f^N^^^k^^k^^^k" H T A ^ TltT" A TI AT\ A C VEu^rtsjot"«^4^^^ | -c v Zed**«l» drWh > jft I I /m W 1^1 7% lili /% | -i in the Unjtod State* > | | v^,":...^ | VXXJ Au -IH illiV/l^rl | $ H Za pol lota......$2.00 M am* m* SO,OOO Readers s- m HacTL^ m. » ^ jnag List slovenskih delavcev v Ameriki. . v&—„- ■ im .i —i. telefon: 4687 COETLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 2876 CORTLANDT. no. 281. — štev. 281. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 30, 1917. — PETEK, 30. NOVEMBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK xxv. Pariška konferenca. Delegati prihajajo v Pariz. — Zastopniki drugih vlad pozdravljajo ameriške odposlance. — Dva ruska zastopnika. True translation filed with the post roaster at New York, X. Y. on Nov. 30, 1317, as required by the Act of October «. 1917. Pariz, Francija. 29. novembra. Delegati iz drugih držav za med-zavezniško konferenco vseh vlad koalicije, velikih in majhnih, pozdravljajo prisotnost ameriških zastopnikov, ki bodo v starih vprašanjih podali nove misli. Amerl-kanci so povsod sprejeti z najpri-srvncjšimi r-nsi vi; vsi želijo -.lišati njih predlosrc ter razmišljati <> njihovih odredbah, kaiere bi pričeli. Ko je prišla misija, se je izvedelo. da bo samo polkovnik E. M. House njihov vodja; šef geueral-nesra štaba general Tasker II. Bliss i in š^f pomorskih operacij admiral William S. Benson bodeta prisostvovala vsem sejam konference. Matej Sebastopoulo, ki je bi. svetovalec ruskega poslanika1 ve,s cas raznih izprememb od pricetka revolucije in ki je imel to službo pod staro vlado, se bo tudi vdele-žil konference. Novi ruski poslanik! Mak lakov še ni predložil pred&ed-j niku 1'oincare-ju svojih poverihiih listin ter čaka. kaj se bo dogodilo j v Rusiji toda pri konferenci mu i bo dovoljeno mesto kot opazoval-( eu. Na francoske in zavezniške di-j plomate jc napravil zelo ugodeu ; utis. Polkovnik Hons«1 je imel danes; zjutraj doljro konferenco s francoskim ministrskim predsednikom' I Clemenceauom in angleškim mini | Itsrskini predsednikom Llovd Geor ' J jreom. Angleška misija z vsemi n-i I radniki in drugimi atašeji šteje 143 oseb. Na konferenci so zastopane: —; Francoska, Angleška, Združene države, Italija, Japonska, Belgija, Srbija. Rumunija, Grška, Portn galska. Crnagora, Brazilija, Rusija, Siam in Kitajska. Važno za registrirne. Wilson proti vojni z Avstrijo -ooo- WILSON JE PROTI TEMU, DA BI ZDRUŽENE DRŽAVE NAPOVEDALE VOJNO AVSTRUI. — KABINET JE Ž NJIM. — AVSTROOGRSKI MINISTER ZA ZUNANJE ZADEVE GROF ČERNIN JE IZJAVIL V GOSPODSKI ZBORNICI, DA JE PRIPRAVLJEN SPREJETI ČASTNE IN ZA AVSTRIJO SPREJJEM- LJIVE POGOJE. — SOCJALISTI ZA MIR. -ooo True translation filed with the postmaster at Mew York. >?. Y on Nov 1317, as required by the Act of October 6, 1917. Washington, D. C., 29. novembra. — Predsednik Wilson še ni prepričan, da bi bila Avstrija kriva kakega dejanja, zaradi katerega bi ji bilo treba napovedati vojno. Pri današnji kabinetni soji se je razpravljalo o avstrijskem položaju. Trdi se, da je predsednik Wilson obvestil svoj kabinet, da za sedaj še ni položaj tak, da bi prosil kongres za uapoved vojne. Kaj se more v bodoče zgoditi, ni mogel še povedati. Navzlic pritisku na vlado od gotove strani v kongresu, ki podpira napoved vojne Avstriji, predsednik ni dovolil, da bi ti nazori vplivali na njegovo mišljenje o tei zadevi. Bil je v ozkem stiku z vsakim gibanjem s strani dvojne monarhije in v tem ni bilo opravičbe, da bi bile pn-t re bne so v ra ž nos t i. V tem oziru ima oporo pri slehernem članu svojega kabineta. Dasiravno izražajo člani kongresa, ki se vračajo v Washington, sklicujoč se na mnenje svojih volileev, mnenje, da je potrebno, da ste napove vojna Avstriji, Turčiji in Bolgariji, se vendar ne pričakuje, da bi nasprotovali predsednikovemu mišljenju, ker ima v svojih rokah vse podatke in je v položaju, da bolje razsodi, kakor pa mislijo. da je. Vendar pa je dovolj povoda, da se domneva, da državni department zbira vse podatke za predsednika \Yil-sona, da jih bo porabil v slučaju, da bo proglašeno vojno stanje. Državni department še ni prejel poročila ameriškega konzula, kateremu je bilo naročeno, da naj preišče zadevo ameriškega parnika 4"Schuylkill", katerega je potopil v Sredozemskem morju nek podmorski čoln. Ako se izkaže, da je bil to avstrijski podmorski čoln, bo nastala zelo težka situacija. Ni več nikaka tajnost v uradnih krogih, da predsednik Wilson ni naziranja, da je vojna z Avstrijo, Turčijo in Bolgarijo potrebna. Uradniki so mnenja, da so Združene države lahko vdeležene v medzavezniškem vojnem svetu, ne da bi bile dejansko vdeležene v bojih na vseli frontah. Diplomatični krogi dvomijo, da bi predsednik smatral avstrijsko delovanje s podmorskimi čolni za največji vzrok, kadar bo prosil za napoved vojne. Opozarja se na to, da je v februarju ogrski ministrski predsednik grof Tisza izjavil, da so centralne države, — med temi Nemčija in Avstro-Ogrska — še predno je Nemčija naznanila svoje brezobzirno bojevanje s podmorskimi čolni, obvestila evropske nevtralce, ki so bili zadovoljni, da ne bodo podvzeli sovražnih dejanj proti Nemčiji in j Avstriji. Diplomati smatrajo za največji vzrok za vojno med Združenimi državami in Avstro-Ogrsko nerazdružljivo | zvezo Dunaja z Berlinom, ko dve državi delujeta kot ena v vojni, v katere so zapletene tudi Združene države. Senator Reed se je danes pogovarjal s svojim tovarišem iz Missouri senatorjem Stone in izjavil, da je nasproten vojni z Avstrijo. — Ne vidim povoda, — je rekel, — za tako napoved, j Pripravljen sem storiti vse. kar je potrebno, dokler nimamo povoda, sem pa temu nasproten. Amsterdam, 29. novembra. — Grof Oernin. avstro-ogrški minister za zunanje zadeve, je tekom neke razprave s člani gosposke zbornice soglasno z neko dunajsko brzojavko izjavil,*da je Avstrija pripravljena stopiti v pogajanja s sRusijo za časten in sprejemljiv mir. "Berliner Vosisehe Zeitung"T poroča, da se je vršilo v nedeljo v Budimpešti veliko socialistično zborovanje in j zatem demonstracija v prid premirja in mira. Izjavljali so. da mora demokracija uporabiti vsa sred stva. da konča vojno in da je nemogoče dovesti do miru | s silo orožja. Vse te izjave so dovedle do demonstracij proti vojni i In za splošno stavko. fVojaki, vojni ujetniki, sorodniki, prija telji in znanci. -ooo- Poskrbujemo denarna izplačila v Franciji, na Angleškem, v Rusiji in Italiji Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali piano, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov. TVRDKA PRANK SAKSER, Tiue translation filed v^th the post master at New York, N. Y. on Nov. 30, 1917, as required by the Act of October ' 6. 1917. Washington, D. C., 28. nov. — Generalni profos Crowder je dane^ objavil, da morajo vse osebe, pod- ] vržene postavi glede izborne voja- i ške službe, poznati postavo ter do- ( datne regulacije in da bodo srna.! trali vsako odpuščenje za presto-1 pek. katerega se kaznuje s kaznijo j enoletne ječe. { Kdor ne bo izpolnih vseh določb, j bo lahko tudi neposredno poklican:; v vojaško službo ter bo moral j služiti kot vojak brez vsakih pra-: vie in privilegijev, katere imajo drugi. Crowder izjavlja, da so vsa prejšnja oproseenja preklicana sog-as-no s paragrafom regulacije, ki ' glasi: I " I Va oproščenja in vsi odpusti, ki »o se izvršili pred pol-j dnevom dne 15. decembra In v«i certifikati ▼ evidenci glede tega, se s tem prekliettjejo od poldne dne 15. decembra naprej. Vsi tozadevni certifikati, is. dani do tega časa ne bodo imeli nobene mdaljne vrednosti.; V vsakem slučaju prenesene rupredelbe, izvršene na po dlagi teh pravil m regulacij, odredi lahkn vojni tajnik. —j Vsako preneeenje raspredelbe in vsak certifikat, isdan glede tega, bo preklican. Onega, ki se je registriral, bodo pre- i me^tHi v kak dnuei razred, ki ga določi tajnik, igwumM one' registLiranee, kateri io v petem razredu radi postavnih o-; prostilnih vnukov. Krajevni uradi imajo s svoje strani storiti vse. da seznanijo registrirane z njih redom obveznosti. Vsak registrirani mora absolutno vedeti za svojo redno številko. Krajevni urad mora poslati to» med rekama Krento m Tiavo, je označil nek štabni častnik gene- ^ rala Kobilama, splošni položaj kot zadovoljiv, s čemur je mislil, da se je sovražnik vstavil. . . .. . . s Docim je pritisk avstrijskih in ^ nemških eet še vedno velik, se vendar ob istem easu čuti, da j«* sovražnik izmučen vsled velikih i* j| gub in nepričakovane sile odpora. na katerega ie bil naletel. , . . I ■ Isti štabni častnik je cenil izgu- j be sovražnika na dvakrat ali trikrat tako vf-like kot so bile oni :. Italjanov, kajti obrambne črt** so ^ v vsakem slučaju nudile veliko ^ večje varstvo. Na istem mestu smo tudi izve- s deli, da je naprosil sovražnik za pri . mirje, da pokoplje svoje mrtve. To prošnjo so ltaijanj odklonili, ker so Avstrijci enako prošnjo odklo. . nili pred par me>ci. Avstrijci so -^j oni čas predlagali, da naj bi bile * tekom premirja laške straže brez , orožja, dočim naj bi Avstrijci no-j sili orožje. Ta predlog pa so z ogor- (| cen jem odklonili. Sedanji predlog je bil odklonjen, ker niso Italjani zaupali dobri volji Avstrijcev. Ko ( s? je družba bližala gorski vojni zo ni, je postala kanonada zelo moč- ^ na, in slišati je bilo obenem stre- ^ Ijanje strojnih pušk in ročnih pušk j ( z laške in avstrijske strani. Videli smo večji oddelek sovraž-! uika. ki je prišel na-plan kot tro-|^ pa divjih gosi. Z vseh strani so se ^ razstreljevali šrapneli, a prišli so l.aprej, dočim jih je zasledovalo j eelo brodovje laških eapronijev. Noben izmed laških letalcev ni bil ,, izstreljen. ( Z visoke točke se je odpiral po- ' gled na goro Monfenero in goro Tonibo ter na celi greben nižjih gora, ki meje ob reko Piavo, torej na mesto, kjer je sedaj boj koncentriran. Na gori Monfenera je bilv/ razločno videti avstrijske postojanke ^ na vrhuncu enega obronka ter la- ] ske pozicije na vrhuncu drugega. Latki vrhunec je bil pokrit s snegom. ( Neprestano je bilo euti grme- 1 nje top>ov italjanskih baterij, ki se ■ nahajajo v zavarovanih postojankah in ki streljajo preko glav svo- 1 jih lastnih vojakov. Nad temi vrhovi pa se je dvi- i sral vrhunec Monte Grappa, ki tvori končno gorsko seč pred vhodom v Beneško ravan. 8 te točke so bile videti sovraž- i niške pozicije zelo blizu ter beneške ravni, ki vodi naravnost v sr- i ee Italije. General Garibaldi je spremlja*, Iružbo do skrajne frontne točke' ;er osebno pokazal vse glavne to-! :ke osTrih bc»jev. , I Njegova planinska brigada je >ila vrgla nazaj prusko gardo. Tri polke te pruske garde s«> o-oiačili kot osmi. deseti in dvanai-' ili polk. Ker je bil general Garibaldi na lelnik Maderovega gneralnega štaba v mehiški vojni, so ga vprašali, na kak način bi mogel primerjati j seiianje boje z onimi v Mehiki. — Oho je bilo bolj kot lov na; ptiče v primeri s tem. General je izjavil, da je morala njegovih čel sijajna in to kljub sijajnim velikanskim naporom, katerim so podvržene te čete. } Ko so jim povedali, »la prihaje - jo na pomoč Franeozi in Angleži. so vojaki naravnost prosili, naj " jih puste v dosedanjih izpostav-1 Ijenih pozicijah. — Kljub temu je pa še ena stvar, . ki jih bo bolj navdušila kot katera druga — je dostavi! general. — k Ta stvar pa je, tla bodo prišli na e fronto ameriški polki, sestavljeni ° povečini iz Italjanov. ki so se vsta-noviti v Ameriki. To be bolj kot t'ttto aMNfe ' I London, Anglija, 28. novembra, n Generalmajor Maurice, vrhovni o ravnatelj vojaških operacij je iz- r javil v nekem pogovoru nasled- z nje: j Sedaj je čas končno izjaviti, da je kriza v Italiji končana. 11 Zahvalo za izpremembo situa- d cij*1 je glasom njegove izjave izre- v či edinole naporom hiške armade, s V naialjnem pa je izjavil nasled- " nje; Angleške in francoske čete so b zdaj na r.nzp»olago v zadostnih k množinah, da se nam more dati 1 za gol o vilo o varnosti položaja. v General Maurice je nadalje re- v kpl, da je nezmožnost Nemčije, da bi izrabila laško nesrečo lahko srna- d traii kot značilno za slabost Avstri n je iti Nemčije. Posledice in uspe- P hi, katere so dosegli Nemci v sv o > jem prvem naskoku, je bilo pripi- n sovati edinole uspešni propagan- ° d i mrsl nevednimi vojaki neizobra- 1 ženega kmečkega sloja. Ta uspeh 0 je daleko presegal vsako nemško * pričakovanje. Ko pa so dosegli tt e uspehe, je bilo prit-akovati. da bo- J do storili vse, kar je v njih moči. T-da jih tudi izrabijo. Zamogli so iz- v siliti nadaljevanje laškega umika- 11 nja. Celo sedaj ni nobenega zna- 11 ka na nobenem mestu o večjih H. nemških ojačenjih, katera bi se z lahko pričakovalo, če bi hotela Nemčija izvesti o'leukovi pooblaščenci so prekoračili mejo včeraj ]xipoldne ob štirih in jih je nemški poveljnik tega okraja | sprejel. Obijnbil je odgovor do osme ure zvečer. \a določen čas so Nemci ofiejelno privolili v pogaja- • nja. Konferenca je bila določena na dan 2. decembra. i Tukaj se zagotavlja, da so bile osebe, ki so vodile j nemška pogajanja, pooblaščene od vlade. Z oveljuiku generalu Duhoninu, ker je bil l pred kratkim cHistavljen, ker se ni pokoril povelju, da bi | l»il pričel pogajanja z Nemci, da bo vsak prelom londonske pogodbe Rusije imel resne posledice, kajti pogodba ni .samo formalen dogovor, temveč da v resnici obstoji in je j st rasen. < — Od trenutka, — piše ta list, — ko zavezniki preki- 1 ne jo diplomatične zveze, bo transport prenehal, kakor je ! /e v resnici prenehal iz Združenih držav in vse meje na- ( ■ših prejšnjih zaveznikov bodo zaprte. — List pravi dalje, da je bilo že povedano, da Rusija ne , more eksistriati skozi prihodnje leto brez uvoza in zaklju- < či ironično: — In celo 'prijateljska' Nemčija ne bo v stanu, da bi,1 nas zalagala s potrebščinami. *'Večera*' priznava, da je nemogoče, da bi Rusija nadaljevala z vojno, toda Rusija bi se morala tako obnaša-ti, da ne bi žalila zaveznikov. Petrogr&d, 28. novembra. — Vprašanje o Leninovem miru tvori središče zanimanja. Poročila iz glavnega stana pra\ ijo, da armada v celoti opazuje ponudbo z rezervo. Samo peta armada je privolila, da prič no ftogajanja. Splošni vojni odbor v glavnem stanu noče priznati Kr> b nka za vrhovm-ga poveljnika in je izjavil, da mu dovoli priti v glavni stan samo. ako pride v privatni last- KrvU-nko je v l*skov ter je poklical k sebi povelj-! • :lika severne fronte generala < "ereinisova. i eremisov se, ni odzval ti-mu povelju ;er mu je spa mtefk, V. ... .«1 I ____. 1 no nnnig m^aMiaf s » -*• * Dopisi. -ooo-- 11 emu Nevvvoroanu ziia.no, da je "Domovina" v petju nedosegljiva. Pole^ nje je nastopila tudi Danica7' z Aljaževo skladbo >"Ne zveni mi", kar nam je zelo usrajulo. Tudi "Slovenka"' nas je razveseljeval it z lepim tambura-njem. "Dva oglasaje igra, ki je ze-lo primerna za naše odre. Gospi-ea Anica Ifabjau in srs. M ter Dc4ar «30 že naši stari znanci « gledališkega odra. Vsi so h-Horni igralci, ki »> vredni večjih nlo!* Radovedni pa smo bili, lca- New York, H. Y. V soboto se je vršila veselica za Slovenski Dom. Nabralo se je mnogo zavednega občinstva in razvila se je zabava Ki je ugajala vsakomur. Ob lepi godbi so se mladi parčki vrtili skoro do jutra. "Slavce-" je mnogo ipripo-mogel s svojim lepo ubranim petjem do večjega užitka. V nedeljo popoldne pa je "Domovina'' priredila zabavo z dvema igrama. " Domovine" pač aii treba hvaliti glede pest j a, kajti to je že vsa- Položaj Italije. True tr-irelation fil«*d with the jostmaater at New York, N. Y on N'ov. 39, JM7, as required by the Ac* cf October J M 7. Dai.os prtnl petimi tedni je padel nemški udarce i;a I t.il i j«». Iz teme tega trenutka se počasi prikazujejo gotova dejstva. Vemo naprimer, da laški generalni štno lii bil /m v presenetilnega napada. Cadorna je vedel in je sporočil svojim zaveznikom, da se bliža napad. Z■> obnovitev posvetne vlade papeža prvi sad njihovega i riumfa. Ws klerikalni vpliv je bil obrnjen na to, da se uniči morala laških vojakov in da se oslabi zvestoba laških sil. Odkar je papež pred nekaj meseci poslal svoj mirovni poziv, so laške čete bila navdušene in so bile pripravljene, tla zahtevajo mir, dokler bi pogoji j>osta]i enotni. Kar so napravili boljševiki v Petro gradu, so klerikal < i in soejalisti napravili v Rimu. # Poleg tega je franeoski ministrski predsednik Cle-m« neeau v svojem listu razložil razsežnost te nesreče. Dale«" tam izza bitke ob Dunajeu so bili vojaki prepričani da je jamstvo proti največji nesreči edino v tem, da se pripravijo primerne obrambne črte za fronto. Ako bi bil Dimitrijev pred bitko ob Dunajeu ob nekaterih rekah v ozadju pripravil obrambno črto, potem bi se bila more-l»ii i velika nesreča gališke kampanje preprečila. Največja nesreča verdunske epizode se je pokazala v teiu, da niso bile pripravljene primerne oporne črte. Navzlic vsemu temu nam pripoveduje Clemence-auov list. da ni bila pripravljena druga obrambna črta ob Taljmentu, Liveuei in Pijavi. — Italija se ni zavarovala proti avstrijsko-nemški pro-1 ioienzivi in njene zaloge živeža in imimeije so bile tako blizu fronte, da go padle pri prvem nemškem sunku. Končno pa imamo izjavo voditelja vojnih operacij angleške armado generala Maurice, ki je pri povratku iz Italije rekel, da Nemci niso rabili velikih moči proti Italiji, da ni bil na pozorišču slavni Mackensen, temveč primeroma nepoznani Below. Zaradi tega smo prisiljeni do zaključka, da laška ne-sreča m bila posledica zanemarjenosti Italije od strani zaveznikov, ali pa posebnega vojaškega ženija od strani Nemcev. Bolj pa je to podobno polomu v Galiciji leto§ v juni-ju. ko j«> Brnsilova zmagovita armada bežala pred četami, katere je prej premagala. '/.daj, ko j«- Italija tako zelo trpela« zavezniki in njili i prijatelji niso razpoloženi, tla bi kritizirali napake in nesrečo, temveč |>otrebno je, tla vsa za vez niš ka javnost spo- ! rna dejstvo, tla se mora vzrok nesreče iskati v Italiji sa- J mi in ne pri zaveznikih, češ. tla so jo zanemarili. Laško zadržanje v )>eneški planjavi in ua planoti Asiago pričenja zavzemati značaj francoskega odpora pri Verdunu. i Ako IhhIo laške čete mogle zadržati vpadnika ob se- : da nji črti, tedaj bodo zavzele stališče Petainovih čet, ki 1 so jhjuosiio zaklicale ua hribih ob Mozeii: — Tukaj ne sme iti skozi! Na vsak način je laški od]>or tako ojačen in trden, da i j»" končna nesreča od vrnjena. J Prihod angleških in francoskih ojačen j je omenjen | in zili se, da ostaja velika možnost, da bo avstrijsko- < nemški} prodiranje vstavljeno pri Pijavi in da bi vsako j prihodnje prodiranje imelo za posledico zavezniško proti- I ofenzivo. I Kar se tiče laškega položaja, kaže, da obvladujejo si- | tuacijo. Kar se tiče morale, se mora reči, da se je vojni)! duh vidno oživil. J Vpadena Italija se je vrnila k boju t približno istem i duhu kot premagana Francija, ko je pričela ofenzivo ob ] Haim, J Pa če je v Italiji tudi odvrnil* končna nesreča, ne j ^ejo zavezniki in zavezniški patrioti zamuditi prilike, da j r i ili i/ prtfiiere ki »e btia tukai i Z vsakim vplivom, katerega more porabiti, napada Nemčija v vrste svojih sovražnikov. Socjalisti, anarhisti, klerikalci, razumni in nevedni, domišljavi misleci in možje brez učenja — vseh se je polastila Nemčija. Utopijske ideje nekaterih, Sebična izdajstva drugih — to so pota, po katerih poskuša Nemčija uničiti svoje sovražnike ter razdvojiti narodno zvezo držav, ki se bore proti njej. Zavezniške armade so sedaj prišle Italiji na pomoč. Upamo, da so Benetke varne in vrhunec vpada je prešel. Toda, dokler tie spoznamo, da iste sile, ki so povzročile laško nesrečo, operirajo še v Franciji, Angliji m tukaj doma v Združenih državah, bomo v doglednem času priča novega poloma, nove nesreče, ki je zadela popolnoma IŽusijo in deloma Italijo. Nemčija je izgubiJa vojno, kar se tiče vojaškega v-prasanja. Zmagati more le s tem, da podkupi narode za armadami in dele armade same. Ruski in laški dogodki naj služijo večjemu namenu. To naj bo dokaz poti in edine poti, po kateri se more izgubiti vojna. Ako ne bodo služili temu cilju, tedaj se bodo izkazali kot začetek poraza in bodo še bolj nevarni, kot vse nemške kampanje. -ooo- Reg f stri ranči pozor! Petega junija letošnjega leta so se registrirali vsi moiki v Združenih državah v starosti od 21. do dovršenega 30. leta. , Nekateri so bili potrjeni ter se nahajajo sedaj že v vojaških vežbališčih. Druge so oprostili ali jim dali odpust iz različnih! vzrokov. ; - til Sedaj pa so uveljavili popolnoma nove določbe, s katerimi se razveljavlja vsa taka oproščenja in vse take odpuste, kar pomeni, da bodo morali vsi oni, v navedeni starosti, ki niso pri vojakih, izpolniti vse zahteve, katere določajo sedanji novi predpisi. . Glavna stvar pri tem je sedaj takozvana "vprašalna pola", katero bo dobil od svojega krajevnega odbora vsak, ki se je registriral in ni sedaj vojak. Rojake opozarjamo, da se živo zanimajo za to in da \ estno izpolnejo predpise, kajti drugače bi lahko prišli v velike neprilike ali morda celo v ječo. Vsak rojak bo pri svojem pristojnem krajevnem u radu izvedel vse potrebno glede odgovarjanja na vprašanja ter izpolnjenja vprašalne pole. Gotovo mu bodo dali na razpolago tudi tolmača, če slučajno ni toliko zmožen angleščine, da bi razumel besedilo vprašalne pole. Vse nadaljne posameznosti bodo izvedeli rojaki v svojem krajevnem nabornem uradu. Nove določbe stopijo v veljavo z dnem 15. decembra letošnjega leta. Nadalje svetujemo rojakom, da jutri v listir še enkrat prečitajo novo razpredelbo v razrede, kajti na podlagi te razpredelbe sami lahko določijo v kateri razred spadajo. To pa je važno prevsem radi tega, ker bo imel marsikateri, ki bo prizadet vsled novih določb, ukreniti mnogo potrebnega za slučaj, da bo res poklican v vojake. Tisti, ki spadajo v prvi razred, bodo najprej vpoklicani. Ko bodo vzeli vse iz prvega razreda, bo prišel na vrsto drugi razred in tako naprej do petega razreda. - Tisti, ki spadajo v peti razred, ne bodo vpoklicani v vojaško službo. Kdor se je pa v vprašalni poli zlagal, bo prestavljen v prvi razred in bo takoj vpoklican v vojaščino. Rojaki vpoštevajte vse to ter se ravnajte po tem. Predvsem pa se varujte napačnih izpovedi ali pa zamolčanj na to ali ono vnrašanie. "OLAS NARODA" (StoTeni&n Daily.) Owned ami published by tbe SLOVENIC PUBLISHING COMPANT corporation.) rHAN'K SAKSEK. PreaMcat, IX»UIS BEXEDIK, Trearorer. Place of Buslneae o11bm corporation and addreaaea of above office**: 82 Cortiandt Street Boroogti of Manhattan, New YorK City, N. X. _ Na celo teto velja Hat ca Ameriko j Za celo leto za mesto New York $5.00 !n Canado....................$3rtt V* im>1 l^ta sta m*«fo Sew York.. 3.00 Zti pol leta.................... 2.00 Za Wrt leta u mesto New York 150 Za JVtrt leta .................. L00 Za lnoaeanatro «a celo leta ...... %.Q0 -GLAS NARODA" lehaja v Rak dao izvem^l nedelj ln praaaplkpr._ "O L A S NARODA" < "Voice of the People") laaned every day except Sundays and Holiday* Subscript loo yearly $3.50. Advertisement on agreement. Dopisi bres porlplsa in osebnosti se ne priobči je jo. Denar naj se blagovoli povlljatl po — Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje MvaUSSe naananl. da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom ln poSlljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA" 87 Cortiandt St., New Yorf City LAHKO STE OZDRAVLJENI! IV Pridite k meni - Jaz m povrnem nSe zdravje.'VS Jaz imam Bajboljše pripomočke za zdravljenje vsakovrstnih bolezni. X-žarki (električna) preiskava faj■ ■ fcj. JAZ SEM najstarejši kristjanski gpeclja- ^^^^ lift v Pittsburgh, l»a.; lil let skušnje flm. JAZ VAM BOM itovedal ako morete biti mM S^^jfljv^ ozdravljeni brez dvomijenja in o»lra- ^Brln " ^M^^^^p JAZ R.4BEII najboljše ln najuK)»»'Anfj3e *T ^J " ^ svojo lekarno in laboratorij, mL ^a^udlli se betste kakor hitro zamorete bili ^^^^ ! ozdravljeni. Kn s;iin obisk vam 1k» zagotovil g! j^J mojo spodobnost in priprt'-ali txxtc za- , imam u-qieh v kratkem i?as»u i Vse bolezni moških in ženskih zdravim uspešno. NIZKE CENE. PREISKAVA IN NASVET ZASTONJ. Govori se slovensko. PROF, DOCTOR B. F. MULUN «1 itttr^i. 4nSpE^„ue PITTSBURGH, PA. M" Izreiite ta oglas in nrineslta ca s seboj ko pridete k meni. ■«» Rojake v ruskem in italjanskera ujetništvu prosim <*•„ ki!., ve /;. I moje tri bratr:iti«e: iANilZA,-MARTIN* A 'm AN 1)R Ivi A ]><»-HROVOUEt . acina vsi iz Vt«r-| da pri Vrhniki. Leta 1:»14 s!a bila ranjena Martin in Andrej ii kaker se;u ])i./.neje irvedti. sUt morala i!i ztipet uazji j; tistega t-as;i jiIscmu vtv t o njih radi pretrgane |moii:iti, se zamo-rejo obrniti na mene in jaz jim bom to napravil. Vsak mora priti osebno, i.'ez dan ?om v svojem uradu od 8. ure zjutraj do "). ure zveecr, 117 lilakeweli r»uildrnf, voejo do Slovenskega Naii>dne pravilih in to brez izjeme. I Zatorej bratje na .svidenje 2. decembra ob 2. uri popoldne v Sio-' renskem Narodnem Domu. Mihael Baloh. tajnik. Torpediran ame/iski patnjl', ! Triif translation fil^l with the p. si ma.fter al .Ww York. N*. V. oi- Nov. 30. 1 required l»v tli^ t of October 6, iyj7. Lcndon, Anglija, 27. novembra.' Poročilo iz < 'orunne na Španskem pravi, da je bil v soboto torpedi-ran ameriški parnik "Actaeon". 21 preživelih je dospelo v Port Ca-: mrinas. Trije eoinii z ostalo posadko se pogrešajo. SBaraiTiiTiim Rojak? iiaročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. iščem svojega brata JAKOIIAI MARTINČIČ. Dr«na je iz Do-! lenjega Jezera pri Cerknici, i Pred. 4. leti se je nahajal v \Vi-! den, W. Va. Od tistega časa ni-j ser.a več cul o njem. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve za nje gov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svojemu bratu: flregorv Mr.rtineie. Box 710. Oakdaie, Al!c-he7iv Co, Pa., j < 27 :10—11) Rheumatizem Zelo dobro domače zaravllo od nekoga, ki ga Ima. Želi pomf.gatt vsakemu bolniku. j Ne pošiljajte denar, temveč svoj naslov, ikltuh u jutksu:. IZ Bjiittuw, rs i. po dolgem groznem trpljenju spoznali kako straSen sovražnik človeške sreCe je revmatizem J^n teli a« vn»lcdo ve, kako se ozdravi. Čitiijte kaj pravi: ko bo iz\*ršila svojo ulogo zospi-! ea Mary Weithova. Dati ji mo-^anio vse priznanje za njeno igro, kajti svojo ulogo je pogodila in nam je jako ugaijaia. "Ženitvena posredovalka" je enodejanka za ženske uloge, katere so predstavljale gospiee Pavla Luteršek, Frances Luteršek, Lizika Cagram, J osi pin a Pavlic in Albina Hribar. Vse te gospiee' so bile prvie na odm 'm zares snu» se jim čudili, da so tako si-j gurno n a stopale, kakor bi bile že stare igralke. Priznati jim moramo, da so zelo dobre in talentirane igralke, od katerih moremo še imiogo pričakovati. Zlasti gde. Albina Hribarjeva 'je bila izborita. L'logo služkinje je igrala tako izvrstno, da je ne bi bolje ndti va-] jena gledališka igralka. K njene mu uspehu ji najiskrenejše cesti-J tamo m upamo, da jo bomo še večkrat videli na odru. ! Nekaj posebnega je bil krizan- ■ temni plesr katerega so vprizorile naše male deklice Jo^ie Lutei*šek.? Zofka Hribar in Jennie Vidmar. Čuditi se moramo, da morejo tako majhne deklice izvajati tako kompliciran ples. Vsa ca&t gre njih učiteljici gospiei Frances T.uterškovi. j L Skazido se je zopet, kot pri . vsen prirediivih ** Domovine", d.; je dvorana mnogo prema jhm\ p Ako bi bila še enkrat tako velika, a nič ne vem o njenu Obenem ]>a prosim tudi. če kdo ve za moje bratrance. ki se pi£fjo KRŽIKNIK in ' ŠTIBEL, a sam javi. — Joseph Vod p-. Box 243. E velel Ji. Minn., t\ S. America. (30-11—3-12 Rojake v srbskem ali ruskem u-jetni>tvu prosim, da mi kaj poro* a jo o mojem bratu LUDVI-j K(" ^MERKKAK. Kdor mi boj kaj poročal, mu bom pošiljal "trlas Naroda'5 za 4 meseee. — J. Nmerekar. Box 273. Ola ridge. Pa., U. S. America. (30-11—3-12 NAZNANILO. * Tem potom se opozori vse člane društva sv. Barbare post. št. 8 v -Jolinstowmi, l*a., da se polnošte-vilno vdeleže prihodnjo glavne seje dne 2. decembra točno ob 2. ari popoldne, ker imamo volitev novega odbora za prihodnje leto. Z vsakim Članom, ki izostane, se bo postopalo po društvenih pravilih ; izvzeti so le bolni in oddaljeni člani. Vse one člane, kateri niso še plačali svojih prispevkov v korist društveni blagajni, se opozarja da poravnajo svoj dolg, ker aru gače se bo postopalo ž njimi po pravilih. Odbor. (28 3»>—11) VABILO na MIKLAVŽEV VEČER, katerega priredi dr. liraiska Zveza* št. 14u s\[m. v Brooklyuu. N. V., v soboto rine 8. decembra t. 1. v dvorani sobr. Franka Mraka. 211 Cirabflui \v«v. 'irooklvn. ! Začetek ob v. uri zvečer. Vstopnina stane l"»r. Imeli bomo kegljanje za dobitka. žrebanje lepeea sodčka vina in Miklavž bo ol»daruvol vse navzoče. in *icer kakor je kdo zaslu-slti/il. Kri- je ta veselica vsako leto dobro obiskana. zato vabimo indi letos vse brooklvnske in newvor-ške Slovence in Slovenke, da na> polnem številu blagovolite počastiti ter nam pjipomorete do boljšega uspeha. V enakih slučajih bomo tudi mi znali plačati milo za drago Odhrr. COPVSISMT HAARIft A EWING. WASH INŽENIR A. PIEZ, IZ CHICAGA, član odbora za grad11 j o vladnih ladij. KRASNA PONUDBA. " Doctor Sloan slavni Specialist X žarkov nudi srojo sIužIk) vsem bolnikom in s tesa»da priliko vsem oniin. ki so !>ili neuspešno zdravljeni od drusrib zdravnikov in potrosili velike *vot«» denarja ne da l»i dosegli kake uspehe. | * I A li ff Ijju Ne plačajte za ne- M^j , uspešno zdravljenje. S^li^ -^g^:^ Moj urad ima vse moderne [ffi? priprave za popolno preiska- Ajkkki^J-js^^- f|Wr f ^V1 vo 'n zdravljenje vseh dolgo- l^ffij^pE^n^^B . * tj trajnih b »lezni. Moj namen V in en sam obisk vas bo pre- fer^j I i M M^g^—^l pričal. NV čakajte svojega f^? Jfn 7 j zdravnika, da vas pusti in V_. "vj pošlje k meni, pridite saini. | C?"" je ozdraviti vsakega bolnika POSEBNO NAZNANILO. Ja* hočem Vaše zaupanje, jaz hočem, da se 7. Vami pomenim c rsen težavali v vaSem lastnem jeziku. Zapomnile, da Jaz nisem navaden zdravnik, ampak Specialist z ve£ let skoznje v zdnivljenju bolezni kot je Vasa, Uike. ki so drugi opustili, eimdalje ste bili bolni in čimbolj kompiieirana je VaAa Ind^etj, tembolje vc)lim. ker jaz želim storiti, kar so drupi poskusili, pa -ris© m --sil storiti. Jaz neeem niti centa vaSega težko zasluž^tiesa denarja, dokler Vam ne pokažem kaj znam narediti. Ni \ am j»otreltuo izgubiti delavui čas in zdravljenje je prijetno brez vsakih bolec-in; torej različno od vseh drugih. Jaz imam čudovite stroje za zdravljenje vsakovrstnih bolezni in čudili se bosta Ako me obiščete. Vas bom osebno zdravil z namenom, da vas ozdravim v najkrajšem času. Moja popolna preiskava z rabljenjem X-žarkov bo i»ok:izala pravo Ik> lezen če so drugi le mislili, pridite k meni in dokazal bom. Ne odlašajte, ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le prišli, zakaj ne zdaj ? Vabim za preiskavo in nasvete zastonj. Govori se PROF. DOCfOR SLOAN vmfi Jezik * Specialist Kaufman liaers prodajalni ' 4.0« sixth AVENUE PITTSBURGH, PA. Uradne are: dnevno od 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 9.30 ...... j. i »__ ljivfh sredstev. Glede značaja Marije Večere se prof Roper sploh ne spusča v debato ter izjavljk, da ne ve, če je bila slaba aii dobra, nedolžna ali polna tajnih načrtov. Opisuje jo kot zelo mlado, kot dete, ki pa nikakor ni vsakdanje dete. da je izfiela ambicije in da je bila. dasiravno so jo smatrali za lepo. kratkega tele-sa. da pa je imela Lzvanredno belo polt ter lepe žalostno zroče črne oči. Glede izdajstva, ki {?a je izvršb I Frane Jožef nad svojim bratom Maksimiljanom. pričenja jrrof Ro-ffer z izjavo, da je »starejši brat vedno sovražil mlajšega ter navaja pri tem neki Hpomin svoje ma tere neke afere na dvom, ko >ta »►Jia de»"ka. stara takrat 14 in ltJ let javno stepla. t Pri tem je bil Franc .Jožef dobro te*|>en in njegovo ljubosumje ido Maksimiljana tudi ni |>one]ialo. ko se je njih mati potegnila za Maksimiljana. i Glede mehiške zadeve pravi grof naslednje : Nesrečni Maksimiljan je bil izdan Otl svojega brata Franca Jo-ž» fu ter njegovih dvornikov. Take izjave bi ne podal, če bi ne imel dokazov, s katerimi je napol-1 njena eela moja mladost. Moja mati je bila dvorna dama v onem ča-isu. Dobila je osebno povabilo od Makskimiljana in Sarlote, ki sta se ravnokar pripravljala na odho*? iv Mehiko, naj prevzame vrhovno 'vodstvo dvora v novem cesarstvu, i Dasiravno je odklonila ponudbo 'so ji bili vendar znani vsi dogodki, o katerih nameravam poročati v naslednjem : Moj oče, edeu izmed cesarjevih komomikov, je bil lastnik velepo-sestva v Niseo med Visoko Tatro in reko San. Med njegovimi gosti so bili oče Fischer, nadškof iz Mexico City, nadalje princ Turbi-de iz rodu Inkov in posinovljenec Maksimiljana. Bil pa je moj strie Oliver, ki jc posloval kot glavno orodje Franca Jožefa v tem grdem poslu. Nekaj časa ni mogla moja družina govoriti o nobeni drugi stvari kot o tej. Maksimiljan je bil naslednik Radeckija kot podkral; Lombardski. Pozneje so ga poslali na Ogrsko kot generalnega gover-nerja. Kazal je namere preveliko popustljivost napram Italjanom in tudi Ogri so ea preveč ljubili in vsled »tega so njegovi nasprotniki na Dunaju mrmrali. Dasiravno so *ra javo hvalili, je že prežala nanj obdolžba. da es druži z Lahi in 0-gri in da kuje veleizdajo proti svojemu bratu cesarju Francu Jožef«. Bil pa ni le njegov brat, ki mu ni zaupal. Sovražno stališče napram Maksimiljann so zavzel: tudi Vsi konservativni krogi, katerim je vzel Napoleon moč. Vsled tega in dobro poznavajoč razmere na Dunaju, se je umaknil Maksimiljan s svojo ljubko ženo &ar-loto na Miramar, ki predstavlja i beli normanski sen na rdečih .ska-j lah Jadranskega morja. Tam pa ni dolgo ostal. Dočim se je Šarlota iz-prehajala po vrtovih Miramarja jčitala romane v akvariju, so oni , uyladili pot za mehiško afero. U-I gladili so jo, da prinese njemu smrt, njegovi ženi pa blaznost. Potopi i ena ameriška jadrnica. True translation filed with the post master at New Tork, N\ T. on Nov. 30. mt. as required by the Act of October «. 1917. Baltimore, Md., 27. novembra. Danes je prišlo poročilo, da je nem ški podmorski čoln potopil ameriško novo jadrnico 'Margaret Roberts', katere poveljnik in deloma tudi lastnik je bil kapitan William Roberts. Bila je na potu na Kanarske otoke in napolnjena z žitom. O kapitanu in moštvu se domneva, da so se rešili na enega Kanarskih otokov. Karolyi v Bernu. True tr&iuUUon filed with the po« master at Xew York. X. Y. on Nov. 30. 1&17, as require^ by the Act of October <. 1917. Amsterdam, Nizozemsko, 27. no-vebra. — Grof Mihael Karolyi, vodja ogrske opozieije, je informiral be ruskega poročevalca lista " Az Est", da je poglavitni namen njegovega obiska v Bernu, da dobi informacije glede mišljenja med sovražniki centralnih držav. '•Javno izpovem,". je rekel, "da poskušam priti v dotiko s Franeo-zi in Angleži z namenom, da jkn razložim, da nismo ne osvojevalci, ne zatiralca." Švicacika mej« uprta. True translation filed with the post maater at New Tork. N. Y. on Nov. 30, 1*17. as required by the Act of October 1917. ženeva, Švica, 27. novembra. — Sinoči so zaprli avstrijsko in nem-|ško mejo. Zaprti sta. bili tudi za nedoločen Čas francoska in laška | Zdaj pa aq i^nrtf aaprte vse štiri iviearake atraai j^HH^H m groi itoger trui pozitivno, sramni agenti so ji dali na razpolago svojo službo ter polagoma zadobili oblast nad njenim duhom. Med njimi je bd neki Sehaeffen*, vodja Areus detektivu© agenture. Frane Jožef in njegovi dvorjani so bili bolj razjarjeni radi te za-j Jeve kot so bili glede katerekoli druge v preteklosti. Mati Marije, >e prosila za avdijenco pri starem cesarju. Bilo je v tem času, ko se ie pojavil nje brat ali brarranee, baron Baldazzi ter se zaročil z de-, klico. On pa ni bil člove kot bi si kdo mislil o njem. Ki^alu se je izkazalo, da je bolj varuh družinske časti kot pa ubogljivi ženin. Kmalu je vsled tega pričel s strahovlado. Noben teh dogodkov pa ni molel vzneimrjati carjeviča Rudolfa. Vekega lepega dne se je odpeljal Rudolf v svojo lovsko kočo v Me-verlingu. Tjakaj ni šel skrivoma, emveč v svoje odprtem vozu. — traven je bila Marija Večera. Sle-lili so drugi vozovi, v katerih so bili njegovi običajni prijatelji in tovariši na lovskih izletih: Filip iz Koburga, grof Hovos, dva planinska lovca ter precejšna zaloga dobrega šampanjca. Vozove Rudolfa in tovarišev so videli na cestah Moedlinga in Gaadena. Medtem pa se je vršila na Dunaju konferenea med Štefanijo in onim Sehaefferjem. Tej konferenci je takoj sledila druga, katere so se vdeležili Sehaeffer, Baldazzi in mati Marije. Težko je nanovo predstaviti si vsebino celega pogovora. Prav gotovo pa je, da ni bila nobenega morilnega povelja od strani Štefanije ali matere Marije. NTajbrž so sklenili povzročiti škandal ali eelo upi i vat i n pretnjami. Baron Baldazzi pa je prekoračil vsa ta navodila v velikem obsegu. Vzel je Remington puško, najhrž pod pretvezo, «la jrre na lov ter se odpeljal po južni zelenici v Baden. .Tam je vzel voz ter se odpeljal v j Helennenthal. v drugo dolino, ki 'vodi v Meverling. Voz pa je vzel I nazaj še predno je dospel do Me-verlinga. Od tam je šel peš skozi gozd, kjer sta ga videla dva meniha iz Heiligenkreuz. Takrat pa je že nastopil mrak. Z neke smreke, nahajajoče se naravnoist nasproti lovske koče. je mojrel Baldazzi videti naravnost v veliki razsvetlejni prostor v pi veni nadstropju. Videl je skupino ljudi, ki so prišli z Dunaja, vse v spanju, dočim so sveče nizko gorele. Filip Koburški in erof Hovos pa sta bila popolnoma pijana iu 11«» tleh je bilo veliko izpraznjenih steklenic. V nadaljnem se je za vršila stvar naslednje : — Baldazzi je pričel streljati brez vsakega razburjenja in nagli-ce. Ustrelil je na svojo zaročenko in na Rudolfa. Bil je dober strelec ter pogodil oba v srce. Nato je vrgel stran svojo puško, katero so pozneje našli služabniki iz samostana, splezal v sobo, kamor Je imel »lostop raz drevo, prijel eno izmed izpraznjenih steklenic šam-panjea ter razbil žnjo glavi obeh usmrčenih ljubimcev. Kosce stekla so našli pozneje v notranjosti možgan. Zgodaj zjutraj naslednjega dne sta grof Hovos in Filip Koburški pohitela na Dunaj, da objavita smrt eesarjevi-ča Rudolfa. To je resnična zgodba c tragediji v Meyer lin gu. Nek prejšnji zgodovinar izjavlja, da je bila mlada baronica Večera cvet' lepote, ki je prisijal v temno in žalostno življenje Rudolfa, da mu je bila vdana in da je žrtvovala zamj svoj ugled, svoje ataliiče in končno tudi svoje živ-ljcnje. Glasom drugih poročil pa je bila | baronica Večera pustolovka, ki je vedno izrabljala slabe laatnosti Rudolfa, ga razvajala v razuzda-j To so tri vprašanja, katera sta- i «lja ter povoljno odgovarja grof I Roger de Resseguier, kojega oče i je bil komornik na dvoru Franca Jožefa. Odgovori pa temelje na | družinskih zapiskih in spominih. Herbert Vivian je ravnokar obelodanil knjigo iz spominov grofa Ro gfrja * naslovom: "Franc Jožef in njegov dvor" in v tej knjigi «e , objavlja nove posameznosti gledf življenja na avstrijskem dvoru. , Dočim pa o grof Roger komaj briga za gotove legende, ki mečejo kot nekako zaveso nad značaj i Rudolfa Habsburškega, izjavlja | Roger, da je bil Rudolf liberalnih nazorov. V tem oziru soglaša z za govorniki carjeviča. Bil je nekt vrste ustaš. a brez dvoma prepo jen z ono blaznostjo veličanstva, katero je podedoval od matere ter obenem tudi od očeta. Vse, kar se more reči v njegov prilog, ne pn-krije dejstva, da gotovo ni bil ob čudovanja vreden značaj. Franc Jožef sam, kot ga slika Roger, j« bil razuzdanec, a njegov sin je bil ie hujši. Grof izjavlja, da sta bili dve o-sebi, ki sta vedeli popolno resnico glede smrti Rudolfa, prijateljica njegove matere, grofica WimpI fen, v koje hiši &ta se Rudolf in Večera shajala ter grofica Cto-rinsky-Mitrovski. On izjavlja: — Spominjam se številnih dolgih večerov, ko smo razpravljali o žaloigri v Meyerlingu, lovski hiši, ki je bila last princa Lichten-steina. To se pravi, da so razpravljali o stvari med seboj, kajti jaz sem bil v onem času majhen deček. Razen moje matere, grofice Chorinskv-Mitrovski. njenega moža, vrhovnega angleškega sodnika je bil navzoč tudi italijanski plemič, grof Ceschi di Santa Croce. Tekom takih večerov sem poslušal govore onih, ki so poznali antan-čno duše prizadetih, poznali vse tajnosti za pozorisčem in vse po--»ajneznosti, katere je bila razkrila tajna policija. Na novo sem preživel eelo žaloigro ter razumel, zakaj ne more javoat nikdar prodreti v nje skrivnosti, kajti untnice onih, ki so jih poznali, so bile zapečatene. Sedaj pa, po tako številnih letih, ni nobenega vzroka, zakaj bi se skrivalo resnico, čeprav bi se s tem vrglo veliko odgovornosti na žensko, ki še vedno zamore navesti številne posameznosti, namreč na sedanjo grofico Lonyay, prej-1 šno ženo Rudolfa, ki bi morala ne-i kega dne postati avstrijska «.?sa-( rica. 1 Štefanija, hči belgijskega kralja Leooida, je bila zelo mlada, ko se je poročila z avstrijskim prestolonaslednikom Rudolfom. To pa je bil zelo nesrečen zakon. Celo cesar Franc Jožef, ki je sicer skrivno želel to zvezo, ni zrl nanjo z dopadajeujem, in cesarica Klizabe-ta je vedno mrzlo nastopila proti njej. Veliko je morala tudi trpeti radi zakonskili zmed svoje sesrtre Lujize, žene Filipa iz Koburga, ki je bil veren drug pri vseh izgredih Rudolfa. Nad vsem pa je bila strašna nezvestoba Rudolfa. Lahko j*-razumeti, kako je morala Štefanija zaklepati v svoje srce vso množino srda, katerega je občutila. Razventetra pa je bilo vedm najti veliko število nizkih intri-gantov, ki so \edno skušali okori-ristiti se z njenim nezadovoljstvom. Napotili so jo. da je-izpro-žila piico, ki je letela veliko dalje kot je sploh kedaj sama nameravala. Vse to pa je pozneje gotovo obžalovala. Rudolf j«' imel veliko ljubezenskih spletk pred svojim razmerjem z Marijo Večero. Ta zadnja afera pa je bila več kot je mogla Štefanija preneMi. Grof Roger izjavlja, da je bila Marija hči neke grike princesinje. ki je stala dolgo časa v intimnem razmerju ». Franeom Jožefom. Ko je zapustila dvor, j« postal njen mož '*baron" in plačali «o niu tudi prejino svo-to. V gotovih krogih so vedno domnevali, da je bila Marija Večera hči Franco Jožefa. Grof pa pravi da ni treba Še nadalje komplici-rati zadeve, ki je že sama posebi dosti žalostna. Na vsak način pa je bil človek, I ki j« bil hitro posvaa. naj postane mo* Kanj* Večere, ko ie poalalv, ■fietaoj^B sa 4MNHS|i' 'iitafik* ' Nova verzija glede umora Rudolfa. ooo- AU JE BILA NADVOJVODU* J A ŠTEFANIJA INDIBKKTKO ODGOVORNA ZA SMRT SVOJEGA SOPROGA, CARJEVIČA RUDOLFA, KI JE BIL U8TRELJEN V LOVSKI Hlfil V METEK-UNO? IN JE STRELE, KI SO UBILI RUDOLFA IN MARIJO VEČERO, IZPROŽIL SORODNIK DEKLICE, S KATERIM JE BILA SLEDNJA ZAROČENA? ALI JE FRANC JOŽEF IZDAL SVOJEGA BRATA MAKSIMILJANA? -OOO- ^_| OTiA^HARODA/SO. NOV. 191 T. NAZNANILO. Opozarjam člane slov. pe\ ske^r podpor, društva "Zvon" v New-bursa (i'levelandi. Onio. da se v obilnem številu vdeleže letne sejo dne 2 cieeerr.bra ob 9. uri dopol-due v navadnih prostorih, i Seja je važna ker imamo voliti I nov odbor. Ker je uspeh društva I odvisen od sposobnosti odbora, je : potrebno, da se vsi vdeiežite seje m izvolite odlx>r. ki bo odgovarjal potrebam našega društva, t Tudi pravila bo trcl-a tu-kaj I preuredili, ker ne odgovarjajo j nekaterim točiiam. i Obenem bo unii mogel >p«-# -:jeli še en razred /a otrošl-i ■„!-delek Prtdrte Vs' da se vidimo !:ie J I decembra 1 ! S sobratskim po.-: Iravoai • Frank Kokotee, tajnik. Marble Ave., Cleve-lai.'l O ifiČEMJDEKLE j za pomoč v restavraciji. Če kate-j 10 ve>eli. naj se oglasi. Tudi za| j vožnjo plačam, ako se domenimo.; *n«>ew Gaber. ;P»ox 7. Gallup. N. Mex. (30-11—1-12) J ----- 1'enjene rojake v ruskem in ita-: !jans!;em ujetništvu prosim, če kateri izmed ves ve o mojtt. dveh bratih LEOPOLDU in JOSIPI" PECNIK. Doma sta i/ Žužemberka na Dolenjskem. t'e kdo ve kaj porot at i mi o njih. se vam /e vnaprej zahvaljujem, ali pa če sama bereta ta ogl*.« naj se javita svoji sestri ker bi jako rada izvedela o .njih kaj, kje se nahajata če sij -led živimi. — Mv> Johanna Ko>i-I ček. 14712 Hale Ave., ('leve land. (Miro. 1*. s. America. ! (:{(.»-11—3-12} ■ ® = ^flFiik —a Jugoslovanska fflggp) Katol. Jednota Ustaasvtjeaa leta 1893 — Inkorpcrirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN-} GLAVNI URADNIBJC: Predsednik: MIHAEL ROV ANŠEK. Bs 251. Conemau«h Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Bos 106 Pearl Ave. Lorain Ohio. Tajnik; -JOSEPH PISITLER El v Minn Blagajnik GEO. L. BKOZ1CH. Ely. Minn ftlagajnin Neizplačanih smrtniu: LOUIS HOSTELLO £alid» Colo VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 B Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa NADZORNIKI: IOITN GOUŽE. Elv, Minn A NTHONY MOTZ 9641 Ava "M" So Chicago HI rVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J PORENTA, Box 176, Black Diamond Wash LEONARD SLABODNIK, Ely. Minn. Box 480 ">HN K UPNIK, S. R. Box 24, Export. Pa PRAVNI ODBOR: ■JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 _ 7th St., Calumet, Mich JOHN MOVERN.624 - 2nd Ave., W. Pulutb, Minn MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, n ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PEitDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio (TRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17 D«r«r Colo. FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn. Vaj dc>i. tikajoči ae uradnih tadev. kakor tudi denara. fofcljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednota, via nrf •oibe pa na predrednika porotnega odbora. N* ouebna ali neuradna piama od itranj članov ge ne M* osfrals. Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Naznanila, ko lahko sklene letni račun v pravem ea.su. ; Z bratskim pozdravom John Simončie, tajnik. (•40-11&6-12 > Vsem "lanom dt»»>tva -v. CirTi in Metoda st. fl JSKJ. v Oalume-lii, Mich., st- s p n naznanja, da .-s - vdele/.ijo glavne IoUne v navadni dvorani m ne 2. decembra, kfkor jc bilo nriobčeno v q-lasilu prf.hli teden na tevt prostoru. | Na omenjeni seji bo volitev no-ves>a drusl venesra <»d-born za le4o 1918. Kateri Član izostane brez vpravičenegra vzrok i, ho moral plačati --i kazni v društveno blagajno. T^rej pridite vsi do zadnjega elan a! '/. bratsk im poedravom John D. Zunich. :ajnik. (30-11&6-12.. Vsem članom društva sv. Jožefa Štev. 12 JSKJ. v Pittsiburghu, Pa., se s tem naznanja, da se vde-i ležijo glavne letne seje dne 9. de-i eembra točno ob 2. uri popoldne v dvorani K. S. Doma, 57th Butler Si. Xa dnevnem redu bo; volitev društvenih uradnikov za prihodnje leto. Kdor članov se ne vdeleži seje. se bo ž njim postopalo po društvenih prav:iih. Obenem tudi prosim, da vsi čl a-ni plačate svoje prispevke (ases-ment) na -društveni seji, da se ta- ' 1 Nato je prinesel še cel h hib črnega kruha, kakor g a je dobiva' vsako soboto pri Topolščaku. del za mizo in odmolil glasno ore-naš. Med molitvijo je porinil tudi Klander. zapaziv.Ši dve žlici na mizi, svoje veliko telo v ozki prestol- med mizo in klop ob steni, i (Dalje prihodnjič). ' in pa Topolščak, — .saj sta si ven dar kakor —r' Klander je rabil tu primero, katere iz ozirov naj-navadnejše dostojnosti ne smemc ponoviti, a po trenutnem odmoru iu ko Omahne ni Črlinil besedice, ; je pristavil malo zlobno: ;'.\o ^ pa saj — da bi bil ti res njegov tast, kakor si enkrat fcotel." j Tomaž danes ni bil dobre volje; postal je s srditim pogledom. Molči, pris>moda! Ali pa sam hodi, spredaj ali zadaj!" | "No, vidiš, brate ', je menil Klander .s smehom, "kaj nisem dejal, da si prokleto moški? Se-* daj te je pač sram z menoj hoditi ' No, k» čakaj — ee bo cdaj-le ; kupčija boljša tam na Štajer-' skem, potem ti pu vrnem tiste groše, ki sva jih zadnjič zapila da ne porečeš, da sem ti kaj dolžan !" Korakala sta nekoliko Časa molčo drug poleg drugega, le 1 Klandrovo bistro oko je včasih skrivaj zablisnilo po Tomažu.- videti je bilo, da mož nekaj name-rax a. pa ne ve, kako bi pričel. 'Na Štajersko pojdeš?" je vprašal prvi zopet Omahne. '4 Takoj, še danes!J» Prispela sta počasi do Tomaževe koče. "Pa dobro opravi T' jc godrnjal le-ta in hotel kreniti s ceste j V nuili breg proti svoji podrtini. j _ A Klander je imel dovolj me-šetarske nravif da se ni dal lahke odpraviti. Vrhu posebnih name-nov, ki jih je danes gojil, je bil tudi szoipet silno lačen; v takem slučaju pa ni poznal one skrajne sramežljivosti ali, reeimo, onega tihega, skritega ponosa, ki ne bo zlepa prosil jesti, dokler imenuj" le ped zemlje svojo last; prosi stoprv popotni berač! Jzjeme so silno redke. Klander pa je bil mešetar in — potepuh. Ozrl se je sicer naglo po cesti gori in doli, da li ni nikogar blizu, ki bi ga utegnil slišati, in potem je stopil za Omahnetom. "Ali imaš kaj gorke^a?" je vprašal nekoliko korakov pred kočo. "Kdo mi bo skuhal, Če ne sam?" 4*Pa skuhaj P* Tomaž je molče segel pod tnalo pri vežaiih durih, izvlekel velik železen čavelj, ga vtaknil v železno luknjo v vratih in privzdignil zapah, s katerim .so bila zaprta od znotraj. ' Tatov se ne bojiš", je omenil Klander. 4 Kaj mi bodo ukradli?" *;1, križavce, ki jih služiš pri Tupolšcaku." Sedel je na klop, ki je oklepa-' la veliko, razpokano pee, ToniaT. pa je odprl malo omaro v veži m prinesel skledo, napolnjeno s kuhanim sočivjem, in dve leseni žlici. Prvo je dei sredi mize, postavljene v kot nasproti peči žlici pa je polofžil poleg na desno in levo. I nih so se posušili, cvetje v male p.! vrticu so zadušile koprive ln osat, steza od koče do steze pa je bila ob deževju podobna jarku, kate-j rega izpira hudournik. Enkrat - že več let po Jerici-nem odhodu — ga je ogovoril To-pot&sik. naj pride k njemu na de-^ lo. Tomaž je ne88 pred Kristom, je zavzel kalil iejski kralj Jeruzalem ter ubil E nlade može z mečem v svetišču 8 n ni iiuel usmiljenja z mladeniči, i leklica.mi ali starei... Požgal je I udi hišo Gospoda, porušil zidovje I f<-ruzalema, požgal A*se palače z K >gnjem ter uničil vso posodo. Xa- I ;o pa je one, ka so ušli meču, po- 1 >'edel s seboj v Babilon... Temu I 10 sledili dnevi jokanja ob vodah K Babilona ter dnevi .veselja, ko je I irišlo pod perzijskim kraljem C i- I rom povelje, da so mora takoj I graditi obzidje Jeruzalema. 8 Tako zgrajeno merto je ra«tlo 1 >d te®a časa naprej, skozi 500 ■ nakar ga je zavzel David. On I |e ojačil vse utrdbe mesta ter ga ■ aap^ivil za novo prestolnico tvo- H jega kraljestva. Zgradil je prvo I P^lafco in jvetiafe, seveda le k ob- I ieka-nega lesa, katero svetišče se I fe moralo poeoeje ma^kniti veli- I kim kamenitkp zgradbam Seio- I moua. Veliko svetih je sledite S ipig dmgema pa ip^pm tetndju, V rkljufao avetižoe rimskega Jppi- I bra Kapitalskega in m^ejo Oiiar- I valo tako trajno etavo kot jo je 1 uživalo sretiHe Salomona. w jI ■ ~ t Slovensko Amerikanski KOLEDAR ZA LETO 1918 Basen koledarskega, dela ima še sledečo vsebino: Pesem. Nemški napadi s plinom. Pesem jetnikov. Važen zgodovinski dokument. Živali in aeroplani. Kozaki in njih vojska. Popolen pregled svetovne vojne. Ruda revolucija. Litvinski kmetje. Prasnik v Petelinji vasi. Program roške socijalistične stranke. Nevidna poslanica. Aforismi. Buchara. fcoblem Alsacije-Iaotarinške. Normalni potek ruske revolucije. Čudne pogrebne določbe. Ukradeno pismo. Rusija. WMSmT Album. 5®?* Nemški cilji in Jtusija. & i Krščanska svatba pri Kafrib Veliki dobitek. Padec rodbine Romanovcev. Večni koledar. Rasno o otrocih. Prednost brsojava. Petelinji boji. Oošivljaj francoskega žurnalista. ^ . ____ _ Nekaj sagospodinje. Veniselos. otflnC 35c. Sala. O postanku koledarja. Oglasi. Koledar kx*si nad trideset slik, lsmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 COETI^HDT STREET. NEW YORK CITY, N. Y. - J'rti- . ... n ljeno za pohod, pomikati v jntra-r. nji zori v smeri proti J^ruzale-o mu... Kakorhitro s*> Turki, biva-e jo^i v .Jeruzalemu, izvedeli otl be-j. g u nee v, da se kralj Ricbard bii- 0 /-a, so jih je polotil velikanski -tra.il, in sieer ti*.k, da M Turki go- rjtovo zapustili Jeruzalem, če bi e kralj napredoval v onem trenut-ii Hu s polno silo... Celo Saladiu 1 si je dal privesti najboljšega ko-u iija. 11a katerem bi bil pobegnil . izpred obličja kralja. Richarda. i j kojega priiiod si ni upal čakati Kralj Richard pa je previdno . odločil drugače. ' Obseg Jcruza-Jma", je rekel, "je, kot smo aiiša--!li. ze4o velik in če bi naša mala j sila skuhala obkoliti ga na vsaki Jstfewi, bi tiaše število ne zadosto-Ivalo za obleganje in za varstvo onih, ki nam prinašajo proviziji* ' Vsled leva je umaknil svoje sile ter so vrnil nekaj »"asa pozneje ratii neke hude bolezni v Kv-. ropo, kj*r ga je neki ogledu h iz-. da!, nakar je paded v ujetništvo . Avstrijcem. J Cesar ni mogel izvršiti Richard ; 1. po številnih in ostrih I>ojih, jo , »-no g€*in. Soliman je še enkrat ) zgradil veliko obzidje krog Jeni-j: zaitma. To obzidje Solimana . predstavlja sedanje fort iti k a'-ije i j Jernzaltsuia. ! < j Veliko obzidje Solimana pa je'; le zadnje v dolgi vrati obzidij, ka- : tero se je »gradilo, a nato zopet i I razdejalo. Najbolj t ragično raz- ] dejanje, ne le obzidja, temveč ce- ] I lega nusrta. .so izvedle rimske ar- ] j made i>od poveljstvom Tita leta ; j 70 naše časovne dobe, za časa vla-% darja Vespazijana. 1 I Židovski pisatelj Jožef Flavij 1 popisuje na naslednji nar-in kon-^ čno «a^Tcetje mesta; * ln tedaj so bili nasipi dovr- i ! šeni in Rimljani so privedli nanje j svoje siroje. Nekateri izdajalci, ki 1 so že obupali nad rešitvijo mesta,'i pa J^o se umaknili raz obzidje. I i ugi so se poskrili v podzemske 1 prekope, dasiravno jih je dosti i ostalo na svojih mestih, ki so bra-ji i nih mesto proti onim. ki so po- f I sti+vljali vojne stroje. Rimljani pa 1 so jih premagali s številom in silo 1 svojih čet in kar je bila glavna j stvar pri vsem, so šli na delo z ve- s sel jem. dočim so biii Žid je že vsi 1 obupani in izmučeni. Sedaj, ko se t je del obzidja že porušil ter je i padlo že tudi par stolpov vjsled « pritiska udarjajočih kozlov, je 1 posadka obzidja zbežala... Tako i so dobili Rimljani, ki so se že to- < lik o mučili glede slabejšili obzi'1 ■dij. vsled dobre »reče to, česar bi , nikdar ne mogli dobiti s evojimi < stroji. Trije «zm»d stolpov so bili 1 preveč močni ya vaako obleganje.ji jKiindjtuai, ki «0 se na tak jvačin > polastili obzidja, so postavili 1 je prapore na stolpe ter se r^t ži- ] I vahen način veselili svoje ovna- 1 |ge... Ko so pričeli teči po cestah ^ ! me»ta s svojimi golimi aaečti, no j ubili vse, katere so srečali, brez 1 usmiljenja in zatfaviii ceste z oar-ji tvi-mi telesi, \iiled česar je t«kla'j po celem mestu k-ri na tak pačili 1 v resnici, da ae je ogenj številnih ; 1 gorečih hiš pogasil v krvi teh iju j di. Z morenjem ao prenehali na i večer, vendar pa je v noči previa do val požar. Ko je torej zazoril 1 dan, je bil celi Jeruzalem v pla- J " t i Mesto, ki je bilo na tako tragi- 1 način uničeno, je nanovo 1 »gradil cesar I^dr^an. Vjtfn^a ▼ J letn 132, pod »vodirtvom Bar Co-,' heba (Jtranja zveidaj pa je po-! Kakorhitro so *-ete anigieškega ?;t-nerata Allenbv amle »lafo ir. polastile žeteriiice, ki vodi v t*> ^ ta ron lavno me* t o skozi gričevje «»d Hredofeniskega morja naprej. je p .-:»lo jasno, da bi nadartjno pruiliranje ob obali prisiHi+o turško armado umikanja, in »ieer brt-. vsakega nadaljnega boja. Še večje gibanje v severni »nneri bi da l*i »e Turki morali utfiakniti do A4epa, skoz- katero< mesto tffe glavna železniška pt-o-gu v Bagdad. Vedelo *e je valt*olastUa Jeru-/atc-ma, to j ' nn-sta. krog katerega s«) divjale vojne skoti tri ti-^ U tja. ' } Najboljši sliko v bt-fcedah glede tega stUtroda\lu-ga mesta je iut^li-1 kal iran«1 v*»»h dmg^h mest, s svojim, sltfitenjaa ob/idjem t«r svojimi majlummf in s kupolami po-kritimi strehami h kamena,- Je-j ru/aleui, Zloben, a visok, obdan od svojih utrdb ter pod temnim 'Vrrv I.oti j<* na i«*i načinf naslikal le[»a 'jnislopja. ki ob vi a- 1 dujejo sedaj Jeruzalem ter meče j' jo ob solnčnem zatonu svoje sen-j preko Ooljt-ne gore. I'red vstati 1 pa je Vidna velika mošeja Omar 1 ja '*I>ooi skale ki *«toji srvdi ' starega obsega templja. "Modro- J barvna niošefta fxwrtaja vedno bolj 1 razkr«*z vsakima prekmjenja ] se je nahajal Jeruzalem skozi l-l ' stoletij v rokalt moslemov. potem j ko je zajel incesto kalif Omar v , ka]ti[>anjif trajajoči »tiri mesece. Perzijei, ki so zavzeli mesto leta " G14 lutše časovne dobe, so se morali petnajst Ir t pozneje udati bi-j* win t i n-kemu eesarju Herakliju.'j l^t pozneje je izavzel mesto t kalif Omar. Tar let pomačjo p« HMio zopet pridobili i mi moei. Vedite tudi, da upamo j v dvajsetih dneh po Božiču z bož-i > . jo pomočjo zavzeti iudi sveto me-1 sa sto Jeruzalem.*' ji Zahtevo Kiehanla. n^j mu bro- 1 či Jeruzalem, pa je Sal»din od-.i klonil z naslednjimi besedami: t 44 Nam je Jeruzalem pro v tako1! ali pa še fcolj dragocen, -kot pa je i vam in to je mesto, kamor je na-'i pravil naš prerok svoje potovanje < ponori na poti v nebo in to mesto t je določeno, da bo tzbirališče na- < šega naroda poslednji dan. Niti < sspjati ne m***, Jeruzalem OF« SLAVmtGA PRAMCOSJLBGA PISATELJA fBSUS LOTI. JERUZALEM JE BIL 13 STOLE TU V ROKAH TTOKOV. SLAVNI ZGODOVINSKI SPOMINKI OPIS ŽIDOVSKEGA PISATELJA JOEKPA FLAVIJ A. TITOVO OBLEGANJE LETA 70. JERUZALEM V ROKAH EGIPTOVSKIH SULTANOV. -OOO- 1 ru« tr»n«l .tlon Qkcd with the poet "ur"" at fimw V«rk, X. T. on Nov. SO, I»I7, mu r*>«)uir«d by t h* Act of October S, 1917. R O Z O R! Rojakom Sirom Amerike naznanjam, da izdelujem nov* kotle in popravljam stare za vsako uporabo. Popravljam strehe in izdelujem vsakovrstna kleparska dela. Rojakom se priporočam za obilna naročila. A. Janežič, 18423 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. jT PAIN -EXPELLER Xfl ' je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in 1 nadlogah. S Scdajne razmere so nas primorale, povišati ceno na • ^ S in cent.>v za steklenico, ako hočemo, da ostane Bi i^tc kakovosti in da enako učinkuje. S tem imat- jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto » niočjo tudi dobite. Nikar sc dajte premotiti z nižjo -ill 1 ceno ničvrednih ponaredb. •Ji S; Stari, pravi Pain-Expcller dobete le v zavitku kot je aj« jjj tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, ^ar? S* na besedo Loxo! in na naše ime. Ef' Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar-133 Mf nab m naravnost od nas. Steklenica za 65c. jc ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. ^^ i fc F. AD. RICHTER & CO. & 74-SO Washington Street, New York VXl J. S. JABLONSKI FOTOGRAF 2303 Professor Ave. 6122 St Clair Av«. CLEVELAND. OHIO. NOVE SLOVENSKF Columbia plošče za mesec oktober, poje SJov. pevsko društvo iz New Yorka. E 3492 (Zagorska Stop 14, Sheet V. Tube,' Youngs&own, O., U. S. America, ffttvn— MOŠKE BOLEZNI a Dr. Koler najstarejši sloven- j l sld zdravnik, specialist v Pitta- , f burghu, ki ima 28-latno akni- , t mUmKm^fm \ njo v zdravljenju vseh mofldb j | l&ŽSfl^*; Hydrocele ali kilo zdravim j RBhIi ^ \ v SO urah in bres operacijo, f .J Bolezni mehurja radi kata- 1 i rib nastanejo bolezni v križu in ^B O i hrbtu in ostala bolezni to vrsto I ^^fcJ zdravim s gotovostjo. 1 —^^jp5^ REVMATIZEM, TRGANJE, J^v JEASTRUPLJENJE KAVI, BO- 1 t ffhrw LKOlNE. OTEKLINE, ČKBO- ■ ^^^^^^^SrV dfe ' W VLB m DEUGE KOŽNE BO-\> ^ • fi I ijbZNI, ki nastanejo radi no. ; i ^ V-y X \ lista krvi, ozdravim r kratkem i ♦ ' času, da ni potrebno ležati Jas Slovanski zdravnik. rabim 006 in 904 za krvna bo-a lezni. Uradnao ure: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure f svate; v petkih od t. zjutraj do S. popoldne; ob nsdoljsh od , I 9. zjutraj do X popoldna. i Dr. KOLER, 638 PENN. AVE., I PITTSBURGH, F A. Ni vedel, da je bil prav tisto ^ Meta<.tazij opvedai pred njim v, vqpni. ! Izletnika sta jahala dober kos ceste, a srovorila sta le malo ravno-J dušnih besed. Njegovo srce je bilo polno važnih, radostnih občutkov m njegov glas je v globokih trepetih pri vski malovažni besedi izdajal, kaj se godi v notranjosti. Hakužejo ime WeSSj^M na mesecev; 4) spremem-bo mescev; 5) jako lej>o Vir okrašene; 6) so po 15 kamnov; 7) m jamčene po 2S let. Kdor kupi tako uro bo imel spomin za dolgo let. Le pri nas jih imamo. Pri naročbi ne pošiljajte denarja, plačajte Sele potem, ko jo dobite. Cena uri z veri I žico silver $12.75 gnn metal $6^5 (Krasen nož z najboljšega jekla vreden £150, dobi se ga pri nas za $1.00 ako kupite uro. Ura in nož skupaj $7.25. Skupaj * uro pošljemo pisano jamčevino. Prebivalci v v okolici New Torka z&morejo videti te ure in vsakemu se dopadejo V Canado pošiljamo le ako na p ve j plačano. Samo za kratek čas bomo tako ceno prodajali, zato takoj naroČite na naslovu: .UNION WATCH CO., ! B*L 35, 116 E. 7th ST., nw TOEK, K. T. f "Danes vam strežem sama", je rekla pozdravljajoč, ko se je Jan Marija obrni! od okna. "Francesco je zaposlen, sedla konja za kon te^o. Svetovala »cm ji, da bi šla posetiti dona Clemen ta. To je oni -tari duhovnik blizo Isole Faroe-st\ veste? 1'boga kontesa, tako je zamišljena! L'pam, da se na tej poti malce popravi. Kdo ve, o čem misli f Nikakor ne morem priti na pravo pot.'* Gospodu Plojharju je močneje utripalo srce. "Kontesa mi jc objlubila, da me kdaj seznani z donom Clemento-m*, | je boječe rekel. ' "Da. Spomnila se je tega. R*1-kla je, da bi rada vedela, ali bi hoteli vi danes pregledati tiste stare grobove. Ce se vam ne poljubi, pa drupikrat. Kontesi porečem, da za daiies prosite, naj vas opravičim —" "Ne. nasprotno*', je vzkliknil skoraj prestrašen in niti ni zapazil lahke ironije v njenem lokavem nasmehu. 4"Recite kontesi, da čakam, da, da —" je jeeljal. "Torej pijte svojo kavo", je rekla odhaja je. '' Franceseu povem. k on on i poeriji m praeiji. Ona bo svetovala in on ji bo predlagal, -Li ji na izbiro. Ali naj si vzame domovinsko pravico v Italiji in vstopi r kraljevsko mornarico! Ali »aj «»e odlo« i, da j»re ž njim na ka\ kaz. kjer bi si za skromni ostane* »tvojega premoženja kupil majhno posestvo f Saj Katarina ljubi samoto! Živi tako preprosto, pormm izven družbe, h nuna. In priredil bi ji lam prijetno, milo do-ttiačijieo. Preprosto, pa vendar ne -Mislil je precej o samih orien-' faUkih preprogah, mehkih in kot resnih-tue»t. "A moji verzi!" .ie vpra-ter vzel v roko sešitek, ki je bil vanj prepisal one, ki ko se mu zdeli najlepši izmeti vseh. kar jih je Ml do^lei zloiil. | "Ali ima to kakšen pomen 1" — Zmagal jc z ramama. "Ali jih pre-.^ta kdo?" Pottal je zopet žalosten, odložil jih je, več ni delal načrtov. Stopil je k oknu ter ga odprl. Zunaj je stal Ifcli dan pod oblakom, a <1 rev je si je šepetalo tiho in drema vo. To ura je tolažilo. Lz razbur-j jt-iiegs «'žuost, ne brez primesi slfulkobe, obtain na dnu njegove misli. Tako je stal nekaj časa, dokler ni po- j tikala Suntarella in vstopila. Vso noč je bila kovala svoje naj rte in za rana se je ravnala po njiih j ter prigovarjala Katarini, naj bi' dane* najM>sleti obiskala dona Cle-j meats, kakor je že davno oblju-j bila. Kabila je pretvezo, da mora | stanovanje korenito očistiti, da sej /*> sramuje ra ta okna in duri. Po-J tem pa ta ubogi don Ch-mcnte! Sanjalo sc ji j«» o njem, nelepe so bile 1 e sanje. Kdo ve, če ni bolan? Mor-1 da potrebuje porboči, ki je ne dobi od nikogar tam v samoti. Tista) *tara, poKlepa Ersilija, njegova gospodinja, zanemarja vse, vedno treba, da bi jo včasi kdo povzbu-dil in malce ošvrknil. Don Členi«'nt e pa zato ni. Toda samo ena be*«'ils kontesc. ki jo Ersilija obo-žavs, bi za^bvstovala, da se c^brne v I sol i Fsrnese za nekaj časa %*se na boliše Katarina je trenotek premišlje- "I*ojd»*m!" je rekla, "naj mi Francesco nasedla konja. Pa neka dolžnost me veže. Gospod Jan Ma- "Povem mu, da hočete danes iz- " Ne tako, »liugsče moraš reči", je ugovarjala kontesa, boječi L I ,11 J I _ , " * 1 )obno, poprsšam ga, če se mu I danes slučajno ne poljubi pogleda-ti na ooe ftare grobove, da vi gre-1 i*te k t Ionu Clemente." 7. usmevom je šla potem v ku-iiinjo, vzela pripravljeno kavo ter jo nesla gospotlu Plojharju. Jan Marija Plojhar. Ceškl spisal Julij Zsysr, ■ ŽELODČNE ■bolezni okorela jetrn, žrJFnira, zapeka, zlata žila, levu&ab* ttm» katar, naduha in funkcionalne bolezni srca se lahko vspesno zdravijo privatno na domu In s j ntajhnimi stroški Želimo, da se seznanite z našim znastv enin nači-nom zdravljenja na domu mnogih akutnih in kroničnih bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti, kakor J^^^^^m nečiste krvi; slabe krvi: bolesti kože. otekle, zažgane. bolne in občutljive delove; slabe, nervozne in obne-k mogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in zaupanja; nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko drugih « bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe. Zdravniška knjižica, katera šteje EAk^ 96 strani, zastonj. RSte te danes po to knjižico In u njej boste nalB enostavna lakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga l^^Sj sH znanosti in vsebuje informacije in nasvete. Id bi jih moral znati NgS * vsak moški in vsaka ženska. Ako torej hočete znati, kako bi do-^k ^ bili nazaj svoje staro zdravje in moč. pišite takoj po to br«Z> platno lmjli!eo in zvedeli boete. kaj je potrebno glede te ali 'i g^pj one bolezni. Nepciiljajte denarja! — pošljite samo valie ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne tro&ite denarja za kakina ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravftl, in črpajte iz nie pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaia teskoča obvladati. Kupon za brezplačno knjižico Zspiite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam Se danes. Dr. J. Russell Price Co. S 1150Madison A Clinton Sts., Chic«|o, Ut. Gospodjes Prosim, poiljite mi takoj vašo zdnvaUko i»w|l-flro pspslns— f losl in poštnine prosto. bH ia irOwk.............................................................. k «Uca aU Baz........................................................ Moto______________________________________Orlava.......................... Žebn, da meponamldnHiin vsaka ba* » tej dri el i, kaleča tipa aa \ bolezni, ^flim. da in« poznajo ni kot pnjadia—da vedo kdo um jaz^kaj um •Loril v preteklosti in kaj delam aedai. MoJa atika vam lahko sphčuje. da ion oai-vel v medicinski prakai. katero -vršim Se dolgo vrsto 1st; moji lasje ao dane- anežo-be!i po dokih letih kudirania. zaziekavaaja ia dela. Skrbno aetn proučil in analiziral vse tista stare, kronične in globoko vkor-jeniaiene bolrroi, ki sc tako teiko adravijo ia o lutcrih ima Iimusu drapb zdravnikov le površno znanje. 2elim. da mi vsak bolan Imaiki in vsaka finlaa frnaka zaupa svoje teikoče in tajnnsHi vsakemu bom dal pošten nssist. ker telim, da sem c vsakim debar ptijatali Pilite po brezplačno bulico. kateto vam nudim, ia čitajte mojo MojaN osebna poslani nade. flLAf* NARODA. 30. .NOV. ? bo gotovo vstraiil in ne bo več prišel. Če pa že ravno hočete v .sobo. i idite, zamojdeL — Jaz vas ne bom ei«to nie ovirala. —Ne, golobica moja, jaz bom še osem dni počakal. — Tedaj pa ne bom prišel tirjat samo obresti, pač pa ves kapital, ki znaša pr* bliino 27.000 frankov. Takrat moram dobiti denar, če ne. se bo za eel ples, kakorsnega ne pomni tvoja pospodinja. — Le povej ji vse.; koi sem ti naročil. — Pozdravljena! I^eon se pa ni zadovoljil z enim »ornim obiskom pri Kari. — Pr-' vemu obisku je sledil drugi, tretji in tako dalje. — Zakaj bi pa malo ne pošramljal žnjo? — je govoril sam pri ^ebi. — Ona je ženska posebn- vršite. — Cisto nie ni podobna svojim J tovarišicam. j Kara je bila elegantna, izobražena in nebeško lepa. Ni čuda. i če je ugajala mlademu kavalirju. Njene kretnje so bile tako zapeljive. ni mogel f>«l njih otl-1 tt-irniti -vojejra pogleda. Kadarkoli jo je zapustil, mu je vedno re4da : "Nasvidenje jutri!" — ln res, naslednjega dne je zor>et prišel. Prvič je prišel ob deveti uri zvcer. Jrugih ob osmih. Tretjič že .»b šestih in tako dalje, vedno eno uro bolj zgodaj. Slednjič je zaeel prihajati že dopoldne in ost«! r-ez polnoei. Kdo je napravil ta eudežt Kara! (Dalje prihodnjič). VESELJE DOBREGA ZDRAV J A VŽIVAJO ONI, KI RABIJO IFATHER MOLLINGERJEV ČAJ. - 6 LASO VITO SAMO RASTLINSKO ZDRAVILO PREDPISANO PO SVETOVNO ZNANEM DUHOVNO-ZDRAVNIKU JE DOKAZAN BLAGOSLOV BOLNEMU ČLOVE j CANSTVU PO AMERIKI. ■Rojake Slovence v ruskem ujet-šivu prosim, ako kdo ve za moja dva brata FRANCA in JANEZA PrOEIJ. dana iz va,i , Kapljevo pri Strugah. Kranjsko. K rane je služil pri 17. pe£-polku in -Tanez pri dragonerjih. Oba ^»a Hiia ujeta od Rusov I 1H14 in poslana oekaon v Sibirijo. Ako kdo kaj ve, naj »ni blagovoli sporočiti, ali naj se pa sania oglasita na naslov: Iffuace Pugelj, "HJO Stanton A v.. Pueblo. Colo.. 1*. S. America. '27-10—m__ HARMONIKE MM filifcrtall wnf laOtnSm 12 popravljam po wJaHQlH —ah. a *»- lo tftwftw ta ~t--VJ'— V poprav« mbmUIto vsakdo poAjs, fcsr mm B# ud U M tukaj ▼ Um posla ta atfaj ms« fcmajaks kakor m drac) mail i," Dr.LORENZ. I Jas » edini alorensko goro-1 nl!l ftpedallat Mttih t Hal r 2 PtttAorik^^^ 1 Uradno uro: dnevno od 9. do-1 > poiilM do 8. aro ireder. V pet- 9 klb od P. dopoldne do 2. popol 3 V nedeljo od 10 dop. do 2. popol. fj DR. LORENZ. •44 Pob Are. IL os dot mm allc*. J FtttAufk, Pa. wiaieiewiBiBieiiSiaia^^ Rojaki naročajte s« na "Glas Naroda"*. največji Uovfmki dnevnik v Združenih državah. Kr.ther MoUinperjev silovit ns.linA, , aj s<. rabi v Amrriki nad let. On j* l»rift«*.l lo čudovito formulo »emUj i, Kvr..,- je bila dobrot* i,.,« snana iisoftnm sestavljen j- r branih ratlin, listja, storj*. j**«] in rož Je- zdravilo za stare id mlaue. Father Alolin^er > bil .« vit kak,->r u*TM4ert »InivrSIc. da ca > na Ujm*. obiskalo ti adravottki aunt. Ko t.il •itiru.vnik .-erkve Ml. Troy IVt«burjfh Ta Cm; se j- u«il medicine na Xm. iji .n Tt.tliji pralno > p^i^l juhov.uk. Cm \ Vr,l,u. trdil, da - .OVI V nj* B"V«riii ..tja . ilkriljujejo najbolje rastlinsko zdravilo J lin sv»tu. va ■Ji™* 'n fcrep<*t 1 !t5U» napravi kri in me«o fn vrn« čvrsto sdravje in ziln- Falher MolUn«erjev Klasovi t rastlinski .-aj pripori a jo trpe« na. revmatiimo «k želodcu. Za bolezen v želodcu, j^prjj-. pline Rorerico in izgubo tek.i težki ihk ut Ur par doz in zagotovi zdravje Ta tisti kri. in blsimat o-t tx> \ kratkem pokazala izboljšanje Pov*p*4i pre- i'.ivanj« in spuii bost«- mirno ponoči. Father Mollingerj,-v OL VSOVIT RASTLINSKI CAJ ..zdravi in z..hmni zaprt,> Xaj>et bolezni Ixvir* mili zoprtja. r»aziir. .] . -j»te težkih bolezni. Ta glasovi t caj hitro odatrani bolezen in nervozni glavobol. Njegov U.inek na .»-Kan«r .k.ve^kega l^lesa j*, tak. da bi r«e smel brez ene fkatije WU noben m-.ški in nobena ženska. Ako hočete vzgajati družino in želite, d., bode žena m otroci zdravi. potem mora v^k Clan v družini vzeti dv.ak.ral v l*-dnu • *"ij Koncem leta bosT» imeli nzako pri rakunu za zdravnike. Vsem bolnim, oslabelim in izmučenim čitateljem priporočamo Father MOLI IX- • KRJEV oI.ASOViT K.ASTLIXSKI • 'AJ KKR VSEBIMF SKSTW V\ Kiti 1KTRA, ŽELODEC. LF.DICK. CREVA IN MEltlU. \r V>OHUOTFOTI:ANJK ORC vnk ,istk 1S ZDKAVK IN- PAZITE NA ZI NVU-Ako trpit.' na pi ehlad'i, vzemite CaSo FATHER MOI.LINGERJEVECI V OU.V- »vitega Rastlinskega čaja i»REr>.vo greste sp vt t v oo^tran-j STRUP IZ TELESA, PROVZROOl POTENJE IN DRL'GO JFTKO NE BO^TF NITI ZNALI. DA STE BILI PP.EHLAJEXI PONOVITE TO ZA DVA VUI TRI iiXI. OSEBE. KI RABIJO FATHER HOLL1XGEEJEV GLASt^MT It VSTLI\SK1 • ■AJ OB ČASU MRAZA IX NEVARNEM V It KM KN V Z.v PLJtVKl.-n P»iXEM SE OBVARUJEJO PRED TO SMRTNO NRVARNO BOLEZNUO E-VKO SE NAP.O^I PO POŠTI § PIŠITE XATAXt'EX N VSL<»V. Ff.lOO. KRAJ. 1-. »ŠTO IX DRŽAVO, PRILOŽITE $1 ,V GOTOVINI. ZNAMK \H MONET OHDElt vi.I UEKOMDIRAJTE P1SM« > » Velika družinska ftkatlja. !» mesecev zdravljenje vr.m poaijf takoj po prejemu r,aro.-ila. PoAIjite 10«- j, poAtnlno THF M0LLINGER MEDICINE COMPANY 21 Mollin^er Building . 12-14 East Park Way, N. S. Pittsburgh, Pa. ,Kil>. ve za naslov AXT0XA DE-IJKVC"? Rojen bii na Poko-T!;ijLš»"-u in o/enje;i v Jiorovnicr ; na Kranjskem. Pred 10. mese»*i se ji* nahajal v Oelagua, '■ "olo ' Box D>ri-j Slovencem v IMjjoiut Ju okoliei hi mora! hit | zn;wi. nagrade dobi oni. ki mi >porovi njegov naslov ali javi. n- je kjerkoli suirliio j?o-i iin-rc-il. — Auttm (n-riiec. Lloydell. Pa. j r2S-11—1-Jt>) !, | Prosim cenjene rojake v ruskeui' ujetfuiŠtvu, ee kdo ve. kje s-' I nahajala Ž AN in MARTIN MiK-NfK. oha stn .služila pri 17. pešpolku. doma sta i z Kri/.a i Tižien, in Ž.VN ŠVEIjC, do , m rt i/. II n j si. S pri Kranju, po-«i i r m jii" »* S\«L'le. Prosim eenj. rojak«-, da mi hla^ovolij«» sporo-' ^ <"'it). ali <"e sami In-rejo ta oarlasj naj m oglasijo. — Martin nik lk.x «2. Jvlbert. W. Va..« 1. S. i merica. (2cS-11—] -12) I OPOMIN. , OiHWiiLnjaui vse one. ki mi dol ' gujejo na hrajii in stanovanju. lnnn ime-(iiom in slikami. S pozdravom i prej I Helena Silter. zdaj Ilelena Vrbas, J*. O. Uux :{, Tiarnesl^ro, PaJ _ (2?>-rt0—il>_ Iščem svojega brata 1VAXA SKTHE. Služil je pri ijubljan-j skem ]»oljskem topništvu. Kor sem pred enim letom slišal, je bil povišan za desetnika (kor-poralai in se je" nahajal na ita-ljanski fronti. Zato prosim, č* I kateri Slovencev u jetnikov v j Italiji ve za njega, da mi blago ; voli naznanili, ali se pa naj sam pismeno zglasi svojemu! bratu: Xiek Skube, 12 Enon! ; Alley, Soutn Side, Pittsburgh.' , Pa.. U. S. America. t j (28-31—1-12) fniaiHiaiaiarai^^ Rojaki naročajte se na "Glas Naro- 1 ' da" nmjvH'jl slovenski dnevnik v Zdru- j j ž eni h državah. |i TMBiaiiSfiiiaiaii^^ ____i i i Rojake v ruskam italjaitsUem ujetnišlvu prosim, eo kdo ve za inoja dva brata fiOVRKNCA in JAKOBA 1'RAZMK, domsi i/. Rudnika 5i« v. 20 pri Ljubljani Prvi j.1 služil j>ri lovcih in v za eetku lojne j»- bil v Trstu ]»ii telei«rtiske«n oddelku. jMJlein pa s nisem vir slišal o njeni; drugi j je služil pri dnijf>n« ih in o tem j>a sph»|j nisem š«> ni«- izvedel kje se nahaja. Prosim, ce kateri kaj ve o njih, naj mi sporoči, za kar mu hvalc^n in poplačal. najrajši pa bi videl, da. ako l»ereta te vrsti«-e, >e mi ja\ioš!j*go kaj denarja, ako morejo. Pišite na na-j slov: Jakob Jakobčič redakcija! 4 Jugoslavije'', Polozovaja 2S. kv. 4. Petrograd, Russia. NAZNANILO. Članom društva Delavec št. 501 I SSPZ. v Cotieinaiigh, Pa., nazna i njam, da «e v Ki vdeletže prihodnje | i seje dne f». decembra točno ob 9.j j uri dopoldne. Na tej seji se bo vo-j j lil nov odbor za le4o 1918. Kdor j se ne vdeleži, plača 50^ v dru-j i št veno blagajno. Opominjam tudi oddaljene čl a j oe, da se malo bolj točno oglašajo i ob sejah, ker jaz se bom ravnal po pravilih, ne po društveni bla ' j gajni, kakor je tudi dmštvo skie-| liilo. da kdor ne bo plačal, bo su-! s-)>endiran. Ignaee Groznik, tajnik, 440 Chestnut St., |<28-:i0—11) Conemaugh, Pa. ILOYIH8KO B— |UI _ _ »odo. društvo svite Barbare - —"— 13-— tpl pun oa>nrjbnb državb severns amikui Bedel: FOREST CITY, PA. liimiHmi dae ŽL jamvja 1M2 v iriavl PmmjIraate. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: V. S. TAFCEAK, 674 Ahmy Ave., Bock Sprlafa. Wya Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Broughton, Pa. rajal* : FRANK PAVLO V Čl C. Ikoc G47 Forest City. Pa. } Pumoinl tajnik: AVGUST C OSTI ft A, box 310, Forest City, Pa. Blacajalk: JOSIP MAKI NO I C, 5bU5 St. Clair Ave., Cleveland. Obla funiodL.i Mte^ajnik ln raupnlk : ANI . HOCHEVAB, RFT>. No. 2 box 27. Bridgeport, Ohio. ' * NADZORNI ODBOR: Predwdnlk nad*, odbor*: JOSIP PETERNEL, box 90, Wtlloek, Pa, L uadxomlk : JERNEJ HAFNER, lo* 6S, Bardlne, Pa. J. nadeorrtlk : IVAN GBO&ELJ. 865 E. 1371 h St., Cleveland, OkU POROTNI ODBOR: Predasdnlk porot odbora: MARTIN 0BRE2AN, box 72, R Mineral, Kana L porotnik: FRANC TF.KOPČlf", IL F. D. No. 3. box 14«, Fort Smith. Ark. A porotnik : JOSIP GOLOB. 1916 So. 14tb 8L Springfield. Mi VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GKAHEK. 643 E Ohio SL Pittsburgh, Pa, Uradno *la«llo: "GLAS NARODA", Ki Oortlandl 3L, New York. R. T. Cenjen/ druStv«, oelroma njih uradniki ao naprofienl pošiljati tk do« plae ar, ker si /en^ka. — Ce >i či^a zaiclii. • j-i'-i:.- -la ti bo takoj izpolnila želja. — Ce bi mi včeraj reUa, i kiij p« ./v«" lfl o teh Ijuileh, l»i ti lahko že tlant's povedal. — V i » raj niwM »«• nie mislila na to. i ('aj mi do veeera eaNa. pa ti bom vs*> j»ovedal. — IMiro, naj bo. • L' „ J . | Na>videnj« juti ! ' >.daj moram k /dravniuk. Ali si bolna T NV, MUHO r^M'jii iMitrebujem. Iii Kara j*- k /.dra' niko. ti»r mu |Hiv»»tlala, kaj ^e ji je prti>e-: tilo (tre j an i voVr. J)n! ji j« reeept, nakar je odpra vila i lomov. — Meclpotoma st je :■\st;tvi .i ta brzojavni postaji ter brzojavila s%ojini poslom v St.i; < ier iiiainu. naj -*e takoj vrnejo \ Pari«. L i »■ mi - • .p- o|»U kla v krasno svileno haljo, poeesala lase kolikor!, »»Ifive p r i prosto ter eakala. , i k a. a ir < j je dol«ro, doljro rasa in Ke neprestano vpraševala, za-J kaj jru s' ni. Si'dnjie je dospej in sicer ob devetih zvečer. L« '»n j u ra! v frtedsohi hišno, ki mu je slekla |»ovr»nik ter tuii|, ovlprla vrata v Karirio x«i>o. Njeu-ov pojrled ni inouel ločiti od bolne Kare. ki je ležala; na aafi. Ah, 4.i:v-» dobri >te. da mislile nanif — j«- rekla s slabim pla-' fcoin. — Hvala vam. da -le me obiskali. — Kako vam je danes, Karat t, Malo boljše, drae i prijatelj. — Vidite, tukaj imam zdraviln i i'1 n 1 J'' dal -Ir. Ilorton. Tudi j»o svoje po^le se ni poslala v St. em š»d mimo hiše, sem opaail luč v oknih. Luiza je odvrnila, da ga Kara zaenkrat nikakor ne more spreje-u, toda surov« / ni dal tako hitro odpraviti. — On je namreč prav dobro vedel, kako sc lahko pritU k trdovratnim dolžnikom. Tvoja gosp. linja menda norčuje 7 menoj — je rekel. — Dobro, dobro, naj se, če se hoče. — Jaz jo pa hočem \"ideti. — Danes ji bom povedal, da jntri zjutraj ropet pridem. — Oe ne bo hotela , plačati, bom uročil zadevo aodniji. — Ali razumete? — Da, jaz bom takoj |>r>vi>ilala madam i. Ne, ne. vi ne bo-*te n.et*sai pravili. Itotn že ja/. povedal. — ! To bo napravilo nanjo zelo velik utis. i Malo je manjkalo, da nt začel ua gl«* kričati. Lui*a j.' pa (M»h»žila prst na usta in zaaepetala : Nikar vendar tako ne kričite. — Zdaj vas ne smem pustit* ! notri, k iti \ sobi ni maditiua sama. - Nek gospod je pri nji. — I oliko boljše o i|Ua ta g«*»|>od re*ue namene, mi bo sam plačal. j — Ali morda tie vijaiuete, da je gospod pri nji? Takim ženskam kot -te vid ve. ne vrjaiuem (Hisebno. — Dobro, prepričajte s«* sami. Lmza je vzela iz l^eonove suknje vizitko ter mu jo izkazala. I — No. ali vam zadostjuje to ime? /.h*tja je rekel l arba in zaemokal z jezikom. _ Tvoja gosfMsdinja inui pa res srečo. — Zakaj mi pa ne plaea? — liaaea je « DRUŠTVENA PRAVILA, 0KR02NICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. *mA NAROČILA pqdura Mil Slovenic Publishing Co., __M OortUadt St. »w York. ■ T__