POTI - Tako kot so toifoo s pozdravi in najboljšimi željami pozdravili v petek opoldne prevolski pionirji, je bilo domala po St. 14(1599) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 3. aprila 1980 Cena: 8 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI V senci Jugotaninove Sevnica: aktiv komunistov neposrednih delavcev o gospodarjenju v občini_________________________ Prizadevni aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev Sevnice občine je te dni obravnaval lanske rezultate gospodarjenja in s tem začel širšo obravnavo Repnih računov delovnih organizacij. Predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Franc Ogorevc Je v uvodu pojasnil osnovne kategorije iz lanskega gospodarjenja. Na prvi pogled bi bili v občini lahko zadovoljni, saj je celotni prihodek narastel za 22 odstotkov, čisti dohodek pa za 28 odst., vendar je v občini nekaj pojavov, ki vzbujajo skrb. V ospredju je zlasti vse večja izguba sevniškega Jugo tanin a. Po besedah predsednika je znašala za leto 1978 14 milijonov din, lani pa že 38.340.000 dih. Belinka, ki naj bi Jugotaninu ponudila rešilno roko, zaenkrat čaka na študijo ekonomskega inštituta na ljubljanski univerzi. Roke ne drži križem tudi občinski izvršni svet, ki se je že najavil pri republiškem izvršnem svetu, da bi skupaj poiskali izhod iz težav. 28 milijonov dinarjev izgube v lanskem letu je namreč še vedno nepokritih. Na sestanku aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev 5(1 se tudi dogovorili, da bodo na prihodnjem srečanju med drugim dali pod drobnogled bolniške izostanke delavcev. A. Z. Oživele kurirske poti Kurirčkova pošta nadaljuje pot po kočevski občini — Povsod prisrčni sprejemi, srečanja z borci in revolucionarji OŽIVELE ozdravitev tovariša Tita pozdravili v petek opoldne prevolski pioniiji na svojih poteh in javkah ustavljali in odpočili. (Foto: J. za čimprejšnjo povsod, kjer so se ' C ';'V' SEVNICA: MLADI DELAJO Prvi april, dan mladinskih delovnih brigad, bo sevniška •nladina proslavila z akcijo v soboto. Na ta dan se bodo mladi ob 8. uri zbrali pred "otelom Ajdovec in nato krenili j*3 čiščenje obale Save pri Brezovem. Mladi gredo na to delo že drugič. Prvič jih je bilo -2, računajo, da jih bo takrat še več. Vstani, mladina, in stoj kakor hrast! Tako se začne pesem, ki jo je med vojno napisala narodna heroina Majda Šilc in ki je po vojni postala mladinska himna - V Ribnici odkrili Majdi Sile doprsni kip Ves 26. marec, zadnji dan praznovanj ob letošnjem prazniku Z recitalom so ribniški šolarji občine Ribnica, je bil posvečen spominu na Majdo Šilc. Najprej so predstavili Majdo Šilc od otroštva na izvedli v domu JLA recital o Majdi Šilc, nato so v njeno čast pri 9or‘ ** njenega učenja v Lju- ^jnovarstveni ustonoJ odkriU doprsni kip, zvečer pa so gojenci! W-^SiTež- WZ ,Majde Šdc izvedbi za občane še bogat program. Svečano- ki vodi. Opozorili so na njen pri-stun je prisostvovala tudi Maidina mam«. spcvck v boju za zmago pr^staPvilj #• -it' J pa so jo tudi kot mlado pesnico, i i ižŠgi jm 1 P*ed odkritjem spomenika je o I \ , H I Majdinih partizanskih junaštvih I ‘\ j .d A spregovoril Vinko Sumrada -Radoš, i I i\ -»i u. iM l „ ' * v »tJHR ki je bil politični komisar drugega bataljona Sercerjeve brigade, kojp,-prav v ta bataljon prišla leta 1942 Majda. Predstavil jo je kot hrabro borko, požrtvovalno bolničarko in kasneje sposobno brigadno sekretarko SKOJ. Organizirala je tudi mladinsko' bombaško skupino, ki je v bojih dosegala velike uspehe. Bila pa je tudi pesnica, recitatorka in organizatorka mitingov. Spregovoril je o njenem hrabrem boju na Ilovi gori, o jurišu na zasedo, ko je potovala z drugimi na kongres USAOJ, in mnogih drugih bojih. J. PRIMC Kurirčkova pošta s pozdravi tovarišu Titu je varno prehodila že tretjino poti. Povsod, kjer so se kuriiji za hip ustavili, so jim priredili prisrčen sprejem, ponekod prave mitinge z množico pioniijev, borcev in prebivalcev kraja. Kurirčkova pošta TV-Dolenjska je krenila na pot z Baze 20 in preno-. čila pri pionirjih osnovne šole v Dolenjskih Toplicah. Naslednji dan so! jo ponesli proti Novemu mestu. Zjutraj je bila najprej gost pionirjev v Vavti vasi, nato so io sprejeli v Šmihelu, na Grmu in Malem Slatniku. Povsod so pripravili kulturne programe. sodelovali pa so tudi borci. V Šmihelu je rti bdim govoril borec Vinko Bambič, na Grmu pa Franc Somrak. Naslednji dan je pošta krenila skozi gozdne poti do Otočca. V. Gozdu pri Gumberku so nosilcem torbe pripravili sprejem, na katerem je govorna borka Ivanka Jaketič-Potočar. Kurirji so nato nadaljevali SPOMENIK NARODNI JUNAKINJI — Vinko Šumrada—Radoš (desni), nekdanji komisar v Šerceijevi brigadi, soborec in tovariš Majde Šilc, je 26. marca spregovoril v Ribnici o liku te pogumne borke in odkril njen doprsni kip. (Foto: Primc) JUTRI O VLOGI MLADIH O vlogi mlade generacije v siste-n'u samoupravne družbe bodo razbijali na jutrišnji seji občinske *°nference ZSM Kočevje. Pri tem ^■'do v luči sklepov 10. seje CK ZKJ Usmeritev Republiške konference Slovenije ocenili razmere v{ 'jkčini. Sprejeli bodo tudi program občinske konference od aprila !*° oktobra letos. »Atomska” se otresa deleža Krško: jedrska elektrarna naj bi prispevala za dodatne gradnje 30,3 odstotka Gradnja jedrske elektrarne ima močan vpliv na življenje in razvoj v krški občini. Spremlja jo vista zahtev po sekundarnih objektih, po večjem šolskem prostoru, po dodatnih zmogljivostih za otroško varstvo, po cestah, kanalizaciji, elektro-distribucijskih in ptt objektih. Domačini so s tem računali že od vsega začetka. Pripravili so program infrastrukturnih in drugih objektov. Danes v Dolenjskem listu \ V današnji številki Dolenjskega lista opozaijamo bralce J« zlasti na naslednje aktualne in zanimive novinarske £ Prispevke: * stran 5: PSIHOLOŠKA VOJNA S STANOVALCI stran 7: BRŠLIN DOBIL SLOVES ROPOTARNICE stran 11: SOBOTNA DRAMA LE ZA MOČNE ŽIVCE stran 13: ODKRITJE: NAD REVMO Z MRAZOM stran 24: ČIGAVE GREHE SKRIVA MODRA FASA- DA? • stran 29: NORČIČ O POLOMU V LAKE PLACIDU /##/■ V letih 1976, 1977 in 1978 so dobili zanj 93 milijonov dinarjev, lani pa je občinska skupščina zahtevala še dodatnih 133 milijonov. Od tega za minulo leto nekaj manj kot 53 milgonov, za letos spet 53 milijonov in za prihodnje leto 27 milijonov. Jedrska elektrarna je to zahtevo zavrnila. Program vsebuje dograditev osnovne šole Jurij Dalmatin in zagotovitev pogojev za celodnevni pouk, dodatne prostore za otroško varstvo, izgradnjo šolskega centra in dijaškega doma, novelacijo urbanistične dokumentacije, izgradnjo kanalizacije in ceste, povečanje telefonske mreže in električnih kablovodov. Predračunska vrednost omenjenih objektov je 439 milijonov, delež JE pa 133 milijonov. Ker JE to izpodbjja, se strokovne službe izvršnega sveta zahtevo ponovno proučile in ugotovile, da ne gre za noben dodaten seznam objektov, ampak za skupno dogovorjeni program, s katerim so bili seznanjeni tudi predstavniki Elektrogospodarstva Slovenge. JE izpodbija predvideni porast števila prebivalstva za 1500, vendar je tu upoštevano, da bo med obratovanjem zaposlenih v JE 400 ljudi, ki bodo s svojimi družinami prebivali pretežno v krški občini, to pa zagotovo pomeni povečane potrebe v vseh družbenih dejavnostih od šolstva do zdravstva. (Nadalipvanie na 4. strani) Referendum v Straži uspel Se 17 milijonov dinarjev lastnih sredstev za komunalna dela V nedeljo, 30. marca, so imeli krajani z območja Krajevne skup nosti Straža referendum, na katerem so se 'odločali za l-odstotni Samoprispevek v korist krajevne skupnosti, ki bo omogočil uresničitev nalog v srednjeročnem obdobju. Predvsem gre za komunalna dela. Na referendum je prišlo 94 odstotkov vseh volilnih upravičencev, za samoprispevek pa je glasovalo 67 odstotkov volUcev. V dveh vaseh: Zalog in Loka pa so poleg tega glasovali še za 1,5-odstotni dodatni samoprispevek od osebnih dohodkov; zanj pa se je odločilo kar 81 odstotkov volilccv. V Straži bodo tako v štirih ■letih s samoprispevkom in sredstvi združenega dela zbrali okrog 17 milijonov dinarjev, kar bo lepa vsota lastnih sredstev za financiranje komunalnih del, ki zdaj predstavljajo spotik i krajanov. POSKUŠNJA POSAVSKE KAPLJICE — Letošnji praznik posavskih vin je bil v Kostanjevici od 28. do 30. marca. Razstava in poskušnja vinskih vzorcev je bila v gradu, kjer so na otvoritvi podelili diplome in priznanja za najbolje ocenjena bizeljska bela in rdeča .j - . . 10jro fra • . A_ . pot proti Škocjanu, kjer so priredili pravi partizanski miting. Kurirjem in zbranim je o svojih vojnih dogodivščinah pripovedoval borec iz Stare Bučke Ivan Žabkar. Naslednji dan so nosilce pošte pozdravili na novomeških osnovnih Šolah »Katja Rupena” in Bršljin, kjer so borci XII.'5NOUB prisostvovali daljšemu kulturnemu programu, o partizanskih kurirjih pa je govoril Jože Lužar, komisar bataljona XII. brigade. Pionirji iz Bršljina so nasle-i dnje jutro pošto predali mirno-peskim pionirjem. Tudi tu so priredili prisrčen sprejem, o svoji borbeni poti in sedanjih družbenopolitičnih vprašanjih je govoril Jože Kos. Torbo so nato ponesli proti Suhi krajini in jo v Globodolu predali pionirjem iz Ajdovca, ponesli do partizansk pa do Dvora. Tu je pionirjem o svojih kurirskih poteh govoril Slavko Jarc iz Stavče vasi. Pionirji z Dvora so nato torbo ponesli mimo zased do Prevol, kjer so jim podobno kot drugod pripravili prisrčen sprejem. Kurirčkova pošta se je v ponedeljek zjutraj zadnjič mudila v novomeški občini, sedai jo bodo nosili kočevski • poinirji, 11. aprila pa jol bodo na Vahti ponovno sprejeli pionirji šol novomeške občine. J. P. ije jutro so jo ke Frate, od tul SEVNICA: GOSPODARJENJE NA REŠETU V tem tednu so se v sev niški občini pričele širše razprave o zaključnih računih. V,ponedeljek je lansko poslovanje obravnaval aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev. Jutri je podobna razprava predvidena na seji' občinskega sindikalnega sveta. Praznik posavskih vin Uspela prireditev v Kostanjevici na Krki V Kostanjevici so v nedeljo zaključili tridnevni praznik posavskih vin. Pokrovitelja prireditve sta bila SOP Krško in občinska skupščina. Odziv vinogradnikov je bil tudi tokrat dovolj številen in razstavljenih je bilo 120 vzorcev vina od gorjanskih pobočij tja do Sremiča, Zdol, Bizeljske^ in Kunšperka. Poskušnja' vin je prav tako uspela. Vinogradnikom so podelili diplome in priznanja že na otvoritvi. Priredili so jim tudi strokovno predavanje o vinogradništvu in kletarstvu ter jih povabili na ogled kulinarične razstave v restavraciji Pod Gorjanci. Za Bizeljsko belo je dobil najboljšo oceno Franc Premelč iz Drenovca na Bizeljskem, za cviček Jože Zarn iz Vrhulj, za bizeljsko' rdeče Jože Škof iz Drenovca in Martin Pavlovič iz Brežic, za modro frankinjo pa Franc Hudina iz Bukovja in Jože Kapler iz Ravni. Turistično društvo je ob tej priložnosti izdalo tudi brošuro s prikazom zgodovine tega naj starejšega mesta 'na Slovenskem izpod peresa Andreja Smrekarja, s prispevkom enologa Jožeta Likarja in z izborom nekaterih naj lepših hvalnic vinom iz domače in svetovne literarne zakladnice. Zaradi t za konec ti me. »onovne kre- p° itve anticiklona nad za-odno Evropo se obeta na lepo vre- 19. MEDNARODNI KMETIJSKI kranj IN GOZDARSKI SEJEM 4.-144. 80 — razstava in prodaja sodobne domače in tuje kmetijske in gozdarske mehanizacije — hlevske opreme — vseh vrst priključkov — zaščitnih sredstev in gnojil — orodje za vrtičkarje — živinorejska, gozdarska in lovska razstava — razstava in prodaja blaga za opremo kmečkega turizma — razstav živilske in prehrambene industrije 242/13-80 tedenski mozaik ______—_-ari ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Kljub sporazumu, ki sta ga sklenila konec minulega tedna predsednik Goukouni Weddeye in obrambni mini-ster Hiseinh Habre in bi moral začeti veljati v nedeljo, se boji v glavnem mestu Čada nadaljujejo in za zdaj ni videti konca okrutne državljanske vojne. Poročajo, da je na obeh straneh več tisoč ranjenih in mrtvih, saj vojski uporabljata tudi težko orožje Pri tem je hudo prizadeto tudi civilno prebivalstvo te revne države - ene najbolj zaostalih na svetu. Poročila trdijo, da je v sosednji Kamerun pribežalo iz Čada doslej že okoli 200.000 beguncev, kar povzroča vladi te države resne težave. Doslej vsa posredovanja (med drugim tudi generalne-gt sekretarja organizacije Združenih narodov dr. Kurta Waldheima) niso prav nič pomagala. Državljanska vojna v Čadu se nadaljuje Z državljansko vojno se v Čadu v bistvu nadaljujejoi večletna nesoglasja med islamskim severom in jugom države v katerem živijo Afričani Oboji so prepričani, da nimajo pravih možnosti za razvoj. SOVJETSKA ZVEZA: VOHUNI Sovjetska zveza je posredno (prek strani časopisa^ , Jzvestija ”) obtožila ameriško vlado, da vohuni sredi Moskve. Očitajo ji, da so na strehi ameriškega veleposlaništva namestili občutljive antene in elektronske naprave, s katerimi snemajo pogovore sovjetskih funkcionarjev, ki se tod mimo (pet tudi sicer po moskovskih ulicah) vozijo v avtomobilih. Razen tegp naj bi nekateri uslužbenci ameriškega veleposlaništva namestili več vohunskih naprav tudi v okolici Moskve, menda predvsem tam, kjer so razpostavljene protiletalske in protiraketne baterije Obtožba o vohunjenju ni nova (prav tako pa so Ame-* ričani pred časom obtoževali sovjetske diplomate za podobne reči, ki da jih počenjajo iz svojega veleposlaništva v Združenih državah Amerike) in zato pač ne bi vzbudila kakega posebnega, zanimanja - če ne bi povsem določeno kazala na nekaj. Namreč na to, da so odnosi med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami Amerike na zelo nizki točki in da je popuščanje napetosti zares v škripcih. Vselej, kadar so bili odnosi med obema velesilama slabi, je namreč prihajalo do obtožb o vohunjenju, ki so tako postale že kar nekakšen zaščitni znak za opisovanje in razumevanje trenutnih ameriško-sovjetskih razmer.. Ameriški predsednik Jim-my Carter je konec minulega tedna prepovedal sleherni izvoz blaga in tehnologije za organizatorje olimpijskih iger v Moskvi, bojkotu iger pa seje pridružila tudi znana televizijska družba BBC, ki je izjavila, da ne bo plačala niti dolarja več za pravice prenašanja olimpijskih iger iz sovjetske prestolnice. ARETIRANI TERORISTI Francoski policiji in varnostnim silam se je posrečil velik udar v središče francoske domače teroristične organizacije „direktna akcija", hkrati pa so zajeli kot vse kaže tudi več najpomembnejših italijanskih teroristov med njimi tudi Franca Pi-nna. Zanj domnevajo, da je bil glavni organizator ugrabitve in uboja (menda je tudi osebno sodeloval pri slednjem) pokojnega italijanskega politika A Ida Mora. Ob aretaciji so prišli na dan tudi jasni znaki o povezanosti in sodelovanju francoskih in italijanskih terori-. stov. Menijo, da se je Francozom posrečil eden najbolj učinkovitih udarov v središče terorističnega podzemlja JANEZ ČUČEK UMOR PRED OLTARJEM - Se vedno niso prijeli morilcev nadškofa Oscaija Amulfa Romera, enega največjih nasprotnikov nasilja vojaških hunt in diktature v tej srednjeameriški deželi, ki so ga neznanci ubili med mašo v cerkvi. Uboj znanega bojevnika za človeške pravice je še dodatno zaostnl položaj v deželi, ki jo že mesece pretresajo nemiri. Prebivalci vsak dan protestirajo zoper nasilje in družbene jši glasnik. Na sliki: n ' pogrebu so izbruhnil so prerasle v spopad, med katerim je bilo več kot 150 mrtvih in ranjenih. (Telefoto: krivice in ubiti nadškof je bil njihov najglasnejši in najvplivnejši'glasnik. Na sliki: nadškof Romero, ki so ga medtem pokopali, nekaj trenutkov po atentatu. Na pogrebu so izbruhnile velike demonstracije, ki UPI) Spričevalo našega kmetijstva Primerjave kažejo, da smo močno napredovali — a hkrati tudi zaostajali Na posvetovanju o razvoju jugoslovanskega kmetijstva in živilstva v prihodnjih petih letm — bilo je pred kratkim v Beogradu — smo slišali ugodne m neugodne ocene razvoja po zadnji vojni. V primerjavi z našo proizvodnjo pred 25 ali 40 leti je kmetstvo močno napredovalo, v primeijavi z nekaterimi sosedi in drugimi razvitejšimi gospodarstvi pa je kljub temu zaostajalo. Premalo je izkoriščalonaravne možnosti. Od leta 1946 do zdaj je bil letni pridelek pšenice v vsej Jugoslaviji zvečan za 2,8-krat, koruze za 3,5-krat, mesa za 4,4-krat, mleka za 2,8-krat itd. Poraba mesa je V državi porasla od leta 1952 do 1978 na prebivalca poprečno od 18 kg na 51 kg, mleka od 58 na 100 litrov, sladkoija od 8 na 33 kg, sadja od 35 na 66 kg itd. Število ljudi, ki pridelujejo hrano, pa se je močno zmanjšalo. Pred vojno je 1 človek prideloval hrano za 1,5 prebivalca, zdaj pa za 5, na družbenih posestvih celo za 30 ljudi. Ogledati pa si je treba tudi senčne plati. Jugoslovanski kmetovalci so v zadnjih petih predvojnih letih pridelali na leto 4,3 milijona ton koruze, v rekordnem letu 1977 pa 9,8 milijona ton in toliko tudi lani. Zvečanje je precej manjše kot v NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Na_seminarju za družbenopolitične delavce ie sekretar predsedstva CK ZK Slovenije Franc! Šetinc govoril o vlogi organiziranih subjektivnih sil v samoupravnem sistemu s posebnim' poudarkom na vlogi, položaju in načinu uresničevanja idejnopolitičnih nalog ZK. Franc Šetinc je omenil tudi članke o Jugoslaviji po svetu v tem obdobju. Po začetnih Spekulacijah o protitovskem obdobju je tudi v svetu prevladala treznost v ocenjevanju. Pojavljajo se tudi članki, ki govorijo o trdnosti in dostojanstvenem ravnanju naših ljudi, njihovi večji samozavesti in zaupanju v lastne sile. Ničesar ne skrivamo Menim pa, je dejal Franc Šetinc, da je takšno razglabljanje grajeno brez poznavanja naše stvarnosti, saj o trdnosti naše jugoslovanske skupnosti mi Jugoslovani nismo nikoli dvomili. Politika ZK je ves čas, odkar je prišel na njeno čelo tovariš Tito, vedno temeljila na zaupanju v množice in na delu komunistov med njimi. Tako je bilo že pred vojno med NOV in revolucijo. Vsa kontinuiteta se je nadaljevala pri razvoju samoupravljanja in političnega sistema. Sekretar predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc je nato govoril še o stabilizacijskih prizadevanjih in dejal, da nismo nikoli pred nikomer skrivali težavnega gospodarskega položaja. Ko je orisal ta del naše neposredne stvarnosti, se je Franc Šetinc dotaknil še vloge, položaja in načina uresničevanja idejnopolitičnih nalog ZK v političnem sistemu in spregovorili tudi o polpretekli zgodovini jugoslovanske partije. ENOLETNI MANDAT Enoletni mandat predsednika oziroma predsedujočega — od občine do federacije — je jasno opredeljen v dokumentih ZK SZDL in drugod. Glede predsednikov izvršnih organov in sekretaijev izvršnih organizacij smo se opredelili za dveletni mandat. Tisti, ki v to vnašajo nekatere dileme, ne govorijo o posebnostih, marveč o nečem drugem. To je med drugim povedal podpredsednik zvezne konference SZDL Kolj Široka, ko je govoril o nekaterih dilemah pri uresničevanju Titove pobude o kolektivnem delu in nadaljeval: ,Jasno je, da je enoletni mandat sestavni del Titove pobude in da to ni izvedeni del, marveč eno od bistvenih vprašanj našega enoletnega političnega sistema, zato to vprašanje ne more biti drugače rešeno v republiki ali občini kot v federaciji. Treba bo ugotoviti, kdo zahteva izjeme iz plebiscitarno sprejetih stališč. O tem smo se 2e dovolj in strpno pogovaijali in ne moremo več dovoljevati ovinkarjenja. ,Ni nobenega izgovora, da je ponekod tak kadrovski položaj, da je težko najti novega predsednika in da je treba v nekaterih situacijah ponavljati mandat, celo v federaciji. Dosedanji razvoj je v vseh okoljih zagotovil ustrezen kadrovski potencial, med delavci, mladimi in ženskami. Vloga posameznika in kolektivnih organov je prav tako jasna, o tem je govoril Tito na seji predsedstva CK ZKJ, ko so volili drugega predsedujočega po vrsti - da je naš razvoj odvisen od linije in opredelitve ZKJ. Tudi glede dileme, ali naj se enoletni mandat uvede takoj ali šele po prihodnjih delegatskih volitvah, jc opredelitev jasna — da ne moremo čakati, zato smo sprejeli potrebne ukrepe, zato spreminjamo ustavo in tudi statute občin.” MILAN MEDEN primerjavi z tetom 1946, ko zaradi pomanjkanja vprežne živine in orodij zemlje niso mogli obdelati tako dobro kot pred vojno. Pred zadnjo vojno so jugoslovanski kmetovalci pridelali 3,9 % vse koruze na svetu. Med državami, ki so pridelale največ koruze, je bila Jugoslavija na petem mestu. Z rekordnim pridelkom leta 1977 pa je naša država imela le še 2,8 % vse koruze na svetu, med državami pa se je pomaknila na 7. mesto. Ob slabi letini 1978 smo pridelali le 2,1 % vse koruze na svetu, med državami pa smo padli na 10. mesto. To je slab izkaz za naše kmetijstvo. V primerjavi s prejšnjimi leti napreduje, v primerjavi z drugimi kmetovalci pa zaostaja. Kako naj bi si to razložili drugače kot z oceno, da tuji kmetovalci, ki hitreje zveč ujejo hektarske in skupne pridelke, umneje gospodarijo in bolj skrbijo za svoja posestva, da jim dajejo več pridelkov in dohodkov. Podobno kot za koruzo bi nam statistični podatki pokaza- TELEGRAUjll HANOJ - Po dolgi in hudi bolezni je v 92. letu umrl v Hanoju predsednik Socialistične republike Vietnam, Ton Duk Tang. Za predsednika republike so ga izvolili leta 1969. KAIRO - Nekdanjemu iranskemu šahu Rezi Pahlaviju so z operacijo odstranili obolelo vranico. Kot je navedeno v uradnem sporočilu kairske vojaške bolnišnice, je operacijo izvedel ameriški profesor; specialist kardiovaskularne kirurgije, dr. Michael Debekey. . ANKARfc - V Ankari sta turški zunanji minister Hajretin Er km en in novi ameriški ambasador v Turčiji James Spe in podpisala sporazum o obrambi in ekonomskem sodelovanju med ZDA in Turčijo. Sporazum bo veljal pet let, vendar sta se obe strani dogovorili, da bodo njegove določbe ponovno preučevali in potrjevali vsako leto. OSLO - Ni več upanja, da bi še našli kakega preživelega po veliki nesreči na norveški ploščadi za vrtanje nafte v Severnem morju „Alexa-nder Kielland”. Po najnovejših podatkih je ta največja nesreča, ki je po drugi svetovni vojni prizadela Norveško, terjala 124 žrtev. Reševalci so preiskali velikansko- površino 7000 kvadratnih kilometrov: kakih 90 preživelih so prepeljali na kopno, med njimi so tudi hudi ranjenci. S pomočjo 50 ladij in helikopterjev iz štirih držav so iz morja potegnili 39 mrtvih, še vedno pa pogrešajo 85 oseb> li tudi za pšenico in še nekatere pridelke. Nekateri menijo, da niti pri načrtovanju rasti kmetijske proizvodnje nismo dovolj pogumni. Seveda je treba načrtovati stvarno, da bo naloge moč uresničiti. Toda ali čez pet let res ne bi mogli pridelati več pšenice, kot smo jo pridelali že leta 1974 in 1976, in sicer 6 milijonov ton? Tudi pri koruzi bi menda lahko načrtovali več kot le 15-odstot-no zvečanje od pridelka, ki je bil dosežen 1977. leta, zlasti če primerjamo, kako daleč smo že zaostali za kmetovalci nekaterih držav. Načrtovati pa bi bilo treba ne le na vrhu, temveč navzdol, do kmetovalcev. JOŽE PETEK NAČRTOVANJE KASNI Koordinacijski odbor za družbeno planiranje, ki deluje pri metliški občinski konferenci SZDL, je na seji minuli teden ugotovil, da s planskimi pripravami za novo srednjeročno obdobje v metliški občini zelo kasnijo. Se posebej velja to za samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti Svet je tudi ugotovil, da bolehajo pivi dokumenti, zlasti analize razvojnih možnosti, za pomanjkljivostmi. Do 27. aprila bodo sklicali sestanek z nosilci planiranja in se dogovorili, kako bodo pospešili priprave in planske dokumente kvalitetneje pripravili. fAVUHfc DESMOND 0*HARA JE Bit NEKOČ vodilni mož vojaške? poveljstva prepovedane irske i* publikanske armade, potem P' so ga ujeli in obsodili na devet let ječe zato, ker je imel pri set' puško, za katero ni imel ustreJ' nega dovoljenja. Do ko.ica kazff mu je ostalo še pet let in zato malokdo pričakoval, da bo storil, kar je storil konec minule? tedna; v zaporu se je nantf^ poročil. Mladoporočenca pa !l žal nista mogla privoščiti medr nih tednov, marveč zgolj skrc mno poročno svečanost, koncu katere sta lahko pojed^, poročno torto (ki sojo pripravi kar v zaporu), se poljubila in # je bilo tudi vse. Soproga se j* vrnila na svoj dom, soprog pa' svojo ječo... Nasvidenje ** prostosti čez pet let... DOSTI BOLJE (PA CEPRA' NE NAJBOLJE) pse je godito znanemu ameriškemu politiku* senatorju Williamu Proxmiru, ima že nekaj let svojevrsW konjiček. Vsak mesec obja*1 namreč posebno poročilo, * katerem se ponorčuje iz kakeg* ukrepa ameriške vlade - o* primer dotacije, ki jo namenjal* za raziskovanje divjosti oslo* Neka znanstvena ustanova ain? riške vlade je leta 1975 dodeli1 500.000 dolarjev dr. Ronald* Hutchinsonu, ki se ukvarja * proučevanjem vedenja živali, d* bi raziskal, kaj vse vpliva na osl& da podivjajo in kako jih j* mogoče pomiriti. Pred tem je t* institut podelil večje vsote dr narja za proučevanje obnašanj) nekaterih drugih živali, čebel n* primer. Senator Proxmire j* dotacijo 500.000 dolarjev osm? šil, nakar je osmešeni znanstvr nik tožil in po petih letih pravd« tudi dobil: senator se je moral opravičiti in plačati 10.0$ dolarjev odškodnine. Toda to & ni vse: pravni stroški so namreč znašali kar 124.351 dolaijev ker je senator svoje poročile objavil kot član senata, j* morala vlada poravnati tudi vs< sodne stroške ... Lahko se je igrati (in izgubljati) za dens1 davkoplačevalcev... TACAŠ PA SE TUDI LON DONSKA POLICIJA ne mori pohvaliti s kakim posebnih uspehom, saj še vedno nim?1 roki gangsterjev, ki so pred dnevi oropali sredi Londona tovoi njak, v katerem je bilo deset tol srebra, vrednega 8,8 milijon dolarjev ... Mlini pravice melj' jo počasi... TEKMOVANJE SPODBUJAJO Na konferenci Zveze prijate! mladine v Brežicah so sklenili' bodo še vnaprej zadržali tekmov* med društvi in da bodo merila »j dopolnili Ustanovili bodo tudi misijo- za letovanje otrok. Ta bo P učila, kakšne možnosti sploh ob* jajo v brežiški občini. Zveza je SP jela obširen akcijski program & vo obdobje, ki tudi vnaprej zag01 lja prisotnost društev na vseh dročjih. K0NCN0 SMO .DOČAKALI ENERGIčN* STABILIZACIJSKE UKREPE... LETOS BOdb SE RODILE — Jože Lapuh iz Zgornjegp Obreža z ženo Ivanko obrezuje svoj obsežen breskov nasad. Prihodnje leto gs bo podrl in izkopal. Kdo ve, če bo posadil nova drevesca? Šestdeset let že nosi na plečih, mladih rok pa ni za delo. (Foto: Martin Zupančič) POGOVOR S ČASTNIMI OBČANI Ob nedavnem prazniku občine Ribnica so organizirali tudi razgovor z vsemi sedmimi častnimi občani: Matijem Maležičem, Tonetom Kozlevčarjem, Alojzom Andoljškom, Filipom Te-kavcem-Gašperjem, Jožetom Ožboltom, Dragom Košmrljem in Ivanom Fajdigo. Častne občane so seznanili z razmerami v občini in načrti razvoja. Razen tega so jim poročali o dosedanjih pripravah za proslavljanje 900-letnice Ribnice, ki jo bodo praznovali leta 1982. S tega srečanja so častni občani poslali pismo tovarišu Titu, v katerem mu sporočajo, da so v teh najtežjih dneh z mislimi pri njem ter da jih preveva le ena želja, da bi čimprej ozdravel. ISKANI CEMENT - Kadar prispe na sevniško postajo cement, kot minuli petek, ko je imelo trgovsko podjetje tam spet dva vagona, se novica kot blisk razve na daleč. Tokrat so bili vneti graditelji kar zadovoljni, naložili so lahko naenkrat tudi po tisoč kilogramov cementa. (Foto: Železnik) HRIB ZA BOLJŠO CESTO - Delavci Cestnega podjetja iz Novega mesta pospešeno grade cestni odsek od Dvora proti Kočevju. Nekaj asfaltne prevleke je. že položene, nadaljujejo pa z zemeljskimi deli. Pretekli četrtek so s petimi tona- „umaknili” mi razstreliva nad Laščami (Foto: J. Pavlin) hrib. V ŠMARJETI ČISTILNI BAZEN - Kilometer pred Šmaijeto gradi Novograd po naročilu Vodnogospodarskega podjetja iz Novega mesta večjo čistilno napravo, ki bo prečiščevala kanalizacijsko vodo pred izlivom v potok Bečuj. Rok za dograditev je 20. junij letos (Foto: J. Pavlin) Tehtne pripombe odmevajo „Krk8" je vplivala, da bo prišlo do sprejema zakona o prometu z zdravili Pretekli teden je Bogdan Osolnik, novomeški rojak in član družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, sicer pa kot predstavnik delegatov v zveznem zboru, dodatno osvetlil delo zveznih delegatov, možnosti za boljše sodelovanje z bazo in težave, ki se porajajo tudi v skupščinskih klopeh na zvezni ravni. Obširno je Bogdan Osolnik o tem pisal v zadnji številki delegatskega Sejmišča NOVO MESTO: Sejmišče je v po-■ nedeljek spet pomladno zaživelo. Naprodaj je bilo 385 pujskov in 43 od tri do pet mesecev starih prašičev. Prodanih je bilo skupno 216. Pujski so veljali od 950 do 1.450 din, starejši prašiči pa od 1.460 do 2.400 din. BREŽICE: 507 pujskov in 16 ^d tri mesece starih prašičev so rejci pripeljali na sobotni sejem. Prodaji so jih 423, pujski so bili po okrog i ’ starejši prašiči okrog 40 din kilogram žive teže. Bogdan Osolnik: kako vplivamo na zakone gradila Odločajmo, iz njegovih besed v družbenopolitičnem zboru pa je bilo jasno razvidno, da ima posamezna delovna organizacija ali družbenopolitična skupnost lahko Kmetijski ": _ _ — herbicidno gnojilo Koruza raste sprva zelo počasi; dolgo ne prekrije njive, zato je nebogljena in jo zlahka zaduše pleveli, če se jih ne ubranimo s kemičnimi pripravki ali obdelovanjem. Uporaba herbicidov je zaradi svoje praktičnosti postala že reden agrotehnični ukrep, -katerega je treba misliti že ob setvi ali takoj po njej. S herbicidi je treba v koruzi škropiti vsaj pred vznikom plevela, sicčr 'se lahko zgodi, da bi kasnejše škropljenje ne bilo več dovolj učinkovito, zlasti če je premalo padavin. Od vlažnosti jemlje je odvisno zlasti delovanje najbolj znanega herbicida za koruzo - simazina (v trgovini prodajajo naslednje pripravke na osno\i simazina: gesatop 50 WP, simazin S—50 WP, radokor WP ~ 50 in nekatere druge). , Da bi se ognili dvojnega in strokovno zahtevnega dela, kakršno je uporaba herbicidov, je industrija umetnin gnojil ZEčela izdelovati umetna gnojila za koruzo, ki vsebuje tudi P°trebno količino herbicidov INA iz Kutine je tudi v Sloveniji Poizkusila svoje umetno gnojilo NPK 13—10—12, ki vsebuje tudi herbicida radazin in dual. Kot je znano, deluje prvi na ^fokolistne, drugi pa na travne plevele. Rezultati so bili *orajda tako dobri, kot da bi uporabljali herbicide posebej, kar P°meni, da bi imeli še eno delo. Prihranek je tako očiten, da strokovnjaki že priporočajo tak uporabe herbicidov, vendar opozarjajo, da je pri uporabi prbicidnega umetnega gnojila za koruzo treba zadostiti neka-eijrn nujnim zahtevam glede agrotehnike. .Da bo herbicidno gnojilo dobro delovalo, mora biti zemlja za . v koruze zelo dobro pripravljena, brez velikih grud, kar je PRporočljivo še iz drugih razlogov. Nadalje mora biti zemlja Primarno vlažna, da bo herbicid kmalu začel delovati. Najpomembnejša zahteva pa je, da morajo biti zrnca gnojila kar se a Primerno razporejena po površini zemlje, oz. vdelana v ei™J° v globino nekako 3 do 5 cm. Gnojilo seveda lahko trosimo strojno ali pa ročno, v vsakem Pnmeru je treba paziti, da na njivi ne ostajajo bele lise, kamor seže gnojilo in z njim sredstvo proti plevelu. Inž. M. L. vpliv na sprejem zakonov, menjavo zakonodaje itd., kar se sicer pogosto smatra bolj kot teorija, ne pa resnična praksa. Da ni tako, je navedel v dokaz novomeško tovarno zdravil, ki je s tehtnimi pripombami in predlogi močno vplivala na to, da bo prišlo do sprejema zakona o prometu z zdravili. Prav tako je pohvalil aktivnost novomeške občinske skupščine in še nekatere druge na Dolenjskem, češ da je z nj* te dobre lastnosti so rumeni plaveč v zadnjem času začeli saditi tudi Dolenjci Režemo ga na dolgo. Rumeni plaveč dqe belo, prijetno kiselkasto vino, primerno za brizganec. Štejemo ga med najbolj kisla vina tega območja, saj glede kisline presega celo žametovko. Zaradi poznega zorenja v slabših letinah pridobi le od 12 - 14 % sladkoija in je v takih letinah mošte te sorte treba dosladkati vsaj na 16 % sladkorja. V dobrih letinah pridobi od 15 do 17 % sladkorja in takrat ga ni treba popravljati s sladkorjem. Največ vina rumenega plavca je v mešanih belih bizeljskih vinih (tudi do 80 %), odlično se pa meša tudi z žametovko v rdečih bizeljskih vinih in v dolenjskem cvičku. Zaradi tega ga priporočamo za Dolenjsko, posebno ker gnije manj kot kraljevina in rodi bolj redno ter bogato. * i * s N 1 ■ EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja Tit Doberšek Kraljevina Kraljevina zori v tretji zoritve-ni dobi. Rodi zelo bogato, toda neredno, v nekaterih letih čisto odpove in tako dostikrat da v daljšem časovnem obdobju manj prjdelka kot laški rizling. Poznam dobrega vinogradnika z Malkovca, ki je zaradi tega še mlad nasad kraljevine posekal. Za zimsko pozebo, peronosporo, zlasti pa za jesensko gnilobo grozdja je sorta zelo občutljiva. Sadimo jo v boljše, tople lege in v bolj suho zemljo. Režemo jo na reznike in srednje dolge šparone. Dobra lastnost sorte je, da spomladi odganja bolj pozno in zato manj trpi po spomladanski pozebi mladik. Čeprav je vino kraljevine lepe, zelenkasto rumene barve, z blago kislino in prijetnim okusom, je čistega, sortnega vina kraljevine malo v prometu. Največ je vina te namizne sorte v mešanici belih belokranjskih in bizeljskih vin, na Dolenjskem pav glavnem kot dodatek vinu žametovke za bolj poln in prijeten okus dolenjskega cvička. Kljub temu da pridelek kraljevine mešamo s pridelkom žametovke za boljšo kvaliteto dolenjskega cvička, je nujno, da kraljevino v jeseni obiramo’in predeljujemo ločeno, saj nam to narekuje tudi čas zorenja. Kraljevina prej zori kot žametovka, poleg tega jo moramo tudi zaradi gnilobe trgati prej kot žametovko. Zaradi opisanih negativnih lastnosti kraljevine to sorto v zadnjem času manj sadimo, vendar brez nje ne moremo biti, saj po svojih sestavinah ugodno vpliva na dolenjski cviček. Rumeni plaveč je v trsnem izboru med priporočenimi, glavnimi sortami le v. bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu, med dovoljenimi, manj pomembnimi sortami pa še v dolenjskem. V stari literaturi so to sorto imenovali še debeli klešec, Hrvati mu pa pravijo žuti plavac. To je izrazita sorta Bizeljskega in Hrvaškega Zagorja. Drugje te sorte na splošno ni. Rumeni plaveč rodi redno in bogato. Čeprav je bujne rasti, se na njem dalj časa opažajo posledice po toči ali spomladanski pozebi kot pri drugih -sortah. Zori zelo pozno, v četrti zoritve-ni dobi Zato ne sodi v slabše, manj primerne lege, kjer bi slabo dozorel. Dobra lastnost sorte je, da grozdje v jeseni manj gnije kot grozdje kraljevine, in zaradi je v trsnem izboru priporočena, glavna sorta le v bizeljsko-sremiškem vinorodnem okolišu. Škoda, da ni uvrščen še v dolenjskem in belokranjskem okolišu. Ker je trsni izbor za Dolenjsko in Belo krajino le nekoliko preozek, ga kaže razširiti in pri razširitvi vsekakor upoštevati šipon kot odlično belo sorto. Šipon ponekod imenujejo tudi moslavec, 'pošip, malnik, krhkopetec, Mosler gelber, Luttenberger, Furmint feher, Tokayer itd. Rodi zelo bogato in sodi med najbolj rodovitne bele kakovostne sorte severnega vinorodnega pasu. Spomladi odganja bolj pozno. Režemo ga na dolge reznike in krajše šparone. čeprav zaradi bujnosti prenese večje obremenitve z rodnim lesom, sorta ni primerna za kordonsko vzgojo, ker ji bolj ustreza rez z menjajočimi šparo-nl V jeseni grozdje rado gnije. Hvaležen je za pletev (mandanje) pred cvetenjem 'grozdja in delno redčenje listov (vsaj poškodovanih) ob zorenju, saj s tem posegom omejimo gnilobo grozdja. Istemu namenu služi tudi nekoliko močnejše vršička-nje v avgustu. Šipon v toplih in suhih jesenih daje prvovrstno suho, belo sortno vino z dobro, značilno sortno aromo. Vino lahko uvrstimo p oleg splošne kakovostne uvrstitve v takih dobrih letinah tudi med vrhunska bela sortna vina. V normalnih letinah pridobi 18 do 22 % sladkorja in 7 do 9 promilov kisline. »Atomska” se... (Nadaljevanje s 1. strani) Odklonilno stališče JE do predvidenega 30,3-odstotnega deleža pri izgradnji prej omenjenih objektov je dvignilo precej prahu, zlasti, ker občinska skupščina še zdaj ni dobila zadovoljivega odgovora glede varnostnih zahtev. Glede tega ji ne bodo prav nič prizanašali, saj jim ustava daje vse pravice. Težko razumejo, da se investitor tako zlahka otresa svojega deleža pri Egradnji infrastruktureg ko je na drugi strani neracionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi v JE takk rekoč javnskrivnost. Na ta račun je med občani ogramno pripomb. Za delež JE se bodo Krčani ponovno pogajali z JE in z Elektrogospodarstvom Slovenje, saj krško združeno delo ne bo zmoglo tolikšnih dodatnih bremen. J. TEPPEY HUDA KRI ZARADI OSNUTKA Zadnja seja zborov krajevnih skupnosti in združenega dela občinske skupščine je potekala izredno tekoče. Zasedanje je bilo končano pred običajnim odmorom. Ko je bilo domala že vse pri kraju, tudi delegatska vprašanja in odgovori, je ogorčen prihitel v- dvorano vodja sevniške , veterinarske postaje, veterinar Alojz Mihev. Razjaril ga je bil osnutek novega odloka, ki naj bi urejal osemenjevanje in oplojevanje živine. Predsednik skupščine Janko Rebernik mu je dal besedo. Vendar se je kmalu pokesal in mu besedo vzel, ker plohi očitkov ni mogla slediti niti zapisnikarica. Sicer pa, zakaj slaba volja, saj gre šele za osnutek? POZOR VPISU Svet za izobraževanje in kulturo pri predsedstvu občinske konference SZDL v Metliki je razpravljal prejšnji teden o problematiki ob uvajanju usmerjenega izobraževanja. Govor je bil zlasti o zagotavljanju pogojev za vpis v izobraževalni center Beti, ob tem pa tudi o usmerjanju mladine v center usmerjenega izobraževanja v Črnomlju. Množična šola marksizma V kvizu Tito — revolucija — mir tekmovalo več kot 3.000 mladih — Medobčinsko srečanje najboljših bo 12. aprila v Novem mestu Kviz tekmovanje »Tito— revolucija-mir” je postala že tradicionalna oblika množičnega idejnopolitične^ izobraževanja mladih ne le v osnovnih šolah, ampak se vanjo vključuje čedalje več 00 ZSMS iz organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Akcija, v kate- KLIC PO NOVEM ZAKONU? - Delovanje krajevnih skupnosti ovira neurejen sistem financiranja. Tako ugotovitev je bilo slišati na posvetu za dolenjsko in posavsko regijo 26. marca v Novem mestu. Na posvetu so zlasti posavski udeleženci (na posnetku) opozarjali na pojav, da se nekatere krajevne skupnosti posvečajo „donosnej- . - - šim” komunalnim delom in tako preraščajo v majhna komunalna ko sto tisoč mladih, ima vsako podjetja, vse druge dejavnosti pa zanemarjajo. (Foto: I. Zoran) leto novo temo. Letos so mladi Krajevno sožitje še na papirju? V dolenjski in posavski regiji so tozdi vse premalo vključeni v reševanje krajevne problematike, kar prihaja do izraza zlasti pri planiranju v devetdesetminutnih testih odgovarjali na vprašanja o tridesetletnici socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji. Do srede marca so bila na vseh' šolah, v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih zaključena prva izbirna tekmovanja. V. novomeški občini je v tem predtekmovanju merilo svoje znanje več kot » ••• i g , VMtlJM IHvSlSV VJV ^ J * WW ri samo v Sloveniji tekmuje pie- 3.oop mladih, najbolj množično pa Znana so prizadevanja, da bi vse razvojne interese v posameznih kngevnih skupnostih opredeljevali, usklajevali in uresničevali le v neposredni povezavi in soodgovornosti delavcev v združenem delu in krajanov. Sredstva za ta razvoj pa bi morali, piše v ustavi, zagotavljati na podlagi skupno določenih programov. Kot je pokazal posvet za dolenjsko in posavsko regijo 26. marca v Novem mestu (zadnji od šestih, ki jih je minule dni sklicala skupnost slovenskih občin), je soodgovornost združenega dela za napredek krajevnih skupnosti ponekod zelo bledo izpričana, marsikje pa se tozdi preprosto naredijo gluhe. Slednje se skoraj redno dogaja krajanom, ki se vozijo na delo v sosednjo občino, tam ustvarjajo dohodek, tozdi pase kaj malo zmenijo za razvoj njihovega življenjskega okolja. Seveda so tudi svetli zgledi, vendar redki. Udeleženci novomeškega posveta so ugotavljali, da se zatika že pri planiranju, ko delovne organizacije marsikaj predvidevajo in poskušajo uresničiti mimo interesov, često celo brez vednosti krajevne skupnosti. S takimi primeri se srečujejo, kjer krajevna samouprava še ni dovolj zaživela in kjer tudi delegatski sistem še ni presegel formalizma. Poudarili pa so, da je takih primerov čedalje manj, še posebno uspešno vprašanja odnosov med združenim delom in krajevno skupnostjo razrešujejo v gospodarsko Sodelovanje s Korošci Na sprejem kurirčkove pošte v Kočevju 7. aprila pridejo tudi otroci s Koroške Turistično društvo Kočevje s skupaj s turistično poslovno topnostjo v Ljubljani organi-iralo minuli teden strokovni det na sejem GAST—80 v !elovec. Hkrati so obiskali ižno Koroško in tamkajšne odilne predstavnike koroških llovencev, med njimi tudi Fili-la Varaša, tajnika narodnega veta koroških Slovencev. Ob povratku so obiskali južno toroško, za katero so domačini lovedali, da je zapostavljena in jo ojaki iz matične domovine manj »biskujejo. Želijo si prijateljskih ■ezi in sodelovanja na turističnem, kulturnem, gospodarskem in športnem področju. Obiskali so tudi Svatne, domačijo Miklove Zale. Bilo je hladno, a jih je ogrelo domače žganje in mošt, ki sta ga gostoljubno nudila domačina Miklova. Kočevci so se še dogovorili za prvo sodelovanje. Korošci so obljubili, da bodo poslali delegacijo otrok na sprejem kurirčkove pošte v Kočevje 7. aprila. Kočevci so Korošcem tudi ponudili, da sprejmejo letos v počitniško kolonijo brezplačno dva otroka. O nadaljnjem sodelovanju se bodo pogovorili, ko bodo prišli Korošci na obisk v Kočevje. razvitejših in kadrovsko močnejših krajevnih skupnostih. Sožitje krajevnih skupnosti in tozdov je bilo na novomeškem posvetu obravnavano sicer s pomenljivimi poudarki, vendar je veljala pozornost tudi drugim vprašanjem, zlasti vlogi in delovanju skupščin krajevnih skupnosti, krajevni zako- PRVIČ NAGRADE INOVATORJEM Za praznik dela bo črnomaljska raziskovalna skupnost prvič podelila nagrade in priznanja za uspehe na področju raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini Eno ali dve nagradi do višine 7.500 dinarjev bodo podelili za organizacijsko in popularizacijsko dejavnost v občini; 5 nagrad v isti višini za dosežke na področju inovatorstva; eno ali dve nagradi do 10 tisočakov pa za raziskovalne dosežke. Kandidate za nagrade lahko še do konca meseca predlagajo družbenopolitične organizacije, društva, delavski sveti in drugi samoupravni organi ter posamezniki Prijave sprejema občinska raziskovalna skupnost. O NOVINARSKIH KROŽKIH IN RESOLUCIJI fted štirinajstimi dnevi so imeli člani centra za obveščanje in propagando pri predsedstvu OK ZSMS Novo mesto posvet s predstavniki novinarskih krožkov v osnovnih in srednjih šolah. Govorili so o načinih delovanja teh krožkov in prišli do ugotovitve, da povsod dajejo poudarek na literarno snovanje, novinarstvo pa je zanemarjeno. Zavzeli so se za takojšnjo akcijo izobraževanja tudi na področju novinarske dejavnosti. Dan kasneje je bil posvet predsednikov osnovnih organizacij ZSMS iz krajevnih skupnosti novomeške občine. Pogovarjali so se o resoluciji zadnjega kongresa ZSMS, po kateri imajo mladi veliko nalog. ZRVS ne pozna odpisanih članov Organtzacija rezervnih vojaških starešin v novomeški občini izpolnila naloge — »Kjer je šlo slabše, so v glavnem kriva nedelavna vodstva," so menili na občinski konferenci Sleherni oficir, ki ob upokojitvi sleče uniformo aktivneg vojaškega starešine, je dobrodošel v ZRVS, še posebej pi uresničevanju strokonih nalog te organizacije. ,Nihče, kdor je voljan delati, ne sme dobiti občutka, da je odpisan za našo organizacijo,” je 26. marca poudaril predsednik republiške ZRVS Janez Japelj na seji občinske konference ZRVS v Novem mestu, s katere so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu z željami po ijšnji ozdravitvi. stev. Ugotavljali so, da ima večina osnovnih organizacij v novomeški občini dobra vodstva. Slabše je v samem Novem mestu, kjer se je neaktivnost vodstev odrazila tudi pri izpolnjevanju obveznega izobraževalnega programa za članstvo. Za novomeške ZRVS je med drugim značilno, da imajo iz leta v leto več zamudnikov pri udeležbi na predavanjih, seminarskem delu in izpitih. Mimo teh in drugih pomanjkljivosti (še vedno prešibko vključevanje mladih) pa splošna ocena pravi, da je 'ZRVS v novomeški občini lani v celoti uresničila načrte in zadovoljila kot pomemben dejavnik na področju SLO, družbene samozaščite, obrambne vzgoje mla- V'nadaljevanju razprave je Janez Japelj povedal, da ZRVS poslej ne bo več izključno moška organizacija in prav tako ne organizacija, ki bi vključevala zgolj ljudi z vojaškimi čini. Predsednik Japelj je zatem pohvalil delo ZRVS v novomeški občini, še zlasti pa resnost osnovnih organizacij pri izpolnjevanju odgovornih nalog. Dejal je, da so le-te ogledalo za celotno ZRVS, ki je v frontno SZDL vključena kot njena kolektivna članica. Ko so na seji pretresali dejavnost v minulem letu in razpravljali o letošnjih nalogah, so menili, da je aktivnost rezervnega starešinskega kadra v osnovnih organizacijah odvisna pretežno od delavoljnosti vod- nodaji itd. Načeli so vprašanje smotrnosti povezovanja krajevnih skupnosti v tako imenovane skupnosti krajevnih skupnosti, kakršna živi, denimo, v Novem mestu in kakršno so ustanovili za območje Suhe krajine, razprostirajoče se v štirih občinah. Čeprav je slišati različna mnenja o primernosti mestnih skupnosti, je vendarle res, da je ta samoupravno povezovalna oblika prikladna, novomeška »rešitev”, ko je v eno skupnost povezanih enajst mestnih krajevnih skupnosti, pa so vzeli za model še v številnih slovenskih mestih. Soglasno je izzvenela ugotovitev, da je moč številne naloge v krajevnih skupnosti reševati le s tako imenovanimi profesionalci Kajpak ne gre, so menili da bi nakopičili neomejeno število poklicnikov, ker bi na ta način prišli le do „mini” občin in v bistvu skvarili dosedanje poti krajevne samouprave in odločanja. I.Z. so sc odrezali dijaki izobraževalnega centra tehničnih strok. Najboljši so se v soboto, 29. “marca, v novomeškem domu JLA pomerili na občinskem tekmovanju. Prijavilo se je 13 ekip iz osnovnih šol, 9 iz sre' dnjih, 2 ekipi pa so poslale OO ZSMS iz delovnih organizacij. Čeprav so vsi odgovarjali na ista vprašanja, so 'se 'najbolje odrezali osnovnošolci in dosegli tudi najvišje število možnih točk. Prya tri mesta med osnovnošolci so osvojile mladinske' osnovne šole „Maritna Kotarja” iz Šentjerneja: Suzana Potočar, Mirjam Vide in Katja Kuhelj. Med srednješolci pa so zbrali največ točk in pravico do nastopa na regijskem tckmwanju, ki bo 12. aprila v Novem mestu, Tatjana Maresič (Labod), Tončka Kralj (Labod) ih! Tone Petrovič (gimnazija Novo mesto). Med ekipami osnovnih šol so bile najboljše: OŠ Šentjernej (II. ekipa), OS „Baza 20” Dolenjske'Toplice, OŠ »Janez Trdina” Stopiče. Med srednjimi šolami in delovnimi organizacijami pa so bile najboljše ekipe iz gimnazije, Laboda in ekonomske srednje šole. Najboljši, ki nas bodo zastopali na regijskem tekmovanju, so 'Skupaj z mentorji prejeli priznanja, vsi pa so si ogledali tudi film »Komunisti Jugoslavije” in kulturni program, ki so ga pripravili dijaki novomeške glasbene šole , .Marjana Kozinc” in recitatorka ekonomske' srednje šole. J. PAVLIN 'in in sploh na področju družbenopolitičnega življenja v občini Rezervni vojaški starešine so poleg tega kot posamezniki delali v družbenopolitičnih organizacijah, društvih, delgacijah, skupščinah in na drugih področjih. Več jih je sodelovalo lani pri pripravi obrambnih dni na šolah, kjer deluje 25 obrambnih krožkov. Predsednik občinske konference ZRVS Ivan Slapnik je poudaril, da bo moralo biti delo organizacij rezervnih vojaških starešin letos še temeljitejše in bolj poglobljeno, kar narekujejo tudi razmere v svetu. Ena prvenstvenih nalog bo prav gotovo vpeljava kolektivnega vodenja, odločanja in odgovornosti tudi v ZRVS, s čimer bodo uresničili znano Titovo pobudo. Konferenca pa je tudi sprejela pobudo organizacije ZRVS v Dolenjskih Toplicah, naj bi skupaj z občinsko konferenco ZSMS uvedli stalno kviz tekmovanje mladinskih ekip o SLO za prehodni občinski pokal. I.Z. V /O ljubljanska banka TEMELJNA POSAVSKA BANKA n. sub. o. Krško SPREMENJENI POGOJI stanovanjskih posojil za občane LB Temeljna posavska banka. Krško je na podlagi sprejetih planskih dokumentov za leto 1980 spremenila pravilnik o stanovanjskih posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute ter sklep o dodatnih — vselitvenih posojilih občanom in sicer: 1. Od 1. 4. 1980 dalje je ukinjena 6-mesečna čakalna doba po pravilniku o stanovanjskih posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute. Občan dobi posojilo najkasneje v 30 dneh po predložitvi ustrezne dokumentacije. Višina posojila na vezana sredstva: — vezava domače valute 250 % — vezava tuje valute ukinjeno — vezava dinarske protivrednosti za prodana devizna sredstva 320 % Rok vezave sredstev in rok vračanja posojila je ne-spremenjea Nespremenjene so tudi obrestne mere: 5 % obresti za posojilo, če se občan odpove obrestim na vezana sredstva, in 11 % obresti, če občan zahteva 7,5 % obresti na vezana sredstva. 2. Za stimulacijo, predvsem namenskih varčevalcev, nudi banka dodatna vselitvena posojila do višine 140.000.— din. Pogoj za pridobitev tega posojila je: — odobreno posojilo na podlagi namenskega varčevanja v znesku najmanj din 30.000.— — vezava sredstev na podlagi pravilnika o stanovanjskih posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute v znesku najmanj din 50.000.- Vselitveno posojilo po tej osnovi lahko zaprosijo občani po 6 mesecih od porabljenega posojila. Rok vračanja posojila je do 10 let in obrestna mera 6 %. Za poslovno sodelovanje se priporočamo. 259/14-80 J Kdo so najboljši Na občinskem tekmovanju so mladi dokazali, da jim zgodovina samoupravljanja in gibanja delavskih množic ni tuja. Občinski prvaki bodo svoje znanje preverjali 12. aprila, 26. aprila bo republiško tekmovanje, 14. in! 15. maja pa bo v Kumrovcu srečanje najboljših iz vse domovine. SUZANA POTOČAR, 8. bi razred OŠ Šentjernej: »Vsak' razred je imel tričlansko' ekipo za šolsko' tekmovanje. Vse tri smo bile v ekipi 8. b razreda in smo si snov razdelile. Uspeha sem zelo vesela, za medobčinsko' tekmovanje pa se bo treba še bolj potruditi V , MIRJAM VIDE, 8. b,razred OŠ Šentjernej: »Vse tri smo odličnjakinje in so rade učimo. Pred tekmovanjem sem si želela, da ne bi bila zadnja, ko pa sem zagledala vprašanja, sem vedela, da jih ne bo težko rešiti.” KATJA KUHELJ, 8. b razred Oš Šentjernej: »Vso snov sem razumela in ml bo v mojem nadaljnjem šolanju koristila, saj se< nameravam vpisati v družboslovno smer.” ,• TATJANA MARESIC, referent za izobraževanje v Labodu: »Ker sem v lanskem letu končala gimnazijo, mi je ostalo še pre^ cej znanja. Razmišljamo, da bi podoben kviz letos pripravili tudi v naši delovni organizaciji.” TONČKA KRALJ, delavka v šivalnici TOZD Ločna Labod: »Doma sem iz Škocjana in rada sodelujem v akcijah, ki jih pri" pravljamo mladi. Učila sem se sama, le enkrat smo skupaj pl®' verjale znanje.” • TONE PETROVIČ, gimnazij8 Novo mesto: »Doma sem iz novega in stanujem v dijaškem/ domu. V kvizu so sodeloval« SV 1U IC&IUI) ~ bi se povsod' te akcije lot«" množično, vendar ne le z®1*,, zmage ali čimboljše uvrstitve- pisma in odmevi ,TUO, REVOLUCIJA narca v Artičah občin: novin. krožek Anton Muhvič FOTOAMATERJI Foto-kino klub Semič bo v okviru tradicionalne »Razstave belokranjskih vin” priredil razstavo fotografij, pod naslovom „Semič 80”. Predvideno je, da bo odprta od 26. aprila do 4. maja. K sodelovanju vabimo vse fotoamaterje, ki naj svoja dela pošljejo organizatorjem najkasneje do 20. aprila, po možnosti v formatu 30 x 40 cm. Tema je fotografija Bele krajine in pa svobodna tema. Fotografije bo klub po končani razstavi vrnil lastnikom. FKK Semič^ --------------------------------------------- „DANA" TOVARNA RASTLINSKIH SPECIALITET IN DESTILACIJA MIRNA, — Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela oz. naloge: 1. prodajalca V MALOPRODAJNI TRGOVINI NA MIRNI IN 2. več delavcev ZA DELO V NEPOSREDNI PROIZVODNJI POGOJI: pod 1.: KV prodajalec in 1 leto delovnih izkušenj pod 2.: popolna ali nepopolna osnovna šola, moški: odsluženi vojaški rok, delovne izkušnje zaželene Za opravljanje navedmih del in nalog delavci združujejo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov „DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, Mirna. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. ____________________________________26V14-8oI držala denar stanovalcev in jim grozi še s tožbo, ampak hkrati toži za isto stvar še hišni svet! Pri tožbi s hišnim svetom r>a se je treba vprašati, kako bodo plačali stroške tožbe. Če ta ali ona stran dobi, stroške lahko poravna le s tistim rielom stanarine, ki si ga SSS pridrži ,,za delovanje hišne samouprave in delo uprave SSS”. Tako tožaijenje je torej le nekoristno zapravljanje stanarin, zato bi v tem sporu moralo posredovati javno pravobranilstvo ali družneni pravobranilec samoupravljanja, katere hišni svet v tem primeru kar javno prosi za pomoč. Hkrati zahteva tudi posredovanje občinskih političnih organizacij. JOŽE PRIMC »Zmešnjava pri veterinarski službi" Pripombe niso bile prav razumljene V prejšnji številki Dolenjskega lista je direktor tozda ZKGP Kočevje »Prašičereja" dal nekaj pripomb na moje pisanje o veterinarski služb L K temu bi dodal, da bistvo mojega članka ni bila nikakršna ' obsodba tozda »Prašičereja”, ker je organiziral lastno veterinarsko službo, ampak dejstvo, da te službe v občini ni za tozd ZKGP »Govedoreja” in za zasebne kmete, razen tega pa še trditev, da bi bila ta služba cenejša, če bi jo organizirali skupaj s sosednjo ribniško občino. Tudi druga pripomba na račun objavljene »bodice”, da imamo v Kočevju najsodobnejšo farmo prašičev v Evropi, svinine p a potrošniki v mesnicah niso dobili, je treba pač razumeti tako, da je sicer pohvalno, če imamo tako farmo, še bolj pa bi bili potrošnlci zadovoljni, če bi bila oskrba s tem mesom boljša. JOŽE PRIMC USPEL OBČNI ZBOR Kar 160 od 300 članov krajevne organizacije ZZB NOV Ribnica seje udeležilo nedavnega občnega zbora svoje organizacije. Sprejeli so delovni program, ki zajema obisk bolnih članov, skrb za osamele, organizacijo predavanj, spremljanje dogajanj v svetu, politično delo, delo na področju ohranjanja zgodovine NOB itd. O dogajanjih po svetu bo predaval po vseh osnovnih organizacijah ZZB znani televizijski komentator in častni občan Ribnice Drago Košmry. M. G-č Papir vrnimo papirnicam Zbirajmo papir v vsakem bloku - Tako pomagamo varčevati devize — Ne le otroci, tudi odrasli naj zbirajo papir Na enega Slovenca smo v letu 1978 porabili povprečno 87 kg papirja. Od te porabe smo vrnili proizvodnji 32 kg starega papirja na Slovenca. Letos je predvidena poraba 102 kg p3- pirja na Slovenca, od tega pa bomo vrnili papirni industriji komaj okoli 42 kg starega pa- pirja na osebo V Kočevju so redno nabiralne akcije starega papirja. Občani pa vse preveč papirja bašejo kar v smetnjake. Tako delajo veliko škodo in še zadržujejo odvoz smeti. Prav bi bilo, da bi imeli v vsaki hiši poseben zaboj, kamor bi metali samo papir. Tako bi bilo zbiranje starega pa- pirja bolj uspešno. Sedaj ga zbirko predvsem šolarji, večina odraslih pa stoji ob strani. Složno bi ga lahko nabrali veliko več in ga nam ne bi bilo treba toliko uvažati ter po nepotrebnem zapravljati deviz. Strokovnjaki ugotavljajo, da vsaka tona starega papirja prihrani mnogo lesa, ki nam bi bil drugje bolj potreben. Torej ne gre pri zbiranju starega papirja samo za to, da pridobimo denar za človekoljubne potrebe ali šolske izlete in podobno, temveč predvsem za pomoč naši papirni industriji. ANDREJ ARKO KOČEVJE ZNAMKE OB 400-LETNICI KOBILARNE V LIPICI Izven rednega programa izdajanja znamk za letos bo izšla tudi znamka za 400-letnico kobilarne v Lipici Osnutek zanjo je izdelal akademski slikar Božidar Jakac. Izdelani bodo tudi posebni poštni žigi in kuverte za vse kraje, kjer se je ustavljala stara poštna kočija na poti z Dunaja preko Maribora, Ljubljane v Trst in od tam v Lipico. Tako bo po dolgem času med jugoslovanske znamke prišla spet znamka, delo priznanega umetnika in avtorja mnogih jugoslovanskih znamk. V Lipici bo velika filatelistična razstava mednarodnega značaja. K sodelovanju so povabljeni tudi filatelisti z Dolenjskega. sANDREJ ARKO KOČEVJE VnV m?? .. ^ NIC NAS NE SME PRESENETITI Da bi ugotovili, kako hitro se zberemo in ukrepamo, smo taborni-** Odreda Matije Gubca iz Brežic • marca pripravili akcijo »Nič nas ne sme presenetiti”. Po nenadnem preplahu se je v eni uri zbralo 60 »bornikov, od najmlajših murnov o najstarejših klubovcev. Po zboru smo odšli v Šentvid, kjer smo zakurili taborni ogenj. VAŠKO MARAŠ Brežice PREMIERA v SROMLJAH Člani amaterskega odra »Karel Destovnik-Kajuh” iz Sromelj so 22. “jarca uprizorili komedijo Marina Diž^a »Tripče de Utolie . V malo dvorano so privabili čez 100 gledal-cev, kijih je igra navdušila. Predstavo so pred domačim občinstvom zaigrali tudi v nedeljo, z njo pa bodo j^stovali še v drugih posavskih M. JAZBEC TEKMOVALI SMO 21. marca smo na naši šoli pripravili kviz pod geslom »Tito, revolucija, mir . Zmagovalci so prejeli knjigo »Matere junakov pripovedujejo , ostale ekipe pa druge manjše knjige. Zmagovalna ekipa iz 7. b razreda se bo pomerila na občinskem tekmovanju. CVETKA PADARSlC OS Šentjernej MLADI PROMETNIKI VADIJO Na črnomaljski osnovni šoli uspešno deluje tudi prometni krožek. Učenci, ki ga obiskujejo, so že predelali prometne predpise, zdaj pa vadijo spretnostno vožnjo, saj bo . kmalu solsko tekmovanje. Osem najboljših bo šolo zastopalo na občinskem tekmovanju. KATICA KRAMARIČ novia krožek PRIPRAVLJAJO SE NA DOMIADO Domiada, na kateri se bodo Srečali učenci iz celjskega, kranjskega, murskosoboškega, novogoriškega in združenih domov Dolenjske, bo letos 19. in 20. aprila v Kranju. Športniki se že pripravljajo na to srečanje, izvedli so področna tekmovanja v namiznem tenisu, roko-tnetu in košarki Lani so dolenjski udeleženci domiade v skupnem seštevku dosegli drugo mesto, zato *, tokrat še posebej prizadevno pripravljajo, da bi ta uspeh vsaj ponovili, če ne celo izboljšali. MILENA HROVAT novin. krožek Dom Majde Sile K »Drobtinici” Kje je čut odgovornosti? so 24 POŠTA POTUJE — Na posnetku je del pionirjev iz novomeške OŠ Katja Rupena, ki odnot™,11^03 ,v svoj' telovadnici sprejeli kurirčkovo pošto s pozdravi tov. Titu. Od njih je pošta a k pionirjem v Bršljin. (Foto: foto krožek OŠ Katja Rupena) OGLED ISKRINE TOVARNE 21. marca so si učenci črno-nrft osnovne šole ogledali Iskrino tovarno v Semiču. Seznanili so se z delom v tej delovni organizaciji, z jnožnostjo štipendiranja in o potre-oan po kadrih. Nekaj učencev sije gledalo tudi delo v računalniškem entru, z obiskom pa so bili nasploh zadovoljni, IRENA MIHELIČ nun. - rod tem naslovom je bil 28. občinski kviz. Tekmovale so ekipe osnovnih in srednjih šol ter krajevnih skupnosti brežiške občine- Na sliki: osnovnošolska zmagovalna ekipa iz Artič z ravnateljico Heleno Vogrinčevo. (Foto: Martin Zupančič) Moje pisanje je odmev na prispevek vašega dopisnika T. G. z naslovom Drobtinica. Res je, kar je napisano v nekaj vrstičkah. Res je, da na naših cestah konča veliko živali, ne le mačk, ampak tudi psov, ježev, lisic in drugih. Če gledamo na te nesreče objektivno, ugotovimo, da ni pripisati vse krivde le človeškemu faktorju. Pa pustimo to, zamislimo se raje, kakšne tragedije lahko povzroči že povožena žival. Lahko pritegne voznikovo pozornost, da pozabi na krmiljenje, in nesreča je tu. Živali, ki so jih avtomobilska kolesa že močno zdelala, postanejo počasi le še masten madež na cesti, kar je dodatna nevarnost za voznike. Se bi lahko naštevali nevarnosti in nesreče, ki so se tudi dejansko zgodile zaradi malomarnosti voznikov, ki nimajo niti tako majhnega čuta odgovornosti, da bi odstranili s cestišča žival, ki je morala končati svoje življenje pod kolesi njihovega vozila. M. B. MAGISTRALA DO PRELOKE? Sestanka odbora za izgradnjo partizanske magistrale, ki je bil nedavno tega v Adlešičih, se je udeležil tudi Franc Leskošek-Luka. Zbrani so si ogledali traso, kjer potekajo dela za cesto .od Adlešičev do 2uni-čev, pogovarjali pa so se tudi o možnostih za nadaljevanje partizanske magistrale proti Preloki. NOVOSTI IZ ARTIČ Artiški šolarji so zelo dejavni, zato nas pogosto obveščajo o svojih uspehih. Metka STRGAR tokrat piše, da so člani literarnega krožka, ki ga vodi tov. Nada Cizi, pripravili akcijo zbiranja knjig za vrstnike na Koroškem. Vse razredne skupnosti niso z enakim žarom sodelovale v akciji, vseeno pa so zbrali 97 knjig in 143 revij. Ista dopisnica poroča še, da so člani šolske pionirske hranilnice letos že drugič pregledali vlog: varčevalcev in tako ugotovili, kdo so najboljši varčevalci. Niso upoštevali samo višino, ampak tudi pogostnost vlog. Najb' ljši varčevalci so trenutno učenci 8. razreda. Marinka SOTLER piše, da je letos tekmovalo v t. i. veseli šoli 88 učencev. Tekmovrnje je bilo zelo napeto, čeprav naloge niso bile težke. Tekmovalci so osvojili 20 diplom. V Artičah pa je bilo tudi občinsko tekmovanje Tito-revolu-cija-mir. Zmagali so domačini in tri učenke bodo zastopale občino na področnem tekmovanju v Krškem. LEPŠALI SO DRSKO Učenci novomeške OS Milka Šobar-Nataša so tudi letos sodelovali v očiščevalnih akcijah v Šmihelu in Regerči vasi, zadnjo soboto pa na Drski. Z mladinci so se odpravili po ulicah in pobirali polivinilaste vrečke, papir in podobno. Kar je bilo suhega so zažgali, ostalo pa zmetali v smetnjak. MOJCA KAVŠEK IZ DOLENJSKIH TOPLIC Iz topliške OS Baza 20 smo prejeli troje vesti. Brigita MATKOVIČ piše, da so šolarji 19. marca izpolnjevali teste o prometnih predpisih. Več učencev je doseglo enako število točk, zato so pisali še dodatne naloge, razredne zmagovalce pa so razglasili v telovadnici, kjer je podelitvam nagrad pri-sostoval tudi miličnik s topliške postaje milice. Branko BRADAČ poroča, da so kurirčkovo pošto, ki je prenočila v topliški šoli, v ponedeljek predali pionirjem iz Vavte vasi. Čeprav je deževalo, so pošto varno prenesli na javko nad Gradiščem. Andrej KRALJ pa piše, da je bil tudi on med tistimi fanti, ki so si 15. marca ogledali šolo za miličnike kadete v Tacnu. Andrej se _bo najbrž vpisal v to šolo, ki mu je bila zelo všeč. Psihološka vojna s stanovalci V okviru hišne samouprave in samoupravne stanovanjske skupnosti naj bi urejali odnose in reševali spore na človeški način, na samoupravni osnovi, ne pa birokratsko in s tožarjenjem V našem listu smo v minulih letih večkrat poročali o dolgoletnem sporu Samoupravne stanovanjske skupnosti Kočevje s stanovalci v Kidričevi ulici 1 in 3 zaradi centralne kurjave, ki te dni prehaja v pravo psihološko vojno. Stanovalci (SSS je tožila vsakega posebej) so v sodnem sporu pri okrožnem sodišču zmagali. SSS pa je nato sprožila le proti enemu stanovalcu zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ji je vrhovno sodišče SRS v Ljubljani ugodilo in bo moralo sodišče prve stopnje o njej ponovno odločati. Odvetnik je o vsem tem pismeno obvestil stanovalce in posebej poudaril, da so postopki proti ostalim stanovalcem pravnomočno zaključeni in proti njim ni možna nobena zahteva za varstvo zakonitosti več. (Obvestilo nosi datum 27. 2. 1980) Že leta 1978 pa je SSS začela zaračunavati stanovalcem Kidričeve 1 in 3 občutno večjo stanarino, kot bi po veljavnih predpisih smela. Skupno jim je zaračunala v letih 1978 in lani nekaj več kot dve stanarini preveč. Po opozorilih stanovalcev v časopisu, pri inšpekciji in občinski skupščini so konec minulega leta preveč zaračunano stanarino vrnili - vendar samo tistim'stanovalcem, ki z njimi niso bili v sodnem sporu zaradi centralne kurjave. Po nasvetu odvetnika prizadeti stanovalci zdaj obračunavajo preveč plačano stanarino tako, da niso plačali stanarine za februar in marec letos, ostanek pa bodo poračunali še v aprilu. O tem je hišni svet s posebnim dopisom obvestil SSS. SSS pa vsega tega (niti sklepov sodišča niti upravičenih pritožb stanovalcev) ne upošteva in jim pošilja račune za stanarino za mesec februar.' in marec, z grožnjami, da bodo stanarino sodno izterjali (čeprav je ta stanarina plačana že lani in predlani). Za NOB je organizirano delal od marca 1942. Pomagal je partizanom s hrano, raznašal je material in še na druge načine. Julija 1942 so ga italijanski okupatorji internirali najprej na Rab nato pa v Gonars. V NOV se je vključil takoj po kapitulaciji Italije, in sicer v 9. brigado. V bojih je bil hraber in tudi ranjen. Predsednik Tito gaje odlikoval z medaljo za hrabrost in redom zaslug za narod tretje stopnje. Po vojni se je vrnil v domačo vas in kmetoval. Delal je tudi v gozdu, predvsem kot voznik, vse do upokojitve. Razen tega je deloval tudi v družbenopolitičnih organizacijah, predviem v ZZB. J. P. Razen tega predstavniki SSS razširjajo - tudi na sestankih in drugod - neresnične vesti, da so stanovalci sodni spor zgubili. 'taKe SSS, ki stanovalcem ni v pomoč, ne notrebujemo. Do teh sporov ne bi prišlo, če bi SSS porabila svoje sile za pomoč hišnemu svetu takrat, ko so jo prosili za pomoč, ona pa se je do stanovalcev obnašala skrajno birokratsko in nečloveško, kar počenja še danes. Zgodbe o tem sporu pa še ni konec. SSS si ni le neupravičeno pri- Pred kratkim smo spremili na zadnjo pot 66-letnega Antona Muhvič a iz Žgur nad Osilnico. Pokojnik je bil pred vojno kmet in gozdni delavec. r novo mESTo inousTRiJfl moTORniH vozil novo mESTO INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO Kolektiv, ki si je zastavil svoj ambiciozen proizvodni program, s srednjeročnim načrtom uresničuje del zastavljenih nalog. Močno povečujemo proizvodnjo osebnih vozil ter stanovanjskih prikolic. Dograjene so nove proizvodne zmogljivosti in osvajamo zahteven proizvodni program v sodelovanju s francosko firmo RENAULT. Odpiramo nova dela in naloge, ki nudijo široke možnosti za zaposlitev tako strokovnemu kadru, kakor tudi drugim delavcem s poklicno šolo in nekvalificiranim delavcem. . Za povečano proizvodnjo in prodajo naših izdelkov iščemo nove sodelavce, ki jim nudimo zanimivo delo in možnost nadaljnjega izpopolnjevanja ter možnosti stikov s strokovnjaki jugoslovanskih in tujih tovarn, možnosti teamskega dela in dela na razvojnem področju. Veliko pričakujemo od strokovnega kadra. Vsak bo lahko uporabil svoje znanje, ki bo ustrezno cenjeno in vrednoteno, zato vabimo strokovnjake z različnih področij dela, ki bodo s svojimi izkušnjami prizadevno in zavzeto prispevali svoj delež k uresničevanju zastavljenih nalog in k razvoju slovenske avtomobilske industrije. Našteli bomo samo nekaj področij dela, primernih za zaposlitev NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV KVALIFICIRANIH DELAVCEV IN DELAVCEV ZA PRIUČITEV — MONTAŽA OSEBNIH VOZIL RENAULT 4,18 in montaža dostavnih vozil; — MEHANSKA OBDELAVA: delo na obdelovalnih strojih, stružnicah, na avtomatih, polavtomatih, rezkalnih strojih, vrtalnih strojih in ročna obdelava; — KAROSERNICA: kleparska, ključavničarska dela, električno varjenje, točkovno in plamensko varjenje, enostavna kleparska dela v pripravah za obdelavo in sestavo karoserij; — LAKIRNICA: kvalificirana avtoličarska opravila; za nekvalificirane delavce in priučene delavce: priprava za lakiranje, brizganje, kitanje, tesnenje, brušenje; — PREŠERNICA: ključavničarska dela in delo orodjarjev za vzdrževanje in nastavitev; za nekvalificirane delavce in priučene delavce: delo na stiskalnicah in na liniji kolesnih obročev; — NA PODROČJU MATERIALNEGA POSLOVANJA: transport materiala, skladiščenje in priprava materiala; — TOVARNA PRIKOLIC: kvalificirana dela pohištvenih mizarjev in ličarjev; za nekvalificirane in priučene delavce: delo pri sestavi, obijanju in montaži prikolic. Vabimo nove sodelavce za opravljanje del in nalog: - diplomirane strojne inženirje - diplomirane ekonomiste - diplomirane inženirje kemije - diplomirane inženirje lesarstva - diplomirane elektroinženirje A za delo v razvojnem inštitutu, tovarni avtomobilov, tehnični kontroli, zunanjetrgovinskem sektorju, tehnološkem oddelku, konstrukciji, prodajno—servisni organizaciji in na področju investicijske izgradnje. - strojne tehnike - ekonomske tehnike - elektrotehnike i Ti - kemijske tehnike - lesarske tehnike s prakso za delo v tovarni avtomobilov, tehnični kontroli, vzdrževanju, lakirnici, proizvodnji prikolic, planskem oddelku, na področju tehnologije, zunanje trgovine in prodaje gotovih izdelkov - kvalificirane električarje - kvalificirane kleparje - kvalificirane mizarje - kvalificirane avtoličarje - kvalificirane ključavničarje - kvalificirane trgovce tehnične stroke za delo v proizvodnji tovarne avtomobilov, prikolic in v vzdrževanju ter prodaji. Na celotnem področju Dolenjske, Bele krajine in spodnjega Posavja je našim delavcem omogočen avtobusni' prevoz na delo in z dela. Po potrebi bomo tudi v bodoče odpirali nove avtobusne linije. Kandidate za zaposlitev vabimo, naj se zglasijo v kadrovskem oddelku, kjer jih bomo seznanili z delovnimi pogoji. Nastop dela je možen takoj. 261/14-80 „NOVOTEHNA" trg. podjetje na debelo in drobno p.o. Novo mesto. Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta opravila in naloge 1. mizarja v poslovni enoti MIZARSTVO Mirna peč 2. čistilke v Novem mestu POGOJI: Pod 1) KV mizar z enim letom delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca pod 2) NK delavka, poskusno delo 1 mesec Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismeno vloge na naslov delovne organizacije v roku 15 dni po objavi. 265/14-80 novoles KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE KOSTAK p. o.Krško A. Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije RAZPISUJE prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa - DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE mandat traja 4 leta. Kandidati morajo izpolnjevati poleg pogojev, kijih določata zakon in družbeni dogovor o kadrovski politiki, še naslednje pogoje: — visoka ali višja izobrazba gradbene, komunalne, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj; — srednja izobrazba gradbene, komunalne ali ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj; — moralna in politična neoporečnost; — predložitev programa razvoja delovne organizacije. Prednost pri izbiri individualnega poslovodnega organa imajo kandidati, ki so pred tem že delali v komunalni dejavnosti. Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po tej objavi splošni službi Komunalnega stavbenega podjetja „KOSTAK" Krško, Cesta krških žrtev 11, z oznako „za razpisno komisijo". Kandidate bomo obvestili o izidu izbire najkasneje v 30 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. B. Po sklepu komisije za delovna razmerja — za — za — za OBJAVLJA OGLAS prostih del in nalog za 1. DVA GRADBENA TEHNIKA — za nedoločen čas 2. DVA KNJIGOVODJA — za nedoločen čas 3. ENO ADMINISTRATORKO - za nedoločen čdS 4. ENEGA GRADBENEGA DELOVODJO nedoločen čas 5. DVA VODOVODNA INŠTALATERJA nedoločen čas 6. ŠEST ZIDARJEV — ža nedoločen čas 7. ENEGA TESARJA — za nedoločen čas 8. ENEGA PEČARJA — za nedoločen čas 9. DVANAJST GRADBENIH DELAVCEV določen ali nedoločen čas 10. DVAJSET NK DELAVCEV za čistilna dela na gradbišču NE Krško — za določen čas Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: pod 1.: srednješolska izobrazba, zaželena praksa in pooblastilo za izvajanje gradbenih del, pod 2.: srednješolska izobrazba ekonomske, komercialne ali splošne smeri in 3 leta prakse pod 3.: srednja administrativna šola in najmanj 1 leto prakse ali nižja administrativna šola in najmanj 3 leta prakse; kot posebni pogoj je predviden preizkus znanja iz strojepisja in administracije; pod 4.: delovodska šola in 3 leta prakse; pod 5, 6, 7 in 8: ustrezna poklicna šola, zaželena praksa, pod 9. in 10.: PK in NK delavci. Za vsa dela pod B. je predvideno trimesečno poskusno delo. Pismene prijave z dokazili i izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pod B. pošljejo v 15 dneh po tej objavi na naslov: KOMUNALNO STAVBENO PODJETJE „KOSTAK" KRŠKO, Cesta krških žrtev 11. O izidu izbire bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. . javnih meških NOVOTEKS, tekstilna tovarna NOVO MESTO, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb podjetja objavlja več prostih del in nalog: - samostojni referent V PRODAJNEM SEKTORJU Pogoji: - ESŠ ali poklicna trgovska šola in 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovski oddelek podjetja najkasneje 15 dni po objavi. Poskusni čas je določen s pravilnikom o delovnih razmerjih. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 264/14-80 “ \ SAP—VIATOR Ljubljana n. sol. o. o. Medkrajevni potniški promet SAP Ljubljana, n. sol. o. TOZD Promet in delavnice Črnomelj, n. sub. o. po sklepu odbora za delovna razmerja OBJAVLJA prosta dela in naloge avtomehanika (4 izvajalci) Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijavijo se lahko kandidati, ki imajo končano avtomehansko šolo, v 15 dneh po dnevu objava Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po dnevu objava 253/14-80 l J Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ", Krško -TOZD KOMERCIALA objavlja prosta dela za 2 viličarista V SKLADIŠČU MATERIALA IN SUROVIN Pogoji: — končana osnovna šola — izpit za viličarista — eno leto ustreznih delovnih izkušenj Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 250/14-80 DO .TRANSPORT” Krško Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela oziroma naloge več voznikov tovornjakov Pogoji za sprejem: končana šola za poklicne voznike motornih vozil, vozniško dovoljenje za kategoriji C in E. Prednost imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom. Kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazi o strokovni izobrazbi na naslov: DO Transport Krško, kadrovsko splošni sektor, 68270 Krško, Cesta krških žrtev 133, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku objave. Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji. 266/14-80 V.__________________________________________________________________—J nosti, v kateri sicer živi le ok og 2300 krajanov, vendar pa je tu vsak dan na delu čez 6.000 ljudi. Bršljin je močan industrijski predel, v katerem deluje 23 organizacij združenega dela in živi tudi 550 delavcev iz drugih republik, za katere ni ustrezno poskrbljeno, zlasti ne za njihovo razvedrilo in pravšnjo izrabo prostega časa. Značilno za Bršljin je tudi, da je močan prometni vozel, tako železniški kot cestni, daje tu močan tranzitni promet. Izračunali pa so, da se ob tako gostem prometu 120-krat v 24 urah spuste železniške zapornice in je promet na cesti oviran. Čez dan so vselej pred rampami kolone vozil. Videz naselja je skrajno neurejen, in to po mnenju krajanov zaradi dejavnosti, ki jih je mesto pošiljalo v Bršljin kot v nekakšno odlagališče. Tako Pi- INDUSTRIJA NE GRE V INDUSTRIJSKO CONO - V Bršljinu se bo 23 delovnim oiganizacgam v kratkem pridružil še obnovljeni Inis. Strokovnjaki zatrjujejo, daje proti onesnaževanju okolja iz tega dimnika dobro poskrbljeno. Sicer pa je onesnaženost kraja že tolikšna, da »i bila komaj še lahko hujša. (Foto: R. Bačer) bi bila komaj i > hujša. (Foto Bršljin dobil sloves ropotarnice Divja rast tega predela mesta kaže posledice: neurejen promet, slaba oskrba prebivalstva, grozno okolje in nobene rekreacije - V prihodnje, pravi krajevna skupnost, razvoj samo po načrtu! Problemska konferenca, ki sta jo 26. marca sklicala krajevna konferenca SZDL in krajevna skupnost, je razgrnila pred javnostjo celo vrsto neurejenih zadev, ki življenje v tem delu mesta postavljajo v slabo luč. Novi srednjeročni plan naj bi zlasti v uporabi proštom prinesel red je ena največjih novo-mestnih krajevnih skup- nirjeva žaga tik ceste in sredi naselja kar rine med stanovanjske bloke in skoro do trgovine. Nakladalna postaja GG je „živo blato” kot so tri‘dili na konferenci, in prostor okrog javnih skladišč in Kovinarja je skrajno neurejen. Skromne zelenice ob cesti so uničili z odlaganjem blaga in parkiranjem vozil, pa tudi Korivo in Dinos s svojima dejavnostima ne sodita v mesto. To pa še ni vse, kar krajane moti. Gre tudi za cesto do šole, ki je skrajno nevarna zaradi tega, ker 40 Pionirjevih vozil vsako jutro in vsako popoldne po njej vozi na delo. Zraven je še Petrolovo skladišče, ki nikakor ne sodi v naseljen predel in v najbližjo soseščino šole. In za šolo je igrišče, vendar v popoldanskem času ni več na razpolago otrokom za zunajšolske dejavnosti, ker ga zasedejo delavci iz drugih republik, ki v prostem času nimajo kam, otroci pa se z njimi ne morejo prepirati za prostor. Glede oskrbe prebivalstva so prav tako hude pripombe, kajti zadružna trgovinica in samopostrežba „Dolenjke” nista oskrbovalni mesti le za krajane, marveč tudi za širše zaledje Kamene in Bučne vasi ter Prečne, razen tega bi v Bršljinu nakupovalo tudi mnogo zaposlenih, ko se z dela vračajo domov,. BrŠljinska kanalizacija je prav tako poglavje zase, kajti kanal, ki vodi v potok, je odprt in poleti smrdi, možne so infekcije. Kar pa zadeva zdravstveno varstvo so Bršljinčani tudi prizadeti, ker z združenim delom vred želijo lastno ambulanto oz. zdravstveni dom, za katerega so na referendumu izglasovali samoprispevek, pa nič ne kaže, da bo do gradnje prišlo. Kot se je izkazalo v razpravi, je leglo vseh teh nevšečnosti v nespoštovanju urbanističnega načrta in divji rasti raznih dejavnosti, pa tudi v slabem sodelovanju med krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami. Oboji bi s? morali družno zavzemati za urejeno in lepšo podobo kraja, vendar je bilo doslej malo primerov takega sodelovanja. Zadnja leta se je sicer uveljavilo dajanje soglasij krajevne skupnosti za raznovrstno porabo prostora, toda to se povsod smatra ža golo formalnost. Do odločitev z daljnosežnimi posledicami pride kaj kmalu, ne da bi krajani za to sploh vedeli Kadar gre za soglasje, se običajno sestaneta dva člana iz vodstva, podpišeta in žigosata „papiije”, ko največkrat sploh niso pravilno informirani, kaj nova dejavnost sploh prinaša v kraj. Problemske konference sta se, udeležila tudi predstavnika Zavoda za družbeno planiranje, ki sta menila, da bodo osnovni problemi z uporabo prostora rešeni z urbanističnim načrtom. Predvsem bo potrebno Bršljin razbremeniti nakaterih dejavnosti. „Kurivo” in Dinos, na primer, naj bi se preselila izven mesta, nujno pa bi bilo umakniti zlasti Pionirjevo žago. Vprašanje je le, kdo bo nosil stroške preselitve. Kar danes Bršljin je, je po mnenju razpravljalcev posledica tega, da se v Novem mestu ne spoštuje niti en družbeno sprejet prostorski dokument. Vsak ravna po svoje, izsiljuje lokacije in v največ primerih gre za egoistično porabo prostora za zadovoljitev lastnih, zelo kratkoročnih interesov. „Zaradi gradnje IMV je bilo doslej podrtih že 38 hiš! Če pa borno hoteli urejati Bršljin, bo potrebno podirati pol kraja ali pa tovarne,” je bila misel strokovnjaka. Problemska konferenca Bršljinčanov je prinesla nekaj sklepov, med katerimi gre omeniti vsaj nekatere: od občinske skupščine zahtevajo, naj v letu 1981 proračunu zagotovi sredstva za izdelavo ureditveno-zazi-dalnega dokumenta, ki bo služil kot obveza za nadaljnjo uporabo prostora. Nadalje zahtevajo, naj se uredi prometni vozel pri zapornicah s podvozom in cestno povezavo. Delovna skupina iz krajevne skupnosti in domačih podjetij pa bo pripravila skupen program za prihodnost, ki ga bodo upoštevali tudi urbanisti pri izdelavi prostorskega plana. Eno pa je gotovo: če drugega ne, je konferenca vsaj odprla oči krajanom in predstavnikom delovnih organizacij, da eden brez drugega ne morejo. >. RIA BAČER OB JA VLJA PROSTA DELA IN NALOGE TOVARNA ZDRAVIL o. NOVO MESTO za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe bo licitacijah odprodala rabljeno restavracijsko m. opremo * Sredo, dne 9. 4. 1980, ob 12. uri v Zdravilišču Šmarješke oplice (pri bazenu) in v četrtek, dne 10. 4.1980, ob 12. uri Hotelu Grad Otočec (bife pri bencinski črpalki). V 267/14-80 ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63 -TEHNIČNI RISAR Pogoj: tečaj za tehničnega risarja ~ KONSTRUKTOR II Pogoj: elektro ali strojni inženir - delavec v prototipni delavnici Pogoj: elektromehanik, zaželena praksa - tehnolog za transformatorje Pogoj: elektrotehnik - KNJIGOVODJA „ p°goj: ekonomski tehnik -VODJA SKUPINE ZA ELEKTRONIKO IN REGULACIJO °goj: strojni alielektroinženir ter tri leta prakse v konstru-'1*» razvoju ali proizvodnji p KpNTROLOR NAPRAV ogoj: elektrotehnik šibkejp toka OK*za vložitev prijav je 15 dni. Kandidati bodo obveščeni pi^u izbire v 15 dneh po sprejemu sklepa. rUbEBEN POGOJ JE POSKUSNO DELO. 262/14-80 J TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 8. IV. PETEK, 4. IV. O labod i 8.55 TV V ŠOLI: Človek in promet, Ruščina, Kaj bomo izdelovali 10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, m ' fr "> sz ~ jeSBKj.L________ •s Risanka, Zgodovina, Reportaža 14.55 JUGOSLAVIJA : CSSR, prenos nogometne tekme mladih reprezentanc 17.15 POROČILA 7.20 MI SMO SMEŠNA DRUŽINA 17.35 PTIČJE STRAŠILO 18.00 MI SMO PA V SELAH DOMA, 2. del 18.30 OBZORNIK 18.40 RAČUNALNIŠTVO Danes bodo ljubljanski televizijci začeli predvajati nanizanko štirih oddaj o računalnikih, to je elektronskih napravah, ki so v čedalje večjo pomoč tudi slovenskemu življu. Prva oddaja bo podala nekaj splošnih podatkov o računalniku, nakazala bo možnosti delovanja z njim. Naslednji petek bo delovni naslov oddaje o računalništvu Stroji vodijo stroje. Beseda bo tekla o t. i. mikroprocesorjih, ki uravnavajo različne delovne postopke v tovarnah. Tretja oddaja z naslovom Brez računalnika ne gre več bo prikazala nekaj področij iz gospodarstva, znanosti in javnega življenja, kjer se je ta naprava že tako uveljavila, da brez nje vi več moč shajati. Zadnja oddaja (Računalniške mreže) bo govorila o povezovvvnju računalnikov v računalniška omrežja. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 MALI KONCERT RE- VIJSKEGA ORKESTRA RTV LJUBLJANA 21.00 TIGROVE BRIGADE 21.55 V ZNAMENJU 22.10 NOČNI KINO: BRAT, ALI LAHKO PRIHRANIŠ PARO? Ta film, ki ga je 1974 sestavil Philippe Mora, je svojevrstna lepljenka zgodovinskih dogodkov od začetka ekonomske krize konec dvajsetih let do japonskega napada na havajski Pearl Harbour. Gre za ameriška trideseta leta, polna stisk pa tudi veseljačenja. Tedaj je začel predsedovati Franklin D. Roosve^elt, na filmskih platnih pa so kraljevali Clark Gable, Vivien Leigh, Shirley Temple, Charles Chaplin in drugi. 16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik — 17.45 Mali svet - 18.15 Beseda mladih - 18.45 Zabavna oddaja -19.30 Dnevnik 20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Portreti - 21.45 Kratek film - 22.00 Resnica in laži (igrani film) - 23.45 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov SOBOTA, 5. IV Glabod 8.00 POROČILA 8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 8.20 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA 8.35 MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI 8.50 OTROŠTVO MLADOSTI 9.20 PISANI SVET 9.55 LONDON JE MOJ 10.45 POT DO PRAVIČNE IN SPODBUDNE DELITVE 11.15 DOKUMENTARNA ODDAJA 11.45 POROČILA 14.15 GULIVERJEVA POTOVANJA. risani film V risanem filmu, ki ga je pred enainštiridesetimi leti zrežiral ameriški ustvaijalec Dave Fleisher, bodo mladi gledalci (tudi odraslim ni prepovedano) lahko spremljali Guli-veija na njegovi poti skozi Liliput ter vojne dogodke, katerih junaka sta mali kralj Liliputancev in kralj Bombom iz Blefusena. 15.25 VOJVODINA : CRVENA ZVEZDA, prenčs nogometne tekme 17.20 POROČILA 17.25 RISANKA 17.30 CIBONA : JUGOPLASTIKA, prenos košarkarske tekme 19.00 NAŠ KRAJ 19.15 ZLATA PTICA, pravljica 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 L. Norgaard: VZPON MAD-SA ANDERSENA 20.55 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.45 FANT, KI JE LOMIL SRCA, film Scenarij za ta ameriški film, ki ga je 1972 posnela Elaine May, je po istonaslovnem gledališkem delu Bruca Friedmana spisal znani dramatik Neil Simon. Gre za zgodbo o mladem židovskem paru, mož in žena sta na poročnem potovanju, toda njun zakon je obsojen na propad in ni je stvari, ki bi ga lahko rešila. Igrajo Cybill Shepherd, Charles Grodin, JeanieBerlin, Eddie Albert in drugi. 23.25 TV KAŽIPOT 23.45 POROČILA 17.45 Kontaktna oddaja - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV ... - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja — 21.00 Včeraj, danes, jutri - 2L10 Dokumentarna oddaja - 21.40 Športna sobota -22.00 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov NEDELJA, 6. IV. Glabod 10.20 VRTU OBISK V ŽIVALSKEM 1 8.55 POROČILA 9.00 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO:SAVSKI VAL 9.25 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI V deveti oddaji bp David Attenborough prikazal že sesalce. Govor bo o velikih razlikah med posameznimi predstavniki te živalske vrste. Podrobno bomo spoznali uživalce insektov, najbolj zanimiv je netopir, ki si je za nočni lov razvil posebne čutne organe pa tudi take glasove, da so za čloeško uho zvečine nezaznavni 10.45 NIKOLA TESLA 11.35 TV KAŽIPOT 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN PONEDELJEK, 7. IV. 1 8.55 TV V SOLI: Pravopis, Moje mesto, Gledališče 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 16.30 KMETIJSKA ODDAJA 13.35 POROČILA GLASBA IZ ATELJEJA RAZVOJ POPULARNE GLASBE POROČILA POTOPLJENA MESTA ŠPORTNA POROČILA DVAJSETO STOLETJE, film Broadwayski producent poskrbi, da mlada igralka postane občudovana zvezda, zatem pa počne z njo, ko da je njegova lastnina. Taka je na kratko motivna zasnova ameriškega filma, ki ga je 1964 zrežiral Hosvard 18.35 OBZORNIK 18.45 POP GLASBA V prvi oddaji iz nanizanke o pop glasbi bodo televizijci predstavili mlade pevce in skladatelje, ki so se zadnje mesece uveljavili kot t L glasbeni studenci osemdesetih let. To so Mateja Koležnik iz Metlike, duo Kora in Marjan Smode iz Raven in Peter Meze iz Ljubljane. Kot gosta bosta nastopila Andrej Šifrer in Neca Falk. 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 P. Kozak: AFERA Več kot dve desetletji .sta že minili od nastanka in prve uprizoritve Primoža Kozaka Afere, drame, ki lahko še zmeraj presunja gledalce. 17.30 POROČILA 17.35 VRTEC NA OBISKU: CICIBAN SE KOTALKA 17.45 MALA ČUDESA VELIKE PRIRODE 18.00 TUDI TO JE PROMET 18.10 NA POTI PREOBRAZBE Zadnja oddaja iz nanizanke o izobraževanju bo skušala nakazati, kako bo v sistemu usmerjenega izobraževanja poskrbljeno za dodatno učenje ob delu. K« Glabod 1 9.15 TV V ŠOLI: Pokrajina in človek, Ali ste vedeli, Dnevnik 10 10.00 TV V ŠOLI: Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni pouk, Pisatelji med nami 16.20 ŠOLSKA TV: Regija Evrope, Razvoj neuvrščenosti, Vprašanje delovne morale 17.15 POROČILA 17.20 JAKEC IN ČAROBNA LUC-KA 17.35 PUSTOLOVŠČINA 18.05 FLASBENI TRIANGLI 18.30 OBZORNIK 18.40 CAS, KI ŽIVI: Z ŽIVLJENJEM PROTI SMRTI 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 MEDNARODNA OBZROJA 20.55 B. Prus: LUTKA 22.15 V ZNAMENJU 22.30 EVROPSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Gledali bomo finalne tekme moških ekip. Katere bodo v Bernu nastopile za medalje, je težko napovedati, veliko presenečenje pa bi bilo, če bi se v boj za medalje potegovali tudi jugoslovanski namiznoteniški igralci, saj so v zadnjem času zdrsnili v srednji kakovostni razred. 17.10 Dnevnik v madžarščini ' 17.30 Dnevnik - 17.45 Otro^1 oddaja - 18.15 Knjige in misli' 18.45 Narodna glasba — 19.3® Dnevnik - 20.00 Zabavnoglasbef oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jut — 21.10 Dokumentarna oddajaj 22.00 Pesmi in pesniki SREDA, 9. IV. 18.55 NE PREZRITE labod 9.35 TV V ŠOLI: Za učitelje, Moja sestra in brat 10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalna oddaja, Risanka, Predšolska vzgoja 17.20 POROČILA 17.25 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA 17.40 TISOČ LET BIZANTINSKEGA CESARSTVA 18.10 MLADINSKI PEVSKI ZBORI Z lanskega mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju bomo tokrat gledali posnetek nastopa dekliškega pevskega zbora H. Svetel iz Maribora, mešanega mladinskega zbora celjskih gimnazijcev ter mladinskega zbora iz Maribora. 18.40 OBZORNIK 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 PRENOS S ČETRTEGA BALKANSKEGA FILMSKEGA FESTIVALA 20.30 FILM TEDNA: ČREDA Poroka med Sivanom in Berivano naj bi zgladila smrtno sovraštvo med družinama v pustih turških gorah, kjer živijo nomadi. Ker mlada žena rodi troje mrtvih otrok, do sprave ne pride. Moževa rodbina premore dokajšnjo čredo ovac in zato se poglavar in odrasli otroci odpravijo na dolgo pot do Ankare, kjer naj® živali prodali. Na poti jih dol veliko nesreč, potuje tudi bol Berivana, toda tej tudi zdravniki morejo pomagati in umre v no grajeni stavbi sredi Ankare. Tu: film Čreda je lani zrežiral Zi Oekten, ki je posnel že 25 filmov,j* tega pa je dobil glavno nagrado festivalu v Locarnu ter viso mednarodno priznanje na lanski berlinskem festivalu. S predvajanji tega filma, v katerem nastopi Tarik Akan, Melike Demirag, Tune« Kurtiz in drugi se bo začel ti)1’ letošnji balkanski filmski festival Ljubljani 22.40 V ZNAMENJU 22.55 625 17.10 Dnevnik v madžarščini 17.30 Dnevnik - 17.45 Otro» oddaja - 18.15 Izobraževalna ja - 18.45 Glasbena oddaja — 19,3 Dnevnik — 20.00 Športna sreda' 22.15 Dnevnik ČETRTEK, 10. IV. labod i Hawks. Ne gre za melodramo ali kaj podobnega, ampak za pravo burlesko, ki premore izvrstne komične zaplete. Igrajo John Barrymore, Carole Lombard, Roscoe Karns, Walter Connolly in drugi 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 K. Klarič: S POLNO PARO 21.05 DOKUMENTARNA ODDAJA ' 21.35 V ZNAMENJU 21.50 RISANKA 21.55 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 22.10 ŠPORTNI PREGLED 8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA — 16.00 Nedeljsko popoldne — 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Igrani film - 22.45 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov Tokrat bomo gledali televizijsko priredbo uprizoritve v kranjskem Prešernovem gledališču, kjer je za režijo poskrbel Janez Drozg, igrajo pa Miran Kenda, France Černe, Jože Kovačič, Jože Vunšek, Tine Oman, Janez Dolinar, Rasto Tepina in drugi. 21.45 V ZNAMENJU 22.00 KULTURNE DIAGONALE 9.10 TV V ŠOLI: Dvorišča, Školjke in polži Geometrija 10.00 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Umetnost, Zgodba 16.05 ŠOLSKA TV: Regija Evrope, Razvoj neuvrščenosti, Vprašanje delovne morale Prvi prispevek v oddaji, ki je bila na sporedu že v torek, bo govoril o perečih vprašanjih regionalizacije celin. Razmejitev v povsem skladna področja, kjer bi bili enakomerno zastopani vsi geografski elementi, ni mogoča. Tako npr. naša država lahko spada v Južno ali Sredozemsko Evropo, pa v Jugovzhodno Evropo, v Podonavje ali k evropskemu Srednjemu vzhodu, ipd. Drugi prispevek bo šolarje poučil, kako je naša država prišla na izvenblokovsko pot, ter o tem, ali je neuvrščenost isto kot nevtralnost. V zadnjem prispevku bo beseda tekla o prepletanju dejavnikov, ki vplivajo na delovno moralo, to pa so značilnosti dela,- posameznikov in organizacije. 17.00 POROČILA 17.05 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI 18.00 OTROŠTVO MLADOSTI 18.30 OBZORNIK 18.40 KAMNITO MORJE 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 STUDIO 2, kulturna oddaji 22.05 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Znanost — 18.45 Zabavna oddaja — 19.30 Dnevnik -20.00 To sem jaz - 21.00 Včeraj/ danes, jutri - 21.15 Po izbiri PRVI RADIJSKI PROGRAM 17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik — 17.45 Zgodbe iz dedove pipe - 18.00 Pravljica -18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 21:00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Crni kruh (nadaljevanka) PETEK, 4. IV. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (j. Osredkar: Janko in Metka). 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 12.30 Kmetijski nasveti (Sonja Koblar: Cas pogozdovanja je tu). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Za praznik pomladi 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18.30 S knjižnega trga. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni magazin. 0.05 - 4.30 Nočni program. SOBOTA, 5. IV. 8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Franc Grum: Kakšen napredek prinaša siliranje ovele trave). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30Mladi mladim. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Z lahkimi notami po naši domovini. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 6. IV. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Kar znaš, to veljaš! 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.10 Naši poslušalci čestitajo, in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (I. Cimerman: Satirični mozaik). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Žabavna radijska igra. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 7. IV. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risatje in pozdravi. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Mihaela Černe: Kolerabica pod perforirano folio). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Naša glasbena izročila. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Zadovoljni Kranjci. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 8. IV. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z .uuioiii' na poti 11.35 Znano n. priljucljk.- . 12.10 Danes smo izbrale 12.30 Kmetijski nasveti (Lojze Briški: Gnojenje vinogradov). 12.40 Po domače. 14.05 Y. korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monologi 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Tipke in godala. 21.05 Radijska igra. 22.30 S plesnim orkestrom RTV Ljubija1^ 23.05 Lirični utrinki 23.10, popevkami p0 Jugoslaviji 0.05-4.30 Nočni program. SREDA, 9. IV. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.-Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 radiom na poti 11.35 Znano priljubljeno. 12.10 Veliki zabay' orkestri. 12.30 Kmetijski nasv« (Jože Šilc: Novosti v sortimefjj ivaziuioijaiuv, » mo ... 14.25 Naši poslušalci če* tajo in pozdravljajo. 15.30 Zabav' glasba. 18.00 Zborovska glasb3 prostoru in času. 18.15 Naš g.°' 18.30 Odskočna deska 19.45 M*' te z ansamblom Milana Križ3?? 20.00 Koncert za besedo (Srečanj«: 20.25 Minute s pianistom M. P°* jem. 22.30 Revija slovenskih p^ ,-zabavne glasbe. 23.05 Lirični t**R. ki. 23.10 Jazz pred polnoči 0.05-4.30 Nočni program, ČETRTEK, 10. IV. . c 3U 8.08 Z glasbo v dober dan. ^ , Mladina poje. 9.05 Z radior/i poti 11.35 Znano in priljubil ~ 12.10 Znane melodije. 12.3®' **j„je tijski nasveti (Jože Osterc: Iz*** Jo s travno silažo). 12.40 Od va., j0 vasi 14.05 Enajsta šola. V4O Koncert za naše poslušalca * ^ Jezikovni pogovori. 15.30 Zan^ glasba. 18.00 Vsa zemlja bo z gldSDd. IO.UU v Sd ZLI Ulj a ~ zapela. 18.15 Lokalne radijske staje se vključujejo. 18.35*10* «» skladbe M. Ravela. 19.45 Mi®'pO ansamblom Bojana Adamiča. , $ Četrtkov večer domačih pcS (f. napevov. 21.05 Literarni v€,0(jije. Hoelderlin). 21.45 Lepe tnei0van' 22.30 Plesna glasba iz jug°sjnKi. skih studiev. 23.05 Liričm “ nS|cit 23.10 Paleta popevk jugoslov* -,. avtorjev. 0.05—4.30 Nočni pr°e kultura in izobra- ževanje „Beti” odpravlja praznino Metliški mešani pevski p0r»lt^i nos* ime tovarne »Beti“ je eden najmlajših v Beli krajini, saj deluje komaj drugo leto. Kot pravi Milena Pavlovič, ki je v zboru še posebej cenjena zato, ker odi nad njegovo blagajno, so začeli v Metliki prepevati na pobudo Zvoneta Ceja. Kot navdušen pevec jih je prepričeval vse dotlej, dokler niso obljubili, da pridejo na prvo vajo. Mešani pevski zbor s tem imenom je edini v metliški občini — Milena Pavlovič: „Tovarna ga zgledno _ podpira"___________________________ dobre pogoje za delo, zato tudi uspeh ne bo smel izostati.* Milena Pavlovič, ki ji nekateri pravijo kar duša zbora (sama skromno trdi, da so to drugi), ima kot blagajničarka zelo_ dober pregled nad dohodki in njihovimi viri. Tako ima za leto 1979 vknjiženo, da je devet desetin sredstev, potrebnih lani, dala zboru tovarna Beti, le desetino pa so pevci dobili od kulturne skupnosti ..Potrebovali smo več kot 90.000 dinarjev. To je velika vsota, toda vedeti moramo, da ima vsak zbor največ izdatkov prav na začetku delovanja. Potrebno je nabaviti note, zbor enotno obleči, tu pa je kajpak tudi honorar za pevovodjo." Vpogled v letošnji delovni načrt metliških pevcev pove, da so se obvezali nastopati na najrazličnejših proslavah in akademijah, sodelovati na srečanju obkolpskih zborov v Gribljah, na velikem taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, jeseni pa pripraviti samostojen koncert v Metliki. Radi se bodo odzvali vabilu za nastope v krajevnih skupnostih in sodelovali povsod, kjer bodo dobrodošli. Zavedajo se, da so za zdaj edini odrasli pevski zbor v metliški občini in da je vsaj malce tudi od njih odvisno, ali se bo v občini porodil še kak zbor. »Kulturna praznina je za našo občino še vedno zelo značilna. Naš zbor jo blaži, ne pa odpravlja, zato bo ustanavljanje novih pevskih in drugačnih skupin po krajevnih skupnostih nujno. Ne moremo se več zadovoljiti zgolj z dejstvom, da za kulturno življenje v metliški občini še vedno skrbijo pretežno gostujoče skupine. Narediti pa bo treba kaj tudi za to, da se bo med krajani povečalo zanimanje za kulturo,“ ugotavlja Pavlovičeva. I. ZORAN Milena Pavlovič Zbor 40 aktivnih teie članov in članic. Največ jih je iz Beti, drugi pa so iz Novoteksovega tozda, TGP, krajevne skupnosti in SIS. V načrt so si zapisali, da bodo gojili predvseih narodne in revolucionarne pesmi. Po njem se tudi ravnajo. Na vaje hodijo disciplinirano, saj vedo, da bodo napredovali v petju samo, če bodo vztrajno in trdo delali. „Na vaje se zbiramo v prostorih izobraževalnega centra Beti,“ pripoveduje Pavlovičeva. „Vaje imamo najmanj enkrat na teden, ?red nastopi pa po večkrat, evovodji Francetu Mileku iz Črnomlja, ki je zbor prevzel sredi minulega leta, malo pred nastopom na tradicionalnem srečanju obkolpskih pevskih zborov v Gribljah, je v veliko pomoč pianino. To, da so zboru pom;i;ali vsi po vrsti, zlasti „Beti in stalni pevovodja, pomeni, da imamo zelo NOVOSADSKI LIKOVNIKI V BREŽICAH Skupina mladih Novosadčanov (Milan Kešelj, Mladen Marinkov in Dušan Todorovič) bo v aprilu razstavljala svoja slikarska in kiparska dela v galeriji poavskega muzeja. Brežice so prva postaja njihovega gostovanja v Sloveniji. Svoje risbei slike in skulpture bodo novosadski umetniki zatem predstavili še v študentskem kulturnem centru v Ljubljani in v galeriji Rotovž v Mariboru. Otvoritev brežiške razstave ..Novi Sad 80” bo v četrtek, 3. aprila, ob 18.,uri. V.glasbenem delu programa bodo nastopili violinist - Toniti Lorenz, flautist Aleš Kacjan in kitarist Igor Saje. DRUŽI JIH PESEM — Moški pevski zbor kulturnega društva Maksa Henigmana v Dolenjskih Toplicah je priredil v soboto, 29. marca, v svojem kraju koncert narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Zboru so se pridružili na odru mladi harmonikarji s topliške osemletke. (Foto: J. Pavlin) Spet lep odziv na natečaj Na osmem ..železničarskem" literarno — likovnem natečaju slovenski osnovnošolci pisali in risali na temo ,.Železničarska stavka na Zaloški cesti v Ljubljani" - Med udeleženci _______________________________tudi Dolenjci Odziv na literarni in likovni natečaj, ki gaje razpisalo Železniško gospodarstvo Ljubljana v počastitev 604etnice železničarske stavke na Zaloški cesti v Ljubljani in drugih pomembnih jubilejev revolucionarnega delavskega gibanja, je bil zelo dober. Na natečaf, ki je bil tokrat razpisan že osmič, je prispelo 11.180 prispevkov, od tega 3.780 literarnih spisov in 7.400 likovnih izdelkov slovenskih osnovnošolcev. Ob tem naj omenimo, da se je vseh dosedanjih natečajev udeležilo 59.643 mladih piscev in likovnikov. Po sledeh staroselcev Novomeški arheologi bodo nadaljevali izkopavanja — Letos tudi več pomembnih arheoloških razstav Dosedanja arheološka izkopavanja na Dolenjskem so pokazala, da je ta del slovenske zemlje prava zakladnica gospodarske in kultumo-umetniike zapuščine staroselcev, hkrati pa neizčrpno nahajališče najrazličnejših sporočil o njihovem načinu življenja. Raziskovalna žilica arheologov je zato tembolj nemima in pričakujoča, ob tem pa na moč vztrajna. Arheologi Dolenjskega muzeja so svoje za letos predvideno terensko delo oblikovali v šestih večjih nalogah. Tako so se odločili raziskati kasno antično naselbino Šumenje, sondažno raziskati gradišče Marof v Novem mestu, nadaljevati izkopavanje rimskega grobišča v Zloganju pri Škocjanu, poleg tega pa opraviti nekaj zaščitnih posegov na arheoloških spomenikih. Tekla bo izdelava arheo- Glasbena šola desetnica? Zakaj glasbeno izobraževanje v Sevnici nima mesta, kot mu gre? Zadnji interni nastop učencev oddelka glasbene šole Hrastnik v Jevnici je pokazal veliko prizadevnost številnih učencev in njihovih učiteljev. In vendar, vse ni kot pesem ali dobro zaigran „komad.“ Kot smo o tem oddelku že pisali, n ..njem dela mnogo honorarnih citeljev, ki tudi manjkajočo formalno izobrazbo nadomestujejo z eliko volje in tudi izkušenj, prihuljenih pri amaterskem ljubitelje-en> igranju. Oddelek se kar ne °re otepsti težav, ki ga spremljajo °d časov glasbenega izobraževa-J® v sami občini. vo • nutno se marsikdo “d odgo-rnih ne zave(ja resnosti proble- f . v* Ivo Kopecky je s pivim ra»rUa?em odpoved delovnega Sola je s posluhom za ^ ® 80dbo nazadnje le odprla pouk mir j ^imo Je marec, denarja pa od n^.° Tiidi izobraževalna nost je odtegnila svojo skup- pomoč. Rečeno je bilo, naj bi povišali soudeležbo staršev. Le-ta pa že sedaj znaša v Sevnici mesečno 140 dinarjev, medtem ko je v hrastniški občini 80 dinarjev, Sevniški oddelek glasbene Sole dela v skrajno nezavidljivih razmerah. To občutijo tako učenci kot učitelju Prostori v nekdanjem Bohorju so vlažni, neakustični. Z internimi nastopi lahko le gostujejo od ene šole do druge. Rezi Predanič, delegatka v matični šoli v Hrastniku pravi, da ne bo več hodila na seje, ker ji je že nerodno zardevati na račun stvari, ki bi jih morali reševati v Sevnici. Sevničani se namreč vse premalo zavedajo, da hrastniška šola z velikimi težavami rešuje vprašanja, ki bi jih domačini lahko z mnogo manj truda. Prav lahko se namreč poslovi od delovanja. Prikrajšani pa bi bili otroci in nemalo amaterske dejavnosti v občini. A.ŽELEZNIK loške topografije Dolenjske, ki jo bo financiral institut za arheologijo SAZU, delavci arheološkega oddelka Dolenjskega muzeja pa bodo v nekaterih primerih sodelovali tudi z Zavodom za spomeniško varstvo ter bodo mentorji pri arheološki sekciji novomeškega kluba mladih raziskovalcev. Z delom arheološke dejavnosti se bo občinstvo lahko seznanilo prek razstav, ki jih načrtujejo letos v galerijskih in drugih prostorih Dolenjskega muzeja. Tako bodo na ogled nove arheološke pridobitve Dolenjskega muzeja, v pritličju Križatije pa naj bi - seveda če se bo v celoti posrečila načrtovana kulturna akcija — dokončno preuredili, posodobili in izročili namenu stalno arheološko zbirko. V Dolenjski galeriji bo moč videti razstavo arheoloških plakatov in večjo razstavo „Rešena arheološka dediščina”, ki jo bo posredoval Narodni muzej iz Ljubljane. Izbrane arheološke najdbe iz Novega mesta pa bodo razstavljene na mednarodni arheološki razstavi „Halštatska kultura”, ki bo odprta od aprila do oktobra letos v dvorcu Lamberg v avstrijskem Steyru. Ta razstava bo hkrati mednarodno priznanje več za Dolenjski muzej in dejavnost njegovega arheološkega oddelka. I. Z. Medtem sta tudi komisiji, ki sta ju vodila pisatelj Janez Vipotnik (za literarni del) in akademski slikar Bogdan Borčič (za likovni del), že končali delo. Izbrali sta po 100 najboljših literarnih in likovnih prispevkov, katerih avtorje bodo nagradili in jim nagrade podelili 15. aprila, ob dnevu železničarjev. Najzanimivejši prispevki z natečaja bodo razstavljeni v paviljonu Jurček na Gospodarskem razstavišču od 15. do 19. aprila. Osmega ..železničarskega” literarno - likovnega natečaja so se v večjem številu udeležili tudi učenci osnovnih šol iz dolenjske in posavske regije ter iz kočevske in ribniške občine. Pričakujejo, da jih bo med njimi precej nagrajenih. Na vseh dosedanjih natečajih so se udeleženci z našega območja zelo dobro odrezali ter osvojili lepo število posamičnih in kolektivnih (razrednih) nagrad. »KNJIGA IN JAZ” V šentjemejski šoli je v teku že druga akcija na temo ,.Knjiga in jaz’, ki naj bi pri učencih vzbudila še večje zanimanje za branje knjig, predvsem slovenskih pisateljev. Ker je že prva akcija lepo uspela, vsi upamo, da se bo tudi v drugo vključilo čimveč učencev. Žagarjevo priznanje novomeški osemletki Za uspehe ga je dobila osnovna šola Katje Ru-pena Eno od treh Žagarjevih priznanj, ki sq jih podelili minuli petek v Ljubljani hkrati z Žagarjevimi nagradami sedmim zaslužnim slovenskim pedagogom, je prejela tudi osnovna šola Katje Repune iz Novega mesta. Ta novomeška šola si je priznanje, ki ga podeljuje republiška izobraževalna skupnost, prislužila z uspehi na učno-vzgojnem področju, še posebej z razvijanjem izvenšolskih interesnih dejavnosti, hkrati pa tudi z dosežki pri vsestranskem po-družbljanju življenja in dela šole. Osnovna šola Katje Rupenaje po sodbi žirije ena najbolj dinamičnih, vsestranskih in uspešnih osemletk na Dolenjskem. Na njej deluje 42 različnih krožkov in organizacij, ki vključujejo 90 odstotkov vseh učencev. Med drugim opravlja hos-pitacijsko dejavnost vse od ustanovitve oddelka PA za razredni pouk v N ovem mestu. V zadnjih letih je ta osnovna šola veliko naredila za podruž-bljanje svoje dejavnosti, za sodelovanje z združenim delom in krajevnimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi organizacijami. Ves čas je uspešna tudi na področju ljudske obrambe, ob tem pa veliko skrbi posveča razvijanju in negovanju tradicij NOB. Odri spet oživljajo Ob koncu tedna domačini igrali v Črnomlju in Straži Konec minulega tedna je bil precej gledališko obarvan, pozornost pa je veljala nekaterim krajem, kjer so domača društva pripravila prve premiere v tej sezoni. V soboto, 29. marca, je po osmih letih stopila pred občinstvo gledališka skupina črnomaljskega kulturnega društva Miran Jarc in pod režiserskim vodstvom Ane Starešinič uprizorila Partljičevo komedijo „Sčuke pa ni”. Dan kasneje, v nedeljo, 30. marca, so si obiskovalci v Straškem kulturnem domu lahko ogledali Jovana Stenje Popoviča igro „Jara meščanka” (z izvirnim naslovom „Pokondirena tikva”). Delo je režiral Vladimir Bajc iz Novega mesta. * nedaSME B*TI ZADNJI NASTOP! - Posnetek kaže, kako je bflo na dasLVnen! internem nastopu učencev sevniškega oddelka hrastniške se n i^e ^ePrav trenutno kaže, da se zavoljo problemov, ki so sm»i°P*čfli, bliža poslovilni dan odde.’ka, se to vendarle ne bo 0 zgoditi. Opozorilo pa je potrebno! (Foto: A. Železnik) SVIO v usmerjenem izobraževanju Skupna vzgojn-izobrazbena osnova (SVIO) tvori skupaj z usmeritvenim delom programa zaokrožen vzgojno-izobraževalni program usmeritve. Izvaja se v prvih dveh letih srednjega usmeije-nega izobraževanja hkrati z usmeritvenim delom programa. Tako je za SVIO predvidenega približno 75 % razpoloženega časa, za usmeritveni del programa pa 25 %. SVIO, kije ena izmed pomembnih opredelitev v resoluciji X. kongresa ZKJ, je torej vgrajena v programsko strukturo na začetku usmeijenega izobraževanja za sleherni poklic in predstavlja obvezni začetni sestavni del skupnih znanj vseh programov srednjega usmerjenega izobraževanja. Zagotovila bo izenačevanje začetne ravni znanja vseh, ki se bodo vključili v izobraževanje za posamezne poklice in omogočila uresničitev temeljnega družbenega smotra: oblikovati svobodno, ustv.ujalno, vsestransko razvito osebnost za DELO, SAMOUPRAVALJANJE in OSEBNO ŽIVLJENJE. SVIO je zasnovana na sodobnem pojmovanju splošne izobrazbe, ki daje ustrezno široko podlago za hitrejše in boljše obvladovanje strokovnih znanj, za specializa- cijo strokovnega znanja, poznejšo prekvalifikacijo, za uspešno izobraževanje za delo, kot tudi za permanentno izpopolnjevanje izobrazbe. V primerjavi s sedanjo vzgojno-izobrazbeno strukturo srednjega šolstva predstavlja SVIO vsebinsko obogatitev na tej stopnji izobraževanja za 80 % učencev, ki se šolajo v poklicnih in tehniških šolah. Enotnost SVIO prispeva k enotnosti celotnega vzgojno-izobraže-valnega sistema, zagotavlja tesnejšo vsebinsko povezanost posameznih usmeritev ter omogoča horizontalno in vertikalno prehodnost. Program vzgojno-izobraževalne-ga dela v SVIO sestavljajo naslednja področja: splošno kulturno, matematično, družboslovno, naravoslovno, telesno-zdravstveno in proizvodno-tehnično. Predmetnik SVIO predvideva še usmeritvene predmete ter fakultativni pouk. SPLOŠNO KULTURNO VZGO J NO-IZOBRAŽEVALNO PODROČJE vključuje slovenski jezik in književnost, tuj jezik ter umetnostno vzgojo. MATEMATIČNO VZGOJNO-IZOBRAZBENO PODROČJE se s predmetom matematika povezuje z vsemi drugimi vzgojno-izobraz-benimi področji pri usposabljanju učencev za količinsko obravnavanje in ocenjevanje pojavov. NARAVOSLOVNO VZGOJNO-IZOBRAZBENO PODROČJE vključuje fiziko, kemijo in biolog go. DRUŽBOSLOVNO VZGOJNO-IZOBRAZBENO PODROČJE vključuje samoupravljanje s temelji marksizma, zgoddVino in geografijo ter obrambo in zaščito. TELESNO-ZDRAVSTVENO VZGOJNO-IZOBRAZBENO PODROČJE vključuje telesno vzgojo in zdravstveno vzgojo. (Nadaljevanje prihodnjič) w usmerjeno 1230B RAZE VANJ E SOLANO E ZA POKLIC KOSTANJEVICA: ODPRTA SAMO GALERIJA V GRADU Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici je od 1. aprila odprta vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. do 18. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo v njej monografske zbirke Jožeta Goijupa, Toneta Kralja in domala celoten prerez grafičnega opusa akademika Božidaija Jakca, pa tudi zbirko njegovih pastelov in olj. Hkrati je možen ogled pleterske slikarske zbirke starih mojstrov in Forme vive, kjer je več kot sto eksponatov, delo 70 umetnikov iz vsega sveta. Lamutov likovni salon bo do nadaljnjega zaprt Zaradi gradnje nove šole odslej tudi ni možen ogled zbirke umetnin, ki jih je darovalo 170 umetnikov za Goljufovo galerijo. VINICA: PREKINJENO MRTVILO V okviru prireditev „Naša beseda 1980” so se člani Prosvetnega društva Oton Zupančič iz Vinice predstavili domačemu občinstvu z enodejankama ..Lovorov venec” in ,.Navihana Ančka”. V glavni vlogi sta nastopila Lojze in Marjana Mihelič. Dvanajst prožrtvovalnih igralcev vodijo Ivan Mohar, Anton Troha in Bogomir Hudak. Presenečeni nad lepim obiskom, so mladi Viničani, ki so s svojo igro pretrgali dolgoletno mrtvilo, obljubili, da bodo še naprej pridno delali. JOŽE STEGNE Odlok o smeteh prinesel izgube Ustavno sodišče SRS postavilo rok 31. 10. 1980, neustavnosti določil odloka o odlaganju da se odpravijo nezakonitosti in smeti v Brežicah Na ustanovnem sodišču SRS so pred dnevi iskali pravico delavci Komunalnega in obrtnega podjetja Brežice, ki so vložili predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti določb 10. člena odloka o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na območju brežiške občine. Poenostavljeno je stvar taka. dežurni 1 naročaji i RAZBIJAL STEKLENINO -Črnomaljski miličniki so v petek dopoldne pridržali do iztreznitve 21-letnega Himzo Babiča iz Kanižarico, ker je razbijal steklenino v gostilni KZ Črnomelj. Moral bo seveda k sodniku za prekrške. DOMA RAZBIJAL ŠIPE - V soboto zvečer so žužemberški miličniki pridržali do iztreznitve 53-letnega Vlada Škrbeta; ta je vinjen razgrajal doma, razbijal šipe in motil počitek sosedov. IZGINIL MOTOR - V soboto, 22. marca, je izginilo z dvorišča kmetijske zadruge v Šmarjeti motorno kolo, last Franca Štimflja s Sel pri Zburah. Kdo se v pomladnem soncu vozi na ukradenem motorju, ugotavljajo miličniki. TEPE ZN O NASTROJEN - V ponedeljek, 24. marca, so mokrono-ški miličniki pridržali do iztreznitve 33-letnega Stanislava Kolenca iz Praprotnice, ki je po popivanju v mirnskih gostilnah nekoliko preširoko meril cesto. Ko so gp pozvali k redu, se je hotel kar stepsti. Na zagovor bo moral k sodniku za prekrške- OB KLJUČE - Iz prtljažnika osebnega avtomobila Jožeta Rajka z Broda so v noči na 23. marec izginili ključi „gedore”, vredni 3.000 dinarjev. RAZGRAJAL V DELIKATESI -Minuli četrtek so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 46-1©-tnega Franca Godlerja iz Malega Cerovca, ki je razgrajal v delikatesi KZ Krka na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Godler se bo moral nekega dne napotiti k sodniku za prekrške- V omenjenem členu je namreč črno na belem zapisano, da mora komunalna organizacija vsak dan na odlagališču smeti in odpadkov slednje izravnavati z zemljiščem, kar pa je brežiškim komunalccm povzročalo seveda dodatno delo in ta- Vaščana prijela oboroženega pretepača Brajdič z bajonetom hudo ranil Jožeta Uhana V nedeljo so imeli v Gradišču opraviti z vinjenim 25-letnim Bernardom Brajdičem iz Hudej pri Trebnjem. Brajdič seje omenjenega dne lotil Jožeta Unana in ga napadel kar z bajonetom. Obračun ni bil tako nedolžen, saj so morali Uhana zaradi ran z bajonetom prepeljati v novomeško bolnišnico. Brajdič pa je ni daleč popihal. Le malo kasneje sta ga namreč prijela vaščana Gradišča in ga predala miličnikom. Primer, ki bi moral v takšnih in podobnih priložnostih postati stalna praksa in ki vse besede o pomembnosti družbene samozaščite postavlja na trdna tla. Brajdiča, ki je bil očitno vinjen, so miličniki seveda pridržali, raziskali pa bodo tudi vse okoliščine napada. Na podlagi teh bodo svoje rekli tudi sodniki. GORELO NA STELJNIKU - V petek popoldne se je na steljniku pri Pribincih pojavil ogenj. Zajel je ava hektara površine, porasle s praprotjo . Škode na srečo ni bilo, ker in travo so vaščani takoj _ prečili širjenje po: siti in pre- KOMBI ZAPRL POT MOTORISTU — Zaradi neprevidnosti voznika kombija, Novomeščana Rudija Deželana, je prišlo v sredo popoldne pri samopostrežni trgovini na Zagrebški cesti v Novem mes tu do prometne nesreče, v kateri jo je skupil motorist Franc Miklič iz Gornjega Karteljevega. Hudo poškodovanega so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Zasebne orožarne Poleg 2.400 uradnih pušk in 500 pištol na Dolenjskem še kup nezakonitih posesti orožja Kot pravijo dolenjski miličniki, primer krivolovca, ki je imel pred časom v vsakem gozdu skrito po eno puško, danes še zdaleč ni osamljen. O tem govore ne samo najdbe ranjene ali poginjene divjadi, ampak tudi podatki o številu registriranega in tudi skritega orožja na Dolenjskem. Danes je na Dolenjskem pri občanih registriranih 2.400 pušk in 500 pištol in če k temu prištejemo še vsakoletni plen miličnikov pri odkrivanju posedovanja orožja brez dovoljenja, se nad dobljenimi podatki res lahko zamislimo- Lani je bilo na območju UJV Novo mesto zaseženih 73 raznih pušk, 33 pištol in samokresov, nad l.40Q nabojev, 12 kilogramov eksploziva, okoli 100 vžigalnih kapic, več bajonetov in nožev ter celo dve pištoli domače izdelave-v obli- ki nalivnega peresa in nekaj kosov trofejnega orožja. Pri tolikšni nedovoljeni posesti orožja bi se morala oglasiti tudi zavest in družbena samozaščita krajanov. Kajti včasih v takšnih primerih ne gre zgolj za krivolov, marveč pa tudi za človeške življenja. Miličniki ugotavljajo, da je premalo prijav iz vrst lovskih organizacij, znan je celo primer lovca, ki je ujel krivolovca na delu, pa mu je le odvzel ustreljenega zajca, prijavil ga pa ni. Tudi s sodelovanjem krajanova ne moremo biti zadovovoljni. Kot da se bojijo maščevanja, skaljenih sosedskih odnosov. Če te pregrade ne bomo premagali, potem tudi miličniki ne morejo računati na uspešen boj na tem področju. In vse dotlej bo »zasebna” oboroževalna tekma še polnila stolpce črnih kronik. BOJAN BUD JA ko prinašalo tudi izgube. Vse bi bilo lepo in prav, so odgovarjali komu-nalci, ko bi pri oblikovanju teh določb člena lahko sami sodelovali. Vse pa je bilo odločeno mimo njih in zato so tudi poiskali varstvo svojih pravic. Sodišče je v svoji odločitvi popolnoma pritegnilo komunalccm in zapisalo rok 31. 10. 1980, ko mora SO Brežice odpraviti nezakonitosti in neustavnosti omenjenih določil. Sodišče je namreč v pripravljalnem postopku ocenilo, da se predlog nanaša na način določanja splošnih pogojev poslovanja komunalne organizacije, kar pa po posebnen) členu zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena sodi mpd zadeve skupnega odločanja. O teh pa soodločajo delegati uporabnikov v delavskem svetu oziroma drugem ustreznem organu upravljanja komunalne organizacije skupaj z de- LEENA ČRPALKA Petrolova črpalka sredi Sevnice je poslej ob nedeljah in praznikih zaprta, ker je odprta nova črpalka v Boštanju. Resne težave pri preskrbi z gorivom pa imajo v Krmelju. Kot ugotavlja tudi tamkajšnja delegacija, črpalka trgovskega podjetja ni nikomur kaj dosti m». Gorivo je ali ga tudi ni, dostikrat pa ni prodajalca. Delegat s tega območja je zato na zadnjem zasedanju občinske skupščine opozoril, naj nihče ne naseda izgovorom, češ da ni prometa. KAJ VEDO PIONIRJI O PROMETU Jutri bo pri trebanjski osnovni šoli občinsko prvenstvo o poznavanju prometnih predpisov za pionirje, ki ga pod geslom „Kaj veš o prometu? ” organizirajo sveti za preventivo in vzgojo v prometu. Najboljši s tega tekmovanja se bodo udeležili republiškega prvenstva v Ptuju. Na tekmovanju, ki se bo začelo ob 15. uri, bodo pionirji prikazovali tudi spretnostno vožnjo na kolesu. TRAKTOR IN VOZ ZLETELA PO POBOČJU V soboto dopoldne je Jožef Pene iz Stefana peljal traktor s pripetim vozom od Cešnjevka proti Lipniku. Ko je vozil po klancu navzgor, je zadel v hloda, ki sta ležela ob robu ceste.’ Pri tem je traktor zaneslo s ceste in se je skupaj z vprežnim vozom prekucnil po pobočju. Na vozu sta sedeli tudi voznikova žena Alojzija in njena hči. Obe sta bili ranjeni in so ju odpeljali na zdravljenje. Gmotno škodo so oceniL na 10.000 din. ODNESEL PUŠKO IN BAJONET Zidanico Ignaca Strune iz Ljubljane, ki stoji v Drganjih selih, je prejšnji teden obiskal vlomilec. Tat je odnesel zračno puško, bajonet in spodnji del trenirke, medtem ko je v zidanici pustil ženske škornje in bluzo. Vse pa kaže, da je bilo tiste dni vlomljeno še v sosednje zidanice, tudi sumijo že nekoga, vendar je o tem še prezgodaj govoriti. lavci. S posebnim družbenim dogovorom pa se določi, kako sodloča-jo v navedenih skupnih zadevah delegati uporabnikov v krajevnih skupnostih, v komunalni skupnosti, oziroma prek organov občinske skupščine. Družbeni interes pri opravljanju dejavnosti posebnega družbenega pomena se namreč zagotavlja s tem, da se lahko določijo pogoji in način opravljanja takih dejavnosti, zagotovi soodločanje o cenah, zagotovi temeljne pogoje za pridobivanja dohodka in za poslovanje. NEZNAN MOTORIST POBEGNIL 52-letna Neža Matoh iz Vrhpeči je v petek zvečer pešačila z možem od Mirne peči proti domu. Ko sta že prišla v domačo vas, je nasproti pripeljal neznan motorist. Zadel je Ma-tohovo in jo zbil po tleh ter odpeljal naprej. Motorista iščejo miličniki, Matohovo pa so prepeljali v novomeško bolnišnico. r S TOVORNJAKOM V TOVORNJAK - Franc Rus iz Lovrenca je prejšnjo sredo zvečer zaradi prehitre vožnje trčil s svojim tovornjakom v tovorni avtomobil Dragomira Mladenoviča iz Proseka pri Nišu. Iz kabine (na posnetku) so potegnili hudo ranjene^ Rusa, ki je na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Škode na pločevini je bilo za 110.000 din. r Traktorji ugašajo življenja Minulu teden sta se na območju krške UJV dve nesreči s traktorjem končali s smrtjo Kar dvakrat v minulem tednu so bili delavci krške UJV priče tragičnim nesrečam, ko je kabina traktona pod seboj pokopala voznika. Vse kaže, da bo letošnja »traktorska’ bera žrtev še neprimerno večja od lanske, pa čeprav je bilo temu namenjenih že nič-koliko besed in opozonl. Zadnja primera govorita o lahkomiselnosti voznikov, ki sta svoje početje plačala z življenjem. V sredo ob 18.15 je Anton Banič iz Pristave 29 peljal trak- BIK DO SMRTI RANIL GOSPODARJA V nedeljo proti večeru je prišlo v hlevu pri Štrukljevih v Krupi do hude nesreče, ko je bik med napajanjem teže poškodoval 49-letnega Antona Klemenčiča. Slednji je dobil hude poškodbe po prsnem košu, tako daje bila tudi pomoč zdravnika prepozna. Klemenčič je kmalu po nezgodi umrl. tor po vasi Bočje pri Podbočju. Na traktor je imel pripet predelan kmečki voz. Ko je v Bočju pripeljal po klancu proti vinogradom, je iz neznanega vzroka zavil s poti na desno, pri tem pa se je traktor na strmini pod cesto prevrnil. Voznik Banič, ki ga je traktor pokopal pod seboj, je bil na kraju nesreče mrtev. Do podobne nesreče je prišlo dva dni kasneje na travniku v Šentjanžu. Primer je toliko bolj poučen, ker se je za razliko od vseh dosedanjih dogodil na ravnini. Alojz Musar, 61' iz Šentjanža 26 je v petek okoli 13.30 odšel s traktorjem na travnik v bližini njegove hiše in ga pričel z brano čistiti. Pri obračanju je Potreben bo prisilni privod Obdolženca ni bilo na razpravo — V pol leta zmanjkalo iz trgovine blaga ali denarja za več kot 67.000 din Sodišče v Kočevju 19. marca ni moglo obravnavati primera, ko je v trgovini v Banjaluki zmanjkalo od januaija do junija 1979 za več kot 67.000 din blaga ali denarja. Obdolženec Z. P., ki je v tem obdobju nadomeščal trgovko, ki je bila na porodniškem dopustu, namreč ni prišel na obravnavo in bo zato potreben prisilni privod. Izven glavne obravnave so zato zaslišali kot pričo tudi Jožeta Berlana, direktorja podjetja Merca-tor-Trgopromet Kočevje. Povedal je, da so začeli sumiti, da v trgovini v Banjaloki nekaj ni v redu, ker je bil promet naenkrat manjši kot v minulih letih. Po inventuri so ugotovili, da manjka za 90.024,22 din blaga ali denarja. Ko so v okviru Trgoprometa zaslišali Z. P., je ta priznal, da je jemal denar, s katerim si je kupil obleko, motor, tranzistor, in pony ekspres, plačal je popravilo karamboliranega avta in prenočevanja v hotelu v Kočevju. Od zneska 90.024,22 din so pri Trgoprometu odšteli 2.328 din na račun malic, do katerih je bil Z. P. upravičen; 6.790 din, ki jih je Z. P. že vrnil Trgoprometu, in 13.500 din, za kolikor je bil obsojen neki vlomilec, ki je v tem času vlomil v trgovino v Banjaloki. Direktor je še povedal, daje Z. P. obljubil, da bo začel redno v mesečnih obrokih odplačevati dolg. Tega doslej še ni storil, zato znaša zahtevek Trgoprometa do Z. P. 67.406,22 din, se pravi skoraj 7 starih milijonov. J. P. s pomočjo verige blokiral levo pogonsko kolo, pri tem pa ni pravočasno osvobodil ročice Kolesa. Zaradi tega je traktor j zaneslo na strmino, po kateri se- ' je skupaj za voznikom prevrnil 4,5 metra globoko na kolovoz-Musar je mrtev obležal v stisnjeni kabini. Še to: nesreča se je pripetila okoli 13.45, mrtvega ( voznika traktorja pa je šele ob 16.15 našla soseda. TROJICA BREZ MOTORNIH KOLES V petek zvečer je izginilo motorno kolo Novomeščanu Leopoldu Finku, ki je vozilo pustil pred bifejem na Koštialovi cesti. Na srečo so motor naslednjega dne našli v Bršlji-nu. Manj sreče pa sta imela Alojz Same iz Potočne vasi in Franc Rus iz Gotne vasi, ki sta bila prav tako ob motorni kolesi, vendar ju doslej še niso našli. TRILETNI OTROK STEKEL NA CESTO V soboto ob 18.30 je prišlo na lokalni cesti Krško - Veliki Trn v vasi Golek do hude prometne nesreče, v kateri se je težko poškodovala Tanja Tršelič iz Krškega, stara dve leti in pol. Omenjenega večera > je Tatjana Skoberne z neprimerno hitrostjo pripeljala po cesti do brunarice, last staršev ponesrečene deklice, ko je nenadoma na cestišče stekel otrok. Voznica trčenja ni uspela preprečiti, zadela je Tanjo in jo zbila kar 17 metrov po cestišču. Hudo poškodovano dekletce so prepeljali v novomeško bolnišnico. KRUH, KLOBASA IN DEIT Lačnega vlomilca so imeli 24. marca popoldne pri Bukovčevih na Vel Podljubnu. Razbil je steklo v kletnem prostoru in prišel v kuhinjo. Privoščil si je kruh s klobaso, žejo si je potešil z dcitom. Tako potešen je v spalnici razmetal perilo in iskal kakšen dinar. Ker ^ ni našel, se je sit odpravil naprej po svetu. Preprečevati požare Več žena in mladih - Novi predsednik Ob GZ je Alojz Kos Gasilska društva so v minulih letih dosegla viden napredek, je poudaril na občnem zboru Občinske gasilske zveze Ribnica njen predsedmk Anton Adamič. Zbor je bil 22. marca v novem gasil&em domu v Ribnici, udeležili pa so se ga tudi gostje iz Ljubljane in od drugod. V delovni program so zapisali, da bodo v gasilske vrste vključili še več pionirjev, žena in mladine. Posebno pozornost bodo posvetili strokovnemu usposabljanju gasilcev in gasilskim tekmovanjem. Bolj bodo skrbeli tudi za preprečevanje požarov. Ta skrb doslej ni bila na zadovoljivi' ravni. Na zboru so izvolili nov upravni odbor. Za predsednika Občinske gasilske zveze so izbrali Alojza Kosa, za poveljnika pa ponovno Antona Šobaija. Za delegata na kongresu Gasilske zveze Slovenije, ki bo v Brežicah, pa so izvolili dosedanjega predsednika Antona Adamiča in Eda Tanka. Podelili so šest občinskih gasilcih priznanj prve stopnje, ki so jih prejeli: Stanko Rus, Avguštin Vatovec, Vesna Lavrič in Anton Adamič (vsi iz Ribnice), Anton Strnad iz Velikih Poljan in Anton Krajc iz Dolenjih Lazov. Z občnega zbora so poslali pozdravni telegram tovarišu Titu in mu zaželeli, da bi čimprej ozdravel. M. GLAVONJIC ..PROSTOVOLJNO” ZAVIL NA NJIVO - V petek popoldne se je Ranko Gvozden in Meavod peljal z osebnim avtomobilom proti Zagrebu in pri Prilipah pričel prehitevati vozilo pred seboj. Takrat je opazil, da mu nasproti prihaja drug avtomobil. Ni mu preostalo drugega, kot da ie hitro zavil na levo čez bankino, kjer se je vozilo prekucnilo. Pri nesreči sta bila poškodovana sopotnika llija Komosar in Goričan pri Medvodah in Duško Oljača. Gmotne škode je za 20.000 din. TRČIL V BETONSKI STEBER - Anton Košir iz Podgore se je v petek zvečer peljal na motornem kolesu iz Prečne proti Bršljinu. Zaradi neprimerne hitrosti je pri Inisu zapeljal na bankino in trčil v betonski steber. Košir in Sopotnik Svetozar Povše iz Prečne sta bila ranjena in so iima nudili pomoč v novo- meški bolnišnici, kjer sta ostala na . zdravljenju. Gmotne škode na motorju je za 8.000 din. POLJAKA PRODAJALA VIŠEK KOZMETIKE V torek, 25. marca, so miličniki na parkirišču na Otočcu zalotili dva poljska državljana, k* sta prodajala kozmetiko in razno tehnično blago. Možaka po imenu Bonifacij in Stanislav se bosta morala zagovarjati zaradi c3' rinskih prekrškov. Čudno je le> da nista tako iskano blago ponujala kar doma na Poljskem in v sosedstvu. $ Kolesarji 5 brez priprav in - koles Seveda pa bo za izvedbo vsega f potre ono urediti finančno f_ Navzlic težkemu finančnemu stanju so kolesarji resno prijeli za delo meških kolesarjev, se te dni ubadajo s problemi, kakršnih doslej skorajda niso bili vajeni. In verje-jrav to spodbudilo člane stanje v društvu, ki je danes naj-večja ovira za nemoteno delo in vadbo novomeških kolesarjev. Zapišimo samo, da tekmovalci nimajo niti najnujnejše opreme za delo, kot so dresi, trenirke, obutev. Kolesarji so letos ostali tudi brez spombdanskih priprav’ v toplejših Krajih, kar se doslej še ni zgodilo, in zato se ne smemo čuditi, če sc bo to poznalo tudi pri rezultatih na tekmovanjih. tno je kluba, da so resno- prijeli za delo, pri čemer največ skrbf posvečajo vzgoji strokovnih kaarov. Vse kaze, da bodo prvi v Jugoslaviji, ki se bodo lahko pohvalili s trenerjem z visokošolsko izobrazbo. Sicer pa sc danes delu z mladi-mi v klubu - posveča pet trenerjev, vodstvo strokovnega štaba pa je po nekajletni odsotnosti znova prevzel Jože Majcs. V kolesarskem društvu .Jvovoteks” so se pričeli zavedati, da je sedaj pravi čas, da temu športu postavijo še trdnejše temelje- Kajti vse več je občanov, ki se iz dobro znanih razlogov zatekajo h kolesarjenju. Za vse te bodo v KK »Novoteks” pripravili letos pet večjih množičnih prireditev, od že znanih trim akcij do družinskih izletov, popestrenih s spretnostnimi vožnjami. Prav tako nameravajo v društvu pripraviti tekmovanja prionirjev, ki bi naj bih v Novem mestu, Črnomlju in Žužemberku. V bližnji prihodnosti bo po predvidevanjih pričela z delom tudi veteranska sekcija, ki bo združevala kolesarje, starejše od 30 let. m m BREZ KOLESA - Eden naj _ boljših novomeških kolesarjev g zadnja leta, Franci Zrimšek, £ že mesec dni počiva, ker zanj j v društvu nimajo primernega ^ Sobotna drama le za dobre živce Novomeščani šele po podaljških premagali Domžalčane - Trdno na drugem mestu - V soboto nove točke - Trije porazi v območnih ligah Malo je manjkalo pa bi se sobotno srečanje med vrstama Novega mesta in Domžal za vrh lestvice v slovenski košarkarski superligi končalo kot tisto iz prvega dela tekmovanja, ki so ga Novomeščani po že domala dobljeni tekmi z mariborskim Branikom v podaljšku tako nesrečno izgubili. Nekaj sreča, nekaj pa prisebna roka Muniha v odločilnih trenutkih podaljška sta domačinom vendarle prinesla zmago, ki pa je navzlic nepopisnemu veselju v novomeškem taboru prinesla spoznanje, da z igro domače vrste v najodločilnejših trenutkih tekem nekaj ni v redu. Gostovala pa sta tuui Kočevje ui Beti. Prvi v Škofji Loki proti vrsti Lokainvesta - in tesno- izgubili s 85:90'(34:42). Kočevci so -bili v drugem polčasu na pragu podviga, vendar jim je zmanjkalo moči, tako da so -domačini zasluženo slavili. Največ košev za Kočevje so dosegli Grgorič 31, Papež 17 in Hegla T4. kolesa. Za nameček pa še tole: znano je, da se je pred časom vrnil iz služenja vojaškega roka eden najboljših Novoteksovih kolesarjev zadnjih let, Franci Zrimšek, ki je bil pred odhodom v JNA tudi v vrhu jugoslovanskega članskega kolesarstva. Sedaj pa Zrimšek že več kot mesec dni počiva, ker zanj v društvu ni primernega kolesa. Kakšna škoda je to za tekmovalca, v katerega so bila vložena precejšnja sredstva, ni treba posebej poudarjati. Zatorej nič čudnega, če društvo letos računa na izdatnejšo podporo novomeških tclesno-kulturnih delavcev, pa tudi pokrovitelja, novomeškega Novo-teksa, -za katerega bi bili dobri rezultati ekipe velika reklama, ki . bi opravičevala vsakršno investi-- £ cijo. P NOVO MESTO -DOMŽALE 107:102(92:92, 39:39) Kronološki potek sobotne tekme nam bo najbolj nazorno pokazal, da je okoli 600 gledalcev videlo nadvse' , izenačeno tekmo, v kateri so odločali boljši živci, prisebnost in kanček športne sreče. Te so imeli v te; gularnem delu tekme Domžalčani več. Novomeščani, ki so začeli srečanje s peterko Plantan, Zupevc, Ivančič, Munih in Kovačevič, si nikakor niso mogli priigrati prednosti. V nervoznem prvem delu smo videli malo košev, vsega 39 na vsaki strani, zato pa je bilo toliko več kvalitetne košarke v nadaljevanju. Vse do 25.1 minute je bil rezultat vseskozi izenačen (nazadnje 49:49), potem pa so prevzeli pobudo domačini in gostom ušli za tri točke in to razliko zadrževali do 33. minute, ko je moral zaradi petih osebnih napak iz igre Župevec. Takrat je dvorana onemela, kajti v pičli minuti so gostje iz rezultata 70:68 za domače povedli s 76:72. Novomeščani so ponovno napeli vse sile- in z nekaj zaporednimi koši Ivančiča iz prostih metov ponovno povedli s 83:80. To je bilo 3 minute in 13 sekund pred koncem, ko je bilo srečanje zaradi vedenja peščice neodgovornih gledalcev za kratek čas prekinjeno. Potem pa se je pričela prava drama. Supic iz prostih metov povede domače v vodstvo s 87:84, minuto in Polom moških ekip na startu 'Pnra spomladanska zmaga drugoligaša Inlesa — Vsi dolenjski predstavniki v moški SRL izgubili — Presenetljiv poraz Kočevk (n S< dekli Po INLES - BORAC 23:12(9:4) porazu v prvem spomladan- Če bi sodili po rezultatih prvega spomladanskega kola v slovenski rokometni ligi 23 moške, potem smo lahko pred nadaljevanjem, kar se seveda nastopov dolenjskih predstavnikov tiče, sila skeptični. Vsi štirje so namreč igrišča zapuščali sklonjenih glav, Brežičani Sevničani celo na domačem igrišču. Povsem drugpče je bilo pri etih, kjer so tako Novomeščanke kot Sentjemejčanke slavile, preseneča le visok poraz Kočevk na domačem igrišču z vrsto Mlinotesta. Sicer pa pričnimo z nastopom drugoligaša iz Ribnice. SEVNICA - RUDAR 30:31 (15:19) j- Okoli 100 gledalcev je zaman čakalo, da se bodo domačini z morebitno zmago odlepili z dna lestvice. Domačini so itneii v finišu tekme nekajkrat možnost, da rezultat najmanj izenačijo, vendar jim to ni uspelo. Sicer pa je rezultat po prikaza ni igri nasprotnikov povsem realen. Se največ sta pri domačinih pokazala Trbovc, ki je dosegel 11 zadetkov, in Špan z 8. UPA - INLES 26:16 (11:3) -Gledalci v Ajdovščini že dolgo niso videli tako neizenačene tekme, v kateri so domačini povsem nadigrali goste, ki so v prvem polčasu doscglii vsega tri zadetke. Ribničani so ne-kobko bolje zaigrali le v nadaljevanju, kar pa je bilo premalo, da bi dosegli kaj več, kot še sprejemljiv poraz. Za Inles sta največ zadetkov dosegla Strnad 5 in Andolšek 6. AERO CELJE - ČRNOMELJ 29:26 (17:16) - Crnomaljčani sov i s,,?- ko.lu 33 Reki z vrsto’Kvarnerja : Ribničani tokrat prikazali boljšo ° in zasluženo brez težav visoko Pomagali rokometaše Borca. Slednji .v pvem delu še nekako držali ko-* z domačini, ki so sc razigrali v ugem polčasu in dodobra napolni-in|H^r gostov. S to zmago so se micsovci povzpeli kar za štiri mesta mti j ^ 'n 50 trenutno sedmi, v urrf-, (em kolu pa gostujejo proti 1 Jadran Timava. Štirje porazi (6Hl?ZlCE ~ MARIBOR 22:24 Br ~ Pbvsem nepričakovano so n,!. ani v prvem spomladanskem 2Dn ^ ostali praznih rok. Okoli met \,cdalcev je videlo dober roko-čini ^gem polčasu so se doma-n./l./■bjali in iz minute v minuto nreVfc razliko gostov in tri minute I? " koncem rezultat tudi izenačili, močiJ' ftf J* jiT- zmanjkalo hni:£ J?1 domačinih sta bila naj-tki z 8 in Vervega s 5 zade- Na V SOBOTO ODLOČITEV O PRVAKU ju a prvenstvu Dolenjske v kcgljan-»Ijijč? posameznike je bilo na kc-dalo n i predzadnje kolo, ki je vsčm A izrednihrazultatov. Prcd-glianu »r mo pri tem na dobro ke-IPjev h, ela, ki je podrl 852 ke-me«o -metaše Tabora. ff KOVINARSKA n »KOVINARSKA", TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ, KRŠKO objavlja prosta dela in naloge I. V TOZD INDUSTRIJSKA OPREMA: 1. 20 KLJUČAVNIČARJEV I., II. ali III. Pogoji: poklicna šola kovinske smeri oziroma KV in 1, 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj. 2. 20 KLJUČAVNIČARJEV—MONTERJEV I., II. ali III. Pogoji: poklicna šola kovinske smeri oziroma VK in 4 leta delovnih izkušenj za I., ali poklicna šola oziroma KV in 2 leti delovnih izkušenj za II., ali KV in 1 leto delovnih izkušenj za III. II. ZA DSSS: 1. ADMINISTRATORJA - STROJEPISCA I. ali II. Pogoji: za I. 4-letna administrativna šola oziroma ekonomska šola in 1 leto delovnih izkušenj (znanje strojepisja) za II. poklicna administrativna šola in 1 leto delovnih izkušenj 2. FINANČNEGA POKALKULANTA - analitika cen III. za določen čas — 1 leto Pogoji: srednja šola ekonomske smeri oziroma poklicna šola ustrezne smeri ter končano pripravništvo oziroma 3 leta delovnih izkušenj za poklicno šola Vsa dela in naloge so za nedoločen čas, razen pod točko II./2., kjer je delo za določen čas — 1 leto, s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pisemno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ..KOVINARSKA" Krško, Kadrovsko organizacijska služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali. 252/14-80 SOP KRŠKO „SOP" KRŠKO, SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO, Krško, C K2 141, DELAVSKI SVET DSSS objavlja razpis za prosta dela oziroma naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v DSSS: vodja finančnega sektorja Pogoji: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — moralno—politična neoporečnost Delavec za opravljanje razpisanih del oziroma nalog bo imenovan za dobo 4 let Prijave z dokazili o izponjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: „SOP" Krško, DSSS -kadrovsko—splošni sektor, CKŽ 141, KršC o z oznako ZA DELAVSKI SVET DSSS. Rok prijav je 20 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka. 255/14-80 SVETU OKOLI OH TA JEZIK! - V Veliki Britaniji je pcfcebna skupina poznavalcev angleščine sprožila postopek za uvedbo preprostejših izrazov v zapletenem in zbirokratiziranem „ jeziku, kakršnega uporabljajo sestavljal-ci uradnih dopisov in obrazcev. Ugotovili so namreč, da posameznih besednih ali stavčnih zvez celo visokošolsko izobraženi ljudje ne razumejo. Zgodilo se je tudi to, da so v neki občini natisnili navodila za izpolnjevanje raznih obrazcev. A kaj, ko so bila navodila sestavljena tako nerazumljivo, da so Jjila neuporabna! Po zapletenosti, nerazumljivosti pa tudi zbirokrati-ziranosti, se zdi, da uradna slovenščina ne zaostaja dosti za angleščino. , IŠČE ZAMAN? - Sanitarni inšpektor iz ameriškega Baltimora že dokaj mesecev hodi iz lokala v lokal, v torbi pa nosi diplomo z zlato zvezdo. Po navodilih mestne uprave, ki si prizadeva, da bi v gostinskih lokalih izboljšali higienske razmere, naj bi to priznanje izročil lastniku, ki bi imel v svojem lokalu neoporečno urejene sanitarije. Zaenkrat ne kaže, da bi se možak znebil diplome, saj lokali dobivajo za čistočo poprečno le polovico od sto možnih točk. VSE ZA VARNOST - Sele pred kratkim je v javnost prodrl podatek, da je zahodnonemška vlada pred dvema letoma namenila za varnost najvišjih političnih glav kar 63 milijonov mark. Polovico te vsote je šlo za stroške osebja, ki skrbi za varnost politikov na domačih tleh, izredni varnostni ukrepi med potovanji politikov po svetu so stali 10 milijonov mark, dvakrat toliko denarja pa so porabili za nakup avtov z neprebojnimi šipami. Politikom se zato ni skrivil niti las na glavi, zdaj pa jim bo lahko kateri posivel zaradi očitkov na račun tako širokogrudne varnosti GRAMOFONSKA PLOŠČA - Kdor v Buenos Airesu zavrti napačno ali nepopolno telefonsko številko, po zaslugi avtomatike iz slušalke zasliši glas: ,JClicali ste napačno številko. Prosim vas, da še enkrat pogledate v imenik. Toda nikar ne psujte, kajti jaz sem gramofonska plošča, gramofonska plošča, gramofonska plošča.. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjsko Novice. Kaka splošna klavernost, kaka... (P r e š i č j e r e j a) je za Dolenjsko velike gospodarske važnosti, in to z ozirom na rejo pitanih, posebno pa plemenskih prešičev. Koliko pitanih prešičev se izvozi iz Dolenjske? In koliko šele nepitanih, mladih, plemenih, za rejo? Toliko, da za jedne kakor druge strženi denar jako izda, da se ga v deželi jako pozna. O tem smo se lahko prepričali vsi kmetovalci in nekmetovalci prav do dobrega šele v komaj preteklej zimi. Dokler je bila prešičja zaprtija, kaka splošna klavernost, kaka pobitost, je vladala po celi Dolenjski. Za božjo voljo, kaj bode, ako se kupčija s prešiči zopet ne odpre? Kaj pa bodemo počeli s pitanimi, kaj plemeni prešiči, iz česa bodemo kaj denaija stržili? (Iz Novega mesta.) Zabavni večer. Kot zadnja točka proizvajala se je v občno zadovoljnost tragikomedija „Dva viteza”. Gosp. A. in K. sta kot viteza s svojimi originelnimi dovtipi in krasnimi opravami izvabila burno odobravanje. Za vloge Homorfije, tega prepirne-ga jabolka mej do ušes zaljubljenima vitezoma, Stevardes se poloteva »krvavi pot” Skrivnostna bolezen se začasno loteva nekaterih ameriških strežnic v letalih — Moškim ni nič Če bi se kaj takega dogajalo na tleh in p'red nekaj desetletji, bi časopisi pisali celo o čudežih, tako novinarska peresa škrab-o le o nenavadnih, čud-, skrivnostnih boleznih v zraku. Gre za zares nevsakdanji pojav „krvavega potu“, ki se loteva stevardes na vzhodnoameriških zračnih linijah, zvečine v letalih Airbus A 300 evropske izdelave. Zdravniki še niso odkrili krivca za nenavadni pojav. Od letošnjega januarja naprej so stevardese na omenjenih letalih, ki lete na linijah New York — Florida, zapazile, da se jim med poletom na koži spustijo rdečkaste pike, iz katerih potem mezi rdečkast pot. Zanimivo je, da „krvavi pot“ nekaj ur po poletu usahne in izgine brez sledu. In še to: za nevsakdanjo boleznijo med poleti obolevajo v veliki večini le ženske, medtem ko se pilotov in potilikov, .krvavi pot“ ne loti. Najprej so mislili, da gre posledic za posledice množične histerije med stevardesami, vendar so dejstva govorila svoje: obolevale so le stevardese na' vzhodnih linijah, medtem ko njihove kolegice na drugih linijah in v enakih letalih .krvavega potu“ ne poznajo. Da gre za resnične pojave in ne za domišljijo, so se prepričali tudi zdravniki, seveda pa so morali opraviti raziskave v zraku, saj se nevsakdanja bolezen na deh ne pojavlja. Povzročitelj .krvavega potu“ zaenkrat ni znan. Zdravniki domnevajo, da gre najbrž za reakcijo kože bodisi na kozmetične preparate, bodisi na kemične sestavine, ki jih uporabljajoza čiščenje pečk za pripravo hrane. Rešitev prejšnje križanke 1 ;r : m “i. rr M K ■K. i Hi K A M V ■r T £ 5 T >? o K A L A % £ /1 >T H A Y £ K T a T r v. O 8 £■ T 1 ... T 1 K K/ A Z K K. Sfr i N A 11 5? # 1 T d A N r A s ? 0 K & L A J N A r ■£ K 0 < 5?i l V E J M 0 S r •m 1 M f / V A r.r,i F r l K A ... L 0 J r v 1 N A ■M F s £ z — /\ L ... N 0 T A K. - S E č f\ Najdragocenejši predmet iz močvirja — veliki srebrni kelih Srebrn kelih iz močvirja Najditelju starodavnega obrednega posodja je bil v pomoč tudi hčerin šolski učbenik • bila obredna posoda pokrita2 bakrenim pokrovom, ne ob«13 najditelju nič dobrega, saj $ miguje, da so menihi poso<> skrili pred Vikingi ali drug®* plenitelji. prgišče ■mislil Od časa do časa se izpolnijo želje tudi svojevrstnim čudakom, katerim z romantičnim nazivom pravimo iskalci zakladov. Seveda je v svetovni armadi teh iskalcev več brezupno hrepenečih kot srečnih najditeljev. Med slednje lahko prištejemo irskega gradbenega tehnika, kateremu se je pred kratkim posrečilo dragoceno odkritje. Imena ne moremo navesti, saj je možakar iz previdnosti ime zamolčal. Blizu mesta Killenaule na Irskem je 38-letni iskalec zakladov s pomočjo detektorja za kovine in hčerinega šolskega učbenika preiskoval ozemlje, na katerem se' nahajajo ruševine srednjeveških samostanov. Sreča se mu je nasmehnila in nekaj deset centimetrov pod površjem močvirja je našel dragoceno obredno posodje iz 8. stoletja. Strokovnjaki ocenjujejo, da so posode vredne okoli 4 milijone dolarjev. Posebno dragocen je velik kelih z dvema ročkama. S Človek živi sredi državnih, cerkvenih in drugih zakonov Kakor muha v pajčevini. I. CANKAR . Veličina človeka je v tem, da je most in ne cilj. F. NIETZSCHE . Vera je pogosto nevera v življenje. R> R0LLAND 4 novoaland. domatin podoba mrhovina pozitivna elektroda prekucuh hrošč, ki se hrani z moko gostija ital. terme dl iglavec tuje i.ime del živalske glave naelektren delec lovski pes posebnost govora cent okvara skrčenje srca stopinje vjskojgns!; sosedna država začimba jakost delbalkaa gorstva zver gr. iginja nesreče igmoEEaža zda ob dana i. M rastlina zajedaIka torino dl mravlja ikljuk kradljivec mister črtalo kurir mletje skand. letal. družba lepotna rastlina gr- dežela arab. luka geom. telo jul. sadež r srebrno posodo se po lepoti, izjemni obdelavi in redkosti lahko primerja le sloviti kelih r' dolenjski list pred 20 leti si pa ni mogoče misliti boljše predstavljalke, kakor je bila gospica Vidičeva. Njena vitka postava, eleganten nastop, ponosno kretanje in krasna toaleta, vse te lastnosti dičile sojo v taki meri, da si je človek nehote mislil, da ima res ponosno srednjeveško grajsko devojko pred seboj. (Preskušnja mehov) za žveplanje trt se bo vršila kakor je bilo prvotno določeno. K tej preskušnji pridejo veščaki, vabimo pa tudi vse tiste gospodarje, ki se zanimajo za to vprašanje, kateri mehi so za večjega in malega posestnika najbolj pripravni, kje jih bo dobiti, kako so izdelani itd. Preskušnja se bo vršila na kmetijski šoli v Grmu. (Iz ječe ušli) štiqe kaznjenci. V ponedeljek 3. t m. popihali so jo štiije kaznjenci iz zapora novomeškega okrožnega sodišča. Niso jim še prišli na sled. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. aprila 1900) Le s plansko disciplino SPREJET JE DRUŽBENI PLAN občine Novo mesto za leto 1960. Plan je napet, zato ga bomo uresničili le s plansko disciplino, združevanjem sredstev, gospodarskim sodelovanjem in skrajnim varčevanjem na vseh področjih. Proizvodna podjetja naj do skrajnosti izkoristijo proizvodne zmogljivosti z uvajanjem dela v dveh ali treh izmenah in naj izboljšujejo organizacijo dela. Z nagrajevanjem po učinku bomo v delavcu vzbudili zanimanje za proizvodnjo. Storilnost bomo povečali tudi s strokovno vzgojo in usposabljanjem delavcev na delovnih mestih. Z združevanjem sredstev za gospodarske investicije bomo pri vlaganju v proizvodnjo dosegli večji učinek, z gospodarskim sodelovanjem med podjetji pa bomo bolje izkoristili proizvodne zmogljivosti in obenem povečali proizvodnjo. LONČARJI BODO IZDELALI nove vzorce zanimivih predmetov, ki jih doslej ni bilo na našem trgu. Pomanjkanje materiala za vezenje je oviralo razvoj te svojčas razširjene dejavnosti v Beli krajini. Tam tudi niso bili pravi odnosi med izdelovalci in zadrugami, ki bi morale razpečevati predmete hišne dejavnosti. Svojčas je bilo v Beli krajini tudi nekaj tečajev za pletarstvo in so bile možnosti razvoja te obrti vidne, vendar pa je stvar zamrla. Upajmo, da bo v bodoče v tem oziru bolje. NA SPLOŠNO ŠTEJEJO PRI NAS vsako kislo, šibko in rdečkasto vino z Dolenjskega za cviček. Mnogi mislijo celo, da se prideluje tudi beli cviček, kar pa je velika zmota. Pod imenom cviček razumemo samo posebno dolenjsko rdeče vino, ki ima svojstvene lastnosti in tudi primeren sloves. Žal, da se pod imenom cviček točijo, kljub predpisom novega vinskega zakona, tudi razne mešanice in potvorbe iz črnega dalmatinskega, srbskega in drugega rdečega vina iz južnih krajev, ki jih mešajo potem z domačimi kislimi belimi vini ali celo s samorodnicami. S tem nastaja seveda velikanska gospodarska škoda za pridelovalce pristnega cvička na Dolenjskem. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 7. aprila 1960) Malce o jezikih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Ardagh, na katerega je ponosna vsa Irska in velja za najlepšo obredno posodo na svetu. Seveda pa je letošnja najdba hudo načeta od močvirja in bo potrebno nekaj let restavratorskega dela, preden bo zasijala v nekdanji lepoti. Odkritelja trenutno najbolj zanima, kako se bo odločilo sodišče. Irski zakoni namreč določajo, da odkriti zaklad pripada najditelju le v primeru, če gre za izgubljene ali zapuščene dragocenosti. V primeru, da je bil zaklad shranjen za poznejše. čase, pa je dedič dragocenosti irska država. Dejstvo, da je Največ uradnih jezikov prf more EGS ^ Na začetku delovanja Org^1' zacije združenih narodov s° predstavniki posebnih člai^ lahko uradno uporabljali sart0 dva jezika, francoski in anglf ški, dandanes pa se laP? sporazumevajo še v kitajšči^ ruščini in španščini. OZN ^ posluje 160 prevajalcev, govof nik, ki noče uporabljati katetf ga od naštetih petih jezikov, t mora sam poskrbeti preV<* svojega besedila za vse udelf žence zasedanja, posveta f podobnih oblik sestankovanj* V bruseljskem sedežu pak11 NATO se generali lahko pogf varjajo samo v angleščini < francoščini, isto velja Judi z vrhunske sestanke predstavP kov držav, ki tvorijo ta pakt. Združenje, v katerem lahk uradno uporabljajo hkrati naj več jezikov, pa je Evropsit gospodarska skupnost. Pre' stavniki devetih članic se sp..;5 zumevanjo v šestih jezikih, za* za njihova srečanja ni bi nikoli preveč prevajalcev. V*1 do nedavnega ne, ko so ^ prevajanje začeli uporabljati I* čunalnik. Za potrebe te sWt nosti računalnik zaenkrat p1' more 140.000 besed, seveda ^ vseh šest jezikov skupaj, up** rabniki računalniško preve^ nih besedil pa že izjavljajo, K včasih dobijo na mizo le nap razumljive spise. Odkritje: nad revmo z mrazom Japonski zdravnik masira boleče in otrdele sklepe z zrakom ohlajenim na minus 180 stopinj Celzija — Na dva bolnika en zdravstveni delavec — Zdravi tudi gibanje Revmatizem je ena najpogostejših bolezni človeštva, vendar jo omenjamo nekako manj resno, ker velja prepričanje, da se zaradi revme ne umre. Kako zelo razširjena je ta nadloga po svetu, pove podatek iz zahodnonemških lo-^ gov, kjer čuti te vrste bolečine v § kosteh okrog 10 milijonov ljudi, g Zvezno republiko Nemčijo velja g revmatizem zaradi zdravljenja, izostankov z dela in predčasne upokojitvije 11 milijard mark na leto! Beseda revmatizem izvira iz stare grščine in pomeni po telesu in udih se premikajočo bolečino. Stari Grki so poznali le sklepno g obliko bolezni, tako imenovano putiko - nevšečnost, ki nastane zaradi kopičenja kristalov sečne kisline v sklepih. Putika povzroča boleča otekanja. Revma pa ni bolezen, ki bi se pojavljala samo na določenem organu ali delu telesa, zato jo težko uvrstimo v en sam medicinski predalček. Z njo se ubadajo splošni zdravniki, internisti, ortopedi, otroški zdravniki, rentgenologi itd. Za zdravljenje revme poznajo na stotine postopkov in še več zdravil. Doslej je veljalo, da je zoper revmo najbolj uspešna toplota. Prarilo je nedavno prekršil japonski zdravnik dr. Tošima Jamauči, ki revmo zdravi tako, da obolele sklepe bolnikov za prav kratek čas izpostavi strahotnemu mrazu minus 180 stopinj Celzija. Rezultati zdravljenja so menda fantastični, če lahko tak sklep naredimo na temelju podatka, da se odloči za dolgo in drago pot na Japonsko na tisoče bolnikov z vsega sveta. Dr. Tošima Jamauči, 37-letni specialist slovitega (modnega? ) centra za revmatizem, je prišel na idejo, da bi revmo zdravili z mrazom, pred osmimi leti na univerzitetni kliniki Beppu. Na tej kliniki je zdravil revmatizem s toplimi VTelci, kortizonom, toplimi oblogami in seveda operativno. Tako zdravljenje pa mnogih bolnikov ni rešilo bolečin, nekaterim pa se je stanje celo poslabšalo,. Med službovanjem na kliniki Beppu je prišel dr. Jamauči do zanimivega spoznanja. Opazil je, da so se bolniki, ki so jih začasno pustili domov na praznovanje novega leta, torej potem ko so preživeli nekaj dni v hladnih hišah, nekaj malega popili in se gibali več kot običajno, počutili veliko bolje. Dr. Jamauči si je zastavil vprašanje, ali niso prav nizke temperature in veliko gibanja pravo zdravilo zoper revmo. Seveda zdravljenje z mrazom ni nobeno Kolumbovo jajce, težava je samo v tem, da na koži, ki je dalj časa izpostavljena temperaturam pod ničlo, nastanejo ozebline. Do teh pa ne pride, če v hladnem zraku ni vlage in če se temperature nižajo postopoma. Pacienti japonskega zdravnika so razdeljeni v skupine, v katerih so lažji in težji revmatični primeri skupaj, da se medsebojno spodbujajo. Na dva bolnika pride en zdravstveni delavec. Bolniki imajo obširen urnik. Vsak dan plavajo v vodi, ki ima le 8 stopinj Celzija, jedo s palčkami, da si tako razgibljejo otrdele prstne členke itd. Dr. Jamauči je prepričan, da mraz, neprestano gibanje in psihoterapija vodijo k uspešnemu zdravljenju. Revmatičnim bolnikom, ki bi bili sicer zaradi bolezni osamljeni, skuša vliti novo samozaupanje. Pacienti prebijejo tudi v hladnem vremenu dan na prostem, hodijo peš po stopnicah, potiskajo invalidske vozičke, v katerih so še težji bolniki, telovadijo itd. Tehnični magnet, ki privablja v sanitorij japonskega zdravnika bolnike z vsega sveta, pa je naprava, ki jo imenujejo kriotorij. To je aparat, iz katerega piha na minus 180 stopinj Celzija ohlajen zrak. Terapijo izvajajo v prostoru, v katerem je plus 30 stopinj Celzija. Temperaturna razlika med ledenim zrakom, s katerim masirajo od revme oboleli sklep, in zrakom, ki ga vdihava bolnik, je torej kat 210 stopinj Celzija. Za enkratno zdravljenje v zdravilišču dr. Jamaučija je treba odšteti okoli 26.000 dinarjev, kar glede na naše cene zdravstvenih storitev niti ni velik denar. Draga pa je pot na Daljni vzhod in zato bodo Slovenci v prihodnje revmo najbrž še naprej preganjali s poležavanjem na zapečku ali ob peči. Če slednja zaradi težave z nafto, premogom in drvmi ne bo ravno najbolj vroča, se bo revmatik vsaj lahko tolažil, da se kar doma zdravi po najnovejši japonski metodi. Z mrazom. ^Illllllllllllllllllllllllllllllllllllilillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll. I POSLEDNJI MOHIKANEC 4 'M :/ / 7 \ . •v/,- J * ' v V ■r / %V t. / \ i 103 Major, ki ga je 34,nfjog0V^av° °PazovaJ, je moral začeti s svoj® . ravnika-copr-nika. Začel je nad bo'0 prišl0 * ' * r°kami in izgovarjati, kar mU. ^ 0dpri u °a Vm> grško abecedo. Toda komaj 3e j6 p0nS*a,.je medved glasno zarjovel, in to s v0j0; ®vUalo vsakokrat, kadar je začel a fa, beta, ga- ma ... — dokler je *»* p en> Mingo od-kuril. 104 Tedaj pa je medved nenadoma utihnil. Major se je ozrl za kakšnim orožjem, pa je presenečeno obstal: medved je za pobeglim Indijancem naglo zadelal vrata in zavalil prednja kup drv. Nato se je začel s svojimi debelimi šapami nekaj praskati in meti okrog gobca in nenadoma mu je glava omahnila vstran — namesto nje pa se je prikazal nasmejani Nattyjev obraz. 105 »Kakšna maškarada pa je to!« je vzkliknil presenečeni major, »in kako da ste se lotili take nevarne igre? Svojo medvedjo vlogo ste sicer izvrstno odigrali, toda če vas vendarle spregledajo, nam je vsem odklenkalo!« — »Le brez skrbi,« je odgovoril Stezosledec, »če sta nam doslej pomagali sreča in prisebnost, se tudi tokrat izmažemo. A kje neki tiči Aliče?« OBVEZNO CEPLJENJ PSOV OBVEZNO CEPLJENJE PSOV PROTI STEKLINI BO LETOS PO NASLEDNJEM RAZPOREDU: Ponedeljek, 7. aprila ob 8. uri: Brod ob 9. uri: Srebrniče ob 10. uri: Jurka vas ob 11. uri: Drganja sela ob 12. uri: Rumanja vas Torek, 8. aprila ob 8. uri: Cegelnica ob 9. uri: Prečna ob 11. uri: Dol. Straža ob 12. uri: Gor. Straža ob 13. uri: Gor. Polje Sreda, 9. aprila ob 8. uri: Soteska ob 9. uri: Podhcsta ob 10. uri: Podturen ob 11. uri: Poljane ob 12. uri: Dol. Toplice Četrtek, 10. aprila ob 8. uri: Otočec ob 9. uri: Dol. Kronovo ob 10. uri: Brezovica ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri: Gorenja vas Petek, 11. aprila ob 7.30 uri: Stranska vas ob 8. uri: Ruperčvrh ob 9. uri: Birčna vas ob 10. uri: Uršna sela — vas ob 11. uri: Uršna sela — Zadr. dom ob 12. uri: Dobindol ob 13. uri: Gor. Sušice Sobota, 12. aprila ob 8. uri: Žabja vas ob 9. uri: Gotna vas ob 10. uri: Črmošnjice ob 11. uri: Nova gora ob 12. uri: Vel. Cerovec Ponedeljek, 14. aprila ob 8. uri: Mali Slutnik ob 9. uri: Ratež ob 11. uri: Vel. Brusnice ob 12. uri: Gaberje ob 13. uri: Hrušica Torek, 15. aprila ob 8. uri: Vrhe ob 9. uri: Dolž ob 10. uri: Zajčji vrh ob 11. uri: Vel. Orehek ob 12. uri: Stopiče Sreda, 16. aprila ob 8. uri: Jablan ob 9.30 uri: Goriška vas ob 10.30 uri: Srednji Globodol ob 11. uri: Biška vas ob 12. uri: Jablan—Šranga Četrtek, 17. aprila ob 9. uri: Mirna peč ob 10. uri: Železniška postaja ob 11. uri: Dolenja vas ob 12. uri: Šentjurij Petek, 18. aprila ob 8. uri: Dol. Karteljevo ob 9. uri: Kamenvrh ob 10. uri: Dol. Kamence ob 11. uri: Gor. Kamence ob 12. uri: Potočna vas Sobota, 19. aprila ob 8. uri: Bajnof ob 9. uri: Stari grad ob 11. uri: Novo mesto—postaja Ločna Ponedeljek, 21. aprila ob 8. uri: Šmihel ob 9. uri: Škrjanče ob 10. uri: Mali Podljuben ob 11. uri: Novo mesto—postaja Ločna ob 17. uri: Novo mesto — Loka Zamudniki: 25. in 26. 4. 1980 med 7. — 10. uro na Veterinarski postaji Now mesto SUHA KRAJINA: Ponedeljek, 7. 4. ob 8. uri Drašča vas ob 8.30 Klečet ob 9. uri Šmihel ob 10. uri Vrhovo ob 11. uri Praproče Torek, 8.4. ob 8. uri D. Ajdovec ob 9. uri Vel. Lipovec ob 10. uri Sred. Lipovec ob 11. uri Sadinja vas Sobota, 12.4. ob 8. uri Hinje ob 9. uri Prevole ob 10. uri Ratje Ponedeljek, 14. 4. ob 8. uri Stavča vas ob 9.30 uri Jama ob 10.30 uri Dvor Sreda, 9. 4. ob 8. uri Lopata ob 9. uri Visejec ob 9.30 uri Sela ob 10.30 Žvirče Petek, 11.4. ob 8. uri Budganja vas ob 9. uri Gradenc ob 9.30 uri Vel. Lipje ob 10.30 uri Lašče Torek, 15. 4. ob 8. uri Reber ob 9. uri Žužem. levi breg ob 10. uri Žužemb. desni breg Zamudniki: Ponedeljek, 21. 4. ob 8. uri Žužemberk ob 9. uri Dvor ob 10. uri Hinje Območje Šentjernej in Škocjan 7. 4. ob 8. uri Orehovica, ob 10. uri Dol. Mokro polje, ob 11. uri Gor. Grm išče 8. 4. ob 8. uri Gor. Maharovec, ob 9. uri Dol. Maharovec, ob 10. uri Draga 9. 4. ob 8. uri Mihovo, ob 8.30 uri Gor. Vrhpolje, ob 10. uri Dol. Vrhpolje, ob 10.30 uri Šmarje, ob 11.30 uri Javorovica, ob 12.30 uri Vratno 10. 4. ob 8. uri Šentjernej, ob 10. uri Dol. Stara vas 11. 4. ob 8. uri Groblje, ob 9. uri Ostrog, ob 10. uri Šentjakob 16. 4. ob 8. ur' Dobrava, ob 10. uri Zameško, ob 11. uri Dobruška vas 17.4. ob 8. uri Grmovlje, ob 9. uri Škocjan 18. 4. ob 8. uri Dol. Dole, ob 9. uri Zagrad, ob 10.30 uri Zbure, ob 12. uri Osrečje 21. 4. Zamudniki: ob 8. uri Šentjernej, ob 10. uri Škocjan Na podlagi republiške odredbe in uradnega lista št. 1/80 SRS je cepljenje obvezno za vse pse stare nad 4 mesece. Zaradi natančne evidence cepljenih psov prosimo, da vse pripeljejo k cepljenju odrasle osebe. 254/14-80 Bogat gorenjski sejem Obiskovalci sejma bodo videli in lahko kupili kmetijske stroje, pripomočke, opremo in orodje Od 4. do 14. aprila letos bo na 19. mednarodnem kmetij-skem in gozdarskem sejmu v Kranju razstavljalo preko 800 proizvajalcev več kot 6.000 eksponatov na 6.000 kvadratnih metrih notranjega in na 13.000 kvadratnih metrih zunanjega razstavnega prostora. Mednarodno ■ obeležje kranj-dcega sejma dajejo udeleženci iz več evropskih in prekomorskih dežel. Omeniti moramo, da sejem ni namenjen samo kmetom in gozdarjem, temveč tudi drugim delovnim ljudem in občanom, saj so kranjski sejmi znani po veliki izbiri najrazličnejšega blaga, ki lahko zadovolji vsakogar. Vendarle pa moramo poudariti, da bo letošnji sejem imel nekaj posebnosti s področja opremljanja kmečkih domov na sploh, in tistih, ki so posvečeni kmečkemu turizmu. Organizatorji so med drugim uspeli zainteresirati pohištveno industrijo, da bo razstavila tovrstni proizvodni program. Pomembno vlogo ima tudi prehrambena industrija, posebno mlečna industrija s sirarstvom. Kranj ima namreč dolgoletno tradicijo na r CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD„VZDR2EVANJE" KRŠKO razpisuje I. JA VNO LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva 1. traktor FE 555 letnik 1968, v nevoznem stanju, z izklicno ceno 15.000,00 dinarjev. Licitacija bo v petek, dne 11. aprila 1980, ob 9.00 uri na dvorišču CP Novo mesto, TOZD Vzdrževanje Krško v Krškem. Zasebni interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino 10 % od izklicne cene. Ogled stroja je možen vsak delovni dan od 8.00 do 12.00 ure. 268/14-80 tta Komisija za delovna razmerja delavcev TTG TOZD GOSTINSTVO LJUBLJANA, Trg OF 7 objavlja naslednja prosta dela in naloge: - dveh prodajalcev na vlaku Pogoj: KV natakar Predpisana je poskusna doba 1 mesec. Kandidati naj posredujejo pismene vloge z dokazili o strokovni usposobljenosti na TTG TOZD Gostinstvo Ljubljana, Trg OF 7 ali se osebno zglasijo v kolodvorski restavraciji Novo mesto. Rok prijave 15 dni po objavi. Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ", KRŠKO -TOZD CELULOZA objavlja prosta dela oz. naloge za: 4 NK delavce PRI STROJU ANDRITZ Pogoji: — nekvalificirani delavci — troizmensko delo Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v JO dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 249/14-80 OBČINSKA KOMUNALNA SKUPNOST ČRNOMELJ po sklepu 20. seje izvršilnega odbora PRODAJA KMEČKI KOZOLEC V ČRNOMLJU Izklicna cena je 14.000 din. Interesenti naj se oglasijo v sredo, dne 9. 4. 1980, ob 12. uri v prostorih občinske komunalne skupnosti Črnomelj, Mirana Jarca 3. J ^ -S ČGP DELO PODRUŽNICA NOVO MESTO vabi PRODAJALCA- PRODAJALKO za delo v kiosku Metlika za določen čas Prijave pošljite na Podružnico DELO, Novo mesto, Glavni trg 1. 263/14-80 kran] 4.-14A’80 19.mednarodni kmetijski in gozdarski sejem International Fair of Agriculture and Forestry področju sirarstva in pedagoškega dela pri vzgoji teh kadrov za vso Jugoslavijo. V lovskem delu sejma bodo prvič v Sloveniji predstavili zelo zanimivo razstavo z več kot 300 slikami „TITO - LOVEC GOJITELJ DIVJADI”. Živinorejce pa moramo opozoriti, da bo letošnja živinorejska razstava zaradi tehničnih okoliščin samo EN DAN - 5. aprila. Kot zagotavljajo organizatorji, bo letošnji sejem gotovo vreden ogleda. JANKO SAJE Razpisna komisija TOZD »Agroservis” Brežice razglaša prosta dela in opravila za DVA KVALIFICIRANA KLJUČAVNIČARJA. Razpisni rok velja 15 dni in sicer od 3. 4. do 18. 4. 1980. Prijave naj kandidati naslovijo na razpisno komisijo pri TOZD „Agroservis" Brežice Kandidati bodo obveščeni o izidu v roku enega meseca. 256/14-80 ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata, starega ata, brata in strica FRANCA TURKA iz Bršljina 6 se iskreno in znancem zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem --------1 za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo družini Gantar in Antonu Držaju za vso pomoč ter duhovščini za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Darinka, Dragi, Maijeta in Joži z družinami, sestri in bratje ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša ljuba zlata mama MARIJA ZELINGER roj. Fir Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z riami, nam izrekli sožalje, nas tolažili, podarili cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Najlepša hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerki Marija z družino in Slavica z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi drage^ moža, očka, sina in tarata JOŽETA GOLOBA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom Otočca, ki ste pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, vsem, ki ste pismeno ali ustmeno izrazili sožalje, kolektivoma Emona Blagovni center, Ljubljana, TOZD Centromerkur in SOZD SAP Viator DO Mestni potniški promet. Zahvaljujemo se tudi župniku za lepo opravljeni obred in tov. Lončarju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: Žena Darinka, sin Aleš, mama in sestra Jelka z družino Ljubljana, Otočec ob Krki POPRAVEK V prejšnji številki D. L. je na 11. strani v razpisu Zavarovalne skupnosti Triglav pomotoma izpadlo: 1. TAJNICO DIREKTORJA IN SAMOUPRAVNIH ORGANOV 3. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA ZA-STOP GABRJE Za neljubo tiskarsko napako se bralcem in naročnikom oglasa oprav ičujemol ZAHVALA V 54. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in svak MIHAEL BOŽIC iz Gor. Suhadola 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in vence ter za vso pomoč v težkih trenutkih. Posebej sc zahvaljujemo kolektivu in sodclavcem tovarne IMV, Novoteks in organizaciji ZB Gabrje za podarjene vence, govornici za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Gabrja in godbi ZB Novo mesto: Se. enkrat hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena Frančiška, sin Miha, hčerki Anica in Fani z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA V 69. letu nas je po težki in zahrbtni bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama in stara mama ANA KLOBUČAR roj. Kuzma iz Butoraja pri Črnomlju Iskreno se‘ zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v težkem trenutku, podarili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni govornikom za poslovilne besede, pevskemu zboru Butoraj-Dragatuš, podjetjem Rudnik Kanižarica, Kartonažna tovarna Ljubljana in Belt Črnomelj za podaijene vence. Zahvaljujemo se tudi godbi na pihala iz Črnomlja in župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: mož Janez, sin Miiko, hčerke Zofka, Anica in Tončka z družinami, vnuka Jože in Janez OSMRTNICA V daljni Kaliforniji je umrl naš dragi, nepozabni JANEZ GRIMŠIČ Za njim žalujejo sestra Pepca, nečaki Majda, Adi in Peter z družinami Žužemberk, 28. marca 1980 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu starosti zapustila naša dobra sestra in teta IVA MURN p°M> v 3- ■* “• “ - Žalujoči: brat Vane, nečaki Rudi, Andreja, Branko, Vanja, Janek, Bogi, svakinji Ančka in Milka ter ostalo sorodstvo . Novo mesto, 1. aprila 1980 tak'' 14 DOLENJSKI LI GETRTK0V INTERVJU 5 v * X Življenjsko, a dosledno ^ Najmanj so še krivi delavci Sprejet ukrep družbenega varstva v Novogradu in imenovan 3-članski začasni organ se bo videlo, kje so stabilizacijsko naravnani Marca je bil pri občinski konferenci SZDL v Novem pestil imenovan koordinacijski odbor za spremljanje stabilizacijskih prizadevanj, ni pa javnosti znano, kakšne so naloge in pristojnosti tega odbora. O tem je govoril Rajko Gerdovič, predsednik koordinacijskega odbora, ki je hkrati član komiteja in občinske konference ZK, sicer pa direktor PTT podjetja Novo mesto. • „Na prvi seji je bil sprejet delovni program koordinacijskega odbora, ki ^ Lanske zaključne račune bodo temeljito pretresli pa Rajdo Gerdovič: .Novograd je primer, kaj se lahko zgodi kolektivu, kjer ne glede na poskjvne rezultate delijo visoke osebne dohodke.’ ravnan v tri smeri: v prizadevanje za uveljavljanje samoupravnih odnosov v praksi na vseh področjih, v skrb za zagotavljanje pogojev, ki omogočajo ustvarjanje večjega družbenega prihodka na osnovi storilnosti, varčevanja in porabe sredstev v £ (pravšnjih okvirih, pa v akcijo * za uspešnejši izvoz. V zvezi s tem programom pa je sprejeta vrsta konkretnih nalog za nosilce akcij. Naj poudarim, da naš koordinacijski odbor ni nikakršen administrativni organ, marveč usklajevalec političnih akcij in prizadevanj za stabilizacijo.’ - Pa vendar: kakšna bo vaša prva konkretna naloga? „V prvi polovici aprila bo odbor zasedal, ko bodo na voljo analitično obdelani podatki SDK o gospodarjenju v preteklem letu. Hkrati s pre- l/. gledom poslovnih rezultatov in vse vrste porabe pri posameznih delovnih organizacijah bomo preverjali tudi, kako je z uresničevanjem re-solucijskih načel.” — Koliko je doslej znanih kršilcev resolucije glede izplačil za osebne dohodke? „Znano je, da je bilo v novomeški občini januarja 87 kršilcev, februarja pa 47, med temi je 12 delovnih organizacij v februarju izplačalo nad 10 odstotkov višje zaslužke kot novembra lani, take pa je treba šteti med resne kršitelje.” — In kaj se bo kršiteljem zgodilo? „Naša naloga je samo ugotoviti stanje ter pravočasno opozoriti na napake izvršni svet in družbenopolitične organizacije. Izvršni svet je pooblaščen za ukrepe, za politična stališča pa ZK in SZDL ter sindikat. Mi nismo in ne bomo arbiter, kot si morda kdo predstavlja. Veliko nalog pri spremljanju stabilizacije pade poleg SDK na izvršni svet, ta pa nima na voljo dovolj strokovnih kadrov, da bi lahko opravil vse naloge, katere mu nalaga odgovor o razporejanju dohodka. Naj pa povem, da je kljub vsemu tudi že v praksi nekaj narejenega zoper najhujše kršitelje. Lep primer je Novograd, kjer so bili januarja najbolj radodarni z izplačili ob slabem poslovnem rezultatu, kar je bil eden glavnih vzrokov za uvedbo družbenega varstva.” — Ali v kolektivih dovolj resno jemljejo stabilizacijo, kar zadeva osebne dohodke? „Sprva so mnogi mislili, da gre le za veliko grmenja in malo dežja, zdaj pa že spoznavajo, da gre zares. Moram reči, da bo naš odbor življenjsko obravnaval kršilce, pač pa bomo dosledni in nepopustljivi, kjer bo ugotovljena subjektivna kriv da.“ R. BAČER I i Ko so 26. marca delegati zborr. krajevnih skupnosti in zbora združenega dela tehtali informacijo o stanju v podjetju Novograd in predloge ukrepov družbenega varstva, so brez ene same pripombe izglasovali predlog. Zadeva Novograd, oz. stanje v treh tozdih in delovni skupnosti skupnih služb, je bila dlje časa v zraku, saj se z agonijo tega kolektiva občinska skupščina ukvarja že od lani. Edinole Vrtnarija, ki ima malo manj kot 30 zaposlenih, ni imela niti izgube niti odnosi v kolektivu niso bili slabi, da bi morali zaradi tega poseči po ukrepih. Vrh vsega se je ta tozd tudi že na referendumu odločil za priključitev h Gozdnemu gospodarstvu. Za ostali del Novograda pa je nekaj zadnjih mesecev značilnih po tem, da bi morali po sklepih iskati stične točke med tozdi, pa so brskali po tistem, kar ni skupnega. O skrhanih samoupravnih odnosih v Novogradu je pred skupščino razpravljalo tudi vodstvo občinskih sindikatov, kjer so prav tako bili mnenja, da so družbeni ukrepi potrebni. Še več: sindikat je menil, da bi morali na odgovor poklicati tudi delavce s posebnimi pooblastili, ki ostanejo v podjetju. Vsem je namreč jasno, da navadni delavci niso krivi in da je krivda razvidna že iz ukrepov: odstavljeni so poslovodni organi treh tozdov in delovne organizacije, razpuščeni delavski sveti, imenovan, pa je bil tudi 3 — članski začasni organ. Predseduje mu Ivo Šteb-ljaj, za člana pa sta bila imenovana inž. Meta Pavlič in Jože Florjančič, doslej podpredsednik občinske skupščine. KADROVSKE SPREMEMBE Po odločitvi vseh treh zborov novomeške občinske skupščine je dipL pravnik Franc Cvelbar razrešen funkcije predsednika komisije za samoupravno pravo in spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu, s 1. 6. pa se imenuje za namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja. Funkcijo predsednika komisije za samoupravno pravo pa 1. junija letos prevzame dipl. pravnik Nace Štamcar, ki je postal novi član izvršnega sveta. Novo je tudi to, da je bil inž. geodezije Alojz Pucelj, zdaj zaposlen na Zavodu za družbeno planiranje, imenovan za načelnika novomeške geodetske uprave. Dolžnost bo začel opravljati 1. maja. Ti trije bodo po nalogu občinske skupščine poskrbeli, da ne bodo v kolektivu še nadalje praznili blagajne za osebne dohodke in da bo čimprej znana nadaljnja delovna usmeritev kolektiva. Verjetno bo prišlo do reorganizacije. Izjemno pretehtano glasovanje ^ vrsto amandmajev v zadnjem hipu je bila letošnja občinska resolucija le sprejeta Presežki v občinskem proračunu bodo v prihodnje usmerjeni v blagovne rezerve Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti novomeške občinske skupščine sta 26. marca na maratonski seji z 18 točkami Revnega reda največ razpravljala o občinski resoluciji in občinskem proračunu. . Doslej nobena občinska resorja ni doživela tako pretehta-ne8a glasovanja kot letošnja, saj 1® bila vrsta nrinnmh in snrpmi. . da vrsta pripomb in spremi-0Jevalnih predlogov še v času javne razprave, pa tudi zadnji P> še na občinski seji, je bila Podana cela vrsta amandmajev, ako se je novj izvršni svet rJJOaloiii na zasedanje še med rjJOj ptoučil zahteve delegacij . predlagal rešitve. Večina rnPomb in predlogov je bila v °nčnem besedilu upoštevana, ,avrnjene pa so bile le tiste, za let • so menRL da jih v ognjem letu nikakor ne bo oožno uresničiti. Delegati so se v razpravi niuCf* Pomu 7,50. Takrat tanin * hdldiki večinoma lahko nem j u8°tovij°> daje v zdravstve-Vrstn' mu zmanjkalo številk za Dom P® zdravniku. Nekateri si etH ^° tolco> da vstanejo že pred deia °. Uro zjutraj. Tako ujamejo Uro Jutranji avtobus. Pred šesto Ko hi Je zdravstveni dom še zaprt, takšn i že Postalo toplejše za ti k h?.,e čakanje zunaj! Sicer pa so oje nadvse zadovoljni z zdrav- SIIVNIŠK! VESTMI kot da snujemo neki nov aparat? Posamezni kolektivi so namreč člani tudi po pet in več zborničnih organov, stvarem pa niso kos, četudi v samih delovnih organizacijah na tem dela več strokovnjakov. ^ £ ČETVERO REFERENDUMOV Konec aprila naj ne bi bili le trije referendumi po krajevnih skupnostih Krmelj, Šentjanž in Tržišče, temveč tudi četrti na območju KS Studenec. Studen-čani predvidevajo celo 2-odstni samoprispevek. Denar nameravajo nameniti za posodobitev ceste Impolje — Studenec in za ureditev pokopališča. Referendum za krajevne skupnosti v Mirnski dolini je razpisala občinska skupščina, nad njim pa bo bdela tudi občinska volilna komisija. V Krmelju bodo volil-ci imeli pred seboj dvoje skrinjic, v eni se bodo zbirale glasovnice za program modernizacije cest, podobno kot v ostalih dveh krajevnih skupnostih, v drugi pa se bodo volilci odločali o 0,5-odst. stopnji za krmeljsko večnamensko dvorano. stvenimi uslugami. Bližnji lahko lažje pridejo do teh magičnih številk. Če pa dobijo višje številke, jim pobegne avtobus, ki se vrača opoldne. POROKA, DA BO KAJ - Invalid, večkratni inovator, znani izdelovalec raznih okraskov iz korenin, Karlo Alič iz Brezovega, bo s svojo ženo v soboto, 3. maja, slavil zlato poroko. V Sevnico naj bi krenil takrat sprevod z vozovi, kot v starih časih. - Kovačeva kobila je pa res vedno bosa. Poglej, na občini, kjer so nemalokrat drugim solili pamet glede pravilnikov in drugih aktov, ne premorejo pravilnika, da bi lahko nemudo ma sprožili disciplinski postopek zoper šefa krajevnega urada, kateremu je očitno ljubši kozarec kot pa delovna opravila. Managerji KS? Profesionalizacgi tajnikov na rob Znano je, da v krajevnih skupnostih družbene denarce obračajo na moč skrbno. Praviloma se ta denar oplemeniti nekajkrat: običajno najbolj z udarniškim delom krajanov, dodatnimi samoprispevki ali kar neposredno - iz žepa. V sevniški občini trenutno vlada pravo gibanje za zaposlovanje poklicnih tajnikov. Še ne tako dolgo nazaj so marsikje ta opravila opravljali tako imenovani šefi krajevnih uradov. Le-ti pa zadnje čase kar na veliko pišejo sestavke. Da se razumemo, ne ostavke za to,,da bi pustili oblastna opravila, temveč ostavke za KS. Mimo tega niso mogli ne komite občinske konference ZK, ne predsedstvo občinske konference SZDL in tudi ne delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Pri roki res ni najbolj sveže ocenjevanje opravil in nalog, menda pa naj bi bili z deli za občinslfo upravo tajniki v najboljšem primeru zaposleni le 40 odst. svojega delovnega časa. Kateri bi se utegnil kajpak potožiti, da so jim poslej naložili še marsikaj iz ljudske obrambe in družbene samozaščite. Kako je s tem, bodo v letu vsesplošne stabilizacije vsekakor hitro dognali Če pa je iskanje novih plačanih tajnikov (verjetno se bo priglasil prenekateri sedanjih šefov krajevnih uradov) prava smer je vprašanje ali vsaj klofuta siceršnjemu znanemu udarniškemu delu po KS? Morda so se pri dosedanjih kadrovanjih vrteli preveč v istih krogih in so se nekateri pač tudi naveličali V sevniški občini se doslej še nihče ni izčrpneje ukvarjal s preoblikovanjem krajevnih skupnosti Sedanje so vezane večinoma na meje nekdanjih občin. Izkušnje od drugod, kjer so razdelili nekdanje velike krajevne skupnosti ne prinašajo le več problemov z več delegacijami, temveč ravno nasprotno: večjo zainteresiranost novih delegatov, da, celo večjo udeležbo krajanov na zborih občanov! a. Železnik ALI SO ZDRAVI? — Pretekli četrtek se je v Šentrupertu zbrala takale kolona traktoijev, ki so tu čakali na tehnični pregled. Bojda čakanje ni bilo preveč kratkočasno, saj se znajo takile zdravniški” pregledi traktoijev zavleči tja do polnoči. Lastniki traktoijev ne razumejo, zakaj je tak pregled samo v Šentrupertu, ko pa je traktoijev dovolj tudi v drugih krajih. V Šentrupertu se namreč zbere tudi dvesto traktoijev ali celo več, zato tako dolgi pregledi niso neobičajni. Vprašanje pa je, če so nujni. Veijetno bi se jih v resnici dalo bolj smotrno organizirati. Traktor v ženskih rokah Rezi Uršič ni nikoli iskala dela v tovarni — tudi doma ga je dovolj, čeprav je zemlje malo Pred dvajsetimi leti smo se še radovedno ozirali, če smo videli žensko za volanom avtomobila, danes pa ni čisto nič čudnega, če ženske vozijo traktorje ali kosilnice. Seveda to ni samo plod vedno večje enakopravnosti med žensko in moškim, temveč posledica potreb po delitvi dela, ne glede na moška ali ženska opravila. Tako je oni dan morala za volan domačega traktorja prijeti tudi Rezi Uršič in ga odpeljati na tehnični pregled v Šentrupert, kar pa tudi ni bilo pretirano težko, saj je Škrljevo, kjer je Rezi doma, oddaljeno le streljaj. Povedala je, da jim traktor pride še kako prav, saj je vsaka pomoč, kibijo^rhorali najeti za domača-.’ denarju gospodinjstva prispevala tudi do 25 tisočakov, pomagali pa so jim tudi krajani pobratene KS Stara Ljubljana, ki so za cesto PONOSNI NA SVOJE DELO — Prebivalci krajevne skupnosti Adlešiči so lahko upravičeno ponosni na res veliko delo pri gradnji novega kulturnega doma, v katerem so, čeprav še ni dokončan, za krajevni praznik pripravili več prireditev. Uresničiti bo mogoče le stvarnejše programe dela Kako razdeliti proračunski in v združenem delu zbran denar za potrebe krajevnih skupnosti? Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za zadovoljevanje potreb krajevnih skupnosti obvezuje črnomaljsko združeno delo, da v ta namen zbira denar po prispevni stopnji 0,40 od kosmatih osebnih dohodkov. Načrtovali so, da bodo za krajevne skupnosti lani tako zbrali 1,94 milijona dinarjev, načrt pa so uresničili le 90-odstotno. (To je še zmeraj več; ko v prenekateri slovenski občini.) Iz nekaterih delovnih organizacij so že sporočili, da bodo preostali denar nakazali do aprila. Za potrebe krajevnih skupnosti je bilo lani namenjenih tudi 1,32 milijona dinarjev iz občinskega proračuna. Letos naj bi združeno delo zbralo za potrebe štirinajstih krajevnih skupnosti okoli 2 milijona dinarjev, prispevek iz občinskega proračuna pa bo za 16 odst. večji od lanskega. Omenjeni samoupravni sporazum, ki ima dvoletno veljavo, bo kmalu treba nadomestiti z novim. Osnutek ‘lednjega že pripravljajo, načelno naj bi bil enak zdajšnjemu in bo veljal za srednjeročno obdobje 1981-1985. Predstavniki po same-. ®ih krajevnih skupnosti so že predlagali, naj bi povečali prispevno *topnjo, še zmeraj pa ostaja nereše-00 vprašanje razdelitve tako zbrane-8* denarja. Zdaj z razdeljevanjem denarja ni bilo moč zadostiti tistega določila samoupravnega sporazuma, ki pravi, naj se sredstva delijo po programih dela krajevnih skupnosti. Delovni programi krajevnih skupnosti so običajno obsežnejši od dejanskih možnosti za denarno pokrivanje, zato bo treba vnaprej sestavljati stvarnejše, denarnim možnostim prilagojene programe, take, ki ne bodo spiski neuresničljivih želja. Za primerjavo: za uresničitev del po lanskih programih bi krajevne skupnosti v črnomaljski občini potrebovale nad 6 milijonov dinarjev, dobile pa so le polovico te vsote. PRIPRAVLJAJO SE NA VOLILNO PROGRAMSKO KONFERENCO Črnomaljski komunisti se pospešeno pripravljajo na volilno programsko' konferenco, ki bo predvidoma 23. aprila. Tedaj bodo obravnavali družbenoekonomske razmete v občini, seveda s posebnim poudarkom na ukrepih, ki naj bi ustalili gospodarska gibanja, sprejeli bodo delovni program za naprej in izvolili novo vodstvo, kakor to določajo statutarne spremembe- ČRNOMALJSKI DROBIR ZNABITI DA BO za praznik dela ‘»tajil kakšen tekmovalni motor, kaj *®ko nevšečnega pa se bo stežka Pomerilo prizadevnim organiza-j-Hem, ki pripravljajo mednarodno tekmovanje v moto krosu za nagra-j*° Bele krajine. V Črmošnjicah se pomerili avstrijski, italijanski T*. _ jugoslovanski motokrosisti s ‘“••kubičnimi motorji, hkrati pa bo državno prvenstvo za telcmo-«ce s 50-kubičnimi motorji .ČASOPISNA, RADIJSKA ali te-kr®y*a obvestila o prepotrebnosti JrVodajabtva kajpak tudi Crno-je ?«: ne morej° prezreti, zato se jih 0. • marca kar blizu šestdeset d„Prav>l° v Novo mesto, da bi jj ?vali kri. Ni si težko predstavljati no Je bilo njihovo razoča-Drl) e’- *5er s0 1“* odvzeli le. dobri ^•ovici, ostale pa so odslovili, češ *&£?JSSF° "■ “* * jo ZiFLEDI VLEČEJO! Tako pravi-UsJ^torajci, ki sc novembra lani njjjTn°vi*> športno ( lštvo, zdaj pa k Ze prihajajo predstavniki kraja- NAJBOLJŠA VINA SO ŽE ZNANA Šestčlanska komisija, ki je pod vodstvom prof. Mirana Veseliča z ljubljanske biotehnične fakultete zadnji petek v Semiču ocenjevala vzorce vina za 4. razstavo belokranjskih vin, je imela obilo dela, saj je morala oceniti kar 117 vzrocev belih in črnih vin. Ze na začetku so izločili 11 belih in dvoje črnih vin, v celoti gledano so po mnenju komisije tokratna belokranjska vina po kakovosti nadpovprečna, to dokazujejo tudi ocene- Tako je bilo med belimi vini najbolje ocenjeno vino Borisa Brunskoleta iz Semiča (16,13 točk), na drugem mestu je vino metliške Vinske1 kleti (16,10), tretje pa vino Alojza Bezka iz Semiča (15,52). Najboljše črno vino imajo Risto Bo-tenič iz Stražnjega vrha (16,16 točk), zatem metliška Vinska klet (16,14) in Martin Ogulin s Hriba pri Cerovcu (16,13). nov iz Kanižarice in Tribuč, kjer tudi načrtujejo tako društvo. Zanimajo jih podrobnosti okoli ustanovitve in delovanja društva. Dodajmo-tole: na Slovenskem bi se gotovo našel zgled, kako je treba hitro razkopati mestno središče, pod cestišče in pločnik položiti kable, vodovodne, kanalizacijske in druge cevi ter središče še hitreje spet spraviti v red. Žal Črnomaljcev tak zgled ni pritegnil. V ČRNOMALJSKI KNJIGARNI Državne založbe Slovenije bo še do sobote razprodaja knjig. V majhen knjigarniški prostor je v zadnjih dveh tednih zašlo neprimerno več ljudi kot običajno. Knjige so bile na prodaj celo do 60 odst ceneje, hitro so šle v denar knjige o slikarskih mojstrih 20. stol., dela o rožah ali kozmetiki pa tudi pesniške zibrke in romani. Gimnazijci so v glavnem segali po J. Kosa drugi knjigi »Antologije svetovne književnosti . Take razprodaje so pravšnje priložnosti za to, da prodajalke v knjigarni vidijo kakšen nov obraz, saj si sicer knjige privoščijo le eni in isti ljudje. Kjer je dim, je tudi ogenj O nepravilnostih pri delu občinske uprave in iž-vršnega sveta bo podrobno razpravljala občinska skupščina Pri delu občinske uprave in izvršnega sveta občinske skupščine Črnomelj je bilo v zadnjem obdobju opaziti določene nepravilnosti, ki se .nevšečno odražajo tudi v širšem občinskem prostoru. Da ne bi ostajalo le pri govoricah, je na pobudo občinske konference posebna delovna skupina komiteja ZK skupaj z 00 ZK v občinski upravi proučevala, kakšne nepravilnosti naj bi to bile, kdo je zanje odgovoren ter kako take izkrivljenosti vplivajo na prizadevanja za gospodarsko ustalitev. Ugotovljeno je, da nepravilnosti dejansko so (bile), izvršnemu svetu pa očitajo zlasti to, da jih ni bil zmožen sproti odpravljati. O vsej zadevščini bo v kratkem podrobno razpravljala občinska skupščina, delovna skupina pa pre-tere kadrovske dlaga nekatere spremembe v izvršnem svetu. To se hkrati navezuje tudi na predlog, ki so ga že pred časom dale družbenopolitične organizacije. Sloje za to, da bi kadrovsko okrepili oddelek za gpspodar-stvo, a tega predloga izvršni svet tedaj ni upošteval. D. R. Brez izgub, vendar nezadovoljni Občinski komite ZK v Metliki ocenil lansko gospodarjenje in pozval komuniste k doslednemu izpolnjevanju dolžnosti v stabilizacijskem letu — Priprave za aprilsko konferenco so se začele Ob teh ugotovitvah občinski komite ZK, ki je lanskoletno gospodarjenje hkrati z letošnjo akcijo zaključnih računov obravnaval 26. marca v osrednji točki dnevnega reda, ni mogel izraziti zadovoljstva, čeprav je hkrati ugotavljal, da ni imela lani nobena delovna organizacija v metliški občini izgube. Pripombe so imeli člani komiteja tudi na izvedbo akcije v zvezi z opravili ob sprejemanju zaključnih računov Po ustvaijenem dohodku na zaposlenega je bila lani mediška občina na zadnjem mestu v dolenjski regiji, pa tudi po izplačanih povprečnih osebnih dohodkih ni bila višje v družbi ostalih treh dolenjskih občin. Splošno upadanje se je pokazalo pri tako imenovani akumulativni sposobnosti gospodarstva oziroma pri gospodarnosti in donosnosti. za leto 1979, češ da se je pojavljalo še vse preveč starih in znanih pomanjkljivosti, na katere so opozarjali že leto poprej. Komite je menil, da se slabosti, napak in pomanjkljivosti ne bo moč otresti, če se bodo omahljivost, nedoslednost ali celo izmikanje dolžnostim neodgovorno ponavljale tudi članom ZK. Še zlasti ne bi bilo to sprejemljivo v letošnjem letu, ko je povsod zastavljena bitka za stabilizacijo in je od priprav planskih dokumentov za novo petletko odvisno, kako bo potekal razvoj v srednjeročnem obdobju 1981-1985. O tem, kako komunisti uresničujejo naloge oziroma sklepe in stališča v stabilizacijskem letu in kako so vključeni v aktivnost v zvezi z načrtovanjem, bo tekla beseda še posebej v pripravah na programsko volilno sejo občinske konference ZK, ki bo v drugi polovici aprila. Razprava o vsebinskih in kadrovskih pripravah na to sejo bo še prej v osnovnih organizacijah, gradivo zanjo pa bo nared do 10. aprila. Komite je med drugim že evidentiral za organe konference. Predsednik konference, ki bo voljen za eno leto, bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno, sekretar komiteja, voljen za dve leti, bo profesionalec. Dveletni mandat pa bo veljal tudi za komisije. Izvršnih sekretarjev v Metliki ne bodo imeli, pač pa bodo za posamezna delovna področja zadolženi člani komiteja. Osnovne organizacije, ki zdaj nimajo članov v OBČNI ZBOR UPOKOJENCEV V1 tfecfeljo, 13. aprila, ob 10. uri bo tapeta metliško društvo upoko-jencer^v občinski sejni sobi občni zbor.''Beseda bo tekla o delu v lanskefn letu ter o načrtih društva za'letos. Na občni zbor vabi društvo vs*Avoje • člane, tiste, ki še niso poravnali članarine za letošnje leto, pa pozivajo, naj to store čim prej. Mladi niso le na papirju! Aprila nova 'mladinska vodstva Minulo soboto so v Metliki uspešno izvedli občinsko tekmovanje mladinskih ekip na temo „Tito, revolucija, mir”. Pomerile so sc ekipe, ki so pokazale največ znanja na kvizih po krajevnih skupnostih. Tekmovanja, s katerim so počastili 30-letnico samoupravljanja in druge letošnje pomembne jubileje, so se udeležili mladi iz šol, krajevnih skupnosti in združenega dela. Kot je povedal Stane Brodarič, sekretar občinske konference ZSMS v Metliki, je bilo to tekmovanje le del načrta za dejavnosti, ki jih nameravajo uresničiti letos. Tako bodo nadaljevali z izobraževanjem in usposabljanjem mladice, veliko pa pričakujejo tudi od aktiva mladih zadružnikov, ki je pred dnevi znova zaživel in pritegnil v pomoč mentorje iz kmetijske zadruge. Mladi delujejo na različnih področjih. V združenem delu so se vključil; v stabilizacijska pri-, zadevanja. Več se jih je prostovoljno prjjavito*^ enote teritorialne obrambe. Poaebna skupina bo 31. maja odšla na pohod v Poganjo jamo'na srečanje mladine z bOrti, 40^mladinčev iz metliške občfiie pa bo poleti obleklo brigadirske uniforme in se-udeležilo del»vite akcije Kras 80. „Veliko dela tip • tudi v krajevnih skupnostih, kjer naj bi mladi -brezplačno pomagali pri javnih delih,” je pristavil Stane Brodarič. V osnovnih organizacijah ZSMS se vrstijo sestanki, na katerih teče glavna beseda o l Stane Brodarič: „Vse še nekako gre, le denarja za dejavnost primanjkuje.’ vsebinskih in kadrovskih pripravah za volilne konference, ki se bodo začele te dni, končane pa morajo biti do konca aprila. Do tedaj bodo povsod dobili in oblikovali nova vodstva. Medtem se je povečalo tudi število osnovnih organizacij. Brodarič je povedal, da so v Beti že ustanovili novo organizacijo, prav zdaj pa jo snujejo v metliški krajevni skupnosti. občinski konferenci, bodo na aprilsko programsko konfrenco poslale svoje delegate. Na omenjeni seji je komite ocenil •udi potek zborov občanov, ki so od 21. do 23. marca razpravljali o programskih usmeritvah za uvedbo novega samoprispevka, ki naj bi ga uvedli za vso občino. Ugotovil je, da so bili zbori povsod uspešno izvedeni in da so se občani izrekli za uvedbo samoprispevka, s katerim naj bi v naslednjih letih uredili tako imenovane ..infrastrukturne" zadeve: razširili ptt omrežje, modernizirali ceste, posodobili električno napeljavo, zgradili nove vodovode in čistilne itaprave ter nekaj šolskih in športnih objektov. Občani so imeli na zborih več umestnih pripomb, zlasti glede vrstnega reda poteka posameznih del. Tu in tam so se pojavili tudi manjši lokalizmi kot poskus, da bi onemogočili skladnejši razvoj krajevnih skupnosti, kar je splošna usmeritev občine. Komiteje ob tem posebej opozoril, da je potrebno vse programe realno zasnovati, zlasti pa v skladu z možnostmi. Menil je tudi, da bi se morala vsaka krajevna skupnost na novo petletko pripraviti s svojim razvojnim programom, sicer tudi del, ki naj bi jih naredili z novim prispevkom, ne bo moč uresničiti v skladu z omenjeno programsko zasnovo. I.Z. KONČALI IZOBRAŽEVANJE Pred kratkim je končala v Metliki delo občinska politična šola, ki jo je ebiskovalo 20 kandidatov. Zaključili parso tudi seminar za kandidate za sprejem v ZK, ki ga je uspešno opravilo 25 obiskovalcev. SESTAL SE JE INICIATIVNI ODBOR za ustanovitev Zveze kulturnih organizacij, katere dela že vrsto let ni čutiti v metliški ob'inL Predstavniki kulturnih društev so povedali, da zvezo potrebujejo, saj so sicer vse preveč KRPANJE Z ASFALTOM - Prejšnji teden so v Metlici na več mestih z asfaltom mašili luknje na razdrapanih cestiščih. Oddahnili so si vozniki in pešci. SPREHOD PO METLIKI delo ali z dela. Ti delavci niso delali 450 dni, leta 1978 pa 391 dni. V uteho naj zapišem, da resnejših poškodb ni bilo, saj prevladujejo v glavnem odrgnine in vreznine, je pa bilo zavoljo tega nekaj manj dohodka, a tudi proizvodnja je čutila izpad. PRED KRATKIM SO RAZPRAVLJALI mladi z Radoviče o> udeležbi pri mladinskih delovnih akcijah, ki so navadno med počitnicami, se pravi takrat, ko je veliko dela tudi doma na kmetijah. Starši bi radi videli, da jim njihovi otroci pomagajo, mladi pa bi radi v delovne brigade. Gotovo bodo našli rešitev, da bo vse v redu in prav. PRED DNEVI SE JE PISEC TEH vrstic sprehodil po Metliki, Ura je bila 19, a na ulicah in trgih ni bilo srečati človeka, kot da v mestu ni žive duše. Ljudje so se povlekli v svoja stanovanja, gledajo televizijski program, se pogovarjajo, berejo. Zadnje čase tudi gostinski lokali niso pretirano polni, kar morda kaže na to, da so se pričeli krajani stabilizacijsko obnašati tudi takrat, ko gre za osebne izdatke. Pridni, pridni. samemu sebi, svoji iznajdljivosti. Do srede aprila bodo zadolženi pripravili potrebne dokumente za registracijo, čemur bo sledila javna razprava po društvih in končno tudi ustanovitev Zveze kulturnih organizacij. LJUDJE, KI SE LJUBITELJSKO ukvarjajo s kulturo, radi povedo, da imajo nemalokrat težave, ko morajo nastopati med delovnim časom. V nekaterih delovnih organizacija’) jim tega ne dovolijo, v drugih si morajo vzeti dopust, no, ponekod gre pa kar brez težav. Amaterji so mnenja, da ne bi :meli imeti ovir, saj s svojim nastopanjem navsezadnje predstavljajo delovno organizacijo in občino, vodstva podjetij pa zagovarjajo svoje postopke z izgubo delovnega dne in z okrnjeno proizvodnjo. V DELOVNI ORGANIZACIJI BETI se je lani poškodovalo pri delu 54 delavcev, od tega 43 pri oprav-Ijinju dela, 11 pa pri prihodu na metliški tednik se Urban uči latio* :1 je, da ga bodo joslali v Latinsko RIBNIŠKI ZOBOTREBCI KOČEVSKE NOVICE REŠETO f-------------------------N Lažna solidarnost Predsednik SSS Kočevje je omenil na nekem sestanku ZK tudi solidarnostno združevanje sredstev za investicijsko vzdrževanje stanovanj, ki naj bi jih porabili predvsem za popravilo starih hiš. Eden izmed razpravljalcev je povedal, da je na primer združeno KGP dobilo po vojni veliko hiš, pobiralo najemnino, a jih je tako slabo vzdrževalo, da so propadle ali propadajo, čeprav je ZKGP imelo nekaj časa tudi svoje stanovanjsko podjetje. Zdaj pa naj nove hiše vzdržujejo te podrtije. V tem primeru gre očitno za lažno 'solidarnost. Če je ZKGP hiše zanemarilo, jih je dolžno samo popravljati To velja tudi za vse tiste OZD, ki so premalo vlagale v gradnjo novih stanovanj ali vzdrževanje starih. Po sedaj predvideni „solidarnosti” bi namreč tisti, ki so gradili nova stanovanja, morali zdaj prispevati tistim, ki so denar raje razdelili za osebne dohodke itd., namesto da bi ga porabili za gradnjo in vzdrževanje stanovanj. J. PRIMC v,________________________y obfian vpraiauja Premalo samouprave V ZK o stanarinah O prehodu na ekonomske stanarine te dni razpravljajo osnovne organizacije ZK v kočevski občini Razprave, na primer na Šeškovem terenu v Kočevju, so pokazale, da samouprava v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti (SSS) še zelo šepa. Tako so stanovalci komunisti predstavnika SSS, ki se je tudi udeležil sestanka, spraševali kdaj bo SSS popravila to ali ono stanovanje, da se ne bo delala še večja škoda; s koliko denarja bodo gospodarili hišni sveti; zakaj SSS ne zamenja dotrajale opreme v stanovanjih ali pa zniža stanarino za ustrezno Število točk; zakaj je odnos uslužbencev SSS do stanovalcev in hišne samouprave slab; zakaj je SSS napovedala, oz. uvedla nov način pobiranja in nakazovanja stanarine in ostalih prispevkov (vodarina, kanalščina, odvoz smeti itd.) ter njihovega nakazovanja (Komunali. Hydrovodu, Elektru itd.), kar povzroča veliko več dela in stroškov itd. Vseh teh vprašanj namreč ne bi bilo, če bi stanovalci resnično samoupravljali v okviru SSS. J. P. Štiri plakete »Jelenov žleb” Podeljene zaslužnim za razvijanje in obujanje revolucionarnih tradicij Občinski odbor ZZB NOV Rib,nica je letos podelil štiri plakete ..Jelenov žleb”. Prejeli sojih: RIBNIŠKA KOVINSKA INDUSTRIJA Ribnica, ki je iz majhne delavnice prerasla v velik industrijski obrat. RIKO je vedno pomagal pri varovanju tradicij NOB, denarno je prispeval za postavitev spomenikov in obeležij, člani kolektiva pa se vedno udeležujejo pomembnih proslav in srečanj borcev. INLES-TOZD SODRAŽICA, ki je iz majhnega galanterijskega obrata prerastel v sodobni industrijski obrat. Delavci s pridnim delom krepe ne le gospodarsko rast, ampak tudi samoupravljanje in pomagajo varovati tradicije NOB. Prispevajo tudi denar za postavitev spomenikov -in obeležij. FRANC SEGA iz Grčaric 14 je že leta 1941 pomagal pri delu OF in partizanom. Po kapitulaciji Italije seje priključil rednim partizanskim enotam. Veliko akcij v času vojne je povezanih prav z njegovim delom. Tudi po vojni se je vključeval v gospodarsko in politično delo, bil pa je tudi predsednik KO ZZB NOV Ribnica. Letos slavi 70-let-nico življenja. FRANC KOSOROG iz Prigorice 19 je med vojno pomagal naprednim silam, že pred kapitulacijo Italije pa je vstopil v Tomšičevo brigado, s katero Se je v okviru 14. divizije udeležil slavnega pohoda po Štajerski. Po osvoboditvi je delal družbeno in politično na območju Dolenje vasi, kjer je tudi predsednik KO ZZB NOV. Svoje znanje prenaša na mlade rodove. Letos slavi 70-letnico življenja. Poleti v kolonijo že 200 otrok Letos najbolj živahno v KS Ivan Omerza Ribničane navdušila igra „Ob tabornem ognju" — Na mladinskem rokometnem turnirju zmagala Jelovica — Venci k spomenikom padlim — Počastili spomin na Majdo Šilc Spet v okolico Pulja — Prizadevanja, da bi zgradili lasten letoviški dom — letovanja visoka potem pa bi bilo ceneje Zdaj je cena IZPIT ZA NEGOVALKE — Dekleta in žene in Dolge vasi smo pred kratkim presenetili prav med opravljanjem izpitov za nego poškodovancev in bolnikov. (Foto: Jože Primc) Vrsta bolničarskih tečajev VSTANI, MLADINA! — Člani recitacijskega krožka osnovne šole Ribnica so v recitalu o Majdi Šilc lepo predstavili Goro, Gornike ter življenje, delo in boj narodne heroine, ki so ji v Ribnici 26. marca odkrili kip. (Foto: Primc) Praznovali skromno, a prisrčno Priznanja ob prazniku Tridesetumi tečaj za nego bolnika ali poškodovanca na domu so pral kratkim zaključili v Dolgi vasi v KS Ivan Omerza v občini Kočevje. Obiskovalo ga je 18 žena in deklet. Te dni se je začel v tej KS in sicer v Livoldu, že drugi tak tečaj, ki ga obiskuje 24 tečajnic. Letos so v tej KS izvedli tudi 26-umi tečaj prve medicinske pomoči. Uspešno ga je opravilo vseh 23 tečajnic, ki so si tako pridobile naziv pomožni bolničar v ekipi PMP. Se letos bo v Kočevju organiziran 72-umi tečaj prve medicinske pomoči, ki ga bo obiskovalo okoli 25 tečajnikov. Tudi med njimi bo kar 12 do 15 tečajnikov iz območja KS Ivan Omerza. Tisti, ki bodo tečaj uspešno zaključili, bodo dobili naziv bolničar PMP. Vse te tečaje organizirata občinski odbor Rdečega križa in vodstvo civilne zaščite, ki tudi prispeva za tečaje. Za konec aprila ali v začetku maja imajo V programu izvedbo tekmovanja ekip prve medicinske pomoči. J. P. Skoraj ves teden so se v počastitev praznika občine Ribnica vrstile kulturne, zabavne, športne in druge prireditve. Najsvečanejše je bilo na seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki je bila 22. marca v Sodražici, in na prireditvah ob odkritju Spomenka narodni junakinji Majdi Šilc 26. marca v Ribnici, o čemer poročamo posebej. Najprej je 21. marca gostovalo na odru doma JLA Mestno gledališče ljubljansko z igro „Ob tabornem ognju”. Predstavo, ki je bila splet glasbe, skečev in vojnih pripovedk, si je ogledalo okoli 500 gledalcev, ki so bili z izvajanjem zelo zadovoljni. 22. marca je motorizirana kolona AMD (15 vozil) krenila na Uadicio-nalno pot do Jelenovega žleba, kjer so 26. marca 1943 partizanske enote prizadejale hude izgube italijanski okupacijski vojski. Člani AMD so položili venec k spomeniku, posvečenemu tej zmagi, pa tudi padlim borcem. Za praznik so mladinci izvedli že drugi po vrsti rokometni turnir „Lovšin-Zobec”, ki ga prirejajo v spomin na oba preminula predsednika rokometnega kluba Ribnica. Zmagala je ekipa Jelovice iz Škofje Loke. Učenci osnovne šole Dolenja vas, predstavniki domicilnih brigad in občinskega odbora ZZB NOV Ribnica So 25. marca položili vence pri spomeniku padlim borcem 9. brigade v Makoši pri Dolenji vasi Zadnji dan svečanosti, 26. marca, so najprej učenci osnovne šole „Dr. France Prešeren” iz Ribnice izvedli v domu JLA recital o življenju, delu in boju narodne herojinje Majde Sile. Naštudirali so ga pod vodstvom prof. Janeza Debeljaka. Nato so odkrili pri vrtcu kip Majdi Sile, zvečer pa so varovanci vzgoinovarst-j vene ustanove ,,Majda Sllc“ iz Ribnice izvedli v domu JLA bogat kulturni program. M. GLAVONJIC Najvišja Ivanu Fajdigi, Mariji Ivančič in občinskemu odboru Rdečega križa Ob letošnjem prazniku občine Ribnica so podelili priznanja najzaslužnejšim posameznikom in organizacijam. IVAN FAJDIGA je bil proglašen za častnega občana. Je nosilec spomenice 1941. Bil je prvi sekretar celice KP v Sodražici (poleti 1941). Med vojno in po njej je opravljal vrsto odgovornih dolžnosti Več o njem berite v ..portretu tedna” na zadnji strani našega lista. MARIJA IVANČIČ z Gore je prejela plaketo „26. marec”. Med vojno je izgubila štiri sinove. Bila je revolucionarka in aktivistka OF in . udeleženka Kočevskega zbora. Prav z govorom na tem zboru je postala znana po vsej domovini. Izvoljenaje bila tudi za delegatko drugega zasedanja AVNOJ. Letos bo slavila 90-letnico življenja. OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA RIBNICA je dobil „Urbano-vo nagrado”, in sicer za utrjevanje osnovnih organizacij RK, za delo s pionirji in z mladino, za dosežke na področju krvodajalstva itd. Ta nagrada je tudi priznanje za delo vsem aktivistom RK v KS, šolah in OZD. Občinska priznanja so prejeli: FRANCE ZBAČNIK iz Ribnice za družbenopolitično delo, posebno v organizaciji ZB; JANEZ LESAR iz Sodražice za družbenopolitično delo v organizaciji ZB in KS; FRANJO A. ZUPANČIČ iz Ribnice ob svoji 80-letnici ter za delo v šahovskem klubu in v Inlesu Ribnica; DRAGO TURNŠEK iz Ribnice za dolgoletno aktivno delo v Zvezi prijateljev mladine in organizacijah RK; EDO TANKO iz Ribnice za uspešno in dolgoletno delo v občinski gasilski zvezi Ribnica; ANDREJ PETEK iz Brež za uspešno in dolgoletno delo na kulturnem področju in organih KS Ribnica; ANDREJ KLEMENC iz Ribnice za dolgoletno in uspešno delo v turističnem društvu Ribnica, v odboru za gradnjo zdravstvenega doma v Ribnici in na drugih področjih; JUSTIN ŽIBERT iz Ribnice za dolgoletno delo v organih KS Ribnica ter na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite; ALOJZ ŠKULJ iz Ortneka za dolgoletno delo v turizmu in v KS Velike Poljane, družbenopolitičnih organizacijah ter organih samoupravljanja v Inlesu Ribnica. NE POSPRAVLJAJO ZA SABO - Ribnica spominja danes na eno samo veliko gradbišče. Kočevski Zidar gradi stanovanjske bloke na Trgu Veljka Vlahoviča in zdravstveni dom. SGP Grosuplje dokončuje novo trgovsko hišo. Prav na naslov SGP Grosuplje leti pogosto kritika stanovalcev Prijateljevega trga, ker ne pospravijo za seboj. Pred kratkim so pri enem izmed blokov prestavili kante pod okna bloka, ko pa so delo, zaradi katerega so jih prestavili, končali, so jih „pozabili” postaviti nazaj. . ZANIMIVO PREDAVANJE -Pred kratkim je bilo v prostorih doma JLA v Ribnici zanimivo predavanje za rezervne vojaške starešine. Sekretar občinskega komiteja ZK France Grivec je govoril o političnem položaju, predsednik občinskega izvršnega sveta Viktor Pogorelc je poročal o gospodarskem položaju in stabilizacijskih ukrepih, podpredsednik občinskega izvršnega sveta Srečko Arko pa je podal Letos bo v počitniški koloniji na moiju letovalo 200 otrok iz občine Kočevje, medtem ko jih je lani 160. To bodo predvsem otroci, ki jim je tako letovanje potrebno iz zdravstvenih razlogov. Kolonija bo spet v „Jugoslovanskem otroškem rekreacijskem središču" v Pulju in jo organizira občindta Zveza prijateljev mladine. Kočevski otroci se bodo odpravili na letovanje v dveh izmenah od 1. do 24. julija, in sicer v dveh skupinah, ki bosta na moiju po 12 dni. Cena letovanja je lani znašala 2.800 din, letos pa bo višja, a še ni znano, za koliko. Vendar starši tudi letos ne bodo plačali vse oskrbnine, ampak po posebni lestvici z ozirom na dohodek na družinskega člana. STARŠI IN USMERJENO IZOBRAŽEVANJE V letnih načrtih SIS za otroško varstvo, SIS za izobraževanje in SIS za socialno varstvo je zagotovljen tudi del denaija za občinsko ZPM, se pravi tudi za letovanje otrok, vendar še premalo. Občinska Zveza prijateljev mladine še ni dobila obvestila, da bi denar zagotovile v svojih letnih načrtih tudi zdravstvena skupnost, kulturna skupnost in telesnokulturna skupnost. Te skupnosti pozabljajo, da občinska ZPM opravlja tudi naloge s področja zdravstvene preventive otrok ter njihovega telesnega in kulturnega razvoja. Razveseljivo, pa je, pravi predsednik občinske ZPM Stane Jajtič, da je v smernicah prihodnjega srednjeročnega načrta razvoja občine za obdobje 1981—1985 predvidena tudi izgradnja počitniškega središča za letovanje otrok, se pravi doma z zmogljivostjo okoli 100 otrok in 8 vzgojiteljev. Stal naj bi pri Pulju, v okviru ..Jugoslovanskega otroškega rekreacijskega središča”, ki bo po zgraditvi predora pod Učko oddaljen od Kočevja le okoli 170 km. J. P. DROBNE IZ KOČEVJA ZBIRAJO STEKLENICE V osnovni šoli v Kočevju učenci zbirajo steklenice radenske. Denar, ki si ga bodo s tem prislužili, bodo porabili za izlete. Nekdo bi moral prevzeti tudi zbiranje ostalih steklenic it^stekla. PRIZNANJA OBČINE IN BORCEV — Na svečani seji ob prazniku občine Ribnica so podelili občinska priznanja in priznanja .Jelenov žleb , ki jih podeljuje občinski odbor ZZB NOV. Na fotografiji: Franc Šega iz Grčaric prejema priznanje. (Foto: J. Primc) varnostno oceno v sedanjem trenutku. KMALU NADALJEVANJE - V kratkem, ko ho dovoljevalo vreme, bodo nadaljevali gradnjo cestc od Ortneka proti Velikim Poljanam* Dela so prekinili sredi decembra lani, ko je zapadel sneg. — Zakaj sko? — Zvedel je, da službeno poslali v Ameriko ... Na nedavni javni razpravi o usmerjenem izobraževanju, organizirani za učiteljski zbor osnovne šole Kočevje, svet šole in starše učencev osmih razredov, so bili starši seznanjeni z novim načinom izobraževanja, vpisovanjem in drugim. Starši pa so ob tej priložnosti izrekli tudi kritiko, ker o tem ni bilo razprav v OZD - ne v organih samoupravljanja ne v političnih organizacijah -čeprav izobraževanje financira združeno delo. OČISTIMO OKOLJE - Tudi iz Kočevja bodo šlimladinci v delovne brigade. Seveda ne vsi. Prav bi bilo, da bi tisti, ki bodo ostali doma, vsaj malo poskrbeli za svoj kraj. V samem mestu je treba opraviti kar veliko ne težkega dela. Tako bi lahko v mestu očistili nesnago in odmetane predmete po vseh kotih in ob ograjah. Mesto bi dobilo lep videz. Naredimo torej kaj tudi za domači kraj, kakor delajo drugje, le v .Kočevju smo za svoje okolje precej brezbrižni. Pa ne samo mladina, tudi hišni sveti naj poprimejo in uredijo okolico svojih stavb, saj jim je to tudi dolžnost! POSKOČNE CENE - Cene divjajo nevzdržno, da bodo skoraj v prvem tromesečju dosegle višine, ki so bile določene za vse leto. Rastejo neglede na kakovost blaga in storitev. Kupcu je dano na razpolago: „Če hočeš, vzemi ali pustu” Kaj je v Kočevju s potrošniškimi sveti? Ali sploh obstajajo? Pa inšpekcije, pravobranilstvo in podobni dejavniki? Kaj malo slišimo o tem. Kaže, da je vse prav ali pa se ne da pomagati. Star pregovor pravi: „Redko ume gospodariti, kdor se ni i'čil služiti.” - Pri nas usmeijamo učence v tiste smeri usmeijenega izobraževanja, katere imajo veselje. - Pri nas pa v tiste, za katere so razpisane štipendije. SPET PO GOBE - April je tu m z njim začetek sezone rasti mavrahov. Letos so za rast teh gob izredni pogoji. Pričeli bodo kaliti užitni smrček, koničasti smrček, visoki smrček in okrogli smrček. Vsem tem raznim vrstam pravimo kar mavrah. Imajo pa še tudi veliko drugih domačih imen, kot gorski smrček, hladnik, jirs, prusnik in podobno. PISMA TITU Pred kratkim so učenci osnovne šole Kočevje izdali posebno glasilo „Pisma, ki jih je napisala ljubezen” in ga poslan tovarišu Titu v klinični center. V pismih so šolarji izrazili skrb za njegovo zdravje in željo, aa bi čimprej ozdravel. „Zdi se nam, da smo vsi bolni, ne samo ti. Ozdravi nam čimprej!” je napisal Janez Smole iz 7.b. Upoštevati interes in sposobnost f-e tako bo učenec po končani osnovni šoli izbral pravo usmeritev nadaljnjega 'zobraževanja — V dosedanjih razpravah premalo upoštevani interesi učencev, staršev in __________________________________________ združenega dela Na zadnji seji občinske konference SZDL Koče\ie,kije bila 25. so razpravljali o programskih zasnovan usmerjenega izobraževanja, sprejeli so zaključni račun OK SZDL za lani in finančni načrt za letos, za novo sekretarko OK SZDL so izvolili Tanjo Svetličič in se izrekli za sprejem družbenega dogovora o družbenih svetih. Udeleženci v razpravi so se v 8*avnem strinjali s programski-Pli zasnovami usmerjenega izobraževanja. Nekateri so sicer 12razili zaskrbljenost, če se je otrok pri 14 ali 15 letih sposoben usmeriti v pravo šolo 021 poklic ali pa ga bodo usmerili le starši, oziroma so se j spraševali, če ne bo v novem načinu več težav za tiste, ki si ne bodo že v začetku izbrali Pravega poklica. Odgovor je bil, r3 se je že zdaj moralo po Končani osnovni šoli usmeriti v Poklic 60 do 80 odstotkov pčencev. Prestop v drugo usme-niev bo zdaj v prvem letniku ^znteroma lahak, kasneje pa vedno težji, to pa je v glavnem veljalo tudi že doslej. Na seji so razpravljali v Slavnem o vsem tistem, o čemer smo že poročali, novost pa je, da so sedanje razprave pokazale naj bi poleg že dogovoijenih usmeritev (kovinska, družboslovna in tekstilna) imeli v Kočevju še ekonomsko, v kateri bi se izobraževali prodajalci in komercialni tehniki. Vprašanje Pa je, če bo kočevski predlog sprejet. Po najnovejšem predlogu naj bi morda tudi namesto dveh oddelkov družboslovne usmeritve imeli le enega in en oddelek naravoslovno-matema-tične usmeritve. Posebno je bilo poudaijeno-da je treba otroke usmerjati v usmeritve oz. poklice po intere- Dolenjski list naj bi tudi v bodoče ohranil dosedanjo obliko z občinskimi stranmi. Tako je mnenje občanov, so ugotovili na prvi seji usklajevalnega odbora za informiranje, ki je bila 26. marca. Nadalje so ugotovili še, da so sredstva za sofinanciranje občinske strani zagotovljena v lanski višini, zvečana za resolucijsko dovoljeni odstotek. Strinjajo se tudi z novo zasnovo Dolenjskega lista, vendar menijo, da bi bila dražja in da si je zato zdaj še ne moremo privoščiti Sklenili so predlagati tudi, naj bi kočevske delovne organizacije podpisale samoupravni sporazum o zagotavljanju sredstev za financiranje ..Kočevskega žarometa”,ki bi izhajal štirinajstdnevno v Ljubljanskem dnevniku. V njem bi objavljali prispevke, ki bodo delegatom v pomoč pri odločanju. Zagotavljanje sredstev je predvideno tako, da bi vsaka OZD naročila po toliko izvodov Ljubljanskega dnevnika, v su učencev in njihovih sposobnostih. Vpisovanje se bo predvidoma začelo v drugi polovici maja. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bili v dosedanji razpravi potisnjeni ob stran interesi šolarjev, staršev, in združenega dela. Zato so menili, da v dosedanjih razpravah SIS za izobraževanje ni uspešno opravila svoje naloge. J. PRIMC katerem bo ..Kočevski žaromet”, kolikor ima delegatov, in vsak izvod plačala po 3 din. Nekatere OZD so se za tako obliko že odločile, drugod so bili odločno proti, nekateri pa so zahtevali dodatna pojasnila. Razpravljali so tudi o pobudi za ustanovitev lokalne radijske postaje in menili da je potrebna in bi bila koristna. Vprašanje pa je, koliko bi veljala najprej njena postavitev in nato še njeno delovanje ter vzdrževanje. Imenovali so posebno komisijo, ki bo poiskala na vsa ta vprašanja odgovore, nato pa bodo o zadevi ponovno razpravljali in jo dali končno v obravnavo v združeno delo, ki se bo odločilo, če bo radijsko postajo financiralo ali ne. Če jo bo, bo dana njena postavitev v srednjeročni načrt 1981-1985. Strinjali so se tudi s pobudo RTV Ljubljana, da bi v Kočevju imeli stalnega radijskega novinarja. Seveda pa mu je treba zagotoviti stanovanje. J. PRIMC Informiranje na rešetu Sedanji Dolenjski list se je uveljavil in priljubil, zato naj ga ne bi spreminjali — „2aromet" Dnevnika za pomoč delegatom Veliko delimo ,malo investiramo Gospodarstvo ima staro opremo, veliko zaposlenih in majhno produktivnost — Za stanovanja več kot za investicije v gospodarstvu — še premalo zanimanja za denar, ki ga združujemo v SIS ŽIVINA GA JE REŠILA - Ko je zmanjkalo dela v gozdu, kjer je Anton Makše vozil les, bi moral za delom v Nemčijo. Takrat pa je prisluhnil tistim ki so govorili o sodobnem zasebnem kmetijstvu. Na fotografiji: Anton Makše v hlevu, ki gaje dogradil leta 1972. Rešitev: sodobne kmetije Spodnji Log je propadal, dokler niso začeli preusmerjati kmetij — Zdaj sta tu dve sodobni kmetiji, možnost pa je največ še za eno ali pa za razširitev sedanjih predpisanih stopnjah je znašala 147 milijonov dinarjev (indeks 132), amortizacija nad predpisano stopnjo pa 19,5 milijonov (indeks 127,6). Velika večina čistega dohodka, in sicer kar preko 807 milijonov dinarjev, je bila porabljena za izplačilo osebnih dohodkov, v katerih so zajeti tudi prispevki za občinske SIS. Zanimivo je, da je bilo za izplačila iz skladov skupne porabe porabljenih kar preko 127 milijonov, za poslovni sklad oz. za razširitev materialne osnove dela pa je bilo namenjenega presej manj čistega dohodka, in sicer le 76,7 milijonov. Vendar je od teh 76,7 milijonov po poravnavi raznih obveznosti ostalo za resnično razširitev materialne osnove dela (investicije) le dobrih 30 milijonov. Za primerjavo naj navedemo, da je to skoraj polovico manj, kot je gospodarstvo lani namenjalo za gradnjo stanovanj, za kar je dalo 60 milijonov dinarjev. Iz vseh teh podatkov se sicer vidi, da je bilo poslovanje gospodarstva uspešnejše kot leto prej, vendar so opazne tudi slabosti Oprema gospodarstva je razmeroma stara, delovna mesta so nizko produktivna. (Čisti dohodek na delavca je znašal 159.844 din, od tega pa je šlo za osebne dohodke in skupno porabo kar 142.022 din.) V delovnih organizacijah je še preveč ročnega dela, ki zahteva tudi veliko delavcev, te pa je treba „uvažati” in hkrati zanje graditi stanovanja, zviševati izplačila iz sklada skupne porabe itd. Praksa kaže tudi, da delovni ljudje še premalo vplivajo na potrošnjo denarja, ki ga združujejo za delovanje SIS itd., se pravi za skupno in splošno potrošnjo. Za te namene v občini združujemo na mesec kar po 3.121 din na zaposlenega- * J. PRIMC živini, veterinarska služba pa je daleč in torej draga.” TELETA V ŠOLO Tudi Makšetovi Sosedje Jakob in Pavla Hliš s sinom Milanom in snaho Nevenko so se že leta 1972 odločili za sodobno kmetovanje. Postopoma so do leta 1978 povečevali hlev, v katerem je danes 15 krav mlekaric, 5 telic in še nekaj teličkov. Na leto oddajo 35.000 1 mleka, okoli 8.000 1 pa ga porabijo doma. To je seveda premalo, da bi lahko živeli od tega vsi, zato se mlada dva ukvarjata še z dodatnim delom. Prav te dni se že dogovarjajo s kooperacijo ZKGP o razširitvi proizvodnje. Rediti nameravajo še okoli 60 pitancev, kar pomenidbo tudi za mlajša dva dovolj dela na kmetiji in bo za vse primeren dohodek. Zanimivo pa je, da bodo hlev za te pitanci uredili v bivši - šoli Posojilo oz. družbena sredstva za preureditev šole v hlev bodo Hliševi dobili že prihodnje leto. Tudi z zemljo ne bo težave. Sodobne kmetije na Kočevskem namreč nastajajo z združevanjem dela, sredstev in zemlje. J. PRIMC STKI GENERACIJE POD ISTO STREHO - Za vas je to nekaj običajnega za mesto pa nenavadnega ali celo nemogočega. Na fotografiji: ievo najstarejša 73-letna Frančiška Makše iz Spodnjega Loga in najmlajši, 15-mesečni Slavko Makše (desni otrok) z mamico, bratcem in dedkom ter babico. Se bo kateri izmed vnukov odločil za delo na kmetiji? Lani so bili v občini Kočevje v primeijavi z letom 1978 doseženi ugodni gospodarski rezultati, vendar so se na nekaterih področjih pokazale tudi pomanjkljivosti, ki jih je treba resneje obravnavati. Lani je gospodarstvo kočev- 132), 1,56 milijarde dohodka ske občine ustvarilo za 4,6 (indeks 127,5) in 1,05 milijarde milijarde dinaijev celotnega pri- dinarjev čistega dohodka (in- hodka (indeks letne rasti je deks 126). Amortizacija po -------------------------------------------------------- Možnosti so neizmerne Na leto ustanoviti najmanj pet sodobnih kmetij -Zdaj jih je v vsej občini le osem „Zasebno kmetijstvo v občini Kočevje je slabše razvitb predvsem zato, ker bo (j še površine zavzema družbeni sektor,” meni Janez Oven, direktor temeljne organizacije kooperantov kmetijstva pri KG Združenega KGP Kočevje in predsednik usklajevalnega odbora za vprašanja Kmetijstva pri občinski konferenci SZDL Kočevje. OVEN: „Naša TOK upravlja vse tisto, kar drugod KZ: pripravljamo načrte z* investicije v zasebnem Ktnetijstvu, oskrbujemo joneta z vsem, kar potrebuje, hkrati pa odkupujemo njegove proizvode. Zasebno kmetijstvo pa je deležno večje pozornosti zadnja in pnri uspehi so že uoseženl Preusmerjenih je 8 ■Unetij, 15 se jih še preusmerja, jU®dtem ko je kooperantov okoli °0. Naravne razmere na Kočevskem so take, da so tu možnosti \J*aa pitanje govedi in rejo krav. Pred sedmimi leti je bilo na območju občine odkupljenega 400.000 1 mleka na leto, lani pa že okoli 1,050.000 L Študija o stanju in možnostih razvoja zasebnega kmetijstva v občini Kočevje, ki jo je izdelal Kmetijski inštitut Ljubljana, ugotavlja, da so možnosti za razvoj zasebnega kmetijstva tako rekoč neizmerne, saj je tu precej zemlje, ki jo je treba obdelati Razen tega se družbeni sektor umika iz bolj oddaljenih krajev in tako se zasebnemu kmetijstvu ponujajo še nove možnosti Študija ugotavlja, da je na Kočevskem možno imeti 100 zasebnih kmetij s po 20 glavami živine. Vsako leto naj bi na dosedanjih družbenih zemljiščih ustanovili dve kmetiji razen tega pa bi preusmerili še po tri obstoječe manjše kmetije. To pomeni da bi 100 kmetij posodobili šele v 20 letih. Seveda pa bo zamisel možno uresničiti tudi prej, če bo na razpolago denar. Za eno kmetjjo z okoli 20 glavami živine je namreč potrebnih okoli 3 milijone dinarjev investicij. Sodobne kmetije ustanavljajo na osnovi združevanja dela, sredstev in zemlje zasebnega kmeta, s sredstvi in zemljo družbe oz. družbenega sektorja. Prav zdaj si prizadevajo za ustanovitev takih kmetij na območju Drage, kjer so hlevi in zemlja, ki jo je opustilo združeno KGP. Zelja TOK kmetijstva ZKGP je, da bi sodobne kmetije organizirali domačini v nasprotnem pa bodo skušali dobiti kmete iz drugih krajev. J. PRIMC / ,.Dohodke imamo take, da se da zadovoljivo živeti,” sta povedala Anton in Justina Makše iz Spodnjega Loga 7, ki sta prva preusmerila kmetijo v občini Kočevje, in sicer že leta 1972. Danes imata v hlevu 18 krav molznic, 4 telice in konja. Na leto oddata 50 do 60.000 1 mleka, okoli 15.0001 na ga porabita doma, oz. prodata v vasi. Razen tega prodata na leto še okdi 10 telet in 1 do 3 krave. Leta. 1977 so Makšetovi dobili plaketo, ker so bili po oddanem mleku na območju Ljubljanskih mlekarn na šestem mestu. SE 60 GLAV - Jakob Hliš iz Spodnjega Loga ie skupaj s sinom tudi uredil sodobno kmetijo. Zdaj nameravata v bivši šoli urediti še hlev za 60 pitancev. V stari Jugoslaviji je štela vas Spodnji Log 45 hiš, danes pa je naseljenih le še 6. V vasi je bila še leta 1959 osnovna šola. Otroci so nato hodili v šolo v Knežjo lipo, ko so ukinili še to, pa v Mozelj. To šolsko leto se (po ukinitvi šole v Mozlju) prvič vozijo v šolo kar v Kočevje. NI BILO TREBA V NEMČIJO . .. »Postopoma je v naši vasi vse zamiralo,” pravi Anton Makše. »Zaslužka ni bilo, celo v gozdu ne. Vse je kazalo, da bom moral na delo v Nemčijo. Potem pa so mi pri kooperaciji združenega KGP pomagali pri ureditvi sodobne kmetije.” Hlev je urejal od leta 1970 do 1972 in napeljal vanj vodo. Kupiti je bilo treba mnoge kmetijske in gospodinjske stroje. Leta 1974 jim je uspelo zgraditi transformator in tako izboljšati elektriko. Zemljo ima svojo pa še sosedovo in družbeno im i v najemu; skupno 16 ha je kosi in pase. Tretjino najboljše krme sicer pospravi divjad, vseeno gre. Štiri generacije žive v hiši Antona Makšeta, in sicer Še stara mama, hči z možem in njuna dva sinova. Vseh kmetija ne more živeti, zato se vozi zet še v službo. Kmetijo bi razširili in redili še več živine, da bi vsi imeli delo doma, a kaj, ko v tem kmetijstvu nikoli ne veš, kako bo s prodajo in kakšne bodo cene. »O kmetijstvu veliko preveč govorijo in pišejo,” pravi Justina Makše, ki je tudi članica upravnega odbora Združene zveze Slovenije. „Ce bi kmetje toliko govorili, bi bili vsi lačni.” S prvima sodobnima kmetijama v Spodnjem Logu -imajo jo še sosedje Hliševi - ni le zaustavljen propad vasi, ampak se je začel tudi njen napredek. Vendar se še otepajo z raznimi nevšečnostmi. Tako si želijo, da bi šolski kombi prihajal po otroke v vas, da jim ne bi bilo treba pešačiti ob vsakem vremenu do Knežje lipe, od koder jih vozijo v Kočevje. Cesta do Spodnjega Loga je namreč vedno odprta, tudi pozimi, saj po njej vozijo vsak dan mleko. Prihajajo tudi tovornjaki in celo avtobus, zato menijo, da bi lahko tudi šolski kombi Predlagajo, naj bi osposobili sedanjo pot Spodnji Log — Laze ob Kolpi Tako bi odprli Kolpsko dolino in omogočili (krožno) pobiranje mleka. Tudi prevoz otrok v šolo bi bilo lažje organizirati. Kočevje pa bi s tem kar za 10 km približali Kolpi. Dela z urejanjem ceste ne bi bilo veliko, saj bi bilo treba pot ponekod le razširiti, poravnati nekaj klančkov in cesto nasuti. Posebno pa so prizadeti z novim ukrepom, da kmet dobi na črpalki le toliko goriva, kolikor ga gre v rezervoar traktorja. Ker je najbližje bencinska črpalka v Kočevju, pora: bijo pol goriva za vožnjo tja in nazaj. V razgovor je posegel direktor Temeljne organizacije kooperantov kmetijstva pri Združenem KGP Kočevje Janez Oven: „V odročnih krajih, kot je tudi Spodnji Log, ne bomo več propagirali mlečne proizvodnje, ampak rejo pitane živine. Ta preusmeritev je potrebna zato, ker potem ne bo treba vsak dan plužiti cesto. Ne bo tudi več toliko težav, če zmanjka elektrike. Razen tega je pri kravah mlekaricah potrebnih več veterinarskih posegov kot pri ostali KOČEVSKE NOVICE IZ BRflžlŠKf PORODNIŠNICt SLUŽBO DOBI STANOVANJA Motorna vozila DOLENJSKI LIST St 14 (1599) 3. aprila 1980 PRODAM nedograjeno hišo z majhnim posestvom (tudi samo hišo) za 60 M. Naslov v upravi lista (1104/80). J V KOČEVJU PRODAM starejšo hišo z velikim vrtom. Ponudbe pod ,,CENA UGODNA” ali na tel. (051) 811-179 od 15. do 20. V času od 20. do 26. marca so' novomeški porodnišnici rodile: If ljana Nagode iz Ljubljane - Katjo Martina Povše iz Klenovika ' Toneta, Jožica Dragan iz Studen« - Borisa, Anica Milkovič iz Metli)1 - Danijela, Katica Kocjan iz Ko ja — Anito, Božica Miroslavič )! Bosiljačkega sela - Margareto, Milo na Zeljkovič iz Črnomlja - Jelen« Branka Matkovič iz RadatovičeV' Mateja, Cvetka Kump iz Cerovca' Boruta, Darinka Kos iz Smaijete' Natalijo, Vida Strle iz Krškega ' Martino, Dragica Petrušič iz Žakanj skega sela - Danijelo, Anica KoW ljanec s Podboršta - Darka, Martini Banič s Sela pri Zajčjem vrhu -Natalijo, Ana Turk z Zajčjega vrhi - Bojana, Marinka Novak iz Žužefl' berka - Roberta, Sonja Grili h Regerče vasi - Matjaža, Danica Mu« iz Miličev - Vlada, Marija Kumelj h Žužemberka - Petra, Ida Blatnik h Velike Hubajnice - Sebastjanuj Ljubica Skobilcr iz Črnomlja ' Gregorja, Marija Piletič iz Globoč) - Petra, Milica Pavček iz Podgore ' Tomaža, Rozalija Vovčko s Senove-j fi - Ljuba, Biserka Crljanica it topič - Siniša, Nada Turk if Podgrada - Gašperja, Ivanka Gradi šar iz Vinice - deklico in Lučki Grubačevič iz Grobelj — deklico. ' Čestitamo! KOSTANJEVICA: 5. 4. angleški film Hodi ali umri. 6. 4. ameriški film Los casaderos. 9. 4. ameriški film Zlati rendezvous. KRŠKO: 5. in 6. 4. ameriški film Vročica sobotne noč L 6. 4. matineja Štirinožni detektiv. 9. 4. angleški film Valentino. 10. 4. italijanski film Banda grbavcev. MIRNA: 5. 4. film Škofova spalnica. MOKRONOG: 5. in 6. 4. ameriški film Fedora. Četrtek, 3. aprila - Rihard Petek, 4. aprila - Izidor Sobota, 5. aprila - Vincenc Nedelja, 6. aprila — Viljem Ponedeljek, 7. aprila - Herman Torek, 8. aprila - Albert Sreda, 9. aprila - Demeter Četrtek, 10. aprila - Mehtilda LUNINE MENE 8. aprila ob 13.06 uri — zadnji krajec KUPIM rabljene plohe in deske: Dežman, tel. 21-050, dopoldan. KUPIM NSU 1200 brez motorja, letnik od 1970 dalje. Ivan Grm, Metni vrh 11, Sevnica. KUPIM enoinpolsobno ali manjše dvosobno stanovanje. Ponudbe pod „GOTOVlNA”. V NAJEM VZAMEM manjši pritlični prostor (do 20 m2) v centru Novega mesta, primeren za mirno obrt. Cenjene ponudbe na naslov: Vojko Vogrinec, Metalkova 12, Ljubljana. PRIKOLICO IMV ADRIA CARA-VAN, manjšo, kupim. Ponudbe na tel. 22-365 ali osebno v oglasnem oddelku Dolenjskega lista, Glavni trg 5, Novo mesto. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 4. do 6. 4. ameriški barvni film Herbie potuje v Monte Carlo. 7. 4. ameriški barvni film - matineja Čarobni svet racmana Jake. 8. in 9. 4. italijanski barvni film Pištola. 10. in 11.4. ameriški barvni film F. I. S. T. NOVO.MESTO - KINO JLA: Od 3. do 6. 4. ameriški film Otok dr. Moroa. Od 7. do 9. 4. francoski film Ta predmet želja. RIBNICA: 6. in 7. 4. ameriški barvni film Konvoj. KAROL IN MARIJA KREN iZ Derganjih sel 11, prepovedujeva hojo in vožnjo po najini parceli št 2647 in delanje kakršnekoli škode. Kdor tega ne bo upošteval, , ga bova sodno preganjala. KUPIM močan gumi voz za traktor in travniško brano. Franc Grčar, Dragomelj 23, Domžale. BRESTANICA: 5. in 6. 4. ameriški barvni film Za pest diamantov. BREŽICE: 4. in 5. 4. angleški barvni film Vesdljska postaja. 6. in 7. 4. ameriški barvni film Škorpion. 8. in 9. 4. španski barvni film Karmen iz Granade. DRAGI mami MARIJI AMBROŽIČ iz Gol. Mokrega polja za dvojno praznovanje še veliko zdravih let želijo vsi njeni. DRAGEMU atu FRANCIJU ZAMI-DA iz Uršnih sel 99 za njegov god še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta v krogu svojih domačih, da bi z dobro voljo še naprej hodil po svoji življenjski poti, na lovu pa dober pogled in ravne cevi. Vsi, ki te imamo radi! DRAGI mami TEREZIJI KUKOVEC iz Gotne vasi 38 za 75. rojstni dan iskreno čestitajo otroci z družinami. ZDOMCI, POZOR! Naprodaj je Krhinova hiša v Šentjerneju št.'7 s 660 m2 zemlje, primerna za obrtno dejavnost Vse informacije dobite pri Rezi Vizovišek, Rozmanova 1, Kamnik. GRADBENO PARCELO 3000 m2 z vso dokumentacijo v Sp. Starem gradu Krško, prodam. Vodovod in elektrika na parceli. Jože Živič, Steletova 6, Ljubljana ali po tel. (061)551-129. PRODAM dve gradbeni parceli v Novem mestu z dokumentacijo. Naslov v upravi lista. (1096/80). PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem v Ziljah. Barbara Cemas, Dom počitka 17, Metlika. STAREJŠI HIŠI, primerni za vikend, v bližini reke Krke, prodam. Kelšin, Žužemberk 91. V NOVEM MESTU PRODAM večjo hišo z vrtom, primerno za stanovanje in obrt ali lokal. Naslov v upravi lista (1102/80). UGODNO PRODAM dve vinogradniški parceli v Albancu pri Dol. Toplicah. Dostop na parcelo je možen z avtomobilom. Anton Ravbar, Vavta vas 17, Straža. PRODAM več parcel za gradnjo vikendov ob asfaltni cesti. Ogled možen vsak dan. Simonič, Stražni vrrh 3, Črnomelj. PRODAM 16 arov vinograda na Ljubnu, primerno za vikend. Dostop možen z avtomobilom. Danica Jakše, Regerča vas 17a, Novo mesto: PRODAM vinski hram. Potov vrh 37. V MORAVI (12 km od Kočevja)/ prodam zazidljivo parcelo (40 arov). Vodovod, elektrika, asfalt in avtobusna postaja so v vasi. Licitacija bo 27. aprila na zemljišču. Vse -informacije dobite pri Tinetu Plešctu, Stalcerji 10 pri Kočevju, ob nedeljah ves dan. PRODAM sadovnjak v Rcgerči vasi, ograjen v izmeri 10 arov in 9 arov njive. Je na sončni legi. Drevje je staro šest let. Naslov v upravi lista (1103/80). V času od 22. 3. do 29. 3. 1980: so v brežiški porodnišnici rodile' Ana Zupete iz Brežine - Boruta, Ana Zelič iz Javorja - Blaženko/ Zdenka Vižintin s Senovega -Dayida, Dragica Jerič iz Brežic -Majo, Zdenka Gabriša iz Nedelje -dečka, Marija Duhanič iz Gazic -deklico, Tonka Zorič iz Samobora - Kristino, Rozalija Valent iz Lenišča — Maria, Marica Hotko iz Laduča -Maria, Anic.t Kranjčič iz Globokega — dečka, Zdenka Po-crnič iz Cerja -Damirja, Nada Budi: iz Strmca — Ivano, Milena Tomše iz Gor. Pirošice - dečka, Ljerka1 Kablar iz Javorja - Tamaro, Mira Magjč iz Samobora — Kristino, Darinka Klisurič iz Samobora' - Ljerko in Marica Cesar iz Vel. Rakovice -Kristino. ČESTITAMO!i ZA VARSTVO enoletnega otroka nudim stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista (1106/80). SPREJMEM v delavno razmerje KV in PK ključavničarja. Ostalo po dogovoru. Splošno ključavničarstvo Muhaber 28, Novo mesto. PLANINSKO DRUŠTVO KOČEVJE išče oskrbnika za planinsko kočo pri Jelenovem studencu na Stojni za Mestnim vrhom. Koča je odprta vsako soboto in nedeljo ter pred prazniki in na sam praznik. Oskrbnik prejme 250,00 din na dan, povrnjene stroške prevoza in 5 % od prometa poslovanja v koči. Material za kočo nabavlja gospodar društva. Nastop najkasneje do 10. aprila 1980. Ponudbe pošljite na naslov Planinsko društvo Kočevje, oziroma na naslov Andrej Arko, Trg zbora odposlancev 30, Kočevje. ODPRT JE NOV FRIZERSKI SALON v Šmarjeških Toplicah. Obratovalni čas je vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka, v soboto pa od 8. do 15. ure. Priporoča se in prosi za naročila po telefonu (84-979) Darinka Štvorič! Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, dedka tasta, strica in svaka IVANA LUSTIKA STANOVANJE v kmečki hiši 20 minut od Trebnjega oddam. Ponudbe pod „DOLENJKA”. ODDAM opremljeno sobo. Cesta herojev 33/a, Novo mesto. OPREMLJENO sobo v Novem mestu oddam poštenemu dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (1105/80). se iskreno zahvaljujemo vsemsorodnikojn. prijateljem, vojnim tovarišem, znancem, vaščanom rodne vasi Dol. Kamenje, ZZB NOV iz Novega mesta 1 za izrečena sožalja, tovarišu Potočarju iz KS Bučna vas za poslovilne besede- Iskrena hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti ter mu poklonili toliko lepega cvetja in vencev. Vsi njegovi PRODAM Z 101 L, letnik 1979. Milan Bradač, Loška vas 4, Dolenjske Toplice. PRODAM R 4, letnik 1977. Peter Džukič, novi blok Straža. UGODNO PRODAM ZASTAVO 1300, dobro ohranjeno, prevoženih 66000 km. Rudi Papež, Majde Sile 13, Novo mesto, tel. 25-348 po 15. uri. POCENI PRODAM kosilnico minl-padano v dobrem stanju. Alojz Škobe,- Budganja vas 18, Žužemberk. Jože, sredi življenja si omahnil, prezgodaj s‘i nas zapustil, smrt te nam je vzela, a v naših srcih boš živel. Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica ZAHVALA V 31. letu starosti nas je prezgodaj tragično zapustil naš ljubi mož, atek, sin, brat, zet in svak TONE BANIČ iz Pristave pri Leskovcu s ZAHVALA V 70. letu starosti nas je za vedno zapustil- naš dragi mož, oče, brat, stari oče in dedek IVAN GRABRIJAN iz Velikih Sel 11 pri Adlešičih Iskreno se zahvaljujemo sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnega spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se godbi iz Črnomlja, ZB Črnomelj in Griblje, upokojencem iz Črnomlja in pevskemu zboru Adlešiči za zapete žalostinkc- Žalujoči: žena Angela, sinova Ivan in Matjan, hčerki Marica in Angelca z družinami, brata Miha in Adolf z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 78. letu starosti nas je po zelo težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta' KRISTINA PROGAR iz roj. Fabjan Sel 3, Mirna peč Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami v teh težkih dneh sočustvovali, nam izrekli sožalje, nas tolažili, podarili pokojni vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na zadnji goti. Posebej se zahvaljujemo gasilskim društvom iz Hmcljčiča, tatemberga, Mirne peči in Smarja-Sap ter Francu Hrastarju za poslovilne besede pri odprtem grobu in pevskemu zboru iz Mirne peči. Enaka hvala župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož Alojz, sinova Jože in Lojze z družino, hčerki Ani z družino ter Mari z možem Jožtom ZAHVALA Ob mnogo prerani in tragični izgubi ljubljenega moža, očka, sina in brata MIRKA GLAVANA miličnika iz Kopra, roj. v Dol. Straži se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, mm izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo godbi na pihala, pevcem, njegovim prijateljem, LC Portorož in PPM iz Kopra za poslovilne tn^ede in organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Justina, otroka Simona in Robert, ata in mama, brata Andrej in Martin ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je za pustil dragi ata, stari ata in stric JANEZ LIJ STEK iz Dol. Kamenja 10,Novo mesto Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, vaščanom in zrancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje ter mm izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo ZB za podarjeno cvetje in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčerke Marija, Tončka in Ančka z družinami ter Pepca in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA GORENCA iz Vinice pri Šmarjeti se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za g' :rečeno sožalje in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo ZB marjeta in Cestnemu podjetju Ljubljana za podarjene vence, družinama Strasberger in Dežan za nesebično pomoč in župniku Janezu Jarcu za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena Ana, sin Ivan in hčerka Silva z družinama, brat Ignac z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta ■ TOMAŽA BIČKA iz Gabrja se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom, sorodnikom in znancem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali vence in cvetje, pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se LD Brusnice za lepo organizacijo pogreba, sosednjim LD za udeležbo, govornikoma m pevcem pred' domačo hišo ter pred odprtim grobom. Hvala sindikalnim organizacijam in sodelavcem IMV za pomoč, DU za udeležbo in župniku za lepo opravljeni obred. Neutolažljiva žena Nežka, hčerka Vilma z družino, Franci z družino, brat Ivan, sestra Marija, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo ZAHVALA 8. marca, komaj v 32. letu življenja, nas je nenadoma zapustil dragi mož in ljubeči očka JOŽE ŠRIBAR iz Baindta v ZRN Zahvaljujemo se vsem znancem, sorodnikom, prijateljem in vaščanom v domovini in tujini za pomoč v težkih trenutkih, za darovane vence in cvetje, za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki ste pokojnega spremili na mnogo prerani zadnji potu Neutolažljiva žena Milena, hčerka Brigita in novorojenka Anitka Baindt pri Ravensburgu, Veliki Trn, 27.3.1980 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta in moža IVANA JANKOVIČA invalidskega upokojenca iz Dolencev pri Adlešičih sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo družbenopolitičnim organizacijam in društvom, krajevni skupnosti ter pevskemu zboru. Žalujoči: žena Olga, sin Ivan in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame in stare mame MARIJE BOGOLIN u Zgor. Skopic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, sosedom in vaščanom pa za nesebično pomoč ob zadnjih urah. Najlepša hvala tudi pogrebcem in duhovniku za opravljeni obred in tople besede. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ki se je radi spominjate in vam je njena izguba boleča, kot je boleča za vse nas, ki nam je darovala svoje težko življenje. Žalujoči: sin Jože z družino, hčerke Mimica, Urša in Olga z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči, tragični in nenadomestljivi izgubi naših dragih mamice in očka IVANKE in FRANCA POLANKO iz Novega mesta, Kettejev drevored 36 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z namt, nam izrekli sožalje, nas tolažili, podarili cvetje in ju v tako velikem številu spremili k preranemu počitku. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivoma Gorjanci, hotelu Metropol, in SGP Pionir, TOZD SpO Novo mesto, za poslovilne besede, darovane vence in skrb za organizacijo pogreba. Lepa hvala godbi iz Novega mesta, pevcem iz Trebnjega in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: otroci Bernardka, Oliver in Miran, starši, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V cvetu mladosti nas je komaj 19-leten zapustil naš najdražji sin,'brat, nečak in vnuk FRANCI ZORAN iz Dol. Kamene 47 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni proštu Lapu, sestri Juditi ter družinama Kovačič in Jerman za izrečeno ustno sožalje in pevcem s Kapitlja za zapete žalostmkc. Zahvalo smo dolžni delovnemu kolektivu SGP Pionir, posebno njegovim delovnim tovarišem, sodelavkam strojepisnice za pomoč mami, bivšim sošolcem gradbene tehnične šole iz Novega mesta za častno stražo in spremstvo, govornikoma Jožetu Bar bo in Janiju Crnčiču ra tople poslovilne besede ob odprtem grobu, mhdinskemu pevskemu zboru, pevcem s Kapitlja ter pevcem KUD Dušan Jereb za zapete žalostnike ter vsem šestim duhovnikom, še posebno pa proštu Lapu za lepo opravljeni obred in ganljive besede. Zahvaljujemo se tudi zdravnikoma za zdravniško pomoč. Posebno se zahvaljujemo sosedom Mavrinovim, Turkovim in Dobovicnikovim, ki so nam nrvi priskočili na nomoč. t<»r ostalim n cn nam c*ai; . - v: '— T ; .-----*------ ~ “V auocuuiii maviuiuvilll, 1 LUKUVIIII m Dobovicnikovim, ki so nam prvi priskočili na pomoč, ter ostalim sosedom, ki so nam stali !■ Se enkrat hvala vsem, ki ste našega najdražjega sina spremili na ob strani in darovali cvetje zadnji poti Neutolažljivi: mama, ata, sestra Slavka z možem, sestra Vesna, stara mama ter ostalo sorodstvo V boj greš s ciljem, da nekaj dosegel Mi smo pošto in pištoli, nahrbtnika 4 in puški pa so dobili Italija- £ ni „To je bil moj naihuiši A razen tega pa mu je leta f>e8a prodati kot les. Če J 1942 nekdo podaril najdraž- bomo enotni in če se bomo $ jo stvar, fotografijo1tovariša držali dogovorjenega, nam J j Tita ( s kučmo na glavi), ki bo gotovo uspelo. Res pa je f jo hrani še danes. tudi, da bi bilo lahko malo J | Med NOB je bil tovariš manj teh težav, če bi že leta 4 ' Fajdiga vse, od borca do tn teta nazaj vsak na svojem £ 1 komisarja, odposlanca, orga- delovnem mestu odgovorno t nizacijskega sekretarja delal“ okrožnega komiteja KPS itd. Ivana Fajdigo njegovi so- * Prav kot borec—kurir bi po borci, sodelavci in znanci j ofenzivi septembra 1942 ocenjujejo, da je odkrit, ž skoraj padel Italijanom v resnicoljuben, kritičen do 4 roke. To se je zgodilo na nezdravih pojavov, voljan J Travni gori, ko sta se s pomagati vsem, ki so pomo- J tovarišem, tudi kurirjem, či potrebni, osebno skro- $ ^ vračala iz Glavnega štaba v men, od skupnosti pa ne J tretjo grupo odredov v Jele- zahteva ničesar, saj za vse 0 5 nov žleb. Ko sta z zaupno dolžnosti in obsežno delo, ki j J pošto izmučena zadremala ga še vedno opravlja, ne 4 ( blizu ceste, so ju presenetili sprejema nobenega plačila $ % Italijani Takrat jima je uspe- ali nagrad. ^ lo rešiti le torbici z zaupno J. PRIMC % je, da ga je našel v gozdu med Cabrejem in Šentjernejem na nekem mravljišču blizu potoka. nega dov< a inšpekcij podlagi ki iki sanitarl 'lasje za BOJAN BUDJ dosegli ... ,____ ne le tisto, kar smo si med vojno zadali za cilj, ampak še mnogo več: samoupravljanje, delegatski sistem. Čeprav sem že upokojen, mirno gledam v bodočnost, ker sem prepričan, da bo samoupravni socializem doživljal še nove uspehe doma in po svetu," pravi Ivan Fajdiga, rojak iz Sodražice, nosilec spomenice 1941, prvi partijski sekretar v Sodražici, ki je bil ob letošnjem prazniku občine Ribnica proglašen za častnega občana. Najlepša doživetja Ivana Fajdige so povezana z narodnoosvobodilnim bojem To je bila prva osvoboditev rodne Sodražice 25. maja 1942; prvo srečanje z voditelji 10 OF in Glavnega štaba Edvardom Kardeljem, Borisom Kidričem in drugimi, ko so se leta 1942 med odhodom iz Ljubljane v Rog ustavili tudi na območju Sodražice oz. Velike gore; razen tega pa i 1942 nekdo jo stvar, ' Tita ( s ' doživljaj. Pravzaprav pa je bilo še huje, ko sem povedal komandantu maneverskega bataljona Filipu Tekavcu— Gašperju, da sem zahajkal puško: tedaj bi me bilo to skoraj stalo glavo," se spominja Ivan Fajdiga, na katerega glavo so tudi italijanski okupatorji razpisali denarno nagrado. Po vojni je bil tovariš Fajdiga na mnogih odgovornih dolžnostih po vsej domovini — tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Zasavju — in bil celo pomočnik ministra za gozdarstvo in lesno industrijo. Ko smo ga vprašali, kaj meni o današnjem težkem gospodarskem pložaju in o stabilizacijskih prizadevanjih, je dejal: „Bili smo še v mnogo hujših gospodarskih težavah, pa smo se izvlekli Spomnimo se le Informbiroja, ko so nas skušali potolči do kraja. Takrat nismo imeli kaj dru- Čigave grehe skriva modra fasada? Kdo je dovolil vselitev v stanovanja na Cesti herojev, ko ta še nimajo uporabnega dovoljenja? — Zmešnjava J; priključki — Ploščice in tapete odr.topajo — Nejasnosti o usodi pokopališča Na račun učiteljev Približno trideset dni je tega, ko je novozgrajeni del stanovanjskega naselja na Cesti herojev v Novem mestu prejel prve-gi stanovalca. Zdelo se je, da je večmesečnih natolcevanj in prerekanj o gradnji soseske, ki stoji v pokopališkem pasu, vendarle konec, da se duhovi umirjajo (dejstvo, da je meter stanovanjske površine v Novem mestu med najdražjimi pri nas, je tonilo v pozabo), saj so mlade družine srečne kazale ključe novih stanovanj. Njihovega zadovoljstva ni zmanjšala niti izjava, ki so jo morali podpisati pred vselitvijo. V, njej je stalo, da jih ne moti, ker imajo na drugi strani pokopališče, da jih ne moti ker je okoli blokov gradbišče, celo to, da se strinjajo s tem, da so v stanovanjih napake, ki pa jih bo SGP Pionir v določenem roku odpravil. Ni minilo veliko dni, ko so taisti ljudje pričeli tarnati. Nekdo je ugotovil, da keramika v kopalnici ni dokončana, da so bile tapete položene na vlaže stene in pričele odstopati, da ni bil opravljen preizkus elektrike in da bojlerji niso delali. Nekdo je ugotovil, da so bile vse pipe in cevi v kopalnici pritrjene zgolj navidezno, zato so tudi imeli stanovalci poplave po stanovanjih. Keramične ploščice so jfričele odstopati, na balkonih je pričel odpadati omet. Spet drugi je povedal, da je že ob vselitvi s težavo odklenil vhodna vrata, ko pa jih je od znotraj zaklenil, se niso dala več odpreti. To je maral storiti na silo1 in seveda zamenjati potem ključavnico. Zanimiva je tudi zgodba stanovalca, ki je ugotovil, da ima v kuhinji v istem kotu speljan dovod in odvod vode ter nad njima kuhinjsko1 napo. Ce bi hotel imeti na te priključke priključene gospodinjske aparate, bi moral naložiti drug na drugega štedilnik, stroj za pomivanje posode in pomivalno korito. Da o oknih brez kljuk in še čem ne govorimo. Le govorice? Na Upravi inšpekcijskih sltižb Novo mesto smo dobili odgovor, da ZMAGA LEBARJA V Leskovcu je bilo pred dnevi končano prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike. Med 27 tekmovalci je slavil Igor Lebar, drugi je bil Franc Petelin, tretji pa Darko Rupar. VEČER Z UMETNIKI Klub novomeških študentov in Glasbena mladina Novo mesto organizirata v petek, 4. aprila, ob 19. uri v Dolenjski galeriji glasbeni večer z umetniki: Ladkom Korošcem, Sonjo Hočevarjevo, Rajkom Koritnikom. Spremljeval jih bo Milan Stante. Obeta se nam prijeten večer dobre glasbe s komentarjem Ladka Korošca. Zatorej, ljubitelji glasbe vljudno vabljeni. Še o poneverbi na krški osnovni šoli Zapis, da blagajničarko krške osnovne šole Jurija Dalmatina Magdaleno Setinšek iz Spodnjega Starega gradu sumijo poneverbe kar 360.000 dinarjev od vplačil za šolske malice, je povzročil precejšen odmev. Vsekakor niso umestna namigovanja, da so bili zaradi tega kakorkoli prizadeti otroci ali da je to vplivalo na ceno obrokov. Zadeva je mučna predvsem za kolektiv šolnikov te velike šole. Če komu, manjka denaija učiteljem, ki imajo sedaj nemajhne težave pri oblikovanju svojega sklada skupne porabe. Poneverba seveda ni prišla na dan šele ob zaključnem računu. Vodstvo Jole je vložilo veliko truda, da so zadevi prišli do dna, o čemer bo beseda še na sodišču. Res gurmanski vlomilci Odnesli suho in zmrznjeno meso, kokoši, zajce, od nejestvin pa zračno tlačilko, kasete in celo bencin Sestero prebivalcev Uršnih sel je bilo v ponedeljek zjutraj neprijetno presenečenih, saj so eden za drugim po vrsti ugotavljali, da jih je ponoči okradel vlomilec. Po količini plena sodeč, se da nedvomno sklepati, da je bilo storilcev več. Spisek manjkajočih stvari, ki so ga sestavili pri Matkovih, Lindiče-vih, Sajtlovih, Urbančičevih ter Francu in Igorju Povšetu, predolg da bi ga v celoti povzeli. Le to, da so storilci obiskali garažo, kurnik, zajčnico, klet, vlomili celo v 2 osebna avtomobila, medtem ko je pri enem ostalo le pri poskusu. Od dragocenejših stvari so odnesli kupe suhega mesa; prav jim je prišel cel zajeten kos svinine iz zamrzovalne skrinje. Svoje gurmanske strasti so sklenili potešiti tudi z nekaj kokošmi in zajci. Od nejestvin pa je vlomilcem prišla prav tudi avtomobilska dvigalka, kasete, zračna tlačilka, celo 10 litrov bencina in še kaj. so pritožbe stanovalcev utemeljene. Vendar je k vsemu temu potrebno dodati še marsikaj. Med drugim tudfl to, da so taisti stanovalci vsakodnevno prosjačili po občini, da tam zagotove kar najhitrejšo vselitev. Občinski 'možje so potem pritiskali na izvajalca, SGP Pionir, ki je pod takšnim pritiskom dela pospešil. Seveda tudi na račun slabše kvalitete. Material, ki bi se naj sušil več dni, je moral biti posušen v nekaj urah, inštalacijski ' priključki so bili nena-S mensko' nameščeni in tako se je seveda dogajalo, da so bili priključki za vodo tam, kjer pralnega stroja sploh ni bilo moč namestiti. Dela so Nekaj lovskih iz LO Draga-Fara DIVJI LOVCI ROPAJOi - Za mejo ob Cabranki so še vedno na delu divji lovci Kljub vsem ukrepom jih doslej še ni uspelo odkriti in ukrotiti. Pred kratkim so spet ob Cabranki pod Podplaninskim križem ustrelili jelena, kateremu so nato odrezali gornje dele vseh štirih nog in glavo z rogovjem - trofejo. Preiskavo vodi postaja milice Ribnica. Štirje lovci več - Na nedavnem občnem zboru LD Trava -Draga so sprejeli med redne člane 4 lovce pripravnike. Tako se je število članov povečalo od 39 na 43, kar je dovolj, saj pride na ‘ vsakega lovca 77 ha lovišča. ZGRADILI BODO LOVSKI DOM - Dragarski lovci so sklenili, da bodo zgradili lovski dom. Postavili ga bodo v Dragi, kjer bodo od kmetijske zemljiške skupnosti odkupili 20 arov zemljišča. VSAK BO DELAL 40 UR -Lovci so na nedavnem občnem zboru sklenili, da je vsak član LD Draga-Trava dolžan letos opraviti za LD 40 delovnih ur. F. KALIC VSAK TRETJI V RK Občinska organizacija Rdečega križa Kočevje, združuje 15 krajevnih organizacij RK v krajevnih skupnostih. Vse krajevne organizacije imajo 3.500 odraslih članov, v RK pa je vključenih še 2.000 mladih članov iz osnovnih šol in 270 mladincev in mladink. To pomeni, da je. vsak tretji občan včlanjen v RK. bila izvedena brez površinskih načrtov, ki bi takšne in podobne napake sami po sebi odpravili, oziroma do njih sploh ne bi prišlo. Seveda je pa krono vsemu postavila ugotovi-S tev„da izvajalci za že vseljeni del stanovanjskega naselja sploh nimajo uporabnega dovoljenja. Zajcaj? Že pred pričetkom del je republiški inšpektor podvomil v pravilnosti* gradnje stanovanjske' soseske v neposredni bližini pokopališča. Navzlic temu so pionirjevci le dobili ustrezne papirje in pričeli z gradnjo. Seveda ob pogoju, ki ga je postavil republiški inšpektor: „Prva vselitev, zadnji pogreb na ločenskem pokopališču.” Kot vemo, sc tega pogoja ni nihče držal. Razen novomeških sanitarnih inšpektorjev, ki za vselitev niso dali soglasja, ker je ob stališču republiških inšpektorjev tudi razumljivo. Privoljenje sanitarnih inšpektorjev pa je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. Kdo je torej odgovoren za izdajo dovoljenj za'-vselitev v stanovanja, ki poleg številnih pomanjkljivosti nimajo niti uporabnega dovoljenja? Ali le Pionir, ki je najprej pričel z gradnjo objekta v najneposrednejši bližini pokopališča? Ob bolj ali manj znanem dejstvu, da ločensko SKRIVNOSTNI ROGAČ - Tega raka je pred dnevi na naše uredništvo prinesel Alojz Mrgole iz Šentjerneja 121. Pojasnil Kako je »nvnusmi rogač, cigar oklep je že dodobra načel zob časa, prišel na tisto mesto, ostaja nepojasnjeno. Mrgole je zatrdil, da ne gre za nlcakršno prevaro in da je bilo po legi ostankov raka zanesljivo sklepati, da je tam tudi poginil. (Foto: Budja) KO SE KONJ ZBOSI — Če se to zgodi belokranjskemu kmetu, nima prav velike izbire, h kateremu podkovnemu kovaču ga bo peljal. V obeh belokranjskih občinah bi kovače lahko našteli na prste ene roke. Eden redkih, ki še znajo podkovati konja, je mojster Julij Strugar iz Črnomlja. Danes so pač taki časi, da imajo več dela mehaniki. (Foto: A. Bartelj) pokopališče še lep čas ne bo pt* seljeno iz številnih vzrokov (čep je lokacija določena), sta v sedanje! na videz brezizhodnem položaju I dve rešitvi: da pionirjevci gradijo še vnaprej izročajo stanovanja rabnikom brez ljenja, ali pa spremeni odločitev, na tere bi potem inšpektor lahko izdal soglasje litev. »LASTOVKE” SE VRAČAJO — Vedno več naših delavcev ni začasnem delu v tujini se, ko si doma zgradi lastno gnezd0r vrne v domovino. Tudi tak zdomec iz Metlike se je po večletnem bivanju v Nemčiji odločil za ta korak. (Foto Bezek) Prevrnila se je cisterna s 14.000 kg strupa Požrtvovalnost in dobra organizacija preprečili katastrofo pri Otočcu V sredo, 26. marca, okoli tretje zjutraj se je pri Otoč cu prevrnil grški tovor njak—cisterna, ki ga je vozil 42-letni Iossifidis Prodro-mos. V cisterni je bilo več kot 14.000 kilogramov etil-J fluida, nevarne in strupene svinčeve spojine. Takoj so alarmirali vse za tak primer pristojne organe in poskrbeli za zavarovanje, saj bi odtekanje strupene snovi lahko povzročilo veli' ko škodo. K sreči je vse teklo, kot je treba, promet na magistrali pa je bil zaradi varnosti nekaj časa zaprt. Vsi pri stojni so pri odstranjevanju nevarnega tovora vzorno sodelovali, edina nevšečnost je bilo dejstvo, da novomeški gasilci še vedno nimajo vse, za take primere potrebne opreme. Na tako prometni cesti kot je dolenjska magistrala, cesti, ki veže evropski zahod in vzhod, se kaj lahko primeri nevšečnost, ki ji ne bomo kos samo s požrtvovalnostjo, zagnanostjo, dobro voljo in srečo. POSTAVLJAJO DALJNOVODE — Gradbena ekipa „Dalekovoda‘ jz Zagreba te dni na Kočevskem ponovno postavlja daljnovode, ki jih je podrl sneg novembra lani. Delo bodorv kratkem končali (Foto; Primc) IN VIŠKI SO BILI POVRNJENI Na žiro račune samoupravnih interesnih skupnosti Repičeve drage se je steklo v preteklem letu več denarnih sredstev, kot jih je bilo dovoljeno porabiti — Denar pripada delavcem. Na naše žiro račune je prišel iz prispevkov od njihovih bruto osebnih dohodkov, je bil jasen direktor skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. - Soglašam, vendar pa imajo delavci pravico reči, da gre del teh viškov na primer za dograditev zdravstvenega doma, je porušil začeto ravno- težje predsednik izvršnega odbora zdravstvene skupnosti. - Ali pa za gradnjo šole v Zgornji Predjami, se je potegnila predsednica skupščine izobraževalne skupnosti. - Za kulturni dom pa bi bilo potrebno kupiti nove reflektorje, ki stanejo nekaj manj kot tristo tisoč dinarjev, ni hotel molčati predsednik izvršnega odbora kulturne skupnosti. - Ne smemo pozabiti, da živijo nekateri ostareli krajani z minimalnimi podporami. Nekaj sredstev iz viškov bi lahko namenih tem potrebam, se je oglasil delegat skupščine socialnega skrbstva. — Za lani zgrajeno športno dvorano moramo plačevati zelo visoke anuitete. Ne pozabimo tega, ko bomo dali naše predloge delavcem naj jih obravnavajo na zborih delovnih ljudi, se je skoraj malce razjezila predsednica skupščine telesnokulturne skupnosti — Naša reziskovalna skupnost dela skoraj brez ficka. Naj pričakujemo ob takšnih pogojih kakršne koli inovacije, je pristavil svoj lonček delegat občinske raziskovalne skupnosti. Vsi zaposleni so na zborih, delovnih ljudi ure in ure razpravljali o razdelitvi viškov oziroma o vrnitvi dela teh viškov združenemu delu. Vsi zbori so bili med delovnim časom in med tem, ko se ie govorilo, so stroji počiv: tovornjaki niso vozili in delavci Hitrograda niso premetavali opeke. Neposrednik Jožič Repič je izračunal, da so veljali združeno delo zbori delovnih ljudi štiristo tisoč dinarjev večkot je dobilo združeno delo vrnjenih sredstev iz viškov samoupravnih interesnih skupnosti za preteklo leto. «, TONI GAŠPER# 6 i PRILOGA Rozmanovem gaju v Tacnu — je v njihovem internem glasilu ,,Modri bilten" še mnogo. Letos bo v centru končala šolanje že deseta generacija mladih miličnikov in več kot 170 mladih bo odšlo na delo, zamenjalo pa jih bo približno 220 novincev, ki bodo letos prvič oblekli modre uniforme šole za miličnike kadete. Mogočen kompleks zgradb že trinajsto leto živi v neskaljenem prijateljstvu s prastarimi cipresami na podnožju Šmarne gore. Čeprav nisem bil prvič med mladimi kadeti, me vedno znova pritegne okolje čutovitega naravnega parka, v katerem je zraslo pravo mesto v malem z najsodobnejšimi učilnicami in kabineti, bivalnimi prostori, igrišči, urejeno menzo, labirintom tlakovanih poti, ne nazadnje tudi z mahovjem poraslim skalnim previsom, čez katerega šumi studenec. Vse je takšno kot pred leti, le učenci se menjujejo. Generacija za generacijo. Letos se bo vpisala nova. Vpisni rok je 20. april. Datum, dobrodošel predvsem za tiste, ki morda nebodo sprejeti in bodo imeli potem še dovolj c?tsa za vpis na katerokoli drugo srednjo šolo. Ih ko smo tako pred dnevi skupaj z direktorjem šolskega centra RSNZ Francem Kostrevcem in novim republiškim podsekretarjem za nptranje zadeve in načelnikom milice Leopoldom Jesenikom premlevali to in ono iz življenja mladih miličnikov, je prišla na dan tudi ugotovitev, da je dolenjski delež pri vpisu v šolo med najskromnejšimi, da je število mladih Dolenjcev v Tacnu vse manjše, kar seveda ne daje prav nič razveseljivih obetov, da se bo že tako šibka zasedba na naših postajah milice v kratkem kaj izboljšala. Morda bo naš zapis le pomagal učencu, ki letos končuje šolanje na osemletki in stoji pred pomembno odločitvijo, dokazati, da poklic miličnika navzlic mnogoterim odrekanjem prinaša veliko lepega, predvsem pa spoznanje, da si ljudem potreben in konsten, da jun pomagaš tudi takrat, ko vse drugo odpove. Za uvod dejstvo, da je šolanje v Tacnu brezplačno, prav tako je brezplačno stanovanje, hrana, obleka, učni pripomočki... Šolanje traja štiri leta in daje popolno srednjo izobrazbo, saj predstavlja strokovno kadrovsko šolo, katere temeljne naloge določa zakon o notranjih zadevah, zakon o srednjem šolstvu in predpisi JLA. Po opravljenem zaključnem izpitu postanejo miličniki kadeti pripravniki za miličnike s priznanim odsluženim vojaškim rokom. Nedvomno je kadetska šola v Tacnu ena najbolje opremljenih pri nas Tako imajo vsi laboratoriji najmodernejše naprave, pri poučevanju si predavatelji pomagajo celo z interno televizijo. Dovolj časa in možnosti pa je tudi za izvenšolske dejavnosti, saj se lahko vsak gojenec ukvarja z dejavnostjo, ki ga zanima. Teh imajo kar 42, celo za ljubitelje kuhanja se je našlo nekaj prostora v šolski kuhinji. Sicer pa je šola v Tacnu podobna vsaki drugi srednji šoli, le da imajo učenci poleg splošnih tudi posebne predmete, ki jih bodo potrebovali pri opravljanju poklica: kazensko pravo, prometne predpise, kriminalistiko, motoristiko, razne športne veščine (karate, jui-juic, aikido). Dijaki, čeprav stanujejo v internatu, niso odrezani od sveta. Domov lahko gredo dvakrat na mesec, prvo leto šolanja kar vsak teden, seveda pa so vmes tudi izhodi v mesto. Miličniki kadeti tudi ne služijo vojaškega roka, saj je ta vključen kar v redni štiriletni program šolanja. In ko sem odhajal iz tega pravcatega dvorca sredi (pzdička, sem se spomnil verzov, ki jih je gojenec šole zapisal V pesniški zbirki „Pesmi iz Rozmanovega gaja", nastali pred dobrim letom: ,, Domovina! Ti si sonce in mi smo tvoja moč! Okovi! Davne sence ste/ sovrag pobeqnil je v noč. Naša pest te bo branita, ako sovrag povrne se/ zadnja kaplja bo prelila te krvi slovenske se! Okupator te porušil je, moja ljuba domovina, te oče zopet zgradit je, podaril ti svoj'ga sina. Tam, kjer moj oče je končal, prijet bom jaz. te dogradil, svobodo tvojo varoval, bom kri in pot zate prelil." BOJAN BUDJA BODO PEŠCA »DOSTAVILI” NA BOJIŠČE? Med pogovori o sodobnem vojskovanju se pogosto omenja izraz „aerizacija". Ta beseda je tujka za množično uvajanje in uporabo najrazličnejših letal ter tehnično in organizacijsko usposabljanje enot za prevoz po zraku. Sestavni del aerizacije v sodobnih armadah je tudi aerizacija zaledja. Dosedanja praksa je pokazala, da je uspešnost boja med drugim odvisna od pravočasne in zadostne oskrbljenosti enot na bojišču. To velja zlasti v okoliščinah, ko imajo nekatere največje armade atomsko orožje, s katerim lahko močno oteže ali pa celo onemogočijo kopenski promet Ob tem menijo, da v prihodnji vojni ne bo dovolj časa za hitre improvizacije, s katerimi bi nadoknadili pomanjkljivo zaledno oskrbovanje. Zato so v tujih armadah veliko pozornost posvetili tako izpopolnjevanju kopenskih transportnih sredstev kot tudi vse obsežnejši aerizaciji. Poglejmo, kako je s tem v državah pakta Nato, s pripombo, da nasproti, vzhodni blok tudi na tem vojaškem področju prav gotovo ne spi spanja pravičnega. V državah pakta Nato so že usposobili petino všeh letališč za pristajanje in vzletanje težkih transportnih letal, hkrati pa grade železobetonska zaklonišča za zaščito letal in podzemska skladišča za ljudi in opremo. V ZDA imajo posebno poveljstvo vojaško-transportnega letalstva, ki ima po podatkih iz leta 1975 na voljo 350 težkih transportnih letal, v primeru potrebe pa bi dobilo še 400 letal iz rezerve in 300 težkih potniških letal. To letalstvo so doslej že nekajkrat uporabili za prevoz materiala in ljudi na velike razdalje. Tako so na primer Američani med vojno na Bližnjem vzhodu leta 1973 po zračni poti prepeljali vsak dan v Izrael kar 1000 ton raznega materiala. Da bi bili taki „zračni mostovi" čim hitrejši, prevažajo material v standardnih kontejnerjih. Z raznim materialom in orožjem napolnjene kontejnerje prevažajo iz ZDA v oskrbovane baze na drugih celinah z orjaškimi transportnimi letali C—5A, iz baz do bojišča pa z drugimi letali in helikopterji. Raztovarjanje letala C—5A je med zadnjo arabsko—izraelsko vojno trajalo povprečno samo dve uri. Za dostavo letala neposredno na bojišče je med drugim namenjen tudi helikopter UH—1D, ki lahko ponese do 2200 kg koristnega tovora. Potrebe sodobne armade po raznem materialu so res velikanske. Tako na primer so dnevne potrebe pehotne birgade 200 ton, zračno-desantne brigade pa celo 275 ton. Med vojno v Vietnamu so helikopterji mu ničijo dovažali neposredno na artilerijske ognjene položaje, živila pa so odmetavali ob hitrosti 240 km na uro z višine 15 do 75 metrov kar na tla. Seveda je bila hrana v posebnih kontejnerjih. Helikopterji igrajo čedalje pomembnejšo vlogo tudi pri tehničnem in sanitetnem oskrbovanju in so se pokazali zelo učinkovite pri evakuacji poškodovane vojne tehnike in pri dovažanju delovnih skupin z vsem potrebnim orodjem in rezervnimi deli. V razmerah sodobne vojne si je težko predstavljati sanitetno oskrbovanje, ki se ne bi posluževalo helikopterjev in letal, ki so posebej namenjeni in opremljeni za evakuacijo ranjencev, dovoz sanitetnih skupin, materiala itd. Na tem področju so doseženi pomembni uspehi. Tako na primer je med drugo svetovno vojno umrlo 4,5 odstotka vseh ranjencev, v Koreji 2,5, v Južnem Vietnamu, kjer so za evakuacijo ranjencev že uporabljali helikopterje, pa je umrl le en ranjenec od stotih. Helikopterji so tudi zelo skrajšali čas od trenutka ranitve do kirurške intervencije. V drugi svetovni vojni je to trajalo 6 do 12 ur, v korejski 2 do 4 ure, v Vietnamu pa 1,5 do 2 uri. Strokovnjaki se v zadnjem času zanimajo tudi za uporabo zračnih ladij (balonov), in to zaradi nekaterih prednosti, ki jih imajo pred letali. Zračne ladje so zelo odporne, ker so razdelja na več komor, zato lahko nadaljujejo polet* pri hujših poškodbah. Proučujejo možnost, da|m zračne ladje uporabili kot leteča dvigala ter prevoz tovorov na velike razdalje. Zračne ladje so zelo obetavna sredstva tudi*1 strateške prevoze enot in vojaškega materiala, reševalna dela, leteče bolnišnice in delavnice, izvidovanje na velike daljave, za protipodmorfl|* ško obrambo, za vzdrževanje zvez na velik* razdalje itd. Ameriška zračna ladja, ki jo načrtujejo, & lahko sprejela 100 ton tovora in ga s hitrosi 330 km na uro prepeljala 16.000 kilometre daleč. To ladjo bodo lahko uporabili tudi k° nosilko medcelinskih balističnih raket. Ne zaostajajo tudi Angleži, ki delajo posku za zračno ladjo, ki bo imela nosilnost do 40 ton. Njen doseg bo 5600 kilometrov, hitrost Ps0’ 144 kilometrov na uro. S to ladjo bodo lahko hkrati prepeljali d*t0 kompletna bataljona (1600 mož, 70 lahkih in ' težkih transportnih vozil ter 100 ton drugej! tovora!).. Za ta tovor bi sicer potrebovali 1C,0> transportnih letal angleške proizvodnje. 1at Povsod posebni Francozi, katerih VOjaŠl je| tehnika pa niti po naključju ni slaba, ' ^ pripravljajo zračno ladjo „titan" z nosilnost ot 900 ton. Ta tovor bo lahko ob hitrosti 100 k ;jC{ na uro prišel do 1000 km daleč. Česa vsega človeštvo ne izumi za uničevan človeštva! VOJAŠKI KOTIČEK K VOJAKOM VSI ŽE PRI DEVETNAJSTIH Vsi državljani SFRJ naj bi bili pri služenju vojaškega roka izenačeni, to je osnovno načelo predloga novega zakona o vojaški obveznosti. Da bi to načelo uresničili in da bi bolje kot do sedaj uresničevali temeljni cilj služenja vojaškega roka, to je pravočasno usposobiti in izuriti mladino za oborožen boj, predlog zakona uvaja nekaj sprememb glede služenja vojaškega roka. Z njimi so novinarje seznanili predstavniki republiškega sekretariata za splošni ljudski odpor. Bistvena sprememba v predlogu zakona zadeva dolžino vojaškega roka, ki naj bi bila od sprejema zakona naprej za vse nabornike enaka, in sicer naj bi vojsko služili 15 mesecev. Izjemen, tri mesece krajši vojaški rok, bo veljal le za nabornike, ki so edini hranitelji družine. Predlog zakona uvaja tudi spremembo glede časa, ko mora nabornik obleči vojaško obleko. Tako morajo vsi sposobni in omejeno sposobni naborniki brez izjeme začeti služiti vojaški rok v letu, v katerem dopolnijo 19 let Tisti naborniki, ki nameravajo nadaljevati šolanje na višji ali visoki šoli, naj bi začeli služiti vojaški rok v letu, ko dokončajo usmerjeno izobraževanje, če so takrat že dopolnili 18 let. Odslužiti morajo 12 mesecev vojaškega roka, preostale tri mesece pa naj bi odslužili po končanem študiju na višji ali visoki šoli, oziroma ko izgubijo status študenta, najkasneje pa do konca kolendarskega leta, v katerem dopolnijo 26 let. Tisti, ki ne bi do 23. leta opravili vseh izpitov, ki so predvideni v prvih dveh letih študija na višji ali visoki šoli, naj bi v 23. letu starosti doslužili vojaškj rok. Zadnje tri mesece vojaškega roka bi nabornik lahko odslužil v teku leta v času, ki bi mu najbolj ustrezal. Vsako leto bi bili na voljo štirje roki odhoda med vojake, in sicer vsake 3 mesece, začenši z jangarjem. Za tiste, ki pri 19. letih še ne bi končali usmerjenega izobraževanja, predlog zakona predvideva, da lahko služenje vojaškega roka odložijo do 21. leta starosti, vendar le, če imajo status srednješolca. Tudi glede vojaške obveznosti žensk prinaša predlog zakona nekaj sprememb. Doslej so bile ženske dolžne služiti le v rezervnem sestavu vojske, toda ker ženske za oboroženi spopad niso dovolj usposobljene, predvideva zakonodajalec le prostovoljno udeležbo žensk v vojaškem usposabljanju v obdobju miru. Usposabljanje žensk naj ne bi trajalo manj kot dva meseca in ne več kot pol leta. Trajanje vojaškega roka bi bilo odvisno od rodu vojske, ki bi si ga ženska izbrala Vojaškega usposabljanja bi se lahko udeležile ženske v starosti od 18 do 25 let. Ženska, ki postane rezervni oficir, bi lahko po določbah predloga novega zakona enako kot moški kandidirala za aktivnega starešino JLA. Dve francoski letalski puščici. številka pomenilo: i. talka konica. 2. lahak rep. W zagotavlja pravilen let puščice. PRVA LETALA SO METALA PUŠČICE Na začetku 1. svetovne vojne je Dsp oborožitev letal zelo skromna in neučinkovit3'|eS| Letalska posadka je na sovražna letala in cilje največkrat streljala kar z običajnimi pehotnim orožjem, šele kasneje so strokovnjak opremili letala z mitraljezi, bombami itd. ■■ Skica prikazuje eno prvih orožij, katero so IJ začetku prve svetovne vojne uporabljala leta' vseh vojskujočih se strani, izumili pa so « Francozi. To so bile kovinske puščice, dolge do 14 cm in težke 18 do 27 gramov. , Iz letal so jih v velikem številu metali posebnih posod ali pa kar z roko. Taka L je med prostim padom z višine nekaj sto metr dosegla hitrost okoli 200 metrov na sekundo s tem kinetično energijo okoli 50 kP ’ Tolikšno energijo ima tudi izstrelek brzostrel ali pištole velikega kalibra. . ge Za boj proti nezaščitenim ciljem na tleh in posebej proti občutljivim ter počasnim zrap20|j' ladjam (balonom) je to zadostovalo, za kaj oklopljenega pa še zdaleč ne. Tudi poskus zažigalne puščice, ki jih je uvedlo italijap letalstvo, niso bile kakšen poseben dosežek. j ai • In tako so se morale puščice umakniti v® . L bolj učinkovitim orožjem, ki so v rabi še da /n bombi, mitraljezu, topu, raketi. ______________________ _______________________ priloga dolenjskega li$\ 260.I visoki, da jim niti višja vodna gladina zaradi kasnejše gradnje pretočne hidrocentrale pri Vrhovem ne bo mogel do živega. Ker je dno sestavljeno pretežno iz grafitnih skrilavcev, segajo temelji teh stebrov 14 metov globoko. Ingradovci izvajajo dela v skladu s postavljenimi roki. Most naj bi bil nared do jeseni. Ko bo ulitih in spetih vseh devet „taktov", bodo lahko dobetonirali pločnike, namestili ograjo. Vse skupaj bi lahko kot preostale dele naredili pod šotorom in rinili preko reke. Kot pravi inž. Goričan, tega ne delajo, saj se dobljena ploščad na kraju za malenkost poda. To bi bilo morda opazno pri ograji in robu pločnika. Kateri graditelj pa bi bil danes še ponosen na skrivenčen most? PLOD DOMAČE PAMETI Novi postopek, celjski inženirji so ga proučevali v Nemčiji, je izveden brez vse običajnejših licenc. Pravzaprav je uvožena l£ hidravlika. Da premaknejo prvi takt, je potrebno takole za okrog 200 ton potiska; kasneje, ko bo naprava rinila čez stebre čedalje več „taktov", bo potrebna vse večja sila; pri zadnjem računajo že na potisk 2.000 toni Inž. Goričan poudarja, da je takšen način gradnje posebno primeren za daljše mostove. Ko je naprava enkrat montirana, je bolj gospodarno, če jo lahko uporabijo za čim več „taktov". Krajna meja ji je nekako pri 800 MOST IZPOD ŠOTORA i l! p, Na razmeroma majhnem prostoru od izliva in Savinje v Savo je ta čas v gradnji pri Radečah že peti cestni most. Če drugega ne, tudi J° Potrjuje, kako pomembne ceste tečejo tod, K reka ne razdvaja. Celjskega Ingrada tozd iz ;-askega je na radeškem gradbišču poskrbel za lovost Prvič v državi uporabljajo namreč nov 'ačin gradnje: potiskanje na kraju samem vlitih lelov na drugi breg. Vezanje armature in Coniranje poteka v nekakšnem velikanskem Gtoru. Ljudje so si že izmislili svoje ime za to Hčer na moč resno opravilo: „lngradov cirkus", i „TAKTI" NOVEGA VOZIŠČA IN ŠE KAJ Ob obisku gradbišča 25. marca so bile sive tega šotora zvite na vrhu jeklene konstruk-l)e- Pod gmoto je bil usmerjen vrvež hidravličnih vodov in delavcev. Vodja gradbišča dipl. inž. Karel Goričan s sodelavci je le od časa do časa kaj pripomnil. Vsakdo ve, kaj mu je početi. Izvajali so namreč potiskanje prvega „takta", kot gradbinci strokovno imenujejo dele novega vozišča. To je bilo že povsem očitno, da bo stvar šla — premakniti je bilo treba le še za 2,5 metra — je Goričan rade volje pojasnil prednosti novega sistema. Bistvena razlika od drugih postopkov betoniranja mostov je ta, da ga betonirajo tako rekoč na istem mestu. Tako narejeni „takt" nato s pomočjo hidravlike rinejo naprej čez reko. Sava pod Radečami ni kdove kako široka. Za premostitev je treba 140 metrov širok most. Uliti bodo morali devet ..taktov", da bodo prišli na drugi breg. V enem takem „taktu" je v sredini prostoren jašek za morebitne vodovodne cevi, kable in druge instalacije, ki običajno sledijo mostovom. Doslej so posamezna polja običajno betonirali kar nad deročo reko (npr. pri Boštanju) ali pa sestavljali iz od drugod pripeljanih elementov (pri Brežicah). Deroča rečna voda je prevečkrat ukazovala graditeljem, pri graditvi mostu pri Boštanju na primer je nemalokrat razdrla nasip. Pri Radečah so se negotovosti rešili s pomočjo tega postopka.'Rredtem so v rečno dno kajpak zabetonirali sloke stebre: štirje trdno štrlijo iz vode, po dva sta še na vsakem bregu. So tako metrih, razdaljo lahko podvojijo, če gredo za drugo polovico mostu še z drugega brega. Celjski gradbinci iščejo za svoj postopek domače materiale. Železobetonska gmota enega „takta" iz prednapetenega betona — vanjo ulijejo 70 do 80 kubikov betona, drsi po teflonskih ploščah. Koliko te veljajo, si lahko predstavljajo gospodinje, ki kupujejo teflonsko posodo. To uvoženo snov na radeškem mostu uspešno nadomestujejo s kosonom konjiškega Konusa. NIC JIH NE MORE VEC ustaviti Novi postopek terja na delovišču sorazmerno maloštevilno posadko. Povprečno dela manj kot 30 delavcev. Muhasto vreme gradbince zaradi omenjenega šotora ne more motiti. Ravno tako jih ne more ogrožati visoka voda, sovražnica graditeljev mostov. Potiskanje prvega „takta" tega mostu se je obneslo. Do konca del bodo ..cirkus" prestavili v Zagorje, kjer bodo v kratkem pričeli pripravljati gradbišče za novi most. V jeseni se bo stari jekleni veteran pred Radečami lahko oddahnil. Z omejitvijo na deset ton je hudo ozko grlo magistralne ceste Celje — Drnovo. Vrh tega je most še izredno ozek. Grajen je bil pač bolj za parizarje, kot pa za tovornjake vlačilce. A. ŽELEZNIK Potujoče Hišice p, *rhu' 0 svetu prihaja iz manjših delavnic mnogo V . A ‘ ‘ I 'kih serij, ne zmeni. Celo znani bolidi formule rojevajo na ta način. Takšni modeli, bodisi da pQ *a športne avtomobile, čolne ali letala, so jl^^adi izdelani zelo domiselno, v sebi imajo ®lka nekaj svojega. Serumi reviji samograditeljev, zagrebškem nskih izdelkov, za katere se industrija, vajena od začetka leta v nadaljevanjih izhajajo •D slike bivališč na kolesih. Dvoje najbolj ^ ^ je naredil nekdanji Novomeščan, sedaj opiu fifoih avtoklepar Stane Pustavrh. Mojster kon®’ nekdaj eden od pionirjev imvejevskega kcijskega oddelka (za delavnico v Novem niC u dobil lokacije!), ne ponuja nikomur hiSfc ar nepreverjenega. V prvi enačici potujoče sij® r bilo J° je mogoče naložiti na podaljšano seclaj l.tTWeieve9a kombija, in drugi, ki je v garaži de|ay j® rnojster Pustavrh z družino in zatem z SpanoL tudi letoval. Bili so v Kranjski gori, na IT'ra, Venr' vrhu, kjer jim ni mogel do živega hud ^l*. [ta morju. «Siahko tako hiSico zgradi vsak samograditelj, v0st »Camo vsakomur posebej. Ljudska iznadlji-V6Pozna meja. Ti dve, ki so ju naredili v •' delavn'c'- vsekakor dajeta povsem ^uhi Wde2. v notranjosti pa je vse kot doma r'*clalj^. ' blok, ličen dnevni prostor, ki se ^tari*6 v kabino za voznika in sopotnika, !"'*icrvJe' sPalnica (tudi sedežno garnituro'' z dnevni sobi je mogoče preklopiti v 0 težišče), gretje in še kaj. Skratka, vse Prikolicah boljšega razreda, samo da se ahko premika. Pustavrh in več zagrebških novinarjev ,®z dvoma nemalo zaslug, da so marsikaj ' tudi pri predpisih za takšna vozila. Nič pri : kSter namreč ne Koristi se tako lep in dognan izdelek, če ga ni mogoče registrirati. Kogar so hrvatski miličniki za Bregano zalotili z doma narejeno tovorno prikolico za avtom, že ve, kako je s tem. 'ga dolenjskega Pustavrh, - - . -V-i- ■ . . 'u ' • ■ ■ » , Mr ■ .. -v- • ;• .• . glede na letnice življenja (1493—1541) zanesljivo še pil čisto studenčnico, vendar je modro izjavil, „da je strup samo vprašanje doziranja, torej odmere". Vode pa se onesnažujejo hitreje, kot tečejo besede, kaj šele dejanja. Kemiki vse bolj pogosto odkrivajo v vodi snovi, ki povzročajo raka, ter celo substance, ki so sicer sestavni del kontracepcijskih tablet. Tretja stopnja čistilnih naprav ARA izloča fosfate, oziroma jih kemično nevtralizira. Četrta stopnja prečiščevanja voda pa predvideva tako imenovano kontaktno filtracijo in ozoniranje. Kontaktna filtracija bi na nekaj metrih naredila tisto, kar sicer že milijone let počenja mati narava, ki filtrira podzemne vode s pomočjo velikanskih peščenih slojev, ki jih pri nas vneto predelujemo v slab asfalt. Ozoniranje pa temelji na ozonu, po domače bi rekli superkisiku. Ta veliko bolj kot navaden kisik razbija nekatere snovi, ubija bakterije, razčlenjuje substance, ki širijo smrad, itd. Nad to, četrto stopnjo prečiščevanja voda odkimavajo z glavo celo zelo bogati Švicarji. Ne da bi bila neučinkovita, samo zelo draga je. In četudi bi jo ne glede na stroške uvedli po vsem svetu, je vprašanje, <če bi s tem premagali onesnaževanje voda. Boj zoper onesnaževanje voda je namreč precej Sizifovo delo. Vse, kar dosežemo, (z več denarja in več tehnike), kar hitro utone v vse večjem številu In vse večjih količinah snovi, ki jih bruha civilizacija. In zato je še kako primerna pripomba, da se v vodi med drugim nahaja tudi H^O — voda! I Mogočni brestaniški grad vrh skalne stimj-ne nad Savo ima za seboj dolgo in burno pieteklost Zgodovinarji so ga v pisanih virih prvič zasledili v listini iz leta 895, ko je vzhodnofrankovski kralj Arnulf podaril to posest bavarskemu velikašu Valtunu. Utrjeno postojanko so tedaj po bavar&em vzoru poimenovali v Richenbuig (pozneje Reichen-burg oziroma Rajhenburg). . Valtun ni dolgo užival poklonjenega ozemlja. Z neprestanimi vpadi so Madžari v prvi polovici desetega stoletja skalili mirno življenje in vedno znova opustošili vse, kar jim je prišlo pod roke. Tildi brestaniškemu gradu niso prizanesli in salzburški nadškof Konrad I. ga je po sklenitvi miru med Ogri in Bavarci znova pozidal. To naj bi bilo med leti 1131 in 1141. Salzburški nadškofi so bili lastniki gradu in posestva od sredine 11. stoletja. Grad Rajhenburg je postal tako še s tremi drugimi gradovi v okolici močna obrambna postojanka salzburške zemljiške posesti v Posavju. Škofje so grad Brestanico nato oddajali v najem. Njegovi najznamenitejši posestniki so bili vitezi Rajhenburški,ki so prebivali na gradu v času od 1290 do 1570. Tudi te gospodarje so 1480 za dobrih deset let pregnali Madžari, nakar so se vitezi ponovno vrnili in gospodarili naprej. Turki utrjenemu gradu niso mogli do živega, zato so leta 1476 izropali in požgali samo naselbino pod njim. V času kmečkih puntov 1515, 1573 in 1583 je grad oblegala tudi kmečka vojska, seveda zaman. Uporniki niso bili oboroženi za naskok na tako težko dostopen grad. Leta 1595 je brestaniški grad in posest okoli njega odkupila od SaIzburžanov plemiška rodbina Moscon. Za Mosconi so prevzeli grad vitezi Gradneški in za njimi do 1630 baroni Gallensteini. Ti so grad preuredili in mu dali sedanjo podobo. Na gradu so pozneje gospodarili tudi grofje Attemsi (1721 do 1802). Zvrstilo se je še več drugih lastnikov, dokler niso gradu leta 1881 odkupili francoski trapisti. Grajsko poslopje so preuredili v samostan. Na posestvu so vpeljali vzorno kmetijstvo in zasloveli tudi po izdelovanju sira, čokolade in likerjev. Ko so 1941 zasedli te kraje Nemci, so trapiste izgnali, grad in grajsko pristavo pa spremenili v začasno preselitveno taborišče na izgnanstvo obsojenih Slovencev. Skozi to zbirno taborišče je šlo od junija 1941 do februarja 1942 okoli 45 tisoč. Slovencev. V gradu je imel svoje prostore preselitveni štab, izgnance pa so strpali na pristavo, v hleve in barake, ki so jih nalašč za to postavili 1941. Po ukinitvi taboržča so imeli Nemci v gradu razne nacistične ustanove in urade. Po osvoboditvi je prevzelo skrb za grad Turistično društvo iz Brestanice. V spomin na trpljenje Slovencev v izgnanstvu so 1968 odprli v drugem nadstropju brestaniškega gradu Muzej slovenskih izgnancev. Zbirko je uredil dr. Tone Ferenc, oblikovno podobo pa ji je dal inž. arh. Franc Filipčič. 1972 so krajani Brestanice ustanovili poseben odbor za ureditev gradu in iskali denar za najnujnejša zaščitna dela, da bi ga rešili pred propadanjem. Navezali so stike z ljubfanskim regijskim in republiškim Zavodom za spomeniško varstvo in leta 1975 začeli obnavljati strešno konstrukcijo ter grad prekrili Takrat je bil ustanovljen tudi širši odbor za ureditev tega kulturnozgodovinskega spomenika prve kategorije. Odboru predseduje Silvo Gorenc. Ožji operativni odbor skrbi za vse obnovitvene in raziskovalne akcije. Leta 1975 je bil brestaniški grad prizorišče mogočne proslave 30. obletnice vrnitve slovenskih izgnancev. Po tistem so dobili v Brestanici ponudbo, da bi pivo nadstropje odstopili za muzejsko zbirko o slovenskih zapornik h in internirancih. Začelo se je obdobje temeljitejših raziskav, ki so odkrile v gradu bogato kulturno dediščino. V severnem traktu prvega nadstropja so na primer naleteli na izredno lepe renesančne strope s konca 17. stoletja. Delno so obnovili poznogotsko kapelo. V istem prostoru so odkrili bogat romanski portal iz 12. stoletja Zadnje raziskave so ob izteku minulega leta razkrile romansko kapelo. Prizadevni domačin Mirko Avsenak je povedal, da je po mnenju dr. Ivana Stopala to največje tovrstno odkritje v zadnjih dvajsetih letih na Slovenskem. Kapelo nameravajo popolnoma obnoviti, kar bo zahtevalo poseg v prostor nad njo, kjer je del muzejske zbirke o izgnancih. V severnem traktu so pri raziskavah naleteli tudi na lepe zidne freske iz začetka 16. stoletja, ki so po mnenju restavratorjev zanimive predvsem zaradi posvetnih motivov. Vso to dediščino bodo obnovili in jo zaščiili. Republiška in občinska kulturna skupnost sta se z denarno podporo odzvali začetim akcijam, prav tako pa tudi komunalni sklad krške občine. Lani so opravili še nekaj arheoloških raziskav na notranjem dvorišču in pri tem odkrili temelje prvotnega gradu oziroma utrdbe, ki je stala na tem mestu. Raziskav? je vodil dr. Marjan Slabe. V prvem nadstropju so šest prostorov statično sanirali. S tem delom bodo nadaljevali in raziskali še druge prostore. Zdaj raziskujejo tudi pritličje. Na dvorišču bodo obnovili izredno lep srednjeveški vodnjak in predstavili obiskovalcem stare grajske temelje. Za naslednje srednjeročno obdobje načrtujejo dokončno ureditev vseh prostorov v prvem nadstropju, da bodo v njih lahko postavili muzejsko zbirko slovenskih internirancev in zapornikov ter nekatere lokalne zbirke. Pritlične prostore so po besedah Mirka Avsenaka namenili gostinstvu in lokalnim kulturnim potrebam. Hotel Sremič je na primer v svojem srednjeročnem načrtu že predvidel v gradu stilsko restavracijo boljše kategorije z 90 do 100 sedeži. Preostali del pritličja bo namenjen občasnim razstavam in drugim kulturnim prireditvam, notranje dvorišče pa bodo zaradi izredne akustičnosti spremenili v letno gledališče. Dvoriščne fasade so obnovljene s poslikavo ograje iz 16. stoletja. To delo je opravil prof. Viktor Snoj. V načrtu imajo še obdelavo zunanjih fasad, arheološke raziskave predgradja, razkritje obrambnega jarka in obnovo ločnega mostu pa hortikulturno ureditev zunanjega pa^ka, razsvetljavo. in ureditev zgornje ceste s parkiriščem za avtobuse. Tako bi obiskovalcem omogočili dostop do gradu tudi z avtobusi. Predračun za vsa ta dela znaša po cenah iz lanskega leta okoli 40 milijonov dinarjev. Domačini in z njimi vred vsi prebivalci krške občine so prepričani, da ti načrti zaslužijo podporo širše in ožje družbene skupnosti. Šele potem bo brestaniški grad zares polno zaživel. JOŽICA TEPPEY