375ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
1 Jugoslovanski klub je bil leta 1919 oblikovan parlamentarni poslanski klub Slovenske ljudske, Bunjevsko-
{oka~ke in Hrvatske pu~ke stranke.
Politi~ni katekizem ali kaj mora vsak dr‘avljan vedeti o politiki?, Ljubljana 1920, str. 40; Glej tudi: Neda
Engelsfeld, Prvi parlament Kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca – Privremeno narodno predstavni{tvo, Zagreb 1989,
str. 112.
Mateja Ratej
Avtonomisti~na ideja v Slovenski ljudski stranki v letih
1923–1929 in vpra{anje dekoncentracije upravne oblasti
v ~asu vlade Antona Koro{ca
UDK 329.7(497.4)»1923/1929«
RATEJ Mateja, dr., asistentka, ZRC SAZU, Filozofski in{titut, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, mratej@zrc-sazu.si
Avtonomisti~na ideja v Slovenski ljudski stranki v letih 1923–1929 in vpra{anje dekoncentracije upravne oblasti v ~asu vlade
Antona Koro{ca
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 375–395, 136  cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Klju~ne besede: SLS, avtonomisti~ni program, dekoncentracija uprave, trialisti~ni na~rt, na~rt o {irokih samoupravah Vojislava
Marinkovi}a.
Avtorica v prispevku obravnava razvoj avtonomisti~ne ideje v Slovenski ljudski stranki, ki je v letih 1923–1929 predstavljala gibalo
njenega politi~nega delovanja. Ve~ji poudarek namenja spremembi politi~ne taktike Slovenske ljudske stranke po sklenitvi sporazu-
ma Pa{i}-Radi} poleti 1925 in konceptoma dekoncentracije upravne oblasti ter trialisti~ne dr‘avne ureditve v ~asu vlade Antona
Koro{ca.
Avtorski izvle~ek
UDC 329.7(497.4)»1923/1929«
RATEJ Mateja, PhD, Assistant, The Institute of Philosophy Scientific, Research Centre of The Slovenian Academy of Science and
Arts, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, mratej@zrc-sazu.si
Autonomistic Ideas in Slovene People’s Party in the Period between 1923 and 1929 and the Question of Deconcentration of
Administrative Authority during the Government of Anton Korošec
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 375–395, 136 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Key Words: SLS (Slovene People’s Party), autonomist program, deconcentration of government, trialistic plan, Vojislav Marinkovi}’s
expanded home-rule plan
Examined is the development of autonomist ideas in the Slovene People’s Party (SLS). Between 1923 and 1929, this concept
represented the central motive in the Party’s political platform. Of special interest are the Party’s altered political tactics after the
Pa{i}-Radi} agreement in the summer of 1925 and the concepts of deconcentration of administrative power and of trialistic state
regulation under the government of Anton Koro{ec.
Author’s Abstract
Poslanci Jugoslovanskega kluba1 so ustavnemu odboru Ustavodajne skup{~ine Kraljevi-
ne SHS 12. februarja 1921 predlo‘ili ustavni na~rt, ki je predvideval delitev dr‘ave na {est
avtonomnih pokrajin (Srbija, Hrva{ka in Slavonija z Med‘imurjem, Bosna in Hercegovina z
Dalmacijo, ^rna gora, Vojvodina, Slovenija s Prekmurjem), od katerih bi imela vsaka svojo
pokrajinsko skup{~ino in pokrajinsko vlado kot najvi{ji izvr{ni organ pokrajinske samoupra-
ve. Le-ta je bila predvidena na podro~ju notranje, finan~ne in socialne politike ter pravosod-
ja, za obrt, trgovino, gradbeni{tvo, gozdarstvo, rudarstvo, kmetijstvo (posebej pri izvedbi
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 375–395
376 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
2 Branislav Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke u Jugoslaviji (1919–1929), Beograd 1979 (dalje: Gligo-
rijevi}), str. 104; Mom~ilo Ze~evi}, Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917–1921. Od majni{ke
deklaracije do vidovdanske ustave, Maribor 1977 (dalje: Ze~evi}, Slovenska ljudska stranka), str. 357–358, 363 in
388–389; Jurij Perov{ek, Programi politi~nih strank, organizacij in zdru‘enj na Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS
(1918–1929), VIRI 13, Ljubljana 1998 (dalje: Perov{ek, Programi politi~nih strank), str. 77–79.
3 Sporo~ilo Hrvatom in Slovencem ob odhodu Jugoslovanskega kluba iz konstituante, Stra‘a, 22. 6. 1921 in,
Slovenski gospodar, 23. 6. 1921, str. 1.
4 Uredba o razdelitvi dr‘ave na oblasti; Zakon o ob~i upravi; Zakon o oblastni in sreski samoupravi, Uradni list
Pokrajinske uprave za Slovenijo, Ljubljana {t. 49/15. 5. 1922, str. 313–321; Josip Hohnjec, Odvojeno mi{ljenje
Jugoslovenskoga kluba. Stenografske bele{ke Narodne skup{~ine Kraljevine SHS. Redovan saziv za 1921–22, I.
knjiga, br. 13/god. II, str. 245; Proti nazadnja{kim nakanam oblasti in srezov. Iz govora poslanca @ebota, Slovenski
gospodar, 6. 4. 1922, str. 1–2; Jurij Perov{ek, Unitaristi~ni in centralisti~ni zna~aj vidovdanske ustave, v: Prispevki
za novej{o zgodovino, {t. 1–2/1993, str. 19–21; Ferdo ^ulinovi}, Jugoslavija izme|u dva rata, I. knjiga, Zagreb 1961
(dalje: ^ulinovi} I.), str. 351; Miroslav Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomisti~na prizade-
vanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za
udejanjenje parlamentarizma, Ljubljana 2000 (dalje: Stiplov{ek), str. 42–43.
5 Prav tam.
agrarne reforme) ter na podro~ju izobra‘evanja in verskih zadev. V podro~je pristojnosti
pokrajinskih skup{~in bi spadal administrativni nadzor nad organi pokrajinske samouprave,
sprejemanje pokrajinske zakonodaje in pokrajinskega prora~una ter razpolaganje s pokrajin-
skim premo‘enjem. Besedilo ustavnega predloga je vsebovalo avtonomisti~ne dr‘avnoprav-
ne zahteve, ki jih je Slovenska ljudska stranka (SLS) sprejela v svoj program.2
Ustavodajna skup{~ina je 28. junija 1921 sprejela vidovdansko ustavo, ki je uvedla strogo
centralisti~no obliko dr‘avne ureditve. Poslanci Jugoslovanskega kluba so Ustavodajno
skup{~ino demonstrativno zapustili ‘e 13. junija 1921, dva dni kasneje pa so v izjavi za
skup{~ino poudarili privr‘enost oblikovanju ustavne parlamentarne demokracije, ki jo je
centralisti~ni ustavni na~rt po njihovem mnenju onemogo~al. Izjavo so zaklju~ili z obvezo,
da bodo po sprejetju ustave nadaljevali s prizadevanji za njeno revidiranje do dokon~ne
politi~ne, gospodarske in kulturne enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev.3 V ustavnih
dolo~ilih utemeljen narodni unitarizem je v dvajsetih letih 20. stoletja do skrajnosti zaostril
nacionalno vpra{anje. Kot logi~na posledica nacionalnega unitarizma je bil v ustavo vgrajen
tudi dr‘avni unitarizem, utemeljen v dolo~ilu o izvr{evanju upravne oblasti; dr‘avna uprava
se je izvajala po oblasteh, okro‘jih, okrajih/srezih in ob~inah. Oblasti so lahko imele do
800.000 prebivalcev, na~elovali pa so jim od kralja imenovani veliki ‘upani. Eden prvih
ukrepov vlade po sprejetju ustave je bila ukinitev De‘elne vlade za Slovenijo in njenih avto-
nomnih uradov 9. julija 1921. Na ~elu s pokrajinskim namestnikom Ivanom Hribarjem je
bila 2. avgusta 1921 uvedena Pokrajinska uprava za Slovenijo, ki je bila prehodnega zna~aja;
njene pristojnosti so bile v letih 1924–1927 postopno prenesene na ministrstva, velike ‘upa-
ne in oblastne skup{~ine.4
Z uvedbo Pokrajinske uprave za Slovenijo so bili ukinjeni vsi avtonomni uradi, s tem pa
tudi upravna dvotirnost med dr‘avnimi in pokrajinskimi organi. Vlada je 26. aprila 1922
razglasila tri uredbe, s katerimi je pravno vzpostavila centralisti~ni pravni sistem, kakr{nega
je dolo~ila vidovdanska ustava. Za razliko od Uredbe o razdelitvi dr‘ave na oblasti je Uradni
list Pokrajinske uprave za Slovenijo Uredbo o ob~i upravi in Uredbo o oblastni in sreski
samoupravi imenoval zakon, kar je bilo pravno neto~no, saj uredb ni sprejela Zakonodajna
skup{~ina, ampak jih je v kraljevem imenu razglasila vlada. V SLS so omenjene pravne akte
skladno s svojim avtonomisti~nim programom zavrnili, saj so le-ti predvidevali delitev Slo-
venije v dve upravni enoti.5
377ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
6 Razpust Narodne skup{~ine, Slovenec, 22. 12. 1922, str. 1; Proglas Jugoslovanskega kluba, Stra‘a, 27. 12.
1922, str. 1; Poslanci Jugoslovanskega kluba svojim volilcem, Slovenski gospodar, 4. 1. 1923, str. 1–2; Slovenci in
Hrvati!, Slovenec, 24. 12. 1922, str. 1–2.
7 Stiplov{ek, str. 60.
8 Seja na~elstva SLS, Stra‘a, 22. 12. 1922, str. 2; Sodite po delih! Vsem, ki so dobre volje! Ka‘ipot slovenskim
volivcem v boju za slovensko samostojnost, Tajni{tvo Slovenske ljudske stranke, Ljubljana 1923 (dalje: Sodite po
delih!), str. 42–43, 45–46, 48, 70–76.
9 Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke za Slovenijo, Stra‘a, 7. 2. 1923, str. 1–2; Zbor zaupnikov SLS,
Slovenec, 6. 2. 1923, str. 1–3; Volilni shod somi{ljenikov Slovenske ljudske stranke v Mariboru, Stra‘a, 14. 2. 1923,
str. 5; Volilni shod SLS v Mariboru, Stra‘a, 21. 2. 1923, str. 3; Volilno zborovanje na{e stranke v Mariboru, Stra‘a,
23. 2. 1923, str. 3; Veli~asten shod SLS v Mariboru, Slovenec, 22. 2. 1923, str. 1; Sijajni shod v Mariboru, Slovenec,
23. 2. 1923, str. 2.
10 Podrobneje o tem glej: Mateja Ratej, Slovenski politi~ni katolicizem s posebnim poudarkom na razvoju
dogodkov na [tajerskem med leti 1923 in 1929, doktorska disertacija, Univerza v Mariboru (dalje: Ratej, Slovenski
politi~ni katolicizem), str. 18–45.
11 Sre~ko Kosovel, Separatisti, v: Zbrano delo, 2. knjiga, Ljubljana 1974, str. 59.
Stranke Jugoslovanskega kluba so pred volitvami v Narodno skup{~ino leta 1923 izdale
skupni razglas volivcem, v katerem so zahtevale revizijo vidovdanske ustave v smislu
uresni~itve avtonomisti~nega programa.6 V SLS so program za volitve v Narodno skup{~ino
predstavili v bro{uri Sodite po delih! Vsem, ki so dobre volje! Ka‘ipot slovenskim volivcem v
boju za slovensko samostojnost. Na podlagi pravice do samoodlo~be slovenskega naroda so
zahtevali preureditev dr‘ave na temelju {iroke politi~ne, gospodarske in kulturne avtono-
mije, kar je bila pomembna nadgradnja strankinega ustavnega na~rta iz leta 1921.7 Program
je predvideval federativno dr‘avo Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov s skupno zunanjo,
obrambno ter deloma finan~no politiko. Skupne dr‘avne zadeve bi urejal osrednji parlament,
v vsaki od avtonomnih pokrajinah pa bi oblikovali tudi pokrajinske skup{~ine in njim pod-
rejene vlade. Med zakonodajne pristojnosti pokrajinskih skup{~in bi sodila organizacija uprave
in sodstva, opredelitev razmerja med Katoli{ko cerkvijo in dr‘avo z dolo~itvijo cerkvenih
pravic in dol‘nosti ter {olska zakonodaja. Poleg tega bi pokrajinski parlament nadzoroval
razvoj gospodarstva, {olstva, zdravstva in socialne politike. Z geslom Prva in glavna re~ v
politiki je po{tenost! so pred volitvami zavrnili razpravo o obliki vladavine kot vpra{anje
drugotnega pomena.8
SLS je na podlagi avtonomisti~nega dr‘avnopravnega in katoli{kega kulturnega progra-
ma v spremenjenih dru‘benih, politi~nih, gospodarskih in kulturnih razmerah po prvi svetovni
vojni obnovila in okrepila svoje delovanje ter si do volitev v Narodno skup{~ino leta 1923
zagotovila trdno politi~no izhodi{~e za dosego svojih programskih ciljev. Strankin na~elnik
Anton Koro{ec je na zboru zaupnikov 5. februarja 1923 v Ljubljani in na volilnem shodu 21.
februarja 1923 v Mariboru med drugim dejal, da stranka ni bila {e nikoli tako mo~na in
organizirana.9 Z visoko volilno zmago na skup{~inskih volitvah je dosegla prevladujo~ po-
lo‘aj v slovenskem politi~nem prostoru, k ~emur je pripomogla izpopolnjena in prenovljena
notranja struktura in mo~na mre‘a zadru‘nih organizacij na pode‘elju ter posledi~no u~inkovita
mobilizacija slovenskega volilnega telesa na podlagi strankinega avtonomisti~nega dr‘avno-
pravnega programa.10 Kot tenko~uten opazovalec politi~nega dogajanja, ki ni pripadal nobe-
ni stranki, je mladi slovenski pesnik Sre~ko Kosovel v tistem ~asu zapisal kritiko uzakonjene
ideje o troedinem jugoslovanskem narodu: »Na{ ideal je evropski ~lovek, razli~en po svojih
obrazih, a samo eden v svojem velikem stremljenju: ljubiti vse ljudi in v tej ljubezni delati. Ali
je narod separatisti~en, ~e ho~e ‘iveti? ^e se ho~e razvijati sam v svoji smeri, ~e ho~e izkri-
stalizirati svoje telo v svojem duhu. Bodimo eno po duhu in ljubezni, a ohranimo svoje lastne
obraze.«11
378 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
12 Na~elen sporazum med SLS, Spahom in Radi}em, Slovenec, 28. 3. 1923, str. 1.
13 Gligorijevi}, str. 150–151.
14 Preludiji za razgovore o sporazumu, Stra‘a, 26. 3. 1923, str. 1.
15 Seja izvr{evalnega odbora SLS, Slovenec, 29. 3. 1923, str. 1; Jurij Perov{ek, Oblikovanje programskih na~rtov
o nacionalni samoodlo~bi v slovenski politiki do ustanovitve Neodvisne delavske stranke Jugoslavije (december
1922–april 1923), v: Zgodovinski ~asopis, {t. 1–2/1984, str. 10 in 18.
16 Radikalna izjava o sporazumu, Slovenec, 30. 3. 1923, str. 1; ^ulinovi} I., str. 412; Gligorijevi}, str. 150.
17 Ivo Peri}, Stjepan Radi} 1871–1928, Zagreb 2003, str. 368.
18 Besedilo zagreb{kega protokola, Slovenec, 15. 7. 1923, str. 1; Markov protokol, Jutro, 16. 7. 1923, str. 2;
Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1925, str. 36–37.
19 Komunike o skupni seji na~elstva in vodstva SLS; Komentar k zagreb{kim pogajanjem, Slovenec, 15. 4.
1923, str. 1; Predsporazum, Stra‘a, 16. 4. 1923, str. 1; Pogajanja za sporazum, Domoljub, 18. 4. 1923, str. 1; Nova
vlada, Stra‘a, 2. 5. 1923, str. 1; Razgovor s Koro{cem, Slovenec, 6. 5. 1923, str. 1; Seja vodstva SLS v Celju,
Slovenec, 10. 7. 1923, str. 1.
20 Govor dr. Janka Brejca na zboru zaupnikov SLS, Slovenec, 7. 11. 1923, str. 2; Josip Horvat, Politi~ka povijest
Hrvatske 1918–1929. Kronika doju~era{nje hrvatske politike, Zagreb 1989, str. 261.
21 @enevska deklaracija je bila podpisana 9. novembra 1918 med Nikolo Pa{i}em kot ministrom za zunanje
zadeve in predsednikom srbske vlade, Antejem Trumbi}em kot predsednikom Jugoslovanskega odbora, ter Anto-
nom Koro{cem kot predsednikom Narodnega vije}a. Podpisali so jo tudi predstavniki srbske Narodne skup{~ine in
predstavniki Jugoslovanskega odbora. Poudarjala je na~elo pravice narodov do samoodlo~be in je pomenila uspeh
politi~nih prizadevanj Antona Koro{ca in Anteja Trumbi}a, vendar njena dolo~ila niso bila uresni~ena, saj je Nikola
Pa{i} odstopil z mesta predsednika srbske vlade ter s tem razveljavil sklenjeni sporazum. O spominih Antona Koro{ca
na ‘enevska pogajanja glej: Silvo Kranjec, Koro{~evo predavanje o postanku Jugoslavije, v: Zgodovinski ~asopis, {t.
15–16/1961–1962, str. 226–228; Ferdo ̂ ulinovi}, Dr‘avnopravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vijeka,
2. knjiga, Zagreb 1959, str. 184–189; Ze~evi}, Slovenska ljudska stranka, str. 152–153 in 157.
Opozicijske stranke so po velikem uspehu avtonomisti~ne dr‘avnopravne ideje na skup-
{~inskih volitvah 27. marca 1923 v Zagrebu sklenile ve~stranski sporazum o skupnem nasto-
pu v okviru Federalisti~nega bloka proti vladi Nikole Pa{i}a, prvaka Narodne radikalne stranke
(NRS), najmo~nej{e stranke v dr‘avi, oziroma proti dr‘avnemu centralizmu.12 ^lanice novo
nastalega bloka, med katerimi je bila s Hrva{ko republikansko selja~ko stranko (HRSS; po
letu 1925 HSS) in Jugoslovansko muslimansko organizacijo tudi SLS, je povezovalo
prepri~anje, da je vpra{anje notranje ureditve dr‘ave mogo~e re{iti le na podlagi revizije
ustave s soglasjem predstavnikov v Kraljevini SHS zdru‘enih narodov.13 V SLS so si v pro-
cesu povezovanja opozicijskih strank prizadevali za splo{no sprejetje strankinega avtono-
misti~nega programa;14 med prednostna vpra{anja so postavili delovanje za dosego politi~ne
in gospodarske samostojnosti Slovenije, ~eprav je stranka ob vstopu v Federalisti~ni blok
sprejela koncept federativne oblike dr‘avne ureditve kot del dr‘avnopravnega programa.15
Federalisti~ni blok je imel po skup{~inskih volitvah v Narodni skup{~ini skupno skoraj
dve tretjini poslancev, zato je moral Nikola Pa{i} v aprilu 1923 podporo za sestavo vlade
iskati pri njegovem vodstvu.16 Pogovori 12. in 13. aprila 1923 v Zagrebu so se zaklju~ili s
podpisom protokola sporazuma, za katerega se je uveljavilo ime Markov protokol.17 Proto-
kol zagreb{kega sporazuma je predvideval sistiranje 95. ~lena vidovdanske ustave, ki je dolo~al
upravno razdelitev dr‘ave na oblasti, vpra{anje o reviziji ustave pa je uvr{~al med temeljna
vpra{anja prihodnjih pogajanj. SLS je sporazum v zameno za podporo samoradikalski vladi
Nikole Pa{i}a zagotavljal pravico do zamenjave uradnikov pokrajinske uprave in imenovanja
pokrajinskega namestnika v Sloveniji. Dolo~be protokola sporazuma za Hrva{ko (ki so veljale
tudi za Slovenijo) so ob~inskim odborom dodeljevale pravico do volitve ‘upanov, pravico do
pomilostitve politi~nih zapornikov in pravico do ukinitve avstrijskih kazenskih patentov.18
V SLS so protokol obravnavali kot predsporazum, kot pogodbeno dolo~itev sporazuma
oziroma kot stipuliranje besedila za sklenitev kon~nega narodnega sporazuma.19 Pripisovali
so mu pomen temeljne pravne listine za revizijo ustave na podlagi avtonomisti~nega dr‘av-
379ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
22 Federalisti se posvetujejo o opozicijonalnem bloku, Jutro, 2. 1. 1924, str. 1; Prvi korak k reviziji ustave,
Slovenec, 8. 3. 1924, str. 1; Razgovor z Radi}em in Spahom, Domoljub 4. 4. 1923. str. 162; Pogajanja za sporazum,
Domoljub, 18. 4. 1923, str. 1; Politi~ni polo‘aj, Domoljub, 13. 3. 1923, str. 1; Dvoboj med Hohnjecem in Pa{i}em,
Slovenec, 8. 6. 1923, str. 1.
23 Taktika Jugoslovanskega kluba, Stra‘a, 30. 7. 1923, str. 1; Podrobneje o tem glej: Ratej, Slovenski politi~ni
katolicizem, str. 56–79.
24 Marinkovi}ev na~rt je bil objavljen 28. decembra 1923 v osrednjem glasilu Demokratske stranke Demokra-
tija; besedilo na~rta glej tudi: Branislav Gligorijevi}, Demokratska stranka i politi~ki odnosi u Kraljevini Srba,
Hrvata i Slovenaca, Beograd 1970 (dalje: Gligorijevi}, Demokratska stranka), str. 354.
25 Glej npr.: Nad{kofijski arhiv Ljubljana (dalje: N[AL), Anton Bonaventura Jegli~ (dalje: Jegli~), Dnevnik, 20.
1. 1924; Tajen demokratski na~rt o samoupravah, Slovenec, 19. 10. 1923, str. 1; Zbor zaupnikov SLS, Slovenec, 6.
11. 1923, str. 1–2; Govor Janka Brejca na zboru zaupnikov SLS, Slovenec, 7. 11. 1923, str. 2; Predlog Voje Marinkovi}a
o samoupravah sprejet, Slovenec, 22. 12. 1923, str. 1; Za revizijo in proti njej, Stra‘a, 2. 1. 1924, str. 1; Odgovor na
apel, Slovenec, 8. 1. 1924, str. 1; Na{i poslanci na shodih, Slovenski gospodar, 10. 1. 1924, str. 3; Organizacija {iroke
ljudske samouprave, Stra‘a, 18. 1. 1924, str. 1; Konferenca Koro{ec–Davidovi}, Slovenec, 19. 1. 1924, str. 1.
26 Nevzdr‘en polo‘aj vlade, Slovenec, 11. 12. 1923, str. 1; Gligorijevi}, str. 160–161; Atif Purivatra, Jugoslaven-
ska muslimanska organizacija u politi~kom ‘ivotu Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Sarajevo 1977, str. 170–171.
27 Soglasni sklepi na konferenci federalisti~nega bloka, Slovenec, 27. 1. 1924, str. 1.
28 Poro~ilo Koro{ca v Jugoslovanskem klubu, Slovenec, 30. 1. 1924, str. 1; Pape‘eva navodila klerikalcem?,
Jutro, 31. 1. 1924, str. 1.
nopravnega programa SLS,20 zato Anton Koro{ec kljub nezaupanju do Pa{i}eve taktike po
izku{nji ‘enevske deklaracije21 ni ‘elel zavre~i mo‘nosti za sklenitev (narodnega) sporazu-
ma z najmo~nej{o srbsko stranko.22 Nikola Pa{i} je tako 30. aprila 1923 ob podpori poslan-
cev Jugoslovanske muslimanske organizacije in Jugoslovanskega kluba sestavil drugo homo-
geno radikalsko vlado; 7. junija 1923 je zatrdil, da bo vlada nadaljevala politiko le v okviru
izvajanja na~el vidovdanske ustave, zato se je vodstvo SLS odlo~ilo nadaljevati politiko v
okviru Federalisti~nega bloka.23
V Jugoslovanski demokratski stranki kot najmo~nej{i opozicijski stranki v Narodni
skup{~ini je pri{lo v decembru 1923 do diferenciacije, ki je oslabila vpliv unitaristi~no in
centralisti~no orientiranega Svetozarja Pribi}evi}a ter omogo~ila prista{em Ljubomirja
Davidovi}a sprejetje politike pribli‘evanja Federalisti~nemu bloku. Njihov po predlogu Voji-
slava Marinkovi}a preoblikovan program o spremembah dr‘avne uprave je predvideval
raz{iritev pristojnosti samoupravnih organov v oblasteh.24 Vodstvo SLS je bilo priklju~itvi
Davidovi}eve skupine avtonomisti~nemu bloku zaradi prizadevanj po sklenitvi narodnega
sporazuma na~eloma naklonjeno, vendar na prvem sre~anju predstavnikov Federalisti~nega
bloka z Davidovi}em 12. oktobra 1923 ni pristalo na Marinkovi}ev program kot nadomestek
za svoj avtonomisti~ni dr‘avnopravni program.25 Odnos opozicijskih partneric do predstav-
nikov Jugoslovanske demokratske stranke se je izbolj{al {ele po odhodu Svetozarja Pribi}evi}a,
ki je 25. marca 1924 ustanovil Samostojno demokratsko stranko in vstopil v Narodni blok
Nikole Pa{i}a. Pribi}evi}u so se priklju~ili tudi slovenski demokrati, ki so predstavljali
najve~jega politi~nega konkurenta SLS v Sloveniji, medtem ko so bili prista{i Ljubomirja
Davidovi}a po preoblikovanju Jugoslovanske demokratske stranke organizirani v Demokrat-
ski stranki.26
Na konferenci Federalisti~nega bloka v Zagrebu 26. januarja 1924 so se predstavniki
SLS, HRSS in Jugoslovanske muslimanske organizacije dokon~no zedinili o poglobitvi med-
sebojnega sodelovanja.27 ^lani izvr{nega odbora SLS so med pogajanji izrecno poudarjali
to~ke avtonomisti~nega programa, kar je pri politi~nih nasprotnikih zbujalo domneve o od-
daljevanju SLS od Federalisti~nega bloka.28 Po koncu te‘avnega usklajevanja mnenj glede
revizije ustave, za katero se Davidovi}eva skupina ni jasno izrekla, in glede na~rta o samo-
upravah Vojislava Marinkovi}a, ki naj bi postal temelj skupnega programa o reorganizaciji
380 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
29 Prva skupna seja opozicije; Vlada se maje, Jutro, 5. 2. 1924, str. 1; Opozicionalni blok, Domoljub, 6. 2. 1924,
str. 74–75; Opozicija pri~akuje Pa{i}eva iznenadenja, Jutro, 10. 2. 1924, str. 1; Razpolo‘enje za opozicionalni blok,
Slovenec, 12. 2. 1924, str. 1; Marinkovi}ev na~rt kot osnova upravnega programa opozicijonalnega bloka, jutro,
12. 2. 1924, str. 1; Snovanje opozicijonalnega bloka, Stra‘a, 13. 2. 1924, str. 1; Odlo~ilni dnevi v Beogradu, Jutro,
13. 2. 1924, str. 1; Radi}eva izpreobrnitev, Domoljub, 13. 2. 1924, str. 90; Delo za opozicijski blok, Jutro, 14. 2.
1924, str. 1; Demokrati in revizija ustave, Jutro, 15. 2. 1924, str. 1; Posvetovanja opozicije, Jutro, 16. 2. 1924, str. 1;
Zagreb{ka posvetovanja o opozicionalnem bloku, Jutro, 17. 2. 1924, str. 1; Opozicijonalni blok, Jutro, 23. 2. 1924,
str. 1; Kup~ija, Domoljub, 14. 5. 1924, str. 1.
30 Dva bloka, Slovenec, 29. 1. 1924, str. 2; Marinkovi}ev na~rt kot osnova upravnega programa opozicionalnega
bloka, Jutro, 12. 12. 1924, str. 1; Posvetovanja opozicije, Jutro, 16. 2. 1924, str. 1; Zagreb{ka posvetovanja o opozi-
cionalnem bloku, Jutro, 17. 2. 1924, str. 1; V ~em opozicionalni blok sogla{a?, Slovenec, 20. 2. 1924, str. 1.
31 Opozicijski blok je gotov, Jutro, 8. 3. 1924, str. 1; Opozicionalni blok ustvarjen, Slovenec, 9. 3. 1924, str. 1.
32 Gligorijevi}, str. 160 in 377.
33 V ~em opozicionalni blok sogla{a?, Slovenec, 20. 2. 1924, str. 1; Gligorijevi}, str. 160; Isti, Demokratska
stranka, str. 359; Atif Purivatra, Jugoslavenska muslimanska organizacija u politi~kom ‘ivotu Kraljevine Srba, Hrva-
ta i Slovenaca, Sarajevo 1977, str. 171.
34 Osnovanje bloka proti Pa{i}evi vladi, Slovenski gospodar, 13. 3. 1924, str. 1.
35 Avtonomisti~ni program SLS, Slovenec, 15. 2. 1924, str. 1.
36 Konferenca opozicionalnega bloka, Slovenec, 5. 7. 1924, str. 1; Opozicija zahteva izredno sklicanje Narodne
skup{~ine, Slovenec, 10. 7. 1924, str. 1; Pa{i} demisijoniral, Slovenec, 18. 7. 1924, str. 2; \or|e Stankovi}, Nikola
Pa{i} u Narodnoj skup{tini, Beograd 1998, str. 333.
37 Gligorijevi}, Demokratska stranka, str. 384–385.
38 Nova vlada, Stra‘a, 28. 7. 1924, str. 1.
39 Skupino disidentov NRS je vodil Stojan Proti}, Nastas Petrovi} pa je kot ~lan in kraljev zaupnik v Davidovi}evi
vladi prevzel pomemben resor notranjega ministrstva. V SLS so bili skupini izjemno naklonjeni, saj so spri~o Pa{i}evih
centralisti~nih te‘enj le v njej videli mo‘nost uresni~itve politike narodnega sporazuma. Srbska obsodba Pa{i}eve
politike, Stra‘a, 7. 7. 1924, str. 1; Posvetovanja politikov, Slovenec, 22. 7. 1924, str. 1; Vladimir Ma~ek, Memoari,
Zagreb 1992, str. 67.
dr‘avne uprave,29 je izvr{ni odbor SLS Koro{cu zaupal pooblastila za delovanje v okviru
strankinega programa in omilil stali{~e do Marinkovi}evega na~rta.30
Dober mesec dni kasneje, 7. marca 1924, so Ljubomir Davidovi}, Vojislav Marinkovi},
Anton Koro{ec in Mehmed Spaho parafirali sporazum o sodelovanju, 8. marca 1924 pa so v
Beogradu podpisali protokol o ustanovitvi Opozicijskega bloka.31 Prvaki Jugoslovanske demo-
kratske stranke, SLS in Jugoslovanske muslimanske organizacije so sklenili programska neso-
glasja prese~i z osredoto~enjem na zlom re‘ima Nikole Pa{i}a, na oblikovanje prehodne
vlade za izvedbo skup{~inskih volitev in na re{evanje vpra{anja dr‘avne ureditve na podlagi
revizije vidovdanske ustave.32 Vodstvo HRSS k sporazumu opozicije formalno ni pristopilo,
vendar je predstavnikom Opozicijskega bloka ‘e 2. marca 1924 zagotovilo sodelovanje v
okviru {ir{ega Opozicijskega bloka.33 V SLS so povezavi pripisovali velik pomen;34 pred
podpisom sporazuma so izpostavili zahteve svojega avtonomisti~nega programa in nujnost
kon~ne reorganizacije dr‘ave na njegovi podlagi, iz ~esar lahko sklepamo, da Anton Koro{ec
s pristopom k Opozicijskemu bloku ni sprejel uresni~evanja skupne politike na podlagi pre-
oblikovanega Marinkovi}evega samoupravnega na~rta.35
Nikola Pa{i} je 17. julija 1924 ponudil kralju svoj odstop z utemeljitvijo, da ni mogo~e
vzpostaviti sodelovanja s predstavniki parlamentarne opozicije, ki se niso bili pripravljeni
odpovedati zahtevam po reviziji ustave.36 Zaradi zaostrovanja politike Opozicijskega bloka
in velike finan~ne krize (depreciacija dinarja), ki jo je povzro~ila politi~na kriza, se je kralj
Aleksander odlo~il za zamenjavo re‘ima.37 Predstavniki Opozicijskega bloka so 27. julija
1924 pod predsedstvom Ljubomirja Davidovi}a sestavili vlado,38 v katero je vstopila tudi
skupina Neodvisnih radikalcev,39 vlado pa so podpirali poslanci Zemljoradni{ke in Nem{ke
381ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
40 Hrvoje Matkovi}, Svetozar Pribi}evi} i Samostalna demokratska stranka do {estojanuarske diktature, Zagreb
1972, str. 150.
41 Vladna deklaracija, Slovenec, 7. 8. 1924, str. 1–2; ^ulinovi} I., str. 432–433; Gligorijevi}, str. 170.
42 Ve~ o kompromisni re{itvi idejne predpostavke o nacionalnem unitarizmu v okviru vidovdanske ustave glej:
Ferdo ^ulinovi}, Dr‘avnopravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vijeka, 2. knjiga, Zagreb 1959,
str. 271.
43 Svetozar Pribi}evi}, Narodno edinstvo ali narodni sporazum, Jutro, 24. 10. 1926, str. 1.
44 Razpust Narodne skup{~ine, Slovenec, 7. 11. 1924, str. 1; ^ulinovi} I., str. 435.
45 Slovenskemu narodu!, Slovenec, 7. 11. 1924, str. 1; Stra‘a, 10. 11. 1924, str. 1; Slovenski gospodar, 13. 11.
1924, str. 1.
46 Boj za obstoj in svobodo Slovenije, Tajni{tvo Slovenske ljudske stranke, Ljubljana 1924, str. 11–17 in 83–85.
47 Podrobneje o tem glej: Ratej, Slovenski politi~ni katolicizem, str. 88–100.
48 Sestanek na~elnikov opozicije, Slovenec, 3. 2. 1925, str. 2; Dr. Koro{ec o polo‘aju, Slovenec, 4. 2. 1925,
str. 1; Sklepi na~elnikov opozicije, Slovenec, 5. 2. 1925, str. 1; Obvestilo opozicijonalnega bloka, Slovenec, 13. 2.
1925, str. 1; Blok narodnega sporazuma o volitvah, Slovenec, 14. 2. 1925, str. 1; Seja opozicionalnih voditeljev,
Slovenec, 25. 2. 1925, str. 2; Blok narodnega sporazuma in kme~ke demokracije, Slovenec, 26. 2. 1925, str. 1;
Podrobneje o tem glej: Ratej, Slovenski politi~ni katolicizem, str. 101–107.
49 ^ulinovi} I., str. 470–474 in 476; Gligorijevi}, str. 200–201 in 203; Isti, Demokratska stranka, str. 455–456.
50 Govor Josipa Hohnjeca ob sprejemanju deklaracije vlade Nikole Pa{i}a, Stenografske bele{ke Narodne
skup{~ine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, {t. 14/7. 6. 1923, 6. redno zasedanje, str. 394; Toplice in politika,
stranke ter D‘emijeta.40 V programski deklaraciji z 12. avgustom 1924 je bila kot glavna
naloga vlade opredeljena umiritev notranjepoliti~nih razmer in sklenitev narodnega sporazu-
ma.41 Poleti 1924 je tako politika narodnega sporazuma, ki so ji ~lanice Federalisti~nega
oziroma Opozicijskega bloka sledile od skup{~inskih volitev leta 1923 za dosego revizije
vidovdanske ustave, do‘ivela svoj vrhunec. Po padcu vlade oktobra 1924 se niso pove~ale
dejanske mo‘nosti za ustavne spremembe, vendar je ideja narodnega sporazuma, ki je v
svojem bistvu zavra~ala na~elo narodnega unitarizma,42 dobila zanesljivo legitimacijo na
najvi{ji dr‘avni ravni, pri tem pa je dejavno sodelovalo tudi vodstvo SLS oziroma Anton
Koro{ec.43
Nikola Pa{i} je 6. novembra 1924 oblikoval manj{insko vlado s predstavniki Samostojne
demokratske stranke, kralj pa je 10. novembra 1924 razpustil Narodno skup{~ino in razpisal
skup{~inske volitve za 8. februar 1925.44 Poslanci Jugoslovanskega kluba so v nagovoru
volivcem 7. novembra 1924 poudarili nujnost revizije ustave,45 volilni program SLS za
skup{~inske volitve – bro{ura Boj za obstoj in svobodo Slovenije – pa je ponovno zahteval
uvedbo zakonodajne avtonomije v Sloveniji.46 ^eprav je opozicijski polo‘aj SLS, na katere-
ga je v obdobju med skup{~inskimi volitvami leta 1923 in 1925 odlo~ilno vplivala centralisti~na
politika Nikole Pa{i}a, omogo~il strankinemu vodstvu dosledno vztrajanje na to~kah
avtonomisti~nega programa, je bil ta na parlamentarnih volitvah leta 1925 zadnji~ v dvajsetih
letih 20. stoletja vodilna in zmagovita (stranka je dobila 20 mandatov v Narodni skup{~ini)
volilna parola SLS.47
Stranke Opozicijskega bloka so po skup{~inskih volitvah oblikovale mo~no parlamentar-
no zvezo – Blok narodnega sporazuma in kme~ke demokracije.48 Osrednja to~ka programa
je bila zahteva po spremembi dr‘avne ureditve za oblikovanje samoupravne parlamentarne
monarhije angle{kega tipa, vendar je pri{lo 27. marca 1925 do nepri~akovane spremembe
politike HRSS, ki je radikalno spremenila razmerja med parlamentarnimi politi~nimi stranka-
mi: strankin prvak Stjepan Radi} je v sporazumu z Nikolo Pa{i}em priznal legitimnost vidov-
danski ustavi in dinastiji Kara|or|evi}, stranko je preimenoval v HSS, za uresni~itev politike
narodnega sporazuma pa je pristal na sodelovanje tako z opozicijskimi kot z vladnimi stranka-
mi.49 Prizadevanja za revizijo vidovdanske ustave s tem niso ve~ imela realnih mo‘nosti za
uspeh, ~emur se je v novih politi~nih razmerah prilagodilo tudi vodstvo SLS.50
382 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
Stra‘a, 12. 9. 1923, str. 1; Ob razvalinah svojih nad, Slovenski narod, 6. 7. 1925, str. 1; Veli~asten shod dr. Koro{ca
v Bre‘icah – govor dr. Koro{ca, Slovenec, 5. 10. 1926, str. 1; Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke – govor
dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 16. 11. 1926, str. 1; Velik govor dr. Antona Koro{ca na Vrhniki, Slovenec, 4. 1. 1927,
str. 1; Josip Hohnjec, O ustavi na{e dr‘ave, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospo-
darske in politi~ne zgodovine, Ljubljana 1928, str. 299 in 311.
51 Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1925, str. 18 in 51.
52 Ivan Ribar, Politi~ki zapisi, Beograd 1948, str. 221; Svetozar Pribi}evi}, Diktatura kralja Aleksandra, Zagreb
1990, str. 89; Hannah Arendt, Izvori totalitarizma, Ljubljana 2003, str. 346 in 351.
53 Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1925, str. 51.
54 Josip Hohnjec, O ustavi na{e dr‘ave, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospo-
darske in politi~ne zgodovine, Ljubljana 1928, str. 338.
55 Leta 1924 je Opozicijski blok {tel 75 poslancev oziroma 145 s HRSS. Primerjaj izide volitev v Narodno
skup{~ino 18. marca 1923 in 8. februarja 1925 v: ^ulinovi} I., str. 406 in 455.
56 V tem smislu je avtonomisti~no stali{~e SLS razumel tudi Anton Koro{ec: »Toda mi bi s tem (opustitvijo
avtonomisti~nega programa po vstopu HSS v vlado, op. MR) ne likvidirali vpra{anje sporazuma, pa~ pa bi likvidi-
rali svojo stranko.« Protest Ljubljane – govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 15. 9. 1925, str. 1–2; Glej tudi: Poglavje
o dosledni politiki, Slovenski narod, 12. 7. 1924, str. 1; Joso Jurkovi}, Samouprava in avtonomija, v: Slovenski
pravnik, {t. 11–12/1932, str. 338–339.
57 Arhiv Republike Slovenije, fond: Bogumil Remec, Pismo Frana Kulovca z dne 19. 3. 1925.
58 Vladimir Ma~ek, Memoari, Zagreb 1992, str. 63.
59 Opozicijonalni blok kompakten, Slovenec, 1. 5. 1925, str. 1; Komunike {ir{ega opozicionalnega bloka, Slove-
nec, 11. 6. 1925, str. 1; Komunike opozicije, Slovenec, 26. 6. 1925, str. 1.
60 Koro{ec je 7. junija 1925 na seji vodstva stranke v Celju med drugim dejal: »Dr‘avno edinstvo torej sprejema-
mo, narodno edinstvo pa, ~e se pod tem razume, da moramo prenehati biti Slovenci, kratkomalo odklanjamo.«
Osmega februarja 1926 je v razpravi o prora~unu za leto 1926/1927 v Narodni skup{~ini prav tako spregovoril o
***
Zakonodajno oblast v Kraljevini SHS so predstavljali kralj in Narodna skup{~ina, zato so
o ustavnih spremembah odlo~ali skupno. ^e bi spremembo ustave predlagal kralj, bi poslan-
ce seznanil o nameri, razpustil Narodno skup{~ino ter razpisal volitve v konstituanto.51 Mo‘no-
sti za to so bile izredno majhne, saj se dr‘ave naslednice Avstro-Ogrske monarhije zaradi
zna~ilne politi~ne dezintegracije po prvi svetovni vojni niso ~utile dovolj stabilne, da bi opu-
stile centralizirani dr‘avni aparat.52 O spremembah ustave so po ustavi Kraljevine SHS lahko
odlo~ali tudi poslanci Narodne skup{~ine, vendar se je moralo v tem primeru za revizijo
izre~i 3/5 vseh poslancev;53 poslanci Jugoslovanskega kluba so se, denimo, v svojem ustav-
nem osnutku iz leta 1921 zavzemali, da bi o spremembah ustave lahko odlo~ala absolutna
ve~ina vseh poslancev v Narodni skup{~ini.54
Po skup{~inskih volitvah 8. februarja 1925, na katerih je SLS dosegla absolutno ve~ino
glasov predvsem na podlagi zahteve po reviziji ustave, je bilo v Narodni skup{~ini skupno
315 poslancev, kar pomeni, da bi moralo predlog o spremembi ustave podpreti vsaj 189
poslancev, Blok narodnega sporazuma in kme~ke demokracije pa je po izstopu HSS {tel le 71
poslancev (pred tem 138).55 Vodstvo SLS se je zato pri~elo odmikati od zahteve po uvedbi
zakonodajne avtonomije v Sloveniji, ki je kot politi~ni ideal predstavljala gibalo56 strankine-
ga delovanja, in se pri~elo pribli‘evati NRS.57 Anton Koro{ec je po pisanju podpredsednika
HRSS Vladimirja Ma~ka v zasebnem pogovoru leta 1924 pojasnil svoje gledanje na spre-
membe politi~ne taktike: »Uvjeren sam da se centralizam ne}e mo}i trajno odr‘ati, ali }e jo{
treba vremena, a dotle moramo gledati izbiti u sada{njoj situaciji pogodnosti koje se mogu
izbiti.«58
Predstavnike SLS je zavezoval sporazum opozicijskih strank, vendar je Anton Koro{ec
nadaljnjo politiko stranke do Bloka narodnega sporazuma in kme~ke demokracije uravnaval
glede na razvoj odnosov med NRS in HSS.59 Ob poudarjanju dr‘avne enovitosti (toda
zavra~anju narodne)60 je v ospredje njegovih politi~nih prizadevanj stopilo delovanje za diskre-
383ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
nesprejemljivosti narodnega unitarizma za slovenski narod: »Vam Srbom je lahko govoriti o narodnem edinstvu.
Mogo~e bi tudi jaz tako govoril, ~e bi bil Srb. Vi nimate ni~esar izgubiti, ampak samo dobiti. Nam je te‘ko, ki imamo
narodno zgodovino, ki je, ~eprav je ‘alostna, vendarle lepa, nam je te‘ko, ki imamo narodno kulturo, lepo bogato
literaturo, mi s tem ne moremo sogla{ati.« Govor Antona Koro{ca na seji vodstva SLS, Slovenec, 9. 6. 1925, str. 1;
Prora~unski govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 9. 2. 1926, str. 1–2.
61 Predstavniki Demokratske stranke so decembra 1925 formalno odklonili federativno dr‘avno ureditev in v
svoj program sprejeli na~rt o {irokih samoupravah Vojislava Marinkovi}a, ki v dopolnjeni verziji na~rta, sprejeti na
kongresu Demokratske stranke 14. decembra 1925 (osnovna verzija je bila sprejeta decembra 1923), ni jasno obliko-
val zahteve po reviziji ustave, hkrati pa je bila tak{na interpretacija glede na formulacijo besedila mo‘na.
»1. Krug nadle‘nih oblastnih samouprava mora se znatno pro{iriti upravo do granica do kojih je to mogu}e, a da
se sa~uva na~elo apsolutnog i bezulovnog jedinstva dr‘ave. Zadr‘avaju}i za dr‘avu sve ~isto politi~ke i op}e dr‘avne
poslove (diplomaciju, vojsku, sudstvo, policiju, prosvjetnu politiku, vjere, op}e dr‘avne finansije) i poslove gdje je
centralizovanost uprave pogodba pravilnosti narodno ekonomskog razvitka (saobra}aj, po{te, telegrafi, telefoni) sve
druge poslove koje je sada dr‘ava uzela na sebe i vrlo ih nesavr{eno vr{i treba prenijeti na samoupravna tijela, a u
glavnom na oblasti ima pre}i vedi dio sadanje nadle‘nosti centralne uprave u ministarstvima: trgovine, socijalne
politike, poljoprivrede i voda, i prosvjete i gotovo sva nadle‘nost ministarstva: nar. zdravlja, gradjevina i {uma i
rudnika.
2. Nadzor dr‘avne vlasti nad samoupravnim telima treba da je ograni~en na to, da ona ne iza|u iz granica koje
im je zakon radi za{tite dr‘avnih interesa i gra|anskih prava postavio. U krugu svoje nadle‘nosti samoupravne
oblasti treba da su potpuno samostalne. Ni u kom slu~aju ne mo‘e se ostaviti dr‘avnoj upravnoj vlasti da samouprav-
ne odluke zadr‘ava od izvr{enja izato {to bi po njenom naho|enju a protivno naho|enju zakona te odluke bile
protivne dr‘avnim i oblasnim interesima. Svaki preventivan nadzor (kao na primjer potrebu prethodnog odobrenja
od strane kakve dr‘avne administracije) ukiniti. Isto tako ukinuti i sve zakonske odredbe, kojima se ograni~ava
samostalnost odluka samoupravnih tela, a koje nemaju za njih za{titu vi{ih dr‘avnih interesa ili pojedinih va‘nih
na~ela dr‘avnog zakonodavstva. Jednom re~i i u samoupravnom ure|enju ima se provesti na~elo jedinstva vlasti i
jedinstva odgovornosti. Naravno da se sve ovo ne odnosi na poslove delegirane nadle‘nosti, gdje zakon poveri
samoupravnim telima ili samoupravnim organima izvesne poslove dr‘avne vlasti da je za nju, u mesto nje i pod
njenim uputstvima svr{avaju. Po{to su u tom slu~aju samoupravni organi u stvari samo besplatni dr‘avni organi i
pravo nadzora dr‘avne vlasti nad njima za te poslove mora ostati neograni~eno.
3. Stvoriti samoupravnim telima potpuno nezavisnu finansijsku bazu za potpuno samostalno i nazavisno finan-
ciranje. Financijska nezavisnost je neophodna pogodba stvarne samouprave. Toga radi moraju se izvesni izvori
prihoda potpuno ustupiti samoupravnim oblastima. Prirodno je »jer u ostalom jedino mogu}e »da to budu izvori
prihoda teritorijalnog karaktera, i to u prvom redu prihodi onih privrednih izvora, koje dr`ava prema stanju svoje
administracije nije u mogu}nosti da eksploati{e s kori{}u: {ume, rude, mineralne vode i banje, vodene padove itd.
Nad svim tim objektima dr`ava bi zadr`ala pravo svojine u koliko ga ima, ali bi ih predala na rukovanje i u`ivanje
oblastima. Ve} otvorene rudnike uglja, gvo`dja i soli, koje dr`ava ve} eksploati{e mogla bi i dalje zadr`ati, u koliko
to zahteva potreba. Zatim i pored toga, po{to bi ovakvim samoupravnim ure|enjem jedan veliki deo dr`avnih izda-
taka pre{ao na lokalne samouprave trebalo bi ovima ustupiti i sve neposredne realne poreze, ostavljaju}i im da ih
sami prema svojim potrebama smanjiju ili pove}avaju.
4. U vezi sa svim gornjim reformama, potrebno je u svima administracijama, koje moraju ostati centralisane,
izvr{iti »koliko je to mogu}e »dekoncentraciju nadle`nosti (pod~rtala MR), te da se jedne strane izbegne nagomila-
vanje poslova u ministarstvima, a s druge pove}a odgovornost neposrednih izvr{ilaca zakona i poja~a nadzor nad
njima.«
Odluke kongresa Davidovi}eve Demokratske stranke, v: Govor dr. V. Marinkovi}a u Zagrebu 14. marta 1926;
Odluke kongresa Davidovi}eve Demokratske stranke odr‘anog 12., 13. i 14. decembra u Beogradu, Zagreb 1926,
12–15; Glej tudi: Gligorijevi}, Demokratska stranka, str. 465; Lojze Ude, Zna~ilnost zadnjega volilnega boja in
dana{nji notranjepoliti~ni polo‘aj v svitu borbe za samostojno zdru‘eno Slovenijo, v: Mladina, {t. 1/1927–1928, str. 18.
62 Glej npr.: N[AL, Jegli~, Dnevnik, 19. 7. 1925; Govor Antona Su{nika ob sprejemanju deklaracije vlade
Nikole Pa{i}a, Stenografske bele{ke Narodne skup{~ine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, {t. 49/22. 7. 1925, 40.
redno zasedanje, str. 496–501; Govor Ljubomirja Jovanovi}a ob sprejemanju deklaracije vlade Nikole Pa{i}a, Ste-
nografske bele{ke Narodne skup{~ine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, {t. 52/25. 7. 1925, 43. redno zasedanje,
str. 550–558; SLS vedno dosledna, Na{a Stra‘a, 27. 4. 1925, str. 1; Govor dr. A. Koro{ca o politi~nem polo‘aju v
dr‘avi na seji vodstva SLS, Slovenec, 9. 6. 1925, str. 1; Protest Ljubljane – govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 15.
9. 1925, str. 1–2; Veli~asten zbor zaupnikov SLS v Mariboru – govor dr. Antona Koro{ca, 22. 9. 1925, str. 1–3;
ditacijo politike Stjepana Radi}a in pribli‘evanje politiki NRS tako, da je kot pogajalsko
izhodi{~e sprejel raz{irjeni na~rt o samoupravah61 Vojislava Marinkovi}a za ~im ugodnej{o
izvedbo oblastne samouprave v Sloveniji (kot jo je predvidevala ustava).62
384 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
Uvodnik, Jutro, 24. 9. 1925, str. 1; Stali{~e Slovenske ljudske stranke v sedanjem polo‘aju – govor Antona Koro{ca,
Slovenec, 30. 9. 1925, str. 1; Govor dr. Koro{ca v Ptuju, Slovenec, 8. 12. 1925, str. 2; Dr. Koro{ec o stanju v dr‘avi,
Slovenec, 1. 1. 1926, str. 2; Velik govor dr. Antona Koro{ca na Vrhniki, Slovenec, 4. 1. 1927, str. 1; Dr. Koro{ec zopet
med Hrvati, Slovenec, 27. 1. 1926, str. 1.
63 Veli~asten zbor zaupnikov SLS v Mariboru – govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 22. 9. 1925, str. 1; Po zboru
delegatov SLS, Slovenec, 23. 9. 1925, str. 1; Po shodu delegatov SLS v Mariboru, Na{a Stra‘a, 23. 9. 1925, str. 1; Dr.
Koro{ec o predstoje~i dezertaciji SLS, Slovenski narod, 23. 9. 1925, str. 1; Uvodnik, Jutro, 24. 9. 1925, str. 1; Odmev
Koro{~evega ponujanja v Beogradu, Jutro, 24. 9. 1925, str. 1; Slovenski klerikalci se ponujajo vladi, Slovenski
narod, 26. 9. 1925, str. 1; Ali je mogo~e sodelovanje z SLS?, Slovenski narod, 1. 10. 1925, str. 1.
64 N[AL, Jegli~, Dnevnik, 18. 9. 1925; 19. 9. 1925; 30. 9. 1925; Nesoglasja med klerikalci?, Slovenski narod, 6.
9. 1925, str. 2; SLS v mu~ni krizi, Jutro, 25. 9. 1925, str. 2; Kr{~anski socijalisti so slabe volje, Slovenski narod, 1.
10. 1925, str. 2; Razkol v SLS, Jutro, 6. 10. 1925, str. 2; Nara{~ajo~ odpor proti dr. Koro{cu, Jutro, 11. 10. 1925, str.
2; Revolucija v SLS, Jutro, 6. 11. 1925, str. 2; Upor starej{e duhov{~ine proti SLS, Jutro, 18. 3. 1926, str. 2.
65 Glej npr.: Protest Ljubljane – govor Antona Koro{ca, Slovenec, 15. 9. 1925, str. 1; Govor dr. Koro{ca v Ptuju,
Slovenec, 8. 12. 1925, str. 2; Prora~unski govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 9. 2. 1926, str. 1; Govor na~elnika
SLS na ob~nem zboru Jugoslovanske kmetske zveze, Slovenec, 5. 5. 1926, str. 1; Dr. Koro{ec v Dom‘alah, Slove-
nec, 27. 7. 1926, str. 2; Shod SLS v Trebnjem – govor Antona Koro{ca, Slovenec, 10. 8. 1926, str. 1; Veli~asten shod
dr. Koro{ca v Bre‘icah – govor dr. Koro{ca, Slovenec, 5. 10. 1926, str. 1; Zbor zaupnikov SLS – govor Antona
Koro{ca, Slovenec, 16. 11. 1926, str. 1–2; Velik govor Antona Koro{ca na Vrhniki, Slovenec, 4. 1. 1927, str. 1; Govor
Antona Koro{ca na predvolilnem shodu v Ljubljani, Slovenec, 18. 1. 1927, str. 1; Zbor zaupnikov SLS v Ljubljani –
programati~ni volivni govor dr. Koro{ca, Slovenec, 5. 7. 1927, str. 1–2; Koro{ec Anton, Ljubljanski volivci!, Slove-
nec, 6. 7. 1927, str. 1; Klerikalna avtonomija, socialisti~na samouprava, Delavska politika, 9. 7. 1927, str. 1; Zname-
nit (programati~ni) govor dr. Koro{ca v Kranju, Slovenec, 2. 8. 1927, str. 1–2; Bit na{e stranke, Slovenec, 8. 7. 1927,
str. 1; Dr. Koro{ec v Rajhenburgu, Slovenec, 17. 8. 1927, str. 2; Delo zastopnikov Slovenske ljudske stranke, Ljublja-
na 1928, str. 3; Ljubljana je govorila – govor dr. Koro{ca, Slovenec, 9. 9. 1927, str. 1; Slovenskim volivcem za 11.
september 1927, Ljubljana 1927, str. 51 in 58.
66 V katoli{kem tedniku Domoljub so kot odgovor na pisanje Kmetijskega lista (glasila Samostojne kmetijske
stranke) distinkcijo med pojmoma avtonomija in samouprava razlo‘ili aprila 1925: »Da te samouprave, ki jih ho~e
centralisti~na ustava, niso zakonodajne, je ~isto jasno, ker ne morejo napraviti niti enega zakona, ampak samo
takoimenovane uredbe. /…/ O avtonomiji, t. j. o lastni zakonodaji, se pri takih samoupravah ne da govoriti. Kdor kaj
takega govori ali namenoma druga~e govori, kakor misli, ali pa vse zadeve ne pozna.« Oblastne samouprave, (Novi)
Domoljub, 15. 4. 1925, str. 1; Glej tudi: Predlog za parlamentarno kontrolo dr‘avne uprave – govor Andreja Gosarja,
Slovenec, 21. 11. 1926, str. 1.
67 Glej npr.: Ignac Rutar, O vsebini avtonomije in samouprave, v: Slovenski pravnik, {t. 1–2/1927, str. 25–29;
Joso Jurkovi}, Samouprava in avtonomija, v: Slovenski pravnik, {t. 11–12/1932, str. 325–327.
Anton Koro{ec je na~rte strankinega vodstva o mo‘nosti prihodnjega sodelovanja z najve~jo
srbsko stranko pred javnostjo prvi~ predstavil na zboru zaupnikov SLS mariborskega volil-
nega okro‘ja v Mariboru 20. septembra 1925. Zavrnil je zahtevo njenega vodstva po formal-
nemu odstopu od osrednje programske zahteve – uvedbe zakonodajne avtonomije,63 kar je
obenem pripomoglo k postopnemu umirjanju odnosov med Antonom Koro{cem in
kr{~anskosocialnim krilom ter delom na~elniku nenaklonjene duhov{~ine v SLS.64 Po spo-
razumu Pa{i}–Radi} so pri~eli v stranki pomensko izena~evati izraza {iroka samouprava in
zakonodajna avtonomija,65 kar je bila posledica prilagajanja politi~ne taktike.66 Avtonomija
(gr{ko avtós nómos) v dobesednem prevodu ozna~uje lastno zakonodajo, zakonodajno pravi-
co, ki jo dr‘ava sporazumno deli z avtonomnimi enotami, medtem ko je samouprava posa-
meznim dr‘avnim enotam podeljena pravica do udele‘be v zadevah javne uprave – slednja je
bila uresni~ljiva v okviru vidovdanske ustave, avtonomija pa v Kraljevini SHS ni imela prav-
ne podlage.67 S stali{~a pravne stroke nesprejemljiva interpretacija je bila s politi~nega vi-
dika potrebna, saj je vodstvu SLS omogo~ila usmeritev realne politike v izvedbo oblastne
samouprave, in isto~asno lojalno dr‘o do lastnega avtonomisti~nega programa.
Aktivno delovanje SLS v okviru opozicijskega parlamentarnega partnerstva poleti 1926
ni pomenilo pove~evanja zanimanja njenega vodstva za oblikovanje skupne politike opozi-
385ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
68 Delovanje opozicije, Slovenec, 12. 6. 1926, str. 1; Celokupna opozicija proti nettunskim konvencijam, Slove-
nec, 16. 6. 1926, str. 1; Popolna nedelavnost sedanje vlade, Slovenec, 18. 6. 1926, str. 2; Seja opozicionalnih vodi-
teljev, Slovenec, 1. 7. 1926, str. 1.
69 Glej npr.: Dr. Koro{ec v Dom‘alah, Slovenec, 27. 7. 1926, str. 2; Dr. Koro{ec o svoji zavo‘eni politiki, Jutro,
28. 7. 1926, str. 2; Nekaj pojasnil na govor dr. Koro{ca, Kmetski list, 28. 7. 1926, str. 1–2.
70 N[AL, Jegli~, Dnevnik, 1. 11. 1926; Komentarji in kombinacije, Slovenec, 14. 10. 1926, str. 1; Politi~ni
polo‘aj po obnovitvi RR vlade, Jutro, 19. 10. 1926, str. 1; Vlada in sodelovanje SLS – izjava dr. Koro{ca, Slovenec,
19. 10. 1926, str. 1; Uzunovi~ vabi SLS v vlado, Slovenec, 21. 10. 1926, str. 1; SLS v sredi{~u politi~nega dogajanja,
Slovenec, 23. 10. 1926, str. 1; Kapitulacijska pogodba radikalcev s slovenskimi klerikalci, Jutro, 24. 10. 1926, str. 2;
Va‘na izjava dr. Koro{ca, Slovenec, 27. 10. 1926, str. 1; Priznanje ustave, Slovenec, 28. 10. 1926, str. 2; SLS v tihi
kompaniji z vlado, Jutro, 29. 10. 1926, str. 2; Izjava dr. Koro{ca, Slovenec, 3. 11. 1926, str. 1; Zbor zaupnikov
Slovenske ljudske stranke – govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 16. 11. 1926, str. 1; Shod zaupnikov SLS v Celju,
Kmetski list, 17. 11. 1926, str. 1–2.
71 ̂ asopisni glasovi o SLS, Slovenec, 22. 10. 1926, str. 2; Ali in kedaj bodo volitve v oblastne in srezke skup{~ine!,
Slovenski gospodar, 11. 11. 1926, str. 1; Velik govor dr. Antona Koro{ca na Vrhniki, Slovenec, 4. 1. 1927, str. 1–2;
Stiplov{ek, str. 77.
72 Izjava dr. Koro{ca, Slovenec, 3. 11. 1926, str. 1.
73 Radikali o vstopu SLS v vlado, Slovenski narod, 23. 10. 1926, str. 1; Oja~eno nasprotje med radikali in
klerikalci, Slovenski narod, 31. 10. 1926, str. 1; Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke – govor dr. Antona
Koro{ca, Slovenec, 16. 11. 1926, str. 1–2; Shod zaupnikov SLS v Celju, Kmetski list, 17. 11. 1926, str. 1–2; Ali je to
po{teno?, Kmetski list, 24. 11. 1926, str. 1–2; Zbor zaupnikov SLS v Celju, Jutro, 16. 11. 1926, str. 2.
74 Oja~eno nasprotje med radikali in klerikalci, Slovenski narod, 31. 10. 1926, str. 1; Uzunovi} znova vabi SLS
v vlado, Slovenec, 28. 12. 1926, str. 2; Beograd si ‘eli vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev, Slovenec, str. 2; Klerikalci
se {e pogajajo za vstop v vlado, Jutro, 28. 12. 1926, str. 1; Radikalni klub o vstopu SLS v vlado, Slovenec, 30. 12.
1926, str. 1; Velika debata v radikalskem klubu, Jutro, 30. 12. 1926, str. 1; Nova klerikalna ponudba g. Uzunovi}u,
Jutro, 30. 12. 1926, str. 1; Uzunovi} odklanja razgovor s klerikalci, Jutro, 31. 12. 1926, str. 1; Anton Koro{ec, Ob
novem letu, Slovenec, 1. 1. 1927, str. 1.
75 Radi}evci z demago{ko obto‘nico proti Maksimovi}u, Slovenec, 5. 2. 1927, str. 1; Izbruhi Pavla Radi}a proti
{kofu dr. Jegli~u, Slovenec, 27. 2. 1927, str. 1; Govor Stjepana Radi}a na sestanku v Ptuju, Kmetski list, 4. 5. 1927,
str. 1.
76 Po samoupravi k avtonomiji, Slovenec, 27. 11. 1926, str. 1.
cijskih strank.68 Koro{ec v javnih nastopih ni izpostavljal zahteve po uvedbi zakonodajne
avtonomije v Sloveniji,69 sre~anja strankarskih prvakov ob koncu leta 1926 pa je izkoristil za
pribli‘evanje vladni NRS.70 S tem je ‘elel dose~i ~imbolj ugoden polo‘aj za SLS do izvedbe
volitev v oblastne skup{~ine in po volitvah zdru‘itev ljubljanske in mariborske oblasti ter
prevzem upravnih funkcij v Sloveniji.71 Koro{ec je 2. novembra 1926 za ~asnik Slovenec
povedal: »Na{ program je eminentno dr‘avotvoren in dalekovidno reformatori~en,«72 ni pa
pristal na formalno odpoved avtonomisti~nemu programu stranke.73
Pri{lo je do zamrznitve pogajanj med NRS in SLS, ki pa so bila za~asne narave, saj
pripravljenost na nadaljnje pogovore za vstop SLS v vlado na nobeni strani ni zamrla. Vod-
stvo SLS se je v prizadevanjih za vstop v vlado sklicevalo na zaostritev mednarodnega po-
lo‘aja Kraljevine SHS po sklenitvi Tiranskega pakta med Kraljevino Italijo in Albanijo no-
vembra 1926,74 vlada pa je stranki omogo~ila nemoteno volilno kampanjo za volitve v obla-
stne skup{~ine.75 »Samouprava, ~e {e tako slaba in {ibka, mora biti za~etek politi~ne in
gospodarske avtonomije Slovenije, za~etek konca centralizma, opora in orodje v rokah slo-
venskega naroda, slovenska narodna samoupravna zakonodajna zbornica.« 76 Geslo, s kate-
rim je SLS konec novembra 1926 stopila v volilno kampanjo za volitve v oblastne skup{~ine,
je pomenilo nadaljevanje politike, ki je po sporazumu med Stjepanom Radi}em in Nikolo
Pa{i}em postala prevladujo~a strategija za uveljavljenje strankinega programa. Vodstvo je ‘e
maja 1922 sprejelo sklep, da se bo stranka udele‘ila volitev v oblastne skup{~ine in preko
386 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
77 Parcelacija Slovenije in Hrvatske, Slovenec, 13. 11. 1923, str. 1; Anton Koro{ec, Na{ volivni program, Slove-
nec, 28. 11. 1926, str. 1; Nepobolj{ljivi dr. Koro{ec, Jutro, 30. 11. 1926, str. 2; En korak bli‘e avtonomiji, Domoljub,
2. 12. 1926, str. 1.
78 Klerikalna dvoli~nost, Jutro, 4. 1. 1927, str. 2; Ogor~enje nad klerikalno volilno bro{uro, Slovenski narod, 1.
1. 1927, str. 1; Nova vlada, Kmetski list, 9. 2. 1927, str. 1; Na~elo samouprave in avtonomije naj zmaga!, Slovenski
gospodar, 6. 1. 1927, str. 1; Na novo delo za avtonomijo Slovenije, Ljubljana 1926, str. 3, 8–10 in 21.
79 Na~elstvo Slovenske ljudske stranke, Slovenskemu ljudstvu!, Slovenec, 21. 1. 1927, str. 1–2; Sodite po delih!,
str. 42–43, 45–46, 48, 70–76; Na novo delo za avtonomijo Slovenije, Ljubljana 1926, str. 3–6, 7–8 in 20–22.
80 Zborovanje SLS v Celju, Slovenec, 22. 2. 1927, str. 1.
81 Nastop nove vlade, Slovenec, 2. 2. 1927, str. 1; Velik govor Svetozarja Pribi}evi}a v Narodni skup{~ini, Jutro,
17. 2. 1927, str. 1; Govor Stjepana Radi}a na sestanku v Ptuju, Kmetski list, 4. 5. 1927, str. 1; Ivan Ribar, Politi~ki
zapisi, Beograd 1948, str. 194; Gligorijevi}, str. 216.
82 Gligorijevi}, str. 210–215, 219 in 249; Isti, Razlike i dodirne ta~ke u gledi{tu na nacionalno pitanje izme|u
Radikalne i Demokratske stranke 1919–1929, v: Jugoslovenski istorijski ~asopis, {t. 3–4/1969, str. 154.
njih uveljavljala svoj avtonomisti~ni program, ~eprav je nasprotovalo zakonom, ki so opre-
deljevali dr‘avno upravo.77
V tajni{tvu SLS so konec leta 1926 izdali bro{uro z naslovom Na novo delo za avtono-
mijo Slovenije, v kateri so predstavili negativne vplive centralisti~ne dr‘avne ureditve na
politi~ni, gospodarski in kulturni razvoj Slovenije.78 Poudarili so potrebo po zmanj{anju {te-
vila oblasti na nekaj pokrajinskih enot, hkrati pa {e natan~neje kot v avtonomisti~nem pro-
gramu iz leta 1921 diferencirali pristojnosti samoupravnih enot. S prikazom uspe{nega delo-
vanja kranjskega de‘elnega zbora pred letom 1918 so sku{ali utemeljiti delovanje prihodnje
oblastne samouprave na podlagi {irokih pristojnosti samoupravnih organov in mo~nega dr‘av-
nega finan~nega zaledja. Medtem ko so v volilni bro{uri za skup{~inske volitve leta 1923
Sodite po delih! Vsem, ki so dobre volje! Ka‘ipot slovenskim volivcem v boju za slovensko
samostojnost v SLS govorili o oblikovanju pokrajinskih skup{~in z zakonodajnimi pristojno-
stmi v federativni dr‘avi Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov, pred oblastnimi volitvami
niso ve~ zahtevali revizije ustave, temve~ so uresni~itev zakonodajne avtonomije Slovenije
opredelili kot svoj dolgoro~ni politi~ni cilj.79
Zmaga SLS na volitvah v oblastne skup{~ine januarja 1927 je pomenila, da je velika
ve~ina volivcev v Sloveniji odobravala politiko strankinega vodstva, ki je po vstopu HSS v
vlado poleti 1925 vztrajajo~ na avtonomisti~nih idejnih izhodi{~ih iskalo mo‘nosti, da bi z
noveliranjem zakonodaje o oblastnih in sreskih samoupravah doseglo raz{iritev pristojnosti
oblastnih samouprav in tako pripravilo osnovo za uvedbo zakonodajne avtonomije v upravno
zdru‘eni Sloveniji.80 Ko je Koro{ec po izstopu HSS iz vlade 1. februarja 1927 podpisal koali-
cijsko pogodbo z mandatarjem Nikolo Uzunovi}em, ta od njega ni zahteval javne odpovedi
avtonomisti~nemu programu, saj je v najmo~nej{i slovenski stranki iskal zaveznika v boju
proti hrva{ki opoziciji, ki je bila po volitvah okrepljena.81
V obdobju, ko je vlade sestavljal Nikola Uzunovi} (od 8. aprila 1926 do 17. aprila 1927),
je poglabljanje notranjih razlik v strankarskih organizacijah oslabilo njihov politi~ni vpliv.
Zaradi neizrazitih programskih usmeritev strank, nejasnih politi~nih opredelitev njihovih
vodstev in {ibke strankarske organizacije so bile v tem obdobju zna~ilne {tevilne politi~ne
krize zakonodajne in izvr{ne oblasti, ki so v maju in decembru 1926 dosegle vrhunec; to je
mo~no pove~alo politi~no mo~ kralja Aleksandra v smeri prevzemanja izvr{ne oblasti v svoje
roke. SLS se v opisanih razmerah kot edina opozicijska stranka ni izrecno odpovedala zahte-
vi po reviziji vidovdanske ustave in je odklanjala dr‘avni centralizem.82
Dan po odstopu Nikole Uzunovi}a z mesta predsednika vlade je 17. aprila 1927 koali-
cijsko vlado oblikoval minister za vere v Uzunovi}evi vladi in vodja skupine Ljubomirja
387ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
83 ^ulinovi} I., str. 493–496; Metod Miku‘, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917–1941, Ljubljana
1965, str. 351–352.
84 Slovenec v nedeljo, Slovenec v~eraj, Jutro, 17. 6. 1927, str. 2; Na{a stranka, Slovenec, 19. 6. 1927, str. 1;
Velepoliti~na nedelja na Bledu – izjava Antona Koro{ca, Slovenec, 12. 7. 1927, str. 1; Odmevi pakta med Koro{cem
in Vuki}evi}em, Jutro, 12. 7. 1927, str. 2; Ministrski predsednik v Mariboru in Celju, Slovenec, 13. 7. 1927, str. 1;
Negativna in pozitivna politika, Slovenec, 15. 7. 1927, str. 1; V na{i dr‘avi, Slovenski gospodar, 21. 7. 1927, str. 3;
Na{a parola, Slovenec, 31. 7. 1927, str. 1; Dr. Koro{ec o takozvanem blejskem sporazumu, Slovenec, 13. 8. 1927,
str. 1; Vuki}evi} o blejskem sporazumu, Slovenec, 18. 8. 1927, str. 2; G. Vuki}evi} v Ljubljani, Jutro, 20. 8. 1927, str.
2; Govor ministrskega predsednika Vuki}evi}a v Ljubljani, Slovenec, 21. 8. 1927, str. 2; Govor dr. Koro{ca v Mariboru,
Slovenec, 31. 8. 1927, str. 2; Vuki}evi} soglasno izvoljen – govor Velimirja Vuki}evi}a, Slovenec, 4. 10. 1927, str. 1.
85 Dr. Koro{ec o takozvanem blejskem paktu, Slovenec, 13. 8. 1927, str. 1.
86 Negativna in pozitivna politika, Slovenec, 15. 7. 1927, str. 1; Velepomembne izjave g. Vuki}evi}a, Slovenec,
17. 8. 1927, str. 1; Blejski pakt je le pristanek SLS na Vuki}evi}ev program, Jutro, 17. 8. 1927, str. 1.
87 Sijajno uspeli shodi dr. Koro{ca v Morav~ah, Kamniku in [kofji Loki, Slovenec, 6. 9. 1927, str. 1; Koro{~ev
program v besedah in dejanjih, Jutro, 7. 9. 1927, str. 2; Delovni program nove vlade, Slovenec, 22. 9. 1927, str. 1.
88 Glej npr.: »Mi sami in samo mi«, Jutro, 6. 7. 1927, str. 2; Ivan Pucelj, Programati~ni volilni govor dr. A.
Koro{ca, Kmetski list, 13. 7. 1927, str. 1–2; Definitivna kapitulacija g. Koro{ca pred dr‘avnim in narodnim edin-
stvom, Jutro, 9. 7. 1927, str. 2; France Filipi~, Anton Koro{ec in marksisti, v: Prispevki za novej{o zgodovino, {t. 1/
1991, str. 87; Nade‘da Jovanovi}, Politi~ki sukobi u Jugoslaviji 1925–1928, Beograd 1974, str. 216–217.
89 Glej npr.: Klerikalna politi~na morala ali SLS v Beogradu, Jutro, 6. 8. 1927, str. 2; Dr. Koro{ec – srbijanski
radikal!, Kmetski list, 28. 9. 1927, str. 1; V Beogradu belo, v Sloveniji ~rno, Jutro, 24. 7. 1928, str. 2; Igor Rosina,
Avtonomija Slovenije in SLS, Kmetski list, 25. 7. 1928, str. 2–3; Dvoli~na vloga dr. Koro{ca in njegove stranke,
Jovanovi}a v NRS Velimir Vuki}evi}.83 Vodstvo SLS je sredi junija 1927 opustilo opozi-
cijsko dr‘o, programsko zahtevo po uvedbi zakonodajne avtonomije pa je povsem izpodrini-
la ideja o samoupravni in enakopravni Sloveniji v okviru Kraljevine SHS.84 Anton Koro{ec
je bil po skup{~inskih volitvah leta 1923 v stalnih stikih s predstavniki NRS, ki so se po smrti
Stojana Proti}a zdru‘evali okrog predsednika Narodne skup{~ine Ljubomirja Jovanovi}a;
mednje je spadal tudi Vuki}evi}, ki je poleti 1925 postal Koro{~ev najpomembnej{i politi~ni
zaveznik. Zaradi avtoritete Nikole Pa{i}a, ki je vztrajal na formalni odpovedi od strankinega
avtonomisti~nega dr‘avnopravnega programa, in Vuki}evi}evega podrejenega polo‘aja v NRS,
se je njuna zveza polno udejanjila s sklenitvijo Blejskega sporazuma, ki sta ga politika pod-
pisala 11. julija 1927.85
Uredniki politi~nih ~asnikov so s {tevilnimi komentarji sporazuma med Antonom
Koro{cem in Velimirjem Vuki}evi}em deloma bla‘ili obi~ajni poletni izpad politi~nih vesti,
glavni razlog za njegovo veliko odmevnost pa je bila novica, da je vodstvo SLS v okviru
delovnega programa vlade kot nadomestilo za splo{no zakonodajno avtonomijo Slovenije
doseglo pristanek vlade na dopolnila k Zakonu o oblastni in sreski samoupravi o pove~anju
zakonodajnih in finan~nih pristojnosti oblastnih samouprav.86 V zameno za to je sprejelo
vladni volilni program, ki je obsegal izena~itev davkov, preganjanje korupcije, reorganiza-
cijo oblastne samouprave in stabilizacijo odnosov s sosednjimi dr‘avami.87 Zaradi predvolil-
ne kampanje je bil Blejski sporazum pred skup{~inskimi volitvami 11. septembra 1927 upo-
rabljen za diskreditacijo SLS, na kar opozarjata primera iz Samostojne demokratske stranke,
ko je njeno centralno vodstvo pripisovalo glavni razlog za sklenitev sporazuma poskusu revi-
diranja ustave za dosego zakonodajne avtonomije, medtem ko so v slovenskem demokrat-
skem taboru sporazum ovrednotili kot izdajo strankinega avtonomisti~nega programa.88
Smernice delovanja, ki jim je stranka sledila po politi~nih spremembah v dr‘avi julija
1925, so od njenega vodstva zahtevale hkratno prizadevanje za ohranitev avtonomisti~ne
identitete v sferi centralisti~nih interesov vlade. To je pri politi~nih nasprotnikih porodilo
o~itek o nena~elni, dvojni politiki Antona Koro{ca v Beogradu in Ljubljani,89 o programskem
388 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
Jutro, 17. 11. 1928, str. 2; V Beogradu centralisti, na Hrvatskem avtonomisti, Jutro, 27. 12. 1928, str. 1; Janov obraz
klerikalne politike – Svetozar Pribi}evi} o klerikalnih revizijonisti~nih projektih, Jutro, 28. 12. 1928, str. 1; Janko
Prunk, Politi~ni profil in delo dr. Antona Koro{ca v prvi Jugoslaviji, v: Prispevki za novej{o zgodovino, {t. 1/1991,
str. 38.
90 Slovenski knji‘evnik leve katoli{ke usmeritve in prista{ mladinskega kri‘arskega gibanja Bo‘o Vodu{ek je v
razmi{ljanju o etiki in politi~ni miselnosti Slovencev podvomil v iskrenost slovenskega avtonomisti~nega stali{~a z
utemeljitvijo, da je v svojem jedru nagnjeno k sklepanju politi~nih kompromisov, zato je obsodil sklenitev Blejskega
sporazuma. Bo‘o Vodu{ek, Etika in politi~na miselnost Slovencev, v: Kri‘ na gori, {t. 6–7/1926–1927, str. 105; Glej
tudi: Lojze Ude, Zna~ilnost zadnjega volilnega boja in dana{nji notranjepoliti~ni polo‘aj v svitu borbe za samostoj-
no zdru‘eno Slovenijo, v: Mladina, {t. 1/1927–1928, str. 20; Lojze Ude, Revizija ustave, v: Svobodna mladina,
{t. 6–7/1928, str. 133–134; Slovenski centrum, Slovenec, 18. 8. 1927, str. 1; Va‘en programati~en govor dr. Koro{ca
v Ptuju, Slovenec, 23. 8. 1927, str. 1.
91 Podrobneje o tem glej: Ratej, Slovenski politi~ni katolicizem, str. 165–190.
92 Prav tam.
93 Krvavi dan v Narodni skup{~ini, Slovenec, 21. 6. 1928, str. 1; Poslanca Pavle Radi} in dr. Basari~ek, Jutro,
21. 6. 1928, str. 1.
94 Vuki}evi} in Koro{ec v avdijenci, Slovenec, 26. 6. 1928, str. 1; Borba v vladi za demisijo, Jutro, 30. 6. 1928,
str. 1; Demokratski poslanski klub, Jutro, 4. 7. 1928, str. 1; Tudi socijalisti zahtevajo razpust Narodne skup{~ine,
Jutro, 4. 7. 1928, str. 1; Igor Rosina, 20. junij 1928 in Slovenci, Kmetski list, 4. 7. 1928, str. 1.
95 Preden je Aleksander poveril mandat za sestavo vlade na~elniku SLS, je sku{al vlado oblikovati tudi general
Stevan Had‘i}, ki je oktobra 1924 povzro~il krizo in padec vlade Ljubomirja Davidovi}a. Njegov mandat za sestavo
vlade ni pomenil neparlamentarnega re{evanja vladne krize, podprlo ga je tudi vodstvo SLS. V vladi Antona Koro{ca
je prevzel resor za vojsko in mornarico, kar je bila izbira kralja kot vrhovnega poveljnika oboro‘enih sil. Delovna
vlada generala Had‘i}a, Slovenec, 13. 7. 1928, str. 1; Nevtralna vlada; Razgovori generala Had‘i}a, Slovenec, 14. 7.
1928, str. 1; ^ulinovi} II., str. 301; Milan Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, Rijeka 1970, str. 184.
96 Dr. Koro{ec je sino~i dobil mandat, Slovenec, 25. 7. 1928, str. 1; Mandat za sestavo vlade ima dr. Koro{ec,
Jutro, 25. 7. 1928, str. 1.
popu{~anju v zahtevi po reviziji vidovdanske ustave ter o vsebinski izpraznjenosti avtonomi-
sti~nega programa.90 Dejansko odstopanje od avtonomisti~nega programa je pred skup{~in-
skimi volitvami leta 1927 zaostrilo tudi notranja nesoglasja v SLS in poglobilo spor s kr{~an-
skosocialnim krogom.91
Vodstvo SLS je s sklenitvijo Blejskega sporazuma dobilo mo‘nost {irokega uresni~evanja
oblastne samouprave v Sloveniji, kar je bil prevladujo~ politi~ni interes po dokon~nem ne-
uspehu pobud za revizijo ustave in uvedbo zakonodajne avtonomije poleti 1925. ^eprav se je
zavedalo, da bi utegnila sklenitev sporazuma negativno vplivati na strankin volilni rezultat,
prilo‘nosti za tesno sodelovanje z vlado pri izvedbi volitev ni ‘elelo zamuditi.92 SLS je tudi
po skup{~inskih volitvah leta 1927 ohranila 20 poslanskih mandatov. ^eprav sprememba
politike stranki ni povzro~ila politi~ne {kode, o odzivu slovenskih volivcev na Blejski spo-
razum zaradi kratkega ~asovnega intervala med sklenitvijo sporazuma in volitvami ter zaradi
dejstva, da je bila SLS prevladujo~a politi~na sila v Sloveniji, na podlagi rezultata volitev ne
moremo upravi~eno sklepati.
Prvak HRSS Stjepan Radi} je bil 20. junija 1928 v Narodni skup{~ini hudo ranjen v
atentatu (umrl je 8. avgusta 1928 v Zagrebu), v katerem je ~rnogorski poslanec NRS Puni{a
Ra~i} smrtno ranil tudi poslanca HSS Pavleta Radi}a in \ura Basari~eka.93 Politi~ni krizi po
atentatu in pritiskom {tevilnih politi~nih in nepoliti~nih organizacij je 4. julija 1928 sledil
odstop Velimirja Vuki}evi}a z mesta predsednika vlade.94 Kralj je po neuspelem poskusu
generala Stevana Had‘i}a95, da bi oblikoval vlado, 24. julija 1928 poveril mandat za sestavo
vlade Antonu Koro{cu, ki je 27. julija 1928 sestavil koalicijsko vlado in v njej opravljal tudi
funkcijo ministra za notranje zadeve.96 Obse‘en zakonodajni program vlade je med drugim
vseboval zavezo o prilagoditvi zakonskega na~rta o osrednji upravi za t. i. dekoncentracijo
upravne oblasti: »Posamezna ministrstva bodo v upravi z vso marljivostjo skrbela, da se v
389ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
97 Deklaracija Koro{~eve vlade, Slovenec, 3. 8. 1928, str. 1; Jutro, 3. 8. 1928, str. 2.
98 Veljko Mratovi}, Nikola Filipovi}, Smiljko Sokol, Ustavno pravo i politi~ke institucije, Zagreb 1986, str. 342.
99 Arhiv Srbije i Crne Gore (dalje: ASCG), fond: Jovan Jovanovi} Pi‘on, {t. 80, fasc. 30, Na~rt zakona o central-
ni upravi, 22. 10. 1921; ASCG, fond: Narodna skup{~ina Kraljevine Jugoslavije, {t. 72, fasc. 7/15, Predlog zakona o
centralni upravi, 31. 12. 1923; 12. 5. 1926; Zakon o centralni upravi, Slovenec, 3. 7. 1926, str. 1; Dr. Gosar proti
vladnemu na~rtu o centralni upravi, Slovenec, 4. 7. 1926, str. 1; Centralizem ali avtonomija – govor dr. Hohnjeca,
Slovenski gospodar, 15. 7. 1926, str. 1; Zakon o centralni upravi – govor poslanca Smodeja, Slovenec, 25. 11. 1926,
str. 1; Zakon o centralni upravi v zakonodajnem odboru sprejet, Slovenec, 5. 3. 1927, str. 1.
100 Gligorijevi}, str. 114–115.
101 ASCG, fond: Narodna skup{~ina, {t. 72, fasc. 7/15, Predlog zakona o centralni upravi, 13. 11. 1926 in 15. 12.
1927; Delovni program nove vlade, Slovenec, 22. 9. 1927, str. 1.
102 Vlada razmi{lja o decentralizaciji uprave?, Jutro, 20. 4. 1928, str. 1; Seja ministrskega sveta, Slovenec, 12. 5.
1928, str. 1; Vedno ve~ avtonomije, Slovenski gospodar, 16. 5. 1928, str. 3; Centralizem – obsojen na smrt!, Sloven-
ski gospodar, 21. 6. 1928, str. 2.
103 Pokrajinski arhiv Maribor, fond: Anton Koro{ec, Spisek prista{ev SLS med sodniki, dr‘avnimi pravdniki in
nara{~ajem na obmo~ju Slovenije, 6. 10. 1924; Stenografske bele{ke Zakonodavnog odbora Narodne skup{tine
Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Beograd 1925, Zasedanja z dne 18. 6. 1925, str. 110–121; 23. 6. 1925,
str. 161–169; 24. 6. 1925, str. 204–212; 27. 6. 1925, str. 241–245; 7. 7. 1925, str. 291; 8. 7. 1925, str. 299–301; 29.
7. 1925, str. 307; 1. 8. 1925, str. 342–343 in 366; Glej tudi zasedanje z dne 19. 6. 1925, str. 125–127; Jelka Melik,
Kazensko sodstvo na Slovenskem 1919–1929, Ljubljana 1994, str. 40.
104 Glej npr.: Dr. Koro{ec v Dom‘alah, Slovenec, 27. 7. 1926, str. 2; Dr. Koro{ec o svoji zavo‘eni politiki, Jutro,
28. 7. 1926, str. 2; Nekaj pojasnil na govor dr. Koro{ca, Kmetski list, 28. 7. 1926, str. 1–2.
105 Gligorijevi}, str. 228.
106 Zakon o centralni upravi v zakonodajnem odboru sprejet, Slovenec, 5. 3. 1927, str. 1.
najvi{ji meri razbremenijo osrednje oblasti pri poslih, ki jih morejo ni‘je instance radi poz-
navanja razmer bolje in hitreje izvr{evati. Ako po obstoje~ih zakonih ne bi bilo mogo~e zado-
stiti ‘eljam ljudstva, bo vlada predlo‘ila narodni skup{~ini nove zakonske predloge. Ker nosi
ljudstvo velika bremena za dr‘avno upravo, je na{a dol‘nost, da mu damo dobro in po{teno
upravo. V duhu teh preosnov za dekoncentracijo upravnih oblasti se bo prilagodil zakonski
na~rt o osrednji upravi, ki je ‘e pred narodno skup{~ino.«97
Kot zadnjo razvojno stopnjo avtonomisti~nih prizadevanj SLS pred uvedbo diktature si
omenjeni zakonski na~rt oglejmo pobli‘e. Pravna teorija dekoncentracijo razlaga kot prvo
stopnjo decentralizacije dr‘avne uprave, pri kateri je del poslov centralne uprave prenesen na
posamezne njej podrejene upravne (pokrajinske) enote.98 Po neuspelih poskusih oblikovanja
Zakona o centralni upravi leta 1921 in 1923 je vladni kabinet Nikole Uzunovi}a predlog
omenjenega zakona maja 1926 ponovno predlo‘il v obravnavo Zakonodajnemu odboru Na-
rodne skup{~ine,99 ki je bil oblikovan kot organ za izena~evanje zakonodaje.100 Poglavje o
reorganizaciji dr‘avne uprave je jeseni 1927 vseboval tudi program vlade Velimirja
Vuki}evi}a,101 v ~asu Koro{~eve vlade pa so tekle priprave za obravnavo vladnega predloga
v Narodni skup{~ini.102 Poslanci Jugoslovanskega kluba so v teku spremembe politike SLS v
drugi polovici leta 1925 v Zakonodajnem odboru Narodne skup{~ine ob pretresu predlogov
o dr‘avnem to‘ilstvu/pravdni{tvu (Andrej Gosar, Jakob Hod‘ar) ter o tisku (Josip Hohnjec,
Franc Smodej) izvajali glavni politi~ni pritisk proti centralisti~ni dr‘avni ureditvi,103 saj za-
radi pribli‘evanja vladi v javnosti niso izpostavljali svoje opozicijske dr‘e.104 ^eprav se 2.
junija 1926 niso izrekli za podalj{anje delovanja omenjenega odbora, ki je kr~il zakonodajno
funkcijo Narodne skup{~ine,105 so bili s kon~nim besedilom Zakona o centralni upravi ob
njegovem sprejetju v odboru marca 1927 zadovoljni.106
Stali{~e SLS do vladnega predloga Zakona o centralni upravi ob koncu leta 1926 in v
za~etku leta 1927 ni bilo izklju~na posledica takti~nega pribli‘evanja vladi, temve~ prizade-
vanj za dosego ~im ve~jih samoupravnih pristojnosti v oblasteh. Poslanec Jugoslovanskega
kluba Josip Hohnjec je nasprotoval dr‘avnemu nadzoru nad financami v oblasteh, Andrej
390 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
107 Stenografske bele{ke Zakonodavnog odbora Kraljevine SHS, 1. knjiga 1926–1927, Pretres zakona o centralni
upravi, 13. 11. 1926; 20. 11. 1926; 24. 11. 1926; 26. 11. 1926; 26. 1. 1927, str. 124–125; 139–142; 147–150; 162–165;
194–197; 203; Delovanje opozicije, Slovenec, 12. 6. 1926, str. 1; Seja opozicionalnih voditeljev, Slovenec, 1. 7.
1926, str. 1; Predlog za parlamentarno kontrolo dr‘avne uprave – govor dr. Gosarja, Slovenec, 21. 11. 1926, str. 1;
Razprava o zakonu o centralni upravi, Slovenec, 27. 11. 1926, str. 2.
108 Omenjen del besedila Zakona o centralni upravi se je glasil: »V delokrog ministrstev, vsakega za njegov
delokrog, spadajo dr‘avni posli glede organizacije dr‘avne oblasti, vrhovno vodstvo celokupne dr‘avne uprave,
vrhovni nadzor nad upravno oblastjo in organi, kakor tudi posli, ki so pridr‘ani za delokrog ministrstev s posebnimi
zakoni, izvzem{i dosedanjega zakona in uredbe o ustroju ministrstev in pa pripravljanje zakonskih predlogov.« Raz-
prava o zakonu o centralni upravi, Slovenec, 27. 11. 1926, str. 2.
109 Ministrski predsednik je 25. avgusta 1928 za predsednika omenjene komisije imenoval nekdanjega demo-
kratskega velikega ‘upana mariborske oblasti Otmarja Pirkmajerja. Uredba o ustanovitvi in ustroju komisije za
ureditev uprave, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 74/7. 8. 1928, str. 530–531; Iz Slu‘benih novin
Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 91/22. 9. 1928; Za izbolj{anje
dr‘avne uprave, Mariborski ve~ernik Jutra, 26. 10. 1928, str. 1.
110 Predlog za parlamentarno kontrolo dr‘avne uprave – govor dr. Gosarja, Slovenec, 21. 11. 1926, str. 1; Raz-
prava o zakonu o centralni upravi, Slovenski narod, 21. 11. 1926, str. 1.
111 Nova vlada in njeni ~lani, Stra‘a, 30. 7. 1924, str. 1; G. Vuki}evi} o sporazumu z dr. Koro{cem; Tudi Voja
Marinkovi} za sporazum, Slovenec, 16. 7. 1927, str. 2; Popolno soglasje med Marinkovi}em in Vuki}evi}em, Slove-
nec, 20. 7. 1927, str. 1; Va‘en programati~en govor dr. Koro{ca v Ptuju, Slovenec, 23. 8. 1927, str. 1; Pripovedke
g. Koro{ca v Ptuju, Jutro, 23. 8. 1927, str. 2; Sijajno uspeli shodi dr. Koro{ca v Morav~ah, Kamniku in [kofji Loki,
Slovenec, 6. 9. 1927, str. 1; Marinkovi}ev ekspoze o zunanji politiki, Slovenec, 24. 11. 1927, str. 1–2; Ekspoze
zunanjega ministra, Jutro, 24. 11. 1927, str. 1.
112 Prora~unski govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 9. 2. 1926, str. 1–2; Govor dr. Koro{ca na shodu v Maribo-
ru, Slovenec, 31. 8. 1927, str. 2; Davidovi} tipa semintja, Slovenec, 16. 9. 1927, str. 1; Voja Marinkovi}-Ljuba
Davidovi}, Slovenec, 12. 10. 1927, str. 1; Davidovi} napada, Slovenec, 28. 10. 1928, str. 1; Lepe besede Ljube
Davidovi}a, Jutro, 28. 10. 1928, str. 1.
113 Marinkovi}ev na~rt kot osnova upravnega programa opozicijonalnega bloka, Jutro, 12. 2. 1924, str. 1;
Avtonomisti~ni program SLS, Slovenec, 15. 2. 1924, str. 1; Zunanjepoliti~ne smernice Voje Marinkovi}a, Slovenec,
24. 4. 1927, str. 3; Skrajno miroljubno stali{~e na{e vlade, Slovenec, 29. 4. 1927, str. 1; Seja na~elstva in vodstva
Gosar pa je predlagal spremembo imena zakona v Zakon o vrhovni upravi in predelavo vlad-
nega na~rta na na~in, da bi posamezna ministrstva izvajala le nadzorno funkcijo nad oblast-
mi, ki bi dobile izvr{ilne pristojnosti.107 Zakonodajni odbor je sprejel del njegovega predloga
besedila, ki je po mnenju vodstva SLS predstavljal ustrezno izhodi{~e za nadaljnje usklajevanje
o dekoncentraciji uprave.108 Minister za notranje zadeve Anton Koro{ec je 3. julija 1928
izdal Uredbo o ustanovitvi in ustroju komisije za ureditev uprave, ki je dolo~ala sestavo
kolegialnega strokovnega telesa za pripravo predlogov zakonov, uredb in predpisov, nana{a-
jo~ih se na organizacijo dr‘avne uprave;109 poslanec Jugoslovanskega kluba Andrej Gosar se
je za to zavzemal ‘e ob obravnavi vladnega predloga Zakona o centralni upravi v zakonodaj-
nem odboru Narodne skup{~ine 20. novembra 1926.110
Na~rt o dekoncentraciji dr‘avne uprave oziroma predlog Zakona o centralni upravi v ~asu
Koro{~eve vlade tako ni bil predmet usklajevanja z avtonomisti~nim dr‘avnopravnim pro-
gramom SLS, temve~ s predelanim na~rtom o {irokih samoupravah Vojislava Marinkovi}a.
Vodja desnega krila v Demokratski stranki Vojislav Marinkovi} je postal z inavguracijo vla-
de Velimirja Vuki}evi}a aprila 1927 eden vodilnih politikov v Kraljevini SHS, ki mu je uspe-
lo konsolidirati odnose s Kraljevino Italijo po sklenitvi italijansko-albanskega sporazuma
novembra 1926. Marinkovi} je u‘ival politi~no podporo in veliko zaupanje Antona Koro{ca,111
kar je bilo vidno zlasti po spremembi politike HSS julija 1925, ko se je pri~ela SLS odmikati
od opozicijske politike in nekdanjega zaveznika Ljubomirja Davidovi}a.112 Vezala so ju po-
dobna stali{~a glede vpra{anj jugoslovanske zunanje politike, najintenzivneje pa sta sodelo-
vala v usklajevanju Marinkovi}evega na~rta o {irokih samoupravah z avtonomisti~nim dr‘av-
nopravnim programom SLS.113
391ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
SLS, Slovenec, 10. 5. 1927, str. 1; Bivanje dr. Koro{ca v Belgradu, Slovenec, 26. 5. 1927, str. 1; Nova varijanta
blejskega sporazuma, Slovenec, 14. 8. 1927, str. 1; Izjava Marinkovi}a o notranjih in zunanjih problemih, Slovenec,
18. 8. 1927, str. 1; Dr. Marinkovi} o svojem blejskem boravku, Jutro, 18. 8. 1927, str. 1; Marinkovi}ev ekspoze o
zunanji politiki, Slovenec, 24. 11. 1927, str. 1–2; Ekspoze zunanjega ministra, Jutro, 24. 11. 1927, str. 1; Na{a
politika je vseskozi miroljubna, Slovenec, 3. 1. 1928, str. 1; Zunanjepoliti~na debata v finan~nem odboru, Jutro, 3. 1.
1928, str. 1; Anton Koro{ec, Balkanska politika, v: Socialna misel, l. V/1926, str. 146 in 148; Vo|a govori: li~nost,
izjave, govori i politi~ki rad vo|e Hrvata dra. Vladka Ma~ka, ur. Mirko Glojnari}, Zagreb 1936, str. 83.
114 Josip Hohnjec, O ustavi na{e dr‘ave, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, go-
spodarske in politi~ne zgodovine, Ljubljana 1928, str. 314.
115 Izprememba ustave – v pri~akovanju odgovora predsednika vlade, Slovenec, 9. 11. 1928, str. 1.
116 Deklaracija Koro{~eve vlade, Slovenec, 3. 8. 1928, str. 1; Jutro, 3. 8. 1928, str. 2; Gligorijevi}, Demokratska
stranka, str. 465.
117 Znamenita izjava Nj. Vel. kralja Aleksandra, Slovenski gospodar, 23. 1. 1929, str. 1; Pari{ki list Matin o
razmerah v Jugoslaviji, Slovenski gospodar, 30. 1. 1929, str. 2.
118 Dr. Koro{~ev na~rt za razdelitev dr‘ave na tri pokrajine, Mariborski ve~ernik Jutra, 14. 12. 1928, str. 1; Josip
Hohnjec, O ustavi na{e dr‘ave, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in
politi~ne zgodovine, Ljubljana 1928, str. 335; Perov{ek, Programi politi~nih strank, str. 78.
119 Dr. Koro{~ev na~rt za razdelitev dr‘ave na tri pokrajine, Mariborski ve~ernik Jutra, 14. 12. 1928, str. 1;
Trialisti~na preureditev dr‘ave?, Slovenski narod, 14. 12. 1928, str. 1; Nade‘da Jovanovi}, Politi~ki sukobi u Jugo-
slaviji 1925–1928, Beograd 1974, str. 328; Mom~ilo Ze~evi}, Neki pogledi na politi~ku delatnost Antona Koro{ca
1918–1940, v: Prispevki za novej{o zgodovino, {t. 1/1991, str. 69–70.
120 Po pisanju demokratskega glasila Slovenski narod bi prevzem gospodarskih institucij v Sloveniji potekal po
naslednjem na~rtu: »Vsi mestni in ob~inski sveti, v katerih imajo samostojni demokrati ve~ino, med temi tudi ljub-
ljanski ob~inski svet, bodo razpu{~eni in postavljeni komisarji. Na ta na~in bi pri{li tudi v odbor mestne hranilnice
samo klerikalci. Nato bi s finan~nim zakonom spremenili volilni red za ob~ine tako, da bi onemogo~ili samostojnim
demokratom ve~ino. Komisarji bi se postavili v vseh ob~inah za dalje ~asa, da ubijejo akcijo samostojnih demokra-
tov. Razen tega bi bile razpu{~ene vse podru‘nice kmetijske dru‘be, v katerih imajo ve~ino SDS in SKS, ter se
postavili komisarji, ki naj bi izvedli v teh podru‘nicah nove volitve. Osrednji urad za zavarovanje delavcev (dalje:
OUZD) v Zagrebu bo razparceliran v pokrajinske avtonomne bolni{ke blagajne. S sestanka ljubljanskih klerikalcev
je bil ‘e predlo‘en sli~en predlog in na~rt ministru socijalne politike Bari}u, ki pa ga je odklonil, kar je izzvalo v
krogih SLS veliko nezadovoljstvo (glej tudi: Interpelacija poslanca Smodeja, Slovenec, 20. 1. 1926, str. 1; Novo
ravnateljstvo OUZD v Ljubljani, Slovenec, 20. 10. 1927, str. 1). Poslopje dru{tva Kazino, v katerem se nahajajo
prostori in uradi SDS, naj bi se odvzelo samostojnim demokratom ter dodelilo ljubljanski ob~ini, tako da bi se morali
samostojni demokrati izseliti iz poslopja. Zaradi prepre~enja imenovanja in nastavljanja uradnikov, ki pripadajo
Vodstvo Demokratske stranke je zahtevo po dekoncentraciji uprave izrazilo ‘e v svojem
ustavnem na~rtu pred sprejetjem vidovdanske ustave.114 Po sklenitvi sporazuma Pa{i}-Radi}
leta 1925 je predelan Marinkovi}ev na~rt kot delovni program sprejelo tudi vodstvo SLS.115
Na~rt ni zahteval ustavnih sprememb in je zavra~al federalizem, tak{ne poudarke pa je Anton
Koro{ec izpostavil tudi v deklaraciji vlade avgusta 1928;116 kralj Aleksander je v za~etku leta
1929 po poro~anju Slovenskega gospodarja izjavil novinarju francoskega ~asnika Matin:
»Pripraviti moramo liberalni in decentralisti~ni sistem, ki pa naj obenem predstavlja duhov-
no in teritorialno edinstvo Jugoslavije.«117
Ob vladnem predlogu reforme dr‘avne uprave se je v drugi polovici leta 1928 pojavil
na~rt o trialisti~ni dr‘avni ureditvi, ki so ga jugoslovanski ~asniki zaradi njegove skladnosti z
avtonomisti~nim dr‘avnopravnim programom SLS povezovali z Antonom Koro{cem.118
Upravo v treh federalno-konfederalnih enotah s skupnimi mejami, zunanjo politiko, vojsko
in komunikacijami bi po tem na~rtu prevzele najmo~nej{e politi~ne stranke v dr‘avi: NRS in
Samostojna demokratska stranka v Srbiji, Makedoniji, ^rni gori ter v ve~jem delu Bosne in
Hercegovine; HSS v Slavoniji, Dalmaciji in preostanku Bosne in Hercegovine; ter SLS v
Sloveniji. Vsaka od treh pokrajin bi imela svojo pokrajinsko vlado, skupen parlament pa bi
tvorili delegati pokrajinskih zborov in gospodarskih ter stanovskih zdru‘enj.119 V Sloven-
skem narodu objavljen na~rt o razdelitvi dr‘ave je v podrobnostih predvideval popolno pod-
reditev Slovenije politi~nemu nadzoru SLS120, s ~imer bi stranka lahko pri~ela uresni~evati
392 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
opozicijskim strankam, se imajo postavljati samo oni uradniki, za katere bo poseben klerikalni akcijski odbor izdal
odobrenje ter izjavil, da so povsem zanesljivi. Treba je paziti, da vse ob~ine in druge samouprave ter javne ustanove
in korporacije nalagajo svoj denar v klerikalne banke. Tu se misli predvsem na OUZD. Nadalje se ima strogo gledati
na to, da bodo vse dobave, licitacije, dra‘be itd. dodeljene izklju~no klerikalcem. V skrajni potrebi je dolo~eno, da se
onemogo~i opoziciji vsako delovanje, v prvi vrsti seveda v Kme~kodemokratski koaliciji zdru‘enim strankam.« Kle-
rikalci pripravljajo obznano za Slovenijo, Slovenski narod, 13. 12. 1928, str. 1.
121 Vera in politika – govor poslanca dr. Josipa Hohnjeca na taboru na Velesovem, Slovenski gospodar, 7. 10.
1926, str. 1–2; Idejno podro~je SLS, Slovenec, 22. 4. 1926, str. 3; Na{a stranka, Slovenec, 25. 5. 1927, str. 1.
122 Koro{ec-Vuki}evi}evi na~rti za revizijo ustave, Jutro, 20. 9. 1928, str. 1; Koro{~eva izjava novinarjem, Slo-
venec, 7. 11. 1928, str. 1; Teritorialno raz{irjenje oblastnih samouprav in dekoncentracija uprave, Jutro, 9. 11. 1928,
str. 1.
123 Branislav Gligorijevi}, Kralj Aleksandar Kara|or|evi}. Srpsko-hrvatski spor, Beograd 2002, str. 303 in 345.
124 Uvodnik, Jutro, 30. 12. 1928, str. 1.
125 Stali{~e vodstva SLS do ustavnih sprememb ob koncu leta 1928 ponazarjata tudi odlomka iz uvodnikov
uradnega glasila SLS Slovenec: »Kaj pomaga Hrvatom vpiti, da ustave ne priznajo, ~e pa dejansko morajo po njej
‘iveti in se je dr‘ati /…/ Za vsako dr‘avo so ustavni boji najnevarnej{i in ne more hoteti iskrenega sporazuma tisti,
kdor ho~e s pomo~jo sporazuma zagnati dr‘avo v vrtinec ustavnih bojev.« Razprava o amputaciji kon~ana, Slovenec,
9. 9. 1928, str. 1; Opozicija ima besedo, Slovenec, 11. 11. 1928, str. 1; Glej tudi: Slavnostna seja oblastne skup{~ine
– govor predsednika dr. Leskovarja, Slovenec, 30. 10. 1928, str. 7.
126 Razprava o vladni deklaraciji – govor Josipa Hohnjeca, Slovenec, 8. 8. 1928, str. 1; Govor poslanca s. Petejana
v debati o deklaraciji vlade, Delavska politika, 15. 8. 1928, str. 1.
127 Slu‘bena napoved demisije vlade, Jutro, 30. 12. 1928, str. 1; Odlo~itve {e ni – komunike, Slovenec, 30. 12.
1928, str. 1; Dr. Koro{~eva vlada v ostavki, Slovenski narod, 31. 12. 1928, str. 1.
128 Kraljev manifest na narod – Mojemu dragemu narodu, Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem!; Zakon o
kraljevski oblasti in vrhovni dr‘avni upravi, Jutro, 7. 1. 1929, str. 2; Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dr‘avi,
Slovenec, 8. 1. 1929, str. 1.
tudi svoj katoli{ki kulturni program.121 Na~rt je zahteval revizijo ustave in v dani politi~ni
situaciji ni imel realnih mo‘nosti uresni~itve, saj ni bilo mo~ o tem pri~akovati nikakr{nega
soglasja parlamentarnih politi~nih strank, ki so po ustavi spro‘ile postopek za spremembo
ustave.122 Ustavne spremembe je lahko predlagal tudi kralj, ki pa je na uvajanje {irokih samo-
upravnih pristojnosti upravnih enot pristajal le pod pogojem izklju~itve zgodovinskih po-
krajin kot merila za oblikovanje upravnih enot.123
Uvodni~ar Jutra je konec decembra 1928 povzel nasprotja med razli~nimi koncepti o
preoblikovanju dr‘avne uprave: »V Beogradu {e vedno govorijo samo o raz{irjenih samo-
upravah, o nekakem pove~anju oblasti, kar pomeni prakti~no samo prevalitev ogromnih bre-
men na ramena oblasti, ne pa saniranje centrale. Formula ’raz{irjenih samouprav’, ki jo je
svoje~asno skoval dr. Marinkovi}, se je pre‘ivela. Na drugi strani so ekstremne zahteve po
samostojnih dr‘avah v raznih odkritih in prikritih formulah istotako nemogo~e solucije jugo-
slovanskega ustavnega problema.«124 Tudi vodstvo SLS se je zavedalo neuresni~ljivosti na~rta
o trialisti~ni dr‘avni ureditvi. V strankinih ~asnikih o njem zaradi Koro{~evega polo‘aja ni
tekla nikakr{na javna razprava.125 Ko je {tajerski poslanec SLS Josip Hohnjec 7. avgusta
1928 v razpravi o deklaraciji vlade med drugim povedal: »V na{i dr‘avi je samouprava zajam-
~ena v ustavi in raznih zakonih. V kolikor te odlo~be ne zadostujejo za etabliranje prave,
resni~ne in {iroke samouprave, bi se morale izpopolniti,« je slovenski socialisti~ni poslanec
Josip Petejan ugotavljal: »Ob‘alovati moram, da (Josip Hohnjec, op. MR) v svojem govoru
ni omenil, kako si to decentralizacijo zami{lja in pa niti z besedico ni omenil stali{~a njegove
stranke, ki ga je zastopala vse do onega dneva, ko je stopila v to vlado.«126
Anton Koro{ec je 29. decembra 1928 napovedal svoj odstop z mesta predsednika vlade z
obrazlo‘itvijo, da so se koalicijske partnerice zna{le pred nepremostljivimi ovirami v re{evanju
notranjepoliti~ne krize.127 Kralj je kot nosilec dr‘avne oblasti 6. januarja 1929 razveljavil
vidovdansko ustavo, razpustil Narodno skup{~ino, in na podlagi Zakona o kraljevski oblasti
in vrhovni dr‘avni upravi razglasil diktaturo.128 SLS je diktaturo sprejela kot korak k sklenit-
393ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
129 N[AL, Jegli~, Dnevnik, 6. 1. 1929; Parlamentarna re{itev nemogo~a!, Slovenec, 6. 1. 1929, str. 1; Program
nove vlade, Slovenec, 9. 1. 1929, str. 1; Nova vlada in njene naloge, Slovenski gospodar, 16. 1. 1929, str. 1; Na{a
smer, Slovenec, 17. 1. 1929, str. 1.
130 Seja na~elstva SLS, Slovenec, 28. 12. 1928, str. 1; Jutro, 28. 12. 1928, str. 2.
131 Na{a smer, Slovenec, 17. 1. 1929, str. 1.
132 Prora~unski govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 9. 2. 1926, str. 1–2; Novope~eni klerikalni nacijonalisti,
Jutro, 21. 10. 1928, str. 2.
133 Anton Koro{ec je novinarju belgijskega ~asnika L’Independance Belge v intervjuju, ki so ga septembra 1928
objavili tudi slovenski ~asniki, povedal: »Ne smete pozabiti, da je na{ narod na svoji prvi stopnji. Vsi mi, i Srbi i
Hrvati i Slovenci, moramo preiti in pre‘iveti dalj{o evolucijo. Nivelizacija se bo izvedla na veliko vi{jem nivoju,
kakor je sedanji. Razlike, ki so danes med nami, so veliko, veliko premalenkostne v razmerju na pot, ki jo bomo
prehodili. /…/ Verujte mi, nimajo prav tisti, ki se boje nivelizacije, kajti ta bo nastopila {ele po dolgi, dolgi evoluciji,
po dolgem razvoju.« Dr. Koro{ec o svoji nalogi, Slovenec, 25. 9. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec o politi~nem polo‘aju,
Jutro, 25. 9. 1928, str. 2.
134 Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dr‘avi, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 5/17. 1. 1929;
Slovenec, 8. 1. 1929, str. 1.
135 Slovenska ljudska stranka razpu{~ena; 1905–1929, Slovenec, 23. 1. 1929, str. 1; Tajni{tvo SLS v Mariboru,
Slovenec, 24. 1. 1929, str. 6; Razpust tajni{tva SLS v Mariboru, Slovenec, 27. 1. 1929, str. 6; Tajni{tvo SLS v Celju,
Slovenec, 25. 1. 1929, str. 1.
136 Novinar, esejist in odgovorni urednik Slovenca v letih 1941–1945 Ruda Jur~ec je leta 1934 v razpravi Rea-
lizem v slovenski politiki takole utemeljeval nujnost transformacije politi~ne ideologije SLS: »V sodobni dr‘avi je
nemogo~a politi~na organizacija, ki bi slonela na katolicizmu. /…/ Ta reorganizacija (slovenskega katolicizma, op.
M.R.) bi se nujno izvr{ila v istem kompromisarskem duhu, v katerem trenotno tonejo tudi predstavniki falzificirane-
ga slovenskega liberalizma. /…/ Ne gre za nikako ideolo{ko anticipacijo ali pa za umik iz na~elne pozicije. Gre le za
vi narodnega sporazuma in kot dokaz o pravilnosti svoje politike, v okviru katere je leta 1921
zavrnila centralisti~no dr‘avno ureditev.129 Njeno na~elstvo je 27. decembra 1928 v odsotno-
sti Antona Koro{ca v Celju na podlagi dose‘kov v razvoju oblastne samouprave sklenilo
nadaljevati s politiko narodnega sporazuma do uresni~itve programskega cilja, ki ga je po
vstopu HSS v vlado poleti 1925 opredeljevalo geslo: po samoupravi k avtonomiji.130 Z vizijo
o oblikovanju korporativnega (stanovskega) parlamentarizma se je v ~lanku Na{a smer, ki ga
je 17. januarja 1929 objavil Slovenec, ponovno izreklo za reorganizacijo dr‘ave na podlagi
strankinega ustavnega na~rta iz leta 1921.131 Posredno je zavrnilo tudi narodni unitarizem, o
katerem je Koro{ec javno nazadnje govoril v svojem odmevnem prora~unskem govoru fe-
bruarja 1926,132 kot predsednik vlade pa je razvijal teorijo o postopni »nivelizaciji« in stapljanju
jugoslovanskih narodov.133
Novi predsednik vlade Petar @ivkovi} je 6. januarja 1929 izdal Zakon o za{~iti javne
varnosti in reda v dr‘avi, ki je med drugim prepovedal delovanje politi~nih strank z verskim
in plemenskim obele‘jem;134 ukaz o razpustu SLS je iz{el 22. januarja 1929.135 ̂ eprav strankin
avtonomisti~ni program na oblastnih in parlamentarnih volitvah leta 1927 ni bil v ospredju
volilne kampanje, je SLS iz njega ~rpala pomembno politi~no mo~, ki je temeljila na katoli{kem
kulturnem in trdnem socialno-gospodarskem programu. Razvoj strankinih avtonomisti~nih
dr‘avnopravnih prizadevanj v Narodni skup{~ini med leti 1923 in 1929 je potekal od zahtev
po uresni~itvi avtonomisti~nega dr‘avnopravnega programa v okviru opozicijske politike
narodnega sporazuma v letih 1923–1925, preko prilagajanj raz{irjenemu programu o samo-
upravah Vojislava Marinkovi}a po vstopu HSS v vlado poleti 1925, do nedokon~anih uskla-
jevanj Marinkovi}evega na~rta z vladnim predlogom Zakona o centralni upravi oziroma z
na~rtom o dekoncentraciji dr‘avne uprave pred uvedbo diktature. Avtonomisti~ni dr‘avno-
pravni program SLS je bil v ~asu vlade Antona Koro{ca vklju~en v realno neizvedljiv na~rt o
trialisti~ni razdelitvi dr‘ave, ki je tvorce slovenskega katolicizma postavil pred problem pre-
oblikovanja idejnih izhodi{~ SLS – predlogi re{evanja kot pogoj za ohranitev enotnosti slo-
venskega katoli{kega tabora pred uvedbo {estojanuarske diktature niso bili predstavljeni.136
394 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
S u m m a r y
Slovene People’s Party’s Autonomist Ideas in the Period between 1923 and 1929
and the Question of Administrative Authority Deconcentration under the Government
of Anton Koro{ec
Mateja Ratej
In February 1921, Yugoslav Club deputies presented a draft constitution containing autonomist
requests under state law in the Constitutional Assembly of the Kingdom of the Serbs, Croats, and
Slovenes (SHS), and on June 28, 1921 they abstained from voting on the adoption of the Vidovdan (St.
Vitus’s Day) Constitution that introduced a centralistic form of government. For the purpose of election
to the National Assembly in 1923, the Slovene People’s Party (the SLS) presented its platform in a
pamphlet entitled Sodite po delih! Vsem, ki so dobre volje! Ka‘ipot slovenskim volivcem v boju za
slovensko samostojnost (Judge by Results! To All Men of Goodwill! Guidelines to Slovene Voters in
Their Struggle for Slovenia’s Independence), which was an upgrade of the Party’s constitutional draft
from 1921. After winning a landslide victory in assembly elections, the Party became the leading poli-
tical party in Slovenia. After the assembly elections on March 27, 1923, the HRSS (Croatian Republi-
can Peasant Party), the Yugoslav Muslim Organization, and the SLS concluded a multilateral agree-
ment on joint action within the Federalist Bloc against state centralism. In the process of integration of
opposition parties, the SLS strove for a general acceptance of its autonomist platform and included a
concept of federal form of government in its platform on joining the Federalist Bloc. In 1923, the
primer minister Nikola Pa{i} had to find support for forming his government with the Federalist Bloc
leadership: the so-called Marko’s Protocol provided for a temporary abrogation of Article 95 of the
Vidovdan Constitution that laid down an administrative division of the country into provinces (the so-
called oblasti). The SLS attributed to the Protocol the significance of the basic legal instrument for
constitutional review on the basis of the Party’s autonomist platform under state law; however, the
agreement was never implemented. In December 1923, the followers of Ljubomir Davidovi} from the
Yugoslav Democratic Party started approaching their views to those of the Federalist Bloc. SLS leader-
ship did not agree to their platform on changes in state administration reshaped on the proposal of
Vojislav Marinkovi}, which provided for expansion of competences of the provinces’ self-governing
bodies. In March 1924, Ljubomir Davidovi}, Vojislav Marinkovi}, Anton Koro{ec and Mehmed Spaho
signed a protocol for establishing the Opposition Bloc. Before signing the agreement, the SLS set out
the requirements of its autonomist platform. In July 1924, representatives of the Opposition Bloc for-
med a new government with Ljubomir Davidovi} as president. This represented the climax of the
policy of national consent; however, the government’s resignation several years later did not result in
improved possibilities of constitutional changes.
The Slovene People’s Party’s electoral program for assembly election on February 8, 1925 included
repeated requests for legislative autonomy in Slovenia. After the assembly elections, Opposition Bloc
parties created a Bloc of National Consent and Peasant Democracy and demanded setting up of a self-
governing parliamentary monarchy. After the Pa{i}-Radi} agreement was concluded in the summer of
1925, efforts for a revision of the Vidovdan Constitution no longer had any real chances of success;
therefore, the SLS started moving away from its demand for instituting legislative autonomy in Slove-
nia and moved closer to the National Radical Party (NRS). It adopted Vojislav Marinkovi}’s expanded
self-government program as a negotiating position in order to facilitate the introduction of regional
to, ali si bo nova politi~na generacija mogla priboriti ono mesto v slovenskem kulturnem ‘ivljenju, ki naj na{emu
narodu ustvari novim razmeram ustrezajo~ realen politi~ni program.« Tudi pesnik Sre~ko Kosovel je ‘e septembra
1925 v pismu prijatelju zapisal: »(SLS, op. MR) ima dobre organizatorje, a ‘e tiso~krat preperelo ideologijo. /…/
Klerikalci znajo delati, vsa ~ast jim, toda v bistvu so nazadnja{ki. Oni spreminjajo samó taktiko.« Ruda Jur~ec,
Realizem v slovenski politiki, v: Sodobnost, l. II/1934, str. 243–244 in 247; Sre~ko Kosovel, Pismo z dne 1. septem-
bra 1925, v: Zbrana dela, 2. knjiga, Ljubljana 1974, str. 402–403.
395ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
self-government in Slovenia (as provided for by the constitution). At the end of November 1926 the
SLS launched its electoral campaign for regional assemblies with a brochure that called for the imple-
mentation of Slovenia’s legislative autonomy as a long-term political objective. Without publicly re-
nouncing the Party’s autonomist platform, Anton Koro{ec signed in February 1927 a coalition agree-
ment with Nikola Uzunovi}, who was given mandate to form a new government. In mid-June 1927,
Koro{ec abandoned his opposition stance, and the platform requirement for introduction of legislative
autonomy was entirely superseded by the idea of a self-governing Slovenia having equal rights within
the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes. In April 1927, the government was formed by Velimir
Viku}evi}, who became Koro{ec’s major political ally in the summer of 1925; their alliance was fully
consolidated with the conclusion of the Bled Agreement on July 11, 1927. Notwithstanding this fact,
the Party’s leadership carried out also the last election campaign with an accentuated state-constituting
stance pursuant to the autonomist program under state law in the 1920’s. Following the assassination of
Croatian deputies in the National Assembly in June 1928, Koro{ec formed a new government on July
28. Its extensive legislative program included a commitment to adjusting the legislative framework of a
central administration for deconcentrating administrative authority, which represented the last stage in
the development of SLS’s autonomist efforts before instituting dictatorship of King Alexander. At the
time of Koro{ec’s government, it was not the subject of harmonization with SLS’s autonomist platform
under state law but with the modified plan for broad self-government devised by Vojislav Marinkovi}.
In the second half of 1928 it was accompanied by a plan for a trialistic system of government, which the
critics associated with Koro{ec due to its consistency with SLS’s autonomist platform under state law.
The plan called for a review of the constitution; however, there was no real potential for its implemen-
tation. Before King Alexander declared dictatorship on January 6, 1929, the SLS decided at its conven-
tion in Celje on December 27, 1928 to pursue its policy driven by the motto »from self-government to
autonomy«; however, it pronounced itself again in favor of reorganization of the state according to the
Party’s constitutional plan from 1921. On January 22, 1929, an order for dissolution of the Slovene
People’s Party was published, marking the failure of the creators of Slovene political Catholicism to
resolve the issue of system transformations.