PoStnina plačana v &«*«vlnl Izhaja v pondeljek in petek popoldne. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20"—. Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossrnayerjeva ulica 1. pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi do tarifu. Telefon int. St. 65. Predpisi glede proMora in dneva objave oglasov sr uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačijive. Štev. 9. Celje, petek 29. januarja 1932. Leto XIV. Govor poslanca Ivana Prekorška v Narodnem predstavništvu Na drugi seji Narodnega predstav- nistva'v Beogradu v torek 26. t. m. dopoldne jo v adrosni debati povzel hesedo tudi poslanec celjskega sreza g. Ivan Prekoršek. Zbornica je nje- gov prv.i nastop simpatično pozdra- vila in spremljala govor s pritrjeva- njem in odobravanjcm. Govornik je žel ob koncu svojega. stvarnega in jedrnatega slovenskega govora živa- hcn aplavz zbornice. Njegov govor objavljamo v celoti: »Ko mi jo dana prvič V življenju cast, da. govorim s tega niesta kot prcdstavnik naroda, se zavedam ve- like odgovornosti, kr snio jo prevzeli s tern, ko nas je narod izvolil. Bese- da Nj. Vel. kralja ni bila izgovorje- i\a, da zadosti zgodovinskim tradici- jam, ta beseda je prihajala od srca in je našla pot do srca naroda. Naše naeijonalno telo se je vilo v boleči- nah in krčih; bilo je bolno. Naš kralj pa ga je ozdravil ii\ nam rešil s tern življenje. Kot, dober zdravnik jo spo- znal vzroke in histvo bolezni in ni odlašal s težko operacijo. T.isočletni sen in stoletni napori najboljših slovenskih sinov so našli svoj cilj v svobodni Jugoslaviji. V vseh razdobjih naše zgodovine so nam naši misleci in proroki kazali pot k bra torn na jug i'n v najtežjib borbab za nacijonalni obstoj so bile nnšo oči uprtc v Beograd kot žarišče jugoslovensko niisli. Mcje, ki jib je umetno pradil med narni DirRaj, niso bilo dovolj silne, da bi jib nc bile prostopile naše niisli in da jib no bi v dauom trenutku porašila naša vo- lja. Zato nas danes ni stfah za slo- vensko kulturo in slovenski jezik, ki je našel ves svoj raztnah v okviru vclike jugoslovensko kulturo, v ka- tcro hočemo tudi mi s severa prišpe- vati svoj delež, pi'iborjcn in očuvan v stoletnib boi-bab. Ko vidimo trdno zasigurane teme- Ije naših nacijonalnih idealov, ko se čutinio en narod in ono državo, v ka- tero imanio vsi pol no zaupanje, si ne smcino med scboj prikrivati pravega stanja. Danes je po vsem svetu kri- za gospodarstva. Nočem zmanjSevati rcsničnega obsega gospodarske in materijalne krizo, ako pravim, da je kriza pri nas tudi duhovna. V naši državi se ni v preteklib dobali stran- karskih borb zapravljala samo ma- terijalna dobrina, porušeni so bili to- melji zaupanja v zakon in pravico, ko so bili najvišji ideali nacije predmet eksploatacije za račun posameznikov in strank. Očiščeni ten grehov pre- teklosti in osvobojeni starega so- vraštva gremo na delo z ljubeznijo po oni poti narodne solidarnosti, ki nam jo je začrtal naš kralj. Na vasi, v našeni selu jo danes bc- ria. Kmetija je prezadolžena in ne »more visokih obrosti. Teinu problo- mu ho tnoralo Narodno predstavni- štvo posvetiti vso pažnjo, kor le zdravo solo je podlaga. zdrave Jugo- slavije. Gospodarsko stanjo zcmlje je da- nes tako, da, se s težavo prenašajo javna bremena, na drugi strani snio se pa toliko navadili na izvestne pvi- dobitve novejšega Casa, da jili ne mo- remo pogrešati. Ni dvoma, da mom- mo priti do znižanja izdatkov v pro- računih države, banovin in občin. To hooemo doseči s štednjo. Pri tern pa je treba providnosti; treba je štednjo izvajati raoijonalno, saj ne more bi- ti govora o štednji tedaj, kadar gre za (o, da vzdržimo n. pr. naša pro- metna sredstva, naše ceste. Pri jav- nib delili je treba računati s tern, da dajejo zaslužka najširšim pdastein. Brezposelnost predstavlja veliko socijalno zlo, ki je tern večje, ker ne gre samo za brezposelnost enega raz- reda, teniveč za brezposelnost širokih plasti naše male kmetije, obrti in tr- govinc z vsemi katastrofalnimi po- sledicami za delavee in nameščence in za ves duševni proletariat. Prave socijalne politike pa ni brez prave go- spodarske politike. Vse javno življe- nje se mora bolj prilagoditi dubu resnične deinokracije v socijalnih vprašanjib. Davčna poliUka ne sine priznavati kapitalu nikakib priv.ilc- gijev na. škodo malega človeka, mi ne smemo puščati kapitala brez potreb- ne (Irža.vno kontrole. Naša slovenska zenilja je mala in jo zato veliko stevilo onib, ki so nio- rali iskati kruba v tujini. Na te ljudi jo treba. misliti tor jim pomagati v sedanjein težkem času, ko trpe zaia- di svetovne krize širorn sveta ter se v težkib trenutkih spominjajo do- niovine, upajo vanjo in pričakujejo od nje čimprejšnje pomoči. Treba je podpirati tudi industrijo ter skrbeti, da bo efektivna. Treba je zabtevati podpii'anjo domače proiz- vodnje istoča^no z zahtovo po pooo- nitvi jzdolkov domače industiiije, ki ne sine životi samo na račun konsu- mentov in ne sme graditi svojega ob- stoja le na za.SCitnib oarinab. Ne smemo pozabiti na obrtnike, sti'nimo jib v zadruge in nudimo jim pol no pomoč, da bo obrtništvo zmož- no vsestranske konkurence. Med bodnimi so najbednejši vojni invalidi in staroupokojonci. Naši dr- žavljani so, nam ravni in enaki, sve- ta naloga in dolžnost države je, da jim da skromno eksistenco, da ne bo- do v isti državi ljudjo drugega. red a v i"»ravicab. Poenostaviti je tix'ba upravui apa- rat ter pospeaiti decentralizacijo unitarno države. Na nižje upravno (ulinico naj se preuesejo vsi })osli, ki so morejo tain rošovati skladneje z interosi življenja. V tožkih časih je heba pri vsakern koraku dvojne pre- vidnosti in graditi na postavkah» ki so absolutno zanesljivo. Ne sme biti v tej zbornici mesta za besede, ki mogočo (iobro odmevajo, ki pa niso dovolj pretebtane in }>remišljene. V torn pogledu moramo vsi narodni poslanri prodnjačiti in so otresti vseb manir, ki so bile v modi v naši l)ieteklosti. Mod nami ne more biti inesta za demagogijo, namesto nje je treba, da se vsi potrudimo, da išče- mo objektivne resnico in da temu primerno izvajamo sklepe. Našemu narodu jo treba vliti vero v boljšo bodočnost in ga preprirati, da je to inogočc doseči le z aktivnim, pozi- tiviiim delom.« DOMAČE VEfTI il Adresna rieb ata obeli zbornic. Na. tretji skupni soji Narodnega prodstavništva, ki se je vräila v pon- deljek 25. t. id. popoldne ob prisot- iiosti folokupno vla.de in vseh narod- nih poslancev in sonatorjev, je posla- noo dr. Slavko Šečorov v imenu adresnega. odbojtfä prečital adreso Naroilnega j)redstavništva kot odgo- voi- na prestolni govor Nj. Vel. kra- lja. Citanje adrese, ki obravnava važ- na politična, gospodarska in socijal- na, vprašanja našo države, je spreje- lo Narodno predstavništvo z burnim odobravanjem. Nato se je pričela de- bata o adresi, ki se je nadaljevala v torek 2(5. t. m. dopoldne in popoldne in bila zaključena v sredo 27. t. m. V dobati so se vrstili stvarni !in pa- trijotični govori posl. dr. Milenka Markovida, senatorjev dr. Vladimira llavniharja, Uroša Desnice in dr. Bcnjamina Šuporine, poslancev žup- nika Janka Barleta in dr. Hanžcka, senatorjev vrhovnega rabina dr. Al- kalaja in dr. Ljube Tomašica, po- .slanccv Saliha Baljiča in Milorada Kostiua, senatorja Miljutina Drago- vica, poslancev dr. Štefana Krafta, dr. Mirka Došena, Vlade MalenCka, Ivana Prekorška (govor posl. Ivana Prekorška objavljamo na drug em nicstu), Špira Haziiristica, Vitonvira Vidakoviča in dr. Otona Gavrančiča, sonatoi'ja dr. Valentina Rožiča, po- slancev Rukala KeSeljevica, dr. Szan- ta, Stjopana Cirica, senatorja Milana Siinonovic'a, narodnib poslancev Mir- ka lvandekiča, Milana Popoviča, Vladimira Stanišica, Mite Dimitrije-- vica, senatorja Ivana Hribarja ter poslancev dr. Bogumila Vošnjaka, dr. Svetislava Popoviča, dr. Hi jo Šu- menkoviča In Jova Banjanina. Ob koncu debate je Narodno predstav- nifitvo z vzkliki kralju in Jugoslavi- ji ter z dolgotrajnim ploskanjem so- glasno sprejelo adreso, ki jo je po- sebna deputacija v četrtek 28. t. m. popoldne v svečani avdijenci izroči- la Nj. Vol. kralju. Narodna skupšči- na in senat bosta odslej zasedala lo- čeno in sta na svojib sojah v petek ~9- ^vim- dopoldne izvolila stalne skupščinske ozi»-oma sonatne odboro. Narodna skupščiiia se bo v pribod- njib tednih bavila z novimi zakoni o strokovnih šolab, z naČrtom zako- na o gospodarskem svetu ter z zako- noma o izpremembi dosedanjega žit- noga režiina in o razdolžitvi krnetov. Narodna skupščina bo pi-ihodnji te- den pričela I'azpravljati o državnein proračunu za 1. 1932/33, ki jo znatno nižji od dosedanjega. d Anketa o znižanju najemnin. V pondeljek 25. in torek 20. t. m. se jc višila v dvorani Delavsko zbornice v Bcograilu /. napetostjo pričakovana ankota zasto])iiikov vsob piiizadotib udružcnj o vpi'asanju znižanja na- jonmin za stanovanja in poslovne prostore. Na anketi pa ni prišlo do sporazuma, ker so zastopniki hišnih poscstnikov odločno odklanjali sle- berno znižanje sodanjih najemnin. Zastopmiki najemnikov so naglašali, da je nujno potrobno znižanje na- jemnin povpročno za 30 odstotkov, ker sedanjo visoke najomnine povo- čujejo socijalno bedo in slabijo kup- no moč probivalstva. Anketa je im&- la odino ta uspcli, da je ministrstvo za. socijalno politiko dobilo jasno sl;i- ko položaja in staHšCa obeh strank. Ministrstvo bo na podlagi zbranega gradiva točno proučilo ves položaj in po lastni presoji izdalo primerne ukrepe. d Zamenjava kovanega drobiža. Na podlagi čl. li zakoua o kovaiiju srebrnega drobiža. po 10 in 20 Din z dne 28. novembra 1931. je finanCni ministoi1 odredil: Davčno uprave mo- rajo zamonjati naslednji kovinasti drobiž in sicer: 1. vos nikljasti dro- biž kraljevine Srbije in Crno gore po 5 in 10 par, kovan do lota 191H., 2. di'obiz iz kovine »gama« kraljevine SH8 po 5 in 10 par, kovan leta 1920.; 3. drobiž bivše avstro-ogrske monar- hije iz niklja po 10 in 20 vinarjev, drobiž iz pakfonga po 10 in 20 vinar- jev in železni drobiž po 20 vinarjev. Drobiž, ki tu ni naštet, se ne bo za- menjal. Ves gori navedeni drobiž se bo zamenjal po nominalni vrednosti, to jo ]K> viodnosti, ki je na novcu ciznačcna, razen avstro-ogrskih želcz- nib noveev po 20 vinarjev,, ki se za- monjajo po 5 par konmd. Zamenjava se bo vršila pri vseb blagajnah davC- nib iiprav^. Za zamonjani diobiž se boilo v pr.vi vrsti da.jali 25-parski novci, čo lob no bo dovolj, pa 50-par- ski iev novcii po 1 in 2 Din. Drobiž, ki ga bo kdo piinesel v zamenjavo, bo moral biti zložon v zvitke po vrsti drobiža, na zvilkib pa mora biti ozna- cona vrcdnost vsebine. Za večje ko- ličino morajo stranke prinesti specl- iikacijo drobiža po vrstah in vred- nosti z označbo onotne vsote, ki jo predložo v zameno. Zamenjava dro- biža so bo začolu takoj in bo trajala »to vštetega 30. novembra 1932. Po 30. novombru 1932. so zamenjava ne bo več višila, nczanionjani kovinski drobiž pa bo takrat prenebal biti za- konito plačilno sredstvo. Po poteku rokji. za zamenjavo bodo davčne npiavo ugotovile, koliko je zamenja- nega di'obiza, in poslale oddelku dr- žavnega raCunovodstva in proračuna posobno poročilo o vsoti zamenjane- ga drobiža. Davčne uprave bodo na običajen način razglasile na vsem svojoin področju začetek in konec za- inejijavo drobiža in kako se bo zame- njavanjo visilo. d Območje tebničnili razdelkov v dravski banovini. Minister za grad- bo ,jo s svojim rošenjem z dne 5. t. in. št. 41Ü. odredil, da se glede izvajanja tchniCnih poslöv 1. kočevski srez iz- loči iz pristojnosti tehničnega ra^- delka v Novem mestu in prideli teh- nicnemu razdelku v Ljubljani; 2. ča- barski srez izloči iz pristojnosti teh- ničnega razdelka v Ljubljani in pri- deli tehnifnemu razdelku v Ogulinu; 3. sreza Crnomolj in Metlika izločita iz pristojnosti tehničnega razdelka v Karlovcu in pridelita tehnifinemu razdolku v Novem mestu; 4. dravo- gi-ajski srez izloči iz pristojnosti teh- ničnoga razdelka v Celju in pviideli tebničnemu razdeiku v Mainboru. Pi'oureditev toritorialne pristojnosti prizadetib tebuičnili razdelkov v srnislu zgornje odredbe mora biti iz- vršena najkasnejo do 29. februarja. d Zimski kmetijski teČaj pnredi letos v smislu zadevnega razpisa kr. banske uprave srosko načelstvo za ecljski srez na Gomilskem. Predava- nja iz vseh panog kmetijstva in raz- nih drugih panog našega naji'odnega gospodarstva se bodo vršila od 31. januarja do (). marca redno vsako nedoljo od 9. dopoldne dalje v pro- storih narodne sole na Gomilskem. Predavali bodo sami naši priznani strokovnjaki. Nekatera predavanja bodo s})remlja!c po möznosti tudi ki- nomatografske sliko. Kmetijska iz- obrazba je v fasu sedanjo tožke kri- ze posebno važna in potrebna ter se zato kmetovalci z Gomilskega in oko>- lico izrecno opozarjajo na ta teCaj, da so v lastnem interesu udeležujejo predavanj stari in mladi, moški in ženske, redno in v čim večjem štc- vilu. d Bolniške pristojbine v umobol- nici v Novem Celju. Kr. banska upra- va dravske banovine je določila za bolnico za duševne bolezni v Novem Celju naslednje bolniške pristojbine (oskrbnine): za I. razred 75, za II. raz- red 50, za III. razred 24 Din dnevno. d Pri boleznih žolča in jeter, žolč- nih kamnih, zlatici uravnava narav- na »Franc Jožefova« grenčica pi-e- bavo na naravnost popolen naCin. lzkusnjo na klinikah potrjujejo, da učinkujo domače zdravijenje s »Franc Jožefovo« vodo posebno do- I bro, če jo, mošano s toplo vodo, izpi- jemo zjutraj na tešč želodec. sFranc Jožefova« grenoica se dobi v vseh le- kaj'nah, diogoiijab in spocripravljalni odbor, ki naj do 1. iniuru sestavi pravila, nove Zveze ri- barskih aiuštev za dravsko banovi- no. V pripravljalni odbor so bili iz- voljeni naslednji gg.: za mariborsko Ribarsko društvo prof. Cotič, za celj- sko Ribarsko društvo dv. svet. dr. Kotnik, za ljubljansko Ribarsko dru- štvo Rasto Pustoslemšek, za Udi*u- ženjr sainolastnih ribiškili revirjev pa inž. Tavčar. S tern je storjen prvi koiak k skupnemu delu v prospeh skivenskega ribištva in ribogojstva. ( Na progah Celje—Vransko, Ce- lje—Logarska dolina in Celje—Mo- zirje izpremeni celjski mestni avto bus s 1. februarjem nekoliiko svoj vozni rcci. Izpi-einemba obstoji v glav- neni v tern, da bodo odbajali avlobu- si v Savinjsko dolino iz Celja nekoli- ko pozneje, iz Savinjske doline pa se bodo vraCali proti Celju nekoliko prej. Podrobnosti so razvidne 'iz po- I pravljenega voznega i'eda na vseh pri- j zadetih postajah. i c V Dramlje bo vozil celjski mest- ni avtobus za. čas vinskega sejina od 31. ja.nuarja do 2. februarja vsak dan ob 8. z jut raj in ob 13. iz Cclja. Vra- čal pa se bo ob 11. in 17. iz Dramelj. c Maškerado priredi tudi lotos na pustni toick zvcčer celjsko Olepše- valno društvo in to iz sledečili dveb räzlogov: 1. Tega dne zvečer — tako je biio že od pamtiveka — se hoCe ))rav vsak Clovek otresti vsakdanjih ski-bi in si poišče kraj, kjer sta se vsaj za nekaj uric, naselila veselje in brezskrbnost. 2. Z običajno vstopnino po 10 Din za osebo bo pa tudi celj- sko Olepševalno društvo dobilo ne- kaj okroglega v svojo prazno blagaj- no, da bo mogoče spoinladi podpreti naše brey.poselne, ki bodo gotovo ra- di prijeli za to ali drugo lahko delo pri popravilu cvetličnih nasadov v mestnem parku in drugod. Iz tega drugega razloga je celo razvidno, da razvpito imo »maškcrada1« pelje pri celjskem Olepševalnem društvu celo do človckoljubnili namenov. In še to, da jc letošnji predpust tako kratek- Saj bo ta stara in priljubljena celj- ska zabava že v nekaj dneh, t. j. 9. februarja zvečer v Celjskem domu Vse bo kakor lani; tudi konkurenca mask z izbranimi darili. DruStveni odbor jo mrzlično na delu. c Lanski tujski promet v Celju. Od 1. ja.nuarja do 31. decembra 1931. je obiskalo Celje 11.460 tujcev in si- cer 8()2(> Jugoslovenov in 2834 ino- zemcev, med slednjimi 141(5 Avstrij- cev, 412 Cchoslovakov, 399 Nemcev, 239 Italijanov, 119 Madžarov, 5(i Ru- sov, 49 Švicarjev, 39 Poljakov, 37 Americanov, 25 Francozov, 15 Angle- žev, 14 -Kitajcev, 5 Grkov, 4 Romuni, po 3 Danci in Nizozemci, po 2 Bol- gara in Arabca ter po 1 Španec, Por- 1uga,lec, Šved, Turok in Arabec. Po poklicu je bilo 4158 trgovskih potni- kov, 1883 delavcev, 1003 uradniki, 889 obrtn'ikov, 680 industrijeev, 59U dijakov, 232 zdravnikov in 175 od- vetnikov, 1845 oscb je bilo broz po- kiica. Prijavni urad pri predstojni- štvu mestne policije je lani izdal 488 novih potnih listov in 4 passe avante ter vidiral 513 potnih listov, med te- mi 109 inozemskih. c Uboj v Vitanju, ki sc je zgodil I 13. decembra 1931., je bil v torek 2(5. i t. m. predmet razprave prod malim I senatom okrožnega sodišča v Celju. ' Obtožen je l>il Alojzij Mrzdovnik, po- sestnikov sin i/. Hudinje, da je 13. decembra z nožem zabodel blapca Aloj/.ija Lampreta v levo stran prsi, pri- Coiner se je zapičil nož v Icvi sični prekat ter je Alojzij Lampret zarad! te poškodbe pol ure nato iiinil. Zaslišane so bile številne pri- ce že v preiskavi in deloma tudi na ra.zpravi. Obtozon.cc sain je dejanje skosano priznal, zagovarjal so je, da ga je poškodovani izzival in hotel z zapj'tim nožcni udariti, pri čeiner sta sc začcla z I.ampretoin prerivati, in v torn. prerivanju je zadal Lampretu bodljaj. Z ozirorn na številne olajše- valne okulnosti in kvv obtoženec še ni dosegel 18. lota starosti, je sodišče ob^odilo Alojzija Mrzdovnika na 18 meseeev sLrogega. zapora. V to kazen s(! Stejc i>re:!skovalni zapor od 15. de- ccir.bia 1931. dalje do dneva razpra- ve. Senatu je ])redscdoval sodnik okiožncga sodišča g. Franc Brečko, obtcžcnca je zagovarjal g. dr. Ervin Mojak, oilvetnik v Konjicah. Obtože- nec jc kazen sprejel. c Celjski peki zopet oproščeni. Pe- kovski mojstri Rudolf Mlakar, Oton Achleitner, Adolf Lesjak, Matija Za- dravec, Maks Janič, Josip Kirbisch, Alojz Lcskovšek, Emilija Vošnjako- va, Marija Kohnetova, Ivan Oberžan, Ferdo Ki-ašovec in Franc Kač so b:ili lani obtoženi, da so kot prodajalci kruha, torej življenskih potrebšCin, zahtevali za kruh višje cene ncgo jib zajainCuje običaj in dovoljeni tr- govski čisti dobiček in da so v me- secu marcu 1931., zlasti 13. in 10. maiea, prodajali kruh po višjih ce- nah nego jib je določila banska u])ra- va z odredbo z dne 23. decembra 1930. Ok raj no sodišče v Celju je pe- kovskc mojstro oprostilo, ker ni. l)il l>o('an dejanski stau v smislu določb zakona. To sodbo je tud.i potrdilo okiožno kot prizivno sodišče. Nato je (hžavno tožilstvo predlagalo kazno- vanje vseli obtožencev zaradi pre- krška ]>o členu 8. zakona o pobija- nju draginjo. Zadevna i-azpi-ava se je vršila v ])ondoljek 25. t. in. na okraj- nem sodiišču. Vsi obtoženci so bili zppet oproščeni z motivacijo, da mi podanib nobenih novih okoh\osti in da. so jxiliovski niojslri znova obio- žcrti-zaradi istih dejanj kakor lani, vsled Cesar je bilo rayno tako kakor lani ti-eba izicči oprostilno sodbo. Državno tožilstvo je prijavilo vzklic ploti tt.j sodbi. c Gremij trgovcev v Celju opozarja vse člane, da je treba vložiti prijave za pridobnino do 5. februarja, rent- ninske napovedi pa do 15. februarja, sicer bo treba plačati 3- oz. 10-odstot- ni povišek na državni davek. Poseb- no opozarjamo na nove tiskovine, ki so bile od davčne uprave naložene. Stare tiskovine niso veC veljavne. c Smučarska slalom teknia, ki bi se moral a vršiti v nedeljo 31. t ni. pri Celjski koči, je zaradi neugodnih snežnih razmer preložena na nedeljo 14. februarja. c Koča na »Pesku«. Dravinjska po- di-uznica SPD v Konjicah nam po- šilja naslednje poroCilo s koče na »Pesku«: Sneg, stara podlaga okrog 30 cm, 10 cm novega pršiča, smuka dobra, temperatura + 2 stopinji, ve- trov ni. c I. južnoštajerska vinarska zadru- ga v Celju bo v kratkem otvorila v Aškerčovi ulic.i lastno točilnico, kjer bo tosiila vina svojih zadružnikov po naslednjih znižanih cenah: belo in ldcče namizno vino po 8 Din, mozler po 10 Din, rizling po 12 Din, bur- gundec po 14 Din. Zadruga je tudi v svoji točilnici v Žalcu znižala cene vina. ( Ukiniiev električnega toka. V nc- «loljo 31. t. in. oil 8. do 14. bo izklop- ljen električni tok v mestu in okolici zaradi predelave v glavni transfor- matorski postaji in CišCenja trans- fO'i'inatorjev. v Občni zbor podružnice Sadjarske- go in vrtnarskega društva bo v ne- deljo 31. t. m. ob 9. dopoldne v občin- ski hi Si na Bregu pri Celju. Na obc- nem zl)oru bo tudi predaval strokov- ni učitelj g. Vardjan iz St. Jurija ob juž. žel. o sadjarstvu. c Obrtna zadruga kovinarjev in ko- larjev v Celju bo imela svoj redni obeni zbor v nedeljo 7. februarja ob 8. zjutraj v hotelu »Pošti«. ( V nedeljo vsi v Zagrad v novo gostilno Kolenc, kjer se bodo dobile prvovrstne domaCe koline. Koniur še ni znaua bližuja pot, naj se raviui po markaciji. SPD od Grenadirjeve br- vi proti HudLčevemu grabnu. 84 c Sinrtna kosa. V pondeljek 25. t. in. je umrla v celjski bolnici (J3-letna Rozalija RibiCeva, žena tovarniškoga delavca iz Bukovega žlaka, v Sp. IIu- dinji 55 pri Celju pa 80-letna prevžit- karica Marija Štorova. V sredo 27. t. in., je umrla v Celju (Ozka ulica 6) ravno ;na svoj 70. rojstni dan ga. Ka- rolina Eckschlagerjeva, vdova po že- lozniškcm upokojencu. V četrtek 28. t. m. je umrla v Polulah 18 ])ii Celju 07-letna posostnica Marija Rezarje- va, v petek 29. t. m. pa v celjski bol- nici 70-letna Helena Petoklepova, vdova po davčnem slugi iz Gaberja. N. ]). v in.! ( Trobentice v januarju. Kapetan v pok. g. Andrej Kopinšek nam je ])oslal šopek svežih trobentic, ki jib je nabral te dni v svojem vinogradu v Zvodnem. V vinogradu cvete sedaj vse pol no trobentic pa? redok po- jav srodi zime. c Ncčno lekrmiiško službo ima od so'n>if> 30. t. in. do vštetega. petka 5 februarja lekarna »Pri orlu« na (llavneni trgu. c Gasihio društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 31. t. in. do vštete sobote (>. februarja 1. vod j s>fI ]oveljstvoiii g. E. Berne. Gledališce MESTNO GLEDALIŠOE V CELJU Repertoar: Toruk 2. februarja ob 16.: »Mariša«. llprizoritev Planov Dramatic nega r4'.l>il kožo na i glavi v Sirini 15 cm. 31-letui tuvarniški delavec Ivan Rek z Malega vrha pri Smartnem ob Paki je padel 25. t, in. dopoldne na cesti in si zlomil koželjnico na levem podlaktu. 23-letnega mesarskega pomočnika Bernarda Habeta z Dobrne so 24. t. m. zvečer napädli neki fantje in ga z noži večkrat vbodli v levi podlaket. 30-letnega posestnikovega sina An- tona JVJajcena iz Sniarjete pri Celju je 27. t. m. zjutraj pritisnilo oje voza k zidu tor mu zlomilo dvoje reber na levi strani in po&kodovalo levo l'oko. 31-letni dninar Josip Božič iz Graj- ske vasi si je 25. t. m. pri padeu na ledu zlomil obe ko«ti na desni nogi pod kolenom. 32-letni električar Hemik Toplak je padel 28. t. m. dopoldne pi'i delu v cinkarni v Gaberju z lestve G m globoko ter si izpabnil desno nogo in se poškodoval v križu. V četi-tek 28. t. in. so na Studencu pri Veliik Pirešici valili smrekova debla. Pri tein je deblo podrlo 21-let- no posestnikovo liči Marijo Pusov- nikovo na 11a in ji zlomilo desno go- lenie.o. 18-letni posestnikov sin Ivan Žni- dar iz Podgrada pri Braslovčab je 28. t. in. popoldne padel s stiskalnice na neki zaboj ter si zlomil desno no- go v gležnju in si močno razpraskal desno lice. Vsi poškodovanei se zdravijo v celjski bolnici. Kino Mestni kino Celje. Petek 29., sobo- ta 30. in nedelja. 31. januarja: »Nje- no Visočanstvo zapoveduje«. Sijajna 100% zvočna opereta z divnimi melo- dij'-tmi. V glavnib ulogab Willy FriLsch, Katica Nagy, Reinbold Sc.bi'mzel, Paul Hörbiger in Paul Hoidemaiin. Predigra: zvočna enode- janka. Predstave: ob delavnikib ob pol 9. zvečer, ob nedeljaJi ob pol 5., pol 7. in pol 9. zvečer. Predprodaja vstopnic ob nedeljab od 10. do 12. do- poldne pri blagajni kina. Vstopnice se labko rezervirajo telesonično na St.. 270. Občni zbor Protituberkulozne lige v Celju V četrtek 28. t. m. zvečer se je vr- šil v sejni dvorani celjskega mestne- ga magistrata prvi redni občni zbor krajevne protituberkulozne lige v Celju. Otvoril in vodil ga je predsed- nik g. Bogoinir Zdolšek, učitelj iz Celja. Udeležba članstva je bila ma.njša, nego bi bilo pričakovati z ozirom na veliki pomen in važnost organizaeije. Po uvodnib besedah predsednika je povzel besedo piima- ijj celjske javne bolnice g. dr. Ivan Hajšp, ki je predaval o splošnih sred- stvib v boju proti jetiki. Njegovo vse- skozi zanimivo predavanje so spre- jeli navzoči z živalinim odobrava- njem. 91&P\ TIVAR DOMAČIIZDELEK Y>EOBLEKE^ NAilH PRODAWLNAH D0 6 FEBRUARM ZA 207. . CENEJEly Obširno ta.jniško poroöilo je podal ligin tajnik g. Viktor Šmigovc, vod- ja celjske eks])oziture OUZD. Iz po- roßila posneinaino, da šteje eel j ska liga 408 rednih članov, 45 podpornih in 12 ustanovnih, skupaj 405. Odbor lige se je v glavnem posvetil nabira- nju članov, članarine in ])iispevkov, ker so ligi predvscm nujno potrebna zadostna denai-na sredstva. VeCina obCin ni pokazala zadostnega razu- mevanja, vendar je j)ricakovati, da bodo yse občine pristppile k ligi kot nstanovne članice z enkratnim pri- spevkoin po 1000 Din. Liga je v pro- pagandne svrbe nabavila in brezplač- iio razdelila 500 izvodov brošure »Ü nevarnosti in obrambi jetike«, ki jo je splsal dr. Josip TiCar. Liga je pri- redila več filmskih in skioptičnih predavanj v Celju in raznih večjih krajih v najširši celjski okolici. Pri- čakovati je, da bo osrednja liga na- bavila primerno propagandise filme in nove diapozitive, s katerimi bo li- gi znatno omogočeno njeno delova- nje. Blagajniško poročilo je podal prof, gosp. Gorjup. Društveno ])remoženje znaša 20.870 Din, lanski promet pa je dosegel visoko stevil'ko 88.909 Din. Na predlog progledovalca raCunov g. prof. Kovačiča je bil blagajniku podeljen absolutorij, istočasno pa mu je občni zbor izrekel tndi pobva- lo. Pri volitvab je bil izvoljen za pred- sednika zopet učitelj gosp. Bogomir Zdolšek, v odbor pa. ge. dr. Serneče- va, dr. Kalanova, Stermecka in Lo- garjeva, gdč. Zupančičeva ter gg. dr. Kajšp, prof. Gorjup, prof. Kovačič, Šagodič, Pibernik, Oražem, dr. Re- bernik, Leben, Janežič, Rojnik, Šmi- govc in Leskošek. Za delegate za osrednjo skupščino so bili izvoljeni gg. dr. Hebernik, Šmigovc in Zdol- šek. Na }>redlog g. dr. Jura Ilrašov- ca je bil odbor pooblaščen, da. po lastni uvidevnosti podpira poinoči potrebne jetiCne osebe z denarnimi sredstvi. Dopisi Sadjarska in vrtnarska podružnica v Kcnjicah bo imela v nedeljo 31. t. in. v deški osnovni šoli občni zbor, ki se bo vršil po otvoritvi vinske i'az- stave, na kateri bodo razstavljena tudi jabolka priznanih domačih vrst. O sadjarstvu bo predaval kmetijski referent g. Ivan Nemec. CON AN DOYLK: Boj v megli (Baskervillski pes) 23 Roman Poslovenil Boris Rihteršič »In v;ii pravite, da se upate tja?« »Da, ker sta tarn dve stezi, ki ju človek, ki ima glavo na pravem koncu, labko uporablja. Sam sem ju odkril.« "Kaj pa vas tako vleče na ta tako nevarna tla?« »Nu, vidite onile grič? To so pravi otoki, ki jib že dolga lota na vseh straneh oklepa neprehodno močvirje. Tarn dobi eiovek najredkejše rastline in metulje, ce zna priti do njih.« »Bom pa še jaz kdaj poskusil srečo.« S prepadenim obrazom mo j0 pogledal in vz- kliknil: »Za. Boga, izbijto si to iniscl iz giave! Vaša kri bi prišla name! Pravim vam, da nimate prav nobe- nib izgledov, da bi se živi wnili. Tudii jaz znam pot samo zato, ker sem si jo zaznamoval z znaki, ki bi jib pa težko popisal!« »Ho!« sem vzkliknil. »Kaj pa je to?« Zatcglo, globoko stokanjc, nepopisno žalostno, je priplavalo enakomerno čez močvirje za nama. Vse je prevzelo, in vendar ni bilo mogoče reči, odkod pri- ll aja. Sprva je bilo monotono šepetanjc, potem je naraslo v globoko tulenje in spet zamrlo v Žalostnd trepečočem mrmranju. Stapleton me je nekam Cudno, tnje pogledal in rekel: »Tajnosti poln kraj je to močvirje.« »Kaj pa je bilo?« »Kmetje pravi jo, da je to baskervillski pes, ki tuli za svojüm plenom. Doslej sem ga Cul enkrat ali dvakrat, toda še nikdar tako glasno/« Občutek strahu mi jc oledcnil sree; ozrl sem se na to strašno, a zelenimi madeži posejano ravnino. Nič se ni ganilo na široki planjavi, le nekaj krokar- jev, ki so sedeli na koničastib skalali za nama, se je oglasilo. ! »Vi ste izobražen človek,« som mu rekel. »Vendar no boste verjeli v tako neumnost? Kaj mislite, da bo v resnici ta glas?« »Luknjc v močvirju dostikrat povzročajo take Cudne glasove. Napravi jib blato, ki se vdira, ali1 pa dvigajoča se voda, morda je kaj takega.« »Ne, ne, to je bil glas živega bitja!« »Nu, morda je bil res. Ali ste kdaj Culi bobna- ricö?« »Ne nikdar!« »Ta ptica je na Angleškem zelo redka, laliko bi dejal izumrla; toda na močviivju je vse mogoče. Da, prav nič se ne bi čudil, če bi dognal, da je bil ta glas klic poslednje bobnarice.« »Še nikdar v življenju nisem ful kaj tako čud- ncga, tako pošastnega!'« »Da, ta pokrajina je zlovešča! Pöglejte tja na verigo gričev. Kaj vidite?« Vse strmo pobočjo je bilo pokrito s sivimi kame- nitimi stavbami v, obliki prstana. »Kaj je to? Pastirske koCe?« »Ne, bivališča naših častitljivih pradedov. V prcdzgodovinski dobi je bilo močvirje gosto nase- ljeno, in ker ni pozneje nihče več tu stanoval, so ostale njibove domačije, kakor so jih zapustili. To so njibovi wigwami brez streb. Še ognjišča in ležišča boste vidcli, če vas radovednost pilžene tja.« »Saj je pravo mesto! Kdaj so živeli ti ljudje?« »V novejši kameniti dobi; datum neznan.« »In kaj so tu delali?« »Pasli so' živino na teb pobočjib. Potem so se naučili1 kopati kositer, ko je bronasti nief začel iz- podrivati kamenite sekire. Ali vidite to globoko jarno na gricu nama nasproti? To so njibovi sledövi. Da, dosti čudnib reči br odkrili na moCvirju, gospod dok- tor. Ob, za trenutek mi oprostite. Prav gotoVo jo zyklopides!« Majhen hroSč ali metulj je letel prod nama eez cesto in trenutek nato je zdirjal Stapleton z izredno bitrostjo in spretnostjo za njim. Na moje obžalo- vanje je zletela mala stvarca proti moCvirju, toda moj novi znanec je prcskakoval, ne da bi kaj mislil, z enega äopa travc na drugega, da je njegova zelena motuljnica ])lapolala v vetru. Opazoval sem ga z me- šanim občutkom občudovanja njegove izredne spret- nosti in strahu, da se mu ne bi pod nogami vdrlo in da ga ne bi požrlo varljivo močvirje. Nenadoma pa som začul za seboj korake in ko sem se obrnil, sem zagledal tik pred seboj na stezi neko žensko. PriSla je od tarn, kjer bi moral biti Merripit, kakor sem sodil pö stebru dima, toda močvirski griči so jo za- krivali moji'm pogledom, dokler ni stala tik pred menoj. Stran 4. »Nova Doba« 20. I. 1932. Štev. 9. Telefunken Radio aparaii Gramofoni plošče in igle Tudi na obroke A. Lečnik, Celje, Glavni trg lire, zlati in srebrni predmcti, očala. Popravita naitočneje. Oglejte si izloibo. Lepe kostume za maske v veliki izbiri se poceni izposojujejo v dani- skem modnetu salo u ge. Ane Staudinger, Celje, Äleksandrova ul. 7. Lepa dvonadstropna hiša v sredini mesta Celja se prodfi. Vpraša se pri g. Karolu Gregoriču, Cßlje, Vodnikova ulica St. 5. ^ Premog najboljše vrste iz rudnika Hudajama (La&fco) in iz vseh drugih rudnikov do- bavlja in dostavlja na weliko in na drobno trgovina premoga in drv Celje, Ateksandrova ul. 3 FRANJO JOŠT. Nagrobni vend, trakovi s tiskom in vse žalne potrebSčine ter velika zaloga mrtvaökih k r* s t v vsaki velikosti v manufakturni in modni trgovini FR. KARBEUTZ, CELJE, Kra'ja Petra cesta 3. Dnevno sveže pražena kava, praži se v novem modernem električ- nem pražarju. Karol Loibner, Cetje Kvalja Petra o. 17. - Pri ,Z«oncu(' Delikatese, specerija, semena. Za mehka barvana tla prwovrstno sredstvo „KOMET" barvan tekoci vosek Navadna barvana tla se Vam svetijo, kakor najbolj negovan parket, lstočasno tla po- barvate, obrabljene plasti popravite. Zado- stuje bela mehka tla impregnirati s »KO- MET« barvanim tekočim voskom brez dru- gega pripomočka. Za parkete priporočam nebarvan tekoči voB k „KOMET". Zaloga Drago Žnidarič, Celje Javno »kladišče. Veliko lepo tri- sobno stanovanje v Miklošičevi ul. se odda s Lmarcem. Vpraša se v trgovini Drofenik, Celje, Glavni trg 5t. 9. Lepa meblovana soba z ciio ali dveina posteljama se takoj odda, proda se tudi po ccni velika kopalna banja. Celje, Jurčičeva ul. 1. Lepa opremljena soba se takoj odda gospodu ali gospodični. Nasiov v upravi lista. Na prodaj lepa hlSa s pekarno, lokal, 1 sobe, njive, 140 000, dalje mlin in posestvo za 90.000 Din lv Savinjski dolini. Nasiov pove K. Breznik Celje, Frankopanska 1. 2 «obi — 1 soba meblovano ali prazno, ev. s souporabo kooalnice se odda. Natančneje infor- macije dnevno od 13.—14. Celje, Mi- klošičeva ul. 5/I- Odda se trgovski lokal v Celju, Gianni trg St. 9. Nasiov v upravi lista. Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NÄR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000 ooo'—. Kupuje In pro- datjai devize In valute. Izdaja uverenje za izvoz blaga. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račim ter nudi za isle popolno var- nost in ugodno ohrestovanje. Podruznici: Maribor, Šošfanj Za dobro ureditev hotelov, restavra- cij in stanovanj so nujno potrebna dobra oglednla brušene steklene plošče, ravne, upog- njene, ledene ali matirane. Vsteklenje v medi. Oploče*anje zldov s stekle- nimi ploSčami raznih barv, kakor sob, dvoran, preddvorp, kopalnic, umival- nikov, miz, pultov, vitrin, izložb, ve- trobrarov, avtomobilov itd. dobavlja na j povoljnej c SPECTRUM d.d. Tovarna ogledal Brnsilnice stekla LJUBLJANA CelovSka cesta 81 Telefon 23-43 ZAGREB OSIJEK Samoborska c. 11 Desatična ul. 39 Telefon 26-83 Telefon 4-03 Dve veliki sobi primerni za pisarne, delavnice ali slično, se oddata takoj. Nasiov: Celje, Kralja Petra cesta 33. Lepo prazno sobo s posebnim vhodem iščem za takoj ali pozneje. Nasiov v upravi lista. Ženinom in nevestam! Predno si nabavite pohištvo, ne pozabite, dnjeizredno poceni in gararantirano solidno pri tvrdki FRANJO ]UR1Č strojno mizarstvo Celje, Mariborska cesta Št. 14 Pišite dopisnico in prcpričajte se -- ne bo Vam žal. Bestavrscija „Lisce" vabi v nedeljo 31. t. m. in na Svečnico 2. febiuarja na pustue krofe in domače koline Skrbite za zdravje ust, lazkužujte si ustnice, očuvajte si grloz vsak- danjo rabo pastilj Valda Njihove razkužilne raz- puhtline Vas očuvajo in branijo bolezni di- halnih or^anov, kakor tudi okuženja v pri- meru epiderniie. Za- htevajte in r&bite vedno prave pastilje VALDA, ki se prodajajo samo v škatiicah z napisom VALDA Z veseljem sem vzel na znanje oglas v »Slovencu« z dne 24. t. m., v katerem se inserent poslužuje imena moje lepo urejene in dobro idoče niesa- rije v svrho reklame. Novemu mojstru v Oosposki ulici g. Lischki želim najboljši uspeh v novo otvorjeni mesnic'. Svojira cenj. odjemalcem pa zagotavljara, da jih bom, kolikor bo v mojih močeh, kakor doslej tudi nadalje čitn bolje in po ceni postregel, in se za obilen obisk najtopleje priporočarn Zumer in drugr Vo|a4ki upr-awi v Celju je potrebnili okrog 2O.OOO ~m2 zemlji- šLa za razne potrebe in eventualne gradnje. Zemljišče mora biti tik pri Celju ali pa v njegovi neposredni bližini in blizu železniške proge. Do zemlji§ča morajo biti izpeljana dobra pota, da je primerno suho in ne močvirnato. Ponudbe s točno navedbo lege zemljišča in cene za 1 m2 je poslati ali pa osebno javiti komancU 39. pešpolka v Celju na Dečkovem trgu do 6. februarja 1932. Kot sostanovalki se sprejmeta 1 ali 2 gospod'cni v pa- lačo Pokojninskega zavoda v Celiu. Poizve se v trafiki pri Kapuc. mostu. POZOR! ObveSCam cenj. stranke, ki so predale razne ure v popravilo g. Strolimayerju v Ceiju, naj jih dvignejo v teku 3 mesecev. S spoštovanjem Alois Plan^l, u«ar Celje, Äleksandrova 3 Lepo suho stanovanje obstoječe iz sobe, predsobe in kuhinje ter z vsemi pritiklinami, oddam s-tranki brez otrok takoj. Cena meseCno 300 Din. Nasiov v upravi lista. Lepo stanovanje s 5 sobami, kopalnico, električno in plinsko napeljavo se odda takoj v Celju, Pred grof jo 7. VpraSa se do- poldne pri hišnici. LiIPTON'S Popoff svetovne znamke, Laja ter odprte f*ne mešanice s Pecoe cvetom Darjeel ng, Assam itd. dobite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Oelj& Franjo Dolžan «2K kleparstvo, vodovodne inštalacije, strelovodne naprave Preuzcma vsa u zgora] navedene stroke jpadajoia dela in popravila. — Cene zmerne. Post-ežbo točna in soiidna I Telefon At. 245 Za veselice priporočamo Papirnate krožnike „ servljete Vstopnice zai veselice Kreppapfr v vseh barvah Konfeti Serpentine čeplce Bombice Veletrgovina s papirjem Goričar & Leskovšek, Celje Vinfeo Huhowec. obi.^oncesmestnitesarsmmnistepna Lay} IM! sol ill 'zvršuJG vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |Ji I UuljU hiše, vile, tovarnc in cerkvc, strope in razna tla, paviljonc, ve- rande, stopnice, Icdcnice in ograjc. — Gradnja mostov, mlinov in jezov, Parna žsga in lesna trgovina, Lava pri Celju. CeL:n™ir Gracflnjo električnih central, telefonov in signalnih naprav, popravila uiotorjev, generatorjev in vsa v to stroko spadajoča popravila izvršuje zelo poceni in strokovnjaSko z garancijo FDDMs RFI HI/ knnc' efektf»otehniLno podjetje iKHIlV DlLHI\9 CELJE, Pceäernova ulica fit. 3. Preprlčajfe se! ^^r^'SfiffiA&k'TJ lastno mesariiOt prekaievalnico in gosiilno pri .Jelenu" 2 izborno kuhinjo. Ccnc konkurenčnc. Spccijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk sc priporoča Josip Gorenjak* Ürejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za. konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. -- Oba v Celju.