GLAS IARODA. List slovenskih delavcev v Ameriki. St©-^. 29. USTo^A/ XI, aprila 1900 Leto "\TIIX. One gg. naročnike, kterim istoje tako poškodovano, da Bebode VeHkd DOVOdeili. nAnln A lini lal/lo olratrtlntnm i »r^a no nnvn je naročnina potekla slčetrtletom, uljudno prosimo, da blagovoie isto ponoviti. Upravništvo. Velik požar v Greenpointu. 3 bloki popolnoma uničeni. škodo cenijo nad dva milijona dolarjev. Velik požar je v ponedeljek obiskal Green point. Pet ur po izbruhu požara ui od treh blokov druzega ostalo, nego kadeče razvaline. Ogenj je nastal ob 3 uri zjutraj v Edvard C. Smithovi tovarni za izdelovanje zabojev. Ko je prva brizgalnica dospelo na pogorišče, bilo je vse poslopje v plamenu iu na rešitev niti misliti ni bilo. Od tam se je razši ril plamen na Brooklyn Oil Works iu tudi ta tovarna je v kratkem Času do tal pogorela. Tudi dve drugi tovarni v bližini sti postali žrtev plamena. Med tem časom pa se je razširil ogenj tudi ob drugi strani in uničil skladišču stavbenega lesa, tovarno za izdelovanje oljnatih barv in deloma razdjal livarno tvrd-ke Post & McCord. Na pogorišču je bilo pet oddelkov gasilcev in dve gasilni latiiji, toda opraviti niso mogli druzega, nego braniti cgenj pred razširjanjem. Škodo cenijo nekteri na $1,500.000, drugi pa celo na $2,--500.000. Pravijo, da so Smithovo tcvarno zapalili požigalci. V Post McCordovem hlevu je bilo 41 konj, ktere so razun jed nega vse rešili. Vsa vas pogorela. Vas Hanover štiri milje od Br< wns Mills je v noči 9. aprila do tal p< g'»rela. Niti j^dno p<>-slapje niso zamogji rešiti. Ognni je proviročil gozdni požar, kteri je divjal pri Hanoveru. Sprva se g< zdnega požara niso bali, toda ko je powieje nastal v^lik vihar iu s*-plamen vulil vedno bližje, h- žali so prebivalci pusti vši svoje imetje uničevalnemu elementu. Skuptio Ski do cenijo na 825.000, kt**ro le dnloma pokrije zavarovalnina. Velik požar v Pittsburgu. Pittsburg, 8. aprila. Ogenj, kteri je nastal o polunoči v velik; prodajalnici Joseph Horne&Co. na 5. cesti in Pennsylvania Ave. je provzročil milijon dolarjev škode. V so zalogo blaga sta uničila plamen in voda. Poslopje so smatrali varnim pred poškodbo požara, toda Razmotrivanje pod črto. Piše Free Lance. moralo najbrže na novo zgraditi. tem slučaju bode znašala škoda $2,000.000. Kako je ogenj nastal ni znano. Ista prod«jalnica je pogorela pred tremi leti. Takrat je pogorelo več poBlopij, med tem, ko se je sedaj gasilcem posrečilo omejiti pož»r na poslopje velike prodajalne. Rešili 90 konj pred požarom. V hlevih Scranton & Lehigh Coal Co. ob Roebling in North 10 St. v Williamsburgu je te dni nastal ogenj. Dva delavca sta snužila konjsko opravo in zapazila dim. Pri natančneji preiskavi sta našla zalego sena v plamenu. Hitro sta moža odvezala konje in jih odvedla na prosto. Na ta način se je posrečilo rešiti vs^h 90 konj. Požar je napravil $5000 škode. Nesramno postopanje. , Pred nekterimi dnevi Be je v ,,Barge Office" v New Yorku vgnje-zdil Ripley, profesor anthropologije na Culumbija k >legiju z desetimi dijaki, da bi na tam prihajajočih priseljencih iz vsi s« m< ralo storiti konec, kakor hitro m« -goče. Pred ženitovanjem v smrt. C h i c a g o, 9. aprila. Danes zjutraj so našli Louis Ostheima, kapitana 1. topuičarskega polka ustreljenega v deouo sence v njegovem stanovanju. Pod njegovim truplom je ležal revolver. Oatheim bi se bil imel poročiti danes z gospo Evo Bruce Wood in se potem podati z njo na ženitovanjsko potovanje, za ktero je že kupil vožnje listke. Njegovi znanci ne vedo uzroka za Bf-momor, ugibajo pa, da si je kapitan zato Begel po življenju, ker ui mogel ppati. Prouzročila v južnem Texasu ogromno škodo. Do danes našli 50 mrtvih. V sedanjem času pač ui bolj čudnega berila kakor so avstrijski časniki. Se ve da oni, kteri živfc v Avstriji, so navajani na tako Či-tanje in razmere, ktere dajejo po-j vod takemu pisanju. Onim se te stvari tako navadne vidijo kškor ako kura jajce vali. Iuozemec či-tajoč otib ,,zde", ,,tukaj" in , jelen" businesih iu o sejah raznih avstrijskih zborih, more pa misliti, da je Avstrija bogata dežela, kjer ljudem tolikanj časa ostaja, ds si z raznovrstnimi praznimi bedarijami čas kratijo. Ako pa bralec avstro ogrskih listov naleti na poroči a o premo-garskem štrajko, potem ga pa te misli brso zapustijo. 60 do 70 tisoč molje ostaviio delo — zakaj? Zato, da bi se pri življenju ohranili in tamogli de dalje svoje delodajalce bogatiti. Prav za nič druzega ni ta fttrajk ▼ Avstriji. Živo pokopa-d i so se zavedli v grob o A u s t i n, Tex., 8. aprila. Vbled utrganja oblaka se je podrl nasip, kteri je jezil McDonald jezero in najmanj 50 čevljev visoka in miljo široka voda se je razlila po okolici. Utonilo je veliko število ljudi, posebno zamorcev, kteri so stanovali po nižavah. Da ee bode nasip podrl, so se že preje bali in z velikim naporom skušali preprečiti nesrečo, toda bilo je zaman. Voda je bila prevelika, podkopala nasip in se z veliko Bilo razlila v dolino. Porušila je poslopje, v kterem so bile sesalke in 14 osob, ktere so utonile. Tudi mnogo druzih ljudi v bližini je z zemljo vred, na kteri so stali, izginilo v va-lo viti. Selo Circleville z 100 prebivalci je voda popolnoma uničila in odnesla vse hiše in druga poslopja. Colorado reka je v malih urah narastla za 27 čevljev. Za porušenim nasipom se nahaja kakih 30 milj dolgo, z^lo široko in globoko jezero. Njegova voda se je razlila čez dolenji del mesta Au9tiu, čigar prebivalstvo je moralo pustiti vse svoje imetje, da je rešilo svoje življenje. Veliko ljudi pa je voda dohitela, da so utonili. Zidovje mestnega vodovoda, poslopje za električno luč iu električno silo seje danes zjutraj podrlo. Vsi stroji sesalk so padli v derečo vodo in so bržkone zgubljeni. Stroji za izdelovanje elektrike so popolnoma uuičeni. Mesto Austin bode najbrže dalj čaBa br. z pitne vode iu brez luči. Tisoče živine na pašah je utonilo. M^d Austinom in Columbusom, 150 milj daleč, so razdjaui skoraj vsi mogtovi iu vsi pridelki uničeni. Pet železniških mostov je dereča voda podrla in na več krajih je ustavljen promet. Ne samo Colorado reka, ampak tudi druge vode v zapadneni Tt-xasu so izstopile iz bregov in proplavile tisoče in tisoča akrov zemlje. Izračunali so, da je škode vsled povoduji najmanj $7,-000.000. Ker je voda razdjaia tele-grjifično iu telefonsko zvezo se posameznosti o strašni nesreči le počasi poročajo. Is istih pa je že sedaj razvidno, da bode število človeških žrtev veliko. Povodenj v Texasu narašča. Austin, Tex., 9. aprila. Na-rastle reke v OBrednjem iu jugoza-padnem Texasu še niso upadle. Co- n a pomoč, da jih reši človeška družba. Kaj pa pomeui v Avstriji človeška družba? Odgovor je odvisen od stališča na kojem človek tam stoji socijalno, ali pa na kojem je bil slučajno rojen. Nemci iu Madjari pravijo, da Slovaui — toraj večina avstro-ogrskih prebivalcev — ne spadajo k človeški družbi, ker oni jih smatrajo kot iuferiorno (uižje vrste) pleme. Med Nemci, Madjari iu Slovani je pa zopet številua stranka, ktera uižje družabue stanove ne prišteva k človeški družbi, saj k popolnoma enakomerno uvr-steni ne. Vsak stan ima tam svojo ostro "začrtano veljavo. Plemeni-taši so takozvaui ,,cvet" družbe. Ako je plemeuitaš vojak, potem je bi rekel nekak „pobik8au*' cvet Ima toraj malo več veljave kakor navadni plavokrvnik. Potem pridejo milijonarji, za milijonarji pride o višji uradniki; za temi pridejo .,pitani purgarji',; za temi pridejo mali uradniki, kteri si pas vsak dan jedenkrat zadrgnejo; potem pri-j dejo še manjši uradniki, kteri si pas lorado reka vsled hudega deževja zopet narašča in bati se je druge povo nji. O nadaljnih zgubah lju di v krajih, ktere je obiskala povodenj se ni poročalo, pač pa j<^ma terijelna škoda veliko večja, kakor so s prva cenili. Med zamorskim prebivalstvom vlada velik strah, ker jih je od miuolega julija že v drugič obiskala nadloga povodnji Ljndje pravijo, daje to vidna kazen božja in povsodi prirejajo molilne shode. Dallas, Tex , 9. aprila. Voda Trinity reke je skoraj tako visoka, kakor 1.1890, ko je dosegla najvišjo stopinjo, kar pomnijo ljudje. Mnogo stanovalnih in farmerskih hiš je pod vodo. Ljudje so rešili le živ Ijenje. Ako bode v 24. urah padlo še več dežja, bode voda dosegla isto višino, kaker 1. 1890. Reka Colorado je danes v La GraDge najhujše uarastla. Po cenitvah izvedencev bode treba dva milijona dolarjev, da popravijo valed povodnji poškodovane železnice v državi. Telegra-fičua in telefonska zveza je še na mnogih krajih pretrgana. Beckham governer. F r a n k f o r t, Ky., 6. aprila. Prizi vuo sodišče je danes popoludne odločilo, da je Beckham pravilno izvoljeni governer, ter potrdilo prvotni odlok. Vseh sedem sodnikov, izvzemši republikanca Du-rella, je bilo jednoglasno za odlok. Republikanci hočejo zadevo spraviti pred višje zvezno sodišče, toda demokratje pravijo, da to sodišče nima jurisdikcije v tej zadevi. Ako bi pa vkljub temu sprejelo zadevo, se mora njihov odlok, po postavah iu ustavi Kentuckya glasiti na korist Beckhama. Sedaj so zaprli zadnjega Člana zarote Goebelovega umora po imenu Henry E Youtsey. Po njegovi izpovedi je „Jim" Howard izstrelil smrtno kroglo. W. S. Taylor je bil eden^ouih osem ali desetih mož, kteri so vedeli za zaroto. Cena za zavratni umor je bila $1600 iu denar so zplačali pred izvršitvijo zločina. Konjiča za Indijanci. T u s c o u, Ariz., 7. apriia. Apache Indijanci so v četrtek napadli rudarja J. D. Mačka,, kteri je taboril v Pinery soteski, oplenili njegov šotor in ga pustili na pol mrtvega ležati. Oddelek konjiče je zločinskim Indijancem za petami. Uvoz kulijev. San Francisco, 9. aprila Miuoli teden je sem dospelo 700 kulijev, kteri iščejo sedaj dela ja malo plačo. S tem je belopoltnim delavcem nastalo tekmovanje, proti kteremu se ne bodo zamogli bojevati. za temi pridejo premožnejši kmetje, za temi pridejo oni mali uradui-čiči, kteri si morejo pas trikrat ua dan skrčiti, da jim sape ne zmanjka, in da se praznota med črevami iu v želodcu malo zmanjšuje. Ako tak trikrat na dan okolu pasa zadrguenec sreča bolj ,,težke-? ga" kmeta ga tako-le nagovori: ,,Gospcd Strbov, faju vreme danes. Kam pa ! O se je še zgodaj. Cva-jerjev Janez je pa včeraj ferdamsk fajnega dolenca dobil." Ako pa ta pozuavatelj dolenske kapljice sreča kakega bolj revnega kmeta, kakega kajžarja itd. potem zaviha svoje ko šate brke, pogleda kakor je pogledal, ko je še šest rekrutov pri ,,ro-gomeutu" meštral in zarenči: ,,Ti zabit pavr ali ne veš, da imaš da-ues ,,tcgzocungo?" Iz t^ga je razvidno, da mali kme-tič, mali rokodelski mojster, mali branjevec itd. sme stopiti na častno stopinjo, ktera je prazna za visokostjo zadnjega bričiča. Zdaj pa pridejo delavci, v vrsti Bocijalne razredbe. Med njimi in. irihin pričeli so klicati [dvakrat na dan zadrguejo. Koj | berači pa je le toliko razločka, da Nesramno postopanje. Rudarji sužnji. Že več let dohajajo italijanskemu višjemu konzulu generalu Branchi pritožbe, da italijanske priseljence zvabljujejo v Pon Pon, S. C., da delajo kot sužnji v tamošnjih phos-phat rudnikih. General Branchi se je radi tega pri vladi South Caroline pritožil iu pritožnem pismu pridjal več izjav zapeljanih Italijanov in med drugimi tudi Nikola Benedetta. Benedetto je pred ne\vyorškim uotarjem prisegel, da so njemu in več njpgovim rojakom obljubili visoko plačo, ako gredo delat v Pon Pon. Toda ko so bili v pho-sphr.t rudniku, jim niso več dovolili istega zapustiti. Noč in dan so jih straži f i oboroženi hlapčoni iu imeli povelje ustreliti vsacega, kdor bi skušal zapustiti poslopje, ktero so odločili delavcem v stanovanje. Svoje plače niso nikdar dobili v gotovini, kajti prodani so bili posestnikom od padrona, kteri je sprejemal plačo in delavce pri-moral, vse svoje potrebščine pri njem kupovati. Samoumevno so bile vse stvari tako drage, da so bili ljudje padronu vedno vne dolžni, nego so imeli dobiti za svoje delo. Benedettu je ngent phogphat rudnikov obljubil stalno delo in .f2 nu dan. Sprejel je ponudbo in dne 8. novembra 1899 so ga poslali druzimi Italijani v Pon ^on. Padrone, kteri jih je sprejel, jim je plačal le po 30 centov na dan, zato so pa morali biti pri njem na hrani. Ko je Benedetto videl, da je bil goljufan, skleuil je pobegniti. Toda več tednov ni bil vstanu izvršiti svojega namena, kajti po duevi iu po noči 90 jih stražili z wincbesterkami oboroženi stražniki. V uoči 26. februvarija pa, ko je divjal strašen.vihar in so straž-uiki zlezli pod streho, se mu je posrečil beg. Benedetto pravi tudi, da je jeduega njegovih sodelavcev, kteri radi bolezni ni mogel delati, ustrelil straž.nk, ko ga je hotel guati v jamo. Padrone Pizzo je skrbel zato, da morilec ni bil kaznovan. Dva zamorska dečka obesili. B a x 1 e y, Ga., 6. aprila. Danes so tukaj obesili King in L^vjg Goosbya, dva zamorska dečka starosti 14. oziroma 17. let, radi umora farmerja Daniel WimmBa blizu Hazlehurata. so slednji bolj rejeni in živ6 bolj brezskrbno. Ni Be toraj čuditi, če je pri teh oduošajih prišlo doli do take čiove-ške stopinje v Avstriji, ktera je nekaki prehod od živega do mrtvega človeka. Premogarskim baronom se more to pripisovati. Živo pokopani pa so se še toliko predramili, da so začeli trkati na Bvoje krste. Kdo je onemoglo ječanje revežev pod zemljo čul? Ali je bila to vlada? Ali so bile razue politične stranke v raznih zbornicah? Ali so bili to uarodnjaki-veliaki (pa kaki?), raznih narodnosti, kteri znajo tako lepo govoriti, kadar iščejo glasove pri novih volitvah? Edino le de-lavska stranka je slišala klic Bestra-dauih premogarjev. Revni sotrud-niki v drugih strokah so dajali vinarje, da so reveži mogli biti boj proti oderuštvu, proti človeški „šin-tariji*4. Glavna naloga v Avstriji, je po mnenju ondotnih politikarjev rešitev jezikovnega vprašanja. V to svrho se v raznih zbornicah govori veliko, pitajo se s psovkami, kakor bi bili nekdaj skupaj svinje pasli Malomeščanska izpoved. W a s h i n t o n, 9. aprila. Pred odborom za vojne zadeve so danes nadaljevali zaslišanje glede nasil-stva v Idahu. Heury Henwes, grD-cer iz Wardenerja je bil zaslišan kot priča. Imenovani je popisal prihod vlak a z našemljenimi rudarji, dalje nakup streljiva in razdjanje rudarskih naprav. Po njegovi izpovedi je tam že več let vladala taka brezpo-atavnost, da je nastala potreba proglasiti izjemni stan. Ako biodpokli-cali zvezue vojake, moralo bi mnogo trgovcev okolic zapustiti. V poslednjih letih si ni tam nihče upal naložiti kak dolar iu posestvo se ni moglo prodati. Sedaj je vojaštvo napravilo mir, dela v rudnikih tretjina delavcev več, nego popreje in blagostanje se razvija. Ako bi pa odpoklicali vojake, bi on in mnogo •iruzih takoj vse_'prodalo in okolico zapustilo. Brezpostavui element se zbira v rudarski uuiji in obsega 25 odstotkov. Potem je pripovedoval, kako je pred leti odposlal brzojavko, da bi poklical vojaštvo in vsled tega moral bežati, ker so mu bili delavci z vrvijo za petami. Le brzemu prihodu vojaštva se ima zahvaliti, da gA takrat niso linčali. (Mora pač biti kapitalistični lizunali ovaduh, ter plačan od kapitalistov in isto vrv ž • davno zaslužil. Stavec.) — ljudstvo pa stiska prazen želodec. Pri sedanjih oduošajih je rešeuje jezikovnega vprašanja v Avstriji ne mogoče in najbolje bi bilo, če raznovrstni poslanci vse govorjenje o tem kar opusti. Ko je Napoleon I. zmagovalno stopil v Avstrijo, je na pr. vstano-vil kraljestvo Ilirijo. Meje tega kraljestva bo povsem bolj slovenskem življu vstrezale, ko sedanje razkosenje v toliko kronovin. Tak korak pa je zamogel le Napoleon storiti — zmagovalec, kterega taeč je Bekal dežele in stare pravice, kakor bi bile to umazane cunje. Dokler ne bode zopet kaka politična katastrofa te vrste treščila v zamotane oduošaje kake države v kakem delu tega sveta — ne bode miru v modernem Babylonu. Ko bode ta čas nastopil, bode AvBtrijabledega obraza stopila pred prebivalce slovanskega rodu in milo bo klicala: Kje ste vrli, hrabri slovanski vojaki, kteri ste me prej to-likrat redili pred poginom? I"fe vidim Vas tako navdušeno hiteti na pomoč kakor preje — kaj niste tukaj? Odmevalo jej bo: „niks t a k a j 1 Prišla ie spomlad Sp »mlad, najmičnejši letni čas je prišel. Trobentice in druge ne-žue cvetljice zopet blijejo iz zemlje, ktero je dos^daj pokrival sueg k£-kor bi prve hotele poslušati žvrgo-leuje škrjanca. S temi Bigurnimi preroki spomladi se veseli vsak zdrav človek kadar pride spomlad. Otožni so vkljub temu le oni, kteri trpe vsled kake bolezni in so zato .zdali velike svote za ničvredna zdravila, ktera njihovo bolezen le šc shujšajo. Oni ne vedo kako zdravilo je potreba rabiti, da dosežejo zopet neprecenljivi zaklad človeštva — čvrsto zdravje. V Zjedinje-nih državah izdelujejo nekteri zdravila na zelo površen način. Zato uaj bi se vsak prepričal, ako rabi prava zdravila za svojo bolezen. .Sleparji ne bi mogli kopičiti tako ogromna bogastva, ako bi se ljudstvo ne dalo tako lahko speljati. Kdorkoli trpi vsled ueprebavlji-vosti ktero izhaja od slabosti prebavnih organov, ali od bolezni na ledicah ali mehurju, naj poskusi Trinerjevo amerikansko krepilno zdravilo, grenko . vino (Tnuers American J^hxir of Bitte Wine) priporočeno od mnogo odličnih mož. To vino je izvrstno zdravilo za zgoraj omenjene bolezni. Narejeno je iz najboljšega vina in zdravil nih zelišč. Na prodaj po vseh lekarnah, ali pri izdelovalcu: JOSEPH TRINER, 437 W. 18. St. CHICAGO, ILL. Seveda... misliš vsako pivo je 'obro — Večinoma je tudi .... Toda... ako si kdaj pokuBil SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljše nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAKS LINDEN, - - - MICH. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. Entered aa second class matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893. »GLAS NARODA". List sloTenBkih delavcev ▼ Ameriki. Izdajatelj in arediuit: Published by F SAKSER 109 Greenwich St. New York City. Na leto velja list za Ameriko $3.—, ta pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto .. . gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . . . „ 3.50, , „ „ Čatrt leta . . . ,, 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. „Glas Naroda" izhaja vsako sredo in Boboto. GLAS NARODA" („Voice of the People") Will be isued every Wednesday aud Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti S6 ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po M on Order. Pii spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslovom: „Glas Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Admiral Deweyova kandidatura. On je vojak in ne razume o civilni vladi prav nič kakor je pred par meseci sam rekel. Tudi se o tem ni nič učil, on le misli, da zamore postati predsednik in zato hrepeni po visoki službi. Z njegovo izvolitvijo predsednikom bi bil povsem □eiskušen mož povzdignen na čelo Zjed. državam, in naj si bodo njegovi nameni še tako hvalevredni, postal bode takoj igrača prekanjenih in samopašnih politikarjev. Videli smo pri Grantu kaj pomeni vojak kot predsednik in te izkušnje ne bi radi še enkrat doživeli. Izvolitev Deweya bi bila le mogoča z vnemanjem jingoizma v najhujši obliki, s ,,hurrah" borbo, pri kteri bi moral odstopiti vsak trezen prevdarek. Izvolitev bi po-naen la] pričetek militarizma, kajti kaker hitro bi dala kaka dobljena zmaga pravico do najvišjega urada, iu otemnila vse druge zahteve in sposobnosti, potem bodemo imeli dovolj pohlepnih generalov in admiralov, kteri bodo iskali vsako priliko si v vojski pridobiti lavo-rike in postati predsedniki. Kakor videti, upajo z admiral Deweyevo kandidaturo odstraniti Wm. J. Bryana. Vkljub vsem Bryanovim napakam, bi bila njegova izvolitev velik blagor proti Deweyovim. Z izvolitvijo slednjega bi se vkoreuinil militarizem in jingoizem, kar bi provzročilo oso-depolne posledice v razvitku dežele. Predsednik sam pa bi vsled svoje neizkušenosti le prekmalu postal orodje brezvestnih politiških špekulantov. Kaj čudno vlogo pa bi igrs 1, ako se je vdal častihlepnosti žene, ktera bi baje rada postala prva dama v državi in kakor časniki te dni poročajo, namerava ta žena izstopiti iz katoliške cerkve in se podati k i presbiterijanski. Castihlepnost res premnogo ljudi oslepi, najbolj paše — ženBke. Ko ao admirala Deweya pri njegovem povratku iz Manile čestilci izpodbujali, naj postane kandidat za predsedništvo je iste skromno opazoril na svojo neizkušenost v političnih zadevah. Toda ona odklonitev nikakor ni bila tako določna kakor bi bilo pričakovati od moža, kteri se pod vBemi okolšči-nami namerava odpovedati visoki službi. Ta slutila se je sedaj vresničila, kajti admiral Dewey bi v istini rad postal predsednik in ■toji danes kot kandidat pred ameriškim ljudetvom. Tu o pre-drugačenju mnenja ne more biti govora, marveč bila je že dalj časa gojena misel, ktera Be je izrazila na prigovarjanje sorodnikov in prijateljev. Občinstvo bi o namenih admirala morda tudi še sedaj nič no vedelo, da mu niso nekteri članki Časopisov dali povod pokazati pravo lice. Priznati moramo, da postopanje admirala trezno misleče meščanstvo obžaluje. Ulo-ga, ktero igra sedaj z slavo obdani, i brezmejno navdušenostjo sprejeti zmagovalec pri Manili, nikakor ni častna. Nihče mu ni ponudil imenovanja, k večem bo mu se-bičneži rekli, da jo zamore dobiti. In Bedaj stopi pred ljudstvo brez načrta, brez kakih nazorov o važnih vprašanjih samo z izjavo, da je pri volji postati predsednik. Za njegovo izjavo, da so njegova načela v ustavi, se skriva pripravljenost prevzeti kterokoli imenovanje in služiti kterikoli stranki. Admiral Dewey nam pripoveduje, da je prišel do prepričanja, da je zelo lahko biti predsednik. Samo zakone je treba spolnovati, ktero izda kongres. Ali mar res nima pojma o dolžnostih iu pravicah predsednika ? Ali mar ne ve, da predseduik Zjed. držav izvršuje ▼oftji vpliv na postavodajalstvo, nego veČina vladarjev? Da mora predsednik biti načelnik stranke iu na isto vplivati, ako hoče kaj doseči? Ako bi imel admiral De wey prav, potem bi bii predsednik samo priprost izvrševalen uradnik, nejednak kongresu, ampak mu podrejen, toraj toliko kakor nepotreben. Ni se treba posebno čuditi admiralovim nazorom, akoravno kažejo skoraj neverojetno pomanjkanje razumnosti za našo ustavo. Iz i Nasilno gospodarstvo vladanaPortoRico. S a u J u a n, Porto Rico, 7. apr. Delavsko gibanje na Porto Rico se je y zadnjem času zelo razširilo. Da bi istemu korist kapitalistov zamogel še bolj škoditi, je general Davis ukrenil izjemni Btan, da bi vodje gibanja zamogel bolj priti skati kakor dosedaj. Včeraj večer je nastal pretep v pristanu, kjer delajo Bkabi iz St. Thomasa in St. Kittsa, pri kterem je bilo več skabov dobro tepenih. Skabi so Bami zamorci, ktere so bosi oborožili od nog do glave. Jeden niih le umoril nekega štraj-karja z macheto. Ko je general Davis to zvedel, poslal je v pristan sotnijo pešcev in istočasno proglasil vzjemui stan. Zaprli so več štrajkarjev, druge pa pregnali iz pristana. Od včeraj-šnega večera patrolirajo po vsem mestu podvojene straže. Vse gosti lnice in zboroval ni prostori so zaprti in vsa delavska zborovanja strogo prepovedana. Barbarična izvršitev smrtne kazni. A m e r i k a n c]i se n i"s o s k a-zali kul^turonoBcem. P once, Porto Rico, 7. aprila. Pet mož, kteri bo bili radi umora k smrti^obsojeni, je danes po stari barbarični španski postavi na „ga-rotti" zadostilo človeški pravici. Obsojenci bo bili zaprti v posameznih celicah. Vklenjeni bo bili na rokah in nogah in stražili so jih po dnevi in po noči amerikan-ski vojaki. Obsojenci so meseca oktobra 1898 v Yauco umorili Pru-dencio Mendeza. Pri obravnavi je več prič priseglo, da so lopovi pri-morali ženo in hčere umorjenega plesati okolo trupla soproga, oziroma očeta. Občinstvo je z nestrpno razburjenostjo pričakovalo dan obBodbe, ktera se je vršila danes popoludne na glavnem* mestnem trgu v pričo mnogobrojnega ljudstva. Mnogo Portoričanov je prosilo McKinleya, da bi ne dopustil izvršiti smrtno kazen z ,,garotto". Toda McKinley se je upiral kaj storili in se skliceval na to, da dokler bodo na otoku veljale španske postave, naj velja tudi dosedajni način smrtne kazni. „Garotta" je iz močnega kola s železnim obročem, kterega polože' obsojencu okolo vrata in trdno privijejo. Skozi kol se privije dolg jeklen in usten Vijak, kteri od zadaj predere vrat obsojencu in mu prereže tilnik. Smrt baje takoj nastopi. Pred usmrtenjem prive-žejo obsojenca h kolu za roke in noge in mu potegnejo čez glavo črno kapo. Obsodbo sta izvršila dva v 15-letno ječo obsojena morilca, kte> rima,, so za službovanje rabeljna odpustili ujihovo ostalo kazen. Obsodba se je hitro vršila. Amerikan-ski vojaki in portorikanski policaji so napravili kolobar okolo prostora, kjer se je imela vršiti obsodba. Duhovniki so spremljali obsojence ua slednjem potu. Jedne-ga za drugim sta rabeljna usmrtila na zgoraj omenjeni način. Ljudstvo je bilo mirno in se po grozovitem prizoru mrmraje razšlo. Obsodba je nov dokaz, da Ameri-kanci še ne mislijo nato, kaj kmalu predrugačiti ostudne razmere na otoku in se tudi še nemorejo imenovati ^ulturonosce" pač pa zaščitnike barbarizma. Kuga v Honolulu. Honolulu, 7. aprila. Omejevanje in zadušen je kuge v Honolulu velja že mesto najmanj 82,000-000. Velik del stroškov je nastal z napravo strehe za mnogo prebivalcev, kterih hiše so požgali, da bi zadušili kal kuge. Za hrano ljudi so izdali mnogo denarja in pri nadzorstvu zdravniških uredb nastanjeni zdravniki dobivajo po 8250 mesečne plače. Radi velikega računa se sedaj čujejo razne pritožbe, da je zdravniški urad na meBtni račun slabo gospodaril. Za smodke, žganje in vino so zaračunali tisoče dolarjev in glede teh stroškov zahtevajo sedaj natančno preiskavo računov. Osemsto japonskih prebivalcev v Honolulu, kteri so vsled požiganja kitajskega dela mesta zgubili streho, je prosilo vlado, naj bi jim za tekoče leto odpustila davke. Dvomljivo je, da bi jim oblasti to dovolile, ker bi potem 10.000 Kitajcev v Honolulu in večina domačinov, kteri m so tudi požgali hiše, utegnilo staviti isto zahtevo. V slednjih šeBtih dnevih mino-lega meseca se ni pripetilo novih slučajev kuge. Zdravniški urad se trdno zanaša,* da kuga sedaj pojema. Od vzbruha kuge 12. decembra m. 1. se je 70 slučajev kuge naznanilo uradu; 60 osob je umrlo; 9 bolnikov je zopet ozdravilo in jeden Be nahaja še v bolnišnici, kteri bode tudi ozdravil. Vojna med Boerci ia Anglijo. Angleži zgubili 591 mož. L o n d o n, 7. aprila. Kakor vojni maršal Roberts poroča, znaša število blizu Bethauy Boercem v roke padlih angleških vojakov 591 mož, namreč 167 konjikov in 424 pešet- v. Od častnikov sta bila dva usmrtena, trije ranjeni in osem vjetih. Po Ro-bertsovem poročilu so imeli Boerci 3200 mož in pet topov. ,,Ons Land", merodajno glasilo Hollandcev v Kapstadtu naznanja, da je telegrafična zveza zBloemfon-teinom prerezana. Iz Carnavona, v Kap koloniji se 6. aprila poroča, da so britiški vojaki vjeli 200 vstašev, kteri niso vedeli, da je sir Charles Parsons za-sedel Kenhardt. Vstaši so bili na potu v slednje imenovano mesto, hiteli pa naravnoBt Angležem v roke in bili zelo začudeni, ko so bili nenadoma obkoljeni. Roberts dobil 700 konj. Bloemfontei nan 8. aprila. Semkaj je dospelo veliko število konj za konjico in peštvo na konjih. 700 konj je prišlo Čez Norvals Pont po osemdnevnem potovanju. Boerci bo streljali na huzarje, kteri so gonili konje. Deveta divizija je odkorakala včeraj južno proti Rietfon- fceinu, kjer bi se imel vršiti shod boerskih vodjev. Isti pa so izvedeli, da so jim Angleži za petami in se pravočasno umaknili. Roberta se bode pričel gibati. London, 9. aprila. Vse kaže nato, da se bode lord Roberts kmalu pričel pomikati iz Bloem-fonteina. Sedaj ima 15.000 mož konjiče, ker je dobil dva nova konjiška polka in več tisoč konj. Kakor preje, vodi tudi sedaj Kitchener uadzorovanje in sestavo zveznih črt. Vkljub temu se vojnim strokovnjakom bodočnost ne dozdeva ravno mnogo obečujoča. Veliko gibanje Boercev jugoistočno in juge-zapadno od Bloemfonteina je jako vznemirljivo, istotako osamljenje Brabantove kolonijalne divizije v Wepeneru 36 milj jugoistočuo od Bloemfonteina, blizu Basutoland meje. Boje se, da bode tamošnjih 2500 mož padlo Boercem v roke predno jim pride pomoč. M a f e r u, Basut 'land, 8. aprila Kakih 10.000 Boercev se je minoli teden zbralo okolu Ladybranda Preje so zasedali Tha^a N'Chu in vodovodne naprave ob Modderu. Sedaj se razdelujejo v močne divizije, ktere v jugu Oranje države skušajo Angležem prerezati zvezno črto. Tudi se poroča, da Boerci nameravajo napasti angleško po zicijo pri Wepeneru v Basuto landu. Angleži v stiskah. Tri veliki bitke. — Boerci vjeli oddelek xbritiške konjiče. London, 10. aprila. Na treh raznih krajih so se danes v južni Afriki vršile tri velike bitke in sicer pri Wepeneru ob meji med Basuto-landom in Oranje državo, pri Elandslagte v Nntalu in pred Ma-fekiugom. Robertsova Armada se pomika naprej. A' Natal u je Buller napadel Boerce; j Wepeneru so Boerci napadli A r-lež^in Mafeking Boerci hudo bo rr. h i rdi raj o. Bullerju se je baje posrečilo zasesti prelaz ob Dra-kensbergu. Tudi je Buller poslal 20.000 m^ž v Natal, daodtamudero v Oranje državo. Plumerja, kteri je prodrl že blizu Mafekinga so Boerci z velikimi zgubami poguali nazaj. Baden-Powell brzojavlja, da zamore boerskega poveljnika pri Snymanu tako dolgo zadržati, da mu bode umikanje odrezano. Tu je znano, da so oddelki poc poveljstvom general Brabanta v veliki nevarnosti, kajti bati se jiu je napada od vseh dobro zavarovanih strani. Vsa Brabautova kolona ne šteje več nego oOOO mož, od kterih je polovica blizu Wepenera. Tudi je znano, da je Brabantu nasprotno boersko topničarstvo bolje, kakor britiško. Pomoč bode Brabant težko dobil in se bode najbrže moral podati. Pri Bloemfonteinu so Boerci zasedli deželo na obeh straneh železnice južno od mesta. Roberts se u* gane in poročila iz njegovega tabori-so vedno redkejša. Iz Brantforta se 8. aprila poroča : Včeraj je general de Wet v tretjič v jednem tednu naklestil Anglež*-pri Meerkatsfonteinu. Angleži s< zgubili 600 mrtvih in ranjenih in 9u0 vjetih. Tudi so Boerci uplenili dvanajst vozov provijanta in stre ljiva. General Roberts nima več pitne vode za svojo armado in si ne ve svetovati niti pomagati. Pr: Wepeneru bo imel: Angleži velike zgu-be, posrečilo pa se jim je ustavili prodiranje Boercev. Na obeh straneh so brzostrelni topovi prouzrc-čili strašno razdejanje in ua obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. DOKAZ brzemu. vestnemu in cenemu pošiljanju oeurxja v star • «n>-movino po FRANK SAKSER-JU, 109 Greenwich St., New York, so nastopne številke : V prvem četrtletju t. I je odposlal 1642 strankam 357.220.28 kron avstr. velj. ali $72.989.46. Te številke jasno vse povedo. Zato naj se Slovenci pri pošiljanju denarjev v staro domovino vedno obrnejo le ua FR. SAKSER-JA, 109 Greenwich Street, New York. Iz delavskih krogov. Zahtevajolvišjo plačo. Reading, Pa., 8. aprila. V de-lalnicah Philadelphia Reading železnice je krožila peticija za zvišanje plače, ktero je podpisal skoraj vsak delavec. Isto bodo poslali v ponedeljek višjim uradnikom železnice. Pred nekaj časom so delavcem znižali plačo. Pozneje so plačo zopet za malenkost zvišali, toda ne na prejšnjo višino. Zato zahtevajo ljudje zvišanje plače za 10 odstotkov ter upajo, da bode železnica isto dovolila. Rudarji zahtevajo višjo plačo. Houghton, Mich., 9. aprila. Sto rudarjev v Franklin rudniku, sedem milj severno od Houghtona je minolo soboto ostavilo delo. Delavci zahtevajo zvišanje plače za 10 odstotkov. Dne 1. aprila so dninarjem in tramerjem zvišali plačo za pet odstotkev, druge rudniška delavce pa so prezrli. Slednji dobivajo $54 na mesec in kupujejo svoje potrebščine v družbeni pro-■iajalnici. 500(T premogarjev štrajka. Cumberland, Md., 10. apr. Napovedani štrajk v Georges Creek premogarskem okraju je nastal danes o polunoči. 5000 premogarjev je ostavilo delo. Delavci zahtevajo 6Q centov od tone. Stanovauje su-perintendeuta Randolpba od Consolidated Comp. je pod policijskem varstvom. Randolph je odslovil 100 mož ker so se udeležili zborovanja premogarjev. Posestniki premogo-kopov hočejo svoje jame zapreti in zapustiti, da drugi okraji izvrše njihova varočila. Premogarji na štrajku. Cumberland, .Md., 8. aprila. V -soboto o polunoči pri menjavi delavcev je šlo na štrajk 1200 premogarjev, kteri so delali za Consolidated Coal Co. V sredo jim bodo sledili vsi premogarji v Georges Creefc okraju. Radi zahtevanega zvišanja plače za pet centov so se že pred več dnevi nadejali štrajka in se je radi tega vprašanja vršilo več shodov. Štrajk je pospešilo postopanje poslovodje družbe, kteri je odslovil več delavcev, ker so se udeležili zborovanj. Posestniki premo-gokopov kar naravnost pravijo, ca ne bodo dovolili zahteve in delavce importirali iz druzih držav. Tudi ako bi za iste morali graditi barake, se ne bi vstrašili stroškov, samo da razrušijo unijo premogarjev. V tukajšnjem okraju dela 5000 premogarjev v 54 promogokopih, kteri so last 26 družb. Dve tretjini prebivalstva sti odvisni od premogarske obrtuije. Trgo\ci so na 'elo kravato. Cesar je Štefaniji poslal dragocena poročna darila s po-s bni m selom ter je nevesti osebno lelefouičuo čestital. Brzojavno je čestitala Štefanija mati, belgiskold, ni čestital. Grof in grofica Lonyay ostaneta nekaj d ni j še v Miramoru, potem pa pojdeta ua ieuitovansko potovanje. Listi po ročajo, da je grof Looyay uekaj maujši od grofice, da pa je lep, lju oezuiv mož in popoln kavalir.Skup-ni letni dohodki zakoncev Lonyay znašajo 150.000 gld. • * • Umor pred 3 leti- 5 junija 1897 je v Cereviču izginila 171etua dekla Jucika Tomas. Sele 10. junija so jo uašli v Dunavu. Morilce so zasledili orožniki. Dva kmeta Grčič in Pro-Inu sta jo zgrabila in jo hotela neBti na ladijo krmarju Staubingerju. Dekle se je branilo, a kmeta sta jo vlekla šiloma. Ko sta jo privlekla do brega, sta zapazila, da sta jo Izvoz prešičev. Vlada je z dnem 17. marca razveljavila svoje prepoved, izvažati prašiče iz novo me-škega okraja, oziramo jih uvažati v ta okraj. * * Srsbki generalissimns Milan išče zaklade. — M>lau se nahaja sedaj v Nišu v Srbiji; pravijo, da radi zdravja. Milan je baje poleg tega, da je spiritist, jako uuet za iskanje zakladov. V Nišu se nahaja neki, kakor drugod v Srbiji, lepo število tajnih zvez, ki se pečajo z iskanjem in kopanjem zakladov. Takoj ko je prišel v Niš, se j* napotiia deputa-cija neke take tajne zveze do njega t^r mu rekla, da v gori "Gorica" je zaklad, da ga hočejo dvigniti, ali poleg mora biti sam rešitelj Niša, to je Milan. Kaj je storil? Na določeno noč je zaukazal ponočne manevre okoli Niša, ker sam Bi ne upa hoditi okoli po noči, in vojaki: 2 pešpolka, 2 bateriji artilerije in 2 eskadrona so pridno delala manevre tisti čas, ko je Milan vrhu Gorice s svojimi pristaši iska! zaklade. Dobili sicer niso nič, ali izgubili le niso upanja, da končno le dobe. —Trde, do Milan trpi že dlje časa ua bolezni "Auri sarca fames" ter da že nad 20 let st' ji v zvezi z zakladokopi v Srbiji. Tako pišejo iz Belegagrada v "Information". Ce je vse res, je to pač lepa sklika razmer v Srbiji 1 * * * Hladnokrven sodnik Pri civilnem tribunalu druge instance v Parizu je pripetil atentat na sodnega p-eds^dnika Berarda des Glajenyja V hipu, ko je predsednik otvoril obravnavo, je ustrelil nanj trikrat neki lekarnar Bardin, ne da bi bil zadel ..eranda. Samo ena kroglja je šla tik njegove glave. Predsednik B^rard pa ni obravnave niti prekinil, nego s* hladnokrvno obrnil k državnemu pravdinku Bertinu. rekoč: „Gosp< d državni pravdnik :tria besedo". Obravnava se jt* nadaljevala, kak- r bi se ne bilo nič zgodilo, Bardiua pa so zaprli.Bardin je izgubil le-ko pravdo, in zatos^ jo hotel niašf-evati. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.35 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštuiuo ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. Strajkujoče rojake v Jenny Lind, Ark., vnovič prosimo,da imenujejo odbor treh članov, ali pa koga pooblasti in dotično pismo podpiše par mož, da vemo komu izročiti nabrano svoto 821. Posamezniku ne-moremo poslati, ker nas je skušnja v Cttliforniji izučila, da najbolj potrebni niso nič dobili; zato «« h^" četno v bodoče izogibati takim slučajem. G. A. Kopriva, Bl^cton, Ala. Verujemo, da se Vam je dogodila krivica v društvu iu pri K. S. K Jed-noti, ali ako bi dopis natisnili, bi drugi ne bili stvarni, pač osobni, z oBobnostmi pečati se pa mi najraje izogibljemo. Euacega prepričanja bode postal še marsikdo, toda žal prepozuo, ker kdor slep ue tuli v rog iu ne bode pojac-kimovec, Zadela ga bode enaka osoda — izbac-uenja, ne glede na pravo in koliko let je plačeval. Kill) STAjR JLINB (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New York* v Antwerpeh Philadelphie v Antwerpeh vozi naravnost Kje je? MARTIN LI JE RS AR, pred devetimi leti je prišel v Ameriko in od onega časa ni bilo nič več čuti o njem. Za njega bi rad zvedel njegov brat: Josip L i b e r š a r, 1104 Wa shington Ave., Braddock, Pa. Kje je? ANTON ČEROEK, pred dvemi leti je prošel v A laško in se potem ni nič več o njem Čulo. Ako kdo rojakov vfe za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Mihael C|e r-č e k, Anacouda, Mout., Bi... 44, ali pa „Glas Narodu". (11.ap.) Kje je? MARTIN MUŠIČ, doma iz Drago-vanje vasi, okraj . rnomelj, pr*-n petimi leti je bil pri podpisan^n na hrani in mi ostal dolžni 867 Sb to ga prip.jr -ea kot »lobr. g t rojut. Joptip Smuk. B x284, Ely, Minn., St. L..,,*, ('< Kje je? * * Predsednik francoske republike Louhet je pomilostil, prednoje odšel iz Pariza v Montelimar, 50 kaznjencev. Met temi je tudi znani baron Chri8tiani, ki je bil v Auteilu udaril s palico po klobuku predsednik I.ou-beta ter bi radi tega obsojen v ječo no 4 leta. Sedel je že skoraj 10 mesecev". JAKOB STUB LAH, doma iz Dula pri Luži, suh-T-kn fare. Mar kakil 35 let ; pred 16 leti j^ dela! na f*i-mi v državi New York. Kdor ro-jako ve za njegov naslov, naj gi blagovoli naznaniti: Josip S t u b-1 a r j u , 300 Front St., Leadville, Colo. (2. mj) prevaža p tnike z slovečimi poštnimi parniki: ..VATESLArD ', na dva vijaka, (se gradi),......12000 ton. ,.!iEELANI)", na dva vijaka, 12000 ton. mKENSINGT0N4', na dva vijaka, 8669 ton. .SCtfTHWARK", na dva vijaka, ..FnlSfcLANJj", .... ..WSSTEENLAND", . . . „NOCEDLAND", . . . 8607 ton. 7116 ton. 5736 ton. 5712 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana najboljša postrežba. ' Pot čez A ntwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: ua Kranjsko, Staj rsko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PH ILA DELPHI JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW YORK - 43 Li Salle St., CHICAGO. 30 Monteomerv St SAN FRANCISCO. Third & Pin. St . ST. LOUIS, ali na njeneSpniS. 9 Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sm-Mer. John Maurin slovenski pogre"b~n i 3s: ( Untertaker) Izvrstne viržinke kakoršnih dosedaj še ni nihče v Ameriki izdeloval, izdeluje sedaj Leonard Puh, 404 W. 17 St. - CHICAGO, ILL. 30skusite jih in prepričali se bo-deU, da za tako nizko ceno niste še nikdar kadili boljših smodk. Te viržinke so ravno tako izdelane kakor jih izdelujejo v Ljubljani v tobačni tovarni. Naročila po pošti se nemudoma izvršujejo. se pripomea Slovencem in Hrvatom v Calumetu m okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje m vse v mojo stroko spadajoče opravke. JOHN MAURIN, Lauriuru, Mich. •oepotrena grščina ter zamenjala francoščino, laščiuo ali angleščino, zadavila. Nato sta jo vrgla v reko. Palace Meat Market, Jos. Asselin, Prop., 337 Fifth St.-ICalumet- Micb. Med postom so pri meni dobiti vsake vrste sveže, nasoljene in prekajene ribe, od 6 centov naprej. Polenovka CštokS) po 15 cent. funt. Za velikonočne praznike pa kupite pri meni prekajeno meso. Naša posebnost so kranjske klobase. Posebno pozornost bodem dajal Slovencem ! Slovencem in Hrvatom nuzna- njara, da sem odprl Miners Exchange Saloon, 700 E. Cooper Av., Aspen, Colo V njem točim izvrstno pivo Denver Milwaukee, od te pivarne sem tudi agent, dalj e vsakovrstne žgane pijače, fine smodk e dobiti so dobra jedila in prenočišče. V obilen obisk se priporočam (l.jl.) MAT. MAUTZ, lastnik Grahek in Sunich, CALUMET,----Michigan, priporočata rojakom svojo grocerijo, v k te rej prodajata vedno vse sveže blago po najnižjih cenah. Tudi pošiljata denarje v staro domovino in rojakom preskrbita potne listke. V obilen obisk se priporočata J. GRAHEK in M. SUNICH, Calumet, Mich. Vina na orodaj. Dobra rndeča in črna vina po 40 do 55 centov galoua s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galoua s posodo vred. Z naročilom uaj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order. NIK. RADOVICH, 702 Vermont Street., San Francisco> Cal. POTSDAM, parnik / dvojnim vijakom, 12500 toll. STATENDAM, parnik / dvojnim vijakom, 10500 ton. EOTTEEDAM, parnik 2 dvojnim vijakom, 8300 ton. Parniki: MAASDAM, SPAARNDAM in WEP.KENDAJt. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse * Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. " Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek iu iz NEW YORKA vsako soboto ob 10. uri zjutraj. Holland ameriška črta 39 Broadway, NEW YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, III. Naznanilo. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St., New York. KJE JE ? JANEZ PETERLIN, po domače Mihe doma iz vasi Mali Videm pri Dobrem Polju. Meni je ostal na Evelethu nekaj v ,,sorudu"na hrani ni ga opozarjam, da to poravna. Za njegov naslov bi rad zvedel: John Drobni č, Box 122, P. O. Mountain Iron, Minn. (10. ap.) Rojakom naznanjam, da sem sa-'^asuo preselil svojo trgovino s knjigami iz Clevelanda, O., v Pittsburg, Pa., ter se priporočam za nadaljua uaročila knjig, kterih imam vsakovrstnih pripovednih in krasno vezanih molitvenikov. Denar naj se mi blagovoli poslati objeduem z naročilom. Ceuik pošljem nazahte-vanje poštuine prosto. Ako me hoče kdo osobuo obiskati uaj se oglasi 5102 Buttier Street, Pittsburg, Pa. Mali zneski Be lahko pošljejo v poštnih znamkah. MATH. P0G0RELC, 5102 Butlnr Strmet, Pittsburg, Pa Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. « Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni &A.LOON, kterega odprem dne 1. jannarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE. Z spoštovanjem John Barichy DOLAR BAY, MICH. Slovenska babica. MARIJA LUKAH, babica z 20tletnim izvrševanjem t^ga posla se pri- Podpieani se priporočam vsem poroča Slovenkam v Clevelandu, Slovencem iu Hrvatom v Omahi iu O., m okolici in naznanjam da bi- okoljci da obiš6ejo prvi 8l0yen-vam v hiši štev. 63 Oxford bt., go-vorim tudi hrvatski in nemški. Ohečam največjo pazljivost »n najboljšo postrežbo. Na razpolago imam več dobrih spričeval, (l.mj.) MARIJA LUKAN, 63 Oxford St., Cleveland, O. Hraniš 9 1024 South 13. St,, Omaha, Neb. Vedno sem pripravljen vsakomn ————————. dobro postreči z dobro pijačo, tvoje težko zaslužene finim w h i s key e m in izvrstnimi denarje, ako Be pri pošiljanju denarja v staro domovino obrneš na Frank SakBer, 109 Greenwich St., New York, kteri da za $20.35 100 kron, ali za $40.70. 200 kron — 100 gold, podtarioe pa je 20 centov. Postreže najhitreje in najsolidneje. smodkami. Tudi imam lepo nrejeiifr prenočišča; ako kdo sem pride in ne v6 kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. MoJ saloon je le tri bloke od postaja (dipe). JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St, Omaha, Nefc. Tii FTfcols:.. Prikazen o bBI ue Rock potoku. ( Povest iz Idahe. ) V vifinjevih očth mladega moža •e je zabliskalo in trdo je položil vilice na mizo. „Zakaj mi storiš to, ko vendar veš da ti moram to prošnjo naravnost odreči? Kaj mar ne moreš umeti, da potem, kar se je med tvojim očetom in menoj pripetilo, tudi centa od njnga ne vzamem? In ti U še pri njem be račila, dasi te je i podil izpred svojih vrat kakor beračico?" „Za tebe Tom, tebi na ljubo da je rekla mlada trdno in njene lepe oči so se iskrile in lahna rudečica je obila njena lica. Stopil je k njej, jo iskreno poljubil na čelo, nežuo pogladil njene zlato rumene lase in rekel: „Vem, da si mi vrla soproga, ali glej draga moja, tu so gotove reči, kterih ne umeješ, ali tudi predsodki, o kterih praktičen Amerikanec niti pojma nima, kteri so pa on kraj velike luže, v krogih, v kterih sem bil vzgojen, trdna postava, ktero ne sme nihče prelomiti, ako hoče ostati poštenjak. VBaj vem da je tvoj oče bogat, lahko bi naju storil srečna s par tisoč dolarji, ne, še pet sto l Zamogla bi potem potovati v Califoruijo, tam bi poiskal mojega starega tovariša iu prijatelja iz za mladosti Borčeviča. Morda se še spominjaš, kar sem ti o njem pripovedoval: radi nesrečnega dvoboja je moral domovino ostaviti, poslal sem mu potrebni denar, da je zamogel v Ameriko. Dečko je bil bistre glavice, Be oženil v Californiji b hčerjo milijonarja in se poamerikanil z iz-vanredno hitrostjo. Le pomisli, poslal mi nekega dne nakaznico za tieoč dolarjev, petkrat več kakor sem mu dal. Ta bahavost! No kar Bem storil takrat, tega bi tudi da nes ne storil več, poslal sem mu namreč denar nazaj, in od tistega Časa nisem več čul o njem. Ko se mi je potem slabo godilo, bi bil denar seveda nujno potreboval, toda/vedel nisem za njegov naslov. Kaj pa je tam le na omari?" Mlada žena je sledila njegovemu pogledu in skočila po koncu. ,,Oh T m, pismo je, oprosti, čisto sem pozabila, stari Jack ga je prinesel s pošte 1" Podala je pismo soprogu, kteri je hitro segel po njem. ,,Pisava mi ni znana4', je mrmral in odprl za-lepko. Njegov obraz se je zjasuil, ko je bral pismo. ,,Lydia!" je zaklical veselo iznenaden, „pismo je od Johnson & Jonesa ! " „Johnson & Jones?" ,.Oprosti moja draga — res, vsaj ti še povedal nisem — to je tvrdka v Boise City, ktera je nedavno z oglasom v časopisu iskala poslovodja, kteri bi razumel nekoliko knjigovodstva in znal rudo razkro-joti. Ker Bem se popreje raci pečal s kemijo, imam dobro pisavo in sem tudi v računstvu dobro podkovan, prosil sem za službo in glej jaz sem oni izvoljeni, kteri je našel milost pred očmi gospodov Johnson & Jones. Službo lahko nastopim takoj. Plača je začetkom dvajset dolarjev na teden. Živijo, draga moja, sedaj je nama pomaganol" Z veseljem je mladi mož skočil po konci, prijel svojo ženo okolo pasa in plesal ž njo po sobi, dokler se ni smeje oprostila. ,,Stoj1" je rekel potem in hlastno segel po pismu. „Vsaj sem si mislil — pismo je že pet dni ležalo na pošti I Kaj ko bi bilo prepozno ?" Dvojica je prebledela in se spo gledala. MIn nič denarja pri hiši," je rekel mladi mož, „lahko bi "šel s ponoč . nim vlakom, do bližuje postaje je samo pet milj, časa bi imel dovolj in pred svitom bi bil v Boise City P' Toda poskusiti moram le, je na daljeval po kratkem premolku, ,.morda ne bode že prepozno. Čakaj malo — do Boise City je nekaj nad petdeset milj, v treh dnevih bi bil lahko tam — ali imamo še kake cente pri hiši?" „Še dolar in poli". „To bi bilo ravno dovolj za prenočišče in za kak mali prigrizek da si utešim glad, toda — nazaj ne gre!" ,,Tom — sedaj se spomnim — da mi to ni preje prišlo na misel!" Brzo je hitela k omari odprla predal, nekaj čfisa iskala in "potem prinesla na svitlo škatljico. Tom r* pri teh besedah jo je odprla iu dva uhana z demanti in br<_ ša sc se mu bleščali. ,,Ta kiuč mi je oče pred dvema letoma poklonil za god, kolikor mi je znano, dal je zanj $250, in ako ga zastaviš ali prodaš, dobiš gotovo najmanj petdeset dolarjev zanjl" ,,Tvoj kinč zastaviti, draga moja? Nikdar 1" „Ne bodi vendar bedast Tom, proBim te, saj storiš za mene, meni na ljubo 1 Ne ugovarjaj — mi mar nisi že večkrat obljubil meni na liubo vse storiti? Na, dobro, stori mi to, v najinih sedajnih razmerah ta kinč tako ne morem nositi. Sedaj hočeva iti na delo, vsaj veš kaj imava še opraviti, kaj se ti ne dozdeva, kakor bi nama božja previdnoBt poslala tele?" Tom je nežno ženico pritisnil na svoja prsa in jo iskreno poljubil. Potem je rekel z nasmehom : „Ti ai moj dober angelj, ki me vodiš. ,,0 ti poredni Tom!" je djala z ljubkavim hudovanjem in mu položila svojo roko na ustnice. Tom je rano zjutraj odpotoval pustivši svojo vrlo, mlado ženo samo v samotuem stanovanju. Vz-rastla v samotni gorati okolici, najprej v hiši njenega očeta in potem od posvetnega hrupa oddaljenem zavodu, ni mlada žena nikdar poznala kaj je strah, di njen soprog pred svojim odhodom staremu ovčarju Johnu priporočal v bližini hiše ostati. Stari mož je od mlade dvojice sprejel že marsikako dobroto in jima bil zelo udan. Bil je tudi dobrovoljuo pripravljen v teku dneva iti v bližnje mestece po vrečo soli. To je bil tudi uzrok, da je Lydia pogostoma pogledovala proti onemu kraju od koder bi moral priti stari mož, kajti Bolnce se je že naguilo k zatonu in bila je gladna, večerje pa ui mogla pripraviti, ker ni imela soli. Po dolgem čakanju je konečno ob vhodu jarka podobne dolinice ugledala človeško postavo gaziti po sivem oblaku, bil je stari ovčar z Bvojo čredo. Mlada žena se je zahvalila in srčno obžalovala, češ da mu ne more dati nikakega plačila. ,,Ali mar mislite Misses, da bi kaj vzel?" je vprašal stari John užaljeno. „Kaj sem hotel reči, tu sem prigual mojo čredo prav blizu kakor mi jemister Tom rekel. Sicer ne mislim, da bi se bilo kaj bati, toda pripetiti se pa le zna, da ne-vedoma kak potepuh zaide Bern in potem le kar pokličite, toda saj bode moj Rover že naznanil. Pri teh besedah je pokazal na svojega psa, kteri je svojo glavo naslanjal na krilo mlade žene in jo gledal s tako razumnimi očmi, kakor bi razumel VBako besedo. „Ne bojim se, John", je rekla Lydia smehljaje, ,,tudi imam bra-nitelja tu na steni". Pokazala je na dvocevko. „No, potem je že dobro MiBBes, pa z Bogom. Toda počakajte — skoraj bi bil pozabil, ko sem šel po sol, bil sem ob jeduem na pošti in prinesel pismo za mister Toma!" Iskal je po žepih in prinesel na svetlo zmečkano pismo. Mlada žena je hitro segla po njem. „Hvala John! ,,Je že dobro Misses, lahko noč!" ,,Lahko noč, John!" Srpo je zrla žena na pismo. Zgoraj na levem vogalu je bil naslov odpišijatelja : ,,Johnson & Jones, Smelters and Asaayers, Boise City, Idaho". Slutila je slabo poročilo in odprla zavitek. V pismu so bile slediče vrstice: ,,Ker smo več dni zaman čakali kakega odgovora, mislili smo, da niBte pri volji pre vzeti one službe, z« ktero ste prosili, zato smo isto oddali drugemu prosilcu". Gospa Lydia je stopila v sobo in omahnila na stol. Nepremakljivo je sedela dalj časa. Potem je globoko zdihnila in mrmrala: ,,Ubogi Tom!" Mislila je le na V srečni hiši ljubijo godbo. Glasovir za $500 ali orgije za $250 s| le malokdo od nas more omLsiiti, še mani pa igrati nanj. Domačo godl*;r.o skrinjico pa. ktera nadomestuje oboje, si lahko omisli vsakdo. Z njo -:amr>re vsakdo pravilno igrati ra/.ne komaue. Godbi je urejena na valjčkih z jeklenimi iglami — ne papir, nič kar bi se izrabilo. Ima lepe glnsne glasove kakor orgije. Igra vse znane napeve in razveseljuje stare, bolne in otožne. Zabava druščine z najboljšimi valčki, pol-kami, č^tvorkamritd. Daje godV». petja najnovejših priljubljenih pesem. Popolno razveseljevanje in /.ahciva za otroke. Z njo lahko igraš nad iooo komadov, ktere si izbereš. Popolno, čudežno glasbeno orodje. Na tisoče spričeval od zadovoljnih kupcev ,,Veliko noljše nego smo se nadejali", tako pravijo. To ni igrača. Tehta s zabojem vr&d 16 funtov. Lepa godbena skrinjica velja samo $8 00. Isto Vam pošljemo po spre] i mu S3-00 po ekspresu. Agentje zaslužijo denar, ker se lahko proda. Pošljite 2 ct zna-atko za cenik itd. standard Mf^. Oo., 45 Vesev St., New York. P. O. Box 2S53. Dept. Gl. N. vHtijeiiii ^astopr.ik razni a parobroduih druzb. i'o^iipa. najceneje in najhitreje denane v staro domovino. FR. SAKSER 109 GRTirXWICII STREET. NEW YORK. -fcTcdaja parobroane in žplezniske listke po izvirnih cenah. -.------ — - »»» J podjetje v New Yorku. -• v.-; -v • -^Sfteigg&žgSe*' š. njega, kteri je samotno korakal > skozi gozde v gorovju, po nevarnih 5 potih, srce polno veselega upanja, kako grenko bode zanj varanje, ko dospe na cilj težavnega potovanja. Nič več ni čutila lakote in le še premišljevala kako bi zamogla pomagati svojemu možu. Spomnila se je njegovih besedi pred odhodom 1 in sklenila mu dokazati, da je nje- j ua ljubezen neomahljiva in jej tudi j nobena žrtev ni prevelika, ako se gre zato, mu olajšati življenje in , odstraniti kako zapreko. Ko je čez kake pol ure vstala, žarile so se njene oči, njena postava :e bila videti večja in mrmrala je pred seboj: ,,Imam jo!" (Dalje prihodnjič.) Francoska parobrcdna družba FRANC ČUHEN, § trgovina z urami, srebrnino in zlatenino LJUBLJANA Glavni trg (naspr. rotovžs, 'UBUANA J Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INXSBRUK (AvBtria). fJtF* Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Parniki odpijujejo iz pristanišče štv. 42 North River, ob Mortoi Street: L' Aquitaine 12. aprila 1900. La Gascogue 19. „ 1900. La Touraine 26. „ 1900. La Bretague 3. maja 1900. La Champagne 10. „ 1900 La Gascogue 17. ,, 1900. Izvratno bodo postrežeui pot niki v hotelu du Trocadero ob obisku pariške razstave. Glavna agencija za Zjed. države JOHN JUŽINA, doma iz Dobravam Canado: 32 BROADWAY, NEW v metliškem okraju, njegov brat je YORK. Priporočam rojakom svojo povsodi znan<">, bogato zalogo vsakovrstnih švicarskih steuj> u žepnih ur, || verižic, nlianov in drugih zlatih in srebrnih predme- g" tov po najnižjih cenah. |f Pri naročilih uaj se denar naprej pošlje in eden gold, več za poštnino. M Ceniki pošiljaj'.- s^ zastonj poštnine prosto. -=£ ....... w Kje je? zvedel, da je pred tremi meseci odpotoval v Ameriko in bi rad za njega zvedel, zato prosi rojake, ako kteri za njega ve, da bi mu blagovolil naznaniti: Jakcb J u ž i n a, Potem je tu- 432 7th St. Calumet, Mich. (18) Bf* Ako pošiljate novce v staro domovino obrnite se vedno na FR. SAKSER & CO. 109 Greenwich Str., N^w York. 0£S? xicx 3too3s:i . bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. KNAUTH, NAGHOO & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, meniice, in dolžna pisma. Izposluje in iiterjnje zapuščine in dolgove. JOHN GOLOB, izde 7al j umetni r i orgelj se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenjšim 3 glasnim od 825 naprej in treba dati 85 ,,are" Boljše vrste od $45 dc $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva p- .prava brezplačno. JOHN GOLOB, . 203 Bridge Street, JOLIET, Illinois. Spričevala : Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zaniorejo upora biti pri vsake j g'vlbi na lice. trobente nli pišiali. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Ifip" Bremena v Ameriko samo z brzimi in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje. Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ue opuščajle pri Vašem potovanju v Evropo se oglasiti dospevši v Bremen v našnj pisarni, kjer si denar najbolje zm«-ijjati zamorete, t^r bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci ra.li k Vam v Ameriko potovali, tedaj iim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikanska postava zahteva, da ue bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavoziii. Oglasila in vprašanja odgovarjajo se v vseh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik ID:r. Gk POHEK sedaj nastanjeni zdravnik na So. East Cor. loth iM Walnut Str,, in N. \V. Central iV l'ark St. Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu. Jacob Stonich 80 E. Madison St., Chicago, 111. Slika predstavlja uro za dame Z dvojnim pokrovom ( Boss Case) in so najboljši pokrovi Be zlatom pretegujem (Goldfield) in jamčim Zaire 20 kol^sovj« je E!g'n ali Waltharu ter velja samo Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki j največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem : ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in boga tim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobi: je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda DE. Gk IVANA POHEEA. S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, pljučah, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem. slaljo prebavljanje, l>oIezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati. naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POIIEKA. Dn je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, p»sebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Dr. G. Ivan Pohek se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok, - VSI ONI-- kateri nemorejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče, da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA : VS AKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prveg; razreda in gentleman neule povesti. Morem ga vsakemu toplo priporočati. Thos. p. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kas S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek tinancijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic: je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. Martin Stewart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U.S.A. Dragi g- dr. Pohek: — Z Vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se Vam lepi zahvaljujem. C. G. Foster, swlnik y Topeka, Kas Spoštovani g. d. Pohek: — Zahvaljujem se Vam za svoje popotno ozdravljenje, Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. Jos. Lipovac, Rulville, Miss. Spoštovani zdravnik: — Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popol-nom ozdravil- Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na žetodcu in črevih in sem mislil, da ni več peinoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. Zganič, Hastings, Pa, Spoštovani dr. Pohek: — I.epa Vam hvala za ozdravljenje mojega rev mati zrna, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob Keli.f.r, Helena, Mont. Dragi g. dr. Pohek: — Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vaše vspešno zdravljenje. Steve Marak. Cameron, Texas. Dragi zdravnik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgo časa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Ben Henderson, Kansas Citv. Spoštovani gosp. zdravnik: — Mnogo hyale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. Jl-rkovič, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ! Ne pozabite priloži znamko za 2 ct. za odgovor. Vsa pisma naslovite na: DR. G. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 563 KANSAS CITY, M0. U. S. Dam«, ktere ž^le uro kupiti se iim s^daj ponais lepa priložnost, (f) Ta cena je le za nekaj časa. f) Na zahtevanje pošljem cenike poštnine prosto. Doftra postrežba ^ ^ in jamstvo za blago, je moje g^sio. I Za obilo naročb se priporočam z vsem spoštovanjem & Jacob Stonich, 89 East Madison Street, Chicago, III. JOHN VENZEL izdelovalec KRANJSKIH IN NEMŠKIH HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravo. Cene bo primerno nizke, delo dobro in trpežno. Najnižja ceua trovrstnrli harmonik je ? 13 do 335 in naprej. Izvršil.em tadi na 6 in 8 glasov. Razpošiljam jih 8 pravico, da si jih lahki) vsak ogleda na Express Office. G lode natančnejih pojasnil Be je piameuo obrniti na: John Venzel, 30 King St., Cleveland, Ohio. rS m ?Bgmam. wt M iffHi vv lesiaa Milica Ylfeilesiii Ž obrestuje vloge od prvega prinodnjega meseca, M 31 M po o ter sama plačuje rentni davek. Dolenjcem sp pri tej hranilnici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarja lahko-vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER