorway', urlaub 'vacation') (Horvat-Dronske 1995: 377-378). These contacts also influenced the fact that German was the most important mediator language in processes of borrowing from English (Muhvic Dimanovski 1996: 458). Examples can be found on the orthographic level (e.g. keeks), or the phonological level (e.g. sprintati 'to sprint', strajkati 'to strike'). On the morphological level there are numerous verbs with the suffix -irati borrowed from the German suffix -ieren, etc. (Muhvic Dimanovski 1996: 459-460).
German-Croatian contacts are evident in numerous German loanwords found in Croatian dialects (particularly in the Kajkavian group of dialects), but also in the standard language. Babic (1990: 219) distinguishes three periods of the German influence: (1) period up to 1527 (Habsburger Ferdinand I became Croatian king); (2) from 1527 until the beginning of national movement - Illyrism in 1835; (3) from Illyrism until today.4
The traces of the German influence in Croatian can best be found in the Kajkavian group of dialects spoken in north-western parts of Croatia. The influence is shown in a study of the dictionary of Varazdin Kajkavian by Pavic Pintaric (2010), in which she identified 1929 German loanwords, 401 of which are Austrian. Austrian influence is especially noticeable in the following areas:
FOOD AND KITCHEN cuk§rpek§r (< Germ. Zuckerbäcker 'confectioner') , §jnpr§n (< Einbrenn 'roux'), faserangc (< Faschiertes 'minced meat'), g§rm (< Germ 'yeast'), g§rmt§jk (< Germteig 'yeast dough'), jauzn (< Jause 'snack), kifl (< Kipferl 'croissant'), knedl (< Knödel 'dumpling'), kr§denc (< Kredenz 'hutch'), krigl (< Krügel 'pint'), parades (< Paradeiser 'tomato'), sp§c§räj (< Spezerei 'groceries'),panerati (< panieren 'to crumb'), dünstati (< dünsten 'to steam'), spikati (< spicken 'to lard'). CRAFT cokl (< Sockel 'base'), cvikcang§ (< Zwickzange 'nipper'), kramp (< Krampen 'cramp'), spaga (< Spagat 'string'), spahtl (< Spachtel 'scraper, spatula'), endlati (< endeln 'to border'). HOUSEHOLD bih§rkasl(< Bücherkastl 'bookcase'), brifkasl (< Briefkastl 'mailbox'), gelend§r (< Geländer 'handrail'), karnisa (< Karnische 'cornice'), luster (< Luster 'chandelier'), partvis (< Bartwisch 'hand brush'), plahta (< Plache 'tarpaulin'), skrnecl (< Stanitzel 'paper bag'), stokrl (< Stockerl 'stool'). CLOTHES cif§rslus (< Zippverschluss 'zip'), haftl (< Haftel 'hook and eye'), kikla (< Kittel 'tunic'), masl (< Mascherl 'bow tie'),pump§ric§ (< wiener. Pumphose 'bloomer'), sös (< Schoß 'skirt'), strampl§ (< Stramperl 'tights'). FESTIVALS fasnik (< Fasching 'carnival'), Krampus, kriskindl (< Christkindl 'Kris Kringle'), ringlspil (< Ringelspiel 'roundabout').
4 The influence of German on the Croatian language has been the object of research in numerous linguistic studies, especially from the point of view of morphological and semantic adaptation of German loanwords (e.g. Ivanetic 1997; Zepic 1996; 2002; Piskorec 2005; Stebih 2003; 2008; Stojic - Turk 2017).
118 
 Anita Pavic Pintaric - Sanja Skific • A Loanword as a Marker of Spatial Movement: ...
CHARACTER TRAITS cvik^ras (< „Zwickertrager" from Zwicker 'spectacles'), falot (< Falott 'swindler'), hohstapl§r (< Hochstapler 'impostor'), huncut (< Hundsfutt 'scoundrel'), smokjan (< Schmock 'shmock'). PROFESSION b§din§r/ica (< Bediener/in 'attendant'), draksl§r (< Drechsler 'turner'), kaser (< Kassierer 'cashier'), sint§r (< Schinder 'flayer'), spengl§r (< Spengler 'tinsmith'), tap§cir§r (< Tapezierer 'paperhanger, upholsterer').
It is obvious that German loanwords in north-western Croatia appear in the lexis referring to everyday life. However, the issue of availability of German loanwords and native words as their synonyms is especially relevant for the purpose of the current analysis. In his analysis of four different possibilities with Slavic languages of the former Habsburg Empire, Thomas (1997: 343-344) provides data for several Slavic languages. Here it is interesting to compare the presented figures for two of the four scenarios - one which includes the choice between the frequently stylistically marked German loanword and a native synonym and the one where the choice is between a German loanword and the native synonym, neither of which are stylistically marked. As far as the Croatian language is concerned, Thomas (1997: 344) reports 81% of occurrences of the first situation, and as little as 3.5% of occurrences of the second situation. Thomas' analysis did not include the lexeme spancir, but the presented ratio with regard to the extent of presence of stylistically marked German loanwords allows us to hypothesize about the chances of spancir identified as a stylistically marked lexeme in contrast to the native equivalent setnja/setati se ('walk'/'go for a walk'). The analysis of the research conducted for the purpose of this paper might provide information with regard to the stylistic markedness of the German loanword, as well as the semantic and pragmatic differences between the loanword and the native synonym. Naturally, speakers' choices between loanwords and native words are primarily influenced by their exposure to the words. However, if we take into consideration the principle of language economy which stipulates that "one meaning [is] encoded by only one form" (Sinnemaki 2008: 71), we cannot regard loanwords and native words as absolute synonyms, but must look for semantic and pragmatic differences that govern the speakers' choices. In this context, it is important to take into consideration the specific origin of a loanword and the sociocultural and political contexts of the contact between the two languages that have influenced both the linguists' and the speakers' attitudes towards the loanwords from that particular language. Within his analysis of puristic attitudes of four Slavic communities (including Croatian) towards German linguistic items in the period of the former Habsburg Empire, Thomas (2003, 201) emphasizes that such attitudes were marked by an aversion towards such items. Our current analysis will focus primarily on the contemporary situation with regard to a specific German loanword used in a specific sociocultural context, i.e., space.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 119
4 Lexis of Spancirfest
Spancirfest as a festival is related to space and movement, and is represented in newspapers. This overview of the lexis related to Spancirfest is based on newspaper reports on the festival found online in the newspaper Vecernji list (2010-2016) and the local newspaper in Varazdin, Varazdinske vijesti (2013-2016). Regular activities or exhibits are named in such a way that the readers relate them to the festival.
The word Spancirfest is coined from two words. It is built as a compound of the borrowed noun spancir and the borrowed German noun fest (Fest5 for festival). The Croatian language is not very inclined to creating compounds, so this can also be viewed as German influence.6
The word spancir is derived from the German verb spazieren "to go for a walk" (the verb is dated,7 it is common to say Spazierengehen "to go for a walk"). The German verb is linked to space; it comes from Middle German spacieren, spazieren < Italian spaziare < Latin spatiari from spatium. The verb in German means to go leisurely, without any special purpose, to stroll, e.g. auf und ab, durch die Straßen spazieren; die Besucher spazierten in den großen Saal, durch die Ausstellung. The verb is found in collocations like spazieren gehen (jeden Tag zwei Stunden spazieren gehen; wir gehen gerne, viel, oft spazieren), or coll. humor. etwas spazieren fuhren/tragen (ein neues Kleid spazieren führen).
The reflexive verb spancirati se is in Croatian also dated and regionally used in the following senses: (1) to move, to walk moderately for pleasure and leisure, (2) fig. to do nothing, to waste time, (3) pejor. to show off with sb. when discretion would be in order. The form of the verb spancirati (without the reflexive pronoun) is also used, as a durative verb. On the other hand, the prefix pro- inprospancirati refers to a perfective aktionsart. It also refers to the fact that the participants of the festival move through a space or beside stands.8
In Croatian, the noun spancir is used in the sense of light walk for fun or relaxation, a stroll, and it is marked as regional and expressive.9 The movement on the festival can be also described as spanciranje, as a verbal noun which denotes
5	Fest as a larger event or a Church feast day ([größere] gesellschaftlicheVeranstaltung [in glanzvollem Rahmen]; einzelner hoher kirchlicher Feiertag (oder zwei auf einander folgende) (https://www.duden.de/rechtschreibung/Fest, 13 Dec. 2017).
6	In Croatian, it is more usual that compunds are built with suffixes rather than as combinations of two words (Babic 2002: 366).
7	Duden online (https://www.duden.de/rechtschreibung/spazieren, 13 Dec. 2017): spazieren: gemächlich [ohne bestimmtes Ziel] gehen; schlendern; (veraltend) spazieren gehen.
8	The prefix pro- has several meanings: (a) passing of action through sth. (prodrijeti, provuci, propasti, proletjeti), (b) the action went beside sth. (prohujati, proletjeti, projahati), (c) the beginning of the action of the stem verb (procvasti, procuriti), (d) the action lasted for a limited time (promijesiti, procistiti), (e) the action was fully done (procuti se, prokisnuti), (f) the action is done, the goal is achieved (prosuti, prozvati) (cf. Babic 2002: 548). Some prefixes serve to change the aktionsart, the imperfective into a perfective verb, e.g. baciti - dobaciti, izbaciti, nabaciti) (cf. Babic 2002: 537).
9	(http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search, 13 Dec. 2017).
120 _ Anita Pavic Pintaric - Sanja Skific • A Loanword as a Marker of Spatial Movement: ...
an action that lasts. People who come to Spancirfest to enjoy the stroll through the old town and the programme it offers are called spancireri. The word is derived from spancir and the suffix -er in German Nomina agentis. It is not a usual Croatian suffix, it is used in loanwords denoting the agent, e.g. frizer, hipnotizer, la-kirer, monter, and some of the words are stylistically marked, e.g. fuser 'botcher', streber 'overachiever', svercer 'black marketeer' (Babic 2002: 359-360).
Women who dress up with crinolines are called spancirke: in this derivation, the noun spancir obtains the suffix -ka for singular, which in this case belongs to gender inflection. Participants on the festival can show their participation through clothes, thus they can communicate their affinity for the festival. Not only crinolines, but also make-up gives the impression of belonging. The word which is usually used in Croatian for make-up is sminkanje, derived from the noun sminka (German Schminke).
Participants need comfortable shoes for walking, so the local designers even made the so-called spancir suza10 - built from the noun spancir and the noun suza which belongs to slang and comes probably from English shoes. Croatian would normally demand the adjective form of spancir, i.e. spancirska as the attribute for suza, but it seems that in this word the German tendency to build compounds can be seen. These shoes are made of natural materials and are colourful - which is referred to as stih11 ("uz poseban sareni stih", Vecernji list, 19. 8. 2010), which is a German word Stich 'tinge; stitch'.
Furthermore, women can buy "spancir pusleke za zbegecati se" (Vecernji list, 19. 8. 2010). Puslek is the diminutive form of pusl which is another German loanword (Büschel) and means 'bunch'. Those are bunches of artificial flowers one can use beside purses as accessories. The verb zbegecati se or zbigecati se (to dress up) has its origin probably in the German verb ausbügeln (to iron out, to smooth out).
A special perfume was made for Spancirfest, the so-called spancirski miris -Parfem 18. Here the Croatian suffix -ski for deriving adjectives is used in spancirski.
Spancirfest is situated in the old town centre and has many stands: standovi (street stands for selling food or craft). The word comes from the German Stand (booth). There is also an example where spancir-kucica was used to refer to the stands used during Spancirfest. Some events take place in smaller spaces, like Spanciraonica, which is an art workshop. The suffix -onica denotes a room where an action denoted by the stem verb is being done (e.g. blagovaonica, cekaonica, citaonica, radionica) (Babic 2002: 194). Visitors of the festival can use the buses reserved for this occasion, called spancirbus. This is not a usual compound in Croatian; it is coined after the word autobus (bus).
10	Special shoes made for Spancirfest are also called spancirke (cf. the website of the school in Varazdin where students made the shoes as souvenirs (http://os-sesta-vz.skole.hr/o_skoli/na-si_ucitelji/dario_mijac?news_hk=7000&news_id=2497&mshow=3400, 14 Dec. 2017).
11	Stih refers to a recognizable feature as part of all features or general impression in mentality or appearance (dalmatinski stih, europski stih).
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 121
The lexis related to Spancirfest contains the word spancir as a determinant, which helps to denote special objects or concepts related to movement, be it verbs denoting strolling and enjoying the festival programme or nouns denoting preparations made by the participants in order to be seen during the stroll.
5 Evaluations of loanwords and their use - the case
OF SPANCIRFEST
5.1	Methodology
This part of the paper presents the results of the research conducted among thirty-three Croatian informants regarding the evaluations of loanwords connected with Spancirfest and their use. The research was conducted in the period from September 2017 to March 2018 via a questionnaire designed in Croatian and sent to the informants' email addresses with a request to participate in the research, with their anonymity and confidentiality guaranteed. In the first part of the questionnaire the informants were asked to state their gender, year of birth, educational level, and place of birth and residence. In the second part of the questionnaire they were asked whether they follow the events on Spancirfest and whether they attend it. Then they were asked to state whether they consider Spancirfest boring, interesting or whether they had no opinion regarding the event. What followed was a question whether Spancirfest has a special meaning for them and, if yes, why, and whether the festival has a special meaning for Varazdin. The third part of the questionnaire included language-related questions. The informants were asked to provide the meaning of the word spancir. Then they were asked to evaluate the possible differences between different pairs/sets of words (loanwords and native words) and to state the contexts in which they would use each word. The pairs/sets of words included the following: spancir - spancirung - setnja;12 spancirati - setati;13 spancirstok - stap za setnju;14 setaci - spancireri;15 cipele - spancirke - spancir suza.16
5.2	Analysis of the results
5.2.1 Analysis of non-linguistic data
The age variable is not taken into consideration in the analysis of the results because more than half of the informants (eighteen of them) did not provide their year of birth (or age). As far as the educational level is concerned, two of the informants have
12	A walk or a stroll.
13	To walk or stroll.
14	A walking cane.
15	Walkers or strollers.
16	The expression spancir suza refers to walking shoes. The lexeme spancirke is included here because it also appears in the same meaning in the collected corpus (http://os-sesta-vz.skole. hr/o_skoli/nasi_ucitelji/ru_ica_trogrli_?news_id=2497). In other sources it is used in the meaning of female walkers.
122 _ Anita Pavic Pintaric - Sanja Skific • A Loanword as a Marker of Spatial Movement: ...
ISCED 4 level, three are students at the level ISCED 6, one has the level ISCED 8, whereas eleven informants have ISCED level 7, and sixteen the level ISCED 5. With regard to the place of birth variable, twenty-six informants were born in Varazdin, six were born in other Croatian places near Varazdin, and one in an Austrian town. With regard to the place of residence variable, twenty-eight informants are residents of Varazdin, and five of them are residents of other nearby places.
Among the thirty-three informants, nine were males. Only one male informant said he did not follow the events on Spancirfest, and all male informants said they attend it. Out of twenty-four female informants, four of them said they did not follow the events on Spancirfest, while twenty said they did. Only four female respondents answered the question regarding whether they attended Spancirfest, and all their answers were affirmative. Two out of nine male informants consider Spancirfest boring, while seven of them consider it interesting. Three female informants consider Spancirfest boring, and three do not have an opinion about it. Eighteen female respondents consider it interesting.
One male respondent has no opinion whether Spancirfest has a special meaning for him, but he indicated that the festival was important for the town for economic reasons and tourism. Four male respondents claim that the festival is not personally important to them, but two of them emphasized its importance for the promotion of the town. One male respondent, who said it does have a special meaning, stated the following: "It is the time of year when I am most relaxed. I met my girlfriend there."17 Another male respondent stated the following: "Besides interesting events, the town lives to its fullest, and those are the days when we can see people we usually do not see". He also stated that it is important for the town because "it becomes recognisable widely and during those days all its resources and beauty are made full use of". Another male respondent provided the following reason for Spancirfest having a special meaning for him: "It is the first festival I visited as a child." One male respondent claimed that it has a special meaning for him because, "by volunteering on it, I was able to use my knowledge of German and history", and that "it is a period when the town comes to life." Three female informants claimed that they had no opinion about whether Spancirfest was important for them. Twelve female informants responded that Spancirfest does not have a special meaning for them, but one of them claimed that it is important for the town "because there are many tourists and it is what the town is recognizable for", and another stated that "it attracts foreign performers and tourists". Nine female informants claimed that it does have a special meaning for them. One of them said it is because "the town comes to life and there are many different contents". Another female respondent put forward the same argument, and added that "Varazdin is dead throughout most of the year". This respondent was also the one to point out the cultural, financial, and touristic importance of the festival. Other female respondents also emphasized the cultural
17 Informants' responses were translated from Croatian to English by the authors of this paper.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 123
and social importance of the festival, and one of them specifically referred to the fact that it is the period of year when traditional customs come to life.
What may be observed in this part of the analysis is that the great majority of the informants follow the events on Spancirfest, attend it, and find it interesting. When it comes to whether the festival has a special place for them, the informants who gave a reply focused primarily on personal reasons for why it has a special place for them. On the other hand, those who provided reasons for why the festival is important for Varazdin mostly put forward the arguments related to the promotion of the town, for attracting tourists, as well as for economic and cultural reasons. The informants' responses were similar regardless of the gender variable.
5.2.2 Analysis of linguistic data
In this section, informants were asked to state whether they understand the words of German origin and to explain their meanings. The words were found in newspaper texts about Spancirfest.
All informants understand the word spancir as setnja. However, only a few provided a response to explain the meaning of the word spancir, putting forward the following feedback for the meaning of the word: "setnja"; "a slightly archaic Germanism for strolling/walking for recreational purposes"; "a festival that takes place in Varazdin at the end of summer"; "a festival of walking through the town and observing the offered contents"; "walking through the town and having a good time"; "traditional social activity"; "a period when the streets are filled, when the town is full of great foreign tribute bands that I eagerly expect this year as well"; "a walk or Spancirfest, depending on the context".
On the basis of the last response, it is evident that the word is interpreted in two different senses - one referring to a synonym of setnja, and the other referring to the festival itself. One of these senses is revealed in other informants' responses as well. It is also interesting to note that one informant indicated the origin of the word and, in identifying it as a Germanism, did not identify it as a mere synonym for setnja (walk), but indicated that it refers to a specific type of walk, for recreational purposes.
Informants were asked to explain the difference between the set of words spancir - spancirung - setnja and the contexts of use. Nine informants believe that there is no difference in the meaning between these words (one of them stated that the only difference is the origin of the words), e.g. "I do not think that there is a difference, but I do not use the word spancir instead of setnja." Eleven other informants emphasize that they use the words spancir and spancirung when referring to Spancirfest, e.g.: "When I say I go for a walk, I do not use the word spancirung. I do not use spancir either, except for the event Spancirfest."; "The word spancir denotes the festival, and I use spancirung only to refer to a walk in the period in which Spancirfest takes place or when we talk about it."; "There is a difference in meaning, i.e., I use spancir only when talking about
124 _ Anita Pavic Pintaric - Sanja Skific • A Loanword as a Marker of Spatial Movement: ...
Spancirfest, the word spancir has the same meaning as Spancirfest for me. I do not use that word to denote a walk. I do not use the word spancirung, but I would use it to denote some sort of sightseeing, while the word setnja denotes simply 'a walk', without any purpose of seeing something"; "I do not think that there is a difference between these words. I associate the word spancir with Spancirfest. I use the word setnja when, e.g., I go for a walk after work. I use the word spancir more frequently during Spancirfest."
Other informants who believe that there is a difference in meaning provided an explanation. The identified differences have to do with distinguishing between different types of walking activities related to social and cultural aspects. Setnja is most frequently identified as a general type of movement, while spancir and spancirung have an added, specific value associated with Spancirfest; e.g. "The difference is in that spancirung means to attend a street festival or programme that is held in the town. The programmes are held till late in the night, and it is possible to see especially decorated buildings, which is interesting. Spancirung lasts longer than setnja. Setnja can be any day, and spancirung during the street festival."; "Spancir would be more a walk with the aim of showing yourself."; "Spancir includes meeting other people, while this does not have to be the case with setnja."; "Spancir means to walk very slowly inspecting everything around you with great interest."
In that sense, it could be argued that the borrowed words are less neutral in meaning and hold a stronger cultural and social value as they are primarily associated with the festival itself, although, as one informant observed, the difference is primarily linguistic in the sense that the origins of words are different. Such responses illustrate the extent to which social and cultural activities such as festivals influence the modification of the meaning of words. It is also worthwhile noting that one respondent associated the foreign words with comic or ironic situations, which also attests to the fact that foreign words are, in comparison to their native equivalents, less neutral in meaning.
Regarding the difference between the pair of words spancirati - setati and the contexts of use, the following answers were obtained. Out of twenty-one informants who provided a feedback regarding this issue, fourteen explicitly stated that there is no difference between the meaning of these words. However, some of them added additional explanation that indicates that they actually do distinguish between them, but primarily from the pragmatic point of view, i.e., from the point of view of contexts of use. Thus, among the fourteen informants there were indications regarding the fact that some of them used spancirati only in the context of Spancirfest, i.e. during the festival, e.g. "There is no difference. I use spancirati for Spancirfest." One informant who made no difference in meaning made a distinction between colloquial speech and literary language and associated spancirati with colloquial speech. Among the fourteen informants who did not identify any difference in meaning, one also associated the use of the words with different generations by claiming that spancirati is used more frequently by older generations: "I use spancirati solely
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 125
in connection to Spancirfest. I do not think that there is a difference in meaning between these words. I suppose that older generations use spancirati more frequently in everyday language." This indicates the identification of the word as an archaism. An informant who did not explicitly state that there is a difference provided a pragmatic difference in the sense that spancirati would be used in comic situations. This may be related to the identification of the word as an archaism and, in this case, it would mean that the younger generations might use the word in comic situations precisely because of this characteristic. Other informants who did not explicitly claim that there is no difference in meaning also pointed out the pragmatic difference, i.e., that spancirati would be used only during Spancirfest and in conversation regarding the festival. Among the informants who made a difference in meaning of these words, there is a clear pattern according to which setati is associated with movement with no particular purpose (similar to strolling),18 while spancirati is associated with movement with a particular purpose (sightseeing, attending an event or going from one programme to another),19 and in one informants' response it was identified as movement through town. Similarly to the previous analysis, this analysis also shows that there are differences in both semantic and pragmatic values of these words. Borrowed words are less neutral in meaning and hold a stronger cultural and social value as they are primarily associated with the festival itself. Such responses illustrate the extent to which social and cultural activities such as festivals influence the modification of the meaning of words, as well as speakers' choices of either of them in different contexts of use.
The next difference in use that we were interested in was the pair of words spancirstok - stap za setnju and the contexts of use. Among the twenty-one informants who provided a response to this question, only three of them explicitly stated that there is no difference between the meaning of these words. Most of the informants stated that they are not familiar with the word or that they would never use spancirstok. This suggests that, in comparison to informants' responses regarding previous sets/pairs of words, spancirstok is not frequently heard in use, and that is why the association between this word and Spancirfest is also low. Only one informant associated spancirstok with Spancirfest as a context of its use ("I use the word spancirstok only during Spancirfest and when we talk about it."). Among those who claimed that they never use it, one said that he/she would use it in the context of discussing Germanisms ("I do not use spancirstok. I would use it in the context of discussing Germanisms."). One informant made a semantic difference by claiming that spancirstok refers to a special type of walking cane and identifies
18	"There is a difference in meaning, in the sense that I use the word spancirati when going for a walk, together with sightseeing, attending an event, while setati means more like strolling without any purpose of sightseeing"; "The word spancirati is used here for people who are bored so they go for a walk, and for those who visit a place for sightseeing."
19	"Spancirati - to attend some interesting events, go from programme to programme; setati -strolling without a purpose."
126 _ Anita Pavic Pintaric - Sanja Skific • A Loanword as a Marker of Spatial Movement: ...
it more as an accessory. This is comparable to informants' responses regarding the semantic differences between spancirati and setati, as spancirati was identified as movement with a purpose in a particular public space (the town) where one is engaged in sightseeing and is seen by others. In that context, spancirstok would be more of an accessory rather than exclusively a walking aid ("Spancirstok - special walking cane, because of the accessory.")
The following are the informants' responses regarding the difference in meaning between the pair of words setaci - spancireri and the contexts of use. Out of twenty-eight informants who provided an answer to this question, ten of them explicitly stated that there is no difference in meaning between these words. However, some of them provided additional explanation that indicates that they actually do distinguish between them, but primarily from the pragmatic point of view, i.e., from the point of view of contexts of use. Thus, there is an association of spancireri with the visitors of Spancirfest, i.e. people who walk through the town during Spancirfest, while setaci is associated with individuals who go for a walk in the nature, e.g., by Drava, as indicated by one informant. There were other similar distinctions made with regard to movement through specific space, but these included associating spancireri with movement through Varazdin during Spancirfest, while setaci included movement through any town ("I have never used the word spancireri in talking to others. For me, it would refer to men and women walking through the town during Spancirfest. I would replace it with the words setaci and setacice. I would use spancireri only during Spancirfest, and setaci on all other occasions."). Among the rest of the informants, spancireri was associated with people who attend Spancirfest, and setaci with people who are not walking with the purpose of sightseeing or attending an event, but are walking for recreation ("Setaci - when you do not have a specific goal and a programme to see, but you stop somewhere where it is interesting."). In that sense, setaci, as a native word, has a more neutral meaning. From the pragmatic point of view, there is also emphasis on the social dimension in the sense that spancireri is more closely associated with the type of movement that includes social exchange, i.e., meeting people and showing oneself off ("Spancireri and spancirke are people who are involved in spanciranje, i.e., walking through the town to show themselves and see what is going on."). This analysis also indicates the relevance of different types of space in the interpretation of semantic and pragmatic values of words. Moreover, it also shows the importance of sociocultural values and customs in such interpretations that goes beyond the purely linguistic distinction between native words and Germanisms (which is the only distinction that one of the informants indicated in this part of the analysis).20
The following are the informants' responses regarding the difference between the pair of words cipele - spancirke and the contexts of use. Among the
20 "There is no difference because we frequently use Germanisms in everyday language".
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 127
twenty-two informants who provided feedback to this question, only one of them explicitly stated that there is no difference in the meaning of these words. However, even this informant added the association of spancirke with Spancirfest. Most of the informants claimed that they do not use the word spancirke or that the word is unfamiliar to them. Similarly to informants' response regarding the unfamiliarity of the word spancirstok and the fact that they do not use it, this also suggests that the word spancirke is not frequently heard in use, and that is why the association between this word and Spancirfest is also low. Among the informants who made a distinction between the two words, there was the identification of cipele as a broader, more general concept that could be applied to any type of shoes used for different activities (work, ceremony, etc.), and spancirke as a comfortable type of walking shoes, casual shoes ("Yes, there is a difference. Cipele is a general concept. Spancirke - comfortable footwear for walking."; "Cipele - footwear in which you cannot walk for too long, going for a coffee, to the movies, to visit someone, to the theatre, etc."). One informant associated spancirke with females who are engaged in the activity of spanciranje. Twelve informants claimed they do not know or use the word spancir suza although four of them guesed that those are special shoes for walking. One informant explains: "I associate the word with a shoe which is not made to be comfortable but to appear nice." This analysis also proves that there is a close connection between a space in which an event takes place and the interpretation of semantic and pragmatic values of words, regardless of the fact that not many informants explicitly associated the word spancirke with Spancirfest.
6 Conclusion
Spancirfest, as an urban festival, can be perceived as a particular type of public space in which new concepts in the lexis are developed. Participants of this festival use special vocabulary, which can not only be heard and used among them, but can also be read in newspaper articles regarding the festival. Words of German origin such as spancir and its derivations, used in north-western parts of Croatia, have become new concepts. Thus, spancir is not only used for walking but primarily as a shorter substitute for Spancirfest. The word has also gained new senses, referring to strolling in order to be seen, strolling to amuse oneself at the festival, i.e. strolling with a purpose. Participating in the festival has marked some people's lives. In that physical and sociocultural space they meet dear people they have not seen in a long time, and one informant even met his girlfriend at the festival. The festival creates not only good vibes in the town, but also contributes to lexical changes. New derivations (which were not included in the questionnaire), such as spancir puslek or spancirbus, have been coined, and everything that has spancir as the determinant part of the new word refers to the festival and thus to a new cultural value.
128 _ Anita Pavic Pintaric - Sanja Skific • A Loanword as a Marker of Spatial Movement: ...
Thus, the research conducted for the purpose of this paper reveals several interesting results. Firstly, there is the obvious semantic difference between the meaning of native words and German counterparts. This is revealed by the fact that informants make a distinction between two different types of movement in cases of analyzed pairs of words whose meaning refers to a particular type of movement. The analysis has revealed that native words have a more neutral meaning and broader application than the foreign counterparts. Secondly (and perhaps more importantly for the purpose of our research), the explanations that the informants have provided for the semantic differences between the meaning of native words and German counterparts reveal that such distinctions made by the informants (users of the analyzed words) are motivated by the pragmatic differences between the words. Thus, the activities that take place during Špancirfest have a direct influence on how the informants distinguish between the meaning of words such as šetati and špancirati or šetači and špancireri, but also on their feedback regarding the contexts of their use of either the native word or the German loanword. Finally, the conducted analysis clearly illustrates the relevance of interpreting different sociocultural events situated in a particular physical context, such as Špancirfest, as specific types of spaces. In turn, such spaces present themselves, among other things, as extralinguistic frameworks that enable the participants in such events to perceive the semantic and pragmatic values of different lexical items in particular ways connected to the characteristics of the events themselves. Hopefully, the results of this research might serve as an incentive for future investigations that would include the analysis of the complex relationship that holds between different types of public spaces and events and the evaluation of semantic and pragmatic values of linguistic items associated with such spaces and events.
Llterature
Babic 1990 = Stjepan Babic, Hrvatska jezikoslovna čitanka, Zagreb: Globus, 1990. Babic 2002 = Stjepan Babic, Tvorba riječi u hrvatskome književnome jeziku, Zagreb: Nakladni zavod Globus - Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 32002. Cudny 2016 = Waldemar Cudny, Festivalisation of Urban Spaces: Factors, Processes and Effects,
Basel: Springer International Publishing, 2016. Delgado 2016 = Melvin Delgado, Celebrating Urban Community Life: Fairs, Festivals, Parades,
and Community Practice, Toronto - Buffalo - London: University of Toronto Press, 2016. Duden online = Duden (https://www.duden.de/).
Dünne 2004 = Jörg Dünne, Forschungsüberblick »Raumtheorie«, 2004 (http://www.raumtheorie.
lmu.de/Forschungsbericht4.pdf, 29 Jan. 2018). Gold - Gold 2016 = John R. Gold - Margaret M. Gold, Cities of Culture: Staging International
Festivals and the Urban Agenda, 1851-2000, Oxon - New York: Routledge, 22016 (J2005). Goldstein 2003 = Ivo Goldstein, Hrvatskapovijest, Zagreb: Novi Liber, 2003. Häusler 1993 = Maja Häusler, Deutschunterricht in Kroatien nach der Schulreform im 18. Jahrhundert, Zagreber Germanistische Beiträge 2 (1993), 223-238. Horvat-Dronske 2002 = Renata Horvat-Dronske, Das Fremde im Eigenen: zum Problem der Mehrsprachigkeit, in: Sprachwissenschaft auf dem Weg in das dritte Jahrtausend: Akten des 34.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 129
Linguistischen Kolloqiums in Gemersheim 1999, ed. Reinhard Rapp, Frankfurt am Main: Peter Lang, 2002 (Linguistik International 8), 151-156.
Hrvatski jezični portal = Hrvatski jezični portal (http://hjp.znanje.hr/).
Ivanetic 1997 = Nada Ivanetic, Germanismen in der Čakavischen Mundart von Bribir, Zagreber Germanistische Beiträge 6 (1997), 109-129.
Jernej - Glovacki-Bernardi - Sulojdžic 2012 = Mirna Jernej - Zrinjka Glovacki-Bernardi - Anita Sulojdžic, Multilingualism in Northwestern part of Croatia during Habsburg rule, Jezikoslovje 13 (2012), nr. 2, 327-350.
Kikaš et al. 2011 = Mario Kikaš et al., Urbanoumjetnički festivali: kulturne politike i potencijali subverzivnosti = Urban art festivals: cultural politics and potentials of subversion, Studia ethno-logica Croatica 23 (2011), 67-92 (https://hrcak.srce.hr/74742, 19 Dec. 2017).
Lawson 2011 = Bryan Lawson, Language of Space, Oxford - Woburn, MA: Architectural Press, 2011.
Linke 2010 = Angelika Linke, Historische Semiotik des Leibes in der Kommunikation: zur Dynamisierung von Körper und Sprache im ausgehenden 17. und im 18. Jahrhundert, in: Sprache intermedial: Stimme und Schrift, Bild und Ton, ed. Arnulf Deppermann - Angelika Linke, Berlin - New York: de Gruyter, 2010, 129-162.
Mohorovičic 2006 = Andre Mohorovičic, Umjetnost i kultura baroka: povijesni okviri pojave baroka = Baroque art and culture: baroque historical framework, Radovi Zavoda za znanstveni rad HAZU Varaždin 16-17 (2006), 141-147 (https://hrcak.srce.hr/8696, 19 Dec. 2017).
Muhvic Dimanovski 1996 = Vesna Muhvic Dimanovski, Njemački kao jezik posrednik pri po-sudivanju iz engleskoga u hrvatski, Suvremena lingvistika 41-42 (1996), 457-464.
Pavic Pintaric 2010 = Anita Pavic Pintaric, Deutsche Lehnwörter im »Wörterbuch des Kajka-wischen in Varaždin«, Klagenfurter Beiträge zur Sprachwissenschaft 34-36 (2010), 265-278.
Piškorec 2005 = Velimir Piškorec, Germanizmi u govorima durdevečke Podravine, Zagreb: Odsjek za germanistiku Filozofskoga fakulteta Sveučilišta u Zagrebu - FF-press, 2005.
Sassatelli 2011 = Monica Sassatelli, Urban Festivals and the Cultural Public Sphere: Cosmopolitanism Between Ethics and Aesthetics, in: Festivals and the Cultural Public Sphere, ed. Liana Giorgi - Monica Sassatelli - Gerard Delanty, Oxon - New York: Routledge, 2011, 12-28
Schmid 2008 = Christian Schmid, Henri Lefebvre's theory of the production of space: towards a three-dimensional dialectic, in: Space, Difference, Everyday Life: Reading Henri Lefebvre, ed. Kanishka Goonewardena et al., New York - London: Routledge, 2008, 27-45.
Sinnemäki 2008 = Kaius Sinnemäki, Complexity Trade-offs in Core Argument Marking, in: Language Complexity: Typology, Contact, Change, ed. Matti Miestamo - Kaius Sinnemäki - Fred Karlsson, Amsterdam - Philadelphia: John Benjamins, 2008, 67-88.
Štebih 2003 = Barbara Štebih, Adaptacija germanizama u iločkom govoru, Rasprave Instituta za hrvatski jezik i jezikoslovje 29 (2003), 293-323.
Štebih 2008 = Barbara Štebih, Morfološka adaptacija posudenica, Suvremena lingvistika 34 (2008), nr. 2, 243-261.
Stojic — Turk 2017 = Aneta Stojic - Marija Turk, Deutsch-kroatische Sprachkontakte: historische Entwicklung und aktuelle Perspektiven auf lexikalischer Ebene, Tübingen: Narr Francke Atempto Verlag, 2017.
Thomas 1997 = George Thomas, The Role of German Loanwords in the Slavic Languages of the Former Habsburg Empire, Canadian Slavonic Papers 39 (1997), nr. 3-4, 333-359 (http://tand-fonline.com/doi/abs/10.1080/00085006.1997.11092159, 17 Sep. 2017).
Thomas 2003 = George Thomas, Puristic Attitudes to German Phraseological and Syntactic Calques in the Slavic Languages of the Former Habsburg Empire, Canadian Slavonic Papers 45 (2003), nr. 1-2, 201-225 (http://tandfonline.com/doi/abs/10.1080/00085006.2003.11092323, 17 Sep. 2017).
Žepic 1996 = Stanko Žepic, Deutsch und Deutsche in Osijek, Smotra = Rundschau: časopis Nje-mačko-hrvatskog društva za kulturnu, znanstvenu i gospodarska suradnju 3-4 (1996), 66-71.
Žepic 2002 = Stanko Žepic, Zur Geschichte der deutschen Sprache in Kroatien, Zagreber Germanistische Beiträge 11 (2002), 209-227.
130 
 Anita Pavic Pintaric - Sanja Skific • A Loanword as a Marker of Spatial Movement: ...
Povzetek
Izposojenka kot znak gibanja v prostoru: primer Špancirfest
Koncept prostora je postal predmet čedalje večjega zanimanja za različne discipline. Komunikacija ni le vprašanje uporabe jezikovnih znakov ali gest, saj predstavlja proces, ki poteka v določenem sociokulturnem okolju. To je določeno s fizičnim okoljem sogovornikov, pa tudi s fizičnimi omejitvami posameznikov, ki so udeleženi v pogovoru, tj. s svojimi fizičnimi telesi.
V prispevku je predstavljena analiza razmerja med osnovnimi prostorsko-časovnimi in kulturnimi značilnostmi Špancirfesta, uličnega festivala, ki se tradicionalno odvija v Varaždinu (severozahod Hrvaške), in besedo, po kateri se imenuje - špancir. Po predstavitvi teoretične osnove, ki se nanaša na možnosti proučevanja različnih tipov prostorov, pomembnih za sociolingvistično analizo, je v prispevku prikazan ulični festival kot poseben tip javnega prostora, pa tudi vpogled v vpliv nemškega jezika na severozahodu Hrvaške, saj to predstavlja osnovo za analizo nemške izposojenke špancir. Korpus sestavljajo leksemi, povezani s Špancirfestom, ki jih najdemo v časopisnih člankih v letih 2010-2016. Izvedene raziskave vključujejo uporabo vprašalnice med hrvaškimi informatorji, večinoma prebivalci Varaždina, ki je bila uporabljena za preučevanje razmerja med razlago semantične in pragmatične vrednosti avtohtonih besed ter nemških izposojenk, ki izhajajo iz besede špancir in dajejo sociokulturni kontekst. Analiza razkriva pomen koncepta prostora ter vpliva družbenih in kulturnih dejavnikov pri vrednotenju podatkov, ki jih o raziskovanih leksikalnih enotah posredujejo informatorji.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 131
Nikolina Miletic
Modifikationen von Sprichwörtern
IN KROATISCHEN DAF-LEHRWERKEN
COBiss: 1.04
https://doi.org/10.3936/jz.v24i2.7105
Modifikacije pregovorov v hrvaških učbenikih nemščine kot tujega jezika
Danes se pregovori čedalje pogosteje pojavljajo v modificirani obliki. Takšne, aktualizirane oblike najdemo tudi v učbenikih nemščine kot tujega jezika. V hrvaških učbenikih so bile raziskane modifikacije pregovorov glede na vrsto in funkcijo, da bi opisali njihovo vlogo in vpliv na učenje nemščine kot tujega jezika. Ob tem pa so bili bodoči učitelji nemščine povprašani, ali prepoznajo modifikacije in kako bi jih lahko vključili v učenje tujega jezika. Ključne besede: pregovori, modifikacije, učbeniki nemščine kot tujega jezika, učenje tujega jezika
Modifications of Proverbs in Croatian Textbooks of German as a Foreign Language
In today's parlance, proverbs appear more frequently in a modified form. This current usage should be reflected in textbooks of German as a foreign language (GFL). In Croatian GFL textbooks, modifications are analyzed according to their type and function in order to describe their status and educational implications for foreign language learning. In addition, future German teachers are asked about the reception of modifications and their possible reworking for teaching purposes.
Keywords: proverbs, modifications, textbooks of German as a foreign language, foreign language learning
1 Theoretischer Überblick
1.1 Modifikationen vs. Variationen
Obwohl eines der Hauptmerkmale von Sprichwörtern ihre Stabilität ist, haben sie Voraussetzungen zu Variationen und Modifikationen. Modifikationen von Phrasemen sind ein wichtiger und effektiver Teil der Phraseostilistik (vgl. Gläser 2001: 130ff.). Es werden unterschiedliche Modifikationstechniken angewandt, wie z. B. Erweiterung, Substitution, Reduktion, Blending u. a., um die Aufmerksamkeit der Rezipienten zu erlangen (vgl. Elspaß 2007: 289).
Modifikationen sollten von Varianten unterschieden werden. Im Gegensatz zu Modifikationen sind Varianten »nicht willkürlich und völlig beliebig [...], sondern operieren nach verallgemeinerungsfähigen Gesichtspunkten auf der Grundlage der strukturell-semantischen Invariante der phraseologischen Basis« (Fleischer 1997: 213). Ptashnyk (2009: 64f.) beschreibt die Unterschiede zwischen Varianten
132 _ Nikolina Miletic • Modifikationen von Sprichwörtern in kroatischen ...
und Modifikationen folgendermaßen: (1) Modifikationen erscheinen im Gespräch bzw. in der parole während Varianten im Sprachsystem bzw. langue fungieren,
(2)	Modifikationen und Okkasionalismen werden für bestimmte Texte gebildet,
(3)	die Anzahl von Modifikationen ist unbegrenzt, (4) bei Modifikationen sind formale Unterschiede zur lemmatisierten Form nicht unabdingbar, (5) bei formalen Änderungen von Modifikationen entstehen Veränderungen in der Semantik und (6) Modifikationen sind nicht lexikographisch verzeichnet.
Die Abgrenzung zwischen okkasionellen Modifikationen und usuellen Varianten ist nicht immer einfach, da genau wie bei Variationen auch bei Modifikationen Ergänzungen, Substitutionen, Umstellungen u. A. der Komponenten auftreten können (vgl. Durco 2003: 84). Varianten basieren auf ihrer Usualität, d. h. sie sollen in großen Korpora eine gewisse Rekurrenz aufzeigen (vgl. Durco - Steyer -Hein 2015: 15). Ein Grenzfall zwischen Modifikationen und Varianten entsteht, wenn große Textkorpora ihre Usualität nicht bestätigen können (vgl. Lapinskas 2013: 58). Durco, Steyer und Hein (2015) unterscheiden in ihrer Untersuchung zum heutigen Gebrauch von Sprichwörtern zwischen Formvarianten (eine mor-pho-syntaktische Abwandlungen) und den paradigmatischen Veränderungen der Lexik (Erweiterung oder Reduktion der lexikalischen Komponenten). Neben Varianten konnten sie eine sehr hohe Anzahl von okkasionellen Modifikationen ermitteln, was nicht überrascht, zumal eine unbegrenzte Zahl von Modifikationen entstehen kann.
Hemmi (1994) erwies in ihrer Untersuchung, dass Modifikationen nicht von allen Rezipienten verstanden werden, zumal sie die hervorstehende Bedeutung der Modifikation und die Bedeutung der Nennform nicht miteinander verbinden können. Der Leser und/oder Hörer muss die Bedeutung der lemmatisierten Form kennen, zumal diese beim Einsatz von Modifikationen mitwirken. Sabban (2007: 248) unterscheidet folgende Stufen des intertextuellen Verweises: (1) die Modifikation verweist nur auf die Ausdrucksseite der Nennform, (2) die Modifikation verweist auf die phraseologische Bedeutung der Nennform, wobei sie keine Verbindung zum Text oder zur Situation hat und (3) die Modifikation verweist auf die phraseologische Bedeutung der Nennform und hat eine sinnvolle Verbindung zum Text oder zur Situation.
Im vorliegenden Beitrag werden lediglich Modifikationen untersucht, weswegen eine theoretische Abgrenzung zu Variationen erforderlich ist.
1.2 Arten und Funktionen von Modifikationen
Modifikationen sind die erregendsten Anwendungen der Phraseologie in heutigen Texten. Sie werden als ein textbildendes Verfahren verstanden bzw. sie sind nur in einem bestimmten Kontext verstehbar (vgl. Burger 2015: 162). Bei Modifikationen kann zwischen zwei Haupttypen unterschieden werden, den formal veränderten und den formal nicht veränderten Phrasemen (vgl. Sabban 2007: 241). Auch Burger (2015: 162ff.) unterscheidet zwischen zwei Modifikationstypen: (1) Veränderung
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
133
der Lexik und der Morphosyntax und (2) Veränderung der Bedeutung ohne Veränderung der formalen Struktur. Diese zwei Typen werden schließlich weitereingegliedert und spezifiziert.
Matulina (2012: 247ff.) erwies in ihrer Untersuchung zur Verwendung von Sprichwörtern in Printmedien neun Arten von Modifikationen: (1) die erste Modifikationsart bedeutet, dass das Sprichwort in seiner lemmatisierten bzw. nicht modifizierten Art vorkommt, beispielsweise Kommt Zeit, kommt Rat; (2) die zweite Modifikationsart bedeutet, dass die Syntax der lemmatisierten Form unverändert bleibt aber die Lexik wird mit neuen Komponenten substituiert wird, wie z. B. Kein Wasser, keine Rechnung (lemmatisierte Form: Kein Geld, keine Musik); (3) die dritte Modifikationsart ist die unveränderte Syntax der lemmatisierten Form des Sprichwortes mit einer teilweisen Veränderung der Lexik, wie z. B. Wie du mir, so diktier (lemmatisierte Form: Wie du mir, so ich dir); (4) die vierte Modifikationsart ist eine Umstellung (Permutation) der Komponenten der lemmatisierten Form, beispielsweise Ohne Preis kein Fleiß (lemmatisierte Form: Ohne Fleiß kein Preis); (5) die fünte Modifikationsart bedeutet eine syntaktische Veränderung der lemmatisierten Form, wobei die Lexik erhalten bleibt, wie z. B. Gewagt und gewonnen (lemmatisierte Form: Wer nicht wagt, der nicht gewinnt); (6) bei der sechsten Modifikationsart werden sowohl die Syntax als auch die Lexik verändert, beispielsweise Lieber eine Taube im Strafraum als der Ball im Tor (lemmatisierte Form: Lieber ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach); (7) die siebte Modifikationsart bedeutet eine Kombination zweier Sprichwörter oder eines Sprichwortes und eines Phrasems, wie z. B. Es ist viel erträglicher, anderen Bären aufzubinden als sie selbst zu fangen (Kombination vom Sprichwort Es ist besser einen Bären loszulassen als einen Bären anzubinden und des Phrasems jemandem einen Bären aufbinden); (8) die achte Modifikationsart ist eine gekürzte Version eines Sprichwortes, wie z. B. Kurze Beine (lemmatisierte Form: Lügen haben kurze Beine); (9) die neunte Modifikationsart beinhaltet neben dem Sprichwort auch die metakommunikative Umgebung, die ana-phorischer, kataphorischer oder exophorischer Art sein kann bzw. sie kommt vor, in oder nach dem Sprichwort, wie z. B. Eine Hand wäscht die andere - manchmal tut es auch ein Finger (lemmatisierte Form: Eine Hand wäscht die andere).
Die Modifikationsarten werden von Matulina (2012) nicht in strukturelle und semantische Modifikationen eingeteilt. Bei der ersten Modifikationsart handelt es sich überhaupt nicht um eine Modifikation, sondern die lemmatisierte Form eines Sprichwortes. In ihrer Einteilung gibt es keine rein formalen Modifikationen. Die Modifikationsarten (4), (5), (6), (7), (8) und (9) sind zu formalen und semantischen Modifikationen zu zählen und die Modifikationsarten (2) und (3) sind zu semantischen Modifikationen ohne formale Modifikation zu zählen.
Modifikationen erregen in Texten die Aufmerksamkeit der Leser. Einer der Gründe dafür ist ihre Positionierung im Text, zumal sie häufig an exponierten Stellen, beispielsweise in Film- oder Buchtiteln, in Überschriften u. a. vorkommen. Während Phraseme häufiger im Berichtsteil einer Zeitung erscheinen, kommen
134 _ 
Nikolina Miletic • Modifikationen von Sprichwörtern in kroatischen ...
Modifikationen gleichermaßen häufig in Zeitungskommentaren und im Berichtteil vor. Außerdem verfügen Modifikationen über »ein Potential, den Sprachgebrauch zu individuieren und die eigene Person im Text präsent werden zu lassen. Das kann aus der charakteristischen Verteilung von nicht-modifizierten im Unterschied zu modifizierten Phrasemen in den verschiedenen Textsorten der Presse geschlossen werden« (Sabban 2007: 249).
Genau wie die lemmatisierte Form von Sprichwörtern können auch ihre Modifikationen unterschiedliche Funktionen erfüllen. Die gleiche Modifikation kann in verschiedenen Kontexten unterschiedliche Funktionen evozieren. Sprichwörter können als Realisierung von Sprachhandlungen angewandt werden, die als pragmatische Funktion angesehen werden kann. »Sprichwörter können [...] als Warnung, Überredung, Argument, Bestätigung, Trost, Besänftigung, Überzeugung, Mahnung, Zurechtweisung, Feststellung, Charakterisierung, Erklärung, Beschreibung, Rechtfertigung, Zusammenfassung fungieren« (Röhrich - Mieder 1977: 81). Diese Funktionen können nach pragmalinguistischen Aspekten, z. B. nach der Sprechakttheorie klassifiziert werden (vgl. Burger 2015: 108). Mit Sprichwörtern können außerdem soziale Werte ausgedrückt werden. Die soziale Funktion ist nicht »überzeitlich und pankulturell« bzw. sie ist geschichtlich und kulturgebunden (vgl. Burger 2015: 110). Burger (2015) spricht von einem Funktionswandel bzw. beim heutigen Sprichwortgebrauch vor allem in Massenmedien ist die spielerische Funktion häufiger zu erkennen als die soziale Funktion. Bei der spielerischen Funktion wird die lemmatisierte Form des Sprichwortes abgewandelt mit dem Ziel die Leser und/oder Hörer zu amüsieren. Aleksa Varga, Hrisztova-Gott-hardt und Litovkina (2009) erwiesen in ihrer Untersuchung, dass sprichwörtliche Abwandlungen bzw. in ihrem Fall Anti-Sprichwörter Humor evozieren können. Um den humoristischen Effekt zu erzielen, müssen Rezipienten die Nennform vom Sprichwort kennen und die Veränderung erkennen können.
Im vorliegenden Beitrag werden sprichwörtliche Modifikationen nach der Typologie von Matulina (2012) analysiert, um festzustellen, welche Modifikationsarten beim Fremdsprachenlernen am häufigsten eingesetzt werden. Zudem wird ihre Funktion überprüft bzw. es wird analysiert, ob die gegenwärtige spielerische Funktion auch in DaF-Lehrwerken aktuell ist.
2 Modifikationen in kroatischen DaF-Lehrwerken
2.1 Methodologie
In den 106 untersuchten kroatischen DaF-Lehrwerken wurden Modifikationen von Sprichwörtern manuell extrahiert bzw. die Lehrwerke wurden durchgelesen und Modifikationen wurden aussortiert. Weiterhin wurde untersucht, welche Modifikationsarten am häufigsten in Lehrwerken vorkommen und welche Funktionen sie erfüllen. Die Modifikationsarten wurden nach den neun Typen von Matulina (2012) analysiert und die Funktionen wurden nach den folgenden drei Gesichts-
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 135
punkten untersucht: (1) Modifikationen, die als Realisierungen von Sprachhandlungen fungieren, (2) Modifikationen, die soziale Werte zum Ausdruck bringen und (3) Modifikationen, die eine spielerische Funktion zum Inhalt haben.
Zudem wurden Lehramtstudenten der Abteilung für Germanistik von der Universität Zadar nach der spielerischen Rezeption von Modifikationen befragt. Sie sollten angeben, ob für sie Modifikationen humorvoll oder nicht humorvoll sind, und sie sollten die Nennform der Modifikation angeben, um zu sehen, ob sie die Abwandlung erkennen. Die Ergebnisse wurden im Programm Statistica ausgewertet, um auf statistisch signifikante Ergebnisse zu schließen bzw. es wurde überprüft, ob die Kenntnis der Nennform das Evozieren des Humors bei Modifikationen beeinflusst. Schließlich gaben Lehramtstudenten konkrete Beispiele für die Einübung von Modifikationen im DaF-Unterricht an, zumal Sprichwörter in kroatischen DaF-Lehrwerken häufig isoliert und ohne didaktische Aufbereitung vorkommen (vgl. Miletic 2018).
2.2 Ergebnisse der Untersuchung
In den 106 erforschten DaF-Lehrwerken kommen Modifikationen in nur 10 Lehrwerken1 vor. Es wurden folgende 19 Modifikationen aufgefunden: (1) Was ich nicht weiß, muss ich abschreiben (Nennform: Was ich nicht weiß, macht mich
1 Tamara Crnko Gmaz - Irena Petrušic Hluchy, Sag Mal! 1: udžbenik njemačkog jezika s CD-om za 1. razred gimnazije i četverogodišnje strukovne škole: 1. razred, 2. strani jezik, Zagreb: Profil, 2010;
•	Veljko Dunjko, Textil, Bekleidung, Mode 1: Text- und Übungsbuch für Textil-und Bekleidungsberufe, Zagreb: Školska knjiga, 2001;
•	Marija Luetze-Miculinic - Jasminka Pernjek - Biuk, Krešimir, Deutsch ist Klasse! 4: udžbenik njemačkog jezika s audio CD-om u četrvrtom razredu gimnazija i četverogodišnjih strukovnih škola — 9. i 12. godina učenja, Zagreb: Školska knjiga, 2014;
•	Irena Lasic - Željka Brezni - Krešimir Biuk, Deutsch ist Klasse! 1: udžbenik njemačkog jezika s audio CD-om u prvom razredu gimnazija i četverogodišnjih strukovnih škola — 6. i 9. godina učenja, Zagreb: Školska knjiga, 2014;
•	Ljiljana Troskot, (1998): Deutsch in der Wirtschaftsschule 1: njemački jezik s dopisivanjem za 1. razred ekonomskih škola, Zagreb: Školska knjiga;
•	Dunja Ptiček - Angelina Puovic, Deutsch für den Beruf 4: njemački za 4. razred strukovnih škola, 9. godina učenja, Zagreb: Školska knjiga, 2007;
•	Irena Lasic - Željka Brezni - Krešimir Biuk, Deutsch ist Klasse! 1: radna bilježnica za njemački jezik u prvom razredu gimnazija i četverogodišnjih strukovnih škola — 6. i 9. godina učenja, Zagreb: Školska knjiga, 2014;
•	Mihaela Cerovečki Benkovic - Melani Popovic - Krešimir Biuk, Deutsch ist Klasse! 2: udžbenik njemačkog jezika s audio CD-om u drugom razredu gimnazija i četverogodišnjih strukovnih škola — 7. i 10. godina učenja, Zagreb: Školska knjiga, 2014;
•	Jasenka Kosanovic (2010J: Sag Mal! 3: udžbenik njemačkog jezika s CD-om za 3. razred gimnazije i četverogodišnje strukovne škole; 3. razred, 2. strani jezik, Zagreb: Profil, 2010;
•	Tomislav Babic - Agnes Einhorn - Ursula Esterl - Eva Jenkins Krumm - Elke Korner, Team Deutsch 2: udžbenik iz njemačkog jezika za 2. razred gimnazije i četverogodišnjih strukovnih škola, Zagreb: Klett Verlag, 2010;
•	Nevenka Blaževic, Deutsch im Tourismus 2: udžbenik za 4. razred hotelijersko-turističkih škola, 4. godina učenja, Zagreb: Školska knjiga, 2012.
136 _ Nikolina Miletic • Modifikationen von Sprichwörtern in kroatischen ...
nicht heiß); (2) Morgenstund ist ungesund (Nennform: Morgenstund hat Gold im Mund); (3) Ohne Rock, kein Bock (Nennform: Ohne Fleiß kein Preis); (4) In der Armut lernt man Freunde kennen (Nennform: In der Not erkennt man seine Freunde); (5) Sage mir, was du trägst und ich sage dir, wer du bist (Nennform: Zeig mir deine Freunde und ich sag dir, wer du bist); (6) Ordnung im Haus ist halbes Sparen (Nennform: Ordnung ist das halbe Leben); (7) Ordnung hilft haushalten (Nennform: Ordnung ist das halbe Leben); (8) Die beste Therapie ist Freundschaft und Liebe (Nennform: Lachen ist die beste Medizin); (9) Aus Fehlern wird man klug (Nennform: Aus Schaden wird man klug); (10) Ein freundliches Lächeln kann Berge versetzen (Nennform: Der Glaube versetzt Berge); (11) Ein zufriedener Gast ist die beste Werbung (Nennform: Lachen ist die beste Medizin); (12) Wie die Stadt, so der Look (Nennform: Wie der Vater, so der Sohn); (13) Kleider machen Jugendliche (Nennform: Kleider machen Leute); (14) Kleider machen Jugendliche (Nennform: Kleider machen Leute); (15) Verschiedene Menschen, verschiedene Bedürfnisse (Nennform: Andere Länder, andere Sitten); (16) Wo nichts ist, kommt nichts hin (Nennform: Wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht); (17) Lieber bös, als nervös (Nennform: Lieber den Spatz in der Hand als die Taube auf dem Dach); (18) Lieber natürliche Dummheit, als künstliche Intelligenz (Nennform: Lieber den Spatz in der Hand als die Taube auf dem Dach); (19) Früh übt sich (Nennform: Früh übt sich, wer ein Meister werden will).
Die Analyse der Modifikationen in kroatischen DaF-Lehrwerken ergab, dass nur drei Modifikationsarten vorkommen. Nach Matulina (2012) erscheint am häufigsten die sechste Modifikationsart (bei 68 % der Modifikationen), d. h. dass sowohl die Syntax als auch die Lexik verändert werden, wie z. B. In der Armut lernt man Freunde kennen (Nennform: In der Not erkennt man seine Freunde), Die beste Therapie ist Freundschaft und Liebe (Nennform: Lachen ist die beste Medizin), Was ich nicht weiß, muss ich abschreiben (Nennform: Was ich nicht weiß, macht mich nicht heiß) u. a. Bei 26 % der auftretenden Modifikationen handelt es sich nach Matulina (2012) um die zweite Modifikationsart bzw. die Syntax der lem-matisierten Form bleibt unverändert, während die Lexik mit neuen Komponenten substituiert wird, wie z. B. Kleider machen Jugendliche (Nennform: Kleider machen Leute), Wie die Stadt, so der Look (Nennform: Wie der Vater, so der Sohn), Aus Fehlern wird man klug (Nennform: Aus Schaden wird man klug) u. a. Bei 6 % der Modifikationen tritt die achte Modifikationsart auf, d. h. dass eine gekürzte Version eines Sprichwortes vorkommt, wie z. B. Früh übt sich (Nennform: Früh übt sich, wer ein Meister werden will).
32 % der Modifikationen aus den DaF-Lehrwerken fungieren als Realisierungen von Sprachhandlungen. Sie haben zum Inhalt Bestätigungen von Aussagen, wie z. B. Die Fachleute sagen: Verschiedene Menschen, verschiedene Bedürfnisse, Ermutigungen im Beispiel Von zwei armen Brüdern hatte der eine keine Lust und keinen Mut, etwas zu erwerben, weil ihm das Geld nicht zu den Fenstern hereinregnete. Er sagte immer: »Wo nichts ist, kommt nichts hin.«, Feststellungen
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 137
Früh übt sich: Absolventen der Schule für Modedesign präsentieren ihr Können, Argumente Du kennst doch den Spruch Die beste Therapie ist Freundschaft und Liebe und Besänftigungen im Beispiel In den folgenden dreizehn Tagen ging Peter jedem Flirt aus dem Wege und den größten Teil seines Geldes legte er in den Hotelsafe. Aus Fehlern wird man klug!
Soziale Werte werden durch 32 % der auftretenden Modifikationen zum Ausdruck gebracht, wie z. B. die Modifikationen Ein zufriedener Gast ist die beste Werbung und Ein freundliches Lächeln kann Berge versetzen in der Aufgabe Merken Sie sich die Gedanken zum Thema »Gastlichkeit und Qualität im Tourismus« der österreichischen Wirtschaftskammer, bei Modifikationen Ordnung im Haus ist halbes Sparen und Ordnung hilft haushalten in der Aufgabe Was sagen die Sprichwörter über den Charakter der Deutschen oder im Beispiel »Sage mir, was du trägst und ich sage dir, wer du bist.« Bei Jugendlichen entscheidet die richtige Marke über Image und Respekt im Text über Jugendliche und Medien.
Die spielerische Funktion erscheint in den Lehrwerken bei 32 % der Modifikationen. Keine der vorkommenden Modifikationen befindet sich im Kontext, sondern sie erscheinen isoliert ohne jegliche Kommentierung (siehe Abb. 1).
Bei einer Modifikation ist die Funktion nicht nachvollziehbar bzw. die Funktion konnte nicht bestimmt werden, zumal sich die Modifikation Kleider machen Jugendliche nur im Inhaltsverzeichnis des Lehrwerkes befindet und später im Lehrwerk nicht mehr thematisiert wird.
2.3 Ergebnisse der Befragung der Lehramtstudenten
Lehramtstudenten der Universität Zadar (N = 20) gaben an, in welchem Maße Modifikationen aus kroatischen DaF-Lehrwerken Humor ausdrücken. Die meisten Studenten (60 %) finden die Modifikation Morgenstund ist ungesund humorvoll und gleich danach die Modifikation Lieber natürliche Dummheit, als künstliche Intelligenz (45 %). Überhaupt nicht humorvoll finden sie die Modifikationen Verschiedene Menschen, verschiedene Bedürfnisse (95 %), Früh übt sich (95 %), In der Armut lernt man Freunde kennen (90 %) und Die beste Therapie ist Freundschaft und Liebe (85 %). Im Programm Statistica wurde mit der Spearman Korrelationsanalyse überprüft, ob eine statistisch signifikante Verbindung zwischen dem evozierten Humor und der Erkennung der Nennform der Modifikationen besteht. Die Ergebnisse ergaben, dass keine statistisch signifikante Korrelation vorhanden ist bzw. es gibt keine Verbindung zwischen humorvollen Modifikationen und der Kenntnis ihrer Nennform.
Zudem erkannte kein Lehramtstudent die Nennformen folgender Modifikationen: Früh übt sich; Lieber natürliche Dummheit, als künstliche Intelligenz; Lieber bös, als nervös; Ohne Rock, kein Bock; Sage mir, was du trägst und ich sage dir, wer du bist; Ordnung hilft haushalten; Die beste Therapie ist Freundschaft und Liebe; Aus Fehlern wird man klug; Ein zufriedener Gast ist die beste Werbung; Wie die Stadt, so der Look. Die Nennform der Modifikation Morgenstund
138 _ 
Nikolina Miletic • Modifikationen von Sprichwörtern in kroatischen ...
Abb. 1: Modifikationen im DaF-Lehrwerk Sag mal! 1
Tamara Crnko Gmaz - Irena Petrušic Hluchy, Sag Mal! 1: udžbenik njemačkog jezika s CD-om za 1. razred gimnazije i četverogodišnje strukovne škole: 1. razred, 2. strani jezik, Zagreb: Profil, 2010.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 139
ist ungesund wurde von 50 % der Lehramtstudenten richtig angegeben und diese Nennform ist den Studenten zugleich die bekannteste unter den Nennformen aus den kroatischen DaF-Lehrwerken.
Schließlich gaben Lehramtstudenten Beispiele für die Einübung der Modifikationen im DaF-Unterricht an. Die vorgeschlagenen Übungen können in rezeptive und produktive Übungen eingegliedert werden. Beispiele für rezeptive Übungen sind Lückentexte (beispielsweise entsprechende Verben in die Sprichwörter einsetzen), zwei Teile eines Sprichwortes zusammensetzen, die muttersprachlichen Äquivalenten anführen, Sprichwörter in einen Text einfügen und Sprichwörter mit ihren Bedeutungen verbinden. Beispiele für produktive Übungen sind der Einsatz von Sprichwörtern in entsprechenden Situationen beim Fremdsprachenlernen (z. B. wenn Lerner etwas falsch machen, das Sprichwort Aus Fehlern wird man klug anwenden, um sie zu motivieren), die Erstellung neuer Modifikationen (Wortspiele, wie z. B. Die beste Therapie ist Kaffee und Schlafen), offene Fragen zur Anwendung der Modifikationen stellen, eine Geschichte oder Situation zu einer Modifikation schreiben und die Situation aus der Modifikation nachahmen und vorspielen (Rollenspiele).
3 Schlussfolgerung
Im vorliegenden Beitrag wurden der Status und die Rolle von Modifikationen in kroatischen DaF-Lehrwerken untersucht und beschrieben. Dies bezüglich wurden zwei Untersuchungen durchgeführt. Erstens wurden in 106 kroatischen DaF-Lehrwerken, die heutzutage im DaF-Unterricht in Kroatien verwendet werden, alle Modifikationen extrahiert und schließlich nach Art und Funktion analysiert. Zweitens wurden Lehramtstudenten der Universität Zadar nach der spielerischen Rezeption von Modifikationen und nach möglichen Didaktisie-rungsvorschlägen derselben befragt.
Die Lehrwerkanalyse ergab, dass bei den meisten Modifikationen aus kroatischen DaF-Lehrwerken sowohl die Lexik als auch die Syntax verändert werden, d. h. dass die komplexeste Modifikationsart häufig auftritt, während die einfacheren Modifikationsarten, wie z. B. nur die Änderung der Lexik oder nur der Syntax oder die Umstellung von Komponenten, überhaupt nicht vorkommen. Die Analyse der zu erfüllenden Funktionen von Modifikation zeigte, dass in kroatischen DaF-Lehrwerken alle drei untersuchten Funktionen (1) Realisierung von Sprachhandlungen, (2) Ausdruck von sozialen Werten und (3) spielerische Funktion im gleichen Maße vertreten sind. Obwohl neueren Untersuchungen zufolge heutzutage die spielerische Funktion in den Vordergrund geraten ist, werden in kroatischen DaF-Lehrwerken mit Modifikationen noch immer häufig soziale Werte ausgedrückt und Sprachhandlungen vollzogen.
Die Befragung der Lehramtstudenten ergab, dass für sie die Modifikationen aus den Lehrwerken nicht humorvoll sind. Dies bezeugt die Tatsache, dass
140 _ 
Nikolina Miletic • Modifikationen von Sprichwörtern in kroatischen ...
die humorvollste Modifikation Morgenstund ist ungesund von jeweils 60 % der Lehramtstudenten für humorvoll gehalten wird, während alle Lehramtstudenten sogar 20 % der Modifikationen für überhaupt nicht humorvoll halten. Zudem sollten Lehramtstudenten die Nennform der Modifikationen angeben, um die Verbindung zwischen Erkennung einer Nennform und dem Evozieren von Humor zu untersuchen. Die Spearman Korrelationsanalyse bezeugte, dass keine statistisch signifikanten Verbindungen bestehen bzw. die Kenntnis der Nennform hat keinen statisch signifikanten Einfluss auf das Evozieren des Humors. Die Ergebnisse der Untersuchungen deuten auf einige Probleme hin:
(1)	Modifikationen werden selten in kroatischen DaF-Lehrwerken eingesetzt,
(2)	Modifikationen, die vorkommen, sind lexikalisch und syntaktisch verändert, was ihre Erkennung auch bei Lehramtstudenten erschwert, und (3) Modifikationen werden nicht im spielerischen Sinne eingesetzt und sie evozieren selten Humor, was für Lerner interessant und motivierend sein könnte. Lehrwerkverfasser sollten diese Probleme in künftigen kroatischen Lehrwerken berücksichtigen und sie beheben.
Die Lösungsvorschläge sind (1) Modifikationen, die in großen Textkorpora ermittelt wurden, in DaF-Lehrwerke einzuführen, (2) die lemmatisierte Form eines Sprichwortes zu semantisieren bevor die Modifikation behandelt wird und
(3)	humorvolle Modifikationen, die aus großen Textkorpora ermittelt wurden, in DaF-Lehrwerke einzuführen.
Literaturverzeichnis
Burger 2015 = Harald Burger, Phraseologie: eine Einführung am Beispiel des Deutschen, Berlin:
Erich Schmidt Verlag, 2015. Durco 2003 = Peter Durco, Empirische Daten zur Sprichwörtervariabilität, in: Flut von Texten -Vielfalt der Kulturen: Ascona 2001 zur Methodologie und Kulturspezifik der Phraseologie, hg. von Harald Burger - Annelies Häcki Buhofer - Gertrud Greciano, Baltmannsweiler: Schneider Verlag Hohengehren, 2003 (Phraseologie und Parömiologie 14), 83-97. Durco - Steyer - Hein 2015 = Peter Durco - Kathrin Steyer - Katrin Hein, Sprichwörter im Gebrauch, Trnava: Univerzita sv. Cyrila a Metoda, 2015. Elspaß 2007 = Stephan Elspaß, Phrasemes in political speech, in: Phraseologie: ein internationales Handbuch der zeitgenössischen Forschung = Phraseology: an International Handbook of Contemporary Research, hg. von Harald Burger u. a., Berlin - New York: Walter de Gruyter, 2007, 284-292.
Filatkina 2007 = Natalia Filatkina, Pragmatische Beschreibungsansätze, in: Phraseologie: ein internationales Handbuch der zeitgenössischen Forschung = Phraseology: an International Handbook of Contemporary Research, hg. von Harald Burger u. a., Berlin - New York: Walter de Gruyter, 2007, 132-158.
Fleischer 1997 = Wolfgang Fleischer, Phraseologie der deutschen Gegenwartssprache, Tübingen: Niemeyer, 1997.
Gläser 1998 = Rosemarie Gläser, The stylistic potential of phraseological units in the light of genre analysis, in: Phraseology: theory, analysis, and applications, hg. von A. P. Cowie, Oxford: Oxford University Press, 1998, 125-143. Hemmi 1994 = Andrea Hemmi, Es muss wirksam werben, wer nicht will verderben: kontrastive Analyse von Phraseologismen in Anzeigen-, Radio- und Fernsehwerbung, Bern: Peter Lang, 1994.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 141
Matulina 2012 = Zeljka Matulina, Die Verwendung von Sprichwörtern in Printmedien, in: Sprichwörter multilingual: theoretische, empirische und angewandte Aspekte der modernen Parömio-logie, hg. von Kathrin Steyer, Tübingen: Narr Verlag, 2012, 227-259.
Miletic 2018 = Nikolina Miletic, Sprichwörter als Lehrgegenstand in DaF-Lehrwerken in Kroatien, Jezikoslovlje. - Im Druck.
Ptashnyk 2009 = Stefaniya Ptashnyk, Phraseologische Modifikationen und ihre Funktionen im Text: eine Studie am Beispiel der deutschsprachigen Presse, Baltmannsweiler: Schneider Verlag Hohengehren, 2009 (Phraseologie und Parömiologie 24).
Röhrich - Mieder 1977 = Lutz Röhrich - Wolfgang Mieder, Sprichwort, Stuttgart: Metzler, 1977.
Sabban 2007 = Annette Sabban, Textbildende Potenzen von Phrasemen, in: Phraseologie: ein internationales Handbuch der zeitgenössischen Forschung = Phraseology: an International Handbook of Contemporary Research, hg. von Harald Burger u. a., Berlin - New York: Walter de Gruyter, 2007, 237-253.
Sandig 2007 = Barbara Sandig, Stilistische Funktionen von Phrasemen, in: Phraseologie: ein internationales Handbuch der zeitgenössischen Forschung = Phraseology: an International Handbook of Contemporary Research, hg. von Harald Burger u. a., Berlin - New York: Walter de Gruyter, 2007, 158-175.
Povzetek
Modifikacije pregovorov v hrvaških učbenikih nemščine kot tujega jezika
Modifikacije so priložnostne spremembe frazemov in pregovorov, s katerimi je dosežen poseben učinek v konkretnem besedilu. Sodobna raba frazemov priča o očitnem porastu modifikacij v medijskih besedilih in tudi v leposlovju. Modifikacije pregovorov imajo lahko tako kot njihove uslovarjene oblike različne funkcije. Funkcije, v katerih se pojavljajo, so kontekstualne - ena modifikacija ima lahko več funkcij, odvisno od vsakokratnega konteksta.
V prispevku so analizirane in opisane modifikacije pregovorov v hrvaških učbenikih nemščine kot tujega jezika. Raziskani so modifikacijski tipi in njihove funkcije. Opis modifikacij, ki se pojavljajo, po vrsti in funkciji je namenjen osvetlitvi njihove didaktične vloge pri usvajanju tujega jezika. O razumevanju in možni uporabi modifikacij, ki jih je mogoče najti v hrvaških učbenikih nemščine kot tujega jezika, v učnem procesu so bili povprašani študenti z oddelka za germanistiko Univerze v Zadru. Preverjeno je bilo, ali bodoči učitelji prepoznavajo igrivost modifikacij in kako bi jih pri poučevanju tujega jezika lahko utrdili z vajo. Ker naj bi se v učbenikih nemščine kot tujega jezika odražala aktualna raba frazemov, bi morale biti tudi modifikacije pregovorov vključene v učbenike.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 143
Rafal Szeptynski
Regula Vaillanta w swietle kanonu
STARO-CERKIEWNO-SLOWIANSKIEGO
CoBiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v24i2.7111
Vaillantovo pravilo v luči starocerkvenoslovanskega kanona
Članek je posvečen t. i. Vaillantovemu pravilu, ki zadeva distribucijo alomorfov *-bš- in *-ejbš- priponskega obrazila praslovanskega primernika. Analiza starocerkvenoslovanskega korpusa (nasproti drugim starim slovanskim jezikom) kaže, da je sodobna formula V. A. Dyboja potrebna določenih popravkov. Avtor vrh tega razvija pogled P. S. Sigalova, ki območje delovanja pravila potencialno razširja še na neprehodne glagole spremembe stanja.
Ključne besede: primernik, oblikoslovje, naglasoslovje, stara cerkvena slovanščina, praslovanščina
Vaillant's Rule in Light of the Old Church Slavic Canon
The article deals with Vaillant's rule, which describes the distribution of allomorphs of the Proto-Slavic comparative suffix. As indicated by an analysis of the Old Church Slavic corpus (compared to other old Slavic languages), Vladimir Dybo's modern formulation of the rule requires certain corrections. In addition, this article develops Pavel S. Sigalov's idea that the rule in question could also concern intransitive change-of-state verbs. Keywords comparative, morphology, accentology, Old Church Slavic, Proto-Slavic
0 Niniejszy artykul stanowi efekt ponownego rozpatrzenia dystrybucji wariantów pra-slowianskiego sufiksu comparatiwu *-bš- oraz *-é-jbs-. W odrožnieniu od autorów poprzednich prób, z jednej strony, w sposób bardziej restxykcyjny podszedlem do zagadnienia kanonu staro-cerkiewno-slowianskiego, z drugiej - uwzgl^dnilem kilka tekstów niewykorzystanych przez nich z tego czy innego obiektywnego powodu.1 Oczywiscie material ten stanowi tylko punkt wyjscia dla interpretacji o szerszej, hi-storyczno-porównawczej perspektywie. Jako že temat doczekal síq juž dose obfitej literatury, tlem dla rozwažan uczynilem jej krytyczny przeglqd. Z uwagi na odmien-ne tendencje metodyczne i interpretacyjne panujqce w poszczególnych okresach studiów nad problemem za celowe uznalem dokladniejsze ich omówienie. Mam nadziejQ, že pomože to Czytelnikowi zorientowae síq w slusznosci i oryginalnosci tez poszczególnych autorów. Szczególn^ uwagQ - na przestxzeni calego artykulu -poswÍQcilem formacjom pochodnym od przymiotników z rdzeniem krótkowokalicz-nym, w tym bowiem punkcie zachodzily mi^dzy autorami najwi^ksze rozbiežnosci.
1 Niestety, sposród zabytków odnalezionych w 1975 r. w klasztorze sw. Katarzyny na Synaju udalo mi síq wyekscerpowac jedynie drug^ czqsc Psalterza Synajskiego.
144 _ Rafat Szeptinski • Regula Vaillanta w šwietle kanonu ...
Staralem si$ takže okreslic zakres wariantywnosci struktur (punkt 2.1). Dodatkowo w punkcie 4.3 rozwijam w aspekcie interpretacyjnym i materialowym sugestij P.S. Sigalowa dotyczqc^ paraleli strukturalnej pomi$dzy comparatiwami a nieprzechod-nimi czasownikami zmiany stanu; pozwala to, jak sqdz$, na postawienie hipotezy o jeszcze gl$bszych zwiqzkach mi$dzy obiema kategoriami.
Podstawowe fakty dotyczqce slowianskiego comparatiwu znajdzie Czytelnik u A. Vaillanta (1958: 561-595). W pewnych kwestiach szczegolowych odsylam w tekscie do odpowiednich autorow (o samej genezie rozszerzonego wariantu sufik-su zob. Szeptynski 2017: 197-198). Niektore partie lektury wymagaj^ obeznania z aktualnym stanem slowianskiej akcentologii (zob. np. ,2,m6o 2000); przy omawia-niu cz^sci zagadnien konieczne byly takže odwolania do historii tej dyscypliny.
Pewne aspekty dystrybucji sufiksu prostego oraz zložonego byly uswiada-miane od dawna, zwlaszcza odziedziczony prymarny charakter sufiksu prostego, czyli jego sklonnosc do przylqczania si$ bezposrednio do rdzenia - pierwotnie niezaležnie od sufiksalnej struktury odnosnego przymiotnika (skutkuje to sub-stytuj sufiksow w ramach derywacji comparatiwu od positiwu - por. np. pol. slod-k-i ^ slod-sz-y, szer-ok-i ^ szer-sz-y). Zakres wymiennosci przyrostkow po-sitiwu ulegal z czasem modyfikacji: o ile, na przyklad, wymiennosc sufiksu *--bk-, jako przeksztalcenia pie. *-u-, zostala tylko cz$sciowo ograniczona,2 to pie. sufiks *-ro- > psl. *-r- zostal z tego procesu calkowicie wylqczony, w zwiqzku z utrat^ produktywnosci i rozkladem gniazd derywacyjnych. Wyjsciowy praindoeuropej-ski zestaw sufiksow rekonstruuje si$ w ramach tzw. systemu Calanda (por. Rau 2009); dla slowianskiego ich list$, uwzgl$dniajqc^ takže mniej pewne przypadki, podal Vaillant (zob. nižej).
1 „Regula Vaillanta". Zaproponowana przez francuskiego slawist$ formula, opi-suj^ca dystrybuj obu sufiksow dla slowianskiego praj$zyka, nie ograniczala si$ do omowionego powyžej aspektu morfologicznego (Vaillant 1931: 5-6; powtor-nie wypowiedzial si$ na ten temat po ponad cwiercwieczu, por. 1958: 573-578). Otož, porownawszy zjawiska serbsko-chorwackie z materialem staro-cerkiew-no-slowianskim, zwrocil on uwag$ na fakt, že pierwotny rozklad allomorfow w dužej mierze determinowala intonacja samogloski rdzennej w przymiotniku. Wi$-cej uwagi uczony poswi$cil materialowi serbsko-chorwackiemu, zachowujqcemu przeciež dosc dobrze dawne stosunki prozodyczne; material staro-cerkiewno-slo-wianski wykorzystal on jako - istotne ze wzgl$dow chronologicznych - potwier-dzenie repartycji, niedaj^ce jednak možliwosci kontroli zjawisk z poziomu supra-segmentalnego.
Odnosz^c si$ wpierw do oryginalnej formuly z 1931 r., o wyborze sufiksu prostego w comparatiwie decydowac mialy trzy czynniki:
2 Por. scs. MAK-^M-aH zamiast °mam-hh, obok - znowuž - sekundarnego, czy može tercjarnego pol. miqk-sz-y.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 145
(a)	Supletywizm: boljï.
(b)	Sufiks w positiwie (przyrostki przytoczone zostaly zgodnie z konwenj zapisu form staro-cerkiewno-slowianskich): -oku (-eku), -uku, -elu - širok : šin, dàlek : daljï, sladak : sladï, dèbeo : debljï.
(c)	Struktura rdzenia positiwu; dla serbsko-chorwackiego - morfemy jednosy-labowe z dlug^ cyrkumflektowan^ samoglosk^: ljût (fem. ljuta, forma zložona Ijûtï) : ljucï.
Z drugiej strony, užycie sufiksu zložonego zaležec mialo od dwoch czynnikow: (a) Struktura rdzenia positiwu; dla serbsko-chorwackiego - morfem jednosyla-bowy o krotkiej samoglosce, czyli dawnej krotkiej bqdž dlugiej o intonacji akuto-wej: nov : novijï, star : stàrijï. (P) Pochodnosc przymiotnika: silan : silnijï.
Formula ta wymaga pewnych komentarzy: Ad a: Rzeczywiscie, wiçkszosc formacji supletywnych konsekwentnie charak-teryzuje siç sufiksem prostym. Sam Vaillant zwracal jednak uwagç na wahania typu suljïjï / sulëjï (1931: 7). Nb. bylo to jedyne odstçpstwo, ktore wskazal na tym etapie w materiale staro-cerkiewno-slowianskim; w przyszlosci dodal on, rowniež supletywn^, parç unii / unëi (1958: 580), obok regularnego comparatiwu ljuštii / ljutëi do ljutu (1958: 573-574; por. tež 1948: 133). Interesuj^ca jest takže pož-niejsza uwaga: "[Le système] est nouveau, et des comparatifs isolés comme boljii «plus grand», vestiges d'un système antérieur, le contredisent" (1958: 573).
Ad b: Dla sufiksu -elu autor sugerowal istnienie tylko jednego przykladu, ktorego tež nie omieszkal przytoczyc (zob. wyžej); po latach uznal go jednak za wtorny (1958: 576).
Pominql za to sufiks -ïku, ktory okreslil we wczesniejszej publikacji jako wtorny wobec -uku (Vaillant 1929: 8), a ostatecznie uznal za efekt wplywu comparatiwu na positivus (1958: 575) - podobnie zreszt^ jak w przypadku sufiksu -eku wobec -oku.
Poczqtkowo zaledwie wspomnial takže o možliwej wymiennosci sufiksow w *dïl-gu, dug : dlji, diljï (1931: 5). W przyszlosci, bardziej otwarcie, rozwažal tu dwie interpretacje segmentu -g-: jako wylqcznie slowianskiego reliktu podzielno-sci morfologicznej pie. przymiotnika, wspolczesnie rekonstruowanego w postaci *dlhjgho-, lub jako wtornie wyabstrahowanej cz^stki (1958: 576-577). Powrocil wowczas takže do przykladu wzmiankowanego za E. Bernekerem juž we wczesniejszej publikacji, tj. *bol-gu : boljïjï (1929: 7), oraz zasugerowal analogiczne traktowanie przymiotnika dragu, z odwolaniem do materialu litewskiego, jednak bez zwi^zku z formacji comparatiwu.
Dopiero w 1958 r. Vaillant odniosl siç do przykladow, w ktorych wskazane sufiksy nie podlegaly wymianie, a byly rozszerzane o zložon^ postac sufiksu
146 _ 
Rafat Szeptinski • Regula Vaillanta w šwietle kanonu ...
comparatiwu (1958: 574-575), przy czym przyklad vysočai, oznaczony przez Vaillanta jako staro-cerkiewno-slowianski, nie jest znany z kanonu;3 slusznie za to odnotowane zostaly przyklady krotučai oraz tmučai (pominiçto natomiast „goričai", zob. nižej).
Ad c et a: Przytoczone przez Vaillanta formy sch. masc. ljût, fem. ljuta, masc. pl. Ijûtï s^ dwuznaczne z punktu widzenia wspolczesnych ujçc praslowianskie-go systemu akcentuacyjnego. Ježeli chodzi o formç pluralis, wskazana akcen-tuacja jest typowa dla nowosztokawskich kontynuantow zarowno paradygmatu akcentuacyjnego (= p.a.) b, jak i p.a. c (a takže dla czçsci przykladow z p.a. a, por. Stang 1957: 101). Pozostaj^c przy parze masc. ljût, fem. ljuta, trzeba stwierdzic, že same w sobie formy te wci^ž dopuszczaj^ dwojak^ interpretacjç z uwagi na, po pierwsze, splyniçcie w serbsko-chorwackim nowego akutu dlu-giego z nieskroconym cyrkumfleksem w formie nom.sg.masc. (p.a. b *l'ùtb : p.a. c *l'ûtb), po drugie - identyczn^ akcentuacjç formy nom.sg.fem. w p.a. b i c (* l'utà). Szansç na ujednoznacznienie dawalaby forma neutr., w tym przy-padku ljuto < *l'uto (por. RJAZ; obok wszak przyslowka Ijûto). Sugeruje to rekonstrukcjç masc. *l'ùtb, z nowym akutem dlugim, tj. p.a. b.4 Nieprecyzyj-ne - i blçdne z dzisiejszego punktu widzenia - užycie przez Vaillanta terminu „cyrkumfleks" odzwierciedla ogolniejsze tendencje charakterystyczne dla akcentologii okresu „klasycznego", ktore skutkowaly brakiem rozrožniania w niektorych partiach systemu prozodygmatow „nieakutowych", tzn. wspolcze-snie rekonstruowanych p.a. b i c.
Rownie niejasne jest traktowanie przez autora rosyjskiej formy, ktora miala ilustrowac akutowy charakter samogloski rozszerzaj^cej sufiks comparatiwu: „...ë, d'intonation rude et qui attire l'accent (r. bëlëjsij)" (1931: 10). Ježeli na mysli mial on prawo de Saussure'a, trzeba wowczas wzi^c pod uwagç dwie kwestie. Po pierwsze, zaproponowana regula dystrybucji sufiksow nie dopusz-czala w ogole podobnego sci^gniçcia akcentu w formach dlugowokalicznych: akut - w ramach prawa de Saussure'a - by mu przeciež nie podlegal, a cyrkumfleks determinowac mial sufiks bez rozszerzenia *-ë-. Po drugie, Vaillant nie okreslil w sposob pozytywny wyjsciowej akcentuacji typu rozszerzonego -zanegowal jedynie ustalenie akcentu na pierwiastku, odziedziczone - wedlug niego - w formach z sufiksem prostym (Vaillant 1931: 8); wskazany problem
3	Kanon nie zawiera r6wniež nastçpuj^cych przykladöw, domyslnie lub wprost przypisanych temu jçzykowi: gçstii, kraštii, mçzai, svojai, z drugiej strony zawiera zas dražii (gpawe Euch 44a15), okreslone jako cerkiewno-slowianskie (1958: 572-574). Lokalizacjç tych form odna-ležc možna w innej pracy uczonego (por. Vaillant 1948: 132-133).
4	Faktycznie, w literaturze dominuje rekonstrukcja p.a. b (por. CKrapeHKO 1998: 140). Nb. Vaillant przytoczy! požniej wariantywne formy comparatiwu z zabytköw staro-cerkiewno-slowian-skich (zob. wyžej). Rowniež dla serbsko-chorwackiego možna bylo w czasach Vaillanta odno-towac podobne warianty (por. RJAZ).
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 147
w tym samym stopniu dotyczylby proby interpretacji slow Vaillanta jako na-wi^zania do prawa Hirta.
Na uwagç zasluguj^ jeszcze nastçpuj^ce komentarze: „[Le type en -ëjïs-] se présente, soit avec les adjectifs dérivés, soit dans le cas où la voyelle radicale est brève ou longue d'intonation rude, et où une opposition quantitative était impossible ou n'a pas été développée" (1931: 8); „Là où l'alternance ne pouvait pas jouer, avec voyelle brève ou d'intonation rude de l'adjectif simple, c'est le type en -ëi qui apparaît" (1958: 573). W dziedzinie wokalizmu dlugiego stwier-dzenie to nawi^zuje do pogl^dow Vaillanta na tzw. metatoniç akutow^ w com-paratiwie (1929: 11; 1958: 571, 576; zob. tež nižej): do positiwu z cyrkumflek-sow^ samoglosk^ rdzenn^ tworzono comparativus z sufiksem prostym, przy czym intonacja podlegala zamianie na akut [*môldb ^ *mold'bš-]. Metatonia odzwierciedlac miala dawn^ opozycjç iloczasow^ „*malda- : *mald-(j)iš-\ Podobne alternacje nie byly juž možliwe w przypadku samogloski akutowej positiwu, co skutkowac mialo wyborem odmiennego sufiksu. Jako trudny do prze-zwyci^ženia mankament ponownie uwidacznia siç u Vaillanta brak odniesien do pojçcia nowego akutu. Dalsze dywagacje na temat stanowiska wspolczesnie rekonstruowanego paradygmatu akcentuacyjnego b w ramach pogl^dow uczo-nego pozbawione s^ sensu, jak chocby teoretyczna možliwosc alternacji nowego akutu dlugiego positiwu ze starym akutem comparatiwu. Bardziej realna wydawac by siç za to mogla alternacja cyrkumfleksu krotkiego positiwu (p.a. c) z nowym akutem krotkim comparatiwu, skoro na tç wlasnie intonacjç wskazuj^ krotkowokaliczne formacje supletywne z sufiksem prostym typu *bàl'bs- (por. Stang 1957: 104-105, 172; Szeptynski 2015: 206-207; 2017: 202-203); a jed-nak zjawisko takie nie jest potwierdzone w materiale o dostatecznie dawnej chronologii (zob. nižej).
2 Stanowisko A.M. Seliszczewa. W latach 1951-1952 posmiertnie opublikowano podrçcznik do nauki jçzyka staro-cerkiewno-slowianskiego autorstwa A.M. Seliszczewa. Radziecki badacz uznawal nastçpuj^ce sufiksy jako pierwotnie podlegajte wymianie z formantem comparatiwu: -ok-, -uk-, -ïk-, -ïn-, -jo- (Cenu^eB 1952: 132). Jako czynniki decyduj^ce o wyborze formy przyrostka wskazal on natomiast w przypadku wariantu prostego intonacjç cyrkumfleksow^ (1952: 134), w przypadku zas wariantu zložonego - intonacjç akutow^ lub zachowanie w toku derywacji sufiksu przymiotnikowego (1952: 136). Takie ujçcie rowniež wymaga kilku uwag.
Nie odnoszqc siç wlasciwie do kwestii iloczasu, Seliszczew dzielil sylaby rdzenne na cyrkumfleksowe i akutowe, a zatem znow z pominiçciem nowego akutu. Szczegolnie dyskusyjne bylo potraktowanie jednosylabowych rdzeni krotkowokalicznych. Supletywnemu rdzeniowi bol- przypisano intonacjç opa-daj^c^, a zatem i sufiks prosty; nastçpnie w tym samym wykazie wymieniono, rowniež supletywne, mbn- oraz jeden rdzen o „regularnej" formacji comparati-
148 _ 
Rafat Szeptinski • Regula Vaillanta w šwietle kanonu ...
wu - žest- (1952: 132-133). Pozostalym jednosylabowym rdzeniom krotkowo-kalicznym przypisany zostaly sufiks *-éjbs-, w zwi^zku juž to z wtorn^ intonaj „akutow^", jak w przypadku *nov-, juž to z zachowywaniem sufiksu w toku de-rywacji: *b^dr-, *dobr- (1952: 137-138). Po pierwsze, trudno zgodzic siç z re-konstrukj „intonacji opadaj^cej" w formacjach supletywnych (zob. wyžej). Po drugie, podana przez Seliszczewa forma scs. wemTe jest fikcyjna (zob. nižej).5 Po trzecie, operowanie terminem „akut" w stosunku do samogloski etymolo-gicznie krotkiej, jako paraleli do akutu samoglosek etymologicznie dlugich, jest nieadekwatne.6 Po czwarte, w epoce historycznej rdzen *dobr- (niemal na pew-no) nie byl juž postrzegany jako struktura sufiksalna; co do *bbdr-, mimo udo-kumentowania pierwotnie motywuj^cych czasownikow, rowniež trudno zgodzic siç z podobn^ analiz^.
Ustçp poswiçcony pracy Seliszczewa uzupelnic trzeba jeszcze o jedn^ uwagç: wydaje siç, že przyjçta w nauce radzieckiej i rosyjskiej nazwa reguly dystrybucji sufiksow comparatiwu „npaBH.no Cenu^eBa-BanaHa" / „BanaHa-Cenu^eBa" (por. BpoMnen 2010b: 414;7 CuranoB 1962: 59; HypraHOBa 1973: 234; £m6o 2000: 209-226; 2006: 11-12; HopgaHugu 2003; zob. takže Micklesen 1974) jest nieuzasadniona, skoro ujçcie radzieckiego uczonego bylo wyraznie wtorne wobec ujçcia Vaillanta (por. chocby przypisy u Seliszczewa, 1952: 138) i nie wnosi do niego žadnych istotnych poprawek. Przypuszczalnie zasluga Seliszczewa bylo zaszczepienie hipotezy na gruncie nauki radzieckiej, gdzie znalazla ona godne rozwiniçcie. Co ciekawe, Vaillant w swym Manuel de vieux-slave, wydanym w przekladzie rosyjskim rownolegle z dzielem Seliszczewa, omawia to zagadnienie z zupelnym pominiçciem kwestii akcento-logicznych (1948: 131-133; BanaH 1952: 161-163), mimo že w przedmowie znajduj^ siç wyrazne odwolania do wczesniejszych artykulow Francuza (BanaH 1952: 5).
2.1 Zakres wariantywnosci. Seliszczew slusznie zwrocil uwagç na wahania w wy-borze sufiksu: A^mTe / awt^k, KptnAMM / Kptntw, mknmm / itthN'ku „u gp[yrue]." (1952: 139). W rzeczywistosci nalež^ tu takže supletywne coyAMM / coyAtw, ©^nmm / oyNtH. A oto pelny material:
5	Pomijaj^c weryfîkacjç wybranych przez uczonego form fleksyjnych dla konkretnych te-matôw, trzeba zwrôcic uwagç, že zabytki najczçsciej odnoszone do kanonu tego jçzyka nie zawieraj^ rowniež nastçpuj^cych comparatiwôw: BAawe, ma^té, MAawge, wemTe, KpamTe, ckgpaB^K, BoraT^H, BeThiiiaii.
6	Tzn. nieadekwatne w kontekscie ôwczesnych teorii akcentologicznych (wspôlczesnie por. np. Szeptynski 2015; 2017).
7	Nb. we wczesniejszej pracy autorka przypisywala autorstwo hipotezy wyl^cznie Vaillantowi (BpoMneH 2010a: 622-623).
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 149
KptnAHH Mt3,11Ass; Mk 1,7AssMarSavZo; ik 3,16 Ass Mar Sav Zo; ik 11,22 Mar Zo; Sin 34,10;7a Supr 329,24	KptntH Supr 64,1sq
aiowthh Mt 12,45 Mar Zo	AiTtH Supr 50,23 210,14sq 213,3 375,4 411,23 561,6
MhNHH Mt2,6 Ass, Sav; Mt5,19 Ass, Zo; Mt MhN-fcH Mt 11,11 Mar
11,11 Ass Sav Zo; Mt 13,32 Mar Zo; Mt 25,40
Ass Mar Sav Zo; Mt 25,45 Ass Mar Sav Zo; Mk
4,31 Mar Zo; Mk 9,35 Ass Mar Zo; ik 7,28 Mar
Zo; ik 7,47 Ass x2 Mar x2 Zo x2; ik 9,48 Mar
Zo; ik 15,12 Ass Sav Zo; ik 15,13 Ass Mar Sav
Zo; ik 22,26 Mar Zo; Sin 151,1; Supr 94,28
232,30 303,21 361,20 367,27 473,27 488,25
491.25	553,21__
coyÄHH Supr 394,11 coyAtH Mt 10,31 Ass; ik 12,7 Ass Bo Mar Zo; _J 4,52 Ass Mar Zo; Cloz 1b40_
«yNHH7bMt 19,10 Sav; J 11,50 AssMar; 16,7 oyNtH Mt5,29Mar; Mt5,30Mar;Mt 18,6 Sav; FragZogr 2a2; Supr 84,29 127,3 130,1 Mar; Mt 19,10 Ass Mar; ik 17,2 Mar; J 16,7
265.26	403,17 403,27 414,1 Ass Mar; J 18,14 Ass Sav; Cloz 3a1; Supr _377,11 377,18_
Widač zatem, že wahania maj^ raczej marginalne znaczenie i dotycz^ w wi$k-szosci form supletywnych. Formy Kptntw, itthN'ku i coyAMM s^ statystycznie niere-lewantne. Zwraca uwag$ odr^bnosč Kodeksu Supraskiego (Kptntw obok KptnAwM, AiTtw, coyAMM), wynikaj^ca zapewne z udzialu elementow wschodniobulgarskich, može takže z chronologii.
3 Wklad S.W. Bromlej. Kolejny punkt w rozwoju koncepcji Vaillanta stanowi pra-ca S.W. Bromlej z 1955 r., poswi^cona zagadnieniom akcentuacyjnym (BpoMneö 2010a). Mimo že badaczka przyjmowala i cytowala formul^ Vaillanta, zaklada-jqc^ obecnosč sufiksu rozszerzonego wyl^cznie przy wokalizmie rdzennym albo krotkim, albo dlugim akutowym, to teoretycznie dopuszczala ona dzialanie prawa de Saussure'a nie tylko w krotkowokalicznych, ale rowniež w dlugowokalicznych comparatiwach na *-ejbš- (2010a: 623-624); jak widzielismy powyžej, nieakuto-wy wokalizm dlugi w tej formacji zostal przez Vaillanta zignorowany, podobnie zreszt^ jak przez Seliszczewa.
Przyjqwszy za L. Bulachowskim podzial przymiotnikow ze wzgl^du na pier-wotn^ charakterystyk^ suprasegmental^ wokalizmu jednosylabowych rdzeni, Bromlej zidentyfikowala w materiale starorosyjskim nieznan^ Vaillantowi archaiczn^ tendenj do akcentuacji samogloski rdzennej w przypadku wokalizmu dlugiego akutowego, przeciwstawiaj^c^ si$ akcentuacji sufiksalnej przy wokalizmie krotkim lub dlugim cyrkumfleksowym (2010a: 627). Ilustracja owej drugiej tendencji
7a <nptnhm..HX^>.
7b Por. takže derywaty H3«yNhWHNA Supr 314,15sq, oyNhWHNA Supr 506,1.
150 _ Rafat Szeptinski • Regula Vaillanta w šwietle kanonu ...
ograniczona zostala jednak do rdzeni krotkowokalicznych, podczas gdy rdzenie dlugowokaliczne, ktore naležaloby uznač za „nieakutowe", znalazly si$ cz^scio-wo wsrod akutowych (mo^ap^U^hh, HACTte), cz$sciowo zas w osobnej, sztucznie wyrožnionej grupie z akcentowanym sufiksem *-ae, -aum- (cymae, EAA^ae); nb. dla grupy tej calkowicie pomini^to nawiqzania do akcentuacji positiwow.8 W podsu-mowaniu zestawienia, znow w nawiizaniu do prawa de Saussure'a, autorka užyla okreslen „cTapaa KpaTKocTb" [~ krotkosč lub cyrkumfleks] oraz „cTapaa gonroTa" [~ akut] (2010a: 628).
Widoczny jest zatem brak konsekwencji w rozgraniczaniu poj^č, uniemožli-wiajicy w pelni adekwatni analiz^. Bezsprzecznie za osi^gni^cie Bromlej uznač natomiast naležy ujawnienie w kontekscie hipotezy Vaillanta dwoistosci akcentu-acji comparatiwow oraz dostrzeženie jej zwiizku z akcentuacji positiwow (por. ^M6O 2000: 226).
Sposrod prac Bromlej dotyczqcych stopniowania trzeba tu takže wymienič oparti na obszernym materiale analiz^ zmian repartycji sufiksow comparatiwu w historii j$zyka rosyjskiego (1957, por. BpoMnefi 2010b). Niestety, zakres opra-cowania (XI-XVII w.) oraz jego uklad utrudniaji sledzenie niektorych aspektow rozwoju kategorii w krotszych okresach (np. u zarania epoki pismiennej), a material staro-cerkiewno-slowianski, cytowany dla porownania ze zrodel sekundar-nych (m.in. za Vaillantem i Seliszczewem), nie spelnia wspolczesnych kryteriow. Po ponad polwieczu od wydania studium Bromlej, zawierajicego przeciež wie-le cennych przykladow i komentarzy, warto byloby ponownie okreslič znacze-nie najstarszych zabytkow staroruskich dla rekonstrukcji stanu praj$zykowego; nb. cel przyswiecajicy ostatnim studiom dotyczicym staroruskiego comparatiwu zdeterminowal przyj$cie nieco odmiennej perspektywy (por. HopgaHHgu 2003; Hr^Ptf 3).
4 Reinterpretacja W.A. Dybo. Za bardzo istotny, jak na razie ostatni punkt w roz-woju koncepcji Vaillanta uznač naležy generalni reinterpretacja dokonani przez W.A. Dybo. W omawianym zjawisku wybitny akcentolog dostrzegl analogij dla paradygmatycznej zaležnosci mi$dzy strukturi suprasegmentalni praesens oraz strukturi morfemiczni aorystu i participium praeteriti passivi czasownikow te-matycznych (por. ,2,m6o 2000: 225-226; ,2,m6o 2006: 11-12). Wskazanej relacji w obr^bie kategorii werbalnych, wykrytej przez N. van Wijka w latach 20-tych XX w., Dybo poswi$cil swoje pierwsze artykuly, z przelomu lat 50-tych i 60-tych (ostatnio zas Ackermann 2014), zwiastujic zarazem nowy kierunek rozwoju (bal-to)slowianskiej akcentologii. Najwczesniejsza wzmianka o zainteresowaniu uczo-nego reguli Vaillanta zawarta jest w pracy W.G. Czurganowej (HypraHoBa 1973:
8 Z kolei forma z wtornym -e- a®aw£a, slusznie zreszti, trafila do wykazu rdzeni z wokalizmem dlugim akutowym.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 151
234). Swoj^ interpretaj opublikowal on jednak dopiero w 2000 r. (,2,m6o 2000: 209-226; por. tež - wlasciwie przedruk - ,2,m6o 2004).9
Zgodnie z opracowan^ przez Dybo a niemal powszechnie przyj$t^ dzis re-konstrukcj^, w slowianskim praj$zyku istniafy pierwotnie dwa typy akcentuacji: ruchomy oraz nieruchomy, „barytoniczny". Jeszcze przed koncem owego stadium rozwojowego comparativus tworzony byl na dwa sposoby: sufiks krotki charak-teryzowac mial mobilia, dlugi - immobilia. Fonetycznie uwarunkowane rozsz-czepienie typu nieruchomego na paradygmaty akcentuacyjne a i b wiqzalo si$ z powstaniem dwojakiej akcentuacji comparatiwow z sufiksem rozszerzonym,10 zasadniczo zidentyfikowanej przez Bromlej w materiale starorosyjskim (zob. wy-žej). Comparatiwy do positiwow w paradygmacie c (ruchomym), jak wskazywano juž wczesniej, charakteryzowaly si$ nie tylko sufiksem krotkim, ale i uogolnio-n^ intonaj akutow^ samogloski rdzennej11 (por. ,2,m6o 2000: 226; Babik 2002; Szeptynski 2017: 201-202). Jako istotny czynnik zaburzajqcy pierwotn^ reparty-cj$, w nawiqzaniu do oryginalnej formuly Vaillanta, Dybo uznal struktur^ sufik-saln^ przymiotnikow (2000: 225).
Trzeba podkreslic, že dopiero uj^cie Dybo uwzgl$dnia cal^ zložonosc sys-temu akcentuacji positiwu przymiotnika w ramach konsekwentnie wykreslonych przez Ch. Stanga (1957), tj. z rozrožnieniem trzech paradygmatow o swoistych wykladnikach suprasegmentalnych (wobec cz^sto zakladanej we wczesniejszym okresie dychotomii rdzeni akutowych i cyrkumfleksowych w sferze wokalizmu dlugiego oraz zbiorczo potraktowanego wokalizmu krotkiego). Nie oznacza to jednak, že now^ formul^ naležy przyjmowac bez zastrzežen.
Ponižsze komentarze, wychodzqce od dyskusji wybranych aspektow opraco-wania Dybo, dotycz^ takže reguly Vaillanta w ogole - stanowi^ podsumowanie uwag wyražonych w poprzednich ust^pach. Przewažnie abstrahuj^ tu od problemu niejednoznacznych rekonstrukcji akcentu positiwow (por. ,2,m6o 2000: 214-215), choc niektore rozstrzygni$cia dokonane przez rosyjskiego uczonego niew^tpliwie zaslugiwalyby na szczegolowe omowienie.12
4.1 Mi$dzy formulami Dybo i Vaillanta zachodzi istotna rožnica w dziedzinie woka-lizmu krotkiego. Mniejsze može znaczenie ma pomini^cie przez Dybo formacji supletywnych, jako marginalnych z punktu widzenia regul derywacyjnych (zob.
9	Z braku dostopu, pomijam trzystronicowy rokopis „K npaBH^y Ce^H^eBa-BaSaHa (go6aB^e-HHe)", w ktorym uczony omowic mial tematy od podstaw nped- (neped-), nosd-, npAM-, dpee-, dan-, mpe6- (informacja za Hr^P^ 3: 312).
10	Np. p.a. a *starb ^ *starejbš-, p.a. b *beh ^ *belejbš-.
11	Np. p.a. c *moldb ^ *mold'bš-.
12	Przykladem može byc proba objasnienia sufiksu rozszerzonego w csl. c«ymaH, strus. c«ymaH-mara - przy ewidentnej ruchomosci slowianskiego przymiotnika *suxt - poprzez odwolanie do barytonezy greckiego odpowiednika (por. ,fl,bi6o 2000: 220). Utrzymywanie tak archaicznego, „nieregularnego" comparatiwu przymiotnika niepodlegaj^cego przeciež zbyt cz^stemu stopnio-waniu nosi nikle znamiona prawdopodobienstwa. Inny przyklad zob. w przypisie 14.
152 _ Rafat Szeptinski • Regula Vaillanta w šwietle kanonu ...
jednak nižej). Ujednolicenie formuly dla paradygmatu akcentuacyjnego c bez uwzgl^dnienia etymologicznego iloczasu samogloski rdzennej wydaje si$ juž bar-dziej dyskusyjne, ježeli skonfrontowac teorij z faktami.
Wyl^cznym dowodem na istnienie krotkowokalicznego typu z sufiksem prostym s^ u Dybo transponaty pojedynczej praslowianskiej rekonstrukcji (*)*tbn'e do przymiotnika *tbnbkb (,bi6o 2000: 223):13 obok wspolczesnego sch. mawu - i chyba, w domysle, pomini^tego rosyjskiego odpowiednika - s^ to XVII-wieczne zapisy stros. TONt i stchorw. ToNhM, ToNhe. Dybo nigdzie nie roz-wi^zal zastosowanych skrotow, co utrudnia kontrol^ materialu. Dla staroruskie-go, PamH. to bodaj Yneme u xumpocmb pamHa^o cmpoemn nixomHuxb nwdeu z 1647 r.; nb. dwa wczesniejsze przyklady, w tym jeden z XVI w., podawala juž Bromlej (2010c: 568; 2010b: 502; por. CP^ 30: 30; najpožniejsz^ dataj podaje Hr,P£ 3: 354). Material starochorwacki pochodzi z pism J. Križanicia (Tp. -najprawdopodobniej rpaMammHo ucKa3anje o6 PycKOM je3UKy, 1666 r.). Przy-kladom tym przeciwstawiona jest - rzekomo wtorna, jak naležy wnioskowac z ukladu - forma „ro^H. ^-cnaB. T^NtK (Am. 194)", cytowana prawdopodobnie za Srezniewskim z Kroniki Jerzego Hamartolosa wg odpisu z 1456 r. (MC,P-ft 3: 1050; Dybo nie podal zreszt^ datacji); jest to jednak zabytek o dostrzegal-nych cechach redakcji ruskiej, a jego najstarszy zachowany odpis, pochodz^cy juž z XIII/XIV w., rowniež zawiera analogiczne formy (BpoMneu 1957: 502; HopgaHHflH 2003: 312).i4
Uzupelnijmy i uporz^dkujmy najstarsze fakty. Chronologicznie pierwszy zapis, ktory wskazuje na praform^ *tbn'bjb, to stcz. <tenffi> (1417 r.); nb. jest to jedyna forma comparatiwu tego przymiotnika odnotowana w kartotece J. Gebau-era. Z kolei praforma *tbnejb sugerowana jest przez material cerkiewny redakcji ruskiej od XIII w. (Miklosich 1862-1865: 1023; SJS 4: 534). Za wyjsciow^ form^ *tbnbčajb przemawia znowuž scs. t^n^hak (Supr 546,4); por. takže jedyn^ form$ gradacyjn^ przymiotnika poswiadczon^ w okresie staropolskim, tj. do konca XV w.: <naczienczieyssi> (1471 r., SStp 1: 296). Pomijam, z braku dostatecznie wcze-snej dokumentacji, ewentualn^ praform^ *tbnbčbjb.
Wynika st^d, po pierwsze, že formy uznane przez Dybo za prymarne (*tbn'bjb) poswiadczone s^ stosunkowo požno; po drugie, formy uznane przez Dybo za „po-
13	W pracy brak jednak samej rekonstrukcji. Ruchomosc akcentu przymiotnika uzasadnil Dybo na s. 170.
14	Za poludniowo-cerkiewno-slowiansk^ Dybo uznal rowniež inn^ formQ wynotowan^ z Hamartolosa: rop^HH (,bi6o 2000: 224), oczywiscie wbrew dwom niekwestionowanym kryteriom, tj. refleksom psl. *CbrC oraz *d'. Efektem tej opacznej interpretacji mialo bye potwierdzenie rzekomej korelacji wariantu comparatiwu o sufiksie prostym z refleksami akcentuacji ruchomej w j^zykach poludniowoslowianskich, podczas gdy j^zyki wschodnioslowianskie prezentowac mialy akcentuaj nieruchom^ i sufiks rozszerzony comparatiwu. Nb. rowniež w staroczeskim za starsz^ uznac naležy formQ hrzi (Gebauer 1903: 491). Por. takže - znow z Hamartolosa -„ro®H. ^pK.-c^oB. Btp3tH" (,bi6o 2000: 224); rowniež ta interpretacja nie pozostaje bez zna-czenia dla wywodu.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 153
ludniowo-cerkiewno-slowianskie" (*tbnêjb) wynotowano dotychczas wyl^cznie z zabytkow o znamionach redakcji ruskiej; po trzecie, Dybo pominql material staro-cerkiewno-slowianski, ktory wskazuje na nieuwzglçdnion^ przez niego praformç (*tbn-bčajb) , ktorej transponaty w pismiennictwie staroruskim wskazano w zabyt-kach od XI w. (HrflPtf 3: 392; HopgaHHgH 2003: 310).
Vaillant formom scs. t^n^hak i cz. tenči takže przeciwstawial rekonstrukcjç *tïnjïs- oraz formy sch. tànjï, sle. tanjši, ros. ton'se, pol. cienszy (Vaillant 1958: 575; *tm-fiš-, Vaillant 1931: 9; *tïnjii, Vaillant 1958: 576); i on zreszt^ pomin^l na wczesniejszym etapie formç staro-cerkiewno-slowiansk^.: „tïnu-ku, compar. tïnjïjï(s.-cr. tanjï, tch. tenši, r. ton'se)" (Vaillant 1931: 8). Ponadto, jak siç wydaje, uczony sugerowal dawnosc analogicznej formacji comparatiwu dla przymiotnika *lbgbkï>: „La forme courte est conservée dans slov. lažji [...], et, avec des remaniements plus importants, dans s.-cr.sch. Vàksï [...], sûrement aussi dans pol. lžef ' (1958: 575); pogled taki nie dalby siç jednak utrzymac, o czym dobitnie swiadcz^ fakty cerkiewno-slowianskie, staroruskie, staroczeskie i staropolskie (por. Miklo-sich 1862-1865: 347-348; MCflPtf 2: 66; Gebauer 1916; Bpomtoh 2010b: 422, 523-524; SStp 4: 17-18; SJS 2: 146-147; CP£ 9: 192-193, 321; CflPfl 4: 446447; HopaaHHgH 2003; Hr^Ptf 3: 389-390).
Naležy tu jeszcze omowic formç **žešt'bjb, ktora co prawda nie pojawia siç ani u Dybo, ani u Vaillanta, ale ktorej rzekomy staro-cerkiewno-slowianski trans-ponat raewTe odnalezc možna u Seliszczewa (zob. wyžej; por. tež Micklesen 1974: 144). W kanonie forma comparatiwu nie zostala odnotowana, liczne zapisy od XII w. potwierdzaj^ jednak odmienn^ postac: ^îctohah (Miklosich 1862-1865: 195; BpoMœH 1957: 459-460; SSJ 1: 600; CP£ 5: 97; CflPtf 3: 253; HopgaHHgH 2003: 311; HrflPtf 3: 388), rowniež ^ecT^ntM (CflPtf 3: 254; Hr^Ptf 3: 394).15 Forma przytoczona u Seliszczewa jest zatem fikcyjna.
Trzeba ostatecznie zauwažyc, že Dybo nie przewidzial nawet akcentuacji form typu **tbn'bjb - nie wiadomo, czy mialyby siç one charakteryzowac nowym akutem krotkim (jak pominiçte przeciež przez niego krotkowokaliczne formy su-pletywne), czy tež zachowywalyby akcentuacji ruchom^. W zbiorczej tabeli z formami zrekonstruowanymi, zaopatrzonymi w oznaczenia akcentu, z niejasnych powodow zabraklo tego przykladu (2,m6o 2000:210). Trudno zatem uznac tak^ rekonstrukcjç za dostatecznie umotywowan^.
Ježeli reguly dystrybucji sufiksow možna w ogole zrekonstruowac do pozio-mu praslowianskiego, naležy chyba stwierdzic, že regularny comparativus przy-miotnikow krotkowokalicznych niezaležnie od akcentuacji positiwu przybieral sufiks rozszerzony (por. scs. goGrtraM, goGptM, nob^m, ocTptw, npocTtw, CKoptw; co do rekonstrukcji akcentu, por. CKnaperno 1998: 140-142), podczas gdy sufiks
15 Z kolei interpretacja dokonana s.v. wecTOKtwHH (CflP^ 3: 251) bez odwolania do gr. aKXnpoxpdxn^oç wydaje siç nieadekwatna. Zapewne podobnie naležy podejsc do zapisow KopoTomiH, KpaTomHH (MCflP^ 1: 1291, 1318), rowniež zinterpretowanych przez Bromlej jako comparatiwy (2010b: 439).
154 _ Rafat Szeptinski • Regula Vaillanta w šwietle kanonu ...
prosty korelowal z wokalizmem krotkim wyl^cznie w przypadku form supletyw-nych *bol'bjb, *drev'e, *dbl'bjb *gor'bjb, *mbn'bjb. Ta cz^sč formuly wydaje si$ zatem bardziej adekwatna u Vaillanta niž u Dybo, mimo že - jak widzielismy -opinie francuskiego uczonego nie byly w tej kwestii calkiem konsekwentne. Tym samym, co istotne, naruszona zostaje paradygmatyczna zaležnosč postulowana przez rosyjskiego uczonego. Osobnego omowienia wymagač b^dzie w przyszlo-sci typ (*)*tbnejb; zaznacz^ tylko, že formy o rdzeniu krotkowokalicznym z su-fiksem rozszerzonym, a pozbawione refleksow sufiksu *-bk- (*-bk-) positiwu nie zostaly odnotowane w materiale staro-cerkiewno-slowianskim. Por. scs. ropate (Euch 69b6), roptHAK, ropHAMWM (Supr 351,3, 447,14),16 kpotham, KpoTHtMws (Supr 383,25, 484,8), t^n^hak (Supr 546,4). W zabytkach niekanonicznych pojawiaj^ si$ one jednak juž od XI w.; možliwe, že chodzi tu zwlaszcza o redakj rusk^ (o ile nie wynika to z nadreprezentacji žrodel o tej proweniencji w materiale podda-nym dot^d badaniom).
4.2	Dybo, podobnie jak jego poprzednicy, nie okreslil kryteriow, na podstawie kto-rych kwalifikowal material jako staro-cerkiewno-slowianski; nb. w dužej mierze korzystač musial z materialu wczesniejszych opracowan, choč žrodla wskazane s^ niekonsekwentnie.
Oto przyklady oznaczone jako staro-cerkiewno-slowianskie, a ktorych nie odnotowano w kanonie (ani w SJS): c^gpaetK (u Dybo - s. 212), ^AtK (s. 219), MAarage (s. 221), GAarae (s. 221), ta^mm (s. 222). Nb. formy c^gpaetK, MAarage, GAarae pojawiaj^ si$ juž u Seliszczewa (zob. wyžej).
Jako sredniobulgarskie opisano nast^puj^ce tematy odnotowane w kanonie: MNoraAM (u Dybo - s. 213), M^gptw (s. 218), ocTptw (s. 218).
W kilku przypadkach pomini^to material staro-cerkiewno-slowianski dla od-notowanych w opracowaniu rdzeni: kpotham, KpoTHtMws (Supr 383,25, 484,8; u Dybo - s. 220), gp^3tMWAA (Supr 98,21; s. 220-221, przypis), AtntwwA (Supr 545,10; s. 222), makhamwa (Supr 118,20; s. 223), t^n^hak (Supr 546,4; s. 223). Co istotne, w wi^kszosci s^ to przyklady nieodpowiadaj^ce založeniom uczonego.
Wreszcie pomini^to w ogole rdzenie, dla ktorych možna, a wr^cz naležalo przytoczyč jakikolwiek material, w tym staro-cerkiewno-slowianski, np. *glgb-, *jun-, *krep-, *niz- *svqt-, *šir-, *vys-. Ponownie, bylyby to przewažnie przykla-dy problematyczne.
4.3	W swych wypowiedziach na temat reguly Vaillanta Dybo podkreslil jej zwiqzek z kategoriami nominalnymi, uznaj^c j^ niejako za uzupelnienie reguly van Wij-ka, dotycz^cej kategorii werbalnych (^möo 2000: 225-226; 2006: 11-12; zob.
16 Kontynuanty supletywnego *gor'bjb 'gorszy', niezaležnie od etymologii, nie mog^ byč trakto-wane jako swiadectwo derywacji comparatiwu z sufiksem krotkim od *gor'bkb 'gorzki' (por. Hr,fl,P£ 3: 395-397).
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 155
wyžej). Tymczasem rozgraniczenie takie nie jest ani uzasadnione, ani potrzebne juž chočby z tego wzgl$du, že nie sposob traktowač participiow - w ramach reguly van Wijka - jako „czystych" form czasownikowych. Co wažniejsze, ist-nieje jeszcze jedna partia systemu, w ktorej - jak si$ wydaje - postulowane przez Dybo relacje paradygmatyczne przekraczač mogly granice kategorii no-minalnych i werbalnych.
Chodzi tu o odkrycie Sigalowa (1962: 60-61), dotycz^ce paralelnego trakto-wania struktur praslowianskiego comparatiwu (*-'bš- : *-e-jbš-) i inchoativum / fientivum (*-0-/*-ne- : *-e(-je)-) w nawiqzaniu do akcentuacji motywuj^cego przymiotnika (zasadniczo tak, jak w regule Vaillanta dla samych comparati-wow).17 Hipoteza ta domaga si$ zreszt^ uzupelnienia o kolejn^ zbiežnosč mi$-dzy obiema kategoriami, istniej^ bowiem przeslanki wskazujqce na metatoni^ akutow^ rowniež w fientiwach (por. Kurylowicz 1952: 383; Szeptynski 2015: 206), analogiczn^ do tej w comparatiwie (zob. wyžej). Ponižej podaja przykla-dy dla przymiotnikow *bledb, *gQstb, *tvbrdb, o ruchomej akcentuacji (por. CRnapeHKo 1998: 141, 143):
	sch.18a	sle.18b	ukr.18c	pol. XVI w.18d
*ble(d)ngti	blednuti	-blednem	6MiČHymu	blednqc, -bladnqc
*ggs(t)ngti	gusnuti (se)	-ggstnem	^ycHymu	gqstnqc
*tvbr(d)ngti	tvrdnuti	trdnem	mBepČHymu	twardnqc
Dla przymiotnikow tych možna wskazač rowniež wczesne poswiadczenia konkurencyjnych derywatow czasownikowych na *-e-; trudno jednak z gory zakladač požn^ konwergenj i odrzucač jednoznacznie narzucaj^c^ si$ rekon-strukj typu akutowego na *-ng-. Jak slusznie zauwažal Sigalow (1962: 55), obie formacje mogly si$ nieco rožnič odcieniami znaczeniowymi, totež wczesniejsze
17 Nb. Dybo (2006: 12) odwolywal siQ do pracy Czurganowej (1973: 234), w ktorej wyniki prac Sigalowa referowane s^ rownolegle z jego wlasnymi. Por. jeszcze flti6o 2000: 396-411, gdzie brak odnosnego typu.
18a Wyraz blednuti odnotowano dopiero w PCAH (brak u Vuka i w RJAZ); gusnuti - por. PCAH
(brak u Vuka; w RJAZ bez akcentu); tvrdnuti - por. RJAZ (brak u Vuka). 18b Por. u M. Pleteršnika (SNS) hasla obledniti, ugostniti, trdniti (ob-, o-, s-, u-). Formy praesentis wybrano z uwagi na jednoznaczn^ wymowQ nowego cyrkumfleksu, przy dwuznacznosci form infinitivi.
18c Por. u B. Hrinczenki (CYM); u Želechowskiego ^ycHymu, mBepdHymu, ale jakoby 6MiČHymu
(MHC). Por. brus. ^ycHy^b (TCEM), ros. gwar. ^ycHymb (CPHr). 18d Przypadki oznaczenia refleksow dlugosci we wskazanych wyrazach oraz ich derywatach prefik-salnych s^ - z pomini^ciem form podlegaj^cych wzdluženiu zast^pczemu - statystycznie niere-lewantne. Za udost^pnienie materialu nieopublikowanych hasel SPXVI dzi^kuj^ p. Krzysztofo-wi Opalinskiemu (IBL PAN). Wspolczesny material slowacki zgadza siQ z polskim (por. SSJ: blednut', hustnut', tvrdnuf), mimo ich trywialnosci. W materiale czeskim obocznosč houstno-ut(i) : [przestarzale] hustnout(i) zgadza siQ z dwojak^ refleksaj starego akutu. Nie przeczy tej interpretacji forma blednout(i). Sonant r w tvrdnout(i) nie niesie oczywiscie žadnej informacji historycznej.
156 _ Rafat Szeptinski • Regula Vaillanta w šwietle kanonu ...
poswiadczenie jednej z nich nie wyklucza synchronicznego wyst^powania dru-giej. Jest to zreszt^ možliwe i bez zrožnicowania semantyki, jednakowož samo wspolwyst^powanie wariantow oznaczaloby wlasciwie brak paradygmatycznej relacji z podstaw^ derywacyjn^. Niewykluczone, že chodzi tu o dopuszczalnosc obu wariantow dla przymiotnikow o akcentuacji ruchomej, przy pierwotnym ogra-niczeniu do typu na *-e- w przypadku p.a. a oraz b (analogicznie do compara-tiwu?). Zagadnienie to wymaga jeszcze gruntownego opracowania na materiale historycznym i gwarowym.
5 Podsumowanie. Bior^c pod uwag$ powyžsz^ analiz^, wydaje siq, že ogolnie ak-tualny kierunek interpretacji zostal trafnie wyznaczony - w zgodzie ze wspolcze-snymi standardami - przez W.A. Dybo. Dystrybuj podstawowo regulowala pa-radygmatyczna zaležnosc, determinuj^ca obecnosc sufiksu rozszerzonego w przy-padku przymiotnikow o paradygmacie akcentuacyjnym a i b (dawny paradygmat nieruchomy) oraz sufiksu prostego w przypadku paradygmatu akcentuacyjnego c (ruchomy). Zasada ta nie obejmowala, z jednej strony, wi^kszosci przymiotnikow o zložonej strukturze morfologicznej (z tendenj do wyboru sufiksu rozszerzonego) oraz - rzecz jasna - comparatiwow supletywnych (z tendenj do wyboru sufiksu prostego).
Na podstawie porownania materialu staro-cerkiewno-slowianskiego z faktami innych j^zykow - w zakresie, na jaki pozwala stopien ich opracowania - trzeba jednak stwierdzic, že comparatiwy od przymiotnikow z rdzeniem krotkowokalicz-nym nie wpisywaly si$ w ogoln^ regul^, przyjmujqc bezwyjqtkowo sufiks zložony, niezaležnie od paradygmatu akcentuacyjnego i struktury morfologicznej positiwu. Supletywne comparatiwy o wokalizmie krotkim, przeciwnie, przyjmowaly sufiks prosty. W tym aspekcie bližsze rzeczywistosci materialowej okazuj^ si$ wywody Vaillanta. Ostatecznie wiqže si$ to z cz^sciowym podwaženiem podstaw interpretacji Dybo. Z punktu widzenia badan materialowych niewiele zmienia tu uwaga na temat reliktowego charakteru postulowanych zaležnosci (por. ,2,m6o 2000: 225) -rozgraniczenie mi^dzy metodologicznie uprawnion^ rekonstrukj wewn^trzn^ a spekulaj jest tu niestety niemožliwe.
Niewqtpliwie trudn^ do przezwyci$ženia przeszkod^ w badaniach stanowi^ rowniež niejednoznaczne przeslanki do rekonstrukcji akcentuacji niektorych przymiotnikow - w ewentualnych przyszlych opracowaniach naležy si$ wystrzegac tendencyjnego doboru materialu ilustracyjnego, czego przyklady zostaly opisane powyžej.18
18 Warto w tym kontekscie porownac przyklady i rekonstrukcje Dybo z materialem przytoczonym w HrflP^.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 157
Llteratura
Ackermann 2014 = Katsiaryna Ackermann, Die Vorgeschichte des slavischen Aoristsystems: mit der kommentierten Belegsammlung der Aoristformen und Formen des präteritalen passiven Partizipiums im Altkirchenslavischen, Leiden — Boston: Brill, 2014.
Babik 2002 = Zbigniew Babik, Ein Fall urslavischer métatonie rude, Zeitschrift für Slawistik 47 (2002), nr. 1, 67-77.
Gebauer 1903 = Jan Gebauer, Slovnik starocesky 1: A-J, Praha: Nakl. Ceské grafické spolecnosti »Unie«, 1903.
Gebauer 1916 = Jan Gebauer, Slovnik starocesky 2: K-N, Praha: Unie, 1916.
Kurytowicz 1952 = Jerzy Kurylowicz, L'accentuation des langues indo-européennes, Krakow: Na-kladem PAU, 1952.
Micklesen 1974 = Lew Micklesen, The Slavic comparative, Topics in Slavic phonology, red. Demetrius J. Koubourlis, Cambridge: Slavica Publishers Inc., 1974, 140-151.
Miklosich 1862—1865 = Franz Miklosich, Lexicon paleoslavico-graeco-latinum, Vindobonae: Guilelmus Braumueller, 1862-1865.
Rau 2009 = Jeremy Rau, Indo-European Nominal Morphology, Innsbruck: Institut für Sprachen und Literaturen, 2009.
RJAZ = Rjecnik hrvatskoga ili srpskoga jezika 1-23, u Zagrebu: Jugoslovenska akademija znanosti i umjetnosti, 1880-1976.
SJS = Slovnik jazyka staroslovénského, Praha: Nakladatelstvi Ceskoslovenské akademie vëd, 19581983.
SNS = Maks Pletersnik, Slovensko-nemski slovar 1-2, v Ljubljani: Knezoskofijstvo, 1894-1895.
SPXVI = Slownikpolszczyzny XVI w., Warszawa: IBL PAN, 1966-.
SSJ = Slovnik slovenského jazyka 1-6, Bratislava: Vydavatel'stvo Slovenskej Akadémie Vied, 19591968.
SStp = Slownik staropolski, Krakow: Instytut Jçzyka Polskiego PAN, 1953-2002.
Stang 1957 = Christian Schweigaard Stang, Slavonic accentuation, Oslo: I kommisjon hos H. Asche-houg & Co. (W. Nygaard), 1957.
Szeptynski 2015 = Rafal Szeptynski, The Proto-Slavic metatony, Studia Linguistica Universitatis Iagellonicae Cracoviensis 132 (2015), 203-210.
Szeptynski 2017 = Rafal Szeptynski, Vocalic elements and prosody in Slavic comparatives, Indogermanische Forschungen 122 (2017), 189-205.
Vaillant 1929 = André Vaillant, Le vocalisme des comparatifs slaves, Revue des études slaves 9 (1929), nr. 1-2, 5-12.
Vaillant 1931 = André Vaillant, Le comparatif slave en -êjî, Revue des études slaves 11 (1931), nr. 1-2, 5-11.
Vaillant 1948 = André Vaillant, Manuel du vieux slave 1, Paris: Institut d'études slaves, 1948.
Vaillant 1958 = André Vaillant, Grammaire comparée des langues slaves 2, Lyon: Editions IAC, 1958.
BpoMflefi 2010a = Coi^ta B^agHMHpoBHa BpoM^eH, K hctophh MecTa ygapeHHa b ^opMax cpaB-HHTeïïtHOH creneHH B pyccKOM a3MKe, npoÔMeMbi ^ua^eKmoMo^uu, MUH^BO^eo^pa$uu u ucmo-puu pyccKo^o asbma, MocKBa: A36yKOBHHK, 2010, 621-639.
[Sof'ja Vladimirovna Bromlej, K istorii mesta udarenija v formah sravnitel'noj stepeni v rus-skom jazyke, Problemy dialektologii, lingvogeografii i istorii russkogo jazyka, Moskva: Azbu-kovnik, 2010, 621-639.]
BpoMfleft 2010b = Coi^ta B^agHMHpoBHa BpoM^eä, K hctophh 06pa30BaHHa $opM cpaBHHTe^t-HOH CTeneHH b pyccKOM a3MKe, npoÔMeMW ^uaMeKmoMo^uu, MUH^BO^eo^pa$uu u ucmopuu pyc-cKo^o K3biKa, MocKBa: A36yKOBHHK, 2010, 411-542.
[Sof'ja Vladimirovna Bromlej, K istorii obrazovanija form sravnitel'noj stepeni v russkom jazyke, Problemy dialektologii, lingvogeografii i istorii russkogo jazyka, Moskva: Azbukovnik, 2010, 411-542.]
158 _ 
Rafat Szeptinski • Regula Vaillanta w šwietle kanonu ...
EpoMflen 2010c = Coi^ta B^agHMHpoBHa BpoM^eH, 06pa30BaHHe HecoraacyeMoS $opMM h hcto-paa ?neHHHX $opM cpaBHHTe^bHOH CTeneHH b pyccKOM a3MKe (no MaTepaa^aM naMaTHHKoB nHCtMeHHOCTH XI—XVII bb.), npoČMeMbi ^uaMeKmoMO^uu, MUH^BO^eo^pa$uu u ucmopuu pyc-cKo^o K3biKa, MocKBa: A36yKOBHHK, 2010, 543-620.
[Sof'ja Vladimirovna Bromlej, Obrazovanie nesoglasuemoj formy i istorija člennyh form sravni-tel'noj stepeni v russkom jazyke (po materialam pamjatnikov pis'mennosti XI-XVII vv.), Problemy dialektologii, lingvogeografii i istorii russkogo jazyka, Moskva: Azbukovnik, 2010, 543-620.] BanaH 1952 = AHgpe BaHaH, PyKOBodcmBo no cmap0CMaBMHCK0My M3WKy, MocKBa: H3gaTe^tcTB0 HHocTpaHHOH ^HTepaTypM, 1952.
[Andre Vajan, Rukovodstvo po staroslavjanskomu jazyku, Moskva: Izdatel'stvo inostrannoj li-teratury, 1952.]
flbl6o 2000 = B^agHMHp Ahtohobh^ ,fl,bi6o, Mop$OHOMO^u3OBaHHble napačuzMammecKue aK-^HmHbie cucmeMbi: munoMO^uM u ^eHe3uc 1, MocKBa: ^3MKH pyccKOH Ky^bTypti, 2000. [Vladimir Antonovič Dybo, Morfonologizovannye paradigmatičeskie akcentnye sistemy: tipologija i genezis 1, Moskva: Jazyki russkoj kul'tury, 2000.] flbi6o 2004 = B^agHMHp Ahtohobh^ ,fl,bi6o, npaBH^o Ce^H^eBa-BaSaHa b npac^aBaHCKoM, Om^i u demu Mockobckou Mu^BucmuuecKou mKOMbi: naMnmu B. H. CudopoBa, MocKBa: HHCTHTyr pyccKoro a3MKa, 2004, 192-205.
[Vladimir Antonovič Dybo, Pravilo Seliščeva-Vajana v praslavjanskom, Otcy i deti Moskov-skoj lingvističeskoj školy: pamjati V. N. Sidorova, Moskva: Institut russkogo jazyka, 2004, 192-205.]
flbi6o 2006 = B^agHMHp Ahtohobh^ ,fl,bi6o, CpaBHHTe^tHo-HCTopH^ecKaa a^eHTo^oraa, hobmh B3raag (no noBogy KHHrH B. He^e^tgTa «BBegeHHe b Mop$o^oraqecKyro KOH^e^^Hro c^aBaH-ckoh a^eHTo^oraH»), Bonpocb M3biKo.3HaHun 2006, N° 2, 3-27.
[Vladimir Antonovič Dybo, Sravnitel'no-istoričeskaja akcentologija, novyj vzgljad (po povodu knigi V. Lefel'dta «Vvedenie v morfologičeskuju koncepciju slavjanskoj akcentologii»), Vo-prosy jazykoznanija 2006, nr. 2, 3-27.] MopflaHHflH 2003 = Co^Ha HBaHoBHa HopgaHHgH, K HcropHH $opM cpaBHHTe^bHoH cTeneHH b gpeBHepyccKoM a3MKe (cy$<^HKcatfbHbie npH^araTe^tHMe c noMeToS -k), PycucmuKa Ha nopo-^e XXI BeKa: npoČMeMbi u nepcneKmuBbi: Mamepuanu Me^dyHapoČHon HayHHOu KOH^epeH^u (MocKBa, 8-10 urnHn 2002 ^.), MocKBa: HHcTHTyT pyccKoro a3biKa, 2003, 309-313. [Sofija Ivanovna Iordanidi, K istorii form sravnitel'noj stepeni v drevnerusskom jazyke (suffi-ksal'nye prilagatel'nye s pometoj -k), Rusistika na poroge XXI veka: problemy i perspektivy: materialy meždunarodnoj naučnoj konferencii (Moskva, 8-10 ijunja 2002 g.), Moskva: Institut russkogo jazyka, 2003, 309-313.] MTflPfl = AHaTo^HH MHxaS^oBm Ky3He^B - Co^Ha HBaHoBHa HopgaHHgH - BagHM BopacoBH^ KpbicbKo, HcmopuuecKan ^paMMamuKa ^peBHepyccKO^o M3bwa III: npu^a^ameMbHwe, MocKBa: A36yKoBHHK, 2006.
[Anatolij Mihajlovič Kuznecov - Sofija Ivanovna Iordanidi - Vadim Borisovič Krys'ko, Istori-českaja grammatika drevnerusskogo jazyka III: prilagatel'nye, Moskva: Azbukovnik, 2006.] MHC = GBreHHH ®e^exoBcKHH, MaRopycKo-HiMeu,Kuu cnoBap 1-2, .HbBiB: 3 gpyKapHi tob. hm. ffleB-qeHKa, 1886.
[Jevgenyj Želehovskyj, Malorusko-njimeckyj slovar 1-2, L'viv: Z drukarnji tov. ym. Ševčenka, 1886.]
MCflPfl = H3MaH^ HBaHoBHa Cpe3HeBcKHH, Mamepuanu dnn cMOBapn ^peBHepyccKO^o M3bwa 1—3, CaHKT-neTep6ypr: Tanorpa^Ha HMnepaTopcKoS aKageMHH HayK, 1893-1912. [Izmail Ivanovič Sreznevskij, Materialy dlja slovarja drevnerusskogo jazyka 1-3, Sankt-Peter-burg: Tipografija Imperatorskoj akademii nauk, 1893-1912.] PCAH = PeHHMK cpncKOxpBamcKO^ Knu^eBHO^ u Hapo^HO^ je3uKa 1-, Beorpag: HHcTHTyr 3a cpn-cKoxpBaTcKH je3HK, 1959-.
[Rečnik srpskohrvatskog književnog i narodnog jezika 1-, Beograd: Institut za srpskohrvatski jezik, 1959-.]
CflPfl = CnoBapb ^peBHepyccKo^o nsbrna (XI-XIV bb.) 1-, MocKBa: PyccKHH a3biK, 1988.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 159
[Slovar' drevnerusskogo jazyka (XI—XIV vv.) 1-, Moskva: Russkij jazyk, 1988.] CeflH^eB 1952 = Ai^aHacHH MaTBeeBH^ Ce^H^eB, CmapocnaBMHCKuu n.3biK 2, MocKBa: rynHMn PCOCP, 1952.
[Afanasij Matveevič Seliščev, Staroslavjanskij jazyk 2, Moskva: GUPIMP RSFSR, 1952.] CuraflOB 1962 = naBe^ CaMofeoBm Cara^oB, ,fl,Be rpynnti pyccKHX HHxoaTHBHtix raaro^oB, Ha-yuHbie doKnadbi Bucweu wKonu «0unono^u^ecKue HayKu» 5 (1962), N° 4, 55-64. [Pavel Samojlovič Sigalov, Dve gruppy russkih inhoativnyh glagolov, Naucnye doklady vyssej školy «Filologičeskie nauki» 5 (1962), nr. 4, 55-64.] CKflnpeHKO 1998 = BiraraH TpHropoBm CK^apeHKo, npacnoBXHCbKa aK^eHmono^in, KHIB: yKpa-lHctKa KHHra, 1998.
[Vitalij Grygorovyč Skljarenko, Praslov'jans'ka akcentologija, Kyjiv: Ukrajins'ka knyga, 1998.]
CPHr = CnoBapbpyccKux HapodHux ^oBopoB 1-, CaHKT-neTep6ypr: HayKa, 1965-.
[Slovar' russkih narodnyh govorov 1-, Sankt-Peterburg: Nauka, 1965-.] CPA = Cnoeapb pyccKo^o MSbim XI—XVII ee. 1-, MocKBa: HayKa, 1975—.
[Slovar' russkogo jazyka XI—XVII vv. 1-, Moskva: Nauka, 1975-.] CyM = EopHc Tprn^eHKo, CnoBapb yKpaiucbKoi mobu 1-4, KHIB, 1907-1909.
[Borys Grinčenko, Slovar' ukrajins'koji movy 1-4, Kyjiv, 1907-1909.] TCEM = TnyMauanbHbi cnoymK 6enapycKau mobu 1-5, MiHCK: BtigaBe^TBa «Ee^apycKaa coBe^Kaa ^H^MKrta^eg^Ia» iMa neTpyca EpoyKi, 1977-1986.
[Tlumacal'ny slounik belaruskaj movy 1-5, Minsk: Vydavectva «Belaruskaja soveckaja ency-klapedyja» imja Petrusja Brouki, 1977-1986.] HypraHOBa 1973 = Ba^epaa rpHropteBHa HypraHoBa, O^epK pyccKoH Mopi^oHo^oraH, MocKBa: HayKa, 1973.
[Valerija Grigor'evna Čurganova, Očerk russkoj morfonologii, Moskva: Nauka, 1973.]
Povzetek
Vaillantovo pravilo v luči starocerkvenoslovanskega kanona
Prispevek je posvečen t. i. Vaillantovemu pravilu, to je pravilu, ki zadeva distribucijo alomorfov *-bš- in *-ejbš- priponskega obrazila praslovanskega primernika. Posebej se ustavlja pri interpretaciji A. Vaillanta, A. M. Seliščeva, S. V. Bromlej in V. A. Dyboja. Zajema tudi območje variativnosti oblik v besedilih starocerkvenoslovanskega kanona. Avtor ugotavlja, da je sodobna Dybojeva formula potrebna določenih popravkov. Analiza starocerkvenoslovanskega korpusa (nasproti drugim starim slovanskim jezikom) kaže, da so regularni primerniki s kratkim korenskim samoglasnikom korelirali z *-ejbš-, supletiv-ni pa z *-bš-. Ta del pravila kolidira s širšimi predpostavkami, ki jih je sprejel Dybo, in ustreza Vaillantovi izvirni formuli. Pri tem so se razkrili primeri pomanjkljivega podajanja gradiva, nasprotnega teoretičnim pogledom. Avtor vrh tega razvija pogled P. S. Sigalova, ki območje delovanja pravila potencialno razširja še na neprehodne glagole spremembe stanja.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 161
■ Ahacema npeobpawehckafl [anastasija Preobraženskaja]
«3BEPOHPABHME ^rogH»: HPABOyHHTE.rtbHME
exempla b nponoBEgax Chmeoha no^o^oro
Cobiss: 1.01
https://doi.org/10.3986/jz.v24i2.7109
»Pozverinjeni ljudje«: moralni eksempli v pridigah Simeona Polockega
Prispevek je posvečen »bestiariju« Simeona Polockega (1629-1680) - eksemplom pozve-rinjenosti, ki so vključeni v sestav pridižnih zbornikov Dušni obed in Dušna večerja. Obravnavata se možni izvor eksemplov in njihova vloga v pridižnih besedilih. Opisani so modeli ustroja eksemplov ter njihova zveza z viri in z bibličnim besedilom. Poskuša se podati Simonov avtorski pristop z uporabo gotovih besedilnih konstrukcij. Ključne besede: Simeon Polocki, barok, bestiarij, pridiga, eksempli, metafora, analogija, primerjava
"Bestial People": Moral Exempla in Sermons by Symeon of Polotsk
This article examines animal exempla included in two sermon collections: Obed dushevnyi (Spiritual Lunch) and Vecherya dushevnaia (Spiritual Dinner) by the first Moscow court poet and preacher Symeon of Polotsk (1629-1680). The possible origins of animal exempla, their function in sermons, patterns of exempla, and their relation to original texts and scripture are discussed. An attempt is made to show Symeon's original work using borrowed texts. Keywords: Symeon of Polotsk, Baroque, bestiary, sermon, exempla, metaphor, analogy, comparison
1 TeMa paHHen pyccKon nponoBegu, ee uctohhukob, cTpyKTypbi u cogep^aTenb-Horo HanonHeHua npegcTaBnaeTca 3HaHuMon gna uccnegoBaHua peanu3a^uu 6apoHHofi Tpag^HH b pyccKOM nuTepaTypHoM npo^cce BTopon nonoBuHbi XVII b. EecTuapHbie cro^eTbi, cocTaBnaro^ue b nponoBegax nepBoro npugBop-Horo ^o^Ta CuMeoHa nono^oro (1629-1680) HacTb o6mupHoro «ecTecTBeH-Ho-HayHHoro» HappaTUBa, aBnaroTca xapaKTepHon HepTon yKpauHcKon u eBpo-nencKoH 6apoHHon roMuneTuKu u oTpa^aroT cBoncTBeHHbiH ^^oxe uHTepec k HayKe u HayHHoMy 3HaHuro. noaBneHue 3oonoruHecKux u, mupe, ecTecTBeH-Ho-HayHHMx cro^eToB b 6apoHHon nponoBegu 6bino o6ycnoBneHo gByMa TeH-gemuaMu: xpucTuaHU3a^ueH «HexpucruaHcKon no cBoeMy npoucxo^geHuro unu BHe^pKoBHon o6pa3Hon MaTepuu» (KpeKoTeHb 1982: 264; Co6onb 2015: 103-122) c ogHon cTopoHbi, u poctom cBeTcKux TeHgemuu b KynbType u o6-^ecTBe u npoHuKHoBeHue cBeTcKux 3HaHun b penuruo3Hyro c^epy — c gpy-ron. CocTaBnaa opraHuHecKyro HacTb ^o^TUKU 6apoKKo, o6pa3bi 3Bepen, mu^ penTunun u HaceKoMbix b noyHuTenbHbix cnoBax u3 cocTaBneHHbix CuMeoHoM c6ophukob «06ega gymeBHoro» (0,2,) (1675-1676) u «BeHepu gymeBHon»
162 
AHacTacHfl npeo6parneHCKan • «3bepohpabhme .nrogn»: hpaboyhhte^bhme exempla ...
(Bfl) (1675-16761) geMoHcrpupyroT yHeHocTb u ocTpoyMue aBTopa u 3HaKoMaT mockobckux cnymaTeneñ c 3aHaTHbiMu «ecTecTBeHHo-HayHHbiMu» cBegeHuaMu ceMu cBoöogHbix HayK.
CöopHUKH öorocnoBcKo-HpaBoynuTenbH^ix nponoBegeñ «Oöeg gymeBHbiH» u «BeHepa gymeBHaa» npegHa3HaHanucb cnegyro^UM noKoieHuaM pyccKux npono-BegHUKoB B KanecTBe oöpa3^ gna nogpa®aHua (KuceieBa 2GG8: 119). TeKcT Ka®-goro noynuTeibHoro cioBa cogep®uT He ToibKo MHoroHucieHHMe 3auMcTBoBaHua U3 CBa^eHHoro nucaHua u cBaTooTenecKoñ nuTeparypbi, ho u öoibmoe KoiuHe-ctbo npmo^o6 U3 caMbix pa3Hbix oöiacreH 3HaHua: 3ooioruu, $u3ukh, MaTeMaTUKU, onTUKU, HaBm^uu. nog npuuo^oM (cp. b noibcKoñ ucTopuoipa^uu — przyklad2), unu «npuMepoM», mm öygeM noHUMaTb KpaTKoe HpaBoyHUTeibHoe cpaBHeHue unu Mera^opy, KoTopbie ucnonb3yroTca b TeKcTe nponoBegu KaK apryMeHT gna yöe®fle-Hua. B ^HTpe TaKoro cpaBHeHua HaxoguTca nepcoHa® (HeioBeK, ®uBoTHoe, mu^u-HecKoe co3gaHue), KoTopoMy (He)Hy®Ho nogpa®aTb, uiu HeKoTopbiH 3aHUMaTeib-hmh ^aKT (reorpa^UHecKUH, ucropuHecKUH, HayHHMH u t. g.), KoTopbiH no aHa-loruu cooTHocuTca c TeM, o HeM paccKa3biBaer nponoBegHUK (cm. .He	2GG1:
131-132). HeKoTopbie, Hauöoiee Tpagu^uoHHMe u ycToaBmueca no cogep®a-Huro, npuuo^u Mory öbiTb npupaBHeHb no cBoeñ cyTu k «oö^hm MecTaM» — loci communes; a Hauöoiee oömupHbie cuMeoHoBcKue «npuMepbi» (b ochobhom, Ha ucTopuHecKyro TeMaTUKy) 6iu3ko nogxogaT k ®aHpy exempla, to ecTb k kopotkum HpaBoyHHTenbHbiM noBecTBoBaHuaM.3 B cTaTbe noñgeT peHb npeuMy^ecreeHHo oö aBTopcKux npuuo^ax — npuMepax, co3gaHHMx CuMeoHoM Ha ocHoBe totobmx cro-®eToB, ho He aBiaro^uxca hu loci communes, hu exempla b cTporoM cMbicie.
Cy^ecTByeT pag paöoT, nocBa^eHHbix «ecrecTBeHHo-HayHHoH», «BHem-HeH» MygpocTu b nponoBegax CuMeoHa noio^oro (EieoHcKaa 1989: 18G; KuceieBa 2G11: 273-283; Mopo3oB 1982: 175; Ca3oHoBa 2GG6: 273-283, 647-688; Ca3oHoBa 2G12: 127-186). Hama cTaTba nocBa^eHa aHaiu3y öapoH-hmx «3ooioruHecKux» npuno^oe, ^opMupyro^ux ocoöoro poga cioBecHbiH nponoBegHUHecKUH öecTuapuH «Oöega» u «BeHepu», co cbohmh ucToHHUKa-Mu, cTpyKTypoñ u MexaHU3MaMU co3gaHua. B cTaTbe paccMaTpuBaroTca Mexa-HU3MM aBTopcKoH paöoTbi c roToBbiMU cro®eTaMU, oöpa3aMU ®ubothmx u ux TpaKToBKaMU, KoTopbe CuMeoH ucnoib3oBai gia co3gaHua HpaBoyHUTeibHbix npuMo^oe.
BKiroHaa b nponoBegb pa3HoniaHoByro, b tom Hucie u ®uBoTHyro MeTa-^opuKy, CuMeoH opueHTupoBanca Ha Tpagu^uu 3anagHoeBponeñcKoñ roMuie-TUKU (Xunnuciu 2GG1; Kop3o 2GG9). HeT HUKaKoro coMHeHua b tom, hto oh
1	flanee Bce ^HTaTM npuBogaTca no ^THM U3gaHuaM; ihctm BTopoH ^a^HHa^HH.
2	Cm. HanpuMep (Pazera 1999: 22G-221; Zwi^zek 2GG9: 3G9).
3	B cbohx nponoBegax CuMeoH oTHocuTeibHo pegKo oôpa^aerca k exempla KaK TaKoBbiM — b «O6ege» u «BeHepe» BOTpeHaerca pag ucTopuHecKux aHeKgoToB (o fluoreHe, AieKcaHgpe Ma-KegoHcKoM h t. g. (cm. HanpuMep Ofl: ji. 123o6., 131, 143o6.-144, 144) u HecKoibKo exempla Ha «ôecTuapHbie» TeMM, HanpuMep, paccKa3 o loBie nu^UKoB (Ofl: n. 239o6.-24G).
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 163
no3HaKoMunca c eBponeñcKoñ nponoBegbro b xoge CBoero oóy^eHua b KueBo-Mo-runaHcKoñ aKageMuu. TeopeTUK roMuneTUKu HoaHHUKuñ ranaToBcKuñ, npenoga-BaTenb, a 3aTeM u peKTop aKageMuu, cocraBun c^e^ua^bHoe pyKoBogcTBo gna npo-noBegHUKoB «HayKa, anbóo cnocoó 3no®eHHa Ka3aHHa», b kotopom HacToaTenbHo coBeToBan aBTopaM ucnonb3oBaTb npunoau u exempla u yKa3biBan hctohhhkh, k kotopmm mo^ho oópa^aTbca: «Mo^eT kto cnuTaTu, Krge MaeMo B3aTu MaTepiro, 3 KOTopoi 6u-cbMO Ka3aHHe Mornu yHUHum 0gKa3yro. [...] ipeóa HHTaTu ricTopii i KpoñHiKu o po3Marrux naHCTBax i cTopoHax, ^o ca b hux giano i Tenep ^o ca gieT; Tpeóa HffraTu KHuru o 3Bipox, nTaxax, ragax, puóax, gepeBax, 3inax, KaMiHax i po3Mairux Bogax, KoTopii b Mopro, b piKax, b ciygHax i Ha iHmux Micuax 3Hañgy-roTbca, i yBa^aTu ix HaTypy, BnacHocri i cKyTKu, i Toe co6i HoTyBaTu, i anniKyBaTu go cBoei peni, KoTopyro noBigaTu xoHem» (y.H 1987: 116). Cnegya yKa3aHuaM Ta-naToBcKoro, CuMeoH TeM He MeHee nomen b ^TOM oTHomeHuu 3HaHUTenbHo ganb-me, HeM HanpuMep ero coBpeMeHHuKu .Ha3apb BapaHoBUH (M, 1666: n. 4, 5) u Ahtohhh PaguBunnoBcKHñ (KocToMapoB 1912: 316), unu ga^e caM ranaToBcKHñ (KP: n. 6o6., 18o6.; 3aBopuH 2011: 97, 100). Hx noyHeHua oTnuHanucb ot TeKcToB CuMeoHa He TonbKo KonuHecTBoM «npuMepoB», ho u ux ucToHHUKaMu, ^yHKUHeñ b cTpyKType TeKcTa u MexaHu3MaMu co3gaHua.
TBopHecKu nepepaóoTaB 3anagHoeBponeñcKyro (HoraHH Me^peT, MaT-Tuac Oa6ep) (Xunnucnu 2001) u nonbcKyro (neTp CKapra, OaóuaH BupKoB-cku) nponoBegb, CuMeoH co3gan coócTBeHHbiñ Tun noyHUTenbHoro cnoBa, aganTupoBaHHoro nog peanuu mockobckoto oó^ecTBa nocnegHeñ HeTBepTu XVII b. OTpu^TenbHoe oTHomeHue mockobckoh ^pkbh k aHTUHHoñ mh^o-noruu u ucTopuu oTpa3unocb Ha TeMaTUHecKoM cocTaBe npunoaoe CuMeoHa — Ha nepBMH nnaH Bbimnu He Mu^uHecKue cro^eTbi,4 a «HayHHbie» unnrocTpa^uu u3 ^u3uku, onTUKu, MaTeMaTUKu; cTepeoTunu3upoBaHHMe óbrroBbie cuTya^uu (Szostek 1997: 41-48, 142-145) u cuMBonuHecKue o6pa3bi-anneropuu ®hbot-Hbix, cocraBnaro^ue Hauóonbmyro HacTb Kopnyca Bcex npunoaoe.
nponoBegHHHecKHH óecTuapuñ CuMeoHa rpaHguo3eH — oh HacHUTbiBaeT 6onee 100 HauMeHoBaHuñ 3Bepeñ, nru^ penTunuñ, HaceKoMbix u Mu^u^ecKux co3gaHuñ, ot 6u6neñcKux aa^a, nbea, opna, 3muh, necuü Myxu u xopomo 3Ha-kommx cnymaTenaM Kpaeu, neóeón, nca, 6o6pa, epaóun go khuxhmx nepene-nu^i, nu$uKa, KaMuna, aHTUHHbix Cupmu u Xapueóu u 3aragoHHbix nmunu^a KmuHa, nonunoóun — MHoeoHoea MopcKaeo, MopcKaeo 3aü^ u ypaHOCKonoca. BoraTbiñ neKcuHecKuñ $oHg HauMeHoBaHuñ ^hbothmx (HanpuMep, cocy^e-cTByro^ue b ogHoM TeKcTe cnoHb u enefiaHmt, nemint u aneKmopt, eenóyót u KaMun-b (0,3,: n. 135, 195o6., 223, 253o6., 304, 511, 512o6., 513, 643, 652o6.; B,: n. 7o6., 35o6., 77o6., 164, 183, 264o6.-265, 458, 459, 652); cnaBaHroupo-
4 HecMoTpa Ha oTHomeHHe ^pKBH, MH^onorua h aHTHHHaa ucTopua Bce-TaKH npucyrcTByroT b nponoBegax CuMeoHa. Cm. HanpuMep npunoru o6 ApTeMHge (B,: n. 51o6.), MapKe Ahtohhh (0,: n. 643), CuBHnnax (B,: n. 320o6.), C^Hnne h Xapu6ge (B,: n. 217o6., 223).
164 AHacTacHfl npeo6parneHCKan • «3bepohpabhme .nrogn»: hpaboyhhte^bhme exempla ...
BaHHMe, öuönencKue $opMM epaöuü - 'Bopoöen', Kpaea - 'KopoBa'; oöo3HaHe-Hua pogoBoñ u BugoBoñ npuHagne®HocTu ®ubothmx, TaKue KaK nmmuu 3Muu cKopnuu (0,2,: n. 683oö.), ho^huh nmuvçu coea u Hemonupb (B, n. 517oö.)) Mo®eT cTaTb nroöonMTHon TeMoñ gna oTgenbHoro uccnegoBaHua. TaK KaK oöteMM cTaTbu He no3BonaroT HaM nogpoÖHo ocTaHaBnuBaTbca Ha ^T0H cTopo-He cuMeoHoBcKux npmo^o6, oTMeTuM TonbKo, hto paBHo KaK u caMu Mogenu «npuMepoB», Ha3BaHua ®ubothmx He Bcerga aBnaroTca tohhmmu 3auMcTB0Ba-HuaMu, KanbKaMu unu nepeBogaMu u 0Tpa®aroT TBopHecKyro paöoTy aBTopa.
Bcero HaMu öbino BMaBneHo öonee 880 Bxo®geHuñ HauMeHoBaHuñ ®u-bothmx, BKnronaa pogoBMe TepMuHM, gna «Oöega», u öonee 500 — gna «Be-Hepu». OöteM caMux npmo^o6 Mo®eT ÖMTb pa3nuHeH - ot anneropuñ u KpaT-kux cpaBHeHuñ Tuna «u aöue bockohu aKo eneHb» (02: n. 45), go oömupHMx exempla — cro®eT0B-paccKa30B o noBne nu^uK0B (O,: n. 239oö.-240) unu BonKoB (02: n. 227).
,na CuMeoHa, KaK u gna nroöoro ^o^Ta öapoKKo, coócTBeHHbiñ TeKcT — He TonbKo pe3ynbTaT TBopnecTBa, ho u oöteKT aHanroa, pe^neKcuu. ÄBTopcKaa mo-TuBupoBKa, KoTopaa Mo®eT oTHocuTbca k nroöoMy KoMnoHeHTy unu acneKTy npo-u3BegeHua, cTaHoBuTca HeoTteMneMoñ HacTbro ^cTeTUKu conuHeHua, MapKepoM oTHomeHue aBTopa k TeKcTy, HacTpauBaeT cnymaTeneñ unu HuTaTeneñ Ha Hy®-HMH nag. Tpagu^ua conocTaBneHua rpemHuKoB u npaBegHuKoB c pa3nuHHMMu ®ubothmmu uMena mupoKoe pacnpocTpaHeHue c nepBMx BeKoB xpucTuaHcTBa; oHa 3a^uKcupoBaHa b öuönencKux TeKcTax, cBaT00TeHecKux conuHeHuax u öe-cTuapuax. BBegeHue b nponoBegHuHecKuñ HappaTuB oömupHMx MHoroHucneH-HMx «3BepuHMx» cpaBHeHuñ CuMeoH oötacHaeT cnegyro^uM 0Öpa30M: «^Ko®e b nycTMHu 3Btpue pa3nuHHuu ®uTencTByroTt: TaKo b Mupt ceMt 3BtpoHpaBHuu nrogue oöuTaroTt» (02: n. 128). BuóneñcKuM ctuxom, MoTuBupyro^uM ^Ty aHa-noruro, aBnaeTca He oguH pa3 npouurupoBaHHbiñ b «Oöege gymeBHoM» ctux u3 48-oro ncama: «HntKt Bt HecTu cmh He pa3yMÍ, npuno®uca cK0T0Mt HecMMcne-HMMt u ynogoöuca uMt» (nc 48:13, 3gecb u ganee 6u6neñcKuñ TeKcT npuBoguTca no Ocrpo^cKoñ Buönuu (OB)) (cm. HanpuMep O,: n. 37, 128, 430oö., 432, 528). B3aTMH 3a u3HananbHMH nocMn, ctux pa3BopaHuBaeTca b HeTbipe cxo®ux Me®gy co6oñ cnucKa HenoBenecxux nopoKoB u rpexoB u cooTBeTcrayro^ux um 3Bepeñ (O, n. 37oö., 128; B, n. 358, 459), onu^TBoparo^ux Te unu uHMe oTpu^Tenb-HMe KaHecTBa. Bce neiwpe nepeHHa coBnagaroT TonbKo HacTuHHo u oTnuHaroTca KpañHeñ BapuaTuBHocTbro, hto oöycnoBneHo caMuM xapaKTepoM cpegHeBeKoBoñ 6ecruapH0H MeTa^opuKu. OgHo u to ®e ®uB0TH0e Mo®eT cny®uTb anneropuHe-ckum oöo3HaHeHueM HecKonbKux rpexoB, a oguH u tot ®e nopoK Mo®eT npunu-cMBaTbca pa3HMM 3BepaM: nroTbiñI^ecToKuñIapocTHbiñ HenoBeK cpaBHuBaeTca co
nbB0M (O2: n. 137oö., 128; B, n. 358, 459), xu^hmh — c B0nK0M (O, n. 37oö., 128), HeMunocepgHMñ — c TurpoM unu MpaB0nbB0MS (O2: n. 37oö.), HenoBeKo-
S MpaBoneBt — Mu^uHecKoe co3gaHue, nonyMypaBeñ-nonyneB (BenoBa 2001: 179).
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 165
HeHaBUcTHUK - C pbicbro (0,: n. 37o6.), XUTpblH-C nucoM (0,2,: n. 128) U T. g.
2,Ba He MeHee nogpoÓHbix cnucKa, c HeKoTopbiMu gononHeHuaMu u u3MeHeHuaMu, cocraBnaroT cogep^aHue cTuxoTBopeHuñ «rptx» (Vertograd 1: 238-239) u «Cko-TOHpaBue» (Vertograd 3: 106; KuceneBa 2011: 275-276) u3 «BepTorpaga MHoro-^eTHoro»: pa3HoHTeHua: «H^uu agoBUTuu, aKo 3Muu, óbima, [...] H^uu, aKo ocnu, b ntHocTu ^uBaxy» (Vertograd 1:106) u «H^e ugt ®e HtcTb CTpax y^acHo óouTca, / b eneHa nu b 3aa^ o3peHb oónaHUTca» (Vertograd 3: 239). B «rptxe» TaK^e uMeeTca oTcbinKa k 48 ncanMy, a cTuxoTBopeHue «CKoToHpaBue» bocxo-guT k nponoBegu ue3yuTa MaTuaca Oaóepa «Feria Secunda Pentecostes N° 5» (Vertograd 3: 576; Faber: 339). TaK KaK coHUHeHua Oaóepa Hacro eTaHoBunueb hctohhhkom CTuxoTBopeHuñ «BepTorpaga» (Vertograd 1-3), b tom Hucne u hctoh-hukom óecTuapHbix «npuMepoB», to ecTb ocHoBaHue npegnonaraTb, hto npuuo-au «06ega» u «BeHepu» TaK^e Mornu óbiTb nonepnHyTbi CuMeoHoM u3 Toro ®e cóopHUKa «Concionum opus tripartitum».
Hctohhhkh ^ubothoh MeTa^opuKu uHTepecHbi He TonbKo TeM, hto ohu MHoroe roBopaT o Kpyre HTeHua aBTopa, ho u TeM, hto no3BonaroT no-HoBoMy o^HUTb óbrroBaHue 3anagHoeBponeñcKoñ nuTepaTypbi Ha pyccKoñ noHBe. Cpe-gu coHuHeHuñ, KoTopbiMu CuMeoH nonb3oBanca npu cocTaBneHuu «06ega» u «BeHepu», HaxogaTca TeKcTbi KaK BnonHe KaHoHUHHbie gna npaBocnaBHoñ rpa-gu^uu (Bu6nua, nucaHua Ot^b ^pKBu), TaK u aóconroTHo Hy^gbie eñ rpy-gbi aHTuHHMX u 3anagHoeBponeñcKux aBTopoB. He Bcerga mo^ho ogHo3HaHHo ycTaHoBuTb HenocpegcTBeHHbñ uctohhuk o6pa3a: ecnu 6u6neñcKue anneropuu u cpaBHeHua u3 CBaTooTeHecKoñ nuTepaTypM HacTo nonaganu b cuMeoHoBCKue nponoBegu HenocpegcTBeHHo, to ^uBoTHbie npmoau u3 pa3Hooópa3Hbix cóop-hukob CTaTeñ u BbicKa3biBaHuñ ^H^uKn0^eguHecK0^0 cogep^aHua («Magnum Speculum exemplorum» Ha nonbCKoM a3biKe (WZ 1633), «®u3uonor» (®u3u-onor: 474-485), «nHena» (nHena: 486-519), «2,aMacKUHa apxuepea CTyguTa coópaHue ot gpeBHux ^unoco^ o HeKux coócTBax ecTecTBa ^hbothmx» (2a-MacKuH: n. 38-71)), «ecrecTBeHHo-HayHHbix» coHuHeHuñ ApucToTena (Apucro-Tenb) u nnuHua CTapmero (GP), cóopHUKoB ^M6neM (HanpuMep, Camerarius J. Symbolorum & emblematum ex animalibus quadrupedibus desumtorum centuria altera (Camerarius)), a TaK^e óaceH (HanpuMep, ^30^a) Mornu 3auMcTBoBaTb-ca KaK HanpaMyro, TaK u Hepe3 nocpegcTBo nponoBegeñ Oaóepa u Me^peTa. ^uBoTHMe «npuMepbi» b coHuHeHuax nocnegHux TaK^e HacTo conpoBo^garoT-ca ccbnKaMu Ha ycnoBHo nepBUHHbie TeKcTbi — CBaTooTeHecKyro nuTepaTypy, paóoTb nnuHua u ApucToTena u gp. TaK KaK CuMeoH 6bin 3HaKoM co CBaTooTe-HecKuMu coHuHeHuaMu u aHTuHHoñ nuTepaTypoñ,6 to HeT ocHoBaHuñ npegnona-
6 TaK, 3K3eMnnap «EcTecTBeHHoñ HCTopHH» ünHHHa CTapmero HMenea y CHMeoHa b ÓHÓnuo-TeKe (Hippisley-Luk'janova 2005: 181). B «BeHepe» CHMeoH npaMo ccbinaerca Ha 3To cohh-HeHHe: «numen ecTecTB0cn0Be^^ ünHHHH, aKo Bbime nyHbi Bca Hyrb HucTa, h npcHaro cBtTa nonHa» (B, n. 382o6.).
166 AHacTacHfl npeo6parneHCKan • «3bepohpabhme .nrogn»: hpaboyhhte^bhme exempla ...
raTb, HT0 npunoru ÖMnu 3auMcTB0BaHM um b 0n0cpeg0BaHH0M Buge u3 3anagH0-eBponeñcKux u nonbCKux nponoBegeñ.
2	BKnroneHHbie b TeKcTM nponoBegeñ ÖecTuapHMe cro®eTM CuMeoHa gon®HM ÖMnu BocnpuHuMaTbca cnymaTenaMu u HuTaTenaMu «Oöega» u «Benepu» KaK H0BMe unu HeoÖMHHMe gna npaBocnaBHoñ Tpagu^uu. OpuruHanbHocTb ero npuno^oe ÖMna oöycnoBneHa óapoHHoñ ^o^TUKoñ, Tpeóyro^eñ He MexaHu^e-CKoro cnegoBaHua oöpa3^M, a npoaBneHua TBopnecTBa, rooöpeTaTenbHocTu b KoMÖuHupoBaHuu npuBMHHoro u u3BecTHoro gna Toro, htoöm npou3BecTu BnenaTneHue Ha ayguTopuro.
Bce ÖecTuapHMe npuno^u u3 «Oöega» u «Benepu» ycnoBHo pacnagaroTca Ha gBe Öonbmue rpynnM b 3aBucuM0CTu ot cTeneHu aBTopcKoro BTop®eHua b TeKCT u cogep^aHue npuno^a: «npuMepM», K0T0pMe CuMeoH ocTaBun Öe3 u3-MeHeHuñ (b ochobhom öuönencKue ^UTaTM: HanpuMep, ctux u3 KHuru npopoKa Hcauu o rnyxoM acnuge (Ofl: n. 133oö., 230); unu nepu^pa3M 6u6neñcKoro TeKcTa u conuHeHuñ ot^b ^pkbu: HanpuMep, nepu^pa3a u3 «BecegM Ha na-MaTb MyneHu^i HynuTM» Bacunua BenuKoro (Bacunuñ BenuKuñ: 61S-619) o Bone, K0T0pMH nnaneT o cBoeM yMepmeM «cHy3HuKe») u aBTopcKue npmo^u, b K0T0pMx gona TBopnecKoro y^acTua CuMeoHa oneHb BMcoKa. 3HanuTenb-Hyro HacTb «npuMepoB» oh aganTupoBan b cooTBeTcTBuu co cboumu 3aganaMu (TaK, u3MeHaro^uñ ^eT xaMeneoH cTan o6o3Ha^aTb He TonbKo nu^Mepa, ho u nepB0My^eHuKa Ore^aHa, Bfl: n. 179), a HeK0T0pMe npmo^u n0-BuguM0My cocTaBun caM, ocTpoyMHo coeguHuB «ecTecTBeHHo-HayHHbie» cBegeHua c mo-panbHo-gugaKTunecKuMu T0nK0BaHuaMu.
3	Ha ^0He uMeBmeroca b pacnopa®eHuu CuMeoHa Öonbmoro Kopnyca r0T0BMx npmo^o6 u exempla (u3 0Ö03HaneHHMx BMme cBaT00TenecK0H nuTepaTypM, cöopHuKoB oö^ux MecT u ^M6neM) ocoöeHHo apKo BbicrynaroT H0Bbie aBTopcKue «npuMepM», oTBenaro^ue ^puH^u^aM ^CTeTUKU öapoKKo. Onupaacb Ha caMbie pa3Hooöpa3HMe uctohhuku, CuMeoH yMeno coeguHaeT pa3HopogHMe TeKcTM b oguH ^ne^aHTHMH «ecrecTBeHHo-HayHHbiñ» cro®eT, unnrocTpupyro^uñ Ty unu uHyro HpaBoynuTenbHyro ugero. 3auMcTBya noru^ecKyro cTpyKTypy aHanoruu u3 eBaHrenbcKux npuTH, ^o^T HanonHaeT ee hobmm «öecruapHbiM» cogep®aHu-eM. ^roöonMTHMM 0Öpa30M b nogoÖHMx npmo^ax n0BecTB0BaHue-unnrocTpa-^ua, npu3BaHHoe npoacHaTb TeKcT CBa^eHHoro nucaHua, caMo npeBpa^aeTca b HeHTo Heu3BecTHoe, Tpeöyro^ee uHTep^peTa^uu. CocTaBHMe K0Mn0HeHTM MeTa^opunecKoñ, npuTHeBoñ K0HcTpy^uu MeHaroTca MecTaMu: to, hto gon®-Ho BMcTynaTb b Ka^ecrae H0Boro, TonKyeMoro (coöcTBeHHo 6u6neñcKuñ TeKcT unu gorMaTM Bepbi), npeBpa^aeTca b 3HaK0M0e, nepe3 hto npegcTaBnaeTca geñcTBuTenbHo H0Baa UH^opMa^ua (3aHuMaTenbHMe ®uB0THbie cro^eTbi). Bu-óneñcKuñ TeKcT BMnonHaeT ponb HeK0Toporo cMMcnoBoro ^HTpa unu ochobm, npuBMHHoro u 3HaK0Moro ayguTopuu, npu noMo^u K0Toporo BBoguTca b Kpyr
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 167
«MbicneHHoro 3peHHA» cnymaTeneñ HeoóbiHHbiH HappaTuB. flanee mh 6onee nogpoÓHo npoKOMMeHTupyeM ucnonb3oBaHHbie CuMeoHoM npueMbi óapoHHoñ urpbi Ha npuMepe HecKonbKux Hauóonee nro6onbiTHbix npmo^o6, KoTopbie no-3BonaroT npocneguTb paóoTy aBTopa c TeKcTaMu uctohhukob.
4 CuMeoH geMOHCTpupyeT MacTepcKoe BnageHue cbmhmh pa3Hoo6pa3HbiMu Me-TogaMu paóoTbi c roTOBbiMH cro^eTaMu u ^uTaTaMu, KoTopbie Mornu npeg-no^uTb ^o^TUKa u puTopuKa óapoKKo: ot gpoóneHua cro^eTa u ^^eKTHo^o KOMÓHHHpoBaHHa o6pa3a u TpaKTOBKu go co3gaHua yHuKanbHoro npmo^a, CTpyKTypa KoToporo noBTopaeT eBaHrenbcKyro npuTHy. CaMbie npocTbie npu-eMb BKnro^aroT:
1	nepu^pa3y, cMbicnoBoe pa3BuTue u gononHeHue ucxogHoro TeKCTa,
2	MexaHunecKoe pa3geneHue oómupHoro cro^eTa Ha HecKonbKo 6onee npo-
CTHX,
3	co3gaHue noacHaro^ero aBTopcKoro KoMMeHTapua.
Bonee cno^Hbie, 3aMbicnoBaTbie npueMbi co3gaHua hobhx u aga^Ta^uu roToBbx npuno^oe cBA3aHbi c:
4	goóaBneHueM ^^uTeTa «agcKuñ», KoTopbiñ no3BonaeT ogHo3Ha^Ho coot-HecTu o6pa3 Toro unu uHoro ^ubothoto c gb^BonoM unu c 6ecoM,
5	c ucnonb3oBaHueM pegKux u HeTpagu^uoHHbiX cuhohumob b HauMeHoBa-huax ^ubothhx,
6	c HaHu3bBaHueM Tunonoru^ecKu cxo^ux cpaBHeHuñ,
7	c u3MeHeHueM Tpagu^uoHHo^o 3HaHeHua o6pa3a Ha npoTuBonono^Hoe.
nocnegHroro rpynny cocTaBnaroT yHuKanbHbie aBTopcKue npmo^u, He opueHTupyro^ueca Ha roToBbiñ pacxo^uñ cro^eT.
(1) TonbKo Heóonbmoe Konu^ecrao «npuMepoB» nonagano b nponoBegHu^e-ckuh TeKcT CuMeoHa b He u3MeHeHHoM Buge. TaKue cro^eTbi Bocxogrn b oc-hobhom k Buónuu u cB^TooTenecKuM conuHeHuaM, u uHorga — k cóopHuKaM cTaTeñ Tuna «®u3uonora» u nponoBeg^M KaTonu^ecKux aBTopoB. HeKoTopbie BcTpenaro^ueca b Cba^hhom nucaHuu HauMeHoBaHua ^ubothhx u pogoBbie noH^Tua (HanpuMep, eoMb, nmu^i, pu6u) He HecyT HuKaKoñ cuMBonu^ecKon Harpy3Ku u BxogaT b TeKcTb nponoBegeñ «06ega» u «Benepu» ucKnronuTenb-ho b cocTaBe ^uTaT, HanpuMep: «Ero cyTb 3Btpue gyópaBHuu, u bcu ckotu Bt ropaxt, u BonoBe» (Ofl: n. 286o6.; nc 49:10).
ycToaBmueca 6u6neñcKue anneropuu (a^He^ — XpucToc, ^uTaTa u3 Hh 1:29; Ofl: n. 148, Bfl: n. 70, 202; acnud — n^enpopoK u n^eynuTenb, ^uTaTa u3 nc 57:5; Ofl: n. 67, 133o6.; een6yd/eep6nmó — 6oraTbiñ HenoBeK, ^uTaTa u3 19:24; Ofl: n. 253o6., 304, Bfl: n. 183) MoryT Bugou3MeH^Tbca 3a cneT ce-MaHTunecKoro pacmupeHua TpaKToBKu: a^He^, cuMBonuqecKu-anneropunecKoe
168 
AHacTacHfl npeo6parneHCKan • «3bepohpabhme .nrogn»: hpaboyhhte^bhme exempla ...
o6o3HaneHHe XpucTa, Mo®eT cTaHOBuTca anneropueñ BenuKOMyHeHuua TaTba-hm, rpuropua BorocJOBa, a TaK®e npaKTuHecKu jroöoro CBaToro, anocTona unu BenHKOMyHeHHKa: «HeBuHHyro u He3no6uByro arauuy arHu;a ö^tua» (B,: j. 221, o BKM. TaTbaHe), «aKo araeu; He3noÖHBMH» (O,: j. 229, o rpuropuu BorocnoBe), «BoHcTHHHy öo öame neTpt cBaTMH ot geTcTBa cBoero, araeut He3no6ueMt, KpoTocTHro, u cMupeHueMt» (B,: j. 153oö.).
HHorga CuMeoH npuöeraeT k pacnpocTpaHeHuro u KOHKpeTroauuu uMero^ux-ca b ÖHÖnencKOM TeKcTe cpaBHeHuñ. B «Benepe gymeBHoñ» HuKonañ HygoTBopeu; cpaBHHBaeTca co crpeMa^uMca k ucTOHHuKy oneneM:7 «HM»e 0Öpa30Mt ®enaeTt eneHb Ha hctohhhkh BogHMa: cuu;e ®enaeTt gmta Moa k Teöt B®te» (nc 41:2) u «aKo cKopee Tename oh [HuKonañ HygoTBopeu;. — A. n.] bo xpaMt 6®íuh Ha MOJHTBy, He^ejH eneHb Bt ®a®ge cBoeñ Ha uctohhuku BogHaa (B,: n. 144).
^HBOTHbie MeTa^OpM H3 cOHHHeHHH Otu;0B ^pKBu (BacHJHH BeJHKHH: «fflecTogHeB», «Becega Ha naMaTb MyHeHuua HyjuTM»; HoaHH 3naToycT: «Cno-Bo o 3aBHcTH», «Becega Ha EBaHrenue ot MaT^ea», «Becega Ha EBaHrenue ot Ho-aHHa BorocnoBa»; E^peM CupuH «Cjobo o yconmux»; rpuropuñ BorocnoB: «Ha HenoBeKa, BacoKoro pogoM»; Abijctuh ABpenuñ: «O KHure Bbrrua», u t. g.) no-aBnaroTca b TeKcTax cuMe0H0BcKux nponoBegeñ b napa^pa3ax u 6jh3khx k uctoh-HuKy nepecKa3ax. npuMepa MHoronucneHHa, ^0^T0My ocTaHOBuMca Ha npunore, b KOTopoM cuMBonunecKH npegcraBjeHa 3aBucTb. ynogoönaa 3aBucTHuKOB u;e-JOMy pagy ®ubothmx, CuMeoH opueHTupyeTca KaK MuHuMyM Ha gBa coHuHeHua — «CnoBo o 3aBucTu» HoaHHa 3naToycTa (HoaHH 3naToycT: 606) u «Becega 11-aa» Bacunua BenuKoro (Bacunuñ BenuKuñ: 662), u npuBoguT cooTBeTCTByro^ue ccbimu. Oh numeT: «3naToycTMH cTmh cuupBbia nrogu cbuhuu, guaBony, u ®yKy ynogoönaeTt, raarona: aK0®e cBuHua önaTOMt cKBepHMMt, u geMOHu T^eToro yrtmaroTca Hamero: TaKo 3aBucrauKt o yöbrrut önu^Haro oÖMHe BecenuTca, Hy®-gMH yÖMTOKt 3a cboh npuÖMTOKt uMta. H aK0®e ®yKt Hy^flbiM ®HBeit rHoeMt, unu MOTbrnoro: TaKo 3aBucTHuKx Hy®gero ötgoro» (O,: n. 232) u «Bbmy u^yrt buhm xyxHaHua, a aKo cynu opnu,8 ho 3JOBOHue TpynoBt, npentTaro^e Becenaa u öJroBOHHaa Mtcra, HecyTca: u aK0®e Myxu, 3gpaBaa npenkraro^e, ko BpegoMt T^aTca: TaKo 3aBucTHuu;M Ha cBkmaa u BenuKaa u nperoa^Haa gtna Hu®e BO3rna-garoTt: Ha rHunaa ®e HanagaroTt, raaroneTt Bacunuñ BenuKuñ» (O,: n. 1SSoö.).
B HecKOJbKux nponoBegax «Oöega» coea, KOTopaa BuguT ucKnronuTenbHo HOHbro, bo TbMe, cpaBHuBaeTca c rpemHuKOM, KOTopMH He BuguT «MMcneHHoro coJHua» Hucyca XpucTa: «ynogoönaeMca cKBepHtñ nTuut coBt, a®e b ho^u Bca BuguT, b geHb naKu HuHT0®e» (O,: n. 1S6, a TaK®e n. 1SSoö.; B,: n. 225oö.9).
7	B CHHoganbHOM nepeBoge b 3tom craxe HHTaeTca naHb.
8	«Cyna opjH» — bo3mo®ho, rpH^M hjh cana. Cp. HanpHMep sup bëlohlavy b HemcKOM a3MKe.
9	B nponoBegax H3 «O6ega» XpHcToc He pa3 Ha3MBaeTca «mmcjchhmm C0JH^eM», HanpHMep: «npHTeKoma ko rpo6y, BO3tcuaBmy coJH^y HroBcTBeHHOMy, u He oôptToma BtHeMt cojh^ MMcjeHHaro» (O,: n. 34oö.). B «BepTorpage MH0^0^BeTH0M» cm. cTuxoTBopeHue «CojH^» (Vertograd 2: 1S1).
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 169
^TO cpaBHeHue BocxoguT k «fflecTogHeBy» Bacunua BenuKoro (Bacunuñ Be-nuKuñ: 284). AHanorua 3gecb MoTUBupoBaHa cuMBonu^ecKUM npo^TeHueM 06-pa3a rna3 — «0Ka yMHoro», gymu; u o6pa3a conH^ — «MbicneHHoro conm;a» XpucTa. npuMe^aTenbHo, hto b cTuxoTBopeHuu «Bt^gecrao» u3 «BepTorpaga MHoro^eTHoro» (Vertograd 1: 338-339) coea cTaHoBUTca nono^uTenbHbiM 06-pa30M u cuMBonu3upyeT 3Haro^ux nrogeñ, KoTopbie cnoco6Hbi BugeTb bo TbMe, to ecTb npeogoneBaTb TpygHocTu. KaK noKa3anu A. Xunnucnu u .H. H. Ca30H0-Ba, ^T0 cpaBHeHue 6bino 3auMcTB0BaH0 u3 nponoBegu M. ®a6epa «Feria Secunda Pentecostes 4» (Vertograd 1: 338-339; Faber: 334).
(2)	H3BecTHaa no «®u3uonory» npocTpaHHaa cTaTba 0 cocTapuBmeMca opne nog nepoM CuMeoHa gpo6uTca Ha ^nbiñ pag He6onbmux, oTgenbHbix cpaBHe-hhh: c TpygoM B3neTaro^uñ u3 rHe3ga cTapbiñ open (0,2,: n. 183); open, o6u-Baro^uñ cboh KnroB 0 KaMeHb (0,2,: n. 382o6.-383); open, c^uraro^uñ cboh nepba u TaKUM 06pa30M 06H0Bnaro^uñca (02: n. 182o6.).
(3)	nonepnHyTMe u3 aHTUHHbix hctohhhkob aHanoruu MoryT conpoBo^ga-roTca cooTBeTCTByro^HM aBTopcKUM KoMMeHTapueM, npu3BaHHbiM «nera-nu30BaTb» BKnroneHue b npaBocnaBHbiñ TeKcT uHopogHbix KoMnoHeHToB. TaK, KoMMeHTupya cthx «uge^e HepBb uxb He yMupaeT, u orHb He yracaeT» (Mk 9:44), nponoBegHHK He 0TKa3biBaeTca ot cBegeHuñ, no^epnHyTbix b He-kotopom «ecTecTBeHH0-HayHH0M» conuHeHuu,10 ho co3HaTenbHo cHu^aeT ux 3HaHHMocTb nepeg 6orocnoBcKUM TonKoBaHueM: «Hpe3b nepBb ceñ, a^e Ht-^iu ynuTenue MHaTb HepBue 6mth ^uBoTHoe 6e3cMepTHoe, aKo ragbi u 3mhh BugtHueMb u muKaHueMb cTpamHbia, u^e aKo^e pbi6bi b Bogt, ^uByTb bo orHu: ho u3BÍcTHte ecTb, Hpe3b HepBue pa3yMtTu npucHoe cobíctu rpbi3eHue» (02: n. 275-275 06.). Xopomo u3BecTHbiñ goneTpoBcKoñ pyccKoñ khh^hocth cro^eT o xaMeneoHe y CuMeoHa pacmupaeTca u gononHaeTca 3a cneT BKnro-HeHua «HayHHMx» cBegeHuñ u3 «EcTecTBeHHoñ ucTopuu» nnuHua CTapme-ro (GP: 69-70): «A aKo gBy ^fery xaMeneoHb no ecTecTBy He tcTb npuuMa-th, HepBneHaro u 6tnaro: TaKo u HnBÍKoyrogHu^i no 3noHpaBuro, nro6Be ko BctMb, HepBneHHocTuro 3HaMeHyeMbia, u hhctotm 6tnocTuro H3baBnaeMbia, He 3HaroTb hmíth» (02: n. 327o6.). «HepBneHbiñ» u «6enbiñ» b ^T0M KoHTeKcTe cTaHoBaTca cuMBonuHecKUMu o6o3Ha^eHuaMu gByx Ba^HMx xpucTuaHcKux KanecTB — nro6Bu u hhctotm, u no3BonaroT cornacoBaTb cpaBHeHue c npa-BocnaBHbiM KoHTeKcToM. HeKoTopbie 6aceHHMe cro^eTbi TaK^e conpoBo^ga-roTca aBTopcKHMu noacHeHuaMu, KoTopbie no3BonaroT CuMeoHy «cornamaTb» aHTHHHyro nuTepaTypy c y^eHueM ^pKBu: «BacHb conneTe Econb nuuTa, ho cnoBecu MoeMy npunuHHyro, u ko HpaBoyneHuro none3Hyro» (02: n. 171).
10
Bo3mo®ho, 3to onHcaHHe qacTH^Ho BocxogHT k «HcTopHH ^hbothmx» ApHcToTena, B K0T0-poñ roBopHTca o tom, tto qepBH, h ®HB0THMe, Bbinynnaro^Heca H3 qepBeñ, uMeroT npouc-xo^geHHe b conH^ unu BeTpe (ApucToTenb: 220).
170 AHacTacHfl npeo6parneHCKan • «3bepohpabhme .nrogn»: hpaboyhhte^bhme exempla ...
(4)	OneHb HacTo b nponoBegax «06ega» u «Benepu» o6pa3 «ubothoto uc-nonb3yeTca cpa3y b gByx 3HaHeHuax — npaMoM u anneropuHecKoM: «Hano-cntgoKb, aKo«e «e nect, enMa 3Btpa cunHaro ogonferu He Mo«eTb, to cntgb ero Tep3aeTb u KycaeT: TaKo agcKHH ohb nect, He uMta cunbi npoTuBy Brfey, bot oTM^eHue Hu3puHoBeHua...» (O,: n. 167o6.). B nepBoM cnyHae «necb» o6o3HaHaeT coóaKy; a bo BTopoM ^^uTeT «agcKuñ» npeBpamaeT o6pa3 b an-neropuro. B npmo^e o nbBe («O ^Bt ecTecTBocnoB^i noBtcTByroTb, aKo oHb HepBa, u HeMo^Haro He yóuBaeTb «uBoTHaro. ^eBt iiaKii reeHCKHH, otbo-peHHbiMa cnañ onuMa, naHe «e He cnañ, ...» (0,2,: n. 167o6.) [«upHbiñ mpu^T moh. — A. n.]) cnamuñ c otkpmtmmu rna3aMu neB, aBnaromuñca oxpaHHbiM cuMBonoM u o6o3HaHaro^uñ Hucyca XpucTa (Szostek 1997: 42), npeBpamaeT-ca b o6o3HaHeHue gbaBona.
(5)	Ha ypoBHe neKcuKu CuMeoH Mo«eT oópamaTbca k pegKuM cuHoHuMaM. TaK, oónuHaa HenpaBunbHo nocTamuxca nrogeñ, oh ynogoónaeT ux «HecbiT-HoMy nruHumy RruHy», kotopmh ryóuT cBoro gymy HpeBoyrogueM, oóxogacb copoK gHeñ 6e3 egbi, a 3aTeM cbegaa copoK «nuTpoB» Maca 3a pa3: «TmeTy nogbeMnroTb nocTa cBoero, u obuu nocTHu^i, u«e MHoro nocTaTca, ga MHoro nocnt^gt cHtgaTb, u ucnuroTb. nogpa«aroTb cuu Hecbrraaro nruHuma ktu-Ha...» (02: n. 564o6.). Hro6onbiTHo, hto TaKoe noBegeHue c cooTBeTcTByromuM TonKoBaHueM oómhho npunucbiBaeTca nru^M ^uny unu euny (BenoBa 2001: 72, 85), Torga KaK ucnonb3oBaHHoe nponoBegHuKoM cuHoHuMuHecKoe Ha3Ba-Hue KmuHb (BapuaHT HanucaHua — uKmuHt) BcTpenaeTca TonbKo y CuMeoHa. ^To HauMeHoBaHue no Bceñ BuguMocTu BocxoguT k OcTpo^cKoñ Buónuu, b KoTopoñ b KHure HeBuT b cTuxax 11:14, 11:16 ^urypupyroT KmuHt u ncmpeób cooTBeTcTBeHHo: «uKTuHa, u e«e k cum nogoÓHa [...] u acrpeóa u«e nogoÓHo k HeMy» (OB) (b BynbraTe b tom «e cTuxe ynoTpeóneHbi milvum, KopmyH, u accipitris, acTpeó, cooTBeTcTBeHHo (Vulgata)). Cxo«ue cro^eTbi BcTpenaroTca b nponoBegax «Dominica I post Pascha» Me^peTa (accipitirs) (Meffreth: 63), u «Dominica IV post Pentecosten N° 3» Oaóepa (Phoenix) (Faber: 513). nog BceMu TpeMa nru^Mu BepoaTHee Bcero nogpa3yMeBanacb HeKaa xu^Haa nTu-^ (KopmyH, acTpeó, rpu^, cun), KoTopaa cnuTanacb HenucToñ gna ynoTpeóne-Hua b numy.
(6)	BMecTo ogHoro 6onee Tpagu^uoHHo^o o6pa3a Mo«eT ucnonb3oBaTbca ^nbiñ pag cTpyKTypHo cxo«ux, ho ceMaHTuHecKu 6onee papuTeTHbix cono-cTaBneHuñ. ABTopcKaa paóoTa npoaBnaeTca 3gecb b ocTpoyMHoM nogóope og-HoTunHbx npmo^o6, cnocoÓHbix npounnrocTpupoBaTb ogHy ugero. OnucbiBaa xpucTuaH, cnacaromuxca b Hucyce XpucTe, CuMeoH cocTaBnaeT TpexHacTHbñ npuMep-aHanoruro, b kotopom xpucTuaHe cpaBHuBaroTca c 3a^aMU, 3aü^MU MOpeKUMU u nonunoÓUHMU — MHO^OHO^aMU MOpeKUMU. 06pa3 3aü^6, KoTopbie HaxogaT npuóe^ume b cKanax, BocxoguT k ncanMy 103:18 («KaMeHb npuót-«H^e 3aa^Mb»): «Hnu 6yguM nogoÓHu^i 3aa^Mb TaKo 3eMHbiMb, u«e Bb
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
171
CTpaHaxt KaMeHHTMX, Bt pa3cinuHax ®uByTt KaMeHHbixt, u ot ncoBt roHa-^uxt Bt Huxt coKpbiBaroTca» (0,2,: n. 220o6.).n ,2,Ba gpyrux o6pa3a — no-nuno^uH-MHo^oHo^a MopcKa^o u MopcKa^o 3auma (nonunoduu npuKpennaeTca k KaMHro bo BpeMa 6ypu Ha Mope u TeM csmhm cnacaeTca (0,2,: n. 220o6.); a MopcKue 3au^i «bo BpeMa BonHeHua MopcKa KaMeHb B3eMnroTt ycTaMu, ero®e pagu 6e36tgHu coTBoparoTca» (02: n.220 o6.)) Tpe6yroT 6onee nogpo6Horo KoMMeHTapua. CpaBHeHue xpucTuaH c echinus marinus — mopckum e»oM, ko-TopMH gep®uTca 3a KaMeHb bo BpeMa 6ypu Ha Mope, mm HaxoguM b «fflecro-gHeBe» Bacunua BenuKoro (BacunuH BenuKuH: 37612) u b ogHofi u3 nponoBe-geH ®a6epa («Dominica 18 Post pentecosten N° 6») (Faber: 1043), b kotopoh TaK^e npuBoguTca ccbinKa Ha cb. Bacunua. TpygHo cKa3aTb, noHeMy CuMeoH He nepeBoguT Ha pyccKufi a3biK echinus, npegnonuTaa eMy KanbKy naTuHcKoro HauMeHoBaHua gpyroro MonnrocKa — polypodium. TaK®e bo3mo®ho, hto no-aBneHuro Ha3BaHua nonunoduu cnoco6cTBoBano noBecTBoBaHue nnuHua Orap-mero, kotopmh onucbiBan MopcKoro e®a, KaK o6nagaro^ero KonroHKaMu BMe-cto Ho®eK («echini quibus spinae pro pedibus») u yKpbiBaro^eroca cpegu KaM-Hen b npegnyBcTBuu mTopMa (GP: 108). Cnoco6HocTb MopcKo^o 3au^a HocuTb KaMeHb bo pTy o6mhho npunucbiBaeTca otu^m: b c6opHuKax Tuna «n^enb» b ^TOM cro®eTe yHacTByroT rycu unu ®ypaBnu, cnacaro^ueca ot xu^hmx ni^ (n^ena: 117). B oTnunue ot nonunodun, ^TO HauMeHoBaHue 3a^b MopcKuu aBnaeTca KanbKoH c naTuHcKoro lepus marinus u BocxoguT k «EcTecTBeHHofi ucTopuu» nnuHua, y KoToporo mopckum 3afi^M Ha3biBaeTca MonnrocK annu-3ua (GP: 119).
KnronoM, o6teguHaro^uM ^Tu cro^eTbi, BbicTynaeT ctux u3 nepBoro no-cnaHua k KopuH^aHaM «KaMeHb ®e 6t Xc» (1 Kop 10:4). B TeKcTax «06ega» u «Benepu» CuMeoH He pa3 Ha3biBaeT Hucyca «MbicneHHbiM KaMHeM»; Hanpu-Mep, bo BBegeHuu k «06egy» nponoBegHuK numeT: «KaMeHe ^ecTtfi geMoHt, KaMeHa MbicneHHaro Xpc-Ta, KaMeHueMt oT npegtnpuaTaro nocTa nogBurHy-tu T^aca» (02: n. 5). CnoBo-cuMBon «KaMeHb» genaeT aHanoruro noHaTHofi gna cnymaTena u no3BonaeT aBTopy npaKTuHecKu 6ecK0HeHH0 pacmupaTb ee 3a cneT HaHu3MBaHua 3BepuHbix MeTa^op, b KoTopbix TaK unu uHaHe ^urypupyroT KaMeHb unu cKana. TaK, CuMeoH He TonbKo pa3bicKuBaeT HenpuBbiHHbie 6ecra-apHMe cro^eTM, ho u Bugou3MeHaeT HauMeHoBaHua ®ubothmx, co3gaBaa TeM caMMM 3aMMcnoBaTyro aHanoruro. no3®e Ore^aH .Sbopckuh ucnonb3oBan cxo-®yro aHanoruro, ocHoBaHHyro Ha toh ®e 6u6neficKofi ^uTaTe, ho gononHeHHyro
11	CraxoTBopeHHe «3aa^> H3 «BepTorpaga MHoro^eTHoro» Hcnonb3yeT tot ®e o6pa3, ho BKnroqeHHbiH b HappaTHBHMH kohtckot, b KoTopoM noaBnaeTca hckhh cBaT0H. Hotohhhkom gna 3Toro cTHxoTBopeHHa noony^una nponoBegb Oa6epa «Dominica 19 post pentecosten
1» (Faber: 1057).
12	nro6onbiTHo, hto HauMeHoBaHue «MopoKoH e®» no BoeH BuguMooTu 6bino b y^0Tpe6neHHH b XVII b. (CP-S 5: 35). B «Co6paHue ot gpeBHux (jmnoooi^...» flaMaoKuHa CTyguTa (flaMaoKuH: n. 47o6.-48) TaK®e HuTaeM o MopcKoM e®e, kotopmh 6epeT b poT KaMeHb, hto6m 6ypeH ero He oTHecno Ha ^ny6HHy.
172 AHacTacHfl npeo6parneHCKan • «3bepohpabhme .nrogn»: hpaboyhhte^bhme exempla ...
eme ogHuM cuMBonoM. Hapagy c 3añ^Mu 3eMHbiMu y Hero noaBnaroTca nru^i, yKpbiBaromueca b cKanax ot xumHbix acrpeóoB. ^TO conocTaBneHue 0CH0BaH0 Ha cuMBonuHecKoM npoHTeHuu He TonbKo «KaMHa», ho u «nru^i» — anneropu-HecKoro o6o3HaHeHHa gymu (Mopo30B 1971: 37).
(7)	Eme oguH HacTo ucnonb3yeMbiñ npueM — u3MeHeHue Tpagu^uoHHOH TpaKToBKH o6pa3a ^ubothoto Ha npoTuBonono^Hyro — npu3BaH ycunuTb npo-u3BoguMoe Ha cnymaTena BneHaTneHue. 3aMeHaTenbHo, hto b TeKCTax cboux nponoBegeñ CuMeoH ucnonb3yeT cpa3y o6a BapuaHTa — Tpag^HoHHyro uh-Tep^peTa^uro u cBoro coócTBeHHyro. nogoÓHbie npunoru no3BonaroT aBTopy urpaTb Ha KoHTpacTe u co3gaBaTb ^^eKTHbIe óapoHHbie conocTaBneHua. B «06ege» CuMeoH oópamaeTca k o6pa3y xaMeneoHa KaK k KaHoHuHecKoMy cum-Bony nu^Mepua: «Bcu ToMy xaMeneoHcTByroTt: u6o aKo^e ^uBoTHoe uMeHy-eMoe xaMeneoHt, Bca ^ítm npegtcToambia ce6t Bemu ygoób Bt ce6t boo6-pa^aeTt, u npueMneTt, aKo^e 3Íhu^ u 3ep^no: TaKo HenoBtKoyrogHu^i» (0,2,: n. 327o6., 582o6.). B «CnoBe o Ore^aHe nepBoMyHeHuKe» u3 «BeHepu» xaMeneorn Heo^ugaHHo cTaHoBuTca uHocKa3aTenbHbiM o6o3HaHeHueM caMoro Ore^aHa: «noBtcTByroTt ecTecraocnoB^i o HtKoeMt ^ubothomí, uMeHye-mom xaMeneoHt, aKo to ero^e ^fera Bemb uMaTb ce6t npegno^eHHyro, toh ^fert b Ttnecu cBoeMt u3to6pa®aeTt, u aBcTByeTt 3pambiMt HaHb. nogoó-Hoe ToMy gtñcTBo 6ame bo cToMt nepBoMyHeHuufe u apxuguaKoHt Ore^aHt: u6o eguHoro npegno^uBt Mbicnu, cp^y, u gymu cBoeñ xp^Ta r^ga, ero ^fert npuaTt Ha ce6e, erga bo Xp^Ta Kp^TuBca, bo Xp^ra oóneHeca: u ero ^tTt uy-geoMt ABcTBoBa no ce6t» (B,2, n. 179)
B EBaHrenuu ot .HyKu (.Hk 17:37) xpucTuaHe, cnegyromue 3a HucycoM, cpaBHuBaroTca c opnaMu, KoTopbie «ko Tpyny oóbiKoma mho3u KynHo u cKopo ntTtTu: TaKo Torga nrogue ko ocHoBaHuro ^Be, ko Xp^Ty r^y, bo mho^ctbí Benu^feMt, u to^ho npuTeKaxy» (0,2,: n. 585). Ho b «CnoBt 1, Bt Hgnro 7, no comecTBuu CTaro 2xa» (02: n. 184-190) open, neTamuñ Ha rpynbi, Mo^eT TaK^e cTaHoBuTbca anneropuHecKuM o6o3HaHeHueM 3aBucTHuKoB.
(8)	B mecToñ rnaBe EBaHrenua ot MaT^ea Hucyc paccKa3biBaeT npuTHy o tom, hto HenoBeK He Mo^eT cny^uTb Bory u gbaBony ogHoBpeMeHHo, paBHo KaK u He Mo^eT oh cocToaTb b ycny^eHuu y gByx rocnog. KaK Ka^eTca, uMeH-ho ^Ta aHanorua 6bina nono^eHa CuMeoHoM b ocHoBy ero cpaBHeHua gBoe-gymHoro HenoBeKa c 6o6poM. B «CnoBt 2, Bt Hegtnro 2, no comecTBuu CTaro flxa» u3 «06ega» b nepeHHe nrogcKux rpexoB u onu^eTBoparomux ux KanecTB ^ubothmx, noaBnaeTca HenoBeK, gBoegymHMH KaK 6o6p~b, «u^e u Ha 3eMnu ^uBeTt, u Bt Bogt npeóbiBaeT» (Ofl: n. 128). nog gBoegymueM cnegyeT oHe-BugHo noHuMaTb KoneóaHua, maTKocTb b Bepe (CP^ 4: 185).
HeT coMHeHua b tom, hto b npocrpaHcTBe xpucTuaHcKoñ, u npe^ge Bcero — npaBocnaBHoñ, KynbTypbi 6o6p u3gpeBne cHuTanca HeHucTMM 3BepeM, kotopmh He rogunca gna ynorpeóneHua b numy. Oeogocuñ neHepcKuñ b cnoBe «o Bept
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 173
KpecTbaHcKOH u O naTblHbcKOH» nucan O TOM, HTO npuBep^emb pHMCKOH Bepbl egaT «6o6poBuHy, u xBocTt 6o6poBt» (EpeMuH 1947: 171), a Bonpocbi, npegna-raeMbie Ha ucnoBegu, BKnroHanu b ce6a u cTaTbro o BKymeHuu cKBepHOH numu, b tom Hucne u 6o6poBuHbi (HaM u3BecTHM nogo6Hbie BonpocHuKu HaHuHaa c XV b., ho ecTb ocHOBaHue npegnonaraTb, hto caM 3anpeT cymecTBOBan u paHee) (Ko-poroguHa 2006: 259; Cmuphob 1914: 178). OgHaKo, b aHTuHHbix, cpegHeBeKo-Bbix, a 3aTeM u 6apoHHbix coHuHeHuax, 6ecruapuax u c6opHuKax ^M6neM 6o6p-b uMen nono^uTenbHyro OKpacKy u conocraBnanca c HenoBeKOM, oTBepraromuM ot ce6a gbaBona (BenoBa 2001: 64), a b ^M6neMax — c Tpygonro6uBbiM HenoBeKOM (Camerarius: 204).
B cBoeM npunore CuMeoH a^eHTupyeT BHuMaHue Ha ecrecTBeHHbix Ka-HecTBax 6o6pa, to ecTb Ha ero cnoco6HocTu ®uTb u b Boge, u Ha cyme. ^To onucaHue BocxoguT no BceH BepoaTHocTu k ApucTOTenro, KOTopbiH nucan, hto «ohu [6o6p u 3Bepu, no MHeHuro ApucTOTena, eMy nogo6Hbie. — A. n.] go-6MBaroT numy b BogHoH cpege, ho npuHuMaroT b ce6a BO3gyx u aBnaroTca xo-gamuMu» (ApucTOTenb: 73). HMeHHO ^0^T0My 6o6p~b, ^uBymufi u Boge, u Ha 3eMne, ynogo6naeTca HenoBeKy, HecTOHKOMy b cBoeH Bepe u o6pamaromeMyca to k ogHofi, to k gpyroH cTopoHe. OcTpoyMHo coeguHuB ecTecTBeHHoe noBege-Hue ^uBOTHoro c M0panbH0-g0rMaTuHecK0H TpaKTOBKOH no eBaHrenbcKOH mo-genu, CuMeoH nonyHun Heo^ugaHHbifi o6pa3, OTBeHaromuH BceM Tpe6oBaHuaM 6apoHHofi cTunucTuKu.
Cxo^uM o6pa3OM nocTpoeHO ynogo6neHue nu^MepoB ne6edm. B gByx nponoBegax u3 «O6ega» BcTpeHaroTca cnegyromue aHanoruu: «nogo6uTca oHa [rpemHaa gyma. — A. n.] ne6egro, nepueMt TOHuro 6tny cymy, TtnoMt ®e Hep-Htromy» (0,2,: n. 447o6.) u «BHt 6tnocTb, BHyTpb HepHocTb: aKo Bt ne6egt» (02: n. 583).13 BTopoe cpaBHeHue BKnroHeHo b nog6opKy napannenbHMx MecT Ha Ty ®e TeMy: «Ho rope nu^MtpoMt, aKo ®ubu cyme, MepTBu cyTb, no oho-My cnoBecu ko enucKony ^pKBe capguHcKaa HanucaHHOMy: HMa uMamu aKo ®uBt, a MepTBt ecu [anoK rnaBT r — noMeTa Ha nonax. — A. n.]. MepTBu cyTb, aKo numaroTca ®u3Hu 6narogaTu 6o®ua. H 3tno ugonoMt nogo6Hu: u6o aKO^e ugont BHtygy uMaTb u3o6pa®eHue HenoBtKa ®uBa, ho BHyTpb He uMaTb cepg-^ u gymu: TaKO nu^Mtpu, BugaTca ®utu ^uBOTt 6narogaTu, aBcTByrome-ca u3BHtygy go6pogtaHMu KpacHu, ho BHyTpb MepTBu cyTb, yMepmBaeHueMt rptxoBt cMepTHMxt. O cu^Bbix HepoHuMt // rnaroneTt: BHyTpb HepoH, u3 BHt KaTOHt.14 A3t ®e npuno^y, BHt 3naTO, BHyTpb 6naTo: BHt menKt, BHyTpb nayHuHa: aKo bo Hgont. BHt 6tnocTb, BHyTpb nepHOCTb: hko bb neSeflk. BHt OMOBeHHuu cocygu, BHyTpb ®e Kana u HeHucTOTbi nonHuu» (O,: n. 582o6.-583) [^upHMH TeKcT moh. — A. n.]. Bu6neficKuH TeKcT co3gaeT ocHOBy-KaHBy, b
13	«HepHOTa» Maca ^e6ega npeyBe^H^eHa, xoTa Maco ^TOH nra^i geHCTBHTegtHO TeMHO-KpacHoe.
14	napa$pa3 c^OB 6ga»eHHoro HepoHHMa H3 nactMa MOHaxy PycTHKy (N° 101) (HepoHHM: 67).
174 AHacTacHfl npeo6parneHCKan • «3bepohpabhme .nrogn»: hpaboyhhte^bhme exempla ...
KoTopyro BnneTaroTca npuMepM, 3auMcTBoBaHHMe U3 cBaTooTenecKoñ nuTepa-TypM u U3 ycnoBHo-öecTuapHoro Kopnyca cro^eToB.
CTpyKTypa conocTaBneHua nu^Mepa c neöegeM KonupyeT Mogenb eBaH-renbcKoñ npuTHu oö oKpameHHMx rpoöax, nonHMx Kocreñ u tohuctot: «rope BaM khu^hu^i u ^apucee nu^Mtpu, aKo nogoöuTeca rpoöoMt noBanneHoM, u^e BHtrogy yöo aBnaroTca KpacHu, BHyTpb ro gy^e nntHu cyTb koctuu MpT-BHxt, u BcaKoa HenucToTM» (M$ 23:27). Cxo^uh motub BcTpeHaeTca u b TpeTbeM cTuxoTBopeHuu «ABeconoM» U3 «BepTorpaga MHoro^eTHoro»: «Ho b tom KpacHoM Ttnecu gyma cKBepHaa öame» (Vertograd 1: 28). BnonHe bo3-mo^ho, hto ucnonb3oBaHHoe CuMeoHoM cpaBHeHue c neöegeM uMeeT TaK^e HeKoTopyro napannenb b MeTa^ope U3 coHUHeHua rpuropua BorocnoBa «Ha HenoBeKa, bmcokoto pogoM u xygoro no HpaBcTBeHHocTu»: «A hto? He cMem-Hee nu e^e ÖMn 6m gna Teöa BopoH, ^Ta caMaa HeKpacuBaa U3 nru^ ecnu 6m oh, oKpacuBmucb HeM-Huöygb öenMM, cTan npegcTaBnaTb U3 ceöa neöega?» (rpuropuH BorocnoB: 233). 3gecb TaK^e genaeTca a^eHT Ha HepHoe BHyTpeH-Hee cogep^aHue u öenyro BHemHocTb. npuMenaTenbHo, hto ^TOT cro^eT He UMeeT ^UKcupoBaHHoro khu^hoto ynoTpeöneHua15 u, no-BuguMoMy, anennu-pyeT k ömtobmm 3HaHuaM cnymaTeneñ.
Motub öenoro cBepxy u HepHoro BHyTpu nogpoÖHo pacKpMBaeTca b cth-xoTBopeHuu «3yÖM» U3 «BepTorpaga»: «nponoBtgHUKoM a3 ynogoönaro, / uöo b gtñcTBt ux nogoöt 3Haro. / [...] A^e ®e HepHM 3yöa ca aBnaroT, / Hegyr UMtroT u cMpag ucny^aroT. / nponoBtgHU^i b to BpeMa HtpHeroT, / erga 3a-KoHy npoTUBHaa gtroT» (Vertograd 2: 103).
OcTaBUB 6e3 u3MeHeHuñ npuTHeByro Mopanb, CuMeoH HanonHaeT noBe-cTBoBaTenbHyro HacTb hobmm cogep^aHueM: öenoe onepeHue u TeMHoe Maco neöega BMcTynaroT ^KBUBaneHTaMu KpacuBoMy oKpameHHoMy rpoöy u cogep-^a^uMca b HeM KocTaM u HeHucToTaM.
5 PaccMoTpeHHMe b KoHTeKcTe öapoHHon ^0^TUKU u ee oöpa^eHua k «ecTecTBeH-Ho-HayHHoMy» 3HaHuro, öecruapHbie npmo^u b TeKcTax nponoBegeñ U3 cöop-hhkob «Oöeg gymeBHMH» u «BeHepa gymeBHaa» cny^aT apKoñ unnrocTpa^ueH BMcoKoro MacTepcTBa CuMeoHa, ero BupTyo3Horo BnageHua pa3Hooöpa3HMMU öapoHHMMU puTopuHecKUMU npueMaMU, ero HaHUTaHHocTU, ^pygu^uu u ocTpo-yMua. Onupaacb Ha 3anagHoeBponeñcKyro u ro^HopyccKyro nponoBegb KaK Ha cTpyKTypHyro ocHoBy u oöpa^aacb k aHTUHHMM «ecrecTBeHHo-HayHHMM» cohh-HeHuaM KaK k ucToHHUKy unnrocTpaTUBHoro MaTepuana, CuMeoH co3gaeT coö-cTBeHHMe «npuMepM», npegHa3HaHeHHMe b KaHecTBe oöpa3^ gna nogpa^aHua gna öygy^ux nponoBegHUKoB u npu3BaHHMe npou3BecTU BneHaTneHue Ha aygu-Topuro. AHanu3 crpyKTypbi u ceMaHTUKU Kopnyca cuMeoHoBcKUx npmo^o6 Ha
15 AHTUHHMe hctohhhkh, «Ou3uonor» h mecTogHeBM ^HKcupyroT TonbKo Ty HH<^opMa^HK>, hto neöegb KpacuBo noeT nepeg cMepTbro (BenoBa 2001: 158).
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 175
öecTHapHyro TeMaTHKy noKa3ag BbicoKyro creneHb caMocToaTenbHocTb aBTopa b cocraBneHHH He TonbKo nponoBegHHHecKoro TeKCTa, ho h mupe — b co3gaHHH coöcTBeHHoro npaBocnaBHoro roMmeTHHecKoro KaHOHa, BocnpHHaroro npono-BegHHKaMH XVIII b.
COKPA^EHHfl H ^HTEPATYPA
ApucTOTeflb = ApHCTOTe^t, Hcmopun wuBomHbix, MocKBa: H3gaTegtcKHH ^HTp Prry, 1996.
[Aristotel', Istorija zivotnyh, Moskva: Izdatel'skij centr RGGU, 1996.] EeflOBa 2001 = O. B. EegoBa, CnaBHHCKuü öecmuapuü: cMoBapb Ha3BaHuü u cumbomuku, MocKBa: hh^phk, 2001.
[O. V. Belova, Slavjanskij bestiarij: slovar' nazvanij i simvoliki, Moskva: Indrik, 2001.] BacHAHH BeflHKHH = CBaTHTegt BacH^HH Be^HKHH, TBopeHun 1, MocKBa: CnÔHpcKaa 6ga-to3bohhh^, 2009.
[Svjatitel' Vasilij Velikij, Tvorenija 1, Moskva: Sibirskaja blagozvonnica, 2009.] Bfl = CHMeoH noœ^KHH, Beuepn dyweBHan, MocKBa: BepxHaa THnorpa^Ha, 1683.
[Simeon Polockij, Večerja duševnaja, Moskva: Verhnjaja tipografija, 1683.] rpuropMM EorocflOB = TBopeHun uwe bo cBnmbix om^ Hawe^o rp^opun Eo^ocMOBa, apxu-enucKona KoHcmaHmuHonoMbCKo^o 2, Cn6: H3gaTegtcTBo n. n. CoHKHHa, 1912. [Tvorenija iže vo svjatyh otca našego GrigorijaBogoslova, arhiepiskopa Konstantinopol'skogo 2, SPb: Izdatel'stvo P. P. Sojkina, 1912.] flaMacKHH = TocygapcTBeHHtiH HcTopmecKHH My3eH, OTgeg pyKonaceH, CHHogagtHoe co6pa-HHe 377.
[Damaskin = Gosudarstvennyj Istoričeskij muzej, Otdel rukopisej, Sinodal'noe sobranie nr. 377.] EfleoHCKan 1989 = A. C. EgeoHcKaa, «O6eg gymeBHtiH» h «BeHepa gymeBHaa» CHMeoHa no-g0^K0^0 B HcTopHKo-^HTepaTypHoM npo^cce, Pa3Bumue ôapoKKo u 3apowdeHue KMaccu-^u3Ma b Poccuu XVII — HauaMa XVIII b., otb. peg. A. H. Po6hhcoh, MocKBa: HayKa, 1989, 170-188.
[A. S. Eleonskaja, «Obed duševnyj» i «Večerja duševnaja» Simeona Polockogo v istoriko-literaturnom processe, Razvitie barokko i zaroždenie klassicizma v Rossii XVII — načala XVIII v., otv. red. A. N. Robinson, Moskva: Nauka, 1989, 170-188.] EpeMUH 1947 = H. n. EpeMHH, ^HTepaTypHoe Hacgegae Oeogocaa neHepcKoro, Tpydrn omdeMa öpeBHepyccKoü Mumepamyprn 5, HeHHHrpag: H3gaTegtcTBo AKageMHH HayK CCCP, 1947, 159-184.
[I. P. Eremin, Literaturnoe nasledie Feodosija Pečerskogo, Trudy otdela drevnerusskoj literatury 5, Leningrad: Izdatel'stvo Akademii nauk SSSR, 1947, 159-184.] 3aBopuH 2011 = T. H. 3aBopHH, CHMBogHKa pacTeHHH h ®hbothbix b nponoBegax HoaHHHKHa TagaToBcKoro: HoBtie TeHgeH^HH b HHTep^peTa^HH cHMBoga, BecmHuK Hry: ucmopun, $u-M0M0^un 10(9), Hobochôhpck: H3gaTegtcTBo CHÔHpcKoro oTgegeHHa pocchhckoh aKageMHH HayK, 2011, 95-104.
[T. I. Zavorin, Simvolika rastenij i životnyh v propovedjah Ioannikija Galjatovskogo: novye tendencii v interpretacii simvola, Vestnik NGU: istorija, filologija 10(9), Novosibirsk: Izdatel'stvo Sibirskogo otdelenija Rossijskoj akademii nauk, 2011, 95-104.] MepoHHM = TBopeHun 6MaweHHo^o HepoHuMa Cmpu^oHCKo^o 3, KaeB: Tanorpa^Ha H. H. Ho-KogoBa, 1880.
[Tvorenija blažennogo Ieronima Stridonskogo 3, Kiev: Tipografija I. I. Čokolova, 1880.] MoaHH 3flaToycT = TBopeHun cBnmo^o om^ Hawe^o MoaHHa 3Mamoycma, apxuenucKona Koh-cmaHmuHonoMbCKo^o, b pyccKoM nepeBode 12(2), C.-neTep6ypr: H3gaHHe C.-neTep6ypr-ckoh flyxoBHoä aKageMHH, 1906.
[Tvorenija svjatogo otca našego Ioanna Zlatousta, arhiepiskopa Konstantinopol'skogo, v russkom perevode 12(2), S.-Peterburg: Izdanie S.-Peterburgskoj Duhovnoj akademii, 1906.]
176 AHacTacHfl npeo6parneHCKan • «3bepohpabhme .nrogn»: hpaboyhhte^bhme exempla ...
Kuce^eBa 2008 = M. C. KacegeBa, Eaporaaa aHTponogoraa: HpaBCTBeHHoe 6orocgoBHe b npo-noBegax CHMeoHa ^ogo^Ko^o, Bonpocbi $unoco$uu 7, MocKBa: HayKa, 2008, 115-129. [M. S. Kiseleva, Baročnaja antropologija: nravstvennoe bogoslovie v propovedjah Simeona Polockogo, Voprosy filosofii 7, Moskva: Nauka, 2008, 115-129.] Kuce^eBa 2011 = M. C. KacegeBa, HumeMMeKmyaMbuwu Bw6op Poccuu Bmopou noMOBuuw XVII — uauaMa XVIII b.: om dpeBHepyccKou Kuuwuocmu k eBponeucKou yueuocmu, MocKBa: npo-rpecc-Tpag^Ha, 2011.
[M. S. Kiseleva, Intellektual'nyj vybor Rossii vtoroj poloviny XVII — načala XVIII v.: ot drevnerusskoj knižnosti k evropejskoj učenosti, Moskva: Progress-Tradicija, 2011.] K0p30 2009 = M. A. Kop3o, BHemHaa Tpag^Ha KaK hcto^hhk BgoxHoBeHHa: k Bonpocy o6 aBTopcTBe KHeBCKHX h MOCKOBCKHX npaBocgaBHtix TeKCTOB XVII b.: gBa npHMepa, Studi Slavistici 6, Firenze: Firenze University Press, 2009, 59-84.
[M. A. Korzo, Vnešnjaja tradicija kak istočnik vdohnovenija: k voprosu ob avtorstve kievskih i moskovskih pravoslavnyh tekstov XVII v.: dva primera, Studi Slavistici 6, Firenze: Firenze University Press, 2009, 59-84.] KoporoflUHa 2006 = M. B. KoporogHHa, McnoBedb b Poccuu b XIV-XIXbb. , C.-neTep6ypr: flMH-TpHH Ey^aHHH, 2006.
[M. V. Korogodina, Ispoved' v Rossii v XIV-XIX vv., S.-Peterburg: Dmitrij Bulanin, 2006.] K0CT0Map0B 1912 = H. H. K0CT0Map0B, PyccKaM ucmopuM b wu3HeonucaHunx ee ^MaBHeuwux denmeneu 2, C.-neTep6ypr, 1912.
[N. I. Kostomarov, Russkaja istorija v žizneopisanijah ee glavnejših dejatelej 2, S.-Peterburg, 1912.]
KP = «K^ki^ pa3yMeHHa» = HoaHHHKHH ra^aTOBCKHH, Kmmhpa3yMeHuM, KaeB: Tanorpai^Ha HaB-pM, 1659.
[Ioannikij Galjatovskij, Ključ razumenija, Kiev: Tipografija Lavry, 1659.] KpeKOTeHb 1982 = B. H. KpeKoTeHt, TeMa HayKH b 6apo^HoH yKpaHHCKoH ^o^3HH 30-x rogoB XVII b., EapoKKo b eMaBMHeKux KyMbmypax, peg. Koggeraa A. B. HanaToB — A. H. PoroB — H. A. Co^poHoBa, MocKBa: HayKa, 1982, 255-275.
[V. I. Krekoten', Tema nauki v baročnoj ukrainskoj poezii 30-h godov XVII v., Barokko v slavjanskih kul'turah, red. kollegija A. V. Lipatov - A. I. Rogov - L. A. Sofronova, Moskva: Nauka, 1982, 255-275.]
Mfl = «Meq gyxoBHtm» = Ha3apt EapaHoBm, en., Men dyxoBHbu, KaeB: Tanorpa^Ha HaBpM, 1666.
[Lazar' Baranovič, ep., Meč duhovnyj, Kiev: Tipografija Lavry, 1666.] .ne ro$$ 2011 = He	CpeČHeBeKOBbiu Mup Boo6pawaeMo^o, MocKBa: H3gaTegtcKaa
rpynna «nporpecc», 2001.
[Ž. Le Goff, Srednevekovyj mir voobražaemogo, Moskva: Izdatel'skaja gruppa «Progress», 2001.]
M0p030B 1971 = A. A. Mopo3oB, MeTa^opa h aggeropaa y CTe^aHa ^BopcKoro, ^o^muKa u cmuMucmuKa pyccKou Mumepamypb, HeHHHrpag: HayKa, HeHHHrpagcKoe oTgegeHHe, 1971, 35-44.
[A. A. Morozov, Metafora i allegorija u Stefana Javorskogo, Poetika i stilistika russkoj literatury, Leningrad: Nauka, Leningradskoe otdelenie, 1971, 35-44.] M0p030B 1982 = A. A. Mopo3oB, CHMeoH ^ogo^KHH h npo6geMM BocTorao-cgaBaHcKoro 6a-poKKo, EapoKKo b eMaBMHeKux KyMbmypax, peg. Koggeraa A. B. HanaToB - A. H. PoroB -H. A. Co^poHoBa, MocKBa: HayKa, 1982, 170-190.
[A. A. Morozov, Simeon Polockij i problemy vostočno-slavjanskogo barokko, Barokko v slavjanskih kul'turah, red. kollegija A. V. Lipatov - A. I. Rogov - L. A. Sofronova, Moskva: Nauka, 1982, 170-190.] OB = Ocmpo^cKaM EuBmum, OcTpor, 1581 (http://www.vechnoe.info/bible).
[Ostrožskaja Biblija, Ostrog, 1581.] Ofl = CHMeoH no^^KHH, 06ed dyweBHbiu, MocKBa: BepxHaa THnorpa^Ha, 1681. [Simeon Polockij, Obed duševnyj, Moskva: Verhnjaja tipografija, 1681.]
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 177
nnefla = n^ega, naMnmuuKu Mumepamypw ffpeBneü Pycu: XIII b., nogr. TeKCTa, nepeB. h komm. B. B. KogecoBa, MocKBa: Xygo:»ecTBeHHaa gHTepaTypa, 1981, 486-519. [Pčela, Pamjatniki literatury Drevnej Rusi: XIII v., podg. teksta, perev. i komm. V. V. Kolesova, Moskva: Hudožestvennaja literatura, 1981, 486-519.] Ca30H0Ba 2006 = H. H. Ca3oHoBa, flumepamypHan KyMbmypa Poccuu: pannee HoBoe BpeMM, MocKBa: s3hkh cgaBaHcKHX KygbTyp, 2006.
[L. I. Sazonova, Literaturnaja kul'tura Rossii: rannee Novoe vremja, Moskva: Jazyki sla-vjanskih kul'tur, 2006.]
Ca30H0Ba 2012 = H. H. Ca3oHoBa, naMnmb KyMbmypw: uacMeöue CpedHeBeKOBbn u öapoKKo b pyccKou Mumepamype HoBo^o BpeMenu, MocKBa: PyKonHCHtie naMaTHHKH flpeBHeH PycH, 2012.
[L. I. Sazonova, Pamjat' kul'tury: nasledie Srednevekovja i barokko v russkoj literature Novogo vremeni, Moskva: Rukopisnye pamjatniki Drevnej Rusi, 2012.] Cmuphob 1914 = C. H. Cmhphob, flpeBnepyccKuü dyxoBHUK, MocKBa: CHHogagbHaa ranorpai^Ha, 1914.
[S. I. Smirnov, Drevnerusskij duhovnik, Moskva: Sinodal'naja tipografija, 1914.] Co6oflb 2015 = B. Coöogb, yKpaiucbKe öapoKo: meKcmu i KOHmeKcmu, Warszawa: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2015.
[V. Sobol', Ukrajins'ke baroko: teksty i konteksty, Warszawa: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2015.] CPA 4-5 = CMOBapb pyccKo^o n3WKa XI-XVII bb. 4-5, MocKBa: HayKa, 1977-1978.
[Slovar' russkogo jazyka XI-XVII vv. 4-5, Moskva: Nauka, 1977-1978.] yfl = yKpaiucbKa Mimepamypa XVII cm.: CuHKpemuHHa nuceMHicmb. noe3in. r^paMamyp^iM. EeMe-mpucmuKa, Khib: HayKoBa flyMKa, 1987.
[Ukrajins'ka literaturaXVIIst.: Synkretyčnapysemnistb. Poezija. Dramaturgija. Beletrystyka, Kyjiv: Naukova Dumka, 1987.] &H3H0A0r = ®H3Hogor, naMnmHuKu Mumepamypw ffpeBHeü Pycu: XIII b., nogr. TeKcTa, nepeB. H komm. O. A. EegoöpoBoH, MocKBa: Xygo^ecTBeHHaa gHTepaTypa, 1981, 474-485. [Fiziolog, Pamjatniki literatury Drevnej Rusi: XIII v., podg. teksta, perev. i komm. O. A. Belobrovoj, Moskva: Hudožestvennaja literatura, 1981, 474-485.]
Camerarius = J. Camerarius, Symbolorum et emblematum ex animalibus quadrupedibus, Norimberg, 1595.
Faber = M. Faber, Concionum opus tripartitum 2, Ingolstadt, 1631.
GP = Gaius Plinius Secundus, Naturalis historia 2, Weidmann: Berolini apud Weidmannos, 1867. Hippisley - Luk'janova 2005 = A. Hippisley - E. Luk'janova, Simeon Polockij's library: a
Catalogue, Köln - Weimar - Wien: Böhlau-Verlag, 2005. Meffreth = Meffreth, Hortulus Reginae, Sive Sermones Meffreth, Fidei Catholicae In Misnia Prae-conis Quondam Celeberrimi. De Tempore. Pars aestivalis Opus nunc denuo recognitum, & multis locis a mendis repurgatum; Singulis Vero Partibus, Suus Cuique Index Proprius Adiun-ctus Est. Henricus, 1614.
Pazera 1999 = W. Pazera, Kaznodziejstwo w Polsce od poczqtku do konca epoki baroku, Cz^sto-chowa: WSP, 1999.
Szostek 1997 = T. Szostek, Exemplum wpolskim sredniowieczu, Warszawa: IBL, 1997. Vertograd 1—3 = Vertograd mnogocvetnyi: Simeon Polockij 1-3, ed. by A. Hippisley - L. I. Sazonova,
Köln - Weimar - Wien: Böhlau-Verlag, 1996. Vulgata = Biblia Sacra: Vulgatx Editionis, Sixti V et Clementis VIII, 1590, 1592, 1593, 1598,
Leander van Ess Editore (1822-1824) (http://sacredbible.org/vulgate1822/index.htm). WZ = Wielkie zwierciadloprzykladow, Cracöw, 1633.
Zwiqzek 2009 = J. Zwi^zek, Rzeczywistosc historyczna w kazaniach, Cz^stochowa: Wydawnictwo im. Stanislawa Podobinskiego Akademii im. Jana Dlugosza, 2009.
178 
AHacTacHfl npeo6parneHCKan • «3bepohpabhme .nrogn»: hpaboyhhte^bhme exempla ...
Povzetek
»Pozverinjeni ljudje«: moralni eksempli v pridigah Simeona Polockega
Prispevek obravnava pridigarski »bestiarij« Simeona Polockega (1629-1680), prvega moskovskega dvornega pesnika in pridigarja. Analizira eksemple pozverinjenosti, ki so del zbornikov pridig Dušni obed in Dušna večerja. Eksempli so kratke poučne dvodelne primerjave, sestavljene iz prispodobe, ilustracije in razlage prispodobe. Živalske prispodobe, ki jih uporablja Polocki, so postavljene v kontekst baročne pridigarske metaforike druge polovice 17. stoletja. V prispevku obravnavamo možne vire eksemplov in njihovo povezanost s svetopisemskimi besedili, analiziramo strukturo eksemplov in njihovo vlogo v pridižnih besedilih ter poskušamo opisati Simeonov avtorski pristop do obstoječih besedilnih konstrukcij. Eksempli so razdeljeni na nekaj skupin glede na stopnjo avtorskega posega v izhodiščne besedilne teme in formule.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 179
OCENE IN POROČILA
Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2
181
I
Zoran Ran kovic
Monografija o imenima Pomenika
MANASTIRA KRUSEDOLA
CoBiss: 1.19
https://dqi.org/10.3986/jz.v24i2.7114
Dragana Novakov, Imena Pomenika manastira Krušedola, Beograd: Pravoslavni bogoslovski fakultet Univerziteta, Institut za teološka istraživanja, 2017, 182 str. (cirilica)
Nedavno je naučnoj - a i široj - javnosti predočena monografija dr Dragane Novakov pod naslovom Imena Pomenika manastira Krušedola. Autorka je svo-ju monografiju predstavila u više kračih ili dužih poglavlja koji su pobrojani u okviru sadržaja i to: skračenice (7), Uvodne napomene (9-12), Istorijat manastira Krušedola (13-15), Arheografski opis pomenika manastira Krušedola (1754), Imena pomenika manastira Krušedola (55-108), a u okviru Imena pomenika obradena su i analizirana: Imena slovenskog porekla (65), Semantika imena (6681), Nadimci (81-83), Struktura imena slovenskog porekla (83-97), Neslovenska imena (97-98), Kalendarska imena (98-106), Imena pod uticajem susednih naroda (106-108); dato je i nekoliko napomena o patronimima (109-113); slede zaključne napomene (115-123), registar (125-166) u okviru koga su data muška i ženska imena i na kraju je literatura (167-180) i engleski sažetak (181-182).
U monografiji Dragane Novakov predstavljen je i analiziran raznovrstan i pažnje vredan onomastički materijal na različitim nivoima (jezički: fonetski/ fonološki, delom morfološki i leksički, potom pravopisni i semantički). Buduči da se bavi gradom iz Pomenika (druga polovina XVI i prva polovina XVII veka) nastaloj u srpskoj sredini, večim delom u Vojvodini, studija predstavlja i doprinos osvetljavanju onomastičke situacije severnog dela Srbije pomenutoga perioda. Najzad, u odredenoj meri ona popunjava (sagledavajuči celokupan materijal) i prazninu u poznavanju jezika pisara, koji su živeli i delovali na ovome terenu, a ne samo u manastiru Krušedolu.
Dragana Novakov je u uvodnim napomenama objasnila šta su to pomenici i koja je njihova uloga u bogosluženju Pravoslavne Crkve. Posle detaljne analize njihove upotrebe u bogosluženju svedeno je zaključila da su to, u suštini, zbornici (parusije) »sa imenima živih i upokojenih hriščana«. U njima su našli mesto i počivši i živi članovi vladalačkih porodica srpske srednjovekovne države, srpski svetitelji, crkveni velikodostojnici, monasi, monahinje itd. kao i obični mirjani -verni narod Božji. Pomenici su, dakle, crkvene, bogoslužbene knjige, sa imenima počivših i živih članova Crkve koji su javno spominjani za vreme bogosluženja.
182 _ Zoran Rankovic • Monografija o imenima Pomenika manastira Krušedola
Čitajuci na bogosluženjima imena za spominjanje, sveštenoslužitelj je molio Boga da ih se seti i pomene ih u Carstvu Nebeskom. Pomenici predstavljaju zbirku imena, nastajali su tokom više godina, u okviru odredene crkvene zajednice.
Važno je napomenuti da je, uopšteno uzev, obradivanje onomastičke grade (antroponimije u osnovi) izuzetno teško i zahteva od autora veliku pažnju i vi-šeslojno znanje. Antroponimi su nastajali tokom više godina, u okviru odredene manastirske obitelji ili parohijske zajednice, a one ličnosti koje su ušle u spisak po-minjanih za vreme bogosluženja upisivala su, uglavnom, sveštena lica koja su vršila pomene. Ti crkvenoslužitelji bili su različitog stepena obrazovanja a naročito znanja iz oblasti jezika i pravopisa kojim su se služili sačinjavajuci pomenik - da li je to bio vec u ranijim vekovima standardizovan srpskoslovenski, ili su se u njemu našli i »nanosi« iz ruskoslovenskog, slavenoserbskog pa i iz narodnog jezika koji je tek trebalo da doživi standardizacija
Sve crte koje se tiču srpskog narodnog jezika, a koje čine deo Pomenika, predstavljaju odredenu koheziju sa srpskoslovenskim jezikom, koji je prisutan u uvodnom delu spomenika. To nam govori da ova dva jezika, srpski narodni, i srpski bogoslužbeni u vreme upisivanja priložnika, nisu bili jedan drugom oponenti, do isključivosti. Srpskoslovenski, koji je naravno, s pravom imao prvenstvo upotrebe namenjenom početku rukopisne knjige ovoga tipa, i srpski narodni, koji se odnosi na zapise i imena običnog sveta zajedno, nisu narušili pomenički bogoslužbeni tekst, niti sadržinu celoga spomenika, što je Dragana Novakov posebno naglasila.
Posle kratkog istorijata manastira Krušedola dolazi arheografski opis ovoga pomenika. Vec u ovom odeljku autorka je jezik pomenika definisala kao spomenik srpskoslovenskog jezika »iz posleresavskog perioda, s crtama srpskog narodnog jezika i ruskoslovenskog«. I što je takode važno - Dragana Novakov je obratila pažnju i na činjenicu da je pomenik napisan »u dužem vremenskom periodu«, da se primecuje razlika kad je u pitanju pismo (na početku je pismo urednije nego ka-snije, neki pisari pišu poluglas, a neki pajerak itd. O svemu ovome kao i o drugim samoglasničkim i suglasničkim pojavama govori se u okviru Grafije i pravopisa).
Dragana Novakov je u svojoj monografiji identifikovala 4085 oblika imena »njihovih fonetskih i morfoloških varijanata, deminutiva, hipokoristika itd., a od toga je 728 različitih«. Dobro je i korisno što je autorka posebno obratila pažnju na imena kod pripadnika društvenih staleža - tu ce biti imena visokih crkvenih veli-kodostojnika, jeromonaha, igumana, dakona, monaha, monahinja, despota, despotica, kneževa, vojvoda itd. i pokušala da utvrdi »kakva je razlika ili sličnost njihovih imena sa antroponimima ostalog stanovništva«. Zaključila je da su, na primer, crkvena lica nosila kalendarska imena preuzeta iz grčkog, latinskog ili hebrejskog jezika; takva imena nose i srpski despoti (zabeleženo je 5 imena iz ove kategorije).
U ovom pomeniku koji se najviše vezuje za severni deo Srbije (Vojvodinu) tokom XVI i XVII veka nalazimo bogat slovenski antroponimijski materijal. To se naročito vidi u delu Pomenika u kome se obraduju imena običnih mirjana.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
183
Ovaj odeljak koji se odnosi na slovensku (i praslovensku) antroponimiju na-ročito je zanimljiv i važan, generalno uzevši za istoriju srpskog narodnog jezika, za njegov sveukupni habitus.
Autorka je pokazala bogatstvo ličnih imena slovenskog porekla i njihovu mo-tivaciju, koja je izuzetno raznovrsna i zanimljiva. Tako nalazimo imena prema na-zivima životinja, prema nazivima ptica, prema biljkama, imena koja su u vezi sa vatrom, imena prema prirodnim pojavama, imena s negacijom, imena od opisnih prideva, teoforna imena itd. Navode se i imena nepoznate ili nejasne etimologije, nadimci. Dužna pažnja posvečena je i strukturi imena slovenskog porekla. Posebno se analiziraju složena imena, imena s prefiksima, imena s negacijom; takode se pod-vrgavaju analizi fonološke varijacije i varijante u imenima. Deo rada posvečen je neslovenskim imenima, u okviru kojih se analiziraju kalendarska imena. Zanimljiv i važan zaključak koji izvodi Dragana Novakov jeste da je u ovom Pomeniku broj neslovenskih imena, pre svega hriščanskih, mnogo veči od broja slovenskih. Ovo bi mogao biti i dokaz, prema autorkinom mišljenju koji se može prihvatiti, »o snazi hriščanskog elementa na ovom terenu sredinom XVI i početkom XVII veka«. Navode se najfrekventnija hriščanska imena u ovom Pomeniku: (a) muška: Jovan, Petar, Nikola, Stepan, Mihail, Pavle, (b) ženska: Ana, Jovana, Marina, Marta.
Takode su navedena imena nastala pod uticajem susednih naroda, npr. romanska, madarska, imena orijentalnog porekla itd. Najzad su date i neke napomene o patronimima, jer se o prezimenima i raspravljalo i još uvek raspravlja u onomastici i šire: u istorijskim, etnografskim, sociolingvističkim radovima (tu je pitanje poro-dičnih nadimaka, tzv. sekundarsna prezimena, koja kasnije mogu biti potencijalni patronimi itd).
Količina prikupljenog materijala i obradene grade, kao i bogatstvo ilustrativnih primera i odlična prisutnost različitih antroponima, kako onih kalendarskoga porekla, tako i slovenskoga, razmatrani su iz različitih uglova, što pokazuje i da se jedan pomenički tekst u kojem je mnogo pisarskih ruku, može i jezički sagledati. I što takode govori da su srpski pisari poticali iz značajnih pisarskih centara, i to pokazali u rukopisnim knjigama ovakvoga tipa, a na šta je autorka skrenula pažnju.
Obradivši antroponime, poneki nadimak i patronim koji su se javili u Pome-niku, Dragana Novakov izradila je ovu monografiju koja je svakako privlačna i onima koje zanima srpski jezik, istorija, teologija, kao i identitet stanovništva ovoga srpskog kraja, a ne samo onomastika.
Takode, ova monografija pokazuje i da onomastika nije samo puko popisiva-nje grade, nego da je ona i istinski naučni rad uz uvažavanje pristupa prethodnika što je autorka ovom knjigom i pokazala.
U tom smislu, mislim i da je ova monografija dragocen doprinos poznavanju onomastičkih i jezičkih prilika priložnika - Srba u srednjem veku u Vojvodini.
Pojavu gotovo sveobuhvatne analize prvi put jednoga Pomenika, autorke Dragane Novakov, smatram izuzetno važnom, a monografiju vrednim i značajnim prilogom u dijahronoj onomastici i istoriji srpskoga jezika.
jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
185
Mija Mlchelizza
Enclave RAE - spletni portal za jezikovne uporabnike španščine
COBiss: 1.19
https://doi.org/10.3986/jz.v24i2.7115
Spomladi je Španska kraljeva akademija (RAE) postavila na splet portal za uporabnike španščine, imenovan Enclave RAE.1 Namenjen je učiteljem, profesorjem, učencem, dijakom in študentom, strokovnjakom za različna področja in podjetjem, zasnovan pa je zlasti z mislijo na uporabnika, ki pri svojem delu dnevno uporablja španski jezik.
Spletni portal ima 10 podstrani, ki jih bomo v nadaljevanju podrobneje predstavili: Ficha de la palabra (Podatki o besedi), Diccionario avanzado (Napredno iskanje po slovarju), Diccionarios (Slovarji), Gramática (Slovnica), Corpus (Korpus), Registro de consultas (Register jezikovnih poizvedb), Aula (Razred), Taller lingüístico (Jezikovnotehnološka orodja), Consultas lingüisticas (Jezikovno svetovanje) in Mi RAE (Moja RAE).
Na prvi podstrani, ki se imenuje Ficha de la palabra, so v posebnih razdelkih na kratko predstavljeni nekateri podatki o iskani besedi: najprej je izpis slovarskega sestavka iz slovarja Diccionaro de la lengua española (DLE), sledijo primeri rabe iz baze besedil RAE z oznako države izvora besedila (španščina je namreč uradni jezik v 20 državah sveta) in letnico nastanka, navedena je prva pojavitev iskane besede v besedilu, prav tako z oznako države izvora besedila in letnico nastanka. Z aplikacijo besednega oblaka so predstavljene povezane besede. Gre za besede, ki se pogosto uporabljajo skupaj z iskano besedo, velikost pisave besed v oblaku je sorazmerna s pogostnostjo uporabe v teh besedilih. Sledi grafični prikaz pogostnosti rabe iskane besede v besedilih (po stoletjih), frekvenca iskanj besede po elektronskem slovarju DLE ter na koncu impresiven pregled s primerjavo pomenskih členitev in razlag iskane besede po akademijskih slovarjih iz let 1780, 1817, 1884, 1925, 1992 in 2001. Vsi prikazani podatki so pridobljeni iz baze podatkov RAE, zgodovinskega korpusa Corpus del Diccionario Histórico (CDH) in korpusa Corpus del Español del Siglo XXI (CORPES), iz slovarjev RAE in registrov iskanj po spletnem mestu slovarja DLE.
Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. 1 Portal Enclave RAE je podrobno predstavljen v vodniku po portalu Guia de uso (https://enclave. rae.es/pdfs/Guia_de_uso%20Enclave_RAE.pdf, dostop 23. 9. 2018).
186 _
Mija Michelizza ■ Enclave RAE - spletni portal za jezikovne uporabnike španščine
Sledi podstran Diccionario avanzado, kjer lahko uporabnik s pomočjo naprednega iskanja išče po slovarju DLE, ki je sicer za enostavno iskanje (po lemah, začetku ali koncu besede ipd.) brezplačno dostopen na spletnem mestu akademije. V sklopu portala Enclave RAE pa lahko uporabnik glede na izbrane parametre (npr. besedna vrsta, država izvora, jezik, izbrane teme itd.) pridobi izpise celotnih seznamov besed.
Podstran Diccionarios prinaša možnost iskanja po akademijskih slovarjih: po DLE, pravnem slovarju, šolskem slovarju (ta je bil prvič digitaliziran za potrebe portala Enclave RAE), slovarju amerikanizmov itd. Ob tipkanju v iskalno okence se podobno kot pri Googlu ali slovarskem portalu Fran sproti izpisuje seznam besed, ki ustrezajo iskanemu. Ob zatipkanih besedah preusmeri na ustrezno mesto v slovarju, npr. če zapišemo besedo situacion brez naglasnega znamenja, nas preusmeri na geslo situación. Trenutno je iskanje možno le po posameznih slovarjih, pri naslednji posodobitvi portala pa je predviden enoten iskalnik za iskanje po vseh slovarjih hkrati, kar Frana vajeni uporabniki zagotovo pogrešamo.
Na podstrani, imenovani Gramática, so slovnične teme, po katerih je mogoče iskati s ključnimi besedami prek iskalnika. V seznamu zadetkov so posamezna poglavja predstavljena s kratkimi opisi osnovnih pojmov; glede na želeno vsebino lahko uporabnik ta poglavja s klikom večkrat razširi.
Sledi podstran Corpus avanzado, na kateri je mogoče iskati po milijardnem korpusu CORPES XXI, ki vsebuje besedila, objavljena v letih 2001-2015. Tudi ta korpus je sicer prosto dostopen, v sklopu portala Enclave RAE pa je po njem mogoče napredno iskanje in rezultati iskanja so na voljo v obliki seznamov. Uporabnik lahko, podobno kot pri podstrani Diccionario avanzado, izbira glede na različne parametre (npr. državo izvora, leto nastanka, temo besedila) in nato dobljeni seznam lem prenese na svoj računalnik.
Na portalu Enclave RAE si je mogoče ogledati tudi statistiko iskanj po slovarju DLE (podstran Registro de consultas). Predstavljene so najbolj iskane besede v izbranem obdobju: na eni strani tiste, ki so v slovarju, in na drugi strani tiste, ki jih v slovarju (še) ni. Konec septembra 2018 so med najpogosteje iskanimi besedami iz slovarja: diccionario 'slovar',2 irenismo 'irenizem', xeroftalmia 'kseroftalmija'; med neuslovarjenimi pa prevladujejo besede brez zapisanih ustreznih naglasnih znamenj, visoko na seznamu sta tudi novotvorjenki feminazi3 in sororidad.4
Naslednja podstran na portalu je t. i. Aula, kjer se nahaja gradivo za učence in učitelje. Tu najdemo zlasti slovnične in pravopisne teme, vsaka pa ima po štiri razdelke, in sicer za opisno besedilo, primere rabe, vaje in shemo oz. povzetek. Didaktični material in vaje si lahko prenesemo na računalnik ali pa natisnemo.
2	Vsakič, ko odpremo spletno mesto slovarja DLE, se samodejno prikaže tudi slovarski sestavek za geslo diccionario, zato je vedno najvišje v statistiki iskanj po slovarju.
3	Slabšalni izraz, ki je sicer nastal v angleščini.
4	Neologizem, ki se nanaša na solidarnost (šp. solidaridad) z ženskami v kontekstu spolne diskriminacije in patriarhata (https://es.wikipedia.org/wiki/Sororidad, dostop 23. 9. 2018).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 187
Na podstrani, imenovani Taller lingüístico, ima uporabnik možnost avtomatskega lektoriranja besedila (krajše besedilo prek spletnega vmesnika, daljše pa mora biti v posebni datoteki v formatu .doc, .docx ali .rtf naloženo prek portala, uporabnik ga nato lektoriranega prejme po elektronski pošti). Na isti podstrani so še razdelki za lematizator, različne označevalce (povedi, besednih vrst, predpon, lastnih imen ipd.) in za pregibnik za glagole. Poseben razdelek je namenjen še povezanim besedam. Gre za sinonime in delne sinonime iz dveh slovarjev, ki sicer nista sinonimna slovarja, vendar vsebujeta sinonime: slovar DLE in šolski slovar.
Podstran Consultas lingüísticas je repozitorij odgovorov na jezikovna vprašanja, po katerem lahko uporabnik išče. Arhiv odgovorov sega do leta 1998. Če uporabnik v arhivu ne najde odgovora za svoje vprašanje, lahko vprašanje tudi zastavi.
Na koncu je še podstran Mi RAE, kjer lahko uporabnik shranjuje različne dokumente ali piše svoja besedila. Če bi uporabnik želel svoje besedilo natisniti, je na tem mestu tudi zunanja povezava, kjer se lahko izvede tisk na zahtevo.
Za uporabo portala se je treba registrirati, prvi teden je uporaba brezplačna, sicer pa naročnina znaša 30 evrov na leto. Večina vsebin, ki jih ponuja portal, je sicer prosto dostopnih prek spletnega mesta Španske kraljeve akademije (www. rae.es), vendar pa je možnost naprednega iskanja po vsebinah in integracija teh vsebin v smiselno celoto vsekakor nadgradnja, za katero se bo verjetno odločila večina zahtevnejših uporabnikov španskega jezika. Primerjava s slovarskim por-talom Fran, Jezikovno svetovalnico, Terminologiščem in Amebisovimi storitvami se ponuja kar sama. Seveda so zunajjezikovne okoliščine glede števila govorcev in različnih držav, v katerih je španščina uradni jezik, povsem neprimerljive. To po svoje razloži tudi možnost uvedbe sicer razmeroma nizke celoletne naročnine, pri čemer je španščina s 442 milijoni maternih govorcev na drugem mestu na svetu, takoj za mandarinščino. Po drugi strani pa ima Španska kraljeva akademija, v okviru katere deluje tudi njihov leksikografski inštitut (Instituto de Lexicografía), obsežno prosto dostopno zbirko slovarskih ter drugih jezikoslovnih in jezikovnih virov, ki je sicer večinoma že bila (zanimivo, zaradi le delnega javnega financiranja tudi s finančno podporo ene od bank) digitalizirana, vendar pa z izkoriščanjem najrazličnejših naprednejših možnosti jezikovnotehnološke podpore v okviru portala Enclave RAE za govorce španskega jezika vsekakor pomeni veliko pridobitev.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 189
Tjaša Jakop
Druga Mednarodna sociolingvistična konferenca (ics-2)
CoBiss: 1.19
https://DQI.org/10.3986/jz.v24i2.7113
Univerza ELTE v Budimpešti je od 6. do 9. septembra 2018 gostila jezikoslovce na mednarodni konferenci z naslovom Druga mednarodna konferenca o sociolingvi-stiki: vpogledi iz hiperraznolikosti, kompleksnosti in multimodalnosti (Second International Conference on Sociolinguistics: Insights from Superdiversity, Complexity and Multimodality), ki sem se je aktivno udeležila kot edina predstavnica ZRC SAZU. Prva konferenca o sociolingvistiki je bila v Budimpešti leta 2016, tretja pa bo čez dve leti, torej leta 2020, prav tako v Budimpešti. Predavanja so potekala na tamkajšnji univerzi, in sicer v desetih vzporednih sekcijah, skupna pa so bila plenarna predavanja. Sekcijska predavanja so trajala po 25 minut (s po petimi minutami dodatka za diskusijo), plenarnim pa je bilo namenjenih po približno 60 minut. Nekateri udeleženci so imeli zgolj posterske predstavitve, ki so potekale dva dneva med odmori za kavo.
Prispevki so zajemali različna področja jezikoslovja, res pa so prevladovale sociolingvistične teme.1 Tematski skopi so bili naslednji: družbeni mediji (social media), mediji, večjezičnost, identiteta, jezikovne pokrajine (linguistic landscapes), izobraževanje, diskurz, raznolikost in dialektologija ter identiteta, jezikovna politika in načrtovanje, spol, mobilnost in angleščina kot lingua franca. Prispevki in nastopi so bili v angleščini. Od 514 prijavljenih tem so jih organizatorji sprejeli 350, vključno z 8 plenarnimi predavanji, tako da se je konference udeležilo približno 400 jezikoslovcev, med poslušalci pa je bilo tudi precej študentov. Na hodniku so bile ves čas konference na voljo publikacije založb John Benjamins, MAXQDA, OUP in Peter Lang. Prav tako so nas na stenah univerze, na vratih predavalnic in preko njihove Facebook strani2 dnevno obveščali o vseh novostih in spremembah v programu konference ter dajali razne napotke praktične narave.
Prvi dan (v četrtek, 6. septembra) je imela Helen Kelly-Holmes (Irska) plenarno predavanje z naslovom The future of sociolinguistics in the speech community of one? (Prihodnost sociolingvistike v govorni skupnosti enega?). Medtem ko se čedalje bolj poudarja individualne jezike in njihovo enkratnost, so študije pokazale, kako
1	Angleški povzetki predavanj so dosegljivi na https://drive.google.com/file/d/1ttzqwhcNMow-gIZ7Hsvk2D13uj6qyDgD3/view, program pa na https://drive.google.com/file/d/1T9pVkj-vMPV1gfMKETj-URUR23HU49Ey3/view.
2	https://www.facebook.com/international.conference.on.sociolinguistics.2018.
190 _ Tjaša Jakop • Druga Mednarodna sociolingvistična konferenca (lCS-2)
tehnološke spremembe ter upravljanje podjetij in blagovnih znamk preko reklamiranja njihovih izdelkov kažejo na razvoj iz monolingvizma v čedalje večjo vzporedno večjezičnost, ki vodi k hiperlingvizmu.3 Jezik trženja in oglaševanja dobiva čedalje večjo vlogo pri oblikovanju govorne skupnosti. V prispevku je avtorica izpostavila vidik računalniško posredovane komunikacije oz. večjezično upravljanje za namene trženja in oglaševanja, ki ima vidne posledice za govorno skupnost.
Prvi dan je nastopila tudi Sara Orthaber (Univerza v Mariboru, Slovenija), ki je (v soavtorstvu s kolegom Simonom Zupanom) predstavila prispevek z naslovom Negotiation and co-construction of translators' professional identity in an online community (Oblikovanje poklicne identitete prevajalcev v spletni skupnosti). V njem je opozorila na problem poklica prevajalca v Sloveniji, ki je še vedno precej neurejen, kar pomeni, da se lahko s prevajanjem ukvarjajo tudi posamezniki, ki za to nimajo ustrezne izobrazbe. Pri tem storitve pogosto ponujajo po izjemno nizkih cenah, s čimer nižajo tržne cene za prevajalske storitve ter obenem negativno vplivajo na ugled prevajalcev in na splošno stanje na trgu prevajalskih storitev. Kljub številnim pozivom posameznikov in inštitucij ključnih sprememb in izboljšav še ni. Namen prispevka je bil raziskati, kako udeleženci spletne skupine, namenjene prevajalcem, vplivajo na oblikovanje poklicne identitete prevajalcev v odnosu do trenutnega stanja na področju prevajanja. Avtorja sta se osredotočila predvsem na interakcije, skozi katere se kaže poklicna identiteta. S pomočjo interakcijske analize ugotavljata, da se identiteta oblikuje s pomočjo različnih dinamičnih, pogosto tudi agresivnih jezikovnih strategij, ki so rezultat nenehnih pogajanj in izpodbijanj med člani skupine.
Drugi dan konference (v petek, 7. septembra) je imela Anna Verschik (Estonija) prvo plenarno predavanje z naslovom English-Estonian code copying in different genres of CMC: comparative perspective (Angleško-estonsko kodiranje v različnih zvrsteh CMC: primerjalna perspektiva). To je raziskava o angle-ško-estonskih jezikovnih stikih in se osredotoča na to, kako računalniško posredovana komunikacija (computer-mediated communication - CMC) vpliva na kopiranje. Analizirali so kopiranje v estonskih blogih (275.263 besed), pogovore na Facebook straneh (22.601 besed) in vlogih (video blogih, 3 ure) ter preverjali, ali na kopiranje vplivajo atributi, kot so npr. sinhrono/diahrono, monolog/dialog, omejeno/neomejeno. Podatki kažejo, da imajo vlogi največ kopiranj, saj gre za spontani govor in je manj možnosti za popravke. Bloge in Facebook pogovore lažje popravimo in smo prostorsko neomejeni.
V dialektološki sekciji je Judith Taylor (Velika Britanija) v predavanju A folklinguistic analysis of young Tynesiders' perceptions of local and wider regional northern English (Jezikoslovno-folkloristična analiza dojemanja mladih iz mesta Tyneside o lokalni in širši regionalni različici severne angleščine) govorila o meša-
3 Helen Kelly-Holmes, »Choose your language!«: categorisation and control in cyberspace, Sociolinguistica 27 (2013), 132—145.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 191
nih metodah raziskovanja percepcije njihove jezikovne različice med mladimi infor-manti iz Newcastla na severu Anglije, ki ga lokalno prebivalstvo imenuje Geordie. Vzorec je zajel 9 govorcev, ki govorijo to skrajno nestandardno zvrst angleškega jezika. Pripisuje se ji nizek status (v primerjavi s standardnim jezikom), čeprav ji pripisujejo večje prijaznost in domačnost. Mladi s severa čedalje bolj uporabljajo Geordie in njegove lokalne različice, tako da se ta »severni standard« čedalje bolj razlikuje od »južnega«.
Katharina von Elbwart (Nemčija) je v prispevku »Onceyou're south of Orlando, you're not in Florida anymore«: Mapping Perceptions and Language Attitudes in Florida (»Ko ste južno od Orlanda, niste več na Floridi«: kartiranje percepcije in jezikovnega položaja na Floridi) prikazala, kako se razlikujejo pogledi nejeziko-slovcev in jezikoslovcev na narečja na področju Floride in kako se razlikuje per-cepcija različnih etničnih skupin. Pri tem se je vprašala, kakšno vlogo igra pri tem kulturna in jezikovna raznolikost. 87 dodiplomskih študentov je izpolnjevalo nemo karto (zemljevid) z jezikovnimi različicami na Floridi. 84 kart so analizirali v Arc-GIS; analize so podale večje narečne areale. Percepcija med Hispanoameričani se razlikuje od percepcije Angloameričanov, saj so uporabljali različne merila.
Njena soimenjakinja Katarzyna I. Wojtylak (Avstralija) je predavanje z naslovom Counting practices in Northwest Amazonia as an example of language contact (Prakse štetja v severozahodni Amazoniji kot primer jezikovnih stikov) žal zadnji hip odpovedala; predavanja sem se veselila zaradi lastnega raziskovanja in ukvarjanja s kategorijo števila.4
Tom Rendall (Škotska) je jezikovno situacijo na otokih severno od Škotske predstavil v predavanju Voices around the Orkney Islands (Glasovi okoli Orkneyjskih otokov). Orkneyjske otoke na severu Škotske sestavlja 67 otočkov, od katerih je le 15 naseljenih. Njihovo narečje temelji na standardni škotski galščini, obogateni z norveško leksiko. Zaradi novih priseljencev v zadnjih 60 letih se morajo domačini govorno prilagajati prišlekom, ki ne poznajo lokalne terminologije in pogovornih različic. V prispevku je bil poudarek na rabi in pogostnosti preklapljanja (code-switching).
V sekciji English as a Lingua Franca (ELF) sta avtorja Marie-Louise Brunner in Stefan Diemer (Nemčija) predstavila prispevek z naslovom Analyzing the negotiation of communication problems resulting from medium, language, and cultural context in English as a Lingua Franca Skype conversations (Analiza pogajanj o komunikacijskih problemih, ki izhajajo iz medijskega, jezikovnega in kulturnega konteksta v angleščini kot lingui franci v pogovorih prek Skypa). Govorili so o možnih težavah v korpusu angleščine kot svetovnega jezika (ELF) v pogovorih preko programa Skype. Pozornost je bila namenjena (1) mediju (omejitve oz. negativni vplivi na komunikacijo: zakasnitve, prekinitve in odmev, ki
4 Npr. Tjasa Jakop, Use of dual in standard Slovene, colloquial Slovene and Slovene dialects, Linguistica 52 (2012), 349-362.
192 _ Tjaša Jakop • Druga Mednarodna sociolingvistična konferenca (lCS-2)
povzročajo daljše pavze pri govorcih, ponavljanje ali celo ponovitev pogovora od začetka) in (2) interakciji (pogovoru), kjer so posvečali pozornost komunikacijskim težavam, glede na jezik in vsebino. Izkazalo se je, da je ELF med govorci iz različnih jezikovnih okolij najučinkovitejše komunikacijsko sredstvo. Kljub temu pa lahko nastanejo težave zaradi primanjkljajev v besednem zakladu ali ob spremembah teme zaradi različnih kulturnih ozadij.
Daniele Artoni (Italija) je v prispevku The policy of the Russian language in the Post-Soviet Southern Caucasus (Politika ruskega jezika na postsovjetskem južnem Kavkazu) predstavil status ruskega jezika po padcu Sovjetske zveze v novih državah, namreč v Armeniji, Azerbajdžanu in Gruziji, kjer naj bi jezik največje etnične skupine postal državni jezik. Vendar pa je ruščina kot lingua franca ostala pomembna za medsebojno komunikacijo, zlasti med številnimi etničnimi manjšinami. Zadnje čase jo na južnem Kavkazu nadomešča angleščina, zlasti v Gruziji, kjer je izpodrinila ruščino zamenjala tudi kot prvi tuji jezik v šolah. Avtor prispevka proučuje zgodovino jezikovne politike v postsovjetskih državah.
Rino Bosso (Avstrija) je kot zadnji v tej sekciji v prispevku Exploring the use of the verb borrow in Computer-Mediated English as a Lingua Franca (Raziskovanje uporabe glagolske izposoje v računalniško posredovani angleščini kot lin-gui franci) govoril o socialnih dejavnikih za učenje tujega jezika: migracije zaradi službe, boljših življenjskih razmer, študij v tujini, kjer morajo neangleško govoreči posamezniki uporabljati angleščino kot ELF. V sodobnem času hitrih sprememb in tehnološkega napredka se spreminja tudi način komunikacije. Avtor se v svoji študiji osredotoča na mednarodne študente, ki živijo v skupnem domu na Dunaju, in na komunikacijo na njihovi skupni Facebook strani.
Tretji, zadnji delovni dan konference (v soboto, 8. septembra) je kot plenarni predavatelj nastopil Alastair Pennycook (Avstralija) s predavanjem Ordinary diversities, complex assemblages and other modalities (Navadne raznolikosti, kompleksni sestavi in druge modalitete). Pennycook je bil na konferenci precej aktiven, saj je sodeloval še pri predavanju z naslovom Contemporary Urban Speech Styles across Space and Time: Social Meanings, Power and Contestations of Language (sodelovala sta Bente Ailin Svendsen in Janus Spindler Moller) in je bil večkrat naveden med referencami mnogih predavateljev. Pennycook se ukvarja z globalno širitvijo angleščine in z jezikom sodobne kulture. Njegove tri knjige -The Cultural Politics of English as an International Language (Longman, 1994), Global Englishes and Transcultural Flows (Routledge, 2007) in Language and Mobility: Unexpected Places (Multilingual Matters, 2012) - so bile nagrajene. Zadnje čase se posveča urbani večjezičnosti, npr. s soavtorico Emi Otsuji v knjigi Metrolingualism: Language in the City (Routledge, 2015).5
Sama sem bila naprošena za vodenje sekcije, posvečene dialektologiji, ki sem
5 https://www.researchgate.net/publication/281782012_Book_review_Metrolingualism_-_Lan-guage_in_the_City_by_Alistair_Pennycook_and_Emi_Otsuji.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
193
jo začela s prispevkom The Slovene Dialect of Cankova at the Meeting Point of Slovene, German and Hungarian (Slovensko narečje Cankove na slovensko-nem-ško-madžarskem jezikovnem stiku), v katerem sem predstavila jezikovno stanje v prekmurskem ravenskem narečju sinhrono (glede na geografsko lego oz. glede na izvor prevzema) in diahrono (glede na čas prevzema ipd. v razponu približno zadnjih sto let). Ugotavljala sem, da je največ razlik na področju besedja (zlasti so madžarske sposojenke nadomestili slovenski izrazi ali pa so iz rabe izginili izrazi za orodja ipd., ki jih danes ni več v rabi). Med izposojenkami še danes prevladujejo germanizmi, manj je hungarizmov. Manj sprememb je opaziti v glasoslovju, še manj v frazeologiji, medtem ko oblikoslovnih sprememb ni.
V isti sekciji je za mano nastopil še Álvaro Molina-García (Španija) s prispevkom An exception to Garde's principle: an experimental approach to the alleged demerger between coronal fricatives in Malaga (Spain) (Izjema pri Garde-jevem načelu: eksperimentalni pristop k domnevnemu razdruževanju koronalnih pripornikov v Malagi v Španiji). Za govor Malage je značilno, da sta se dva fri-kativa zlila v enega (t. i. ceceo), v zadnjem času pa je prišlo do njunega ponovnega razlikovanja (pod vplivom knjižnega jezika in medijev). Avtor je s parametri ugotavljal razlike in jih razvrstil v pet kategorij: 5 > s > s0 > 0 > izguba glasu. Réka Benczes in Levente Székely (Madžarska) sta se v prispevku Ageing and stereotypes in Hungarian: talking about an age-old issue ukvarjala z vprašanjem, kako vidimo starejše ljudi, kako razmišljamo o njih in kako se stereotipi o staranju kažejo v jeziku, ko o njih govorimo, npr. angleško »old people« (stari ljudje), »old person« (stara oseba), na Madžarskem pa szenior (novejša sposojenka s pozitivno konotacijo) v primerjavi s starejšimi tremi idos, nyugdíjas in oreg, ki imajo bolj negativen prizvok.
Katarzyna Rogalska-Chodecka (Poljska) je v prispevku Does Italian possess features of a lingua franca?: evidence from an evolutionary linguistics experiment (Ali ima italijanščina značilnosti lingue france?: dokaz iz evolucijskega jezikoslovnega eksperimenta) govorila o poskusu, ko so »prisilili« udeležence, da so namesto angleške izbrali italijansko besedo (za barve, številke in oblike) ali primerno obliko (npr. množinsko), čeprav govorci niso znali italijansko, da bi ugotovili, ali je italijanščina enako koristna oz. uporabna kot angleščina. Raquel P. Romasanta (Španija) se je v prispevku English as the lingua franca of the Internet in a polylingual world: creativity and innovation (Angleščina kot lingua franca interneta v večjezičnem svetu: ustvarjalnost in inovativnost) osredotočila na raznolikost pri nenaravnih govorcih angleščine na spletu, npr. poenostavljanje, analogije, vpliv maternega jezika in jezikovni transfer. Raziskava se je osredotočila na govorce iz Indije, Šrilanke, Pakistana, Bangladeša, Singapurja, Malezije, Filipinov, Hong-konga, Južne Afrike, Nigerije, Gane, Kenije, Tanzanije in Jamajke.
Zadnje plenarno predavanje z naslovom Bidialectal children in Dutch Limburg growing up in a standardized world: a cognitive, sociolinguistic and acqui-sitional perspective (Bidialektalni otroci v nizozemskem Limburgu, ki odraščajo
194 _ Tjaša Jakop • Druga Mednarodna sociolingvistična konferenca (lCS-2)
v standardiziranem svetu: kognitivna, sociolingvistična in prevzemalna perspektiva) je imela Leonie Cornips (Nizozemska). Govorila je o pojavu bidialektizma (bidialectism) v provinci Limburg. Leta 1992 je bilo narečje te pokrajine razglašeno za manjšinski jezik. V študiji je opazovala jezikovno socializacijo 128 otrok, starih od 5 do 8 let, in sicer, v kolikšni meri govorijo limburško narečje in kakšna je njihova jezikovna kompetenca v standardnem jeziku: ali imajo v primerjavi z enojezičnimi otroki slabši besedni zaklad itd. Študija je pokazala, da med eno-jezičnimi otroki in otroki, ki znajo poleg knjižnega jezika še narečje, ni razlik v besednem zakladu standardnega jezika.
Ob koncu zadnjega plenarnega predavanja so se organizatorji na zaključku konference zahvalili vsem sodelujočim. Vsi smo se strinjali, da je bila konferenca organizirana brezhibno, saj so predavanja potekala po natančnem urniku, o spremembah na programu pa so nas vestno in sproti obveščali. V kratkih odmorih za kavo je bilo morda malce premalo časa za druženje in izmenjevanje znanj in idej, saj je zaradi velike količine predavateljev bil program zelo nasičen. Konferenca se je neuradno zaključila v nedeljo - s plovbo z ladjico po imenu Budapest po Donavi, ki pa se je žal nisem udeležila.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 195
Janez Orešnik
MOJ STIK Z JEZIKI IN Z JEZIKOSLOVJEM V OBDOBJU 1965-1980
Cobiss: 1.04
https://doi.org/10.3986/jz.v24i2.7117
Začenjam z islandoslovjem. Že ko sem pred letom 1965 pregledoval kritične izdaje srednjeveških islandskih besedil, sem opazil, da so bili ponekod v aparatu navedeni tudi podatki iz poznih prepisov na papirju. Precej pergamentnih izvirnikov je bilo namreč poniknilo v požarih in drugih naravnih nesrečah ali strohnelo. Marsikaj so skrbni filologi kasnejših stoletij še o pravem času prenesli na papir. Zato so bili tudi pozni prepisi kar pomembni. V njih sem naletel na nenavadne primerke glagolskih oblik za konjunktiv preteklika, namreč pri nekaterih krepkih glagolih je konjunktiv preteklika tu in tam vseboval zobniško pripono -d-, v načelu značilno samo za šibke preteklike. Npr. pričakovani konjunktiv preteklika krepkega glagola deyja 'umreti' se je glasil in se prevladujoče še vedno glasi dx-i 'bi umrl', in redkeje tudi z zobniško pripono dx-d-i. (To je, kakor bi pri nemškem krepkem glagolu sterben 'umreti' poleg konjunktiva preteklika sturb-e 'bi umrl' obstajal tudi sturb-t-e in/ali sterb-t-e. Iz moderne angleščine tega ne morem predstaviti, saj se je konjunktiv preteklika zdaj ohranil domala samo v obliki were, npr. if I were you 'ko bi bil jaz na tvojem mestu'.) Tega islandskega pojava nisem prišteval k spremembi spregatve in ga v disertacijo nisem vključil (morda sem ga omenil), po zagovoru pa sem oblike z zobnikom v krepkem konjunktivu preteklika pretresel podrobno. Ker so oblike po mojih podatkih izvirale iz stoletij po letu 1500, sem dojel, da bi to posebnost mogel raziskati samo na Islandskem, kjer se je bila takrat že dolgo množila listkovna zbirka slovarja za obdobje od leta 1500 do danes. Prof. Jona Helgasona, ki je bil predstojnik inštituta za islandoslovje v Kobenhavnu in ki me je poznal od časa mojega bivanja na Danskem, sem v pismu zaprosil, naj bi islandskim oblastem priporočil podelitev t. i. vladne štipendije Jugoslaviji, in res je bila štipendija v našem dnevnem časopisju razpisana že za jesen 1965; kot edinemu prosilcu mi je bila odobrena.
Dne 19. decembra 2016 sem imel v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani prvo predavanje o svojem stiku z jeziki in z jezikoslovjem (objava: Orešnik 2017). Drugo predavanje sem podal dne 8. maja 2017 (objava: Orešnik 2018), tretje predavanje pa je bilo 18. decembra 2017 (tukajšnja objava). V vseh treh predavanjih se obravnavajo časovno zelo oddaljeni dogodki, zato je prav mogoče, da to ali ono ni popolnoma resnično. Četrto (in zadnje) predavanje je bilo 19. novembra 2018 (še ni oddano za objavo).
196 _ Janez Orešnik Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1965-1980
Septembra 1965 sva s soprogo iz Kobenhavna prek Edinburgha s potniško ladjo odpotovala v Reykjavik in srečno stopila na islandska tla. Prvi dan sva se javila na ministrstvu za šolstvo in si zagotovila sobo v študentskem domu, le streljaj od glavnega univerzitetnega poslopja. Naslednjega dne sem se zglasil pri predstojniku islandskega slovarja za obdobje od leta 1500 do sodobnosti. Sprejel me je v prostorni sobi, očitno namenjeni za seje. Glavno pohištvo je bila dolga podolgovata miza. Predstojnik je sedel ob prečnem robu in bil pred mojim obiskom zaposlen s pisanjem. Ponudil mi je stol natanko ob nasprotnem robu mize, tako da sva se gledala na kakih pet metrov. Govorila sva hvalabogu dansko, kajti za pogovor na taki razdalji je bila moja islandščina še preklavrna. Predstojniku sem pojasnil svoje strokovno ozadje in razlog za željo, da bi smel raziskovati ob listkovni zbirki slovarja. Ker sem naravno daljnoviden, sem celo v tej oddaljenosti razločil, kaj leži na mizi pred predstojnikom. To so bile namreč fotografije rokopisnega slovarja Jona Olafssona, iz 18. stoletja, meni dobro znanega iz Kobenhavna, saj je bil ta slovar prva snov, ki mi jo je Jon Helgason predlagal za disertacijo. Predstojniku sem rekel: »Vidim, da izpisujete iz slovarja Jona Olafssona.« Predstojnik očitno ni bil pričakoval, da bo čudno bitje z juga že na svoj drugi dan v deželi razpoznavalo od daleč črno-bele posnetke strani v starih islandskih slovarjih. Takoj sem dobil tak ključ za prost dostop do listkovne zbirke, ki je odpiral tudi vhod v poslopje, v katerem je bila listkovna zbirka nameščena, in sem se poslej med predali zbirke lahko motovilil noč in dan. Hkrati je predstojnik raztrosil moj podvig z njegovimi slikami, tako da mi je na univerzi v hipu zrasel ugled. Dodelili so mi ključ za dostop do polic v univerzitetni knjižnici. Z enako samoumevnostjo so mi ključe zaupali med poznejšimi bivanji.
Ko sem začel zahajati v listkovno zbirko, sem se znašel v slovarski delavnici, v kateri nihče ni bil jezikoslovec, temveč so vsi bili privrženi islandski filološki šoli. Sodelavcem sem razkril svoje namene in se pri tem srečal z nenavadnim pojavom. Njihovo mnenje o islandščini je bilo: obstaja samo en islandski jezik in njegovo oblikoslovje temelji na staroislandskem jeziku in književnosti; vsi odstopi so spodrsljaj, ki se ne sme posnemati, temveč zatirati. Zato je bil njihov odziv na moje zglede vrste dx-d-i 'bi umrl', da so pomota, ki ne zasluži pozornosti. Vendar so take oblike vestno zapisovali in vlagali med listke soodnosnih glagolov. V odgovor slovarnikom sem sklenil, da »svoje« zglede obdelam z diahronega stališča in s filološkimi sredstvi pokažem, kako so se take oblike uporabljale tudi v dobrih besedilih preteklih stoletij.
Sodelavci me pri brskanju niso niti ovirali niti mi niso pomagali. Ni se zgodilo, da bi mi kdo prinesel kak zgled moje vrste, vse sem moral naloviti sam. Pregledovanje neštevilnih listkov o posameznih glagolih je jemalo čas, kaj šele prepisovanje z listkov, saj se niso smele skotiti napake, kajti poznejše preverjanje predvidoma ne bi bilo mogoče. Nisem hitel, saj ne bi hotel zgrešiti bodisi zgledov, za katerimi sem se pehal, bodisi drugih jezikovnih posebnosti. In res sem najdeval oboje in si napraskal nekaj hrčkovske zaloge.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
197
Obiskoval sem vsa predavanja, ki so se dotikala islandskega jezika. Raven se mi je zdela nizka. Profesorji so vsi izhajali iz islandske filološke šole in o drugih stvareh najbrž niso bili poučeni. Kljub temu mi je pouk koristil; tako sem vsaj slišal bolj počasno islandščino in to sem lažje razumel kot siceršnji govorjeni jezik, ki je marsikaj požiral, ne da bi bilo na take podrobnosti v strokovni literaturi opozorjeno.
V mojem letu je bil postavljen še en profesor, učenec slovitega Romana Ja-kobsona. Na Harvardu je doktoriral iz zgodovinskega razvoja islandskih samoglasnikov in bil sploh seznanjen z modernim jezikoslovjem. Doma se je zaradi žgočih potreb raziskovanja sicer potopil v filološko šolo, vodil pa je seminar iz splošnega jezikoslovja na podlagi znanega, takrat priljubljenega Hockettovega učbenika (Hockett 1958). Žal se je vsebina seminarja zožila na prevajanje angleških strokovnih izrazov v islandščino.
Profesor je med neko svojo uro postrojil vse navzočne tuje študente pred šolsko tablo in vsakega preizkusil: kandidat naj bi namreč zadano moderno besedo prečrkoval v normalizirano staro islandščino. Meni je namenil samostalnik a 'reka', kar sem z lahkoto zapisal v starem jeziku: q, nenaprošen sem dodal pra-germansko obliko *axwo in sorodno latinsko besedo aqua 'voda'. Sotrpini se niso znašli tako hitro. Niso bili kakor jaz udarjeni na historično slovnico, temveč jih je pripeljala na Islandijo želja, da bi preučevali staro islandsko književnost; jezikovni razvoji so jim bili tuji.
Ko se je jeseni 1965 po Filozofski fakulteti v Ljubljani razvedelo, da sem bil srečno prispel na Islandijo, se je izcimila zgodbica, ki je krožila še po mojem povratku, da so me že na meji aretirali, ker da naj bi v meni zaradi znanja island-ščine odkrili vohuna. Nič od tega! Obmejni uradniki se zame še zmenili niso, pri izkrcanih potnikih so vneto iskali tihotapsko blago. Sploh pa sem znal islandsko takrat bolj malo.
Vložek o moji islandščini. Moje praktično znanje islandščine je z leti naraščalo, a nikoli ni doseglo ravni moje angleščine in danščine. Najmanj do leta 1988 za sa-moučenje islandščine še ni bilo dobrega učbenika (danes, 2017, je povsem drugače). Za moje namene je bil najbolj primeren priročnik o islandščini iz peresa Štefana Ei-narssona, prva izdaja 1945, v angleščini. Avtor, strokovnjak predvsem za islandsko glasoslovje, je med drugo svetovno vojno prejel od ameriških oblasti sredstva, da bi pripravil učbenik za ameriške vojake, nastanjene na Islandiji; iz učbenika za vojaško rabo ni bilo nič, a ustvaril je resen priročnik za preučevalce moderne islandščine (res pa komaj primernega za samoučenje). V knjigi je bilo sicer tudi nekaj lekcij, a si z njimi učenec ni mogel dosti pomagati, če se je želel naučiti govorjene islandščine. Mnogi in tudi jaz smo se ustnega jezika privajali med pogovori z naravnimi govorci, in - kot že omenjeno - ne najmanj med univerzitetnimi predavanji. Le redki so si nabrali toliko znanja, da so zmogli zadovoljivo pisno izražanje.
Da moja islandščina res ni popolna, mi je pokazal droben dogodek med enim izmed zadnjih bivanj na Islandskem. Vendar moram začeti ovinkoma, pri inštitutu
198 _ Janez Orešnik Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1965-1980
za islandsko filologijo univerze v Reykjaviku. Država Islandija obstaja od leta 1944. Od osamosvojitve si je prizadevala, da bi se iz Kobenhavna vrnili na otok izvirniki srednjeveških islandskih rokopisov. Te je namreč Islandija štela za svojo največjo dragocenost. Za rokopise so v inštitutu za filologijo pod zemljo opremili depojski prostor, varen pred potresi, požari in podobnim. Restitucije kar ni hotelo biti. Bistvo se je skrivalo v zadregi, ali naj Danska in drugi kolonizatorji vračajo, kar so v stoletjih pridobili iz kolonij, torej tudi z Islandije. Postopek se je zaključil, ko je prenos rokopisov v otoško državo odredilo dansko vrhovno sodišče. Izvirnike so prepeljali po oceanu v danski vojni ladji (postopno med letoma 1965 in 1972). Odtlej je inštitut za islandsko filologijo v svetovnem merilu središče za preučevanje islandskih rokopisov.
V	tako spremenjenih razmerah nisem zahajal samo k listkovni zbirki slovarja, temveč tudi na inštitut za islandsko filologijo. Tam smo se okoli desetih zbirali v skupnem prostoru ob kavi. Zgodilo se je, da mi je Varja telefonirala ravno med odmorom in klic so prevezali v skupno sobo. Tako sva z Varjo opravila daljši pogovor sredi domačih ljudi. Prisluhnili so in kasneje komentirali, da se izražam v slovenščini precej bolj sproščeno kot v islandščini. To nekaj pove o mojem (ne)obvladanju tega jezika. Po 1986 nisem bil nikoli več na Islandskem, v Sloveniji ni bilo prave priložnosti za vajo, in tako mi je nekdanja (ne)podkova-nost zdrknila v delno usposobljenost za branje islandskih jezikoslovnih besedil. Konec vložka o moji islandščini.
V	teh spominih ne želim razpredati o stvareh, ki niso povezane z jezikoslovjem, saj se sicer moje govoričenje ne bi nikoli končalo, a izjemoma bi omenil podrobnost, ki nazorno kaže, kako različna svetova sta bila Jugoslavija in Islandija. Nekoč (1965 ali 1966) sem želel govoriti z jugoslovanskim veleposlanikom na Islandskem, in sicer zaradi zapleta s socialnim zavarovanjem. Veleposlanica je stolovala v Oslu. Da bi izvedel, kdaj bo obiskala Reykjavik, sem se odpravil na islandsko ministrstvo za zunanje zadeve. Tam jim o morebitnem veleposlaničinem prihodu ni bilo nič znanega, a predme so položili vse dopisovanje z jugoslovansko vlado in mi predlagali, da ga kar sam prelistam in morda doženem, ali veleposlanica načrtuje pot v Reykjavik. Dopisi so bili shranjeni v registratorju, vsaka listina je bila vložena v prozorno folijo. Prebral sem vsa pisma, a zaželenega podatka nisem našel; gradivo sem oddal in se zahvalil. (Od brskanja mi je ostal vtis, da je diplomatska pošta po vsebini pusta.)
Ko sem uvidel, da bi mi v Islandiji zmanjkalo časa za sestavljanje članka o tipu dx-d-i, a da bi med pisanjem kje drugje potreboval dostop do dobre islando-slovne knjižnice, sem se oprijel okoliščine, da je taka knjižnica na voljo v ZDA, določneje na univerzi Harvard, in začel sem poizvedovati, kako bi se za leto dni preselil tja. Štipendij ZDA je bilo v Jugoslaviji na pretek, a le malo jih je bilo prednostno usmerjenih v humanistiko; še najlažje je bilo dobiti štipendijo ameriške javne ustanove IREX (International Research and Exchange 'Raziskovanje in izmenjava v mednarodnem merilu'). Štipendijo so mi res dodelili, in sicer za
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
199
študijsko leto 1969/70, preostalo pa je, kako bi dosegel sprejem prav na Harvard. (IREX se v tej smeri ni želel truditi.) Vedel sem, da je profesor skandinavistike na Harvardu Einar Haugen, Američan norveškega porekla, ki je slovel po pionirskem raziskovanju jezikov v stiku, zlasti norveščine v ZDA in v Kanadi. Do zveze z njim sem se dokopal po naslednji poti: Breda Pogorelec je mojo slo po Harvardu zaupala svoji prijateljici Milki Ivic, Milka je moje hotenje sporočila soprogu Pav-letu Ivicu, in on je pisal Einarju Haugenu (s katerim sta se poznala) in ga resnično preprosil, da me je Harvard pripustil (kot slušatelja brez izpitnih obveznosti), še preden sva s soprogo na tovorni ladji odpotovala čez lužo.
Ko so bili v Cambridgeu opravljeni začetni koraki, namreč iskanje stanovanja, vpis na univerzo in dogovor z dodeljenim mentorjem Einarjem Haugenom, sem sklenil, da se bom udeleževal predavanj z jezikoslovno vsebino (tudi na pol ure oddaljenem MIT 'Inštitut za tehnologijo [visokošolsko in raziskovalno središče] zvezne države Massachusetts') in raziskoval v knjižnici Harvarda, v skoraj legendarni Widener Library 'Widenerjeva knjižnica'. Toda predavanja sem kmalu opustil. Predavatelji so bili sicer odlični znanstveniki, a pedagoška dejavnost ni bila njihova prednost. (Nikakor ne trdim, da je bilo ali da je na Harvardu vedno tako.) Vse leto sem obiskoval samo ure Noama Chomskega na MIT. Žal Chomsky vsaj takrat ni imel predavanj za študente, temveč za svoje najbližje sodelavce, tako da mi je bila vsebinska raven odločno previsoka, vendar sem vztrajal do konca. In ni mi žal, zdaj se smem bahati, da sem Chomskega res doživel. Oktobra 2017 sem mu pisal o strokovni zadevi in v dveh urah prejel njegov strokovni odgovor.
Čisto drugače kot pri predavanjih sem se počutil v Widener Library. Dovolili so mi dostop do skoraj vseh polic. Uvidevno so mi dodelili pisalno mizo zraven publikacij o islandski filologiji in jeziku, tako da sem knjige brez kakršnega koli nadzora sam prelagal na svojo mizo in jih smel tudi obdržati, dokler sem jih potreboval. (Le časopisi so bili drugje.) Domala nikoli nisem česa iskal zaman. (Take razmere so vladale najbrž samo še v univerzitetni knjižnici v Reykjaviku, a tam je bila ključna literatura pogosto izposojena, medtem ko sem na Harvardu tisto leto samo jaz segal po islandskih knjigah. - Žal nisem nikoli preveril, koliko je v Widener Library tiska o slovenskem jeziku.)
Lotil sem se besedila o tipu dx-d-i, ga v 6-7 mesecih dokončal in ga predal v branje mentorju. Mentor je svetoval objavo v švedskem časopisu, in tam je moj prispevek res izšel (Orešnik 1971). Edinkrat v življenju sem od tujega časopisa prejel honorar, simboličnega, s pripisom »za stroške«. Mentor je na družabnih srečanjih Harvarda in MIT pripovedoval o mojem članku, tako da mi je greben še bolj zrasel.
Članek je v prvem delu navajal oblike kot dx-d-i od različnih krepkih glagolov, s težiščem na filološki obdelavi vsakega zgleda posebej. Seznamu »mojih« glagolov ni bil doslej (tj. do 2017) dodan noben drug glagol, res pa so pri »mojih« glagolih odkrili nekaj dodatnih zapisov »šibkih« oblik (Kvaran 2006) - očitno
200 _ Janez Orešnik Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1965-1980
zato, ker je v Reykjaviku listkovna zbirka medtem že dosegla 20. stoletje z njegovimi bogatimi besedilnimi viri.
Nekako do 16. stoletja so se vsi konjunktivi preteklika tvorili iz osnove preteklika, in pri krepkih glagolih je še vedno tako. Torej je treba najprej govoriti samo o šibkih glagolih. Pri teh je v osnovi preteklika že od nekdaj kraljevala zobniška medpona, in ta se je pri tvorjenju konjunktiva preteklika samodejno znašla tudi v tej obliki - ponavljam - šibkih glagolov. A približno v 16. stoletju se je pri šibkih glagolih zaradi glasovnih sprememb, ki so oblike delale manj transparentne, razvilo drugačno pravilo za tvorbo konjunktiva preteklika, in po novem pravilu se konjunktiv preteklika tvori iz sedanjiške osnove. Ker pa sedanjiška osnova ne more prispevati zobniške medpone, je tvorjenje iz sedanjiške osnove pri šibkih glagolih poslej izrecno vključevalo tudi vstavljanje zobniške medpone. Novo tvor-jenje konjunktiva preteklika iz sedanjiške osnove prizadene (kot sem že poudaril) šibke glagole, a v nekaterih redkih primerih se je tak način prenesel tudi v konjunktiv preteklika krepkih glagolov, in tako so nastali v okviru krepkih glagolov ko-njunktivi preteklika vrste dx-d-i. To je žal le nekak mini oris dogajanja. V mojem članku o tipu dx-d-i zajema zgolj razlaga o nastanku tega tipa 19 strani.
Doslej ni bila predložena drugačna razlaga od moje. V monografski obliki objavljena magistrska naloga Klausa Otta Schnelzerja (Schnelzer 2008), posvečena predvsem nekoliko podobnim razmeram v bavarskih narečjih nemščine, moje ugotovitve izčrpno in korektno povzema, iz svojega pa dodaja tako v zvezi z islandščino kot v zvezi z bavarščino (sem spada še švicarska nemščina), da je po mnenju naravnega jezikoslovja konjunktiv preteklika najmanj naravna osebna glagolska oblika, zato med osebnimi glagolskimi oblikami najmanj obstojna. (Avtor je izrekel to misel v izrazju Dresslerjeve ali dunajske šole, sam pa sem tu avtorjeve navedbe prevedel v izrazje naše naravne skladnje.) Tej smiselni nadgradnji se z veseljem pridružujem, a žal je nisem mogel zapisati leta 1970, saj takrat naravnega oblikoslovja in oblikoglasja še ni bilo. Islandska in hkrati edina ocena Schnelzerjeve knjige, namreč Kvaran 2009, se moje razlage ne dotika. O vseh svojih mednarodno objavljenih prispevkih o islandščini tu povzemajoče dodajam, da jih po moji vednosti še nihče ni izpodbijal. Lani je v časopisu za islandsko jezikoslovje Hakonarson (2016: 113) podal celostransko poročilo o članku Orešnik 1982 (objavljenem v časopisu za islandsko filologijo), torej segajo sklici na moje delo do sedanjosti. Pri delih o islandski fonologiji pa skušajo moj preprosti in (z današnjega stališča) preskromni formalizem polagoma nadomestiti z veliko boljšim, tudi v okviru optimalnostne teorije. (Sodeluje Peter Jurgec, ki se je z islandsko fonologijo najbrž seznanil med študijem na univerzi v norveškem mestu Troms0. V disertaciji Jurgec 2010 sta omenjeni dve moji bolj kasni objavi o ujevskem preglasu - Orešnik 1975 in Orešnik 1977.)
Vložek o Romanu Jakobsonu. Na Harvardu sem se seznanil tudi z Romanom Jakobsonom, ki je bil še pri polni moči. Posvečal mi je pozornost, čemur sem se po tihem čudil. S soprogo Kristino Pomorsko sta me celo gostila na kosilu, kar je
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
201
bilo nenavadno. A ob neki priliki mi je Roman Jakobson pojasnil, da imajo vsi Slovenci, ki se znajdejo v njegovi bližini, pri njem posebno mesto. Ko je namreč pred pretečim nemškim napadom na Češkoslovaško skušal kot ruski Žid najti zatočišče v drugi državi, mu je prva ponudila službo ljubljanska univerza, določneje prof. Fran Ramovš. Ponudbe na srečo ni sprejel, saj je bila nato tudi Jugoslavija žrtev zasedbe. Preselil se je na Švedsko in od tam skoraj takoj na newyorško univerzo Columbia. Njegova naslednja in dokončna postaja je bil Harvard. Konec vložka.
Poleti 1970 sva se s soprogo udeležila poletne šole Ameriškega jezikoslovnega društva na državni univerzi v mestu Columbus, Ohio. O teh vsakoletnih šolah je znano, da so nekatere izjemno dobre, druge pa manj dobre; odločilno je, katere predavatelje poletna šola pritegne/najame. Šola v Columbusu je bila prijetna prireditev, a kot vir novega znanja ni izpolnila pričakovanj. Zgodilo se je celo, da so udeleženci izžvižgali plenarno predavanje; mikalo me je, da bi nezadovoljstvo izrazil tudi sam.
Po Columbusu sva se s soprogo odpravila proti domovini. Poleg osebne prtljage se nama je nabralo toliko knjig in posebnih odtisov, da sva napolnila devet kovčkov, tako da sva morala potovanje opraviti s tovorno ladjo. Od New Yorka do Reke je trajalo dva meseca, kajti ladjo so šele sproti brzojavno obveščali, kam naj pluje po tovor. Morje je mirovalo.
Na Reki je kovčke pregledal carinik, podrobno, a ravnodušno. Oživel je, ko je dotipal dobro zaviti in dobro skriti pisalni stroj. Najbrž je bil razočaran, ko sem zmagoslavno pokazal potrdilo, da je bil pisalni stroj leto prej izvožen, in sicer ravno z Reke. (Iskreno upam, da je bil na potrdilu podpis prav tega carinika.) Stroj je bil najmanjši model znamke Tops, torej domače izdelave.
V mesecih po povratku domov je bila osnovana Raziskovalna skupnost Slovenije. Zbudila je veliko upanje, da se bodo javna sredstva za znanstveno delo pomnožila. Udeležil sem se uradne ustanovitve Raziskovalne skupnosti v dvorani ljudske skupščine in z dvema nastopoma z govornice dosegel, da v telesa Raziskovalne skupnosti kot predstavnika jezikoslovja ne bi izvolili samo sodelavca tedanjih akademijskih inštitutov, temveč tudi koga s Filozofske fakultete. (Vlogo padalca sem smel igrati, ker je bilo obdobje Staneta Kavčiča.) Sklepal sem, da bi mi morda nasprotoval predstojnik akademijskih inštitutov, predsednik SAZU Josip Vidmar, ki je sedel v prvi vrsti. Da bi naredil vtis, sem nalašč govoril svojo najbolj fino, najbolj puristično knjižno slovenščino. Ko sem svoj drugi nastop intoniral, da nisem enakih misli s prejšnjim govornikom, sem izpod čela že videl, kako je Josip Vidmar dvignil glavo, saj najbrž ni pričakoval, da bo tak mlečnozo-bec znal izustiti »biti enakih misli«. (Ne vem, ali je utegnil zaznati, da sem se z izrazom »prejšnji govornik« izognil sopomenkama »predgovornik« in »predhodni govornik«, ki slogovno nista usklajena z »biti enakih misli«.) Domnevam, da je prav Josip Vidmar namignil vodstvu, naj mi ugodijo, in sicer so izbrali kar mene, ker so me pač lahko takoj vprašali, ali sprejemam kandidaturo.
202 _ Janez Orešnik Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1965-1980
Postal sem član tiste »nadkomisije«, ki naj bi delila sredstva med področja znanosti. Vodil jo je fizik Robert Blinc, tedanji predsednik Raziskovalne skupnosti. Komisija je opravila veliko dela že na prvi seji. Razdeljevanje denarja je potekalo presenetljivo gladko, enako gladko so sredstva kopnela, tako da sem ponižno začivkal, kako bo na koncu za humanistiko ostalo bore malo. Takoj se je osorno oglasil direktor Instituta Jožef Stefan z besedami: »Ta nič ne razume.« Posledično ni bilo o humanistiki nobene razprave, upal sem na priložnost naslednjič. A na seje komisije sploh nisem bil več vabljen (kolikor se spomnim). Kar se je zakoličilo tistega prvega dne, velja mutatis mutandis še dandanes, namreč neznosno skromno financiranje humanistike.
Stroke smo bile pozvane k pripravi načrta ali vizije za znanstveno delo. Jezikoslovje naj bi predstavili Jakob Rigler z akademijskih inštitutov, Anton Železni-kar z Instituta Jožef Stefan (pristojen za umetne jezike, zdaj bi rekli za jezikovne tehnologije) in moja malenkost. V svojem deležu besedila sem predlagal, da bi se na Filozofski fakulteti ustanovil oddelek za splošno jezikoslovje, namen katerega bi bil, da bi se vse opisno jezikoslovje fakultete usklajevalo na področju teorije in znanstvenega dela. Predlog je trčil ob tako silovit odpor, da se o uresničitvi ni niti pomišljalo. Moje dolžnosti pri Raziskovalni skupnosti je prevzela Breda Pogore-lec in jezikovni oddelki so si oddahnili.
Vračam se k znanstvenemu delu na področju islandščine. V več prispevkih sem se ukvarjal z ujevskim preglasom. Ta deluje samo znotraj nezloženk in zadnjih sestavin zloženk. V načelu spremeni ujevski preglas vsak naglašeni a v o [®] in vsak nenaglašeni a v u [y]: samostalnik safnad-ur 'zbirka, skupnost' se v dajalniku množine glasi sofnud-um, ker u sklonila -um izzove v vseh a-jih besede delovanje ujevskega preglasa (prva objava Orešnik 1972). Kot se vidi iz imenovalnika ednine safnad-ur iste besede, pa samoglasnik u imenovalniškega sklonila -ur ne sproža ujevskega preglasa. Moja prva rešitev te »nedoslednosti« se je izšla v določitev vrstnega reda udeleženih pravil, namreč da se sklonilo za imenovalnik ednine namesto -ur glasi samo -r (tako da v njem še ni tistega u-ja, ki bi v a-jih pred njim izsilil ujevski preglas), šele za pravilom o ujevskem
preglasu pa deluje pravilo r ^ ur / C_{C, #}, ki prikliče nedelujoči u. (Tudi
nekateri drugi so umovali kot jaz, nekako prav v tistem času.) S to rešitvijo se v
sinhroniji posnema zgodovinski razvoj r > ur / C__{C, #}, ki je dokazano šele
sledil delovanju ujevskega preglasa. A pod predpostavko, da navadni govorec ne ve o zgodovinskem razvoju jezika prav ničesar, sem sklepal, da taka rešitev opisno ne more biti realistična, in sem poskusil z novo različico, ki ne bi spominjala na zgodovinski razvoj. V tej, predelani rešitvi se u-ji zadnjega zloga delijo na tiste, ki zaženejo ujevski preglas, in na tiste, ki ujevskega preglasa ne dopuščajo. Sklonilo -ur imenovalnika ednine bi spadalo v drugo skupino, sklonilo -um dajalnika množine pa v prvo skupino. Utemeljevanje je bilo obsežno in se tu ne more ponoviti. Nova rešitev je izšla kot Orešnik 1978a (v isti reviji kot Orešnik 1972), a se je po preteku časa pokazalo, da drugi raziskovalci vztrajajo
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 
203
pri prejšnji rešitvi oziroma jo jemljejo kot podlago pri nadaljnjem delu (recimo v okviru optimalnostne teorije). Pri prvi rešitvi me moti predpostavka, da ima sklonilo -ur imenovalnika ednine v možganih dve obliki: eno globinsko (-r) in eno površinsko (-ur); globinska oblika je abstraktna. S takimi pomisleki sem se polagoma oddaljeval od tvorbene slovnice.
Leta 1975 me je osrečila psihoza, zaradi katere sem prebil šest tednov v bolnici Polje. Takrat so bile že na voljo, tudi zame, tiste čudežne tablete, ki so bile kratko pred mojo boleznijo razredčile vrste psihiatričnih bolnikov, saj so se poslej lahko zdravili s prostosti. Ko so me odpustili, sem moral še vedno jemati večjo količino zdravila, tako da se mi je ves čas predvsem spalo. Vendar sem mesec dni po Polju odpotoval v Ameriko, kajti že od prej sem načrtoval udeležbo na skandinavistični konferenci v teksaškem mestu Austinu in že od prej sem imel pripravljen in prijavljen referat. In res sem poletel iz Luksemburga prek Reykjavika in New Yorka v Austin. Tam sem bivanje prespal, le da sem na konferenci svoje predavanje prebral (objava Orešnik 1978b) in se udeležil prelepega enodnevnega izleta, a nisem užival narave in spomenikov, temveč sem komaj spet dočakal ležišče. Povabljen sem bil na zasebni obisk, a se nisem spominjal niti nekaterih navadnih angleških besed, tako da se nisem pogovarjal. Srečno sem se vrnil v Ljubljano. Še danes komaj dojemam, kako sem se med to dogodivščino izogibal neprijetnim zapletom, čeprav sem bil v celoti odvisen od samega sebe, ko najbrž ne bi smelo biti tako.
V sedemdesetih in osemdesetih letih sem razen Reykjavika večkrat obiskal inštitut za islandske študije v Kobenhavnu (kjer so me poznali iz časov mojega bivanja na Danskem v letih 1959-1961), saj sem se pogosto šele med snovanjem besedil za objavo zavedel, da mi za dokončanje manjka še to in še to. Pot do Danske je bila vsekakor krajša in cenejša kot do Islandije. Pripetilo se je, da so mi ob neki priliki, ko sem želel v Kobenhavn, iz inštituta sporočili, da izjemoma nimajo sredstev zame, a da bi po dogovoru z oddelkom za danski jezik (ki je denar imel) uradno obiskal ta oddelek (neuradno tudi inštitut za islandoslovje). Pogoj je bil, da bi na oddelku za danščino izvedel predavanje. Ugriznil sem v jabolko in si za predvideni nastop izbral danski st0d. Iz zgodnjih časov, ko sem bil še vodil tečaje danščine, sem namreč vedel o st0du precej, saj se danščine brez sprotnega omenjanja st0da učencem ne da dovolj približati. V prispevku sem zbral podatke o vseh položajih, v katerih se more pojavljanje st0da opisati z oblikoglasnimi sredstvi, ne s fonološkimi.
Vložek o danskem st0du (navadno se zanj v zapisih izgovarjave rabi resica). St0d je posebnost zlogov, ki se nikoli ne piše, a se izgovarja deloma na predvidljivih, deloma na nepredvidljivih mestih v besedi ali v nekaterih oblikah pregibne besede. Iz članka Gr0nnum - Vazaquez-Larruscain - Basb0ll 2013 je razvidno, da še zdaj poteka živahna razprava o fonetični naravi st0da. Odločajo se med tremi možnostmi: da je st0d čisti prozodem, da je faringalizirani (= ožreljeni) prozodem ali laringalizirani (= oglasilčeni) prozodem. (Ožreljeni = izgovorjen z udeležbo žrela; oglasilčeni = izgovorjen z udeležbo glasilk.) Navedena študija
204 _ Janez Orešnik Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1965-1980
daje prednost zadnji možnosti. Slovencem se zdi st0d glasovno še najbolj podoben nadkratkemu premoru sredi besede ali na njenem koncu. Npr. dansko mand' 'človek, mož', množina mxnd', določna oblika mand'en 'the man' in množina mxnd'ene 'the men'. Žal je st0d tujcem komaj slišen; tudi v danskem gledališču se opirajo na prijeme za jačanje slušnega vtisa. Mimogrede: take zadrege pa ni pri rožanskem glasilčnem zaporniku »q«, ki se z odrskih desk celo na koncu besede sliši dovolj razločno (Anton Schellander po elektronski pošti 2016). Konec vložka.
O st0du sem na oddelku za danščino res predaval, v še kar razumljivi danščini, in sledila je objava prav tako v danščini (Orešnik 1979). Temu članku, ki je moje prvo in edino delo o danščini, nisem prisojal vrednosti, tudi zato, ker me je med sestavljanjem besedila še vedno oviral odmerek antipsihotičnega zdravila. Besedilo se mi je zdelo dolgočasno in da ničesar ne prehiteva. A že kmalu se je članek znašel v danski bibliografiji o st0du (Basb0ll 1985), leta 2005 pa me je v monografiji (620 strani) o vseh vidikih danske fonologije iz peresa danskega profesorja Hansa Basb0lla prijetno začudila prva med tremi omembami o meni:
A short paper by Janez Orešnik (1979) is a pioneering analysis of the inflectional morphonology of st0d, and its view on the lexicon is related to the approach developed in this book (Basb0ll 2005: 25 op.).
Moj prevod:
Kratki prispevek Janeza Orešnika (1979) je pionirska oblikoglasna analiza st0da v pregibnih besedah; pogled tega prispevka na leksikon je soroden pristopu, razvitemu v [moji] knjigi.
(Izraz leksikon je iz tvorbene slovnice in pomeni seznam tistih podatkov o slovarskih enotah, ki niso predvidljivi. Iz tega se razume, da sem se v članku Orešnik 1979 posvečal vprašanju, katere pojavitve st0da se dajo napovedati in katere ne.)
Te angleške besede - lično spravljene v opombo pod črto - so sploh edina neposredna pohvala mojega dela v znanstvenem tisku. Preostali omembi mojega imena v Basb0llovi knjigi (Basb0ll 2005: 443, 448) se na moj prispevek samo sklicujeta.
Nekaj povsem drugega so vljudne besede o meni v že izšlih ocenah (Rudin 2018 in Chidambaram 2018) zbornika Marušič in Žaucer 2016.
Navedenke
Basboll 1985 = Hans Basb0ll, St0d in modern Danish, Folia Linguistica 19 (1985), 1-50. Basboll 2005 = Hans Basb0ll, The phonology of Danish, Oxford: Oxford University Press, 2005.
(Basb0llova monografija je vpisana v knjižnici germanskih jezikov Filozofske fakultete, vendar
vodena kot založena.)
Chidambaram 2018 = Vrinda Chidambaram, [ocena zbornika Marušič in Žaucer 2016], Journal of
Slavic Linguistics 26 (2016), št. 1, 143-166.
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 205
Gronnum - Vazaquez-Larruscain - Basboll 2013 = Nina Grannum - Miguel Vazaquez-Larrus-cain - Hans Basb0ll, Danish st0d: larygealization or tone, Phonetica 70 (2013), 66-92.
Einarsson 1945 = Stefan Einarsson, Icelandic: Grammar. Texts. Glossary, Baltimore: Johns Hopkins University Press, 1945.
Hakonarson 2016 = Aöalsteinn Hakonarson, Aldur tvihljööunar i fornislensku ['Starost podvogla-šenja v stari islandščini'], Islenskt mal og almenn mälfrxöi ['Islandski jezik in splošno jezikoslovje'] (Reykjavik) 38 (2016), 83-123.
Hockett 1958 = Charles F. Hockett, A course of modern linguistics, New York: Macmillan, 1958.
Jurgec 2010 = Peter Jurgec, Feature Spreading 2.0: A Unified Theory of Assimilation, University of Troms0, 2010.
Kvaran 2006 = Guörun Kvaran [Böövarsdöttir], Nokkur orö um staöbundnar beygingar ['Nekaj besed o lokalizmih v fleksiji'], Hugvisindaping 2005 ['Srečanje humanističnih ved 2005'], Reykjavik: Hugvisindastofnun Hasköla islands ['Inštitut za humanistiko islandske univerze'], 2006.
Kvaran 2009 = Guörun Kvaran [Böövarsdöttir], [ocena dela Schnelzer 2008], Islenskt mal og almenn mälfrxöi ['Islandski jezik in splošno jezikoslovje'] 31 (2009), 225-232.
Marušič — Žaucer 2016 = Franc Lanko Marušič - Rok Žaucer (ur.), Formal Studies in Slovenian Syntax: In Honor of Janez Orešnik, Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins, 2016.
Orešnik 1971 = Janez Orešnik, On some weak preterite subjunctives of otherwise strong verbs in Modern Icelandic, Arkiv för nordisk filologi (Lund) 86 (1971), 139-178.
Orešnik 1972 = Janez Orešnik, On the Epenthesis Rule in Modern Icelandic, Arkiv för nordisk filologi (Lund) 87 (1972), 1-32.
Orešnik 1975 = Janez Orešnik, The Modern Icelandic u-umlaut rule, v: The Nordic Languages and Modern Linguistics 2: Proceedings of the Second International Conference of Nordic and General Linguistics, Stockholm: University of Umeä, 1975, 621-630, razprava 630-633.
Orešnik 1977 = Janez Orešnik, Modern Icelandic u-umlaut from the descriptive point of view, Gripla [znanstveni časopis inštituta za islandsko filologijo] (Reykjavik) 2 (1977), 151-182.
Orešnik 1978a = Janez Orešnik, The modern Icelandic epenthesis rule revisited, Arkiv för nordisk filologi (Lund) 93 (1978), 166-173.
Orešnik 1978b = Janez Orešnik, The age and importance of the modern Icelandic word type klifr, v: The Nordic Languages and Modern Linguistics 3: Proceedings of the Third International Conference of Nordic and General Linguistics, Austin, Texas: University of Texas at Austin, 1978, 468-471.
Orešnik 1979 = Janez Orešnik, St0det i rigsdansk morfologi ['St0d v oblikoslovju knjižne danščine'], Danske Studier (K0benhavn) 1979, 123-129.
Orešnik 1982 = Janez Orešnik, An Old Icelandic dialect feature: ix for x, Gripla (Reykjavik) 5 (1982), 183-196.
Orešnik 2017 = Janez Orešnik, Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1947-1958, Jezikoslovni zapiski 23 (2017), št. 1, 251-260.
Orešnik 2018 = Janez Orešnik, Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1958-1965, Jezikoslovni zapiski 24 (2018), št. 1, 231-240.
Rudin 2018 = Catherine Rudin, [ocena zbornika Marušič - Žaucer 2016], Language 94 (2018), št. 1, 220-223.
Schnelzer 2008 = Klaus Otto Schnelzer, Konjunktiv kontrastiv: zur Morphologie bairischer und isländischer Verben, Regensburg: Edition Vulpes, 2008 (Regensburger Dialektforum 11).
^^^	Jezikoslovni zapiski 24 • 2018 • 2 _ 207
Seznam sodelujočih
Manca Černivec Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana manca.cernivec@zrc-sazu.si
Metka Furlan Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana metka.furlan@zrc-sazu.si
Tjaša Jakop Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana tjasa.j@gmail.com
Tina Lengar Verovnik Univerza v Ljubljani
Fakulteta za družbene vede Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana tina.verovnik@fdv.uni-lj.si
Mija Michelizza Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana mija.michelizza@zrc-sazu.si
Nikolina Miletic Sveučilište u Zadru
Odjel za germanistiku
Obala kralja Petra Krešimira IV./2, HR-23 000 Zadar, Hrvaška nmiletic2@unizd.hr
Janez Orešnik Janežičeva ulica 21
janez.oresnik@sazu.si
Anita Pavic Pintaric Sveučilište u Zadru
Odjel za germanistiku
Obala kralja Petra Krešimira IV./2, HR-23 000 Zadar, Hrvaška apintari@unizd.hr
Tomaž Petek Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta
Oddelek za predšolsko vzgojo in Oddelek za razredni pouk Kardeljeva ploščad 16, SI-1000 Ljubljana tomaz.petek@pef.uni-lj.si
208 _ Seznam sodelujočih
Eva Pori
Anastasija Preobraženska AHacracun npeo6paweHCKa>
Zoran Rankovic
Rafat Szeptynski
Sanja Škific
Mladen Uhlik
Andreja Žele
Zavod za uporabno slovenistiko Trojina Trg republike 3 SI-1000 Ljubljana eva.pori@cjvt.si
■HaöopaTopHa gHHrBoceMHoraqecKHX HccgegoBaHHH HHY Bm^, MocKBa
yg. CTapaa BacMaHHaa, 21/4, k. 525 (5 ^Ta®, Kopnyc A), Ruska federacija
anastasja.preobrazhenskaya@gmail.com
Univerzitet u Beogradu
Pravoslavni bogoslovski fakultet
Mije Kovačevica 11b, SR-11060 Beograd, Srbija
zrankovic@bfspc.bg.ac.rs
Instytut J^zyka Polskiego PAN al. Mickiewicza 31 PL-31-120 Krakow, Poljska rafal.szeptynski@ijp.pan.pl
Sveučilište u Zadru Odjel za anglistiku
Obala kralja Petra Krešimira IV./2, HR-23 000 Zadar, Hrvaška sskific@unizd.hr
Filozofska fakulteta
Oddelek za slavistiko
Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana
mladen.uhlik@ff.uni-lj.si
Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta
Oddelek za slovenistiko
Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana in
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti
in umetnosti
Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša Novi trg 4, SI-1000 Ljubljana andreja.zele@ff.uni-lj.si, andrejaz@zrc-sazu.si
Jezikoslovni zapiski 25 • 24 • 1
Navodila avtorjem
Jezikoslovni zapiski so revija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, slovenska znanstvena jezikoslovna revija, ki izhaja dvakrat na leto. Uredništvo sprejema prispevke praviloma do konca januarja za prvo in do konca junija za drugo številko v tekočem letu, revija pa izide predvidoma aprila in oktobra. Poleg delavcev inštituta so k sodelovanju vabljeni tudi drugi domači in tuji raziskovalci slovenskega in drugih slovanskih jezikov. Uredništvo k pisanju posebej spodbuja mlade raziskovalce in raziskovalke.
Največji obseg člankov je ena avtorska pola, tj. 16 strani s po 30 vrsticami, za razprave po dogovoru z uredništvom tudi več. Poročila naj bi obsegala do 5, recenzije, predstavitve ali kritike jezikoslovnih del pa do 10 strani. Izvirna besedila je treba oddati uredništvu v programu Word in v pisavi Times New Roman ali 00 ZRCola (velikost 10 pik); ta je priporočena za posebne jezikoslovne znake, dobiti pa jo je mogoče v okviru zastonjskega vnašalnega sistema ZRCola na spletni strani http://ZRCola.zrc-sazu.si ali na urednikovem e-naslo-vu peter.weiss@zrc-sazu.si. Besedila naj bodo oddana v elektronski obliki po e-pošti, tistim s posebnimi jezikoslovnimi znaki pa naj bo priložena tudi datoteka v obliki PDF.
Vsi prispevki imajo na začetku slovenski in angleški izvleček s po do 5 vrsticami in do 5 ključnimi besedami. Povzetek pri razpravah in člankih naj bo preveden v angleščino in naj obsega do 15 vrstic. Pri navajanju objav v literaturi naj se avtorji po možnosti ravnajo po prejšnjih objavah v Jezikoslovnih zapiskih.
Prispevke preberejo člani uredniškega odbora, ki članke in razprave praviloma tudi recenzirajo. Pri dvojnem slepem recenziranju sodelujejo tudi zunanji recenzenti. Priporočila in popravki članov uredniškega odbora oziroma recenzentov so posredovani avtorjem, da jih upoštevajo.
Uredniški odbor Jezikoslovnih zapiskov si pri pripravljanju revije želi čim širšega sodelovanja. Zato poziva sodelavce in bralce revije ter vse zainteresirane, da pošiljajo svoje predloge in mnenja v zvezi z obliko in vsebino revije ter delom uredniškega odbora. Objavljeni bodo v rubriki Odmevi.
Nekaj besedil je bilo pripravljenih z vnašalnim sistemom ZRCola (http://ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani (http://www.zrc-sazu.si) razvil Peter Weiss.
Metka Furlan Novi etimološki slovar slovenskega jezika kot rastoči spletni slovar: dodatek 2018 Tina Lengar Verovnik Obravnava kratic v prenovljenih pravopisnih pravilih: novosti in spremembe Tomaž Petek Socialne in funkcijske zvrsti v slovenskem jezikoslovju Manca Černivec Uresničevanje dopolnjenega komunikacijskega modela pri obravnavi slovničnih tem v gimnaziji Eva Pori Sodobni gledališkolektorski pristop: ob analizi drame Hodnik Matjaža Zupančiča
Mladen Uhlik - Andreja Žele Brezosebne zgradbe v slovenščini: kontrastiva z drugimi južnoslovanskimi jeziki in ruščino Anita Pavič Pintarič - Sanja Škifič A Loanword as a Marker of Spatial Movement: The Case
of Špancirfest
Nikolina Miletič Modifikationen von Sprichwörtern in kroatischen DaF-Lehrwerken
Rafal Szeptynski Regula Vaillanta w swietle kanonu staro-cerkiewno--slowianskiego
AHacracH» npeo6pameHCKa» «3BepoHpaBHbie grogH»: HpaBoywregtHbie exempla b nponoBegax CHMeoHa ^ogo^Ko^o
Ocene in poročila
Zoran Rankovic Monografija o imenima Pomenika manastira Krušedola Mija Michelizza Enclave RAE - spletni portal za jezikovne uporabnike španščine
Tjaša Jakop Druga Mednarodna sociolingvistična konferenca (ICS-2) Janez Orešnik Moj stik z jeziki in z jezikoslovjem v obdobju 1965-1980
ISSN 0354-0448
770354 044012
9770354044012