Prikaz Adamičevih »sveto\ 
dopolnju je kazalo, pri ka te rem  p;i 
se je  avtorica odločila za načelo 
»vse v enem«: Im ensko kazalo oseb, 
časopisov, revij, knjig in gledaliških 
skupin  združuje seznam  ljudi, om e­
njenih v knjigi, in ostalih naštetih  
kategorij. Ločevanje m ed tem  dvo­
jim  je  nekoliko olajšano, k e r  so 
im ena ljudi natisn jena pokončno, 
vsa d ru g a  gesla pa ležeče.
M ajda Stanovnik
R om an Ingarden:
E SE JI IZ E STE TIK E  
Prevedel in  uvod  napisa l  
Frane Jerman
Slovenska matica, Ljubljana, 1980 
IFilozofska knjižnica, X X II)
V prvi Ingardnovi knjigi v slo­
venskem  p revodu  so izbrane tri 
njegove razprave: O zgradbi slike, O 
arhitekturni um etnini in Glasbeno 
delo in problem  njegove istovetno­
s ti  Ob njih lahko n ep o s red n o  sp o ­
znavam o delo filozofa, ki je imel ne 
ravno m ajhen  vpliv na  našo literar­
no vedo in kritiko, dasiravno  ga 
skoraj nism o prevajali in tud i ne 
kaj dosti pisali posebej o njem. Iz­
b o r  je rep rezen ta tiven  v tem  sm is­
lu, da lahko iz njega spoznam o In- 
gardnove poglede n a  likovno 
um etnost, a rh itek tu ro  in glasbo 
te r  d a  iz teh  analiz lahko rek o n ­
s tru iram o  tud i n eka te re  njegove 
splošne teze in stališča o načinu  b i­
vanja oz. o eksistenčnem  m odusu 
um etnosti, o slojeviti zgradbi 
um etn išk ih  del in o njihovi u m e t­
niški in estetski vrednosti. Knjiga 
im a uvod, v ka terem  prevajalec oz­
nači Ingardnovo m esto  v fenom e­
nologiji, njegove odnose do  poljske 
in nem ške filozofske tradicije 
(dom a je  bil v obeh  in je tudi pisal 
v obeh  jezikih), te r  na k ra tko  o b n o ­
vi tem eljne onto loške postavke, 
razvite v delu  Spor o obstoju sveta 
(poljsko, 1947/48), naposled  pa 
pove še nekaj besed za uvod v sle­
herno  izm ed izbranih  razprav. 
O m eniti je  treb a  Jerm anovo sicer
kritično, v en d a r  pozitivno splošno 
oceno Ingardna, k ije  pač nekaj po ­
vsem drugega kako r občasno  se 
ponavljajoče pavšalne trd itve o la­
ten tnem  nagnjenju  Ingardna  oz. 
sploh fenom enologije k idealizmu 
(to m dr. zavrača tud i sam  Ingar­
den v naši knjigi na str. 323). P riču­
joča knjiga je torej zapolnila vrzel v 
naši p revodn i literaturi s spisi, ki 
so relevantni tako za estetiko in 
sploh filozofijo kako r tud i za u m e t­
nostno  znanost in kritiko.
V endar pa  je ob ugotovitvah, 
kaj ta knjiga pom eni, t re b a  zapisati 
tudi nekaj dom nev o tem, česa bi 
najbrž lahko dala še več. Ko bi bila 
izšla p red  desetim i ali petnajstim i 
leti, bi bila pom enila  veliko večji 
dogodek, saj je bilo tak ra t zanim a­
nje za fenom enološko estetiko  pri 
nas še dokaj m lado in bolj živahno 
kakor danes. V endar sodi to  na ši­
roko polje razm islekov o izdajanju 
in b ran ju  strokovne in filozofske li­
te ra tu re  pri nas, o naših skrom nih  
zm ožnostih  in o tem, kako nas kar 
naprej p rehitevajo  srbohrvaške iz­
daje (npr. Ingarden: O saznavanju  
književnog dela, 1970; Doživljaj, 
um etničko delo i vrednost, 1975); 
teh  žalostink najbrž ne kaže preveč 
razpredati, dasiravno  so še k ar  n a ­
prej aktualne.
Poleg tega se ponu ja  nekaj 
konkretne jših  misli ob izboru. 
Spričo m ožnosti, kakršne pač so, je 
komaj m ogoče pričakovati, d a  bo 
prvi Ingardnovi knjigi v slovenšči­
ni km alu  sledila še kaka druga. 
Zato se je  treb a  vprašati, kako je 
bila izrabljena ta priložnost, torej 
ali je  izbor zadosti izčrpen in rep re ­
zentativen. Prevajalec ga u tem elju ­
je s tem, d a je  Ingardnovo tem eljno 
delo Literarna um etnina  (Das lite- 
rarische K unstw erk, 1931) zainte­
resiranem u  slovenskem u bralcu  
zadosti znano in da  sta  likovna in 
g lasbena este tika  p ri nas dosti bolj 
deficitarni kakor literarna. Druga 
trd itev  je kot a rgum en t v tej zvezi 
najbrž nekoliko bolj uprav ičena 
kakor prva. Ne d a  bi se spuščali v 
podrobnosti, je treb a  spom niti, da  
velja Ingarden  po svetu za enega 
glavnih predstavnikov fenom eno ­
loške estetike in literarne vede,
zlasti s prej om en jeno  Literarno 
um etnino  in s knjigo O spoznavanju  
literarnega dela (polj. 1937, nem. 
1968), in da  je s prevodi in novimi 
izdajami svojih del doživel pravo 
renesanso  v Evropi in Ameriki ne ­
kako od leta 1960 dalje. Slovenska 
lite rarna  veda g a je  im ela v eviden­
ci že p red  vojno, ko je  Ocvirk za­
vračal njegovo tem eljno  stališče, 
da  obravnava avtorja ne sodi k o b ­
ravnavi literarnega dela; v prvi po ­
lovici 60. let se je  z njim največ u k ­
varjal Pirjevec, ki so m u  ravno In- 
gardnova dela (poleg Sartrovih  in 
Heideggrovih) olajšala p reh o d  iz 
em pirične in delom a sociološko 
usm erjene  literarne zgodovine v 
m oderno  zasnovano ontologijo in 
fenom enologijo literature , dasirav- 
no je  km alu  odkril tud i no tran je  
meje Ingardnove koncepcije; n e ­
kako od sred ine  70. let dalje je 
večkrat pisal o njem  Kos, ki je k ri­
tično analiziral filozofske p re d p o ­
stavke njegovih pogledov na litera­
tu ro  in literarno  delo; vrsta  Ingard- 
novih stališč je nedvom no vplivala 
na  slovensko literarno  kritiko za­
dnjih  dvajsetih let, če tud i je to zve­
zo nekoliko teže dokazati v p o d ­
robnostih . G lede n a  to je  njegov 
opus ak tualen  predvsem  za l i te rar ­
no vedo, in nekoliko drugače za­
stavljen izbor bi najbrž lahko bolj 
odmeval, kot prispevek k živi in še 
vedno nazaključeni razpravi.
Ta dejstva niso brez pom ena 
za sprejem  spisov, ki so uvrščeni v 
naš izbor. V prvi verziji so bili za­
snovani leta 1928 ko t dodatek  h 
knjigi Das literarische Kunstwerk, 
v endar jih je  av to r m oral opustiti 
zaradi prevelikega obsega. N ato jih 
je  predeloval in objavljal posamič 
(v poljščini) in jih  končno  združil v 
drugi knjigi svojih Studia z estetyki 
(1957/58); km alu po izidu knjige 
jih je  znova napisal v nemščini, 
toda  izšli so pod naslovom  Unter- 
suchungen zur Ontologie der K unst 
šele 1962. Dejstvo je torej, da so bili 
zasnovani kot del večje celote in da 
to opredelju je m ožnosti njihovega 
razum evanja. Ingardnove analize 
zgradbe in eksistenčnega m odusa  
slike, a rh itek tu rnega  in glasbenega 
d e la je  vsekakor m ogoče brati tudi
same zase, v endar nam  povedo d o ­
sti več, če so nam  hkrati p rezen tne 
njegove glavne misli o zgradbi lite­
ra rnega  dela, o značilnostih njego­
vih štirih  plasti, o razliki m ed  d e ­
lom kot shem atično  tvorbo  in n je ­
govimi konkretizacijami, pa  njego­
ve analize različnih načinov spoz­
navanja literarnega dela, m ed  nji­
mi zlasti es tetskega doživljaja, v ka­
te rem  se konstitu ira  estetski p re d ­
met. Zdi se, da  so v pričujočih raz­
pravah  plasti um etn išk ih  del same 
na sebi zadosti jasno  in razumljivo 
obravnavane, prav tako problem  
časovnosti in p rob lem  predstavlja ­
nja (reprezentiranja), da  pa  pasaže
0 um etn išk ih  in estetsk ih  kvalite­
tah in v redno tah  niso tako  sistema-
1 ično izdelane in jih je zato le težko 
dojemati, če ne  poznam o še d ru ­
gih, podrobnejš ih  Ingardnovih  
opisov estetskega doživljaja. Zato 
bi bila pričujoča knjiga najb rž  b ist­
veno obogatena, ko bi bil prevaja­
lec vključil vanjo tud i katerega iz­
m ed njegovih krajših spisov n a  to 
temo, ki s trn jeno  povzemajo njego­
ve tem eljne poglede in kakršn i so 
denim o objavljeni v knjigi Doživ­
ljaj, um etniško delo in vrednost 
(nem. 1969, shr. prevod 1975).
Prevod je narejen po drugi polj­
ski izdaji iz 1. 1966. Bežna p r im er ­
java z nem ško izdajo (ta po vsej 
verjetnosti p rinaša  avtorjevo zad­
njo redakcijo, vsekakor pa poznej­
šo od poljske, ki jo  je uporabljal 
prevajalec) kaže, d a  se besedili raz­
prav o sliki in o a rh itek tu rn em  
delu v glavnem ujem ata  in da  so 
sp rem enjene  le opom be; razprava 
o glasbenem  delu pa  je  temeljito 
p rede lana  -  glavne ideje so seveda 
iste, dokaj d rugačna  pa  je p o d ro b ­
na izpeljava. Nasploh je v našem  
prevodu po poljski izdaji ostalo 
precej sklicevanja in polem iziranja 
z avtorji, ki so pri nas bolj ali manj 
neznani. Zdi se, da so v nem šk i ver­
ziji n eka te ra  težja m esta  bolje ob ­
delana, ponekod  krajša, zlasti pa 
preciznejša in razumljivejša, k er  so 
izpeljana brez zastranitev. Glede 
n a  vse to  bi bilo ravno tako uprav i­
čeno, ko bi si bil prevajalec vzel za 
podlago nem ško verzijo. V njen 
prid pa  govori tudi dejstvo, da so
bile za sp rejem  in odm ev Ingardna 
zunaj Poljske odločilnega pom ena 
prav nem ške izdaje njegovih del.
Prevajalec je v glavnem  uspeš ­
no reševal nelahke p rob lem e n a ­
tančne Ingardnove terminologije. 
Nekaj pripom b, ki jih je m ogoče 
našteti ob  tem, seveda ne  zm anjšu ­
je  njegovega dosežka. Tako je  za 
te rm in  \vygl3d, nem. Ansicht, iz­
bral besedo  videz: ta se zdi po eni 
stran i nekoliko p reveč pom ensko  
om ejena na vizualno obm očje in 
zato pelje v svojevrstno tavtologijo, 
k ad a r  je  npr. govor o »čisto vizual­
nih videzih« (kar dopušča  d o m n e ­
vo, da  so tud i drugačni, nevizual- 
ni); po drugi s tran i pa spom inja na 
nasprotje: (očitni) videz -  (skrito) 
bistvo, k ar  je v zvezi z Ingardnovi- 
mi fenom enološkim i stališči 
popo lnom a zgrešeno. Težava brž­
kone ni p rep ro s to  rešljiva, saj se 
drži že izvirnega besedila; naj samo 
om enim , da  je  Pirjevec v p redava ­
njih o fenom enologiji poskušal na  
tem m estu  vpeljati te rm in  obris, 
Kos pa se je odločil za te rm in  as­
pekt. Term inološko nejasno je tudi 
ločevanje n a  estetsko  vrednost- 
ne /v a le n tn e  kvalitete in kvalitete 
es tetske vrednosti (nem. asthe- 
tisch vverthafte /va len te /re levante  
Oualitaten -  as thetische W ertqua- 
litaten), v endar se to nanaša  na 
prej om enjene vsebinske težave s 
sam im i teksti, ki bi jih  bilo m ogoče 
reševati s širšim  izborom . Skoda, 
da  prevajalec ni poskušal d ife ren ­
cirati pojm ov s tem, d a  bi poleg iz­
raza v rednost posegel tud i po iz­
razu vrednota . N aposled  bi bilo 
m ogoče ob naslovu pripom niti, da 
je p revod eseji za poljsko studia 
ozirom a nem ško U ntersuchungen  
nekoliko presvoboden.
Darko D olinar
S. S. Pravver:
KARL MARX IN  SVETOVNA  
LITERATURA
Prevedel in uredil Aleš Erjavec
Cankarjeva založba, Ljubljana,
1981
(Marksistična teorija kulture  
in umetnosti)
Izšla je  d ruga  knjiga zbirke 
M arksistična teorija  ku ltu re  in 
um etnosti, p revod  obširnega dela 
o M arxovem  razm erju  do ev rop ­
ske ozirom a svetovne književnosti. 
P roblem atika  n ikakor ni nova in 
n a  prvi pogled bi n em ara  sodili, da  
delo razen izčrpnejše d o k u m e n ta r ­
nosti ne m o re  vsebovati kakšne 
pom em bnejše  strokovne novosti. 
V endar nas av to r s sm otrn im i 
om ejitvam i pri svojem n ač rtu  in z 
zanimivim idejnim  izhodiščem  kaj 
h itro  p rep riča  o naspro tnem . Za 
razliko od številnih drugih  razisko­
valcev M arxove zapuščine Pravver 
n e  želi k onstru ira ti (» rekonstru ira ­
ti«) nekakšne vseobsežne literarne 
teorije ali estetike. Njegov pro jek t 
je bolj m arksovski kot m arksisti­
čen in prav nič ne naseda  nam i­
gom, d a  bi utegnili biti p riložnost­
ni Marxovi zapisi o literaturi na ­
stavki za celovitejšo teorijo literar­
ne produkcije. Tako lahko že uvo­
dom a ugotovimo, d a  poglavitni 
sklepi n iso  n ikak ršna  dedukcija  iz 
takšnega ali d rugačnega m arksiz­
m a (saj pisec n em ara  celo najbolj 
zavzeto išče m ožnosti za nem ark- 
sistično branje), d a  pa  n a  drugi 
stran i pridaja  opisu  Mancovega 
osebnega doživljanja li te ra tu re  d o ­
mnevo o širših  hum anističn ih  im ­
plikacijah posam eznih  izjav.
Delo o M arxovem  odnosu  do 
književnosti vsaj delom a opiše rav ­
no n a sp ro tn o  pot kot p rva  knjiga 
om enjene zbirke, zborn ik  z naslo ­
vom Ideologija in estetski učinek. 
Tu n a  p r im e r  vidimo, kako plastič­
ni in m etaforični književni govor 
zaseda raven znanstvene, k oncep ­
tualne razlage zgodovine. N aspro t­
no pa tam  (v zborn iku  o ideologiji) 
radikalizirana m ateria listična kon ­
cepcija zgodovine ne »prizanaša« 
literarno-este tskem u polju in