Leto I. V Krškem, dne 10. februarja 1907. St. 5. Narodno-radihalno in narodno-gospodarcho glasilo za štajersho-kranjslto Posavje. Brežice Krško «Posavska Straža» izhaja vsaki 1. in 3. čctrtck v mosecu, datiran z dnevom prihodnjc ncdelje. — NaročninA za cclo lcto znaša dvc kroni, pri veČjih naro- čilih popust po dogovoru in so naprej plačuje. — Ccna oznanil za cno stran 48 K., za pul strani 24 K, za čctrt strani 12 K, za osminko strani 6 K, za šust- najstinko strani 3 K, za dvalntrulosctinko strani 1-50 K; pri vcčkratncm ozna- nilu po dogovoru. Vst pošiljatve (pisma, dopise, nakaznicu, naročila, inscrate i. t. d.) je posiljatl na naslov «1'osavska Slraža» v Ilrežicah ali v Krško. — Dopisi se pošiljajo na ' urcdništvo, naročnina in oznanila pa na upravništvo. — Rokopisi se ne vračajo. — Posamezna številka Htanc 10 vin. v Clan 19. državnega osnovnega zakona o splošnih clržavljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico, varovati in negovati svojo narodnost in svoj jezik. Enakopravnost vsch v de- žcli navadnih jczikov v šoli, v uradih Inv javnem ži vlj c n ju je od države priznana". S pposveto \ svobodi. Tchtne besede, vredne, da si zabeleži vsak narod to geslo na svoj prnpor. Poljaki so si izbrali to geslo za vodilo, po katerem hočejo dospeti do sreenejše bodočnosti. Naši najbližji bratje Hrvati imajo isto geslo že davno. Tudi nam Slovencem bi ne škodilo, da si usvojimo navodilo: s prosveto k svo- bodi. Majhen narod sino, tlačcn od vseh strani. Naša meja se pogreza, naša prava v domačiji se teptajo. Iii nikogar ni, ki bi se uprl nasilju. In ko bi kdo hotel odvrniti preteč udarec, ki je namenjen našcmu srcu, tedaj ostctja sam. Nikogar ni, ki bi mu bra- nil hrbta. Nima opore, nima se kam naslo- nitr. Kaj pomaga vojškovodja brez afmade? Naš narod še ni dovolj^rojiiijen, še ne smejo in ne morejo narodni vodniki računati na to, da bi našli oporo v ljudstvu, da bi ves narod kot cn mož čuval njih zaledje. NaŠ narod se še ni zavedel, da^ioja svoj jczik, ki ga je treba Ijubiti nad vse, da ima prava do ohranitve svöje narodne individu- alitete, da ima svoj dom, kjer sme edino Slovenec gospodariti. Predno bode naš narod stal na stališču kakor ga zavzemajo drugi narodi, bode pre- teklo še dokaj časa. Velika pomota narodnih voditeljev je, da obracajo svoje sile samo v dosego vnanjih koristi, ne gledajo pa na to, da bi si tudi notranje zadeve popravili. Le prosvečen človek more biti naroden. Kdor ni dosegel neke določne mere kulture, ta bode vedno samo slepo orodje v drugih rokah. Danes služi temu, jutri onemu, in če mu kupi Nemec pri volitvah maselček piva več kot Slovenec, potem bode kričul: «na križ z narodom!» In ko bi prišel Francoz z dvojno mero pijače, no potem bi naš možak ncmara pel marzeljezö. Tö je kruta beseda, ki sem jo tukaj zapisal, a istinita, žalostna, a resnična. Za hudo rano luid lek. Kdo je naša opora pri volitvah ? Edino značajni možje, katerih je hvala Bogn dokaj med našim narodom. In značajen mora biti, kdor se hoče ubraniti vsem nasprotniškim obljubam. Kakor Judež prodajajo nekateri ob" volitvah svoje glasove za'srebrfsjaker ne pomislivši pri tern, da zakrivijo izdajstvo ravno tako grdo, kakor tisti lakomni žid, ki je svojega Učenika izročil razpetju. Torej ponavljam, samo na značajneže smemo upftti pri volitvah. Kaj pa je to znacajnosi r To je tista krasna duševna moč, ki nas sili vselej enakomerno postopati v vseh sJučajih, po- slušajoč pri tern svojo vest, ki nam odkriva razloček med dobrim in hudim. Nikdar ne bode značstjen moz, ravnal proti svoji vesti. Nikdar ne bode značajen mož škodoval svo- jemu narodu iz osvettjivosti, iz podle mašče- valnosti, kakor smo doživeli to nestetokrat pri nekaterih Jaži-značajnežih v najbližji okolici našega mesta ii) v mestu samem. Nikdar ne bode značajen mož pošiljal svojih otrok v tujejezično solo. Pravi značaji so redki. Med nabim na- rodom jih je, še enkrat ponavljam, dokaj. Če pa pogledamo te može, vidjmo, da so to večinoma isti. ki so vsaj nekoliko olikani, kateri so mnogo čitali. Knjiga, dobra knjiga ti je večen učitelj, ki te vedno navaja: stori dobro, varuj se slabega čina. Ta i'akt se ne da oporeči, da je značajnost vedno zvezana z neko mero prosvete. Ako hočete vzgojiti znacajen narod, skrbit e za to, da bode omikan. Ako hucctu iincti ohkan narod, preskrbite mu sredstev za omiko, preskrbite mu knjig, dobrih knjig. LISTEK. Rmeüki upor ali Stara pravdo. Zgodovinska povcst iz 16. stolctja. l'o Avg. Šonoa. XXVII. ; Na drugi binko'stni dan leta 1572 spu- stila se je tiha hoc na pokrajino; čulo se je le pluskanjc Save., na kateri je drhtela slaba mesečina. 'I'ik vode pri Zaprcšiču med gostim yigokim vrbinjem stoji lesen zapu$čen mlin. Pred več leti so ubegli vojaki tu ubili mli- narja. Od tistega časa je bil prazen in ljudje so se ga od drJec ogibali. Pusto zevajo od- prta okna v noč in šumeče se igra vod.i okrog lesene razvaline. Slabi mesečni žarki kukajo skozi grmovje in vejevje v okna mlina. Toda v njem se gibljejo prikazni, čuje se Sepetahje; gotovo misliš, da se tu nočni duhovi shajajo. Malo od mlina pod grmom leži nekaj kot prožen panj; časi se premakne, vidiš, da na zemlji leži človek in časi prisluškuje ter glavo dvigne. V mlinu ne šepetajo duhovi, nmpak žive ljudje. Sredi na mlinovem kamnu sedi Matija Gubec. Bled je in propal, lice mu je mrldo a mirno, oko mu igra s Čudnim plamenom. Pri njem na tleh čcpi Ilija Gregorič in s kolcnima podpira lice. Nem gleda pred sebe. Na trebuhu pred Cubcem leži Gušetič in se zlobno smeje. Na prevrnjenem sodu sedi divji mrki korenjak z odstriženimi lasmi, Ivan Svrač iz Pušče, zraven njega pa stoji suh, mal možak šiljastega nosa Matija Bistrič iz Trstenika nn ^itii. Vk«»tii ' se naslanja na zid suh, visok človek pod kunovo kapo Ivan T ö r k o v i č i z Z a p r e š i e a, a za Gubcem stoji plečat, ernoličen človek trdega lica, živih oči kmet Pasanac iz Stubice. Bratje! pregovori Matija Gubec mirno, v tej tihi noči smo se zbrali kot bratje in ljudje na dogovor. Vi vsi veste, kaj nas peče in boli, nas kmets podsusedsko in stubičko gospodo. Osrno leto teče, odkar je gospod Tahi z močjo in prevaro iztiral stare gospodarje, osmo krvavo leto, da sto- jimo köt razpeti mučeniki na tej trdi, ne- srečni zemlji. Mucili smo se, a nase trpljenje je grabil Tahi; potili smo so, a nas pot je bil prelil za Taha. On nam je pojedel naš« žito, on nam je popil nase vino, on nam je pograbil naše žalostne grose, naše črede, on nam je koval verige, ranil nas je do krvi, sekal na-ii je slave, pnlil n?un je lii^ in Zatitevajte in razšipjajte povsod „Posavsho Strazo!" Naš narod hrepeni po knjigi, ker je nadarjen, ni narod «todlnov». Ali ni to dovolj dokaza, da «Družba sv. Mohora» razpošilja vsako leto na stotisoče knjig po Slovenskem ? — Naš narod hrepeni po knjigi! A knjige so draga reč. Ni mogoče za- htevati, da bi naš kmet dajal po dvajsct goldinarjev na leto za knjige. Tam, kjer soli manjka, tamkaj se knjige ne bodo kupovale. Treba je torej knjig na drug način pre- skrbeti našemu ljudstvu. Ustanavljati je treba javne knjižnice. Koliko knjig se valja v skrinjah narodne inteligence. Zaprašene so, molji jih jedo. Nikomur ne koristijo kakor zlato ne koristi, ki leži na dnu Save v pesku. Dvignite, ljudje božji, ta zaklad, vrzite zlati pesek med narod, da bode v naših selskih hišah duševnega kruha! Ustanovimo v Brežicah kar najhitreje mogoče javno ljudsko knjižnico. Ako vsak inteligent žrtvuje iz svojih skrinj, kjer se pasejo molji ob Matičnih, Družbinih in dru- gih knjigah, samo deset knjig — glejte, bogat začetek je storjen. Podpirali nas bodo drugi narodnjaki, in duševne hrane bode na pretek. Citalnica v Brežicah ima lepo knjižnico, katere živ vrag ne rabi. Ali so knjige samo za parado? Ne, čitalnici so samo na poti. Ven, med narod s knjigami! Zrno, ki leži v knjigah, naj se ukorenini v dobrih srcih pod našimi slamnatimi strehami, in potem naj rodi v božjem imenu sad. Tako bode prosveta našla pot v naše kmetske hiše. Ni mogoče, da bi javna knjiž- nica ne uspela. Treba je samo vodstvo po- veriti pravemu možu. Ni dovolj, da neka- terniki samo iščejo lepe naslove, treba tudi delo vati. Kaj pa dosežemo v moralnem oziru s knjigo med narodom? Hvala Bogu, naše knjige so skoro brez razlocka dobre, koristne, nravne. Kdor čita, najde vzore, po katerih se potem ravna. Junake posnemati želi mladenič, po izkušenem svetu se ozira mladi mož. Tako se porodi v naših srcih značajnost. Prosveto torej med narod in potem bodemo zrli srečnejši bodočnosti v obraz. S prosveto k svobodi 1 To bodi odslej tudi naše geslo, vsaj nas, Posavčanov!! Dopisi Glas od Sotle. Dandanes, ko vse toži nad časovnimi razmcrami, imajo še posebno vzrok oni kmetje se- pritozevati, katere za- deva nesreča pri živini. Če te zadene le tu in tam, še potrpiš, če tudi težko, če pa pride nesreča leto za letom in se takorekoč stalno naseli, potem te mine potrpežljivost in gledaš s strahom v prihodnjost. Tako se hoče v občinah za Sotlo sko- raj stalno naseliti svinjska kuga. Kaj to po- meni za naše kraje, razume le tisti, ki ve, da je tukaj glavni vir dohodkov svinjereja, in katere velik del vsakoletnih potrebščin pokriva. Odkod prihaja ta bolezen? Vlada pravi, da iz Hrvatskega po tihotapstvu. Morda je res to, morda pa tudi ne, kajti če bi bila na Hrvatskem vedno svinjska kuga, kakor trdi vlada, bi tam ne bilo že davno nobe- nega repa več, in bi se tudi težko tolmačila okolnost, da je tudi v drugih krajih Stajerske vedno pogosteja kuga, v krajih, ki so daleč proč od Sotle in ob času, ko tam ni svinj- ske kuge. V okuženem kraju odredi vlada strogo zaprtijo in vsak posestnik mora takoj na- znaniti, kadar mil svinje obole. Ta zaprtija pa traja včasi pol teta, tudi celo leto in še več. Od tukaj, kjer je kakor rečeno, svinje- reja takorekoč doma, se silno veliko svinj, bodisi na svinjske semnje, bodisi na kolodvor, ali naravnost k mesarjem zvozi. In če pride sedaj nagloma svinjska kuga in ž njo v zvezi dolgo trpeča zaprtija, vprašam, s čim pa naj sedaj kmet pol leta ali celo leto to- liko glav redi, ko ne sme nič prodati? Če že od bolezni ne, morajo mu vsaj od lakote pocepati, ali pa tako od lakote shujšati, da se potem težko kedaj popravijo. Kdo pa naj povrne to nam ubogim kmetom ? Komu pa naj povrne kaj okr. glavarstvo za pocepane svinje, ali za obolele, ki se mo- rajo zaklati ? Uradni list prinaša vsak mesec ceno za svinje, ki se morajo radi bolezni odstraniti, čemu neki? Zakaj nam okr. ži- vinozdravnik tega ne pove in nas ne po- duči ? In če je ta bolezen res svinjska kuga, katera brez usmiljenja zaduši vsako svinjo, potem si res ne vemo raztolmačiti, da od napadenih živali nekatere poginejo, druge pa ozdravijo. Iz tega sledi, da je v gotovih slučajih vendarle ta bolezen ozdravljiva, a to je stvar živinozdravnika, on mora to raz- soditi. A v istini ta ne zapiše nobenih zdra- vil, pravi da je rudeča bolezen in kuga ne- ozdravljiva, poklican pokuka pri vratih v hlev, ne preiskuje nič, potolaži nič in z Bogom Miško! Kateri clovek pa ne poizkuša rešiti, kar upa, da se rešiti da? Tedaj si poskusim brez živinozdravnika pomagati in hitro knjigo v roke doinači živinozdravnik in hajdi v Brez ice v lekarno po zdravila. A gromska pištola, nočejo dati brez recepta, ubogi kmet si takorekoč zaklet, da ti mo- rajo svinje poginiti brez vsakega poiskusa jih rešiti- Če pa imaš fas in denar, pa obrnes brežiški lekarni hrbet, ter se pelješ v Krško ali Zagreb, pa dobiš takoj zahtevano zdra- vilo in mnogo mnogo ceneje kot v Brezicah. Marsikteri posestnik mi bo iz lastne skušnje potrdil, da se dajo vendarle še v mnogih slučajih svinje rešiti, če so tudi od kuge in rudeče bolezni napadene. A najbolj krasno in za našo kmečko pamet neumljivo je, da se poginjena žival ne zakoplje doma v oku- ženem kraju, temveč se prepelja daleč skoz neokužene obcine h konjedercu, da se tam svečano pokoplje. Torej živinozdravnik sme hoditi od posestnika do posestnika, od okuženih živali do zdravih in poginjena žival se sme voziti v druge kraje, zdrave pa ne! Kdo pa plača stroške za ta žalostni svinjski pogreb? Kdo drugi, kot ti ubogi kmet, ako se te ne usmili že itak z dolgovi preobložena občina. K sklepu še par opazk svojih in mojih sosedov. Visoko živinozdravniško šolo na Dunaju naj vrag vzame, če nam pošilja vun na deželo same visoke gospode, ki se v kočijah vozijo, ter elegantno oblečeni z rokavicami na rokah težko prestopijo prag v naše hieve. Kaj nam pa tudi sicer dru- gače pomaga če tudi še tako dober živino- zdravnik za celi okraj ? In če bi tudi znal coprati, ne bo zmogel tako velikega okraja, kjer se pojavljajo sedaj v enem, sedaj v drugem koncu razne bolezni. V nujnem slučaju pa pojdi in ga išči, ko ga skoraj nikdar doma ni. Ne, tako nam kmetom ni prav nič pomngano. Mi zahtevamo od svo- jih sedanjih in bodočih poslancev, da nam od vlade izposlujejo več živinozdravnikov, ki bi naj bili po okraju razdeljeni. Ni pa ravno potreba, da bi to bili visoki učeni gospodi^ ampak praktično izzičeni naši do- mači fantje, ki imajo razum in srce za naše težnje. Treba bi tedaj bilo nekakih učnih udovice spravil na beraško palico. Bile so slabe letine, mi smo mu morali hraniti ži- vino; bila je lakota, mi smo mu morali hra- niti pse. Šli smo pred sodnijo, a za kmeta ni sodnika; šli smo pred bana, a ban obeta, pa ne drži besede, Šli smo dvakrat pred samega svitlega kralja, da mu razkrijemo svojo krvavo, ranjeno srce, rekli smo kralju, da smo raje pod živim vragom nego pod Tahom. Kralj je poslal komisarja, poslal nam je madžarskega škofa; ta nas je izpra- ševal pred mesecem dnij, temu smo odkrili vse svoje solze in gorje. Kaj napravi škof? Naše pritožbe izroči domači gospodi, med katero je Tahi prvi. Gospod škof so ovco k volku izpovedat poslali. V saboru v Zagrebu je gospoda sklenila, da nas mora sodišče obesiti kot razbojnike, izobčiti iz krščanske vere; gospoda je celo zapovedala, da mo- ramo mi Susedčani in Stubičani iti zidat trdnjavo Ivanič, da moramo zapustiti plug, ženo in otroke sedaj, ko nas je skozi več let tepla toča, lakota mraz in povodenj — sedaj ko zemlja kliče naše žulje, da pobe- rejo božji blagoslov. To še ni vse! Lahko krvnik vzame žito, vino, živino, hišo, glavo — ne more nam pa seči v srce, v naše poštenje, ne sme kot divja živina posilovati naše žene, naše devojke. To mu ne bo nikdar dovoljeno! Gubec skoči na noge, lice mu žari, oči se mu svetijo v svetem ognju. — Nikdar! se zavzamejo kmetje. — Pojte po vaseh, nadaljuje Gubec, in čujte jok osramočenih devojk. Pokazali smo jih komisarjem, a se niso zmenili. Poglejte Jano, edino oporo slepca Jurka; znorela je. Ne, necemo biti živina, da se med nas kmete meša prokleta Tahova kri. Zemlja nas je zapustila, nebo se je zaprlo, za nas ni pra- vice! Na noge tedaj, bratje, z jedno dušo, z jednim srcem, z jedno pestjo! — Na noge! 2agrme kmetje. — Pridušite se, da hočete razbiti okove krvnika! — Zakolnemo se! — Prisezite pri krvi Jezusa Krista,da ho- čete podpirati drug drugega kot brat brata v sreči in nesreči. — Prisegamo! — Prisezite, da sebodete maščevali le nad krivcem, da bodete spoštovali tujo last, da bodete le v boju ubijali, da bodete mirni, ko poženemo Taha. — Prisegamo! odzovejo se kot iz jedne duše vsi kmetje in dvigajo roke. Nakrat se začuje zategnjen žvižg. Kmetje skočijo na noge. Na bregu Save pristane velik coin; izstopi neki mož z ženo; obadva sta ogrnjena v dolge halje. Mesec sveti skozi okno; v krogu kmetov stojita Stjepko Gregorianec in Ursula Heiningova. Priloga „Fosflushi Straži" šl. 5 iz 1.1907. tečajev, da se najpotrebnejšega in najnuj- nejšega prince za naše kmečke potrehe. Vi- soki gospodi živinozdravniki, pa bi naj ostali uradniki pri okr. glavarstvih,' — ker so itak žc in kvecjemu še za mcstno ziviuo. Domače novice. Okrajno glavarstvo v Brežicah vabi k uradnim dnevom. županc in stranke, ki nečejo sprejemati nemških, nerazumljivih dopisov; s tern sc strankam napravlja nc- potrebna pota, mcsto da bi se strankam v razumljivem jeziku postreglo. Take predrz- nosti si ne bodemo dali več dopasli; po- segli bodemo z železno pestjo vmes. Vsak tak dopis ali povabilo naj se pošlje narav- nost na pristojno ministrstvo na Dunaju ali pa se naj izroei uredništvu nasega lista, ki ' bo red napravilo. Ti zgornještajcrski gospo- dioi naj se raje slovcnski uče, nc pa kmetu drag čas krasti! Vsak tak slučaj birokratske nadutosti treba pošteno osvetliti, z dotičnimi uradniki pa na — sramotni oder. Ozirov ne bodemo več poznali in nobene stvari prikri- vali. Uradnik naj bo vzor v uradu in izvcn iirada! V uradu c. kr. nadgeometra, ki jc v prostih in neprostih inah trgovec s perut- nino, obenem agent vsenemške - - prusaške stranke, — je videti celo menežarijo ko- košij, petelinov, pur in puranov, rac in rac- manov, gosij in gosakov, ki slrankain upri- zarjajo prav lep — ubran koncert. Skandal je, da se cesarske urade uporablja za kur- nike. Ako ta gospod luteran meni, da bo v Brežicah nekonlrolirano kot v Mariboru prckucoval nemško-nacijonalne kozle in svoje drago plačane uradne ure porabljal za trgovino s perutnino, katerc ni prijavil ob- lastim, in konkurenco dclal domacim dav- koplačevalcem, potcm se jako moti. Za tega gospoda imamo pripravljenega masla, več kot ga on pridela celo leto. Sokolski sijajni pies se je vrsil na svečnico 2. t. m. v «Narodnem Domu» v Brezicah. Dekoracije je ukusno napravil g. Belak in sicer brezplačno; pripravljalna dela je vodil eel odbor, zlasti si je pridobil znsliige gospod J o s i p B o e c i o ; tudi narodne dame so zopet pokazale svojo neumorno požrtvovalnost. Gornji prostori «Narodnega Doma» so bili pretesni za (o množico gostov; opazili sum mnogo Krča- nov, Sevničanov itd. I'Jes je posetila dese- torica Sokolov Hrvatov in Srbov iz Zagreba. Kadrilje je plesalo blizu GO parov ; aranžma je spretno vodil g. Josip Setinc. Naš Sokol je lahko zadovoljen z moralnim in mate- rijalnim vspehom. Južna žcleznica — veleposcstnik? Do- sedaj se je opetovano zgodilo, da je južna železnica pri volitvah v okrajne zastope vo- lila v kuriji veleposestnikov kot veleposestnik, v brcžiškem okrajnem zastopn je 1. 1903 celo odločil njen glas v prid nemškutarske stranke. Tudi 1. 1901) jo je okrajno glavarstvo v Brežicah vpisalo v volilni imenik vele- posestnikov, toda črtalo se jo je vsled re- klamacije slovenske stranke. Uvaževalo se je, da institucija okrajnih zastopov sloni na zastopstvu interesov in da je južna železnica veleindustrijalec, ne pa veleposestnik; zato more svoje interese le v kuriji veleindustri- jalcev zastopati. Ta reklamacija je stala do- kaj boja z bivšim okrajnim glavarjem pi. Vistarini, kateremu izprva nikakor ni šlo v glavo, da južna železnica ni veleposestnik, četudi plačuje nad 120 K zemljiškega davka. Povsod, kjer ju/.na železnica voli še v ve- leposestvu, mora je slovenska stranka iz liste reklamirati. Razun tega je zadnji čas, da nasi poslanci enkrat odločno zaropotajo na merodajnem mestii, ker se južna želez- nica udelezuje celo obcinskih volitev v prid vsenemške in nemškutarske stranke. „Laznjivi kljukcc" v Ptuju ali Ptuj- ska strupena „krota", „Štajerc", bJjuje ogenj in žveplo na brežiške Slovence, ker so začeli njegovim prijateljem — nemšku- tarjem nekoliko na dolge prste gledati, ki se stegajo po slovenskem kruhu, v svojem krogu pa zabavljajo na \se, kar po sloven- skem diši. Dotični čianek je pisala podla duša, ki nima nobene vesti, nobenega sranui, in ki ni vreden, da ga zadene slovenski pljunek. Izbral je vse lazi in podlosti, kolikor so jih mogli i z m i s 1 i t i razni nem- škutarski listi. Dopis v «Stajercu» se cedi lazi in podlih obrekovanj; seveda se mu ni treba nie bati, ker dobro ve, da ga ne poj- demo tožit pred «Stajerčeve» prijatelje-za- veznike, ncmškutarske porotnike v Mariboru. Naj se tisti dopisun saj podpiše, če ima pogum ; dobil bo take po umazanih prstih, da mu bode \A dni po ušesih zvenelo, ker naše geslo ni jokavost, ampak zob za zob, prinesli bodemo polagoma «fotograsije» vseh brežiških nemeurskih glav, takrat pa jim nc bo pomagal sam «Stajerčev» žegen ne. Prosimo podatkov! Naprej «Posavska Straža» ! Jeriho se trese ! C. g. kaplana Grila na Bizeljskem blati zadnji «Stajerc», češ, da jc z nekim otrokom v šoli grdo ravnal in ga telesno poškodoval. Tisti dopis je do pičice zlagan, kajti sodišče je vsled ovadbe nahujskanih starišev pač uvedlo preiskavo, toda g. kaplan je bil popolnoma oproscen, ker se je izka- zalo, da je ovadba iz trte iz\ita in da je g. kaplan popolnoma pravilno v okviru pred- pisov postopal. Cestitamo «Stajercu» na taeih lažnjivih dopisih ; poznamo dobro tistega dopisuna - obrekovalca! Lesno trgovino v Brezicah, na travniku združenih pivovnren Žalec in Laškitrg je otvoril gospod Mihael Balon, veleposestnik v Brežicah. Svoji k svojim ! Smrtna kosa. Umrl je v Brežicah obče spoštovani in priljubljeni g. Alojzij Höfler, lesni trgovec in posestnik, po dolgi mučni bolezni v starosti öl let. Bil je Nemec, a Slovencem vedno naklonjen, oziroma vsaj ne nasproten. Lnhkn mn zemljica! Zarocil se je gosp. Josip Čepin, c. kr. davčni pristav v Brežicah z gospico Anko VVutt, uciteljico pri sv. V'idu-Grobelno, hčerko c. kr. davkarjfl Simona Wutta v Brežicah. Cestitamo! Brežiški Slovenci vabijo najuljudneje na veseli sestanek in pies v nedeljo, dne 10. sebruarja 1907 v brežiškem «Narodnem Domu». Igrala bo vojaska godba c. in kr. pešpolka St. 9G. iz Karlovca. Maske in ko- stumi dobro došli. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 krono od osebe. Volitve v okrajni zastop se v kratkem vise. Slovencem je zasigurana sijajna zmaga. Zoper bivšega okrajnega glavarja pi. Vistarini, ki se je preselil na Dunaj, je vpeljana kazenska preiskava. Novi vodja okrajnega glavaretva Wal- ter groi Attems v kratkem pride v Brežice. Gospod Alfred baron Moscon je pri- javil kandidaturo za državni zbor v sedmem štajerskem volilnem okraju Brežice, Sevnica, Laškitrg. Njegov program je, varovati inte- rese posedujočih stanov in skušati doseči sporazumljenje med narodnostmi. Svetost frankfurtarice. K tej notici, katero smo pred kratkim priobčili, poročamo, da se je priobčila pred kratkim razprava, pri kateri ste dve priči pod prisego potrdili, da preiskovalni sodnik ni tako poveličeval frank- surtarice, češ, da se obe priči na dotično razpravo spominjate. Severin Koprivc pa je odločnu ostal pri tern, da je preiskovalni sodnik rabil dotične besede v sodni dvorani, trdeč, da se drugi dve priči najbrže ne spo- minjate na dotične besede. Zadeva še ni končana. Breziski kolar Vimpolšek, ki živi od samih Slovencev, je najhujši nasprotnik slo- venskega jezika, zlasti njegova boljša polo- vica ima za Slovenke, katere ji dajo delo, vsakovrstne priimke iz živalstva. Išče se kolar za Brežice! Prosimo ponatis! Tudi prav! Pred kratkim je prinesla «Deutsche Wacht» članek, v katerem se zelo zavzema za to, naj bi se osnovala «narodna kupčijska zveza», kateri nalog naj bi bila pred vsem strogo paziti na to, da bi se izva- jalo načelo: «Nemec k Nemcu» ! Po tem načelu naj bi Nemec kupoval samo pri Nemcu, vsak nemški trgovec naj bi bil zalo- žen samo z blagom odločno nemško-narod- nih tvrdk, takisto pa bi moral vsak Nemec v svoji službi imeti tudi samo nemške nastav- Ijence in usluzbence. Mi niniamo proti temu pra\- nič, ako so breziski nemškutarski trgovci, kakor Matheis i. t. d. založeni zgolj z nem- škim blagom, ako pri njih kupujejo samo Nemci in ako imajo v svoji službi samo Nemce, a naj se strogo drže svojega načela in naj dosledno temu potem tudi zavračajo slovenske odjemalce! Tega seveda naši nem- škutarski trgovci ne bodo storili, ker bi v tistem hipu morali vzeti v roko berasko palico in pobrati šila in kopita. Ako bi to Slovenci v Brežicah in v okolici uvaževali in se strogo ravnali po geslu «Svoji k svo- jim», bi se že bili zdavna iznebili nemšku- tarske golazni iz svoje sredine in Brežice bi bilo ze zdavna slovensko mesto. Žalibog, da so še Slovenci vedno tako kratkovidni, da nosijo še vedno svoje težko prislužene groše v malho nemškutarskih kramarjev in krčmarjev in rede tako na svojih prsih stru- pene gade, ki jim grene življenje. Kdaj se bodo Slovencem odprle oči, da bodo uvideli —¦- Zdravo, Ijiidje, pravi Stjepko; po do- govoru pridem k vum z gospo Uršulo.*) Ali ste voljni dvigniti se proti Tahu? Smo, odrežc se Gubec. -- lloccte ga izterati in uvesti stare go- spod arje? — Hocemo. \'siod Stubicc do Samobora, od Stenjcvca do Sotle. Ali je vaša vera trda? Ti\la, za Boga, reče Gubec in položi roko na sree. Dokler bodete z nami, bodemo z vami. Dokler ste z nami pošteno, bodemo tudi mi! Dalje prih. *) To jc Tahi prcj;n:il s Siist'J;;rad,i. da je edini umestni in pametni odgovor na devizo «Nemec k Nemcu», strogo izvajanje naeela «Svoji k svojim>!? K brežiškem okr. glavarstvu je pre- stavljen praktikant, po imenu Rudolf vit. Steeb, ki ne zna zadosti slovenski govoriti, pisati pa celo nič. Zavoljo njegove nezmož- nosti naj trpijo stranke, posebno pa župani. Zgodil se je nedavno v Ptuju ta slučaj: Zaveden župan dobi nemški dopis od okr. glavarstva, Župan vrne dopis glavarstvu s prošnjo, naj mu ga pošljejo v slovenskem jeziku. Steeb pa mu ni poslal slovenskega pisma (ker ne zna pisati), ampak je poklical župana k uradnem dnevu. Zahteval je od župana, naj hodi vsakih 14 dni k njemu po stvari, da jih ne bo treba pošiljati pismeno, župan pa se je seveda zahvalil za to milost in je rekel, da ne bo hodil. Steeb je nevo- ljen zaradi tega in se je pritoževal, da mu ne more pošiljati aktov v slovenskem jeziku, ker ne zna zadosti slovenski, ker ima pre- več dela in ker nima nikogar, ki bi mu preložil dopise na slovenski jezik. Župan pa je menil, da si naj glavarstvo priskrbi take ljudi, ki bodo znali. In mi zahtevamo, da se odstranijo iz naših uradov taki nespo- sobni ljudje, ki ne znajo slovenski in ki sede tarn na naš račun, da vlečejo plaeo. Župani, ne udajte se takim gospodičem. Glave po koncu, kjer je treba braniti cast slovenskega jezika. Vse, kar pride nemškega, marš nazaj, odkoder je prišlo. Viteški gospod Steeb pa naj išče kruha med Nemci. Na svi- denje gospod praktikant! Novo šolo so otvorili dne 1(5. t. m. v Globokem pri Brežicah. Posnemanja vredno. V Artičah je ondotni občinski odbor sklenil, da sc bodo vsa uradna pisma kolekovala z narodnim kolekom. Zlato poroko sta obhajala dne 29. jan. v ArtiČah Franc Lapuh in njegova žena Marija roj. Kovačič. Zlatoporočenca štejeta skupno 145 let, ter sta še oba prav krepka. Sinovi in hčere, vnuki in vnukinje so bili njihovi svatje, kakor tudi navzoča velika množica župljanov ob obnovitvi njune zakon- ske obljube, ki sta jo po kratkem župniko- vem nagovoru pred altarjem ponovila, držeč v rokah vsak svojo pozlačeno palico, katerih ena je bila okinčana s zelenim vencem, druga pa s šopkom. Končani cerkveni slo- vestnosti je sledila domača veselica. Slav- Ijencema kličemo še na mnoga leta! Čebelni roj v decembru. Posestnik čebelnaka F. K. v Mostecu je 3. jan. t. 1. opazil, da so se mu čebele pod ostrešje njegovega poslopja spravile v veliko, roju podobno skupino. Ker pa je bilo previsoko ni mogel opaziti, jeli to bil pravi roj, ali samo vznemirjenje čebel radi južnega vre- mena. Proti večeru pa so se razpustile ter odletele večinoma v čebelnjak. Redka prika- zen v tem času. Za Brežice se iščejo obrtniki: kolar, urar, steklar, kovač. Pričakovati imajo dober zaslužek. Prosimo za ponatis! Trgovec Franc Matheis v Brežicah je dal svojo hčer protestantu v zakon! Luteranci — odpadniki od katoliške cerkve v Brežicah so gg.: dr. Josip Osvva- titsch, c. kr. sodni adjunkt, Rihard Knievvas- ser, urar in Emanuel Martini, c. kr. nad- geometer. Ti so pred par leti odpadli od katoliške cerkve iz sovraštva do pode- dovane vere. Sledilo bi jim še več bre- žiških nemškutarjev a la Matheis (ki svoje hčere luteranom v zakon daje), Schnider- schitsch in drugi, a jim je še ljubši slovenski kruhek, nego luteranska — nemška vera. Krške novice. Shod županov in občin. svetovalcev občine Kostanjevica, Krško, Mokronog in Trebnje. se vrši v pondeljek, dne ll.febru- arja t. 1. ob 10. uri dopoldne v Gregoričevi gostilni v Krškem. Dnevni red: 1. Imeno- vanje kandidata za državni zbor. 2. Usta- novitev županske zveze. Gotovo pametna misel, izvedeti voljo ljudstva potom županov in občinskih sve- tovalcev. Ti živijo v vedni dotiki z ljudstvom ter so jim natanko znane vse njegove želje, znane so jim njegove skrbi. Ti bodo torej vedeli dati pravi izraz ljudski volji. Pameten je torej shod županov in občinskih sveto- valcev tistih okrajev, ki volijo skupaj enega poslanca, da se pogovore o skupnem na- stopu. Pametno pa je tudi misel zvezati žu- pane in svetovalce tistih okrajev, ki volijo skupaj jednega poslanca, zvezati v tesnejšo zvezo. Tej zvezi naj bi bil poslanec nekako odgovoren za svoje postopanje — po tej zvezi pa bode dobival tudi poslanec svoje informacije. Pridite vsi, ki ste vabljeni! Be- seda vsakega moža se bode upoštevala! Zborovalci bodo zares možje! Torej dobro došli 11. februarja v Krškem ! Pozor, obrtniki v gorenjem Posavju! Z dnem 1. jan. 1907 se je otvoril v Krškem popolni merosodni urad, v katerem se po- skužajo vsa merila brez izjeme, kakor teht- nice (vage), votla merila za suho blago in v obče merila za vsako blago, ki so postav- nemu nadzorstvu podvržena. — Od sedaj torej ni treba več oddajati podjetnikotn iz gorenjega Posavja in okolice, iz Rake, Studenca, Boštajna, Mokronoga, Trebelnega, Kostanjevice, St. Jurija i. t. d. svojih meril za poskušnjo v Brežice ali Novo mesto, njih merila se poskušajo tudi v Krškem. Zahvnla za ta napredek gre žu- panstvom in občinam v okraju krškem, ki so prevzele stroške za ta urad, dočim je država prevzela stroške za vzdrževanje usluž- bencev in vzornih meril. ......- Upati pa je, da se posreči našemu prihodnjemu poslancu do- sea, da prevzame država tudi stroške za stanovanje; red v merilih v javnih obrtih je v javnem interesu in je toraj v prvi vrsti država zavezana storiti vse svojim drzavljanom, da se vzdrževanje reda v tem oziru olajša. —- Občine krškega sodnega okraja so storile prvi korak le, da mnogo- krat izraženim željam obrtnikov iz teh občin ustrežejo. — Posebno priznanje mora se izreči predstojništvu občine krške, ki je to zadevo spretno vodilo do zaželjenega vspeha! III. redni občni zbor narodne čitalnice v Krškem se je vršil 19. pr. m. Pred zboro- vanjem se je uprizorila veseloigra , katera je dobro uspela. Nato se je vršil občni zbor. Po pozdravu predsednika se je prešlo k dnevnemu redu. Ob ustano- vitvi društva 11. maja 1900, je bilo 75 čln- nov; tekom leta je na novo pristopilo 29, a izstopilo 21 članov, tako da šteje sedaj 84 članov. Društvene posle je odbor rešil v 12 sejah. — Čitalnica je priredila v zvezi z di- jaštvom dne 15. avgusta 1906 narodno vese- lico v Leskovcu v prid tuk. «Sokolu>, dne 31. dec. 1906. Silvestrov večer, dne 12. Jan. t. 1. meščanski večer in 19. t. m. zabavo povodom občnega zbora. - ¦-- Vseh prejem- kov je bilo K 781 07, izdatkov pa K 71359, tedaj gotovine 19. jan. t. 1. K 2748, kojemu se prišteje inventarjevo vrednost K 207* , znaša skupno K 234-48. — Po odobrenju rač. zaključka se je vršila volitev novega odbora, kateri se je konstituiral: Predsednik : g. V. Huth; podpredsednik: g. V. Auman: tajnik : g. J. Stare; blag.: g. Fr. Jenko ; revi- zor: g. V. Žener; knjižničar: g. FJ. Rozman. Namestniki: g. K. Humek, g. Fr. Marinček, g. L. Levstik, g. Avg. Kos in g. H. Štancer. — Med nove liste se je sprejela tudi Zlata Praha. V razširjenje knjižnice se je apeliralo na navzoče, da vsak po svoji moči podpira čitalniško knjižnico s tem, da daruje kako knjigo, katero ne rabi. (Kaj pa, ko bi se lotili vprašajanja ustanovitve javne ljud- ske knjižnice? Knjig ne bode težko dobiti, ako stori vsakdo svojo dolžnost. Opom. ured.) Nato zaključi predsednik občni zbor, nakar se je razvila prosta zabava. Cestni odbor krški je stalo odstranjenje snega lani od Božiča do novega leta na deželni cesti Radna-Kostanjevica K H5227, na okrajnih cestah pa K 368"60, skupaj K 530-87 Občni zbor okrajne posojilnice v Krškem se vrši v torek, dne 19. februarja t. 1., ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Spo- red: 1. Letni račun za leto 1900. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Predlogi. - • V slučaju nesklepčnosti ob 3 uri, se vrši drug občni zbor ob pol 4. uri ne glede na število navzočih. Načelništvo.. Glas občinstva. Ako se človek pripelje zvečer z vlakom na postajo Videm, name- njen v Krško, najsibode v poletnem ali zimskem času, ko je snega do kolen in ko zavlada prava egiptovska tema, tedaj bi bilo najbolje, da bi človek svetilko seboj nosil. Od postaje po drevoredu se že pride, ker kaže ograja pot; če pa slučajno butneš z glavo v kako drevo, moraš pa tudi za dobro vzeti. Ko pa prides od stražnice naprej, si pa poleg teme še v blatu do kolen. Cesta je izvožena po nestevilnih tovornih vozovih in luža pri luži stoji skoro do mosta. Upati je, da ne bo to le «glas v nebo vpijočega v pusčavi», ampak, da se bodo merodajni faktorji za to zavzeli. Skandal. Dne 27. jan. se je vršil v Ptuju shod za gmotno osiguranje «Štajerca>, to je glasilo one stranke na Spod. Štajerskem in Koroškem, ki hoče Slovence s sloven- skim casopisorn ponembkutariti. Med pozdravi, ki so doSli na ta shod spodnješfajerskih nemškutarjev in vsenemcev, se nahajn tudi brzojav iz — Krškega, ki se glasi: v Celju, ki izvršuje postavno revi- zijo v zmislu zakona z dne 10. junija 1903. Pies meščanske garde v Krskcm. Ena najpopularnejših krških .predpustnih zabav je brez dvojbe pies, ki ga priredi vsako leto meščanska garda v Krškem. Kakor vsako leto, tako je bil tudi letošnji pies zelo dobro obiskan. Vsi gornji prostori gostilne Karel Scbener so bili nabito polni. Živabnost brez primere je vladala vso noč, ne da bi se najmanj zmanjšala. Pri tern ne smemo po- zabiti pohvaliti ljubljanski sekstet, ki je ne- umorno igral do ranega jutra. Pies meščan- ske garde je vspel torej v vsakem oziru najsijnjnej.se. II. mešcanski večcr narodne čitalnicc v Krškcm. Med zabave in veselice, kjer ni napetosti in nobenega razločka med udele- ženci, spadajo vsekako meščanski večeri, koje prireja tukajšnja čitalnica. Do sedaj sta bila že dva in obadva sla dobro uspela; upamo, da jib bo še več. Zadnji se je vršil dne 1. februarja v čitalniških prostorih, ko- jega udelezba je bila povoljna. Vprizoriln se je šaloigra «Nemški ne znajo», katera nam je dala veliko snieba. Po končani igri se je pričela prosta zabava in pies, ki je trajal do belega dne. Le tako naprej! Postne razmere na progi Zidani most- Zagreb. Poštno službo na z'eleznici Zjdani most-Zagreb opravlja na račun avstrijske poštne uprave, ogrska poštna uprava, ki si pusti za to uslugo plačevati visoko svoto. Smelo se pa sme trditi, da sc na nobeni progi na železnici poštna sluzba tako slabo ne opravlja, kakor ravno na naši posavski. Neštevilne so pritožbe: da prihajajo zavoji raztrgani, da se zavozi več pisem in časo- pisov mimo posavskih krajev v Zagreb ali pa nasprotno. Ljudje pa čakajo na posiljatve kojc dobe šele čez par dni. Krivda zadene v prvi vrsti ogrsko poštno upravo, ki drzi kljub veliki odškodnini v poštnem ambulan- cneni vozu le enega poduradnika, ki opra- vlja službo poštnega uradnika in postnega slugo. Pri toliki množini postnih posiljatev, ki prihajajo na Hrvaško iz Trstn, Halije, Francoske in Dunaja čez Zidani mo;;t, mu seveda tudi ni mogoče v redu držati Iokalne posiljatve na lokalnih progab. — Pomagati je pri nas mogoče le na dva nnena: Ali naj ogrska poštna uprava da v poštno ambolanco toliko uradnikov in pomožnih moči, da ne bo promet na lokalnih progah brez ysakega povoda do pritozbe zamogel vrsiti, ali pa se naj nastavi za poštno službo na naši progi poseben postni uradnik, ki bi opravljal sluzbo od Zidanega mostu do Bre- žic. Naše narodne zastopnike, bodisi ene ali druge stranke, pa pozivljamo obrniti svojo pozornost na to zadevo; kdor hoče stopiti v avstrijsko državno službo, inora dokazati svojo avstrijsko državljanslvo. Tukaj nam pa opra.vljajo poštno sluzbo z milijoni pro- meta, tuji državljani. Trgovska zbornica za Kranjsko naj blagovoli to zadevo zasledo- vaii. Za vsak slučaj pa proč z napisom «Magyar'-kir posta»! Ö madzarskem sluzbe- nem jeziku na naših progah južne železnice spregovorimo prihodnjič, istotako o krških poštnih razmerah. Poročilo iz postaje za opazovanje Save v Krskem. V mesecu januarju je bila najveqa voda r>. ob 7. uri zjutraj 2-20 cm čez noi'Dialno, najnianjša pa 30. ob 7. uri zjutraj 32 cm cez normalno. Najtopiejsaje bila Sava v januarju 20, namreč 2"8°C, najnirz- lcjsa pa 23., namreč TG" C. » Gregoičičev vcčer na Vidmu se je vršil dne 20. januarja t. ]., kateri je uspel nad vse pricakovanje. Obisk je bil tolik, da so bili vsi gostilniški prostori pri Podjedu nabito polni; osobito veliko je bilo Krčanov. Program večera je obsegal: petje, govor, deklamacijo, šaljivo pošto in šaljivo loterijo. Pod spretnim vodstvom g. A. K'osajezapel mešah zbor več pesms. Pögumen, sanioza- vesten nastop zbora nas je zelo razveselil in nismo se varali v nasem pricakovanju. ]3rincizno so se izvajale težke umetne sklad- be in z navdusenjem nas je napolnila ta sveta vnetost, s katero so se kazale te mlade čvrste moči popolnoma kos svoji nalogi. Naj- lepša točka tega večera pa je bil dvospev s spremljevanjcm gosli in glasovira: «Gors- kega dekleta domotožje», gdč. Šeligo, sopran, gdč. P e r li a v e c alt, gdc. G o m i 1 š e k glasovir in g. Gabriel gosli. Nadučitelj, g. K n api č, je v duhovito zasnovanem govoru podal verno sliko pokojnega Gregorcica. Gdč. Seligo je deklamirala pesem «Oljki», in zapela Nedvedov «Njega ni», g. llumek pa je zapel samospev «I-'ogled v nedolžno oko>. Deklamacija kakor samospevi so splošno ugajali, predvsem pa glas, liki slavcu, gdč. Šeligo. Tako je minil ta lep večer, kateri bo gotovo ostal vsakemu navzočih v hvaležnem spominu. V prvi vrsti pa gre livala za izredni užitek gdč. Šeligo, gdč. Gomilšek ter g. Gabrielu, koji so se v resnici potru- dil.i, da je ta večer tako dobro uspel. Üso- bito vrlim članom pevskega zbora, ki so zopet to pot pokazali svoje veselje do lepe pesmi in svojo požrtvovalnost. Dal Bog, da bi videmski zbor še večkrat enako nastopil, sebi v ponos, drugim v zabavo in veselje. Umrl je dne 24. pr. m. g. Kranc Kerin, posestnik pri Sv. Križu, v starosti G9 let. Pokojni je bil več let obc. odbornik in sve- tovalec. Pogreb je bil v nedeljo, 27. jan. ob 8. uri zjutraj. Lahka mu zcmljica! — VT Krškem je umrl 18. jan. t. 1. g. J. Zesser, eden najstarejših me.Ščanov in dolgoletni clan tuk. mešcan. garde ter sodni cenilec. Kakor se cuje, je bil rajnki član mošč. garde od leta 1847, toroj skozi 00 let. Svojo zve- stobo do te korporacije je izkazal s tem, da je bil na lastno prošnjo položen na mrtvaški oder in pokopan v unisormi meščanske garde. P>lng mu spomin ! — V Ameriki je umrl 22. dec. 1. 1. Janez Mirt, posestnik iz Dole št. 4. nad Gorenjem Pijavškem, občina Krško. Doma je zapustil žalujočo vdovo in več ne- preskrbljenih otrok. Umrla je dne 30. jan. gospa ivarol. 'J'rost, nadučiteljeva soproga v Št. Jerneju. Pogreb je bil due 1. febr. t. 1. lilag ji spomin! Na Raki se je ustanovila podruznica c. kr. kmetijske družbe kranjske. Ogenj. 22. januarja t. 1. ob 9 uri zvečer je vpepelil požar hišo Neže Tomažin na Kaki št. 73. z vsem pohištvom. Ogenj se jo tako hitro razširil, da ni bilo mogoče rešiti v njej sranujoče 77 let stare in bolne gospodinje. Skoda se ceni 700 K. Hiša ni bila zavarovana. Zmrznüa je na Vidmu v zadnjem hudem mrazu Antonija Juvančič, posestnica in šivilja. Ko se je vračala iz Kremena domov, ji je postalo slabo, da je omedlela in v hudein mrazu si ni mogla pomagati naprej. — V Kiju pri Kadečah je zmrznil pretečeni mesec 221etni Alojzij Kisek. Revež segaje bil preveč napil ter je obležal v snegu. Narodna čitalnica v Kostanjevici pri- redi v nedeljo, 10. svečana t. 1. zabavni večer v prostorih g. L. Bučarja. Zacetek ob 8. uri zvečer. Spored : 3. «V civilu», burka v enem dejanju. 2. «Zbujeni lev», burka v enem dejanju. 3. Ples. Vstopnina: sedeži I., II. in III. vrste po 2 K, IV. in V. po K 1-50, V]., VII. in VIII. po 1 K. stojišče 00 vin. — Predprodaja vstopnic v trgovini g. Uršiča od 8. t. m. naprej in zvečer pri blagajni. Odbor. Zlato poroko je praznoval, dne 26. jan. t. 1. g. Josip Mahorčič, veleposestnik iz Stare vasi pri Vidmu, in bivši večletni župan na Vidmu. Njemu, kakor njegovi soprogi, na mnogaja leta! Pomiloščenje. C'esar je pomilostil na smrt obsojenega Alojzija Zupevca iz Trške gore, ki je Jansko jesen, kakor znano, umo- ril Ano Mlakar od Sv. Duha. Najvišje sodi- šče mu je prisodilo 20 letno ječo. Pevsko društvo „Kum" v Radečah priredi na pustno nedeljo, dne 10. svečana t. I. HI. veliko mask ara do v vseh spod- njih prostorih hotela Gmeiner v Radečah. Zacetek ob 8. uri zvečer. Maskarada se vrši pod naslovom «V jami kralja Matjaža». K'er je bila doslej vsak a maskarada pevskega drustva «Kum» vedno zelo elegantna, upati je, da bode tudi letošnja zadostila vsestran- skim zahtevam, zato je pričakovati obiJne vdeležbe. Odbor. Po svetu. Županske zveze, ki imajo namen oblo- diti občinsko samoupravo na Spodnjem Sta- jerskem z novo narodno, gospodarsko in socialno v sebi no in ki bi kot take predstav- Ijale \azno narodno-politično organizacijo Slovencev, so zadele ob vladne šikane. Ka- kor poroča «Domovina» je ormoška župan- ska zveza poslala svoja pravila graškemu namestništvu v potrjenje, to jih je pa že tretjič vrnilo. Sedaj leži vsa zadeva v notra- njem ministrstvu, kjer čaka svoje rešitve. Slovenske parlametarne delagacije dolžnost jc, da zastavi svoj vpliv pereči zadevi na korist. „Napredno zvezo" v Ptuju so osno- vali prijatelji in somišljeniki ptujskega laž- njivega kljukca «Štajerc». Glavno besedo na zborovanju je imel urednik lažnjivega kljukca L i n h a r t, katerega je socijalnodemokraška stranka izbacnilo, ker se mu je dokazalo, da ne spoštuje tuje lastnine. Na shodu je bilo več prusaških spodnještajerskih glav, ki so bili voljeni v odbor; v odboru niti en eg a km eta ni, ker nikogar ni bilo na zboro- vanju. Pri zborovanju so sanjali o Veliki Nemeiji, kateri naj se priklopi naša Avstrija, V beračili so za jetičnega «Stajerca», in skle- nili podpirati težnje kmetov, — dokler jih bodo potrebovali. Zlasti za časa volitev bo «Štajerc» prijatelj kmetov, da bi ujel nekaj kmečkih glasov za kandidate «Südmarke», katera dobiva podporo iz pruske države. Dragi slovenski kmet! Ali še ne vidiš, kam «Štajerc» taco moli? Kadar boš zrel za prusko državo, našo najhujšo nasprotnico, tedaj pa te bodo položili na mrtvaški oder ali pa te bodo ueili moliti — kozjih molitvic, kakor sedaj Prusi šolske otroke na pruskem Poljskem silijo, da se morajo celo verouk v blaženi nemščini učiti. Pmske butice so sicer trde; toda kakor so se razbile na trdni skali, katero tvorijo naši severni bratje Gehi, tako bodo tudi naši Prusaki (ki se skrivajo celo pod cesarskimi kapami in ki v oveji obleki prihajajo k nam), tako bodo tudi naši Prusaki svoj čas krvave glave odnesli iz Spodnje Stajerske. Pjerite podlistek «Stara pravda» ali «kmečki punt> ! Svaka sila do vremena! K slovenskemu uradovanju nam piše slovenski kmet: Imel sem opraviti pri sod- niji. Pred menoj je neki student, ki hoče slovenski govoriti. Uradniku to ni všeč, začne dijaka zbadati: «Gospod, Vi študirate na Dunaju in gotovo znate nemški:» Dijak pa ni len in odgovori: [«Gospod, Vi pa ste uradnik na slovenski zemlji in mo rate z n a t i slovenski!» Kmetje, ki smo čakali smo se spogledali. kaj bo zdaj z dijakom. Toda nič se mu ni zgodilo. G. sodnik se ni več zadeval ob slovenščino ter je dija- kovo stvar kar najhitreje rešil v slow jeziku. Kolikokrat pa moramo videti in slišati, kako se ugledni domači gospodje klanjajo in na pošti, želežnici i. t. d. nemški govorijo. Kaj si naj potem ubogi kmet upa proti nemške- mu uradniku? Misli, da pač mora biti vse nemško. Pa ni res! Zato, slovenski gospodje, ravnajte se vsi po zgledu tega študenta, potem bomo tudi mi kmetje in delavci bolj odločni! Vzgledi vlečejo ! Slovenska kmetijska sola za Spod. Stajer. Stajerski slov. dr/avni poslanci so šli z deželnim glavarjem grofom Attemsom k poljedelskemu ministru, da izposlujejo državno podporo za nameravano slovcnsko kmetijsko šolo na Spod. Štajerskem. Minister je državno podporo obljubil. Ptujski „Štajerc" laže svojim bralcem, da bodo morali kmetje več plačevati, ako zahtevajo občine in sploh vsi slovensko ura- dovanje. To ni res, to je grda laž. Sedaj pa mora država lenim in nesposobnim ošab- nim in nadutim nemškiin in nemskutarskim uradnikom veliko plačevati, ker hodijo po pisarnah, kadijo kakor turški paše in od dolgega časa zevajo, kakor da čakajo peče- nih golobov iz zraka, kmetje pa morajo čakati, da se tern gospodom poljubi zadreti se na tega ali onega. Če boste zahtevali, da se povsod govori in piše samo slovenski, bodo morali ti podporniki ptujskega Stajer- ca oditi, ker ne znajo slovenski, na njihovo mesto pa bodo prišli vaši sinovi, slovenski možje, ki bodo uradovali lahko hitro v slo- venskem in nemškcm jeziku, ker bodo oba znali. Torej bo še prihranila država pri davkih, ne pa več izdala, ako bomo zahte- vali vsi le slovensko uradovanje. To je res- nica in ta resnica ptujskega Štajcrca taloo boli. Zato pa zahtevajmo povsod slovensko uradovanje, da bo prihranila država pri dav- kih in bomo imeli povsod svoje, slovenske uradnike. Ne pozabimo pa pri tern še nekaj! Zahtevajmo pravo našo priprosto slovensko govorico, kakor jo imamo v slov. knjigah na pr. Mohorjevih in drugih. •-- To je prava «nova slovenščina» ne pa tista brozga, ki pride včasi od uradov in ni slovensko lie hrvaško ne češko, ampak samo po neum- nosti nemskih uradnikov diši vse od začetka do konca. Brezobrestna posojila. Okrajno glavar- stvo, oziroma dotični uradnik na okrajnem glavarstvu popolnoma po krivici zahteva od strank, da mu morajo plačati nekaj pristoj- bine za pobotnico. To je popolnoma proli- zakonito, ker po zakonu se morajo taka posojila strankam izplačati brez vsakih stros- kov; dotični uradnik je za svoje delo /e itak posebej plačan. Opozorimo stranke, da niti beliča ne plačajo več. Ako se zahteva še kaj takega od njih, pritožijo se naj na na- mestništvo v Gradcu. Bomba je bila vržena v Lcbastopolu na policijskega uradnika Slaminskega, ki se je ravno peljal s svojo ženo na izprehod. Mrtev ni bil nobedcn, le ranjen je bil Slaminski, njegova žena in nel« policist. Zločinci so bežoč vrgli na svoje zasledovalce še drugo bo mho. Domače gospodarstvo. O varcevanju. V mnogih državah je varčcvanje zelo razvito; na čelu vseh evropskih držav stoji Danska, za njo pride Švica, kjer se vsak otrok poslužuje hranilnic, Italija, kjer nara- ščajo od leta do leta majhne hranilne vloge in padajo prejemki zelo razširjcne pogubne loterije ¦— v jedni srednjih hranilnic so se male hranilne vloge tekom 1 5 let zvisale od 10.087 na 53.818 (lira je 0'81 K), medlem ko so se v istem kraju prejemki loterije znižali od 92.935 na 36.802 lir —, Angleška, kjer navajajo šolske oblasti šolsko mladino k varcevanju in slednjič Nemčija, kjer Kaiff- aisnovke v tern oziru veliko store. Tudi pri nas bo potrebno ljudstvo v vecji meri na- vajati k varcevanju, katero nalogo bodo mo- rale prevzeti naše posojilnice; radi tega se hočemo v tern članku pečati z bistvom var- čevanja in z sredslvi, ki isto povspešujejo? 1. Kaj se pravi varčevati? Var- čevati se pravi vzdržati se kakega užitka v ta namen, da se lahko stroški, katere bi isti provzročil, porabijo za poznejse nujne potrebe. Oni, ki si ne pritrga nobenega užitka, ampak denar, katerega ne more upo- rabiti, plodonosno nalaga, ne varčuje v pra- vem pomenu besede, akoravno se mora priznati, da ne uporablja svojega premoženja k nezmernemu ali prepovedanemu uživanju. Tudi skopuh, ki se ne vzdržuje kakega užitka, ampak si mnogokrat ne privošči niti za življenje najpotrebnejših stvarij, ne var- čuje; on ne zbira premoženja iz tega na- me na, da bi skrbel za to.ločnost, ampak ker mu nakupičeni zakladi dclajo posebno vcselje. Varčevanje ima gospodarski in naravno vzgojevalen pomen. Najvažnejši je nravno- vzgojevalen poman : samozatajevanje, zmago nad željo, modro vzdržanje od užitka. Z varčevanjem skrbi človek za bodočnost, varčevanje je pa tudi delo samopomoči; varčen človek si nabira sredstva, da mu pozneje v sili ni potreba iskati pomoči od drugih, ampak, da si lahko sam pomaga. Važno je tudi varčevanje v gospodar- skem oziru; človek ne skrbi z varčevanjem samo za bodočnost, ampak si pridobi tudi majhen kapital, s katerim si zboljša svojo razmerc in pomno/i svoje dohodke. Tim- dalje človek varčuje, temvečje veselje in ljubezen dobi do varčevanja in do svojega dela. Varčevanje ustvarja veselje do deln, poiljctnost, zasigura dohodke, osrcčujc člo- veka in ga stori zadovoljnega, povzdiga Človeka v naravnem oziru, ustvarja trdo voljo, trden značaj in samostojnost. 2. U v i r e v a r č e v a n j a. Glavna ovira varčevanja je zapravljivost in stremljenjc vse dohodke sproti porabiti. Zapravljivost ljudstva je od leta do leta vecja; o tern priča od leta do leta naraščajoče število tobakarn, žganjarn, gostiln in trgovin, o tern pričajo od leta do leta se znatno množeči nepo- sredni davki. K zapravljivosti pa navajajo v mnogih krajih razne navade, kakor na pr. po eel teden trajajoče gostije in na spodnjem Štajerskem primicije. Jeden sosed hoče pre- kositi drugega s tern, da daruje v ta namen kolikor mogoče veliko. Nikakor ne preti- ravam, če povdarjam, da stroški gostije ali primicije znašajo za posameznega posestnika do 200 K na leto; ce pomislimo, da se v onih krajih, kjer so velikanske gostije in primicije v modi, ti stroški ponavljajo leto za letom, vidimo, koliko stotakov se po ne- potrebnem potrati. Našli se bodo ljudje, ki bodo proti mojim izvajajem, češ, da ne pri- voščim kmetu nobenega veselja in zabave; radi tega ob tej priliki par opomb! Zabava na gostiji obstoji iz neizmernega uživanja jedi in pijače in iz skoro eel dan trajajočega plesa. Taka zabava ni plemenita zabava in ne ublazuje človeka in je povrh še - draga. Gene plemenite zabave najde dan- danes kmet pri prireditvah raznih izobraže- valnih društev. Ge pa ima na razpolago res vecje vsote, pa popotno palico v roke in po svelu, gledat kako se drugod kmetuje, kako drugod uporabljajo iznajdbe vede. Potovanje je iiiijboljše razvedrilo človeka, na potovanju. spozna\amo druge ljudi, druge običaje in se — marsikaj naucimf). Dandanes vidimo, kako se leto za letom na gostijah zapravijo neštevilni stotaki, a kmetje nimajo potreb- nega denarja za uniclna gnojila, napravo pravilnih hlevov itd., nimajo sredstev v to, da bi poslali svoje sine na kmetijske sole in potem se ni čuditi, če nase kmetije na- zadujejo. Se večje breme za kmota so pri- micije. Gotovo tudi na Kranjskem, Goriškem in Koroskem spoštujejo novomasnike, ako- ravno ne prirejajo v ta namen slavnosti, pri kateri se skoraj eel teden gosti -KK) in še več ljudi. Znani so mi slučaji, da zadolženi kmetje leto za letom pohajajo primicije, ne upoštcvajo nobenih slroskov, za odplače- vanje dolga, za zboljsanjc posestva in živine, pa se ne zmenijo. Vsak prijatelj kmečkega stanu mora biti proti velikanskim gostijam n primicijam, vsak prijatelj kmečkega stanu pa niora ludi skrbeti za pošteno zabavo; pošteno zabavo pa nudijo prebivalstvu na deželi izobr.i- zevalna društva, katerih prireditve bi se naj v veeji mcri posečalc! — Nezmernost v pijači, kadenju, lišp, ozir. moda pri ženskah, igranje s kvartami in v loteriji so najhujši nasprotniki varčevanja. Varčevanje ovira tudi pomanjkanjc lira- nilnic in posojilnic (Raiffeisnovk); v vsaki sari bi morala biti Raisseisnovka. Marsikdo bo tej trditvi oporekal, češ: saj imamo v vsakem trgu in mestu posojilnico in zravcn te še navadno mestno afi okrajno hranilnico čemu torej Raiffcisnovke v vsaki sari ? Hra- nilnice, oziroma posojilnice v trgih in mestah so za varčevanje radi truda, izgube časa in troškov, katere njih oddaljenost provzroča, nepripravne. Marsikateri ljudje ne marajo vlagati denarja v Raiffeisnovke, ker se bojijo da niso denarji varni. Ta strah je prazen, ker imajo Raiffeisnovke neomejeno poroštvo in jamčijo vsi udje za vse vloge. Drugi ljudje se spet bojijo, da se jim bodo davki zvišali, če imajo vloge v Raisfeisnovki. Tudi ta strah je prazen, ker nima nobena oblast vpogleda v knjigi Raiffeisnovk, vsi udje na- čelstva in nadzorstva pa so dolžni držati strogo tajnost v vseh notranjih, posebno osebnih zadevah Raiffeisnovke. Delavci spet se bojijo, da jim bodo delodajalci, če izvejo, da imajo prihranke, znižali dnino. Ravno nasprotno! Vsak delodajalec Čisla varčnega delavca bolj in ga boljše plačuje, kakor lahkoživca, ki eel zaslužek hitro zapravi. Mnogo grešijo tudi ženske, ki nasprotujejo iz nezaupanja do denarnih zavodov, ker ne poznajo uredbe in pomena istih, vsakemu občevanju z istimi. Ustmeni in pismeni pouk je v odstranitev te ovire neobhodno potreben ! Dalje prihocinjič. Letni in živinski sejmi. Brežice lctni in živinski sejmi vršili sledeee dni: Meseca svečana t. 1. se bodo v polit. okraju Dne 4. sveč. na Vidmu sod. okr. Brežice. „ 5. „ v sv. Petru „ ,, Kozje. „ 9. „ „ Pilštanj „ „ „ „ 11. „ na Vidmu ,, „ Brežice. » 14. „v Brežicah „ „ „ ,, 14. „ „ Sevnici ,, ,, Sevnica »» 16. „ „ Bučah „ ,, Kozje. )f 19. „ „ Pišccah ,, „ Brežice. t, 22. ,, „ Veračali ,, ,, Kozje. „ 25. ' „ „ Kozjem „ „ Tržne cene v Celju. Pšenica (za 100 kg) po K 15-— rž po „ 13"—- koruza nova po „ 12 ječmen po ,, 13- oves po „ 16-- fižol, zelen, dolgi „ 171— „ „ kratki „ 1G-— „ rudec „ 18- „ koks „ 19- laneno seme K 20"— do 24- konoplje (seme gal.) „ 25-— do 26*— krompir K 4*40 suhe gobe kg po K 2 do 4 jabolka K 14 do 20 maslo kg K 1 80 do 2' seno K 5- slama K 4. do 4*20 „ otepi do K 4'50 Književnost. Novi državnozborski volilni red je nnslov mali knjižici, ki jc pra\'kar izšhi \f tiskarni Iv. Pr. Lampreta v Kranju na Gu- renjskem. Knjižica obsega 48 strani s član- kom v določbah in varnosti volilne ter zborovalne prostosti, dalje s statističnimi tabelami in zcmljevidom volilnih okrajev na Stajerskein, Kranjükuiu, Kurubkeiu in Primur- skein. Knjizica je pisana v poljudnom, vsa- konuir uinljivem slogu ter je namenjena siršemu občinstvu, osobito pa priprostemu Ijudstvu, da su ve ravnati v času volitev, ki so pred durnii. - ]'(»savci, segajte pridno po njej, kar storite tern lažje, ker je cena saino 00 vin. po posti pa 70 \in. Knjizica se lahko naroei pri upravnist\u »Posavske Straže« v Krškem. Denar je naprej pnslati. Obcinsha hpanilnica v Kpshem UG~ Edina slovenska hranilnica v Posavju. "^u Uraduje ob delavnikih od 8. do 12. lire dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne ; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure dop. Obresti se k glavnici pollctno pripisujejo in dobe vlaga- telji letno 4-04"/„. Posojuje se proti vknjižbi po 5n/0 proti poljubnemu vracilu, na oseben kredit pa po G"/(1 brez drugih stroskov. Za varnost hranilnih vlog jamči: občina Krško, posebni poroštveni sklad in rezervni sklad in vse imetje hranilnice same. 2 Hraniine vloge imajo sirotinsko parnost. Zavod staji pod yladnim nadzorstwm. Proda se štiri kanarčke (rolerjE). Vec se izve pri Lavrinšku v Zatonu štev. 1, Krško. 1 - 2 Fran Drugovič MOStCC Št. 9. in?a J«brcKa rudcLcga vina po pnhki 40 hi. za prodati. Cena po dogovoru. ; Herman KlnbuCar klepar in hrouec s šHli in ctcrnitom 533 a \? Krškem. U cs Priporočam se slavnemu občinstvu, da prevzamem vsa v mojo stroko spadajoča dela. Obenem se UKojam naznaniti, da po- pravljam tudi mehanične stvari, kakor bi- cikelne, šivalne stroje, hi.šne brzojave in telefone i. t. d. •> Ohr. hronilnica y Kozjem linnrllllD vsak ^«trtek od 9. ure dopoldne lirUUUJtt naprej, nhlTPCfltiP vloge P° 4'257o «n plačuje rentni UlJI'bdlUJKj davek sama, nnüflilllD Proti vknJižbi P° 5% proti po- |JUDUJU|U Ijubnem vračilu. 7a linnnnct nranilnih vlog jamči koz- LU I/uIIIUjI janski okr. in rezervni sklad hranilnice. 2--4 Poshusite in priporočifc = izdelhe = TydroDe tonarne hninil oPragiVIII. Cenopnilizslstonj. Stavbinska zadruga „Lastni Dom" vpisana zadruga z omejeno zavezo =z= v Brežicah == kupuje svojim članom hise, zicla svojim članom hiše, posojuje svojim clanoin denar na menjice in zemljišča, eskomptira (prevzema v takojšnje izplačilo) terjatve svojih članov-obrtnikov. Izposojeni denar se obrestuje s 57.,% do 0% in so vrača proti ljil{ij[> do 2°/o amortizaciji. Dr. Ivan Bcnkovic, predscdnik. Josip Agreš, tajnik. Dr. Josip Strasek, podpredsednik. M. Balon, blagnjnil:. IJ. Kunej, Josip Uršič, Iv. Mastnak. Zflhtevfljte povsod „Posovsho Stražo" in naj ne manjka v nobeni gostilnf oli havarni! SVOJI K SVOJIM! Slovenci! Združinio se! Sloga jači, nesloga tlači! Podpirajmo le svqje prijatelje! Podpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krčmarje! Hfl^l tnnflUri *»n" ^vr^'d tirsic & Lipej, tvrdka A. Umek, tvrdka Jos. Boecio lluül liyUVll uu. (preje Varlec), gosp. Janko Broz, veleindustrijalec (zaloga moke), združeni pivovarni Žalec in Laški trg (založnik pive g. AI. Schweiger), vsi v Brežicah. G. Franc Gerec, veletržec v Pišecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Vrečko itd., vsi na Bizeljskem. G. J. Vidmar in g. Vincenc Zorčič v Kapelah, g. Kozalija Novak in Franc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljah, g. Karl Prešiček v Zdolah, g. Anton Vahčič na Vidmu. Nfl<Ü nhntnibl na koncu novega mostu čez Savo; toci le dobra in pristna domača, izbrana vin.a. HrSüilnß UlOöß sPreJenia °cl vsakogar, posojila daje le zadruž- 111 UEiuiib viuyb njj