[Khftin унак četrtek. Oem mu j© S K n h leto (Zrn Nemčijo e K. гл Amoriko in druge tuje države 7 K. — Pnnnme/ne Atevilk" в« г.гпг»и.лј«, "" po 10 vinarjev ——————■ SloverisRemu Hudslvu v роиК in zatovo. Spvei in dopisi se jtošil.iaio: Uredništvu „Domoljuba'' lijubljnna, Kopitarieva nlioa. Naročnina reklamacije in in-sorati pa= Upravništvu „Pomoliuba*. —— Ljubljana. Kopitarjeva ulica ——• Stev. 13. V Ljubljani, dne 28. marca 1918. Veliki petek. Neizmerno in prcsilno je trpljenje, ki ga mora sedaj nositi naša domovina, naj že potem mislimo na vojake, ki že skoro skozi štiri leta krvave v strelskih jarkih, izpostavljeni ne le sovražnemu ognju, temveč vsem mogočim neprijetnostim; naj že gledamo na stotisoče, ki leže, trpe in umirajo po bolnišnicah; naj že mislimo na najrevnejše izmed revnih, na uboge begunce, ki deloma tavajo po tujini, zapuščeni celo od tistih, kateri bi v prvi vrsti imeli dolžnost skrbeti zanje in za katere so morali zapustiti svojo rodno zemljo, deloma pa čepe na svojih domačih razvalinah brez pomoči, brez hrane, hirajoči in umirajoči, ra tudi trpljenje vseh onih, ki se trudijo doma s svojimi poslednjimi močmi, da obdelujejo izčrpano zemljo, to so žene, dekleta, starčki in otroci, tudi trpljenje teh ni majhno in narašča dan za dnevom kakor jesenske vode. Kakor ena sama velika bolečina je sedaj vsa naša slovenska zemlja, kakor ena sama zevajoča rana je, in nikogar ni, ki bi vlil vanjo blažilnega olja, io celil in zdravil. Tako vidimo, da večji del svojega življenja moramo prebiti v trpljenju, križ te-1'ji ali lažji je naš delež, kamorkoli se obr-j|en-'0. Če pa je trpljenje rtalen tvoj spremljevalec v življenju, če hodi s teboj po potu, & stanuje s teboj v isti hiši, če te spremlja f vseh tvojih opravilih, in se ga popolnoma B« moreš nikdar iznebili, potem si boš n&tvaril do njega tako razmerje, da boš ko-ikor mogoče lahko izhajal poleg njega in Ime! tudi koristi od njega. To ti veleva pa-mc!- Kajti nespametno bi bilo, veliko tr-Pcli, pa od trpljenja samo škodo imeti in ttobene koristi. Prisili svoje trpljenje, da h bo kapital, ki nese obresti, ne pa dolg, «i vedno narašča in te vedno bolj pogublja, da je zelo prav, včasih morda ce'o «olžnost, da kolikor mogoče trpljenje od- bijaš od sebe in se ga izogibaš v sedanje in prihodnje, toda velik del ti bo vedno ostal na ramah. Kako naj nam bo to neizogibno trpljenje v korist, v obrestonoseu kapital, ne pa samo v škodo in dolg? Uči nas veliki petek. Glej, trije vise na križu! Kristus, Sin božji, umira v silnih bolečinah, zapuščen od ljudi in tudi Bog mu ne pošlje nobene tolažbe. Trpljenje dušno in telesno, kakršnega človeško srce še ni občutilo! Poleg Kristusa visita na vsaki strani dva razbojnika. Tudi njuno trpljenje je tako hudo, da umrjeta. Vsi trije trpijo, veliko trpijo, vsi trije enako umirajo na križu, toda kako različno je njih trpljenje. Kristusovo trpljenje je kakor neizčrpna zakladnica samih biserov, in ti biseri so milosti božje, ki jih je zajemalo, jih zajema in jih bo črpalo do konca vesoljno človeštvo, ti biseri so nebesa, katera so ohranjena v trpljenju Gospodovem za vsakfcga človeka, ki se potrudi zanje, v trpljenju Kristusovem leži ves pomen in namen človeškega življenja, vsa naša sreča, ki nam io je oropal Adamov greh, vsa naša večnost. Trpljenje Gospodovo je neskončen kapital, Iti nese neskončne nadnaravne obresti nc le Kristusu samemu, temveč vesoljnemu človeštvu. Pa bi tudi Kristus rad odvrnil od sebe ta težki križ, saj je molil na Oljski gori: Oče, če je mogoče, naj gre ta kelih trpljenja cd mene, toda ker je bilo vsled volje božje to trpljenje neizogibno, ga je Kristus iz-premenil sebi in vsemu človeštvu v največjo korist. Na clrugi strani pa vidimo levega razbojnika. Tudi ta trpi in sicer veliko trpi. Ma'o jih je izmed nas, ki bi toliko trpeli, Toda kako se on obnaša do trpljenja, katerega se izogniti ne more? I,n tu vidimo tisto temno stran, ki ga ima vsako trpljenje, sleherni križ. Kajti grozno dejstvo jc, da trpljenje ne uči človeka saino moliti, temveč tudi preklinjati, da trpljenje ne vodi samo v nebesa, temveč tudi v pekel. Med- tem, ko je desni razbojnik križ porabil sebi v največjo korist, cla je postal v poslednjem trenutku prijatelj božji in velik svetnik v nebesih, je levi razbojnik porabil isto in enako trpljenje sebi v večno pogubo. Veliko nas uči veliki petek. Glej, prijatelj, mnogo jih je, ki sedaj približno isto trpe, nosijo isti križ, toda nekateri vzamejo svoj križ, katerega se izogniti ne morejo, kot pokoro za svoje prestopke, katerih ni malo v življenju; trpljenje smatrajo kot klic božji, da naj se ne navezujejo preveč samo na posvetne dobrine, da naj se zagotovijo ravno potom trpljenja večne, neminljive sreče; drugi pa nosijo svoj križ * večno pogubo, trpljenje, kateremu ne morejo uiti, preklinjajo, preklinjajo sebe is Boga in se branijo milosti božji, ki se jim ravno v križu ponuja, prav tako kot levi razbojnik. In če voščimo svojim ljubim naročnikom vesele velikonočne praznike, potem jim voščimo predvsem to, da bi vsak svoj križ, ki mu leži na ramah, nosil tako, da mu bo kot bogat kapital, ki bi m« donašal obilno božjega blagoslova na duši in na telesu, doma in na polju, v hiši in ▼ hlevu. In v to pomagaj trpeči Zveliča« na križu! Iveri. »Vsakdo naj bo ponosen, če se šteje med ljudstvo. Tega ne sme več biti, da bi kdo, četudi je olikan ali bogat, preprosto ljudstvo — kakor se preprosto izražajo — z vrha doli gledal. Takozvani boljši krogi naj se ne drznejo, da bi o ljudstvu zaničljivo mislili ali govorili, ker v vrstah te<*a ljudstva ie sedanja vojska odkrila zlate žile moči, junaštva, zvestobe, vestnosti in vernosti.« pl. Keppler. Večinoma skupaj stanujeta — veselje h, žalost. * Nekaterega človeka najbolj to jezi, da M zmeraj jezL Velikonočna. Silvin Sardenko. Daleč od juga plava kraljica sinjih poletov. Kdo? Lastovica. Gori na cerkev sedla je lani, letos je sedla v križ na poljani. Pela je pesem: »Kamorle sedem, vedno jih vidim Žalosti sedem. Sredi trpljenja čakam vstajenja...« Truma škrjancev ptico posluša: »Kaj da se z nami letos ne skuša? Včasih je z nami z jutranjim mrakom merila polja z bisernim trakom.« Ptica pa dalje pesem prepeva, kdor je ne čuti, je ne umeva: »Sredi trpljenja čakam vstajenja . . .« jugoslovanske žene! S Koroškega smo prejeli: Ti si jugoslovanska ženal Resnično ponosna moraš biti, da si Jugoslovanka! Kajti velik in mogočen je Tvoj jugoslovanski narod, kteremu pripadaš. Milijone ljudi govori Tvoj slovanski jezik, ki ga najdeš po vsem svetu. Jugoslovanske matere so dale stotisoče najhrabrejših sinov za brambo domovine. Bodi ponosna, da pripadaš temu ljubemu jugoslovanskemu narodu, ki ga občuduje cel svet. Prava plemenitost in lepota je, ostati zvest svojemu slovenskemu narodu in Tvojemu slovenskemu jeziku! Uči svoje otroke moliti slovenski in da bodo povsod govorili in pozdravljali slovensko. Naroči sabi in svojim otrokom slovenske časopise in naj pristopijo k slovenskim društvom. Vzgoji svoje otroke v poštene, pobožne, izobražene, plemenite in odločne Slovane, ki bodo ponosni na Tebe jn Tvoj slovenski jezik. Pošiljaj jih le v slovenske šole! ,,/ ' "v' • , i i Г*~лu i —- s...,*-1 -».--d . ф J„ « • i. i. i — ( , . • ■ ' nu , . 4 — A 1 i Okrasi svoje sobe in stanovanje s podobami velikih slovenskih mož, ki so s trpljenjem, učeno besedo in lepo pesmijo ter kot poslanci Jugoslovanskega kluba delali za naš mili slovenski narod in »J u -g o s 1 a v i j o«. Jugoslovanska ženal Ljubi svojo jugo-^ovansko domovino iz vsega svojega srca! Ljubi jo zvesto in udano do svoje smrtil Ko si bila še mladenka, si prepevala slo-renske pesmi, skrbi, da bodo tudi Tvoji otroci prepevali lepe mile slovenske pesmi. Naj pojo z veseljem in ljubeznijo v čast Tvojemu slovenskemu jeziku in jugoslo-ranskemu narodu! Ljubi svoj slovenski je-rikl Brani ga kot drag zaklad pred nevernim tujstvom. Bodi svojega naroda vrednal Pri vsaki priliki imej prijazno, a odločno besedo za dosego naše jugoslovanske države »Jugoslavije«. ' , • 1 Stori vse kar moreš, da koristiš jugoslovanski domovini »Jugoslaviji«. Bodi odkritosrčna, zvesta, plemenita, preprosta in ljubezniva žena ter odločna in ponosna Jugoslovan k a I Cez 200.000 podpisov. Na cvetno nedeljo so slovenske žsne in dekleta slovesno izročile načelniku Jugoslovanskega kluba dr, Korošcu čez dvakrat stotisoč podpisov za samostojno jugoslovansko državo, ki naj združuje v sebi vse Slovence, Hrvate in avstro-ogrske Srbe pod žezlom Habsburžanov. Bila je veličastna manifestacija. Videlo se je, da se ni še nobena misel tako globoko zajedla v vsa srca kot misel o svobodni Jugoslaviji, dokaz, kako vsi Slovenci vseh strank čutimo, da je ni naše rešitve drugod kot v izvršitvi te ideje, dokaz kako nas tlačijo in preganjajo, da se sleherno slovensko srce s tako vero in ljubeznijo oklepa odrešilne misli o samostojni Jugoslaviji. V soboto zvečer se je pripeljal dr. Korošec v Ljubljano. Na kolodvoru so ga sprejeli kot zastopnici slovenskega žen-stva gospa županja dr. Tavčarjeva in gdč. Cilka Krekova, sestra pokojnega dr. Kreka, več poslancev in ljubljanskih občinskih svetnikov. Pred kolodvorom je množica pozdravila dr. Korošca z navdušenimi ži-vio-klici, ki niso hoteli ponehati. Voz, na katerem se je peljal načelnik v mesto, je množica spregla ter ga sama peljala med obsipanjem s cvetlicami do mestne hiše, kjer je dr. Korošec obiskal župana stolnega mesta. Zvečer se je vršil v veliki dvorani hotela »Union« prijateljski sestanek, na katerem so govorili najpreje župan dr. Tavčar, potem prelat Andrej Kalan kot načelnik S. L. S., dr. Krämer v imenu narodno-napredne stranke, na kar se je zahvaljeval dr. Korošec ter poudarjal, da vse slavij« ne velja njegovi osebi, temveč naši vzviše. ni ideji in naši pravici. Nato sta še govorila A. Kristan in v imenu koroških Slo. vencev urednik Smodej. Na cvetno nedeljo pa je izročiio slovensko ženstvo načelniku Jugoslovanskega kluba podpise, vezane v 7 velikih knjig, Ob 11. uri je bila Unionova dvorana natlačeno polna. Došlega načelnika dr. Korošca so dekleta obsipala s cvetjem. Vzne-šeno sta govorili gospa dr. Tavčarjeva in gdč. Cilka Krekova ter izročili podpise, za kar se je dr. Korošec vsemu slovenskemu ženstvu najprisrčneje zahvalil, kajti zaslugo, tako je dejal, da se je ta misel tako hitro razširila do zadnje koče, ima slovensko ženstvo. In to je velika moč in obenem velika pomoč poslancem. V imenu Hrva-i tic ie pozdravila načelnika Jugoslovanske, ga kluba gdč. Jelica Božičeva iz Opatije, v imenu češkega ženstva gdč. Čermnkova. Nato je cela dvorana zapela: »Lepa naša domovina«, »Hej Slovani« in »Kje dom je moj«. Slovenske žene in dekleta pa so lahke ponosne na svoje veliko delo. Svetovna vojska. Krvavi ples, ki smo ga dolgo pričakovali, se je začel. Na zapadni francosko-flandrski fronti so 21. sušca začeli Nemci, Nap4d se |i; izvršil na 80 km dolgi ironti in 'e ijjsilnejši od početka vojske. Sode-lii'V'j tudi a "stro-ogrski motorni možnarji, katerih učinkovanje je strašno. Grozno učinkujejo tudi nemški plini. Glasom zadnjih poročil so Nemci vdrli na 80 km dolgi črti med Calaisom in Parizom. Do sedaj so našteli okoli 45 000 vjetih Francozov in Angležev, zaplenili 963 topov in 1000 strojnih pušk. Nemški topovi menda sežejo do pariških utrdb. Veliki teden je priča najstrašnejšega prelivanja krvi: žrtve so ogromne. Na Laškem se lahko vsak hip sproži. Žalostni Veliki tedenl Od drugod nič novega. fflir — boj do skrajnosti? Vojna furija dirja naprej! Na Francoskem se bije ena najstrašnejših bitk r svetovni zgodovini. Milijonske armade si stoje nasproti, da izvojujejo zmago, da prinesejo odločitev. Ali jo bodo? Dogodki te svetovne vojne nas silijo k dvomu. Koliko zmag, sijajnih zmag je bilo že izvojevanih na tej ali oni strani, koliko slavospevoV smo peli že raznim vojskovodjem, a domovina naša še do danes nima miru, po katerem vsi hrepenimo. In zato naš dvom, da bi morebitna zmaga na Francoskem prinesla splošen, pravičen mir. In če tudi, bo ta mir začetek novih vojska. Mašče-j vanje in sovraštvo se bo naselilo v srcih premaganih, osramočenih narodov, ki bodd začeli z novimi pripravami za morda š* groznejšo vojno, s katero bodo skušali i*" brisati madež sedanje svetovne vojne. Tak »e mir sile, mir meča! » nicah in drugih podjetjih. Da bi to obljubo izpolnila, je ta teden predložila poslanski zbornici poseben zakonski načrt o splošni vojni dolžnosti dele £ Rumumjo ле nimamo miru. vlada, ki se je pogajala z nami, je rajši odstopila, kot da bi sprejela narekovani mir. Vlado so prevzeli Nemcem prijazni"možje, ki bodo 6kuša!i doseči ugodne mirovne pogoje. Ru-munija je sedaj drago poplačala svoj roparski pohod v Bolgarijo koncem balkanske vojne, kar naj bi zmodrilo tudi bolgarske državnike, da ne gredo v svoji pohlepnosti predaleč in ne zapirajo s svojimi prevelikimi zahtevami pot do splošnega miru. V nemškem državnem zboru je zopet govoril drž. kancler grof Hertling. Zagotavljal je, da Nemčija ne misli podjarmiti obrobnih ruskih dežel, želi pa, da se naslone na močno nemško državo in iščejo zavetja v okviru Nemčije. Napovedal je tudi že tesnejšo zvezo Kuronske in Litve z Nemčijo, baje na željo ondotnih veleposestnikov, v Estonsko in Livonsko pa pošlje za enkrat policijsko oblast, da uvede j«d med prebivalstvo. Pri debati so po-fldarjali katoliški in socijalnodemokraški poslanci, da je brezpogojno priznati omenjenim ruskim narodom pravico samoodločbe in njim samim prepustiti, da si izberejo vlado. Zdi. se, da nemški poslanci obračajo, razni poveljniki pa obrnejo, da razen lepih besedi ne ostane na celi stvari ničesar. Mir s Finsko in Rusijo so nato odobrili. — V Londonu so se zbrali zastopniki nam sovražnih držav, ki so sklenili, da ne priznajo v Brestu-Litovskem sklenjenega miru ter da hočejo napraviti za vedi-jo konec politiki ropanja in se bojevati do skrajnosti, svoje narode poživljajo, da zaupajo v armade. Ista pesem o meču, katero pojo vojni hujskači v raznih državah T raznih melodijah. " ■ ' . D Doma je gosposka zbornica potrdila zakonov, ki jih je v zadnejm času sprejela poslanska zbornica. Nalo se je razšla. "-• Delegacije menda skličejo takoj po ve-"ki noči. Čemin bo poročal o mirovnih po-fiaianjih z Rusijo. — Pri zadnjih štrajkih je ada obljubila delavcem, da ne bodo več Pod trdim vojaškim nadzorstvom po tvor- Ni dvoma, poslanci se bodo še dvakrat premislili, preden bi rekli: »Da!« Na Hrvatskem se ta teden sabor raz-ide na velikonočne počitnice. w tem zasedanju večina sabora — to so koalicionaši — ni mogla bolj jasno pokazati, da ni nič drugega kot pokorna izvrševalka mažar-ske volje. Podbana so vprašali, zakaj je prepovedal Preradovičevo slavnost in izjave občin za majniško deklaracijo. Odgovor je bil: Preradovičeva slavnost je bila prepovedana, ker bi ne bila prava vlada taka v'ada, ki ne bi služila vojnim ciljem osrednjih državi Preradovičeva slavnost bi laliko škodila tem ciljem. Izjave občin sem prepovedal, ker občine nimajo pravice, dajati političr.c izjave. K odgovoru bi moral še pristaviti, a je zamolčal: »Ker Ma-žarom take slavnosti in izjave niso v prid.« Zato je koalicija k temu odgovoru ponižno molčala in pokorno kimala. En posiar.ee je predlagal, naj na dan Preradovičeve jjro-slave ne bo saburske seje, tu se je pa brž večina oglasila, da ne, češ, da zna to imeti slabe posledice, najbrž za Mažare. Kako zelo lahko pometajo Mažari s koalicionaši, nam kažeta ta dva slučaja: V Budimpešti nočejo potfditi zakonskega načrta za pre-osnovo ljudskih sol samo zato, ker do oča ta načrt, da morajo občine same nabavljati otrokom vse šolske potrebščine. Zakaj s tem paragrafom bi bile smrtno zadete ma-žarske šole na Hrvatskem, ki otrokom za vabo že zdaj preskrbujejo šolske potrebščine in obleko. Ravno tako nočejo potrditi novega volilnega zakona, dokler ne dobe na Hrvatskem domovinske in volilne pravice tudi priseljeni Mažari in Nemci. Koalicija seveda drži jezik za zobmi. Pa zato ne smemo obupati nad Hrvatsko. Zakaj dan za dnem prihaja več glasov iz Hrvatske, pa vsi govore in ponavljajo to, da se tam pripravlja ista zgodba, ki se je pri nas že izvršila, namreč da sino odločno nastopili za svoje pravice proti narn sovražni vladi ter pometli z vsemi, ki so nas hoteli pri tein ovirati. Bog daj, da bi bili Hrvati kmalu, kmalu z nami tudi v tem enaki! Na Nemškem so sicer v marsičem manj demokratični kot mi, toda v tem nas pa gotovo nadkriljujejo, cia o miru sklepa tudi državni zbor. Pretekli teden so razpravljali o mirovni pogodbi z Rusijo. Kancler je izvajal: Mirovna pogodba Rusije nc ponižuje, zakaj ne zahteva nobenih vojnih odškodnin, nobenih prisilnih priklopitcv. Če se je nekaj dežel odtrgalo od Rusije, se je to zgodilo, ker so dotične dežele same to želele. V mogočnem okrilju nemške države naj si dajo tako državno ustavo, kakršna je primerna njih razmeram in njih kulturi. Sevrr4 svoje koristi bomo varovali. Social«'. okra t je so k temu izjavili, da jih sicer veseli, ker se je na celi vzhodni črti končal boj, a obžalujejo, kei se ni sklenil v Brestu Litovskem mir spo-. razuma, temveč izrecni mir sile. Tam niso podlegli le boljševiki, marveč tudi nemški diplomatje pred zastopniki vojaštvu. Vojska se je sicer končala, a sovraštvo je ostalo. Zdi se, da se dejansko postopanje na vzhodu ne ujema s ponovnimi izvajanji kanclerja, v katerih je priznal pravico o samoodločbi narodov. Podobno se je izjavila napredna stranka in centrum. Konservativci kot zastopniki vojnih pristašev so ^elo očitali vladi, da je preskromno nastopala, ker ni zahtevala vojne odškodnine. Vse poljske zahteve, da bi Prusija Poljakom кај popustila, najodločneje odklanjajo: Pred končnim glasovanjem so centrum, napredna stranka in socialni de-mokralje vložili resolucijo, naj nemška vlada voošleva na Litvanskem, Kuronskem in Poljskem pravico samoodločevanja, naj čimpreje vpelje domačo civilno upravo in postavi ljudska zastopstva na bolj demokratično podlago. Resolucijo in pogodbo je večina sprejela, socialni demokratje so se zdržali glasovanja. Zaeno so dovolili vladi 15 miljard novega vojnega posojila. Veliko suma je zbudila spomenica oivSega nemškega poslanika v Londonu, kneza Lich-nowslcega. Natančno dokazuje, kdo da je pravzaprav začel in hotel svetovno vojsko. Vlada ne ve drugega odgovora, kot da Lichnowskemu grozi z vojnim sodiščem, E-.itenlmi zastopniki »o se zopet sešli v Londonu. Jedro njihovih sklepov je: Rusko-ncmškega miru ne priznamo, zato boj do skrajnosti! Vsaka država se mora odločiti ali za nas aH proti nam. Posledica tega je, da bo ententa vsaki nevtralni državi poslala nekak ultimat, naj ji prepusti svoje brodov;e. Brodovjc namreč ententa najbolj rabi radi prevažanja vojakov iz Amerike. Nizozemska je menda lak ultimat odklonila, zato so ji zaplenili vse ladje, ki so bile v ententinih lukah. Sedaj pride na vrsto še Švedska in Španija. Kmalu bo ves svet popolnoma ločen v dva sovražna si tabora. Kakšen bo konce? Nabrž bosta izhirala, da iz njih vstane nov rod in prenovljen svet! DROBNE POLITIČNE VESTI. Ogromno delo je izvršil v sedanjem zborničnem zasedanju Jugoslovanski klub. Zbral je predvsem obilo groznega materiala o preganjanju Jugoslovanov tekom vojske, pri čemer je bilo povzročene na milijone škode. Zlasti sp je potegoval za odpusl čez 42 let starih in v tem oziru doni »egel velike uspehe, za kar so se celo > Nemci zahvaljevali klubovemu predsedniku. Dosegel je, da je treba Kranjski nad 13.000 živine manj dati,, kot je bilo določeno, posredoval je pri vladi radi krivične aprovizacije v južnih deželah, potegnil se je za umirajoče begunce, za katere je imela naša nemška vlada samo brce. Sedaj se je na pritisk poslancev vendar nekoliko zganila. Koliko je pa izvršil Jugoslovanski klub podrobnega dela, kolikokrat je posredoval v posameznih krivičnih slučajih, o tem bi lahko pripovedovalo tajništvo klubovo, ki neprestano deluje kot stroj. Reči moramo, da so naši poslanci vse storili, kar se je le v sedanjih groznih razmerah za naše tlačeno ljudstvo storiti moglo. Obenem pa so skrbeli tudi za našo bodočnost s tem, da so neprestano pov-darjali, da Jugoslovani toliko časa ne mo-• rejo biti zadovoljni, dokler se ne rešijo izpod nemškega llačanstva v svobodni jugoslovanski državi. Čast našim poslancem! Mažarsko nasilje. Poleg Nemcev so Ma-žari brez dvoma najbolj nasilen narod. Ker se boje jugoslov, države, hočejo že v kali udušiti vsako gibanje za uresničenje te zahteve. Tako so hrvaškim občinam prepovedali izjavljati se za jugoslovansko deklaracijo, v Bosno ne puste deklaracijskih časopisov, v Reki sodnijsko zasledujejo podpisovalce. In navsezadnje bodo rekli: Hrvatje ne marajo jugoslovanske države, ker se niso nič izjavili zanjo. Tudi koroški nemški uradniki in orožniki se zelo zanimajo za podpisovalce jugoslovanske deklaracije kljub temu, da so dobili od ministra ukaz, da se ne smejo vtikati v to stvar. Dr. Korošec se je zopet pritožil proti nasilju nomSUit. uradnikov. Proti Jugosraviu se je vršil na sv. Jožefa dan v Gradcu velik shod, kjer so govorili sami zagrizeni Nemci. Njihov sklep je bil: Ali bo Avstrija nemška, ali pa ie več ne bo. Torej je Nemcem nemška nadvlada več kot pa obstoj države. Potem pa nam nravi jo, da smo ve!eizd:ijalci. Za zvezo narodov se zavzemajo na Angleškem. Vse države na svetu naj bi stopile v to zvezo, odpravile vojaštvo, v kolikor ni ravno potrebno za domači red, nad sabo pa bi ustanovile razsodišče, ki naj bi sodilo \ vseh prepornih točkah. Dobra, čeprav ne nova misel, toda, dok'er se bodo sk'eoale take mirovne pogodbe, kot ie bila sklenjena v Brestu med Nemci iu Rusi, o taki zvezi ni govora. DOMAČE NOVICE. Na župnijo Trnovo v Ljubljani jc predlagal ljubljanski mestni magistrat č. g, Fr. Finžgarja, dosedaj župnika v Sori. Narodni tabor se je vršil v Žalcu na Štajerskem. Udeležilo se ga je nad 7000 Slovencev, ki so z navdušenjem pozdrav-41 ljali jugoslovansko deklaracijo. Na shodu sta govorila poslanca dr. Korošec in dr. Ravnihar, Odstopil je kot predsednik Zadružne centrale poslanec č. g. kanonik Lavrenčič, ker je njegov predlog, da naj se Centrala in Zadružna Zveza zopet zbližata, večina odklonila. Za predsednika je sedai izvoljen dež. odbornik dr, 1 ampe. Dekleta in žene iz Škofelj in Zavrheka so se izjavile za deklaracijo s 137 podpisi in ob tej priliki nabrale za Krekov spomenik 98 K 50 vin, Z Dolenjskega nam pišejo: V 12. štev. »Dol. Novic« so bile naznanjene nemške postne pridige v Novem mestu. Seveda, neobhodno potrebno, da bodo mogli tudi novomeški Nemci slišati pridige, ker ne razumejo slovenskega. Prinesi pa le bele moke in masti, in piepričal se boš, da te bo vsak razumel. Čudno! Prašamo se, v koliko slučajih se na Nemškem tako postreže Slovencem, ki resnično ne razumejo nemških pridig? Poletni čas se uvede šele s 15. aprilom, ne pa z 1. aprilom, kakor je bilo določeno. Konča se pa s 16. septembrom. Nov odvetnik v Krškem. V Krškem se je naselil dunajski odvetnik dr. Stanko Lapaine. Ogenj. Dne 18. t. m. je uničil ogenj Janezu Hribar na Vnanjarjih vsa gospodarska poslopja s hišo vred. Tudi živinski hlev in vezan kozolec soseda Jožefa Marolt je pogorel. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Uboga družina! V vojaško delo sprejme delavnica v Vevčah pri Ljubljani zepet več šivilj in peric. Za sprejem naj se zglaša ustmeno v pisarni papirne tovarne v Vevčah. Plača znaša okoli 5 K iyi dan, šiviljam se povrne za obrabo stroja po 60 vin. na dan. Pogrejan 34 mesecev je bil Joško Osredkar iz Todraža pri Gorenji vasi. Sedaj se je pozvedelo po Rdečem križu, da biva v ruskem ujetništvu. Naj ne obupajo tisti, ki ne dobe nobenega glasu od svojih. Požar. V soboto, dne 16. t. m., je pogorela velika vas Zapotok poleg Turjaka na Dolenjskem, le par hiš je ostalo. Zažgali so otroci. RAZNE VESTI. Za oprostitev od črnovojniške službe se sme vložiti samo ena prošnja. Šele, če ta ni ugodno rešena, se sme vložiti nova prešnia. Za podaljšanje oprostitve se mora vložiti prošnja žc 10 tednov pred potekom roka. Zračna pošta ie uvedena med Dunajem in Л jevem v Ukrajini, Pri nas bomo pa še to kmalu odpravili, kar jo je. Carica - beračica. Bivša ruska carica prosi ljudske kor.iisarje pomoči, ker nima več od česa živeti. Tako mine posvetna slava. ■ Umrla pri rekvisiciji. Iz Slavkova pri Brnu poročajo češki listi: Dne 7. svečana se je vršila v Važanih pri Viškovu rekvizicija žita. Komisija jc prišla tudi v stanovanje siromašne starke in ji je javila, da mora dati 10 kg žita. Starka je s sol zami v očeh trdila, da ga. nima toliko in je prosila, naj imajo ž njo usmiljenje. Ali zastonj. Ko je starka videla, da nič ne opravi, je prinesla skledico žita, jo položila komisiji k nogam in rekla: »To je ves moj živež.« Toliko da je.izrekla te besede, se je mrtva zgrudila. Zadela jo jc srčna kap. Draga vola. V Budimpešti je bil obsojen neki kmet na 15dnevni zapor in na 200 kron, ker je zahteval za dva vola — 20 tisoč kron. Iz Št. Jurija pod Kumom. Da ne boste mislili, da zaostajamo za drugimi farani. Tudi pri nas vlada veliko navdušenje za majniško deklaracijo. Sicer so se podpisi nabirali in prepričani smo, da se jih je veliko nabralo. Toda nevidna moč je vmes posegla, da so zaspali, V takih prilikah bi bilo želeti manj boječnosli in več odločnosti. Iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Št. Ruper-čanje kar molčimo. Človek bi mislil, da smo izginili s površja zemlje. Pa nismo. Letos je dosti božje kapljice in marsikdo si jo privošči. Po 6 K liter, ljudje pa pijo, kakor takrat, ko je bilo vino po 28 krajcarjev. Pijančevanj se je žalibog v našem kraju zelo razplodilo. Seveda izhajajo iz tega žalostne posledice, ki se kažejo v različnih prizerih. Nekatere ženske, ki dobijo podporo, gredo v gostilno in puste lam polovico dobljenega denarja. Kaj mislite, da država deli podpore, da bi pospeševala pijanstvo in razuzdanost?! Na sv. Jožefa ]?. razdelil g. kaplan nekaj denarja med ubožnejSe župijane. Vse govori, da je poslal dr. Šušteršič večjo vsoto iz tega namena, da bi pridobil ljudstvo. Kako naši ljudje simpatizi-rajo ž njim, kaže dejstvo, da jih je mnogo tistih par kronic vrnilo, češ, da za podkupova nje niso sprejemljivi. Resnica je sicer, ck ie deželni glavar poslal omenjeni denar; če je tu storil iz svojega velikodušja ali kakih drugi); namenov, ni znano. (Ta denar je najbrže ii onega aprovizacijskega fonda, ki ga je ustano vil deželni odbor za revne. Op. ur.) Št Rsrpert na Dolenjskem. Gotovo se mi sli o lepem Št. Rupertu, da spimo, ker se nii ne oglasimo, ali da je naša fara nemška, kot slišimo iz sosednih župnij sodbo o nas. Pa tudi pri nas beremo »Domoljuba« in »§lovenca« in nas je ogromna večina navdušenih za Jugoslavijo. Radi bi, da bi tudi od nas šlo nekaj stotin podpisov v parlament, toda nobenega ni, ki bi stvar vodil. Ali naj gledamo boj za Jugoslavijo le izza plota, ali naj se gremo podpisat v drugo občino? Občinski odbor se ja pridružil nepotrebni kmetski stranki takoj začetkom. Ko DriJejc naši možje domu in bocm videli tiste, katerim so ob volitvah zaupali, v nasprotnem taboru, kaj bodo rekli? Lahko jim bodo očitali nezvestobo, izdajstvo. Iz Trebnjega. Dr:e 13. marca se je v Trelh njem oddajala klavna živina. Županstvo je ukazalo posestniku, naj odda enega vola, kar se je zgodilo, kljub temu, da je on vola nujno poreboval doma. Zastopnik centrale pa ie yo-. fa oddal drugemu posestniku izven občine. Priče so župani in mnogo drugega ljudstva. Deželno centralo vljudno vprašamo: Kako upravičujete ravnanje, da se živina, namenjena v zakol, oddaja drugim posestnikom izven občine? Zakaj se ne pusti rajše doma, kjer bi se tudi nujno rabila? In če je tako ravnanie upravičeno, zakaj so ni istotako ustreglo tudi drugim prosilcem? Občani. Selca. Tukajšnje »Katol. slov. izobraževalno društvo« proslavi v svojih prostorih na velikonočni ponedeliek spomin svojega prvega častnega člana nezabnega dr. Kreka. Na spo redu je slovesno odkritje pokojnikove slike, govor, domoljubne pesmi in deklamacije, dr. Joža Lovrenčič: »Vstajenje« ter trideianska slika iz življenja sv. Cite. — Pridemo ob uri popoldne Sv. Jernej pri Konjicah na Štajerskem. Pač nikoli še niste zvedeli ničesar od nas in megoče mislite, da še trdno spimo. Pa to ne gre, tudi mi smo se zbudili za naš teptani in mili narod ter se nepričakovano obilno izjavili za Jugoslavijo. To pa nekatere privržence blažene nemščine tako jezi, da kvasijo take neumnosti, da se trezno mislečemu človeku studi. Tukaj na Štajerskem se vrste rekvizicije kar ena za drugo. Čudno, da imajo v tem oziru ■ ojaki časa po pol leta in še dalje, če bi pa kdo prošnjo delal za nujno poljsko delo, pa ne dobi dopusta. Miru si želimo v fronti ш zaledju, dokler še ni prepozno. Živine je že skoro zmanjkalo in kaj bo, kadar še to poberejo. Zdaj pa, dragi »Domoljub«, izroči vsem bravcem najsrčnejše pozdrave od sosednih Štajarcev. Jernejčanka. S tolminskih hribov. Vreme imamo sedaj zelo krasno, prav lahko se ljudje na prostem tfibljejj. Kmalu bo čas tudi za splošna pomladanska dela. Kmalu bodo velikonočni prazniki, pa ne bodo skoro za nobenega veseli. Nekateri bodo v pomanjkanju, drugi zopet zapu" ščeni in spet drugi pa v vojski. Voščim vsem našim tolminskim znancem veselo Alelujo, —sk. Vojaška pisma» Po dveh leiih. Ko sem letos »pustoval« doma v krogu ljubih staršev in znancev, sem se živo domislil: pustnega dne in pepelnične stede pred dvemi leti. V družbi svojih rojakov Slovencev smo »pustovali« v Ko/.ovi Hieii Tarnopo-la, kjer je stal naš pešpolk na odpočitku. Ko-zovo je navaden gališki trg, kakor jih je mnogo po Galiciji. Od Brzežaii na Podhojce in Tarnopol se križajo umazane blatne cesle, v poljskem jeziku imenovane »drage«. V trgu Bta dve cerkvi, prva rusinska, druga poljska. Bilo je v Kozovi 'udi dosti Židov, seveda so bili sami trgovci. Mi Slovenci srno bili nastanjeni v gornjem delu trga, kjer s.o bile zvečine same lesene hišice. Druge kompanije pa so bile potaknjene po vseh straneh trga. Poleg nas so bili tudi Nemci iz »rajha«, ki so imeli Poljake in Rusine, kar jih je bilo v našem polku, posebno na piki. Kako tudi ne, saj so jim Poljaki, poebno pa Rusini pokradli vse. kar »o dosegli. Samo mi Slovenci smo smeli iti naposled med nje, gorje pa Poljakom in Rusi-[lom, če je kdo zašel med njel Pa tudi pri do-načih častnikih smo bili mi Slovenci najbolj aa glasu že vsled prirojene nam živahnosti a radi petja. Peli smo, kadar nam je le čas opuščal. Dasi smo bili dostikral utrujeni do imrti in nas je zeblo ter smo pasli gla';ež, ali brez dobre volje nismo bili nikdar. Kje ste nekdanji mi tovariši? Ti, France Burja, moj ožji znanec. Daroval si svoje mlado življenje lam v bližini Asiago. Tudi Tebe, ljubljeni naš Selovodja, Rudolt Tomšič, že krije hladna zemlja; dalje ni živahnega Ljubljančana Ivana Cankarja. Anton Stražar. VOJAŠKI POZDRAVI. Iz Rusko-Poljske pošilja v:..mi Domoljubov! m bravcem pozdrave Mihael Božič s |>ri-itavkom, da mu je bil v težkih dneh trpljenja in žalosti Domoljub velika tolažba. — Pori rave pošiljajo: Fr. Hribar. Fr. Jenko, Fr. 'rečko, J. Kovič, Fr. Kljun, J. Pipan, P. Lu-ftik, Fr. Milač. -- K. Stare, A, Regent P. Durcik, Fr. Primožič, Jos. P;»hor, A. Kirn, Jos. Porok, Andrej Sodnik, 1 7or/. P. Furlan, los. Prašelj, Jos. Pahor. — A. Zunanc, Al. Rorštnar, A. I lab jan, Ign. Stoklašič, 'an. Nnv-Jian, A. Mestnik, Fr. Zavotlmk, Jak. Smole, [v. Zadel. — Andr. Rrr.etič, Ford. Furlan, P. Kt.mec, P. Ozebck, A. Lcnar, Jos. Lozar, M. Cigoj, M. Želko, Fr. Žumbergar, A. Čotar. Iv. Hočevar, Iv Marolt, Jos. Štrukelj. — Iv. Bra-rieflco, A. Božnar, A. Vintar. P. Jeraša, Fr. Krek, V Paršuti, J. Brejec, L. Kržen, Fr. Fi-»Pjč. Iv. Filipič, I. Slabe, Fr. Šlreonfel, Iv. f-ajec, A. Šubic, pa en nečitljiv podpis. — Že-'eznik Josip, Žužek Jože, Ivan Buh, Ivan Marc, Ivan Gruden, Malešič Božidar, Mav-ser Jože, Vdar Jože, Kordiš Kari, Zabukovec Franc, Bergan! Benjamin, Dragolič Anion, Ivan Nagode, Horvat Anton, Korošec Franc, Maks Žitko, Petek Alojz. — Cenjenim bravcem in bravkam Domoljuba isKrene in pre-srčne pozdrave od reke Piave na italijanskem. Veliko smo žrtvovali za milo nam Avstrijo. Tu pada cvet in vi v zaledju ste s trdnim delom nas podpirali, ker ste zalagali arma o z življenjem. Nihče nam ne more očitati nezvestobe. Zato smete in morate zahtevati, koder se pretaka naša kri, tudi pravic! Soglašamo z vami, odobravamo složni nastop naših poslancev in vseh, ki delajo za pravi mir.— Mihael Zalokar. — Vsem dragim doma in prijateljem in znancem, ki so raztreseni križem sveta, sporočava, da sva midva edina dva Slovenca še čez 38 mesecev pri eni kompaniji še vedno zdrava in vesela in Sva tudi odlikovana za hrabrost in zvestobo. Po-zurav vsem. — Ivan Kuštrin iz Trsta, Ivan Šturm iz Potoka nad Škofjo Loko. Pozdrave in voščila za praznike pošilja,o: Kolenc Janez. — Podlesnik Martin, Kapic J., Kutnar A., Gačnik M., Kelbel V., Žižkov Fr., Derlink Fr. — Kalan Maks, Čibej Fr., Škaii-telj Ivan, Jenko P., Šerjak Fr., Možina Jož., Kvebelj A., Brecelj A. — Kavčič A.. Pavlin Jak., Konič Fr., Ogris Mat. — Tavčar Jak. — Obilčnik Al., Žibcrt Mat. — Šuligoj fr., Kna-felc J., Čagran M., Mlakar Fr., Kupnik K., Klavara F„ Matelič J„ Dolenc A. — Kržič Iv„ Seškar F., Turšič R., Babnik Fr„ Meglič Fr. — Božič M., Zaje A. — Sikur A., Sikur Mih., Sikur M., Štolfa Andr. — Plešec J. —- Pavšič Emil. — Stražar A., Kobilšek J., £5ostinčar J., Poznič A., Prašnikar J. — Za-vršnik R., Miklič Jož., S'ibar Fi. —• Vorliček K. — Barut A., Koruza S.. Tavčar F. — Ru-gelj A., Gašperšič Iv., Frelih Fr., Šporar A., Sever Iv., Červan N., Marinčič A., Plut M., Medic Fr., Ma ver Fr., Štrunibelj Al.. Župančič Fr., Horvat P., Zore •)., Starman J., Oblak Fr., Korošec S., Ribic .1., Kovič Fr., Jeras P. — Fister Fr., Knaus J„ Kovač Fr., Slapničar Fr., Ciperle Fr., Zaje Fr., Novak Fr., Medve-šček Jož., Mrše Fr, Juhunt J., Ahlin J., Ra-dovič A. Žgavc Jož., Penko Iv., Renar Al. — Obid Fi., Fronetič Št., Orel J., Munih A. — Anton Cebe, Franc Grum, Franc Sorči.ik, Ivo Slruž.iik, Karel Tratar, Ivan Cavnar, Anton Krkovič, Franc Kostelic, Jožef Horvat, Jožef Klobučar. Lojze Dolinar, Franc Hehler, Lucian Kovačič, Franc Zupan, Jožef Jarm, I »n Smole, Ivan Samec, Franc 1'ras, Jožef Ahačevčič, Andrej Krmsc, Fii.ac Rus. To in ono. Amerikatske siavbe. Ker ni prostora za široke hiše, gredo pa Američani v zrak, v višavo. Prav visoke niše z desetimi in več nadstropji imenujejo »šegetalce oblakov«. Samo v Novem Jorku je okoli 1500 takih stavb, ki imajo deset nadstropij in več. Največ jih je s tri :;jstiini nadstropji, okoli ■lOO. Štiri hiše imajo 26 nadstiopij, Iri 33, najvišje štiri siavbe se dvigajo nad 200 metrov visoko. Primerjaj ljubljanski Grad, ki se dvi.rfa 65 metrov nad Ljubljano, ali pa Šmarno goro, nekaj nad 300 metrov nad Št. Vidom. Z.rltoplovi. Najviše se jc; dvignil z zrakoplovom učenjak Glaisher 5. septembra 1862, nad 11.000 metrov visoko. Trideset let pozneje sta dosegla berolinska profesorja Artur Berson in Reinhard Siiring višino 10.500 m. N: 'severnejši časo >iDal' č gori v Severnem morju leži otočje Spitsbergi. Pusti so in neobljudeni, pokriva jih večen led in sneg. Ker so pa zasledili na njih premog, so se takoj ustanovile družbe, ki so ga začele izkoriščali. Sedaj ostanejo delavci tudi pozimi tam. Zima je pa dolga tri mesece. Da jim ni preveč dolgčas, izhaja sedaj v glavnem kraju Green Harbour trikrat na teden časopis, ki dobiva poročila iz Danske, iri sicer po brezžičnem br-zojavu. Najboljša pšenica na svetu raste pri mestu Santiago v državi Čile v Južni Ameriki, za njo pride avstralska, potem pa francoska V Čile je približno štiri petine obdelanega sveta posejanega s pšenico. Država s SS prebivalci. Marsikdo je slišal o otoku Asinara pri Sardiniji, kjer imaio Italijani Avstrijce zaprte. Blizu tam je pa čisto majhen otoček z imenom Favolara, 10 km dolg, 2 pa širok. Leta 1910. je bilo na otoku »ljudsko stelje« — štejejo pa seveda lahko na dan do petdesetkrat — in našteli so 55 prebivalcev. Leta 18J6. je podaril sardinski kralj Karol Albert prebivalcem oloka smostojnost Volili so si kralja in izvolili nekega Barleleo-nija, ki je vlaual kol kralj Pave) 1. do I. 1862 Po njegovi smrti pa niso volili nobenega kralja več, bodisi ker njegovo kraljevanie poda-r.iLom ni dopadlo ali pa ker mu niso mogl aobiti vrednega naslednika. Sedaj volijo pred sednika za čas deset let. Pečajo se pa z reu ovac. POSTNO PREMIŠLJEVANJE. III. Dovršeno je delo odrešenja, na svetem križu božji Sin visi, noge, roke so z žreblji mu prebodli, iz prsi pa kaplja predraga kri. Dovršeno je delo odrešenja, na svetem križu božji Sin visi, od križa odbeže morilci kruti, vest grešna v dalje mračne jih podi... Dovršeno je delo odrešenja, na svetem križu božji Sin visi, pod njim stojita Janez in Marija, premisli bolečine — človek til Fr. Ks. Pavšič Gospodarske stvari. ZA NAŠ HLEV. (Dalje.) Če bi ne šlo, bova napravila skupaj en ali dva zgleda za vzorec. Ko si preračunal, koliko beljakovin je v posameznih tvoj iti krmilili in koliko vseh skupaj, pridejo na vrsto škrob in sladkor, ki ju imenuje Koledar z* brezdušičnate ekstratktne snovi. — V 1U0 kg sena je okoli 28 kg prebavlj. brezd. snovi, olave 29 kg, mlade trave 7 kg, krompirja 21 kg, pese 6—10 kg, repe 5 kg prebavlj. brezd. snovi Izračunaj, koliko teh snovi je v posameznih krmilili tvoje hiše in seštej lepo vse skupaj! Ko si tudi s tem gotov, poglej še, koliko tolšče tiči v tvoji krmi. VzemJ zopet Koledar in seštej skupaj! V do-brern senu je 2.2 odstotka prebavljive tolšče (lo je, v vsakih 100 kg je 2 kg 20 dkg tolšče), v otavi 1.4, v sveži travi 0.4, v cvetoči detelji 0.3, v pesi in krompirju 0.1, v rženih otrobih 2.2, v lane-nih tropinah 9.4, v sezamovih in podzemeljskega oreha tropinah 11.5 odstot. prebavljive tolšče. V vsa ta števila, ki naštevajo množino tolste v tvojih krmilih, moraš, še pomnožiti 7. 2.5 ali natančneje z 2.2; to pa vsled tega, ker zaleže vsak funt tolšče tvojemu volu ali telici 2.2 krat več nego 1 funt škroba (šterke) ali sladkorja. ßi Ako sešteješ sedaj števila, ki zna-üjo množino prebavljivih brezdušična-tth snovi in prebavljive tolšče v tvojih ' krmilih (pomnožene seveda s 2.2) potem imaš pred seboj celotno maso svojih »ogljenčevih voda nov«, kajti tudi maščoba je ogljenčev vodan, to se pravi snov (ali materijal), ki pač služi za ohranitev življenja ali menjavo snovi, za nastavljanje tolšče v telesu in za proizvajanje telesne moči, ne igra pa naravnost vloge pri tvorbi mesa in mleka. »Hvala Bogu! vendar je enkrat konec računov!« vzklikneš zadovoljno ter si oddahneš izvršivši dosedanje delo. Toda oprosti, prijatelj, zdaj pride aad naju šele glavno delo. Deliti menda še nisi pozabil, kar si se učil v 3. In 4. letu v ljudski šoli. Deli torej vso množino ogljenčevih vodanov s številom, ki znači vsoto beljakovin! Ako gre stvarica petkrat, če je količink 5, potem vsa čast tvoji krmi! Če pa dobiš pri delitvi za količnik število 6, 7, 8 ali celo 9, 10, potem nekaj smrdi pri vas, močno smrdi, in treba bo seči v žep in dokupiti beljakovin. Misliva si, da imaš na papirju pred eeboj pisanih 28.000 funtov ogljenčevih vodanov in 4.800 funtov beljakovin. Če deliš 28.000 : 4800 dobiš 6; beljaka je premalo v krmi. Če hočeš krmiti pravilno, t. j. z dobičkom, moraš imeti toliko beljakovin, kolikorltrat tiči 5 v 28.000, to je 5G00 funtov. Ima.5 4800 funtov beljakovin, imeti bi jih pa moral 5600, torej ti manjka ravno še 800 funtov beljakovin. Če še te prikupiš, polem pride na vsak funt beljakovin po pet funtov ogljenčevih vodanov; krmil boš polem, kakor pravi graščinski oskrbnik 1 : 5 (ena proti pet) ali če hočeš: redil no razmerje v tvoji krmi bo ena petinka. Dokupiti moraš beljakovin, a to poceni! Kako pa se kupi poceni krmilo? (Dalje.) Za gospodarsko pomoč našim deželam. Pri ministrskem predsedniku se je vršilo i4. in 15. marca posvetovanje glede nujnega vprašanja poslancev Jnrca in Fona, kako naj se zagotovi pravočasno obdelovanje polja in preskrba ljudstva z raznimi neobhodnimi potrebščinami. Posvetovanja so se udeležili zastopniki poljedelskega, vojnega, domobranskega in trgovskega ministrstva ter višjega armadnega poveljstva. Glavni uspehi posvetovanja so sledeči: Obljubilo se je, da dobi Kranjska na raz-olago krompir, ki je potreben za sajenje, tevilo živine, ki jo mora oddali kranjska de-lela v naslednjih treh mesecih, se je znatno mižalo, kakor smo že poročali. Vojaštvo bo oddajalo vojaške oddelka konji vred na kmete. Prvotno se je zalit r- -io, da kmet sam preskrbi moštvu in ko.' <■■» irano; sedaj je vojno ministrstvo določilo, di orevzaine vbiaška uprava tudi prehrano konj b moštva v bivšem vojnem ozemlju na Kranj-ikem. Težakom se dovoli večja množina ži-ril; poskrbelo se bo, da okrajna glavarstva nc bodo delala sitnosti glede vprašanja, kateri kmetski delavci se imajo smatrati za težake. Za težke delavce veljajo lahko vsi kmetski delavci in dobe torej kvoto 300 g. Najmanj se pa mora tretjini kmetskih delavcev priznati kvota za težke deiavce. Ko torej hodijo kme-«I tje po mlevske karte ali nakaznice za moko, naj se ne pozabijo prijaviti kot težki delavci. Posebna točka v razpravi je bila preskrba kmetskega prebivalstva z usnjem. Vlada se odločno upira temu, da bi smeli kmetje sami dajati kože v stroj. Pač pa bo vojaštvo dalo v najkrajšem času na razpolago zalogo starih vojaških čevljev in tudi potrebno usnje, da se popravijo. Oboje se bo razdelilo samo med kmetsko prebivalstvo. Med kmete se razdeli tudi stara konjska oprava. Pri razdelitvi usnja, ki ga odstopi vojaštvo za potrebe civilnega prebivalstva, se ne bodo upoštevali le čevljarji po mestih, ampak se bo usnje razdelilo naravnost med kmete potom kmetskih občin, in sicer v veliko večji meri kot doslej. Vojaška oblast je oddala za civilno prebivalstvo v zadnjih treh mesecih lanskega leta nad 3.000.U00 kg podplatov; upati je, da bo mogoče razdeliti tako vsak mesec milijon kg podplatov; gre samo za to, da pride to usnje v prave roke. Svinjskih kož sme dati vsak kmet v stroj eno pelino vseh kož, ki jih ima na razpolago; ta pelina pa ne sme nikdar presegati števila petih kož. Glede oprostitve vojaške službe opozarjamo na zadnjo odredbo cesarjevo glede črno-vojnikov leta 1867, 1868 in 1869. Zagotovilo se je tudi, da se bodo do 1. 1875. rojeni kmetovalci oproščali za nedoločen čas, enako tudi za službo v fronti nesposobni vojaki letnikov 1876 do 1879 (z izvidom B in C). Ako se prosi dopust za vojaštvo, ki je na fronti, naj se vloži prošnja pri glavarstvu, ki jo odpošlje naravnost na dotični oddelek na fronti; tu dobi vojak lahko dopust do 6 tednov. Povprečno 10 odsloikov moštva kmetskega stanu na fronti naj bi bilo stalno na dopustu. • Glede pritožbe, da kmetsko prebivalstvo ne dobi mesa niti za bolnike, je izjavil zastopnik centrale za promet z živino, da ne obstoji v tem oziru nikaka odredba ministrstva in da bo dal stvar preiskati. Ker Je poslanec Fon izrazil dvom, da ne dospe v Gorico vsa količina živil, ki jc za Goriško nakazana, je izjavil načelnik urada za prehrano, da je odredil, da gredo nakazila od centrale naravnost na gospodarski urad za Goriško in da gredo istotako vagoni naravnost v Gorico, ne da bi imel še kdo pravico, ž njimi razpolagali. Nadalje je odredil, da se podasta na Goriško, in sicer tudi v oddaljene doline, dva njegova odposlanca, da se prepričata, ali apro-vizacija dobro funkcionira. Za odnovitev Goriške je dalo vojaštvo na razpolago šest in za aprovizacijo štiri tovorne avtomobile; slednji se bodo rabili posebno v goratem delu dežele. Glede aprovizacije in preskrbe s semenskim krompirjem je podal ministrski predsednik zaupna pojasnila, ki so na splošno zadovoljiva. Z ozirom na svoječasno interpelacijo okupiranemu ozemlju poslanca Fona, da Ireba odpreti mejo proti Italiji, je izjavil zastopnik vrhovnega armo.dnega poveljstva, da se je le dni izdal ukaz na poveljstvo soške armade, da odpre mejo v svrho aprovizacije v tolikem obsegu, kolikor so obstojali v mirnem času gospodarski sliki z italijanskim prebivalstvom, tako n. pr. do Čedada. Nov načrt preskrbe z žitom. Profesor Sedlmayr iz visoke šole za poljedelstvo na Dunaju je spisal posebno knjižico, v kateri priporoča, da bi državna oblast dajatev žita drugače uredila, kakor dosedaj. V naši državni polovici imamo približno 12 milijonov hektarov njiv obseianih s krušnim žitom. Ako pridelamo približno 10 kvintalov na 1 ha, bi znašal ves pridelek na leto 17.0 milijonov kvintalov. Za vojaštvo b^ bilo tre- i ba 10 milijonov kvintalov; za liste, ki ne ob- ; delujejo zemlje, bi zadostovalo 20 milijonov : kvintalov, za kmetovalce same 30 milijonov kvintalov. Za seme bi se moralo prihranili približno 20 milijonov kvintalov. Ostalo bi 20 milijonov kvintalov za krmila in 20 milijonov kvintalov za prosto porabo. Torej približno 30 milijonov kvintalov bi morali dati kmetovalci za vojaštvo, za delavstvo in za meščanstvo. Ako bi dal vsak kmetovalec od enega hektara obdelanega zemljišča 250 kg žit«, bi bil oproščen od nadaljnih da atev za celo leto; Ne bilo bi treba pridelkov ceniti, ne zalog popisovati. Ako odda enkrat to, kar ima oddati, ga nihče več ne bode nadlegoval. Ako bi imel kmetovalec še kaj žita oddati, ga bi smel^ prodati po kateri ceni koli in komurkoli. Z ovsom je obsejanih približno 2,800.000 hektarov. Ako bi se oddalo 200 kg od vsakega hektara, bi dobila vojaška uprava približno 5,600.000 kvintalov, kar bi popolnoma zadostovalo. Glede krompirja bi se tudi podobno uredilo in kmetovalcu bi ne bilo treba biti ч skrbeh, če veliko pridela, mu bodo več vzeli Ravno radi tega, ker bi vedel, koliko mor« oddati, bi se potrudil, da dobro obdela svoj« njive. Kajti več, ko bode pridelal, več mu bode ostalo na razpolago. Vse to bi bilo lepo in dobro. Eno pomanjkljivost ima ta načrt. V vseh avstrijskih kronovinah smo navadno pridelali pred voj* sko 16 milijonov kvintalov pšenice, 26 milijonov kvintalov rži, 12 milijonov kvintalo? ječmena in 4 milijone kvintalov koruze. Vse lo skupaj znese komaj polovico tega, kar profesor Sedlmayr naračunil. Zato smo ž« gred vojsko morali uvažali žito in moko X grškega, iz Amerike in iz Rusije. Leta 1913. n. pr. smo samo z Ogrskega dobili 4'/, milijona kvintalov pšenice, 6 'A milijona kvintalov pšenične moke, 3 milijone kvintalov rH in poi milijona kvintalov ržene moke. Sedaj pa še veliko manj pridelamo, saj je polj« slabše pognojeno in tudi slabše obdelano, Starčki, ženske in otroci pač ne morejo tako delati, kakor krepki možje in mladeniči. Profesor Sedlmayr se tudi moti, če trdi, da bi s« lahko obsejalo 12 milijonov hektarov s krušnim žitom. Leta 1913. je bi'o obsejanih s pšenico 1,212.892 ha, z ržjo 1 963.602 ha, z ječ-incnorn 1,212.892 hektarov, s koruzo 283.586 hektarov, z ovsom 1,904.113 hektarov, s pro som 30.978 ha, z zmesjo 39 494 ha. Oves iM proso se pa niti ne štejeta h krušnemu žitu; Torej moramo mesto 12 milijonov hektarov šteli samo 6 milijonov hektarov. Mnogo nji* pa niti obdelanih ni, zlasti sedaj v vojski ne, Koliko njiv je uničenih vsled vojaških napravi Račun Sedlmayrjev torej ne bode obstal, č« še tako skrbno in dobro obdelamo zemljišče Morali bodemo tudi še v prihodnje stradati, ako ne bodemo dobivali žita ali pa moke il drugih krajev. Vojno ministrstvo je znižalo znatno število živine, katero nrt>ra dajati Kranjska za vojaštvo. Določeno je bilo prvotno, da bode morala dajati vsaki mesec 6900 glav živine. Za mesec marc, april in maj bodemo pa dajali samo po 1500 glav in še posebej 200 glav za tržaško mesto. Jemala se bode tudi mala živina, če bode imela le 120 kg teže. Glavno zaslugo, da se je kontingent Kranjske za toliko znižal, ima državni poslanec Jarc. Velikansko pilališče za prašiče. Dunajsko mesto je napravilo pitališče. Dne 13. marca so pripeljali na dunajski trg prvih 132 pitanih prašičev, ki so tehtali od 100 do 135 kg. Pitališče nameravajo razširiti, tako da bi na leto opitali 15.000 prašičev. Potrebne stavbe že delajo. Mesto si je že zagotovilo 3000 prašičkov, katere bodo pričeli pitati. Koliko bode stalo pitanje, to bodemo šele videli. Češka Živnostcnsk.a banka je izkazala za leto 1917. dobička 8,202.719 K. Delničarji dobe dobička po 7% odstotka od svojega deleža. Na Kranjskem primanjkuje 190 vagonov semenskega krompirja. Toliko ga je najbrže zmrznilo radi nespametnega pobiranja po zimi. Zvišanje cen klavne živine, C. kr. poljedelsko ministrstvo je naročilo »Deželnemu mestu za vnovčevanje živine v Ljubljani«, da sme klavno živino plačati 1 K za kilogram žive teže pri vsaki kategoriji višje kot dosedaj, to pa le tistim rejcem, ki oddajo živino » Kranjskemu deželnemu meslu za vnočevanje živine ■, oziroma njega zaupnikom prostovoljno. Če je treba vzeti žival potom prisilne rekvizicije, plača se le dosedaj veljavna cena. Pri' živini določeni za civilni konzum po občinah se bo pod zgoraj omenjenimi pogoji plačevala tudi zgoraj omenjena višja cena. Meso pa ostane pri sedanji ceni ter se cena mesu za civilno prebivalstvo ne zviša. Diferenco med sedanjo ceno in višjo ceno, katero bo rejec prejel, bo nakazalo finančno ministrstvo »Kranjskimi deželnemu mestu za vnovčevanje iivine«. Hrošči. Po deželni postavi z dne 17. junija 1870 so občani dolžni hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega drevja, potem od drevja ob gozdnih robeh v slučajih, kjer je tega treba saradi bližine, vsak dan, zlasti ob jutranjih urah, otresti in pokončavati ali obračati kmetijstvu v korist. Na polju se morajo črvi (pod-jedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati. Županstvo more tiste, ki te dolžnosti zanemarjajo, kaznovati z denarno globo ali z zaporom. Nove ravnalne cene za železje. Določil«; so se ravnalne cene za žeiezje v palicah 53 K za 100 kg, za železno pločevino 50 K, za obroče 100 K. Te cene veljajo samo za železne tovarne. Prodajalci smejo na droOno prodajati z» 12 do 15 K dražje pri 100 kg, Cinkaste, pooinjene ic роап.ллле železne pločevine obrtniki na Kranjskem že po večini ne morejo več dobiti, k&r teg?. blaga splošno primanjkuje. Da se jim preskrbi tega materijala vsaj za najnujnejšo potrebo, poz.v-lja Zavod za pospeševanje obrti vse kleparje, strešne krovce in obrtnike, ki podelavajo navedeno pločevino, da priglasijo in sicer vsako vrsto posebej, ki jo rabijo na četrt leta. Zavod za pospeševanje obrti bo potem preskrbel potrebno pločevino vseh treh vrst in skrbel, da jo bodo vsi priglasitelji dobili v lakih množinah, kakor bo odpadla na vsakega priglašen-ca in po originalnih cenah. Na priglase po 31. marcu se sploh ne bo več oziralo in tudi ne odgovarjalo na ev. prošnje. Brezobzirnost. Nedavno sem bral sledečo zgodbo: V elegantnem vozu vlaka, iti je drvil preko ravnine, so bili potniki zbrani ravno pri kosilu. Vmes je bil tudi zamišljeu mož. V naročju je držal otroka, ki je neprestano jokal. Seveda ni bil otročji jok navzočim všeč. Kmalu so začeli moža nestrpno pogledavati in zaslišalo se je godrnjanje, ki je postajalo vedno Tečje. Tu pa se vzdigne postarna gospa in se zadere nad možem, rekoč: »Tak nesite vendar lega otroka materi. Saj vidite, da ob tem vpitju ni mogoče obstati.« Mož pa ji mirno odvrne: »Gospal Jako rad bi vam tistregel, a žal — ne morem. Kajti mati tega otroka leži mrtva v sosednjem vozu. Peljemo jo na njen dom, da jo ondi pokopljemo.« Ob teh besedah moževih pa nastane naenkrat med potniki drugačno razpoloženje. Prevzame jih sočutje, pomilujejo moža, ki je bil mož mrtve žene in oče nadležnega otroka in slednjemu je žal, da je kazal tako nestrpnost, tako brezobzirnost. Toda, cenjeni čilatelj, ali nismo tem brezobzirnim popotnikom večkrat podobni tudi mi, podobni zlasti sedaj v voiskinem času? — I-e pojdi katerikrat na kolodvor, kjer ljudje izstopajo in vstopajo na vlaki O koliko nestrpnosti in brezobzirnosti je med njimi. Kako vse hiti, tišči, se gnete in drenja. Vsak vidi le sebe. Kaj ti mar težko obložen vojak, če ga suješ, kaj mar otrok, če ga prekucneš, kaj mar slabotna ženska, če jo s silo odrineš? — le opazuj ljudi, kako so brezobzirni v svojih oblju bahl S tem in onim зе pogodiš, da dobiš ta in ta dan klaje, obleke, gnojil, živil, živino, orodje itd. Ko pa prideš iskat, pa ti pove, da le prodal in posodil drugemu, ki je draže plačal. Tako je šla brez ozira nate dana beseda Po vodi. — Le poslušaj ljudi, kako so brezobzirni v svojih prošnjah, večkrat pa še bolj -obzirni tisti, ki prošnje odbijajo! Le stö-Pili ti je treba v kak aprovizacijski urad, kjer se dele živila, dajejo podpore, nakazujejo gnojna, odrajtujejo potni listi. O kako se psujejo '" preklinjajo uradniki in ljudje in dostikrat edino zato, ker ne prihajajo ne eni, ne drugi pravem času. Kako pogosto se sliši: »Go- ljufajo, poneverjajo, krivico in škodo mi delajo,« pa vendar dostikrat ni mogoče ne goljufati, ne dati. Stopiti ti je pa tudi treba na deželo v kmetsko hišo, kjer gospodar m go-I spodiuja odganjata dostikrat z vso brezobzirnostjo reveže, češ: »Na, da se mi nikoli več ne prikažešh Da, »boj zn obstanek«, ki ga slednji čuti izmed nas, nas je naredil top'? in brezčutne za pravice drugin. Le preradi gledamo nase, mesto da bi vsaj včasih tudi sebe vprašali rekoč: »Kaj sem pa jaz dolžan bližnjemu? S čim mu morem postreči? Kaj naj storim, da se bolje razumeva? Kakšno veselje bi mu mogel napraviti? Vmisliti se moramo torej v razmere in položaj svojega bližnjega. Če gre za poravnavo sovraštva, vselej moram biti pripravljen reči: Tudi jaz sem grešil. Če gre za moje zadoščenje, vselej moram biti pripravljen, dati tudi bližnjemu dolžno spoštovanje. Če gre za moje pravice, vselej jih moram priznati tudi bližnjemu. Seveda je včasih potreba, da smo tudi brezobzirni To pa samo takrat, kadar nas k temu sili ure)ena ljubezen do bližnjega, ne pa užaljeno samoljubje. In take prave obzirnosti bi morali učiti že otrokf. Že otrok naj bo obziren do drugih v govorjenju, v igrali, v šalah, v smejanju. Le odtod bo zopet prišlo med ljudi medsebojno zaupanje in umevanje in to bo potem tudi podlaga pravemu svetovnemu miru. Iz spomina ш dr. Krška. (V »Dom in Svetu« napisal Ivan Dolenec.) Odlomki, (Dalje.) Po maturi 1. 1Ö04. jo obiskala družba dijakov — večinoma bo-dočili Da-ničarjev — doktorja na Prtovču. Sedel je v lepo očejeni lični Mežnarjevi hiši pri peči v novih irhastili hlačah, v preprosti srajci z mehkim ovratnikom in v kratkem suknjiču. Kolarja ni nosil. »Mislim, da ga nc bom rabil, dokler ne grem v dolino.« Predstavil se mu nisem in tudi ni bilo treba. Doktor je konstatiral na. prvi pogled, da sem »selške sorte« in »Mlinarjeve žlahte«. Tudi moja rojstna vas mu je bila znana, ker je poznal pred mnogimi leti umrlega starega Primoža iz Sopotnice, ki je po Ratitovcu pascl ovce. Tako me je sprejel v družbo kot človeka, ki po zemljepisni legi in po zgodovini spada k njemu. Meni, zrastlemu v ozkih raz- : merah malega mesta, je bil ta sprejem precej nenavaden, a čut začudenosti ni utegnil priti do veljave, ker se je moral na mah umakniti lagodni udobnosti, ki je prevzela slehernega v družbi. Doktor je bil prehlajen in mučil ga je revmatizem. Vendar mu to ni kratilo dobre volje. Šantal je še isti dan s svojimi fanti na Ratit.ovec in jirn preskrbel prenočišče v pastirski koči. Sam je šel — pozno zvečer seveda — nazaj k Mežnarju. Spremil sem ga in razgovor je nanesel tudi na predmet, o katerem sem bil prepričan, da mu bo tuj. Pripovedoval sem mu o kmetu pesniku iz Sopotnice, ki je v siromašni koči ob trdem kruhu ali pa brez n jega živel globoko notranje življenje in si lajšal pezo trpljenja s pesnikovanjem kot samouk. Nekaj njegovih pesmi je bilo objavljenih, n. pr. v »Danici« pod Jcra,novim uredništvom. In glej! Doktor je poznal tudi tega moža; pred mnogimi leti se je oglasil pri njem v Ljubljani. Njegova slika o takrat že pet let pokojnem starčku je bila tako popolna, da sem videl, da se je bil zamislil v nenavadnega obiskovalca kot v dragega brata. Med pogovorom so je stemnilo in dež, ki se je bil naznanil že popoldne s krepkim pršenjem, se je povrnil v obliki plohe. Ubogi doktor, ki ni nosil celo življenje dežnika — kakor tudi ure ne — je prekladal s težavo svojo revmatične ude po kamenili stezi, a zraven venomer govoril in opozarjal, kdaj pride na poti skala, kdaj luža, kdaj bova doma. Iz njegovih ust ni prišla beseda žala. Biti junak, to je bila temeljna poteza njegovega značaja. Solnčno jutro je sledilo viharni noči in doktor je bil kljub bolezni razkošno razpoložen. Obiskala sta ga dva prijatelja župnika iz sosesčine in pridno je otepaval koruzne žgance, da odrine prej na Ratilovec. En župnik je bil po naravi bolj tih; doktor ga je imel rad, svojega rojaka in sošolca. Majtina pavza. Nakrat zavpije doktor: »Tone nikari no tako ne vpij! Kdo te bo pa poslušal?!« Kmalu jo je mahal, kopajoč se v znoju, zopet po strmi poti na goro, si utrgal šopek ruševja, zataknil za trak gorski nagelj, ubral ob poti jagodo rdeičko, gledal divje kozle, ki so se podili po pobočju gore, pravil, kod raste planika. Družba je dospela do male ravnine, kjer preneha gozd in se prične pravi gorski svet: zelena dolina, obdana s strmimi, deloma skalnalimi bregovi. In doktor je za,pel svojo pesmico : »Le imejte krasne svoje vi doline in vrtel Dajte mi planine moje, dajte moje mi gore!« Rad je zapel tudi pesem prtovškib deklet: »Pa je krota premajhen, pa je krola premlad; ne za res, ne za špas ne bo hodil k men' v vas.« Tii potem fantovsko nagajivko: »Celo noč se j' jokala, k1 je pušeljc ravnala; pa le to i' je b'lo žal, k' je tri groše koštal.« Pri vsaki pesmi je pevec p zadnji dve vrstici z vsemi regisU-i svojega grla in pribil neomajnost svojega stališča. V meni pa se je rodila ta dan žel ja, opazovati izrednega moža in učiti se od njega ob vsaki priliki, ki se mi ponudi. In on je bil učitelj, ki se ni izčrpni, ker je bogatil Krezove zaklade duha z neprestano tekočimi, kritično presoje va-nimi prispevki iz virov življenja, vede. umetnosti in domovine misli — srca. (Dalje.) zdravstvo. Nahod, (izid.) Nahod spada v vrsto lahkih bolezni. Sicer je nerodno, imeti zaprt bos, vedno in vedno se vsekavati in brisati, toda vse te neprijetnosti vsakdo prenese z neko lahkoto, ker trajajo samo nekaj dni, kvečemu en teden. A kljub temu nahod ni brez nevarnosti. Nahod namreč silno rad za-(tara. Ako se le prepogosto prehladimo, ako «mo predolgo v prahu i. t. d., ostane nahod po cele mesce in navadno niti ne ozdravi brez zdravniške pomoči. Pri zastarancm nahodu je pa še bolj usodepolno to, da se nosna koža začne nenavadno debeliti ali pa začnu razpadati, gniti. V prvem slučaju se nosna duplina silno zoži, posledica tega je težko dihanje, nosljanje pri govorjenju in skoro veden glavobol. V drugem slučaju, v katerem nosna sluznica začne razpadali in gniti, pa prihaja iz nosu neznosen smrad, ki je v nadlego bolniku, še bolj pa njegovim soljudem. Po teh dejstvih mora biti pač vsak prepričan, da tudi za nahod ne smemo biti brezbrižni (Zdravljenje.) Prvo pravilo, ki velja za vsako bolezen, |e: Varuj se, da se nahoda sploh ne nalezeš. Varovati se moramo tedaj vseh onih reči. o katerih smo že rekli, da povzročajo m.hod, n. pr. prepih, premočenje, oster prah i. t. d. — Če nas je pa nahod enkrat ujel, potem moramo zopet paziti, seveda kolikor nam dopušča vsakdanje delo, da čimprej odstranimo vzrok, ki je kriv nahoda, rredvsem se moramo tedaj gorko oblačiti; če je mrzlo, mokro vreme, ie dob ro, da ostanemo v zaprtem prostoru; če je pritisnila mrzlica, se ne smemo sramovati niti postelje ali gor-kega zapečka. Kot zdravilo proti nahodu ie najboljše, da se temeljito prepotimo po vsem životu. Najbolj doseže ta namen kopelj s soparo ali pa z vročim zrakom. Toda najbolj priprost način, da se prepotimo, je pa ta, da pijemo veliko kolikor mogoče vročega čaja, in se zaeno močno zavijemo v postelji. Čaj je vsak dober, bodisi lipov, ali meden, ali limonin, samo da je vroč in da ga veliko popijemo. Ko smo se enkrat prepotili, se moramo seveda preobleči, da se vsled mokrote zopet ne prehladimo. — Drugače pri nahodu ni treba nobenih drugih zdravil, razen če je nahod silno hud. Č> je nos vsled vročine preveč suh, tako da čutiš neprijetno suhoto in Ščegetanje, ie dobro, vdihavati v nos gorko soparo. Bolnik drži pred nosom skledico s kropom, čez glavo pa ogrne velik prt, tako da ne more sopara drugam kot v nos. Za slučaj, da je nos pri nahodu preveč otečen, dtihajo takozvani formar., ki se dobi v lekarnah. Komur dela to velike težave, da mu preveč teče iz nosa, svetujejo stoičen cuker, ki se mora nosljati kakor tobak vsako četrto uro. Isto moč ima tudi nosljanje čebelinega soka, ki je pomešan z vodo, ali pa duhanje žgane kave. Glede zaslaranega nahoda smo že omenili, da nikdar ne ozdravi sam od sebe. V tem slučaju moramo vedno iskati zdravnika. Najboljše je seveda, da gremo k takemu zdravniku, ki je za nosne bolezni Se posebei iz-učen, kateremu pravimo, da je špecijalist za nosne, ušesne in vratne bolezni. Pri lem si dobro zapomnimo: čimprej gremo k zdravniku, lem bolj gotovo in tem hitreje in s tem manjšimi stroški sinemo upati, da ozdravimo od neprijetne bolezni. Listek jggi Izgubljeni sin. Povest. Spisal Krik Friesen. Prevel *'*. (Dalje.) »Blodnja,« prihaja z Editinih usten. Toda Iirekine. Vsede se poleg sestre na klop in p.o-oži roko na njeni rami. »Pridi, ljuba M:>gd.i,« rosi nežno, kolikor dopušča njen krepki, ne-oliko rezki glas. »Bodi vendar pametna!« 52 »Ali nisem pametna, Edita?« Ta ganljivo priprosti glas seže Editi do srca. Nežno pogladi Magdalenini nežni roki, ki lahko sklenjeni počivata na prsih. »Ali nočeš zaupati, Magda?« »Nimam ničesar-zaupati, Edital« »Pa se saj razgovoriti!« »Nimam nič, o čemer bi se s teboj razgo-vorila, ljuba moja.« «■ »Ne gre več tako naprej, Magda!« Sedaj odpre Magdalena oči. »Zakaj ne?« vprašuje nežno, četudi zveni iz njenega glasu neko vznemirjenje. »Vedno sem Rolfa ljubila; ljubim ga še sedaj. On je del mojega življenja. Najini duši spadata skupaj. Nikdar nisem prenehala, zaupati mu. Če je kdaj v življenju grešil — zakaj bi mu zato odtegnila svoje srce? Kdo izmed rjas je brez greha!... — O, Edita —« glas ji postaja toplejši, navdušeneiši — »on je umetnik po božji volji! Še nikoli nisem slišala take godbe!« Oči ii otemne od razburjenja. Edita zmaje z glavo ter zre v te čudovito svetle oči. Sama krepka in razumna skuša sestro speljati s sanjarskih višav navdušenja v navadno vsakdanjost. »Pojdi, Magda!« pretrga kar naenkrat. »Čaj bo mrzel!« Magdalena se nekoliko stresne. Lahen smehljaj ji priigra na ustne. »Takoj, ljuba Edita!« Roko v roki gresta obe deklici proti hiši. Preden vstonita, Edita za trenutek obstoji. »Poglej me, Magda! Si-li res tako srečna, kakor izgledaš, moja zlata?« »Neizrečeno srečna!« Robert Harrison sedi v svoji sobi na us-njatem stolu in premišljuje... Visok, suh mož je, okoli šestdesetih let, dobrosrčen, miren v vseh svojih kretnjah in zelo priljubljen pri vseh, ki ga poznajo. Njegove misli plavajo daleč nazaj... Sooininja se časa, ko je le z ne-voljo, silno nerad privolil v zaroko svoje najstarejše hčerke. Bila je njegova ljubljenka, rad bi si jo bil pridržal sebi. Ko je pa videl, da Magdalenina življenska sreča zavisi od te zaroke, se ni več ustavljal. Tako ie poslala nevesta Rolf Durbana, štirinajst dni preje, ka'kor ga je njegov oče poslal v Damask, da bi tam v zvezi z Davidom Pal-mer ustanovil bančno podjetje. »Samo dve leti, Rolf I« je rekel stari Durban tolažeč. »Potem se vrneš in se poročiš s svojo Magdaleno. Premoženje tvoje rajne matere ti je itak na razpolago!« Iz dveh let so nastala tri. Naposled je menil Edvard Durban, da ie sloves njegove filijalke v Damasku zadosti utrjen, pa jc sina poklical domov. Dan prihoda sinovega in ženinovega je bil določen .. . Dosedaj so se Robert Harrisonove misli mirno predle ... Pa potem . ., potem .. . Obriše si pot s čela, ko premišljuje naprej... oni večer pa je namesto pričakovanega ženina došlo pismo — pismo, ki ga je pisal David Palmer, Rolfov družabnik — v katerem je Rolf pisal z lastno roko nekaj vrstic, v katerih razveljavlja svojo zaroko in dostavlja kratko, da se je pred nekaj dnevi v Damasku poročil z drugo deklico. Za Magdaleno je bila ta odpoved kakor strela z jasnega neba. Toda nikomur ni tožila o groznih duševnih mukah, ki jih je pretrpela; pa njeri obraz je postajal od dne do dne bledejši. Cela njena narava se je izpre-menila, postnjala je vedno resnejša in resnejša. Oče jo je vzel seboj na potovanje, da bi pozabila na nezvestega . .. Je-li pozabila? Nihče ni vedel. Ko se je vrnila s potovanja, se je posvetila Magdalena vodstvu obširnega gospodinjstva. Bila je krotka, ljubezniva, prijazna kakor vselej; le neki dih otožnosti je obdajal njeno deviško postavo ter jo je delal še nrikupliivejšo. Snubcev ni manjkalo. Toda za nobenega se ni menila, za nobenega zanimala. Tako so tekli dnevi na Harrisonovi pristavi — mirno, enakomerno, brezpomembno. Pa kar je počila v mirno hišo novica, ki je učinkovala na vse, kakor grom z jasnega neba. Viola, druga hčerka, je bivala v New-yorku na obisku pri svoji prijateljici izza pen-zionata. Nekoč dospe od nje obširno pismo, v kaferem poroča, da jo čaka čisto nov, redek užitek. V devetem okraju, najelegantnejšem delu Newvorka, je neki umetpik na lastne stroške zgradil velikansko koncertno dvorano z orjaškimi orglami. V tej dvorani bo vsako sredo in nedeljo zvečer igral na orgle skladbe verske vsebine. Vsakemu bo dovolion vstop brez vstopnega listka, brez priporočila. Po moči godbe bo vplival blažeče na ljudstvo, ga dvigal z zemeljskih uižav v višje ozračje. Ce bo treba, bo tuintam Spregovoril par besed v pojasnjevanje, glavna stvar pa bodo orgle. Robert Harrison je zmajal z glavo, ko je bral pismo. Tudi praktična Edita je rekla, da je vse skupaj le prevara. Kljub temu so pričakovali vsi prihodnjega pisma z neko napetostjo. Prišlo je — pa je bilo čudno kratko. Orgelskega koncerta še omenila ni. Kar jt nekaj dni potem, skoraj teden dni preje, kakor so pričakovan, — prišla sama domov... Čisto nepričakovano je z zardelimi lici in ( neko njej nenavadno naglico planila v sobo kjer je bila ravno družina zbrana pri obedu. Vsi so se čudili nad njeno izredno vznemirjenostjo ter so jo nestrpno popraševali zaraefi nenadne vrnitve. Toda rekla je, da se ji je po-tožilo po domu; videlo se ji je, da le s težavo ostaja mirna pri obedu, ki se ga je ude-ležila. Slednjič je Jim, mali črni služabnik, postregel s sadjem in črno kavo — in nekaj mi. nut pozneje se je družina razšla. Vsa nemirna je čakala Viola trenutka, da bi razkrils svoje srce Editi. Kakor v olajšavo jo je kmalu slednja vprašala: »Tedaj, Violal Kako je » onim umetnikom na orgle? Menda ni bile nič! Ali kali?« »Pač. pač. In veš Ii, kdo ie oni umetnik? Rolf Durbanl V Matfdalenini navzočnosti teg». nisem hotela povedati.« Edita je poslala zelo resna. »Se li ne inotiš. Viola?« »Prav gotovo ne. Ko sem z Anico Milner vstopila v koncertno dvorano, kicr bi imela prvič naslopit'. je bi!a dvorana nabilo polna. Z Anico sem se postavilj k nekemu stebru. Nenadoma se je zgibalo občinstvo. Visoka, suha moška postava se je prikazala za orgia-nti. Zdelo se mi je, da ?un;:im. Li ni to Koli Durban? Človek, ki je goljufal našo Magdaleno? Da, golovo, on jel .. . Motela sem bežati, da bi ne poslušala igranja nezvestneža, kt ie tako hudoben, tako neznansko hudoben. Kar zadone glasovi po dvoranil Edila, kaj takega še nisem slišala v življenju! Eantazi ral je na orgle, vpletal vmes melodije iz korala in cerkvenih pesmi . . . Bila sem kakor očarana ter sem — pt ..lušala. Mož za orgbml mi ni bi! rtič drugega, kakor le umetnik. Kakor meni, se je godilo tudi drugim. Komaj so si ljudje upali sopsli. Ko je končal, so bili ljudje nekaj časa mirni kakor začarani. Potem so začeli najoreje šepetati, potein na glas pritrjevati . . . potem se je začelo ploskanje, Kakor bi bučal grom, mnogi so ihteli. In zopet ie igral, igral drugič, tretjič in četrtič, med posamezne točke je vpletel nekatere pojasnjevalne besede. Ne vem, kaj je povedal; pa po glasu sem ga še bolj spoznala. Ko sino zapuščali dvorano, sem brez potrebe vprašala še vratarja. Da, Edita, on je — Rolf Durban!« Vsa utrujena jo Viola prenehala. Njene velike, modre oči so zrle skrbno pričakujoče na sestro. »Nobene besede ne govori o tem z Magdaleno!« ii urno zakliče Edita v uho. »Čeprav še ne morem verjeti, bom govorila z očetom!« Robert Harrison se je zelo prestrašil ob tej nenadni govorici o Rolfovi vrnitvi. Strogo je prepovedal Edili in Violi, Magdaleni kaj n tem omen:ti ali Rozi kai črhnili. Pa nekaj dni potem je zjutraj stopila Magdalena v knjižnico svojega očeta. V rokah je držala časopis »Tribuna«. Bila je zelo bleda, še ble-dejša kakor po navadi; drugače je bila čislo mirna. »Beri, oče!« S prstom je kazala neko mesto v časopisu; Rolf je zopet v New-Yorku!« Oče se je prestrašil. Navidezno mirno in ravnodušno prebere članek, ki je navdušeno ocenjeval prvi koncert orglarskega umetnika Rolf Durbana. »Zakaj bi to nc bil kak drug Rolf Dur- ban?« je vprašal s prisiljenim nasmehom. »To ime ni redko!« »Ne, oče, on je — moj Rolf — mo)e srce mi to pravi!« Naslednje dni Magdaleni ni nič govorila o Rolfu. Naslednjo sredo pa je kar nenadoma rekla očetu, da se hoče peljati v New York, da se prepriča, če je ume nik Rolf Durban _ njen prejšnji zaročenec. Robert Harrison je že odprl ustnice — da bi izrekel grajo; toda pogled na Magdalenino mirno-srečno obličje mu zapre usta. Vpreglijso vez in Magdalena se je peljala skozi pristavina vrata — zadaj je sedel služabnik .. . (Dalje.) Na pomoč materam m doienckom! Po vseh velikih mestih so imeli že pred vojsko razne ustanove in zavode za dojenčke: oskrbovalnice, »jaslice«, varo-vaiišča in podobno, kar so tekom vojske še izpopolnili. Pri nas doslej nismo imeli nič, prav nič. Zadnji čas pa se je v okrilju društva »Dobrodelnost« v Ljubljani ustanovil » Odbor za skrbstvo mater in dojenčkov«. Namen tega odbora je, posvečati materam in dojenčkom vsestransko skrb. V to svrho bo prirejal pouk za matere, preskrboval doječim materam po možnosti živila, dojenčkom, katerih lastne matere ne morejo dojiti, pa mleko; ubožnim materam bo preskrboval plenice in v slučaju bo'ezni njim in njihovim dojenčkom brezplačno zdravniško pomoč in zdravila. Sčasoma namerava ustanoviti »jaslice«, kjer se bodo sprejemali v varstvo dojenčki revnih mater. Takoj pa bo otvo-ril oskrbovalnico, kjer se bodo matere z dojenčki oglašale enkrat na teden in dobivale nasvete in potrebno pomoč. Oskr-bovalnica bo v Alojziievišču v Ljubljani, Poljanska cesta št. 4. Ob sebi se ume, da je ta dobrodelna ustanova namenjena vsem potrebnim našim materam, brez razlike političnega mišljenja. Podobni odbori se bodo po potrebi astanovili tudi po drugih krajih. Velika, važna in v sedanjih časih posebno težka je naloga, ki si jo je stavil odbor, in izvršiti jo bo mogel le s pomočjo vsega ljudstva, žuriino se, da v bodočnosti pooravimo, kar smo v minolosti zamudili. V prvi vrsti se obračamo na dobra srca naših mater in deklet širom domovine, da nam priskočijo na pomoč s plenicami in otroškim ali kakršnimkoli drugim obrabljenim perilom, še rajši seveda z novim blagom (nlatnom, kotenino, barhentom, plahtami itd.j, iz katerega se bodo sešile plenice, srajčice, rjuhice, ode-iice itd. Marsikatera mati hrani morda kot drag spomin na svoic otroke plcniee, povoje, jopice in drugo. Kako bi mogla ta spomin lepše ovenčati nego s tem, da vse lo nodari za revne matere oziroma dojenčke. Kakor smo gori omenili, bo odbor revnim doječim materam dajal po možnosti tudi živila. Rojaki, darujte nam jih za nje! Vemo, da sami nimate veliko, a dobre duše si bodo rade oritrgnle malenkost v tako dober namen. Hvaležno sprejema- mo vsakršna živila, posebno tudi posušeno ali vkuhano sadje. Dobrodošle so nam tudi steklenice za mleko. Nujno potrebujemo denarnih prispevkov in se toplo priporočamo za nje vsem Slovencem in Slovenkam. Vsak naj se udeleži našega dela, kakor najlažje more, Velevažno je vprašanje o preskrbi mleka za dojenčke, V tem oziru je podpisani odbor stopil v dogovor z »Mlekarsko zvezo«, ki je izjavila, da je pripravljena, sprejemati in oddajati mleko v gornji namen. Sedaj je na naših kmetskih gospodinjah, da pokažejo svojo socialno zavednost, svoje materinsko srce in proti veljavni ceni oddajejo »Mlekarski zvezi« v Ljubljani kolikor največ mleka za dojenčke, Vemo, kakšne težave so-sedaj s krmo, z živino, toda vendar trdno upaino, da se bo našim kmetskim gospodinjam vendar le posrečilo, oddati v.sak dan kak liter mleka za doienčkc, saj zna dobra gospodinja in usmib'ena mati delati čudeže. Slovenske kmetske žene, ne osramotite našega zaupanja v vas! Zbiranje mleka organizira po deželi »Mlekarska zveza«. Denarni darovi, perilo in živila naj se pošiljajo na naslov: Odbor za skrbstvo ma-ier in dojenčkov v Ljubljani, pisarna »Dobrodelnost«, Alojzišče na Poljanski cesti št. 4. Odbor za skrbstvo mater in dojenčkov. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik zn frančiškansko cerliviio) sprejema hranilne vloge, in jili obrestuje po 4»'4o/o brez kakega odbitka. mm uro oii MiitM i. popsltne. i v al i. Iiu IŠČE SE rezano in mešane kn-puje v vsaki množini po najvišji cent Matija Podkrajšok 1-rivec, LJubljana, Sv. Petra cesta 32. Kuverte s tirnio, pisma, račune Itd. izvršuje natančno po naročilu Katoliška tiskarna v Ljubljani. ki bi sam vcdil vse, pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo pod Stev. 994. m Bit U ВГ8! najboljše konstrukcije, dobavlja takoj najceneje po pošti E. WOLFSOHN, DUNAJ II., ObemiiillnerstraHe 17. Zastopniki se iščejo. 979 vljudno naznanja, da je premestil svoio pisarno z Dunaja V KRŠKO NA DOLENJSKEM, Za odstranitev peg (ogrcev) se rabijo najrazličnejša sredstva. Vsa ta temelje na istem načelu, da treba pege 7. dotičmm sredstvom obeliti. Ta način zdravljenja je pa napačen. Ako hočete odstraniti pege (ogrcc), ne zadošča, da se samo obelijo, ker se iste po porabi zadevnega sredstva vnovič prikažejo. Treba jih je lorej docela uničiti. Popolna odstranitev ogrcev, peg, zaicdalcev ie mogoča edino le s taknzvano »Santo-CiRms«. Obraz ч s to kremo vsak dan namaže in nato izpere s Santo-praškom. Pege (ogrci) se s to senzačno kremo popolnoma odstranijo v kratkem času in pokaže se lepa belo-rdeča polt. Ta krema je prinravljcna po navodilu vseučilišč, profesorja dr, Hngerja, zakon, zaiam. in je danes edino znipmčcno učinkujoče fredctvo in popolnoma neškodljivo. Ena škatla zadošča popolnoma. Ccnü 5 K, po pošti Iranko fe 95 vin. Vsaki kremi je pri!o?eno po-abno navodilo in eni vrcc'ca praška zastonj. — Pošiljka navadna, Hobiva se proti vpo-latvi zneska v znamkah, po 948 nakaznici ali tudi po povzetju, J, KUKLA, PRAGA, PERLGASSE 71. 32 Črno brini® Upe, {iste in zdrave kakovosti se dobi pri tvrdki J. KNEZ V LJUBLJANI, 953 Marije Terezije cesta št. 3, razpošilja A. ÖSET, pošta Guštanj, Koroško. Kupim steklenice vseh vrst in zamaške, stare in nove, 872 I ki so uvedeni v industrijskih krogih, pri kmetijskih društvih ter 'j poljedelcih, dob6 dobro plačano zastopstvo zelo rabljenih konzumskih predmetov. Ponudbe na kemično tovarno HUGON POLLAK, KRALJ. VINOGRADI, Jungmannova cesta št. 33; tovarniški telefon 5455; pisarniški telefon 5495, Vsak si lahko pobarva obleke in platno sam. Maftmz® 920 za barvanje oblek in platna se dobi sledeča: Črna* modra, rdeča, zelena, siva in rjava v zavitkih po 60 v. Pošilia se po poŠti vsaka množina. KARL LOIBNER, (tfovin* v Celju. ПШ ilülibтш kakor: Brezove metle, krtače, slame, košare, suho in lončeno robo, poljske pridelke, suho sadje, suho meso, klobase, mast, drva, repo, korenje, peso in druge pridelke kupuje za svoje člane I. шм delajo ћбшмо Mo Kongresni trg 2. 746 '.n podgane it 6 80, za miši K 4-80, love ')re7- nadzorstva do 40 ti-^vnli v oni noči, no zapunto nl-kake sledi iri se same zopet iiHstavijo. Past za ščurke „Rapid'- vjame ne ti soče ščurkov v eni noči, po K 6 90. Izborilo delujoči lovilec za muhe „Nova" komad K 4 20. Povsod najboljši uspehi. Mriogo zahvalnic Pošilja se po povzetju ali proti predplačilu. Poštnina !)0 v. izvoz. tvrd. Tintner, Drnaj III., Neu-•ripnssc 20-1/ KlatilnEce, gepelim, sfamores^c! ter drugi kmetijski stroji tovarne Umrath A Comp, sc lahko naročajo pri FRANC HITTI, LJUBLJANA. Martinova cesta ?. 824 Srbečico, lišaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a Izvir, takonito ?«jamčeno „Skaboiorin" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha. ne mate. Poskusni lonček K 2-30 veliki K 4— porcija £ , rodbino K 11'—. Zaloga тл. Ljubljnno in okolico: Lekarna pri zlatem relenu, Uubljana. Marijin trg. 1520 Pnnito na varstveno впатко „Sliaboform'* I Sie, miši so popolnoma ratro s sredstvom „Hatfcontod*. Ako ni vspehs, ko denar vrne. Stotine aalival. Cena K: 3 jO, 3 skatlje K. 8 —. Stenice, uäl, bolhe, ščurki se uničiu» z /.aloRO vreo radikalno h „'i fc iei a"-sred.>t vom. ('ena Iv 2-50, 8 Btukleuioo K 0- L'rasek proti шгГгчп dodan K 2-—. Kcmeny, Katichau, Ogrsko, Poätax predaj 12-Z -12. M«»j izvirni otni mlm иа Lito je l/.horun 7.Л debelo in 11-miotev *. nnko-vrstn-ца žita. je priproHto pa trpežno i/vrsen г јл-niHii|aioö inlevni-uti oiofttÄim i« tr-finga ma erijula in koro neporuAfii tu
  • a za vozove. Šotore klobuCevlno. nTasCe zn Koiesa vrete platno ln vsako oruqo moC'i« blano. Uobrota /a rokodelce. km»te in volake. Neobhodno oorrebno za vsakogar Trdna konsirukcna zelo .ahka vporaba. Jamstvo /a porabnost. Mnog pohvalnih pisem. Cena . umni. sna а sukancem 4 raznimi Sivankami in porabnim navodilom 4 4.90. * koit K 13 50. *» kosov K 22- PoSlijo p«, povzctiu, «na boil&Ce nrotl pred moCUu 124 M. Svoboda. Гцпа'. i|l/7. II essiiaws 13-404. Jaz Ana Csillag s svoiimi 18. cm dolgimi oriaškimi Lorelei k»ml lasmi, k ih dobi'o po 14 mesečni r bi oornade ki s*>.n t, zna&la лагок, T<> e vdino %rert-4tv- pr izpadanju las, ta uilh ras» in negovanie. '8 oJac.ite*" lasišia, Erl mo.sulh krepki po^pesJ-n rast rade, m *e >o kratk. dobi da e lasem n brad naravni blesk n polnost m ilh -arme ored огр/о- ori|lm osive-nlem di natviS'« starosti. Lonfie« po.'» l M.- ;R i 15. Po poŠti »e poSilla vsoti dan pc vsem svetu & poMnim povzeuein a.akl«»j»ua omara »a voiaAtvu eh ploftoe in filme, epna otilikN vel 4».%Ув le K 64.80; vel. • . 0 1» K 7Б.вО. PoHilia po povaeriu Ронмппч i S. Export ..Periekl", Dnnai VTi. Nenetm*. 187 1ва. za kuhanje žganja oddaja v večjih in manjSih množinah tvrdka 2353 Ме1ш, ШшДвМ. a. % C«ft«ln« ftivlj№i»k« ln rento« nezgodna in jamstvene zavarovalnic« ▼ LJubljani, Marije Terezije cesta 12/П sprejema za varovanje Da doživetje In smrt, združeno tod z vojnim rfztko, otro-fcklh dol, rentna In ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja. iaven zavod. Absolutna varnost. Nizke premijo. Najugodne jši i ogoi1 «a vo jno zavarovan ie Äavoü temelji na vaajemnoeti. — Prospekti zastonj in poStmne prosto. ftpoaohui ene topni ki ee apiei«-majo pod najugodnejšimi pogoii IM' Mala u M c. Sr. m «ratla n litt pirai. glede oddaje semena za krmsko repo. Centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano je nakupila v Nemčiji malo množino semena krmske repe, ki se oddaja pod naslednjimi pogoii: 1. Seme in zavoinina se pošlje pridelovalcu brezplai.no in poštnine prosto na namembno postajo. 2. Posejati se sme izkljfčno na lastnem posestvu. 3. Seme, ki se ne porabi za setev, se raca takoj nefrankovano vrniti centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano. 4. Pridelovalec je dolžan oddati centrali za.krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano za vsak kilogram semena 750 kg krmske rtpe. Pojasnilo: Vzemimo, da se rabi za posejanje enega hektara 20 kg semena in pridela 350 meterskih stotov repe, tedaj treba oddati centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano 250 meterskih stotov, ostalih 200 meterskih stotov se pa sme porabiti za krmljenje v lastnem gospodarstvu. 5. Za vsakih 100 kg dobavljene krmske repe, zdrave, za prodajo sposobne kakovosti plača pridelovalcu centrala za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano 10 kron. Cena se razume loko postaje skladišča in so v njej zapopadeni tudi stroški za nakladanje. Ako dobavljeno blago ne odgovarja predpisani kakovosti, stopi v veljavo določba § 5., odstavek 3., naredbe z dne 11. oktobra 1916, drž, zak. št. 350. 6. Množina blaga, ki se ima oddati, se mora prijaviti centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano. Ta bo razpolagala z blagom tekom šestih tednov po prijavi. Plačilo prevzemne cene se izvrši po dobavi. 7. Pridelovalec je dolžan na zahtevo centrale za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano imeti repo spravljene v svojih prostorih. Za to prejme trgovsko običajno odškodnino od strani centrale za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano. 8. Setev, poljska dela in spravljanje repe bodo nadzorovali organi centrale za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano. 9. Pogodbi nasprotujoča poraba dobavljenega semena, kakor tudi opustiter oddaje predpisane množine-krmske repe (točka 4.) nalaga pridelovalcu dolžnost, da mora plačati nakazano mu repno seine, vštevši embalažo in dovoznino, poleg tega ga pa zadene kazen. § 5.. odstavek 3., naredbe z dne 11. oktobra drž. zak. 5t. 350 se glasi: »Ako blago ne odgovarja usančni zahtevi ali pa prekorači dopustno najvišjo mero vlage. cena primerno zniža. Ako se v zadevi znižanja cene nc doseže edinost, odločuje o ceni, ako se nahaja blago v deželi, kjer obstoji borza za kmetijske pridelke, razsodišče te borze, »icer pa razsodiič« trgovske in obrtne zbornice, v katere področje spada blago.« t C BJ 1 « I O ЈЈ-^Л-О I C . c' -r 5 o - • c S-iScg 0 u ° aS _cJ2 P (X A - s-s IM 3 6V5 ä " J3 m 'S " ' "O S : a > o a J5 o " 43 v O Ji O -(J > Pl. O « —' « w „■N.b a o.t! % o a n n o a w . a p no «Л al J-o" K-a .D.O. ssi »i ^ i «■> s E g o .5 H) O ** a cd a i ^ "Jj c ?V, Ep E-3 v i o " ^ E S o s 3 " ~ " G _ » » » sisof^ - •ffS-.š^i^sj -is a c □ o o c o.'tl v-i У a» 3 « fe g <~ja - - ■ £ o ° „ o^ g^« g-3 « S »Јл ao c — e S « M B °-S!o t h « O T3 TI Ј^тЈвОи ЕЗ ' S^S-S T g^ e' ci. .x. n v ' a rt o * Д n oS oo Jei p. a S % «N a o. o .Ši 't ofi" п « n > a NAROČILNICA. Centrali za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano DUNAJ L, Trattnerhol 1. Podpisan.. (zadruga) izjavlja, da je voljan (voljna) na zemljišču, ležečem v okraju.......... občina......... v izmeri .... hektarov (št. parcele . . . ,) v letu 1918. pridelovati krmsko repo pod pogoji, ki jih navaja centrala za krmila c, kr, urada za ljudsko prehrano, in prosi, da se mu dopošlje .... kg semena. Naslov: Kraj prevzetja: , . niška postaja: pošta:.........želez- Podpis: ^Moiijiloliivsak na žejo in« nlaviti ka-tuloy ur. КГО- |)ГП)1)в, Kl Ii t Ulli KOilbtinih preriin. obie bar.po k 14. 20, 26. j«. 2C. .45. 60. 2 vrstne harmonike po K 70 80. 100. 120: .'»vrstno harmoniko j.o K 1H0, 200 240, v 80. ''anionu do* JAN KONRAD, c.i. kr. dvor. (1 b.lu!nstrBr^x)$M7r' . ftpfko. Ženske lase zmedene kupujem po naiviSji ceni. 2.V za '/' dkq po barv i dolžini plaCr 'У K. Spr;. Ijojte m poSlj . po poŠti vzore c Slane samo 'Ki vin. Denar do- J bite lakot. — V . zalogi imam lepe izdelane Kite 9 30 K Ce želite, po&ljitemali vzorec las m ceno. ToCna postrežba. Prodajam naibol Se barvilo za lase ti K. I. Svetec izdelova:-nlca kit Kudollovo, nasproti rotovza •lifiaje. hraste, srbečico In dr upe kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Para ol-domače mazilo. Ne maže, je popolno brez duha, torej »e more rabiti tudi Čez dan. Velik ion ček K 360 dvojno - velik lonček K 6'— Dalje Paratol-posipaini prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja K 2-50. Oboje se dobiva po povzetju «Ji predplačilu pri t vrti ki l»JwJa H. Meir-з Faratcl-Werte, Budapest VII-10. P-zsa ut. 21. Nad l,OOO.ÜOö v rabi! ito rt no šilo je praktično orod|o jfo^a^ vsnkogar za ffi^-^irjh šivanje usnjenih Pl|m i red metov jer-№ -Шад menov, vroč, jader, oprem, mehov, labt, čevljev. — K» f. prodajalcem popust. Oi na kinfil. šilu K 6—, povzetju stroški i'osebej. Izvoz žrebl.jev, varovalcev podplatov iz kovine in uHnjn. podkvio. čelni, trnkov za čevl je, čevlj. smole, okov za podplate in vomi h podplatov. Г- E. Lachraiuin, Dunaj IX, Muser-tras^oB. odd. 18L. тач> turške in nove srečke rvstrilskega hdecega križa vsled niihive > edno zvSuioče se denarne vrednosti» Vsaka srečka zadene' Ulavna dobitka 21, 7 znaSata čez fcssy 1,000.000 kron! "^ВШ Natančno pojasnil», z igralnim načrtom razpošilja brezplačno Sred listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrčesom Ц Škropljenjem z »AnUlungin«-om ojačeno kalifor (aijsko luž.no vodo. Radikal, zanesljiv učinek, ni-knko poškodovanje rastlin, zelo Sledilno, v inozemstvu preizkušeno skozi več let s čudovit, učinkom. Cena: 1 liter 12 K (zadošča za 50 litrov). — Izvirna posoda 3)4 litra 32 K. Pošilja po povzetju Mi predplačilu M, Jiinker т Zagrebu 14, Petrinjska ^1. 3 (Hrvatsko). Obširen prospekt in porabno navodilo zastonj. 616 lzdajakonzorcij .Domolluha". Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to Uiiuo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj so primeša 2 krat na leden krmi. зпа pest polna to je dr. pl Trnköczy-a redi'n» prašek. Paket ve!'a I K, 5 paketov (i K. poštnino prosto. 6 paketov zadostuje za ii mesece za onega vola, kravo ali prašiča, tla se zreU.. Glavna zaloga: lekarna Triii^öezy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bit odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". -'.ujboJjša когец.'вка kosa no dobi odmo v prvi fioienjski tazpošillalni IVAM SAVNIK, KRANJ, katera je lahka kot pero, izdelana iz fine, srebrno jeklene tvarinr - S to nepre-kosljivo koso lahko kosi vsaka ženska. Kdor še ni poskusil to kose, naj si jo naroči takoj, ker se je bati, da bodo pozneje zopet zmanjkale. Za vsako koso so jamči. IVIgOSt 111 ceuo kos SO: cm 50 pesti 5 75 80 !■(, 8 85 81', --■ 1 5 .V'., (1 .i', 7 74, 8 8'B K 8 20. 8 Hi, H tiii, 8'Cll, 9 -, У "4, II 41., I! «0 Trgovci pri vočjom odjemu d..bo popust. j ' Ü Ü Š i3 ЧаР regfiirovaiin zatiiiiga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lafetuem domu Miklošičeva cesta št. 8, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po 4 10 L brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe lc-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vlrge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno iKifoJene, kot posojilnica daje denar na varna posestva na (le.el in v mestih. Rezervni zakladi znašajo okroglo e» milijon kron. — Stanje hranilnih vlog jc bilo koncem »eta 1916 okroglo Zü in.-fifonov kron. vsak občuduje in zaželi, kajti ona ja mojsierako delo urarske umefcuisii! Razpošilja se po povzetju. Nengnjajoče zamenjam. 26— 32--- 40-90 — 100'— 120-3— 4-— C 2-80 4-80 Kovinaste uro . . po K 24'— Srebrne ure . . po K 70-— Kovinaste verižice po K 2'— Usnjate verižice . po K Г60 Zlatnina In srebrnina v bogati izberi! ""^Bjg Velika izbira ur, verižic, prstanov, lepotičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku, katerega zahtevajte. Lastna znamka „IKO" svetovnoznnna. — Lastna protokolirana to-------varna ur v Švici. H.Slltfner s am® «i Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrih ur. Odgovorni urednik: iiudovik Tomnžič. Svetovna razpošiljalnica Nobene Tiskala Katoliška tiskarna.