riirn »«koli ••¿•M ^pruBikor. ^ «ie«pt SaUudaya. K2J 1 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradailki la a*ranü4kl pvMtoHi MIT 8. Lawodala A**> Offtea of Publication: M67 South Lawndala Ato. Talopkona, Eockwoll 4904 Coaa liata $6 00 •» OMm— . lUtMta, jmumi H. i »m. m um__ ti» A* of Ohinm of Mm* I. U7t. A ' -— Chicho, III., četrtek, 13. Julija (July 13), 1933. BabaaripUoa HM $TEV.—NUMBER 136 Aoaaptaaaa tar sudllaa at «pocial raU of posta«* probad far In ■action 110Z, Act af OeL S, 1M7, authorised oa Juna 14, ltUS. Komentarji ^cirih^De^ podvrgla ameriike m farmsk£ pro w< pro-na- 'L, svojo kontrolo z /S bodo plače in cene ko-»poredno. Vlada pravi, ^kUpn. «ila (zaslužek) prej porasti kakor po-tj0 cene. »uimo kako se ta rež, ki "New Deal", jzvaja "i Sicer še ni dosti izvedli kolikor je, nam lah-za vzgled, fctilna industrija je bija prti j« predložila pravilnik, o-določbe glede minimalne * in maksimalnega delovni-določbe je Roosevelt že ,dil in prihodnji teden posta-veljavne. Določena mini-i (najnižja) tedenska pla-, tekstilne delavce v južnih mh je $12 in v severnih Otroci pod šestnajstim lene bodo več uposlenij Koli-maksimalna (najvišja) v tekstilni industriji, ni I; najbrž je minimalna me-Jobenem tudi maksimafna v gih tovarnah, zlasti tam, oposlujejo dečke n dekli-šestnajstim letom v več-ttevilu. Delovni čas v tej Ktriji je določen na 40 ur v KOMISIJA OBSODILA TERORIZEM IER RUDARJI Krivdo za razmere v Illinoiau polaga pred duri operatorjev in krajevnih oblasti. Komisija priporoča eno unijo bb v tekstilni industriji je imizerna in kupna sila 400,-riavcev, ki delajo v predil-in tkalnicah, je zelo slabo ntla. Kljub temu so tekstil-itje že naznanili višje u svoje izdelke in za nji-• takoj prišli trgovci bom-[a blaga z naznanilom, da zvišali cene za 50 odstot-Petdeset odstotkov! To je rito dražje. HI vigled. «• - je naložila procesni da-u pšenico. Ta davek, ki ga ijejo mlinarji, znaša 30 cen-«d bušlja pšenice. Mlinarske •racije so brž pripišite ts ceni za moko in peki, ki ajejo moko, so naznanili po-Itev kruha. Na primer la-pekarij v državi Iowi so »žili funt kruha od pet na centov. Vse to zaradi proti davka tridesetih centov lilji pšenice. Davek ne zne-i pol centa na funt kruha, temu so podražili kruh tri , dokazuje, kako bo "New na eni, strani hladil, na lipagrizel. Požreftnost kapi-j* in večine manjših pod-F "i danes nič manjša j« bila pred 4. marcem J *'"New Deal" zasedel »• Privatna produkcija za-profit! To je glavni vzrok, •jo cene urnejše noge ko mezde, ki počasi švedra-*J - M "New Dealom" N starim. ¡¡Wni kapitalisti bodo pod Djtlom" goljufali delavce farmar je na vse mo-Minimalna plača — ^ * v tekstilni industriji v tigrih primerih tudi lln*. toda izdelke bodo J' I? » njimi trgovci Da *» to nesrsm- ^lli ,>koriw»nJ* Pri-k»Pital,stom lep dobiček omonjsti. (|l,ho«"i odglaaovala za pivo City, Okla. — o-'kl J'* bil« že Od začat-laajaaKi-jAimi državami v , v od glasovala z J^Motn^a pivi> vpra-ru , J' Mo predloženo * "Plošnim ™ je bil izid gla- nk;r"nJ leporoto je pričal tudi pomoži kontroler Wendt in to je mend vzrok streljanja. Kotecki je pri omenjene: bančnem polomu in v drugi špekulacijah izgubil veliko vsof to denarja. CVETKE Z «TA INDUSTRIALHE SMONAZE Kakšna jam Ma so f načrtu fadaralat vlado Prva dela, ki ao na programu ad miniatracije, ,ao preračunana na 200 milijonov dolarjev Ana bo Poleg tega, da te družbe diktirajo rudarjem, kateri uniji naj pripadajo, so tudi velika rak-rana na telesu premogovne industrije. Svojim matičnim druž bam prodajajo premog po izredno visoki ceni, kar končno plačajo konzumenti elektrike in plina odvišek pa vržejo na trg za vsako ceno. S tem prisilijo tudi druge operatorje na znižanje cen. Ta vojna se stalno ponavlja in rezultat je kaos v industriji ter slabe razmere za rudarje. Vsled tega komisijs priporoča legislaturi, naj sprejme zakon za "divorsiranje" teh premogovnih družb od javnonaprsvnih korporacij. Glede rudarskega boja samega pa pravi, da miru ne bo toll ko časa. dokler bosts obstajali dve organizaciji. Priporoča zdru žitev obeh unij, kar naj odloči večina, in zagotovitev rudarjem poštenega vodstva. Washington, D. C. — Javrtij dela, ki imajo uposlitl na tisoče brezposelnih delavcev, prihajajo zelo počasi. Rooseveltova administracija in razni postranski odbori, ki se bavijo s tem vprašanjem, imajo pred seboj načrte, ki so preračunani na dvesto milijonov dolarjev izdatkov. Med temi projekti je gradnja novih cest v državah New York, Massachusetts, Ohio in Utah; ta projekt bo stal okrog 60 milijonov dolarjev. Dalje je načrt javnih parkov in indijanskih rezervacij, ki bo tudi stal 50 milijonov dolarjev. Korporacija za finančno rekonstrukcijo je odobrila celo vrsto posojil za gradnje v številnih občinah. V sredo je bilo poročano, da se je Roosevelt odločil za potroši-tev 400 milijonov dolarjev samo za gradnjo avtnih cest po vsej deželi. Skupna vsota, ki je na razpolago za jsvna dela. znaša tri milijarde in tristo milijonov dolarjev. Italijani poleteli proti Kanadi Reykjavik, Islandija, 12. jul — Balbova zračna flota 24 le tal je danes zjutraj poletela ns 1500 milj dolgo zračno pot čez morje proti I^abradorju. Načelnik špionske agencije nI ho. tel odgovoriti na razkritje. Nekaj podrobnosti aatanakega dela New York. — (FP) — Z obnovitvijo organizatoričnih aktivnosti med delavstvom se smelo lahko pričakuje, da bodo postale bolj Živahne tudi špionske a-gencije, ki prodajajo svojo vohunsko "službo" delodajalcem. Vsled tega ne bo odveč, če navedemo nekoliko cvetk s vrta Shermanove špionske agencije ki je med najbolj notorlčnimi i deželi. \ ' O njenem vohunskem rekordu je predaval Robert W. Dunn, ki je prod nekaj leti izdal knjigo o špionaži v ameriških industrijah. Dunn je na povabilo Babsona, ki je nekakšen gospodarski prerok velekapitalistov, nastopil pred skupino biznismanov in jim razložil delovanje Shermanove de-tektivske agencije. Isto skupino je bil prej nagovoril t»udi Sherman. Babson ga je pozneje pozval, naj odgovori na Dunnovo izvajanje. Sherma nov edini odgovor je bil, da ga je Dunn "Insultlral", ni pa skušal zanikati dejstev. Del tega rekorda je sledeči: Leta 1921-22 je Shermsnova detektivska agencija zdrobila atavko železniških delavcev New York, New Haven & Hartford železnice ter instalirala kompanijsko unijo z "yelow dog" pogodbo. Delo je tako dobro izvršila, da ta železnica še danes ne priznava unij. Distrikthi šef to agoncijo zs čikažko okrožje jo v jeklarski stavki I. 1919 pisal špionu št A 563-1) (tajni špioni imajo vsi številke za občevanje z agenci jo): "Mi hočemo, da med Srbi in Italijani zanetiš čimveč sovraštva. Raznesi govorice mod Srbi, da se Italijani vračajo na delo. Izmisli se karkoli že, da zanetiš člmvečje plemensko so-vrsštvo med tema dvema narod nostlma". ' V Člkaškem jeklarskem dl-striktu dela namreč veliko što-vilo jugoslovanskih in Italijan skih delavcev, ki so bili poseben predmet hujskanja v tedanji stavki, kar pokazuje citat. Nekaj dni pozneje je dotlčno pismo prišlo v roke Ciksški delsvski federaciji, ki Je stvsr gnala prod sodišče. Prod veleporoto je bil pozvan čikaški šef Shermanove agencije, ki ga Je obtožila "sabotažo napadov in netenja rasnih pred-sodkov z nsmenom, ds pride do nemirov, ksr bi omogočilo" im-portiranje skebov in dobave vojaštva." Radi političnega priti ska od zgoraj ni bil detektivski šef nikdsr obsojen, niti nI zadeva prišla pred sodnika. V tekstilni stavki v Lawren-cu, Mass., 1.1919 so se špioni jk>- (Dalja na 2. strsaM Minimalna mezda rudarjev *5 na dan Pogajanja glede delovnika ao nadaljujejo. Unija zahteva pet ur na dan in šest dni v tednu Waakington, D. C. — V sredo zjutraj je prišla veat, da so se magnstje mehkega premoga v štirih državah ln zsstopnikt Le-vvisove rudarske unije, United Mine Workers of Amerika, zedl-nlll glede minimalne mezde za rudarja na podlagi zakona za kontrolo industrij. Minimalna mezda za rudarje bo pet dolarjev na dan, za težake (laborers) zunaj rovov pa Iti. ri dolarja na dan. Poleg tega je bilo sklonjeno, da rudarji, kl so plačani od tone, dobe razliko. Upoštevani so tudi različni delovni pogoji. Gleda maksimalnega delovni ka se pa še niso sedinili. Zastopniki unija zahtevajo pet ur dne-vno in šast dni v tednu. Na drugi strani pritiskajo baroni premoga, naj valja povprečno 40 ur v tednu, to je osem ur in pot dni v šestih mesecih, ko jo več i htev po premogu, v ostalih šestih mesecih pa oaem ur in štiri dni v tednu. Predsednik Roosevelt je ustanovil "iavrševalni svet", kl ima 20 članov. V tem svetu so člani kabineta in drugi eksperti, kl bodo dajali naavate pri sklepe nju o javnih delih ln kontroliranju Industrijske ter farmske produkcije. V torek je bila prva seja novo organizacij«. UMaof im dovoli dola za loadoaoko koaforoaoo Mussollnl sklopa nsaapadalal pakt a sovjett London, lt. jul — Maksim Litvihov, vodja sovjetske delo-gacije na mednarodni gospodar ski konferenci, je ponovno Izkoristil neaktivnost ostalih delegatov, ki nimajo kaj početi In «napravljajo čas z malenkostmi. Litvinov Je včeraj ponovno predložil delegatom svoj načrt ekonomskega nenapadalnsgs pakta v diskusijo. Sovjetski delegat Je so neprestano aktivni; vsak dan imajo privatne sestan ke z vodilnimi delegati velesil, katerim dopovedujejo, da Je go-spodsrski mir nemogoč, dokler n« bodo odstrsnjene rasne trgovinske in druge omejitve, s katerimi se oklepsjo rasne držav« Američani in Angleži, kl nastopajo enotno, so se Izrekli za razmotrivanj« med js rodnih komercialnih dolgov; sem ne spadajo vojni dolgovi. Rim, 12. Jul. — Mussollnl ims stalne sestanke s sovjetskim poslanikom Kurskijem, s katerim so rszgovsrja glede nenapadal nega pakta med Rusijo in Itall Jo. Pogodba, kl js v načrtu, Je sllčna oni, katero sta podpisal moskovska vlada In Francija. Podpis premirja no vsej ML »od Kitajci in Jspoort. Klin Jaka nackmalWKaa v Uda a« je DELANI IttEJO PROTEKCIJE V UNIJAH Val unijak«ga gibanja obj«l va« smeriAke Industrije. Rudarska unija zaznamuje največji napredek Waahiagton, D. C. — Na pod-agi poročil, kl jih prejema glavni stan Ameriške delavske federacij«. prihajajo v urad« mednarodnih unij številna vprašanja gleda organiziranja krajevnih unij. Moški in žensk« v podjetjih, kj«r delavci niso doslsj sm«li niti govoriti o uniji, vpra-kujejo glavni urad Am«rišk« de-avsk« fed«raclj« za informacl* Je, na kakšen način lahko postarajo dol organiziranega d«lav-sksga gibanja. To naraščanj« unijsk«ga duha prlplaujajo v prvi vrsti federalnemu zakonu, kl lzr«čno prepo veduje formiranje kompanijsklh unij In vsako vmešavanja s strani delodajalcev v kampanj« ta organiziranj« dalavcav. Izgl«da da j« val strokovnega unljonis-ma zajel vs« ameriške industrija. Največji korak v tem ozlru J« napravila Unlt«d Min« Work«rs unija. John L. L«wls, prsdmd-nik t« organizacija, J« t« dni podal Izjavo, v kateri pravi, da je na tisoč« ln tisoč« rudarjev na doslej neorganiziranih ali deloma organiziranih premogovnih poljih v P«nnaylvanlji, W. Vlr-giniji, Ohiu, Marylandu, Oklaho-ml, K«ntuckyju ln v drugih državah pristopilo i unijo In ao pripravljeni na kolektivna pogajanja i reprezentsntl delodajsl- 1H.000 političnih J«tnlkov v Nemčiji Berlin, 12. Jul. — Na temelju uradnegs poročila j« danes 18, 000 političnih Jetnikov v zaporih in koncetracljskih taborih. To so v«činoms socialisti In komunisti, ki nssprotujojo Hitler jovemu režimu. Roško letaš» odnose Mattoraa v A laško Moskvs, 12. Jul. — 8ovJ«t«k« oblasti v Sibiriji ao odredile, da sovjetski letalec I*vandovskI pobere ameriškega letalca Jame-aa Matterna in pol«t! z nJim v Nome, Alaska. Od tam lahko nsftfsljuj« svoj pol«t proti New Yorku v ameriškem letalu. Onem ara Ik za delavk« v Wloron sina Madison, Wis. — Zakonodajna zbornica Je U. t. m. sprejela s ftO glasovi proti *7 načrt za oaemurno delo na dan In 44-urno v tednu za žensk* v va*h industrijah In ostalih podjetjih države Wisconsin, kakor tudi v vseh Javnih uradih, lokalnih In državnih. ADF ddtflvs ugodna poročila tudi od drugih organlzaalj In is krajev, kj«r so m v prošloatl vsa kampanje za organiziranja dalavcav Izjalovile, k«r so d«lo-dajalcl lahko prisilili d«lave« na pokorščino s "yellow dog" pogodbami, injunkcljaml ln drugo nasilno taktiko, kater« j« kongres na svojem prošl«m zasedanju razglasil za ilsgalna. V Akronu na primer, ki jo središče industrij« kavčuka, j« bila t« dni formirana nova unija, v katero J« takoj pristopilo nad tisoč dslavcav. O kakšni organizaciji v t*m mestu niso delava! smeli niti sanjati pred nakaj ta-dni. V Chattanoogi, Tsnn., Ja bilo v enem todnu ustanovljenih o-sem novih krajevnih uniji Airta-rlška delavska fadaraclja pa J« te dni otvorlla Intozivno kampanjo za unljonlzlranje avtnih dalavcav v Datroitu. Sllčna kampanj« so v toku mod jeklarskimi delavci v Plttsburghu, Clovslan-du in v drugih sr«dlščlh jeklarsko Industrija. Laaanl ali želosnl aadl za plroT Madison, Wis. — Prod wla-conslnsko zakonodajno zbornico ja bilo zadnja dni vprašanja, a-II sa naj pivovarna v Wlseonsl-nu poslužujejo starih lesenih sodčkov sa pivo ali žoleznih, kakršna dan«s izdelujejo v J*klar-nah. Predlog J« bil, da ostanejo v rabi samo sodčki Iz bala hrastovlne, nasprotniki so pa predlog pobili z motivacijo, da kovinski sodčki dajejo vollko ta-alužka delavcem In so v splošnem boljši ko leseni. Konec Ja bil, da smejo pivovsrne poljubno rabiti leseno In Jeklena sodčke. Mirovno gibanja komltalev Sofija, 12. jul. — Macedon-ska mihajlovlstična sekcija jo včeraj obvestila nasprotno ma-codonsko prot*gorov Ist ično sekcijo, da želi skleniti mir a njo, a 1« s pogojem, da protogororel prenehajo s vsemi nspadl najkasneje v dvah tednih. Knako obvestilo so mlhajlovlstl nsstovlli na bolgaralu» fašistično organi-urijo Zvono. kl ima v svojo« programu spravo s Jugoslavija. the enlightenment «CAMILO IM LAMTMIW4 »WWlU masodme rvvrv*»* jb»mots Mm «4 —* * MfrroJnlna: M «tt i. m« - ST U M «í-rtUU;- C*«»* ¡TU » M» ••« *>» *»» » rale I im U.rtW EUUi Clrica*» ** obro fotografIrui^^ Strahom H*^! Trdina In frančiškan fi i« kkrenoBt. ^ R.P?V*ar *«* Prečit«) Sinclairjevo najno^io J Upton Sinclair pr^u Fox 'o kateri jeTp^ «veta ter j0 pripor«^ ¿itoteljem. Jako unimiv «».ki pove, kako * J wallstreetski volkovi Z koljejo med seboj * logaje iz velekapitali,tičnT t«r pri tem trgajo in h drug drugega. Proučei Wall, Streeta, tega ^ Polipa, ki steza svoje pofc lovke po celi zemeljski ob ta knjiga nedvomno jakoi došla, saj pokaže wallst« vampirje v vsej njihovi o, nag(jt!. Zanimivo je tudU si filmski mogotec William ki je sam narekoval to 1 povest o roparjih Wall St dela; vtis, da je hotel biti 1 kapitalist, g čemer ue j« zameril wallstreetski volčji ki ga je zaradi tega sunil kap., In on jim tega niti 1 riti ne more, saj jih mor znatf ter vedeti, da se bost| pobratila ogenj in voda kot Stieet in poštenja Kot refeJ, knjiga je jako zanis kog^r zanima delovanje ki pirapega Wall Streeta, naj preejtrbi. Kdor jo precitaj ve. p čem govori, kadar 01 Wallstreet. * t 1! • » ♦ Swanson za veliko bojno morim rteo Washington, D. C. — Združene države morajo imeti vojno brodovje, ki ne sme zaostajati za nobeno državo in mora bf^ tako močno in veliko kot to dovoljujejo določbe v mednarodnih paktih, je izjavil Claude A. Swanson, načelnik zveznega mornariškega departmenta, ko je objavil gradbeni program za ta department narodne obrambe. Swanson je namignil, ds bo ptfgrsbil vsak cent, ki ga bo mogel dobiti iz sklada ia gradnjo jsvnih projektov, ds bo Ish-ko zgradil nove bojne ladje in popravil stare. Kongres je na svojem prošlem zasedanju določil $300,000,000 za konstrukcijo vojnih Isdij, toda Swanson je naznanil, da bo zahteval nadaljnje apropriacije. , ». Hasting* hi Aahnrst—ki pre- lakaje skpnrsko sfero bankirja Harrimana Is Wall streeta. Delodajalci nočejo priznati oni je New York.—Laundry Owners Ass'n noče prisnati pravice do organiziranja delavcem, ki so u-posleni v štirinajstih pralnicah Delavci so zagrozili a stavko, 0-benem pa so o stališču delodajalcev obvestili delavsko tajnico Perkins in federalnega administratorja Johnsons. V brzojavu, ki so ga delavci poslali Johnsonu, je rečeno, da I. N. Thurman, načelnik organizacije delodajalcev, noče priznati unije, čeprav zakon za kontrolo industrij daje delavcem pravico do organiziranja in ko-lelektivnega pogajanja preko svojih reprezentantov. Krznarji dobili krajši delovnlk New York. — Morris White korporacija, ki upoalaje 400 delavcev. in Resnick Bros., ki ima 1000 delavcev, sta priznali International Poketbook Workers unijo In akrajšali delovnlk, na 40 ur na teden. Družbi operirata v štirih mestih na vzhodu. Za krznarsko industrijo bo vsljsl pravilnik oblačilne industrijo. | Beograjski reiim ia nj ameriški zastopniki moraj« ti silno velike oči ali pa m boljšljivi humoristi, sicer bi^i!prepovedali pošiljanj« božne pratike Ave Marije goslavijo. Saj vendar ni grad tako na alabem, da moral bati takih pratik? se na tak način pa tudi 1 lja, > kajti na«i m lemon frančiškanom, ki zdaj piha gadj£ ter napovedujejo "i nodr vsem prsvcerni«, ogrevajo za Beograd, se racije žolč, kar je jako 1 no za zdravje pobožnih a Vsaj naših frančiškanov] rad ne nakoplje ni ira precej kosmato vi • * » Peter Zgaga (Glas Ni ponijluje našega Toneta G ker ¡ga njegovi bratje pri in lemontskega kloatra nemarno oštevajo in lasaji jaz mislim, da se Tonetu razlil žolč zarsdi teh lit pozna svoje "brste v in i^jihove v preveliki ustreljene kozle. Ne sem dober zs ugibanje, se i),e motim, se jim Gr smehlja ter si misli, spod, odpusti jim, saj kaj žlobudrajo. Obenem pravlja svoj ambulantni pa Krste, da bo spravljal ranjence in mrliče, ko nela lemontska trobenta slsls pravoverne v krvi* na nož." Ker pa si niše« da /jem uganil Tonetove naj dodam 4e »varilo u skinj "očetom," naj | Tonetu ne zavre mlado in energija, kajti poten utegnilo goditi, da bi ' montski klošter nekeja ali deževnega jutra njegova vrata pa rab kim? žebljL J. X I Ml Društvo št. 53SNPJjf< niiy apel organ iiscije vanaki kulturni vrt m prispevek u kritje zveni z odkritjem sohe. Argument je bil. naafrotovsli. če bi bila roka* ljudi, u katere -Cankar s ljubeznijo pa jo vodijo ljudje U ki iih je Cankar najbolj bi jih še,čeWW*.-držoJi proč. Pravilno, fflis^rstvo brati « in klnavščino. u»> « za naa. • • • fprsvijo.da*»» pomeni, dsJ»^ F* P^jLlW** Čass ne be trem r namesto katsref» zmrznjene ksji*» (T»st PZOSV.Sfl ¿0&CA TuMt k*> M tretiriH mbljina. 22. junija 4 da je b!V _ ^«i urfl-f ifco rtetrtesto len«, ki je bita bo-*** '»Mina hi 10 let starejša od mo- ža. Sprva sta se sicer zakonca ___ . af ženina bolezen je bila vzrok, da je začet Emeršič laziti za deklo. Ta je pristala — bila je siromašna — in sačels sta živeti kot Mol in žena. Prava Žena je videla vse, a se je udala v usodo tdr si v neki stranski sobici uredila svoje prehoči-Me. Za nič več se ni brigala in v samoti je hirala zaradi Vitega Očitno pa je bilo vnaprej, da se bo moralo razmerje med pri> letnim gospodarjem in nekaj nad 20 let staro deklo nekoč raabiti. Gospodar pa je preveč visel fta dekli, d* bi zlepa prekinil življenje z njo. Ko sta začela živeti kot mož in žena, ji je Eraer-šič obljubil 10,000 Din, dokaz da si je deklino naklonjenost kupil. Da se bo za to naklonjenost boril z vsemi sredstvi, je postalo š* bolj očitno pred dvema letoma, ko se je tedaj 26-letna Marija spoznala z mladim, 231et-nim kolarskim pomočnikom Konradom Murkom, ki se je poslej pogosto oglašal v gostilni. Sprijaznila sta se, presedela po oele ure skupaj, hodila na veselice, n Murko je ostajal včasi pri Mariji kar čez noč. Vse to jf Emeršiča jezilo, grozil j« dekli in jo zmerjal, ta pa mu je odločno povedala, da jo med njima ^sicer v B* Cerknem, ustrelit dovenski rojak V£ g^n je moral že i pobegniti v Jugoslav „jTgror.il zapor, f* pfl^tisona ¿ahtevo is-C^f» sodišča izdale So, Erfen pa je ži-Večkrat pa & tez mejo ter obiskal l\ ponedeljek 19. JU^ »kdo ovadil obmejnim d«, da se Eržen mudi g v svoj» hiši doma. Ml-Jokmg polnoči obkoli« 9 Hišo, nadejajoč se, d« Iriena. ko bo hotel it, mejo. Res se je prt Eržen od svoje '¡¿pil na dvorišče. O* vedo, pa »e je obrni! itran, koder je mislil trfi tam je bila atra-da je obkoljen, se je . na zid, da ga pre<-ne v noč. Toda mi-natrelil za njim ter ga ^eli. Eržen se je zgru*. nlu nato umrl, izkrva-pesto te justifikacije je komisija in povelj* itične legije Benin* ivo ženo pa so mili, češ, da je dajala "teroristu", svojemn da bi ga — pri». 1> g) drame, ki se doga-lorskem pod Mussts-od pipeta blagoslovijo- P • | rojaki pred državni«! ^ sodiščem beograjskim sodiščem za trbve se je pred nekaj Hjučili prvi veliki pro-p večji skupini mladHi fetev, samih primorskih , ki to dobili dokaj težile kazni. Dne 21. ju-je bil zaključen drugi roti novi skupini slovert-liitov, od katerih jih nekaj s Primorske-ler so pribežali, da se e ječe. Razen enega obsojeni in so jih te * kaznilnice. Obsojeni Indi komunistične pro-i Anton Bajec na 3 le-i Peter Kuret na 4 le-t Josip Beltram na 3 1& [a zapora, Fran jo Je-leta strogega zapori^ tjc na 18 mesecev ro-i Beltram na 6 mes^-*» zapora. Obsojeri-»iteje preiskovalni za-je bil Josip Mez-to ne moremo čltatfe-poročati oblir •o bili obtoženi in ka-«Movarjali pred sodiš-Slovanski tisk ni poteku procesa niče-»i« le, da so imeli ttj-►tiskamo, v kateH »munistične letake In * u «boj gospodarja »»kim senatom ma-iokrožnega sodišča so * **ia, ki se je db-Vf' konočno soboto na 1 B*gu pri Ptuju. Le-1* * Pletla nasprot-** tako zaostrila, d* «kovati tega, kar se J*» Veliko noč: dekle * Ijubezenaki zveze |! u'm. da mu j# ra je obravnavalo |Aj*»« drame še " aekaUrih hiAah. Na živtl POOS* sMnrtr Imac Kmef- Pred leti si- Vre*evo, «1* in j0 MnMn _ Ko 1 Ko se jo CJ * moral. Miri. ¡L,' Ishkodaje tratijo iju- Z • p^ * Vr* T* dt-k,o- IU ' r'sjbrle ra-* ^ » Mariji dru- konec. Opozarjati ga jO začela čelo na njegovo ženo. Za njegove prošnje in nadlegovanj* ni marala več. To je EmeršVEa, ki se je ie docela uživel v to življenje z deklo in ki ni maftl več za ženo, togotilo. Dekla pa mu je večkrat grozila z nožem. Kakor silno je bilo gospodarju do dekle, tako silno je bilo dekli za mladega kolarja. Končala se je ta zapletena družinska drama ubojem. ■Na velikonočno soboto je bi) mladi kolar apet pri Mafiji. In ko ju je prišel v kuhihjo motit gospodar Bnterlič, je vzela Marija nož v roke ter ga zasadila Emeršiču v srce. SledH je zapdr in zdaj razprava. Dekla se je zagovarjala silobratiom, priče pa so izpovedale drugače. Sodišče je Marijo Vrešovo obsodilo na 10 let robi-je, Murka pa oprostilo vsake kazni, ker ni bilo nobenega dokaza da bi bil dekle nagovarjal k u-bojui Za to siromašno deklo, ki se je v stiski prodala svojemu staremu gospodarju, rušeč a tem njegov zakon, je bilo dovolj, da jo je mlad fant vzljubil, pa da seže po skrajnem sredstvu, da se reši njega, ki jo je kupil. Zgrudil ae je. — V Mariboru se je pred nekaj dnevi na nek ulici zgrudil 30-letni Dragotln Petrič iz Varaždina. Prepeljal «o ga v bolnišnico, kjer so spoznali, da se je mož zgrudil zara di lakote. Je že dolgo časa brez dela, pa je iskal dela na Pohorju. Dela ni dobil i rt se je napotil peš proti Mariboru. Ker že več dni ni zaužil nobene hrane, mu je postalo slabo. V bolnišnici so ga napojili in nasitili, potem pa so ga morali spet posta viti na cesto, kjer ga čaka znova bogve koliko brezuspešnih poti, na katerih bo spet padal v nezavest. Zandsr v samomor. — V Zgornji sveti Kungoti se je ustreli1 28 let stari orožniški podnared-nik Tone Loplč. Z revolverjem si je pognal kroglo naravnost v srce. BU je poprej nekaj časa v bolnišnici, zdaj pa je bil rta dopustu pri nekem svojem znan cu. Zakaj se je ubil, ni znano. A pogosto se dogodi, da se kak pod-oficlr ustreli: poklic jih požene v obup. Vanj stopijo polni upanja, pa se v vojaškem aparatu n« znajdejo, ne znajo zatajiti za-mega sebe. Umrli so: V Breznem 90-letn posestnik Frank Kozole, V Soedo vscciju v Italiji na operaciji Mil ka Chiozzs Petovsrjevs. po rodu iz Ivanjkovcev, v Novem mestu Ivana Uovarjeva, v eeljsk Volnišnici Itt-letni dninar Vin eenc Bele od Sv. Roka ob Botli. Nova redakcije radarjev? — Rudarji v rudniku Zagorje so del s H v prvi polovici Junija o-krog 8 šihtov, v drugi polovic pa jih bodo imeli le 6. Dati je zagorska dolina bila pri zadnjih redukcijah najbolj prizadeta, bodo v kratke« baje spet odpust • li okrog 60 rudarjev. Katšrtš be- da vlada med reduciranimi rudarji in njih družinami, tega nI mogoče popisati. Saj morajo stradati celo oni, ki jim je prii znana pokojnina, ker je ta pokojnina sramotno nizka. V Zagorju živi n. pr. rudar, ki je de-al v rudnikih 61 let, od svojega 14. leta. Samo pri Trboveljski družbi je delal blizu 35 let. Lani j e bil upokojen. In koliko mislite, »rejema pokojnine? Borih 750 )in na mesec, toda od vseh nekaj sto reduclranih rudarjev Jfti e le majhna manjšina bilo priznanih za upravičene do pokojnine; vsi drugi so ostali brez zaslužka in brez pokojnine, občinska blagajna pa je zanje prazna. o dolini se prestopajo skupine brezposelnih, molče stoje v skupinah irt gledajo predse. BNarodna galerija odprta. — Cilj Narodne galerije, ki že več et obstoji v Ljubljani, je, zbirati likovne umetnine preteklosti in sedanjosti tef jih urejati v stalno odprto razstavo. Nakupila je mnogo del iz preteklosti rhznih slovenskih mojstrov slikarjev in kiparjev, Irt že od 1 1926 je Narodna galerija nameščena v ifrOmjih plroštorih Na-rodnega doma pri Tivoliju. Nakupila pa je tuii od aodobnih ikovnih umetnikov po nekaj reprezentativnih del, tako da v glavnem predstavlja zbirka Na-rodne galerije precej zaključen pogled na vse naše slikarsko in dparsko prizadevanje nekoč i rt danes. To sbirko so zadnje čas< urejali V dokončno razvrstitev n dne 20. junija opoldne je bila Narodna galerija odprte. Pri al* vnosti je bilo navzočih sicer nekaj umetnikov in umetnostnih zgodovinarjev,.v oaprodju pa «c stali seveda zaatopniki oblaatl. od župana do generala. SlaVnoat j« uvedel predaednlk Narodne galerije dr. Wlrtdlscher, za njim , e govoril podbart dr. Plrkmajer tot zadnji pa še konaervator dr. France Štele. Goštje ao al nato NEKOUKO PRAKTIČNIH NASVETOV ZA VROČINO V dnevih pasje vročine je nemogoče ohladiti se popolnoma. Mogoče pa je odbijati učinke vročine in Science Service nudi nekoliko umestnih nasvetov, kako naj se to stori. Za takojšnjo ohladitev: Vtakni roke v mrzlo vodo do komolca ali pusti, da jih tekoča voda oblije. Vsa kri v našem telesu se pretaka skoti roko vsakih nekoliko minut. Zato, ako je voda mrJ zla, se telo takoj ohlsdl na ta enostavni način. Malo soli v pitni vndl: Drob-ček soli v vodi, ki jo pijete, pomaga proti vročini, ako morate težko delati z mišicami v jako vročem vremenu. Telo ae tedaj toliko potit da izgublja preveč soli iz telesa, in telo ae utrudi celo do popolne onemoglosti. Ta izguba soli je baje vzrok vročinskih krčev, ki jih dostikrat trpijo rudarji, plavžarjl in drugi, ki morajo delati ob nežnosti vročini. Ohlajevalne pijače: Pijte mrzlo pivo, mrzli čaj ali limonado počasi. Pijače naj ne bodo pre-mrzle. Mrzle jedi alt pijače, prehitro užlvane, utegrtejo kvariti prebavo. Sploh zmernost v Jedi in pijači in počasno uživanje pijfcč je pravilo, ki velja za vse leto, zlaatl pa poleti. Ohlaja potom Izhlapevanja: Mrzla kopel je najboljša za ohla-jenje, pa naj bo voda toliko mrzla, kolikor morete prenašati. Na to naj ae telo osuši brei oti-ralnice. Ko voda izhlapeva, od-jemlje vročino telesa In učinek j« resnično ohlajevanje. To je li istega razloga, da potenje ohlaja. Treba pa je paziti, da ni prepiha, ko je telo mokro od vode ali potu. brugače si človek na leze kak revmatizem. Primerna hrana v vročini: Hrana je gorivo, ki kuri telo od znotraj. Zato je treba Jeatl lah- Lahki dovod električne energije in to, da ao da avtomatično uravnati, ata morda najbolj vplivala, da se električni toplotni stroji danes tako uporabljajo. Pri lakiranju pločevin, aušenju kovinskih ali keramičnih Izdelkov omogoča elektrika kakor pri neštevilrttfc strojih natančno obvladovanj* Vteh temperaturnih procesov. V gradnji strojev, ladij, visokih poslopij j« električno vsrenjo povzročilo celo revolucijo in atopilo rta mesto tttko-vanja ali «porabe litega železa. V zadnjih letih se širi tudi u-poraba električnih segrevatnih naprav V poljedelstvu, v rastlinjakih in toplih gredah za zgodnje pridelke. 13,000 4IMJ4M ■ Sprehod po človeMte* t oS*ÄTkr£ v vr^m dnevih Zlaatl v dvanajstih sobah. Ustreljen tihotapec. — V bližini vaei Sorioa nad Škof jo Loke je bil v noči na 22. junij ustrojen neki tihotapec. Obmejni stražniki so zagledali v temi dve postavi, ki sta se bUftall meji, hoteč na skrivaj v Itaiijo. Stražniki so klicali tihotapcema, naj obstaneta, ona dva pa «ta se spustila v beg proti meji. Stražniki so ponovili kilo, nato pa u-strellll. Edert Je obležal mrtev drugemu Je Ošpelo zbežati čez mejo. Dognalo se je, da Je ubiti 31-letni posestnik Janez Frelih li Sorioe, paroOMV in oče treh o-trok. Kaj je nesel v nahrbtniku, kaj je tihotapil? En nahrbtnik sirovega masla ("pu-tra"). ta okolnoit dokazuje kako težko žive kmetje, da za stihotapljenje tako malo vrednega blaga tvegajo svoje življenje. Belbkrajinakl krošnjar se o- besll. — Iz Bele Krajine in a Kočevskega hodijo krošnjarjl v svet, da zaslužijo kakšne dinarje ter Jih prirteso domov družini. Toda to krolnjarstvo nese zadnja leta želo malo, zadnje ča-ae pa ae jim Je vstop v mnoge drŽave še zaprl. Tako Je ta o-brt akoroda popolnoma propadla, krošnjarjl ostajajo po večl nI doma. Med krbšhjarjl Je bil dolgo Vrtto let tudi «7-letnl P* ter Fopnvlč li Popovldev pri Sv Nedelji. Dol|b let Je krošnjaril zadnje čad« pa j« prišel na bera •ko pgllto: fte košaro Je prodal In ostal mu je samo še "štrlk" Nanj se je jenija obesil ir sicer v "Oslovi jami" pri Trnov cu. Našli so ga že mrtvega. je treba omejevati količino pro-tejirtskih jedi, ki dajejo telesu rtajveč vročine. Glavne protejln-ake jedi ao meao in jajca. Primerna oblačila: Ohlapna In tenka oblačila so primerna za vročino, ker dovoljujejo ohlape-vanje. Tesna la«Iie iz tesno pretkanih niti dVžljo vročo in vlažno plast zraka na vrhu kože. V vročini najboljša zaščita proti preveliki temperaturi ta-lesa In vročinaki kapi je ohlajevanje, ki je poaledica ohlape-vanja potu. Karkoli pospešuje to ohlapevanje, pomata proti razvoju prevelike vročine v telesu. Iz tega sledi potreba lahkega in ohlapnega oblačila. Flie. Človek diha vee življenje, a le redkokdaj se zaveda tega di» hanja in načina, kako se izvršuje pravilno in enakomerno. To je dobro tako, kajti č* M se sa> vedsli, bi nam šlo kakor tinti stonogi v baani, ki nI prišla veš mesta, ko jo je želva vprašala, kako to napravi, da uporabi medl svojimi ato nogami vedno pravo. iDihanJe je zamotana atvar, ki ji je potrebno veš nago sama pljuča. Človek namreč ne diha a pljuči, temveč akOKl pljutia. V to avrho Je potreben obšlreft aparat ki ga sestavljajo uata, nos, grlo, sapnik s svojimi razcepi, prsrtl koš in trebuina mrena. Zrak, ki ga vdihavamo, napolni ustno duplino in se razdeli pp sapniku in njegova rascepa v nešteta veje, ki postajajo čedalje tanjše in manjše in ki nosijo na koncu neinš mehurčke. Te mehurčke obdaja Izredno bogato omrežje krvnih žilic, V katere prehaja iz mehurčkov, ki sestavljajo v svoji celoti pljuči, kisik in is katerih prihaja ogljik. Vse dihsnje ima le namen izmenjave obeh plinov. Za to je potrebno, da preide ogjjik is pljuč In da pride kisik Šb mehurčkov. Prava Izmenjava plinov, ki Je 1 1 poln nesnage, bakterij, prahu, ki se odlošl na itenah gornjih dihal, preden dospe v pljuča in se potem po posebnih procedurah spravi na proato. Kar ae tičš pomena dihanja, ae moramo spomniti, da potrebu-ejfe telesne stantoe ss sežig hrano neprestano kisika in tega jim dovaja kri Is pljuč, obenem pa m dSVaja v pljfcča ogljik, ki se ttbrt pri ismenjavi snovi v ata-nlcah. Krvni obtok poganja kri v pljuča, ker se sprosti ogljika m naarka kisika. Tako nam postane jasno, sakaj nam je dihanje potrebno. V višinah, kjer je malo kisi-ca, si akuša telo pomagati na t* način, da diha hitreje in poganja tudi kri hitreje proti plju-čam — vse to seveda do neke meje. Tako nastaja "glad po srsku," ki ae pa lahko pojavi tu-di na ta način, da je v ozračju sicer dovolj kisika, a kri se pretaka preleno po telesu. Ta glad m« tedaj lahko vnanje ali notranje vsroke. Tudi oviranje isdlhavanja og-jlka more povzročiti neko vrsto gladu po sraku, n. pr. v prenapolnjenih prostorih ~§ slabim trakom, ali saradi počasnega krvnega obtoka. Ta glad ae od prejšnjega razlikuje po tem, da Izdiha vemo močneje nego vdihavamo, pri pomanjkanju kisika pa narobe. Narava ae v tem (os!ru uravnava sama in to, da se uravnava sama, je le dobro, kajti še bi bilo pravilno dihanje odvisno samo od naše volje, bi jo gotovo polomili in nobene-fk dela bi no mogli opraviti mirno in brez skfbt. KAJ SO J RDM EVROPRICI PRBD 8000 LKT1 V bližini Solnograd« so našli oatanke predmetov za veakdanjo rabo, ki itvlrajo najmanj is 8., •. stoletja pred našim štetjem. Ho ao na tem kraju odkrili pra-davno ogtijišše, so dobili v nJem šeplne Is rdečkasto rjave gline, a na vbokll strani čeplnj črno rjavo opljeno maso. lidelatl so morali nove nači-da so to malenkostno maao jgRsn»s» K L KK TRI K A KOT PROIZVA-JATEUICA TOPLOTE Čeprav ao fizikalne osnove e-lektrične toplote te prav tako dolgo znane kakor oanove električnih atrojev, Je začela indu-atrija doati pozneje graditi električne toplotne stroje. A šele v povojnem času so ti dosegli svoj sedsnjl pomen. Skoraj ni področja, v katerem bi se ne dali s pridom uporsbl-ti in zato sta tudi njih število in raznolikost tako velika, da ju j« v kratkem pregledu nemogoče našteti. Prihodnji mesec se otvorl v Essenu posebna razstsvs, ki bo dala prvič širok pregled o stanju električne toplotne tehnike In njens uporabljena področja. Ze to kaže, kako mlada je še ras-meroma ta tehnika, a obenem tudi kako važna. vrši ob atenah pljučnih mehurčkov. To je mogofe v sadostn -I Wen. d™ jTporrttoT AfiiJfS mehurčkov ogromna — saj sna-ia že pri otroku priilčno 100 kv. metrov. Pljuča, ki sestoje Is me. hurfikov in zračnega cevnega si stema, so odeta v mreno, ki pokriva tudi notranjo stran prs naga koša, In tako se dogaja, da se pri dihanju gibljejo. Dihanje se dogaja s tem, da napnemo mišice med rebri In stl snemo trebušno mreno. Z delovanjem tega mišičevja se prsn koš poveča in s tem tudi pljoša tako da se zrak pri odprtih u stih ali prosti poti nosne dupline varita v pljuča. Ce ae konča napetost prsnega mišičevja in trebušne mrene, ki je sama miši ca, se pljučs stisnejo, ker ostane tudi prsns duplina manjša, in zrak uids iz pljuč. Pri navad nem dihanju se ne izmenja ves srak v pljučih z enim samim vdl hom in izdihom, temveč samo zrak vrhnjih dihal. To aado-atuje, ker as atvar ureja tako, da pride z izdihom več ogljika iz apodnjih dihal ven in več kisika iz gornjih dihal noter. Smotreno pa je to dogajanje tu di zato, ker se sveži zrak malo ogreje, preden dosjie do pljuč. Ce bi ne bilo tako, bi Izgubil zaradi svežega zraka dosti to plote. Vrhu tega moramo poml sliti, da Je vnanji zrak vedno Preiskovalci raketlrstva v nekateri* delavalHfc fUnl kongresa. Oi leve na 4*mm: Artkm H. Yorks In l/ouis Murphy tr . kaoalo, da predstavlja oatanke isparjenega in posneje isoglje- pljlco tega sesirjeaega mleka, ki Jo Je bila ogljena vrhnja plaat ohranila do naših dni. Raaen tega ao ugotovili v trta-al škrobova imea, zdrobljena ječmenova srna, lupine. Skratka, ti pradavni naseljenci 8rednje Evrope sO si bili na tem kraju skuhali primitivno Ječmenovo kašo in li tega sledi, da so po-inall ie pridelovanje ječmena. Podobne ostanki is iste dobe so našli tudi po drugih koncih Srednje Evrop«. «lasti pa v ša-rah, ki ao vsebovsle ostanke seš-ganlh mrličev. Svojim mrtvecem so ljudje v tistih «galh polagali ft sežiganju tudi po nekaj njihove oMAfrJfte Jedi in med t< ml Jedlhl «s seto često pojavljajo ostanki — lešnlknv. Našli so pa tifdt ostanks belega kruha, ki ^e Je v ogljenl plasti, aavarovan Jami, ohranil do Bel kruh, poeebno spadali V tedanjih časih Srlllkl mod bistvene oveške hrane. Umetnost, kako se kruh peče, pa so naši prednsmci posnall ie v kamenem dobi Najpoznsje v železni doftl so morati rediti ie domate Hvali, vsaj krav*, In mleko je spadalo med njihove vsakdanje jedi. red bakteri-dne. ki so Mt IHU Pregveta, «t pe