Leto LXXV2., št. 10 PoStafm nloftanj » gotovini. Poatgebtlhr bar bosaHlt. UREDNIŠTVO. UPRAVA IN INSERATNI ODDELEK: LJUBLJANA, BUCCINUEVA UL. 5 fELEFON fiT. 31-22. 31-23. 31-24, 31-25 in 31-28. PONEDE1ISKA IZDAJA „JUTRA** IZHAJA VSAK PONEDELJEK KOT PO NEDELJSKA IZDAJA >JTJTRA«. MESEČNA NAROČNINA ZNAŠA S LIRE. NEN AR OCENI ROKOPISI SE NE VRAČAJO 41 Temmugzenge bei TerrorangriKen abgeschassen Harfe Kampfe im Raum von Schepeiovvka — SovvjeiangriHe bei Pleskau und Nanva zerschlagen — Artillerie- und Stosstruppiatig-keit in Siiditalien — Tcrror angrlffe auf Bonn und Koln Aus dem Fiihrerhauptquartier, 5. Marž. DNB Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Siidlich Krivvoi Ros tiauern die Ab-TvehrkSmpfe weiter hin an. Im Raum von Schepetovvka traten die Eolschevvisten nach starker ArtiHerievor-bereituns: m:t iiberlesenen Infanterie- und Fanzcrverbamlen zum Angriff an. \Vah-rend die Soujets in verschledenen Ab-scbnftten nach Abscbuss von 59 Panzcrn absre\v!esen uurden, crelancr es ihnen. an einiijen Stcllen in un^ere Front cmzubre-chen Erbi{*er*c Kiimpfe sind im Gange. Sudostlich W:tebsk scheitcrtcn auch ge-stera alle Durchbrnehsversuche der So-vvjets. Im Raum von P!e5kau und Nanva setz-ten die BoIschewisten mit neu hrramre-fuhrten Kraften ihre Amrrrffe fort. Trup-pen des Heeres und der VVaffcn SS zer-schlufrcn in harten Kiimpfen alle An-griffe. rieq:elten ortlirbe Einbrurhe ab nnd vernieh4eten 17 feindhVhr Panrer. Bei d°n schueren Abvcebrkampfen der letzten Ta?e zeiobneten sich ini Nordab-schnitt der O ,1 front die 81. Schlesisehc In- fanterie-Division unter Fiihrune des Ge-neralleutnant Schoper nnd die Pfalzisch-Rheinische 263. Infanterie-Division unter Fuhrung des Generalleutnant Richter be-sonders aus. Von den italienischen Fronten wird nur beiderseiti^e Artillerie- und Stosstrupp-tatifjkeit pemeldet. In den Mittae^stunden des 4. Marz fiihr-ten nordamerikanisehe Bomberverbande Terrorangriffe ?e?en einiee Orte in VVest-deutschland. Besonders in den Stadten Bonn und Kiiln entstanden Schaden in VVohnvierteln und Verluste unter der Be-volkerung. Mebrere Kirchen. Krankenhau-ser und offentlirhe Gebaude wurden ge-troffen. Ein scbvvaeherer Bombervorband dran«? mit Ja£rdschutz bis in den Raum von Berlin vor. vvurde aber durch unsere L-uftverteidignngskrafte an zitsammentre-fassten Angriffen ffehindert. 41 feindliche Flugzeuere. darunter 21 viermotorige Bom-ber. wurden vernichtet. Feindliche Storflugzeuge warfen in der letzten Nacht Bomben auf Orte in West- deutschland. Ustavitev zavezniških dobav Turčiji "Ankara. 4. marca. Britanski radio je v če-Irtek zvečer objavi v tuTŠčrni, da so uk;nje.ie zavezniške dobave Turčiji. V zvezi s to cbja-vt> je priobčila »Uls« Reuter'evo vest. v kateri se ponavljajo pritožne in očitki z angleške fetrani. V teh Gkol:"č"nah. nadaljnje1 člankar, sta zelo važnega pomenn noto-vanjc brtanskccja poslanika v Ankari sira Hugha Knatchhull-Hu-gtssena kakor tudi /c večkratna preložitev p^-vratka tiir:kecia poslanika v Londonu Raufa Orbcva. Anclij^i pritiska na Turčijo s svojo trgovsko Tto!it;ko prav tako mečno kakor na Španijo. Turski .- p-Tzr.valci varaŠujejo, kakšni nna:bi vo-o;jo Anglijo, da pritiska s tako silo na doklej maloštevilne nevtralne države Evrope. Ta pri-t'sk z usta1 itvijo dobav je turškim krofom tem boli neumljiv, ker Nemčija ne ?lcde na turškr, zvezo z Anglijo Turčiji pošilja oTožje na;nf vekih vojaških pogajanj v Ankari so dobave javeznrkcja vojneca materijala ter petroleja takoj prenehale, pi^c »Dailv Tc^caraph«. London !n Washington o tem ;z političnih razlo-qm- nista izdala nikake uradne izjave, ker sta hotela nrepustftj Turčij:. da sama o brtan-ske oblasti odvedle v luko v Aleksandri]:, kjer čakajo sedaj na navodila. Zelo verjetno je. da bodo smele nadaljevati svoje potovanje, toda Zedinjene države in Anglija bodo odklenile nadaljnje dobave. Carigrad, 4. marca. Prihodnji torek bo v Ankari seja parlamentarne skupine ljudske stranke. Pričakujejo izjavo tur^ke^a min strmega predsednika Sarazogla in tur^ vlado Ženeva. 4. marca. John A. Brovvn. predsednik odbora za narodno petrolejsko politiko, ;.e dovolil zastopniku agencije UP razgovoT, v katerem mu je raztolmačil spor za petrolej med petrolejskim] mogočniki in vlado Zedinje-nih držav. »\Tlada Zcd njenih držav naj bi za-sebn m petrolejskim družham pripomogla do skepanja trgovskih pos'ov v Mehki. Braziliji *n drugih državah«, je izjavil Brown. «na-mestu. da b .-ama ikiepala petrolejske kupčije v prekomorskih državah, kakor namerava na Srednjem vzhodu Brovvn ie kritiziral delo vlade, ki je dovolila Mehiki posojila, da bi ji pripomogla do osnovanja lastne petrolejske industrije, medtem ko je Mehika istočasno izključila tuje petrolejke družbe pri vseh trgovskih poslih Zed;njene države imajo v načrtu osnovanje petrolejske industrije v Braziliji Mi bi bili zelo veseli, če b- nam vlada Zedinjen h držav pripomogla, da bi izvrševali na^e trgovske pesie v takih deželah popolnoma sami.a Angleški flnaitctriki m zaupajo Američanom Stockholm, 4. marca. Po londonski vesti >Folkets Dagblada« so angleški finančni krogi zelo v skrbeh, ker upravljajo Zedinjene države 350 milijonov zlatih funtov, ki so francoska last Boje se, da sj bo Amerika s pomočjo tega zlata izsilila pravico, da sme zgraditi petrolejski vod pre-i»> Sirija. AjigleSke izgube na arakanslci Sroaiti Tokio, 4. marca. Med dosedanjimi operacijami na arakajiski fronti, kjer je b*H uničena angleška 7. divizija, so znašale iz-grabe po poročilu japonskega glavneg-a sti-na 7000 padlili, med njimi 3000 Angležev ter 600 ujeth. Japonci ,so zaplenili mnogo vojnega materiala in sicer 45 oklopnikov, 660 tovornih voz vseh vrst 92 topov različnih kalibrov. 62 sovražnrkovih letal pa je bilo sestreljenih. Tudi z drugih bojišč prihaja-'o vesti o uspehih v letalskih spopadih. Uradna vest pravi, da je bilo v mesecu februarju sestreljenih 407 sovražnikovih letal. Na prvem mestu je Nova Gvne-ja, kjer je bilo uničenih 125 letal. Japonske izgube znašajo le SO letal. fcanghaj, 5 marca.. Vrhovni poveljnik severnoameriških obkroženih sil v Indiji generalni poročnik Stillvvell je bil, kakor na podlagi poročila agencije »Central javlja čungkinškl dnevnik »Takungpao« Press« iz Kantona, na inšpekcijskem potovanju po burmanski fronti fefako ranjen. Zavezniški brodolomci na vseh svetovnih morjih Lizbona, 4. marca. Portugalski list »Vida Mundial Ilusrrada« objavlja razgovor z raznimi kapitani portugalskih treovskih ladij, k: so plul: po skoraj vseh moriih in ki so vsi po vrst: poročali o istih doživljajih, o pojavi rešilnih čolnov in splavov z nekaj možmi posadk & potopljenih zavezniških trgovskih ladij, ki jim je uspelo, da so Se reŠli. dočim so njihovi tovariši po večini našli smrt v valovih. Cesto so bili resenci že tako izčrpani, da jih ni bilo već mocoče spraviti v kako bližnjo luko ali pa so jih mučile strahovite blodnje :n prividi, v katerih so še enkrat doživljali ijrczne prizore potopitve. Vsak pzesamezen kapitan je reši že več desetin zavezniških mornarjev. Milijoni malaričmli bolnikov v Bengaliji ženeva, 5. marca. Položaj v In.iij: je Se vedno izredno resen- piše »Daily VVorker«. Izmed 60 milijonov prebivalcev v BengaU-ii jih :ma 30 milijonov malarijo, poleg te-Pa razsajajo tudi razne druge Kužne bolezni. Kinina za borbo proti malariji doslej še vedno ni dovolj na razpolago, pač pa cvete z njim zelo razvita črna borza. Ker ni na razpolago delovnih sU, se uničuje letina na poljih- Trgovci pa kujejo z stiske ljudstva svoj kapital. Cene riža se na primer zopet skokoma dvigajo Ako ne borno tega razvoja ■■»■» J** vi list, potem ne bo njegova V°^ediC***' ta*trofa le za Indijo, temveč za vse: angleške vojne napore na Daljnem J^hoAi. Kako se naj bori armada, akovtedajov^ njenem tftodHa fefcoftft & kužne Borba SlovaSke proti boljševički nevarnosti Prago. 5, marca. Slova3ci notranji minister in namestnik min s trske ga predsednika Mach je dal glavnemu uredniku »Nadolnega lista« izjave o trenutnih aktualnih vprašanjih. Slo-1 vaška se bori proti boljševizmu že 25 let. Danes, ko je boljševiška nevarnost večja- ie Slo-va-'ka tem bolj odločena, da zastavi vse svoje s'le v ta boj. Na vprašanje, kako reagira skyva3ci narod na stalna ščuvanja dr. Beneša. ki qa pozva k odkritemu uporu, je poudaril minister, da slovaški narod sploh ne more razumeti, kako moreta Bcneš in nje*jova klika upati, da se bodo S.ovak: uprli proti lastni državi. Kljun vsem tak m pozivom iz inozemstva in kljub vejni je postalo število političnih zlcč.nov na Slovaškem mno£o manjše, kakor ie bilo prej. Češka mladica proti bcljji. \a področju pri ftopetovki ho pTr^Il lx*lj-ševiki po Tnoeni topniški pripravi v n-ipad z nadmočnimi pehotnimi in oklopniškinii oddelki. Dočim smo sovjetske čete v rajnih odsekih odbili in jim pri tom uničili 50 oklepnikov, jim je uspelo, da ho na nekaterih krajih vdrli v našo fronto. Srditi boj1 so v teku. Jr7novzhodno od Vltob^ka ho se tudi včeraj izjalovili vsi poizkusi sovjetskih čet. da bi prebile fronto. \a področju pri Pskovu hi Narvi so boljševiki nadaljevali napade r. novimi silami. Čete vojske in oddelkov SS *o v hudih bojih razbile vse napade, 721 jezile* krajevne vdore in uničile 17 sovražnikovih oklopnikev. V težkih obrambnih bojih zndnjih dni sta se v severnem odseku vzhodnega bojišča podobno odlikovali 81. HcialJUm pehotna divizija pod poveljstvom generalne-ga poročnika Sehiiperja in pfaKko-renska 263. pehotna divizija pod vodstvom grnc-talnega poročnika Richterja. Z itnli tonskega bojišča Javfj* Jo le o obo-jostrOT»^kem delovanju t- ' * • udar- nin čet. V opoldanskih urah 4. marca »o tevrsJU severnoameriški bombniski oddelki teroristične napade na nekatere kraje v zapadni »mc-iji. Povzročena j<* bila šk°da zlasti v stanovanjskih predelih me^t Bonna in Kolna. Prebivalstvo je imeJo izgube. Bombe hO zadole več cerkev, bo|nišn;o in jaAnih zgradb. Slabii lx>m»>nisl-J exld»ilek je v lovski zaščiti prodrl do l>erUnskega podreč£t. kjer sq mu naše protiletalske obrambne s;le prj-preč.le Izvedbo strnj*»nJh napad°v. T'nielj smo 41 sovm-Jnikovih letal, med njimi 21 štirimotornih btnnbnikov. Sovri>.nikova motlna letala »o v zadnji noči vrgla bombe na kraje v zapadni Nt ničiji. FI^-^o voZr.v i^cr^čilo I!ols?nki. 4. marca. DNB Eranašnje finsko vojno poročilo ?e glasi: V ?rednjcm delu Oneškega je napadel sovražnik s približno 400 možmi preko ledu otok. ki je v pojesti naših Čet. Po večuraj borb: so nnše fete naoad*ilra z vel'k:m: Izgubam] zanj odbile. Nn mor.-ki ožini Ma^elkeae je bil preprečen poizkus sovražnikovega udnrnesri oddelka, da bi vdrl v niše postojanke. Z ostalih bojišč ni noben;h novo-^i. Helsinki, 5. marca. Vojno poročilo 7 dne 5. marca prav:, da ni / b( jišč kaj porivati. Berlin, 4. marca DNB. Pod vtisom s\o-j'h velikih izgub prejšnjega dne so boljševiki 3. marca napadli severno od Rogačeva in severnozapadno oi Nevel;'a le še s slabšimi silami, južnovzhodno od Vite-bska n ob Narvi pa je scvražnik vztlrževal svoj pritisk. Močne, venaar krajevno omejene napade. So pod\*zele sovjetske čete poie^ tega se pr; Krivem Rogu ter med Berezino in Dnjeprom. dočim so imeli sunki na fronti med Zaškovorn in Sepetovko sam^ izvidnjake naloge. Deloma s pomembnimi sil nu "zvedene napade so Nemci odbili, krajevne vdore pa očistili, pri Narvi se nadaljujejo sem in tja valujoči boji. ki jih b--jejo nemške čete v obramb0 pred troovrat-ninv" sovražnikovimi poizkusi, da bi prebi Ji fronto. Uspešen letalski napad na Lončen BerWn, 4. marca. Nemške letaiske posadke, ki so se vrn le z napada na London v noči na 3. marca, in posaike nemških izvidnikov, označujejo uspeh nemškega najnovejšega bombnega napada na britansko prestolnico kot zelo dober. Vse bombe so zadele cilje. To je bilo zaradi dobre vidnosti mogoče tečno ugotoviti. 9e proti koncu napada so se požari na Btlr h krajih razširili na velike površine. Izgledalo je. da so se razširili tudi ostali krajevni požari. Velik učinek nemških letalskih napadov Stockholm. 3. marca. O izrednem učinku osredotočenih nemških letalskih napadov na London poročajo sedaj pčividci, ki so sami doživeli zadnje napade Londonsko prebivalstvo živi po teh poročilih v stanem strahu Bafi v južni Italifi Berlin, 4. marca DNB. Na nettunskem predmocitju so nemške čete južnozap.* dno od Apriiije *in južnozapadno od Cisterne nadalje zboljšale svoje postojanke. Dva nemška bataljona sta s presenetljivim napadom zavzeli v petek važno višino južnozapadno od Cisterne neposredno pred glavno bojno črto. Vse sovražnikove protisun-ke so nemški vojaki odbili, njegove okk>p-nike pa prisilili z obrambnim ognjem, da so se obrnili. S topništvom so nato uspešno obstreljevali sovražnkove baterije in postojanke. Na južnoitalijanskem bojišču ni bilo razen obojestranskih izvidniških in napadalzuh akcij n kakih večjih bojev. Južnovzhodno oi Arieliija je nemška pionirska četa pognala v zrak sovražnikov tank. ki se ni mogel premik ti. in še drugega, ki ga je skušal edvleči. Ista četa je unič la tudi en protitankovski top, pripravljeno municijo ter hišo, ki jo je sovražnik utrdil. Terorističen napad na Rkn Rim, 4. marca. K včerajšnjemu bombardiranju rirnSk:h mestnih predelov :avlj.-jo naknadno, da so bombe, ki so jih oivrgla severnoameriška letala brez izbire cilja. zadele predvsem stanovanjske okraje v bližini železnišk h postaj Tiburfnn in Ost-iense, pri čemer je bik) porušeni , mnogo stanovanjskih h.š. Točne izgube civlnega prebivalstva še niso objavljene, ker so očiščevalna in reševalna dela še v teku. Iz nekega zaklonišča, kamor se je zateklo okrog 200 oseb. so d-slej izkopali že nad 50 mrt-vin. Že sedaj prekaši število mrtvecev 100 oseb. Ranjenih je blo okrog 200 ljudi. Računajo, da se bo število mrtvih še nadalje povečalo- Berlin. 4. marca. Nemške protiletalske zaščitne sile so se trdovratno borile s severnoameriškimi bc-mbniš^imi od-euV, Ki so v petek okrog poldneva v močni lovski zaščiti izvršil: nov terorist'čni napad ia Rim. Kljub močnemu so\Tažmkovemu spremstvu so nemški lovci vedno znova prodrli tik do štiri motornih bombnikov, ki so jih osem aestrelilL Dva nadaljnja sta se obrnila., ker sta bila zavita v dim. V 1e-t-^rjh boiih z an^loajneriskrm lovskim s^ nni£m severnoameriških lovskih leta.1. Poleg tec^a se je zrušilo eno sovražnikovo letalo vsled ognja protiletalskega topn'štva. Italijanske ladje v sovjetski službi ženeva, 4. marca, fleuter javlja iz Wi-shmgtona, da je predsednik Roosevelt objavil, da bodo izročili tretjino italijanske mornarice Sovjetski zvezi. Del ladij bo imel italijansko posadko. Naknadno je Roosevelt objavil, da je to zahteval Stalin po sovjetskem poslaniku v Washingtonu. Ta vest znova potrjuje- da Anglija *n Zedinjene države z največjo pripravljenostjo takoj izpolnijo vsako Stal novo željo n da se mu ne upajo niti najmanj ugovarjati. Stalinova diktatura ne dopušča nikake-g»a protivljenja njegovih angloameriškJi zaveznikov oziroma, bolje rečeno denarjev Anglija, ki je kakor znano utemeljila svojo vojno proti Italiji s tem. da gre angleška življenjska žila skozi Sredozemlje, sedaj naenkrat proti Moskvi nima več te zahteve, čeprav nihče Britancem ne more jamčiti, da boljševiki ne bedo ostali na Sredozemskem morju. Zaradi velikega zanimanja, ki gi kaže Kremelj za Sredozemlje, je vsekakor mogoče, da bo Stalin d^D-ljene italijanske vojne ladje obdržal tamkaj, da bi tako dal svojim sredozemsk m načrtom potreben poudarek. To bi pomenilo resno nev.most za vse dežele na tem področju in bi ustvarilo popolnoma nov položaj. ženeva. 4. marca. VVashingtonska vest, da bo Sovjetska Rusija dobila na Stalinovo zahtevo del italijanske mornarice. :e v mednarodnih in nevtralnih krogih v Bernu zbudila precejšnje presenečenje, poroča 2>La Suisse«. Prav nevtralni krogi izražajo soglasno mnenje, da ima Stalin »vedno večji pohlep« in da primer italijanske mornarice to najjasneje dokazuje. MHan, 5. marca. Glede Rocseveltove izjave o prepustitvi tretjine italijanske vojne mornarice Sovjetski zvezi javlja Badoglijeva radijska postaja v Bariju, da je Badoglieva vlada l xwdela m to ado »preko imdia «1 pred neirt:k".!n letal.-tvom. Vfiek š-irm. ki le malo s'iči letalskemu alarmu, povzroča, da be-že Londcnčani drug prek. cla-Licj-1. v mno.-vah v zak!on"ča, ki so tako prenapolnjena, da je bilo zadnje čase žt mnogo ljudi poh<*jcn-h. Nek: očividec ki je doživel napad n,i London, je dejal, da so Imeli dejansko uoupen učinek. Požari so- se Sirili po vsem mesto. ?.encv'K 4. marca 18 0CH) m< l etcćc^i o-cS ja je bilo izgubljeni v preteklem letu - to je »čemerna bilanca«, pi^e »Dailv Herald« v uvodnem članku k izjavam britanskega ministra za letalstvo Sinclair-a v Spodnji gmornici Kjerkoli je bilo poslano v borbo angleška letalstvo, toži list, ho mu povzročil. Angleški sovražnic hude izgube. Razen koga pa anflrffro ieLalstvo ne Ščiti Angiije niti pred lltllllftillli napadi. »N"c\vs Clin>nie!e« meni, da so letnlsk; tir-pad; prot; Nemčiji in zamejenim ozemljem veliko breme za an_qloamer->ke /alo«je in re/erve. Nemške od~vrtoe sile nI nrogače zltmtitl ženeva. 4. marca. Američani, ki so prišli te dni iz Nemčije v Lizbono, 90 morali, kakor javlja 1 zbonski dopisnik »Tirnega nehote priznati, da nemške odporne meči ni mogoče zlomiti. Skoraj soglasno so priznali, da se Nemci dobro hranijo, dn. ,mn-jo že vedno ogromne industrijske sile na razpolago in da je morala prebivalstva kljub tisočem, ki so brez strehe, trdna in neupogljiva. Nemška oboroževalna industrija ne nazaduje, temveč narašča. Proizvodnja lokomotiv se je povečala, čeprav je le del pre šnjih delavcev na razpol go. Kljub škodi zaradi letalskih napadov obratuje nemška industrija s polno paro. Zato je nesmisel utvarjati si tudi le trenutek, da bo Nemčijr polagerma sestradana. M'>-ić^La nemške vojske je odlična, civii.oil pa so . zaradi teroristični napadov postali še trši. Zedtafe&a države prekinile diplomatske odnose z Argentino Amsterdam. 4. marca. Britanska poročevalska 'služba javlja, da so Zedinjene drŽave prekinile diplomatske odnose z Argentino. Namestnik ameriškega umanje« ga ministra Edvvard Stettinius je izjavil na tiskovni konferenci, da je dobil ameriški poslanik v Buenos Airesu n?log, maj ne nadaljuje uradnih diplomatskih odnosov s Farrellovo vlado. Brezobzirna Izkoriščanje Venezuele Ženeva. 4. marca. Znani severnoameriški industrijec Kaiser, ki se je v javnosti zavzemal za brezobzirno izkoriščanje Venezuele, je izjavil: Zedinjene države bi lahko nudile Venezueli za njen industrijski razvoj stroge in tehnike. Venezuela pa bi dobavljala Zedinjenim državam gotove proizvode kakor tudi važne surovine. V Venezueli ?e sedaj bavi jo z načrtom, da bi razvili industrijo do najvišje stopnje. Izgredi v Maroku Pariz. 4. marca Nemiri v Maroku so po ve-agencije OFI iz Tangerja zavzeli večji razmah, kakor so prvotno domnevali. Degohstične oblasti so podvzek protiukrepe, da bi vzpostavile red ;n mir. Čete so dobile povebe, da raz-ženejo vsa sumljiva zbiranja naroda ter v primeru potrebe prime jo za orož;e. NTa gričih ckoli Feza in Meknefa je razpostavljeno topništvo, da lahko nastopi v primeru potrebe. Kljub vsem pretiukrenom pa so domačini uničili oddelek seneoalskih strelcev z gran3tami !n strojnimi pištolami. Orožje je bilo ameri-škejja izvora Vzrck teh nemirov je v neizpoi-nitv*i ameriških obljub. Američane pa ti nemiri tudi mnotjo ne zanimajo. Algeciras. 4 marca. V \-scm francoskem Maroku so v zadnjih dneh priredili svečane pogrebe žrtev zadnjih nemirov. Ob tej pril&t je prišlo znova do velikih demonstracij prati i slabemu degoiističnemu goapodaratv*. \ Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« ponede***. «. mmm 1W4 Stcr TO VI, simSciiičiii koncert G. Drago Mario šijanoc, dirigent po«edel> kovcga simfoničnega koncerta, Id fra bo izvaja.] pomnoženi Radijski orkester Drevi ob 17.30 bo v veliki unionski dvorani VI. simfonični koncert, ki ga priredi domača radijska postaja. Veliki radijski orkeFter bo izvajal pod taktirko svojega dirigenta D M Spanca Mozartovo simfonijo v c-duru. Sukovo gln^bo k pravi iici Raduz in Mnbolena ter predigro k Wag-nerjevi oneri »Večni mornar« (Leteči Ho-landec) Za koncert, ki bo za naše simfonično občinstvo dogodek nrvega reda. vlada veliko ranimanie. Neknj vstopnic ie še na raznotero v nre-dnmdaii v knHgarnl Glasbene Matice, nol ure pred nr:če+kom koncerta pa pri blagajni unionske dvorane. Po^ebei Se onorprlamo. da je zač^fpk točno ob napovedanem času, t. j. ob 17.30. * v Parizu Vi*, "i Kormi 24!eten jc bi \Vagncr nastavljen kot »Miis"kd:rektr>r« v Rigi Tam je nastala opera »Ricnzia. v ka*"CT- se VVasmer nas'anja na Maverbeerov slog francoske velike opere Zaradi tega je skladatelja sililo ▼ Pariz, kjer je upal doseči izvedbo svojega dela. S tem namenom se je vkrcal spomlad: 1839 v R$ na ladjo, namenjeno v Bouiogne. Spotoma je doživel na divje razburkanem morju hud vihar in ladja je komaj ušla nevarnim čerem norveške obale. 2e ▼ Rigi ie je bavil s snovjo »Večnega mornarjac. na morju pa je dojel še bolj živo pobudo in že snoval glavne motive za novo opero. V Boulognu ga je Maverbeer. ki se je pravkar mudil na morju, prijazno sprejel ter mu napsa! prporočllna pisma za Pariz V novem obredju je \Vaoner med drugimi deli dovršil leta 1841 »Večnega mornarja«, in sicer ▼ pičlih sedmih tednih. Zaman je poslal to opero v Leipzig in Miinchen. šele na Maver-beerovo posredovanje jo je sprejeia domača opera v Berlinu, toda tudi tukaj jo niso izvedli, temveč je doživela svojo prvo izvedbo v Dresdenu 2 januarja 1843. »Večni mornar« je značilna romantična opera S tem delom pričenja VVagner tud: svojo pesniško delavnost Tikaj »e prv:ć pojavlja ideja o »odrešujoči ljubezni žene«. Holandec nos- poteze Odiseja in Ahasverja. od nemirnega bloden *a ga lahke reši le dc tjjroba zvesta žena Morda je dodal to idejo kdo drugi, ici je to ncrd;jsko »Sago« že pesniško obdelal, gotovo na ie da se je temu nazoru priključil tudi VVaener. Za \Va Tnerjeve sedn-bn^e in V do danes presenetljiva ie sijajna orkestracija in bogata kromatična harmonija K uverturi te opere, ki jo bomo poslušali jutr*. se pora a jo vsi bistveni deli opere same So to markantni motivi blcdečega mor-naria (v robovih, nato v pozabah), nežno za-miš'iena S en t i na b-dada (anfflešk rog) zbor mornariev in deklet na preji, motiv odrešenja, vse to pa cbvalovano od razburkanega morja godal Ta glasba je sijajna cla°bena s!ika, ki a ie nit' v barvah ne moremo zamisliti živahnejše* njen vtis na je neobičajno močan in glob-ik \Ta ta redV cflnsbem u5:tek onozariamo glasbo 'jubeče občinstvo Interpreti ljubljanske izvedbe bodo marljiv^' godbeniki našega, tako 'eno se raz v ja'očcca radi skega simfoničnega r-Az ostra nod tpkt;-kc nicDesetim bratom«. Zato si je težko misliti primernejše proslavne oblike ob Jurčičevi stoletnici rojstva nego- je uprzo-ritev dramatiziranega »Desetega brata« Petkova spominska predstava v prof. Se-stovi režiji je bila na lepi umetnostni vi-š ni. čutiti je bilo pri vseh sodelujočih neko poglobljeno stremljenje po čim ver-nejši interpretaciji posameznih vlog. To velja predvsem zra osrednje like. za M Skrbinškevega vsestransko tenkočutno izoblikovanega »Desetega brata«, ki razbiraš ob njem poleg originalnosti in norčave preprostosti tudi rahel nadih neke primarne diabolčnosti, nadalje nežno in iskreno* dojeto Manico Levarjeve. Drenov-čevega dostojnega In galantnega Lc-vra Kvasa. L/pahovega str-ca Dolefa s spretnimi poudarki dobričine in dobrovoljčka. Cesarjevega polnokrvnega. dognanega Kr-javlja itd. Pa tudi nosilci ostalih vlog In izvrstna lektorica E. Kraljeva so tudi to pot uspešne- prispevali svoj umetnostni delež * spominski predstavi. Ljubljana, 5. marca Stari ljudje so radi rekii. da mrčnega vremena in Človešk h vrlin ne kaže hvaliti, r je oboje zelo spremenljivo. Ist1 mah pa že od nekdaj pristavljajo, da Je marcev sneg siromakov gnoj To se pravi da marčeve vremenske naga ji vos* i nikakor **e smemo samo grajati. Letefinj] marec nam je vsekakor hoče zagosti. Za začetek nas je počastil s krasmm sončnim vremenom, kmalu nato pa je potisnil barometer in ž vo srebro spet nizdol, zavihra' je krivec in že so se izpod sivega neba zabele v petek zvečer vrtinčlti drobne sne žinke. V sob"to zjutraj je bilo živo srebro spet pod ni^o. Ljubljana pa je bila pobeljena. Padlo je za tri prste na debelo sr^esra. ki je čez nedeljo obležal. Kljub z rosi i idili na pre.srn pomladi smo zadovoljni z vremenom, saj vemo. da marcev sneg prečisti czrač:e, pobere stirpene p'ine. zlasti mnogo amonijaka, ter jih kot najboljše umetno gnojilo položi na lehe in njive. Mnrčev sneg je torej ne samo gnoj siromakov, marveč vseh kmetovalcev ;n vrtni-narjev. Ko se bo vreme spet zjasnilo in b_ porijalc sonce, bo začela priroda naglo zelr--»ti *Kje pa ti si. marcev snesr?« bo mo takrat vprašali 9 pokoin;m Potniško ki je -"oiča? posvet*'1 belemu pomladnemu gostu ljubko pesmico. * NI mogoče trditi da bi bila Ljubljana rs* o ob nede'jah najbolj razgibana Vsekakor se^ nedeljski dopoldnevi v Ljnbljan-zelo živahni Ljudle hite v cerkev in potem — zlast mladina — na promenado ki vsako nedeljo poživi jena z odi čnim vojaškim koncertom pred Narodno galerijo. PonoMziP gredo ljudje na obiske ah ▼ "ledališče. cb lepem vremenu tudi na daljde sprehode, s katerih radi zavijejo na nedeljsko okrepčilo, — ta starinska ljub- ljanska trad cija tudi v petem letu vojne še ni popustila. Toda najživahnejši promet je v Ljubljani pač ob sobotah proti večeru. Vse središče mesta je takrat eno samo mravljišče, ljudje hite po opravkih, tramvaji in nr".ga vezila švigajo po glavnih ulcah in čez * "isča, v mraku se polnijo javni lo-kaH. hi^**o je treba še nakupiti še kakšne potrebščino — in tako nudS Ljubljana 'ob poznih sobotnh popoldnevih sliko velikega mesta. S tem smo pa seveda še daleč od samohvale o Ljubljani kot velemestu. Ljubljana je še vedno majhna, zelo majhna • ^rimeri z drugimi evropskimi mestnim- orjaki. Prostrana je že. prostrana toda po številu prebivalstva se še ni uvrstila med t"sta mesta, ki se lahko nonošajo s sto tisoč dušami. Mestna statistika o preteklem letu kaže. da je Ljubljana ko-n°c leta 1943. štela 95 056 stalnetra prebi-valst--« medtem ko le bilo leta 1942. naštetih 93.392. leta 1941. pa 93635. Lani se je v Liubljani redilo 1.087 ctrok. umrlo na je 1135 oseb. Zabeležili smo torej — 48. kar se le redko primeri v Ljubljanski letni statistiki. Da je Ljubljana v splošnem zdravo mesto, vemo vsi, čeprav s podnebnimi razmeram; pogostokrat nismo zadovoljni tn čeprav je ljubljanska megla kar prislovič-na. Toda mne-gi preb valci Ljubljane uča ka; ne samo visoko st2rost, marveč so tudi Se do poznih let pridno na delu Tud< mi oramo zabeležiti značilen tak primer o katerem smo č:tali v današnjih nedeljskih daj£h. Napisano je bilo. da se je splošna znani ljubljanski trgovec z mc-ko in žitom g. Ivan F a j d i g a poslovil od trgovine Od mata 1886 do 1. marca 1944 — torej polnih 55 let — je vodil samostojno trgovino in je zalagal z moko in žitem ribniške in kočevske kraje, pa tudi na Vrhniko so romale njegove zaloge, kjer Verkehrsverfcot ven 23. bis 4.so Der Herr PriLskient der Provtnzjuiver-j waitung bat trn Kinvemehmen mit dem ho-heren SS- nnd Polizeiflihrer in Laibaeti \vrfugt- diis* ab heute den 4. Miirz da* Verkehrsverbot fu> do© Stadtjjeb et L a I b a c I* anstatt von 20. bis 6. ITir, nunmehr von 22. bis 4 SO gitt. Prepoved kretanja od 22. da 4,30 Gospod prezident pokr-jinske uprave je v sporazumu z višjim SS- tn policijskim vodjo v Ljubljani odredil, da od danes 4. marca 1944 dalje velja zaobmočje mesta Ljubljane prepoved kretanja na-mestu od 20. do 6. ure od 22. do 430. Kisndmachungen des Emaliningsattites Aufnahme vod W2lDvorrateo Um in Zukunft elne gereehte Vertei-lung des verfOgbaren VVeinkontinprentes vornehmen zu konnen, werden sarntliche Weinvorrate In der Provinz L^ bach nach dem Stande ara 10. m. 1944 aufgenom-men. Gross- und Kleinwelnhandler, Betr^ebs i:iter von Hotels, Restaurationen. Gast-hausern, Weinschenken, Flaschemveinver-kftnfer sowie Produzenten (Weinbauer) haben sarntliche We nvorrate. die sie auf La°" - halten oder mit Ansreld belegt haben. sei es immer we'cher Sorte, Giite und T3hrgangs. anzumelden. Die Anmeldung ist auf besonderen Dru^ksehr'ften. d^e Grossweinhandler bel ihrer-« S>mdikat. Gcsposvetska e. 7. Gast-"tattenbetriebe bem Synd!kat der Gast-stattenbetriebe, Trgovski dom. Gregorčl-ee-a ul'ca. erhalten, vorzunehmen, alle flbricen Betroffenen bei thren Gemeinde- amtern. AusTefllHte Anmeldebogen sind bis zum "4. Marz dort, wo man sie bezogen hat, b- tgreben. A^meldebo^en 9*nđ tn zwel gletchen Exempl3ren leserlich und treu nach dem tatrachiichen Bestand am Tage der An-rielđung ausznfflllen Diese Ansraben bil-den die Grundla.«re ffir die weiter- Belie-ferunT in sSmtlichen Betriebsfallen. Die Geme nden haben d!e Anmelđung an d" 3 Provinzia!ernabrun?Tsanstalt im Wegrt der Bezirk^auptmnnnschaften be-schleunigt zu schicken. dfevsstila »Prevoda« ^<.Lis z*{a$2 vina Da M se mogla v bodoče izvršiti pravilna razdel tov razpoložljivega kontingenta vina. se bo popisala celotna z-loga Vin v Ljubljanski pokra i ini, in sicer po stanju dne 10. marca 1944. Trgovci na debelo ln na drobno ter upravitelji hotelov, restavracij, gostiln, krčem in podobnih gostinskih ^-atov. kateri prodajajo vins v odnrtih ali zapetih posodah, kakor tudi pridelovalci (vinogradniki), mera jo vse zaloga vin. kakršne koli vrste, kakovosti in letnika, katere im^jo na zalogi ali zao rana, prijav'ti. Prijavo je vir žiti na tiskovinah v dveh enakih izvodih, kj jih prejmejo vinski trgovci na debelo pri svojem Sindikatu. Go sposvetska c. 7, gost'nski obrati (hoteli, gostilne td.) pri Sindikatu gostinskih obratov v Trgovskem domu. Gregorčičeva ulica, vsi ost"li pa pri občinskih uradih Prijavno polo je treba lznolniti čitlj:vo 'n točno po deian^kem staniu na dan prijave. Podatki bodo služIli za podlago dobav v vse>. primerih obratovanja. Izpolnjene prfj3vne pole nsj vrnejf> prizadeti do 14. marca t. 1., kjer so pole dvignili. Obči-.e morajo prijave poslati »P r e -vodu« pospešeno preko okrajnih glavarstev. Ne bodite lahkomiselni! Ob letalskem alarmu brezpogojna v zaklonišče ^ Ze ponovno smo pisali, da je treba ob ietaJskem alarmu takoj poiskati najbližje zakJomsce, kep je to edino koliko toliko zanesljivo sredstvo, da s, človek ob letalskem napadu reži življenje Kljub temu pa je ob letalskem alarmu še vedno opažati vse polno ljudi, ki se zdiio sami sebi velikanski junaki, ako korajžno ostanejo na cesti in stegujejo vrat ter se ozirajo proti nebu. od kod bodo pritrčale bombe. Prijatelj lista, ki se je nedavno vrnil iz nekega nemškega mesta, kjer je ?am doživel letalski napad in ki je opazoval lahkomiselno obnašanje Ljubljančanov pri zadnjem letalskem alarmu, nam piše: Jaz in z menoj vred vsi. ki so kdajkoli in kjerkoli doživeli letalski naoad. se ne moremo dovolj načuditi lahkomiselnosti Ljubjsr.čanov. ki se ob letalskem alarmu ponašajo tako. kakor da gre za redko zabavo, ki je človek ne sme zamuditi. Bog ne daj. da bi jih šele resničri letalski napad moral poučiti, da je tako ponašanje naravnost zločinsko! Pri zadnjem letalskem alarmu sem opazoval ljudi, ki so se le skrajno neradi pokorili navodilom varnostnih organov odili v javno zaklonišče, a čim se je varnostni organ odstranil, so že zopet silili ven Prav tako sem videl ljudi, kj so se. namesto da bi se ob znaku siren podali v hLsno zaklonišče, nastavljali na oknih in se zvedavo ozirali proti nebu in z zanič^ivim posmehom opazovali one. ki so hiteli v zaklonišča. Priznati moram, da rudi sam nisem bil skoraj nič boljši, doki er nisem na lastni kožj čutil, kaj pomeni letalski napad. Tudi jaz sem bi tako naiven, da sem verjel govoričenju domišljavih »junakov« Češ da je zaklonišče ob letalskem napadu prava misnica, iz katere ni rešitve in da je naibolje. če ob letalskem alarmu ostaneš kar lepo v stanovanju a!i pa. če utoneš, greš kam na pro=io. kjer da se ti ne more nič zgoditi. Če se malo pobliže zanimaš, hitro ugotoviš, da ti vsezn^loi ne govore iz lastne izkuSnie. amtok kroš-njarijo z »nasveti« sebih enakih. Dq temu nj tako, sem se na lastne oči prepričal, ko me je zalotil nedavno letalski napad v nekem nemškem mestu. Iz lastne izkušnje zato trdim da je 73-klonišče ob letalskem napadu edino varen kraj. V hiši. kjer sem stanova!, je bilo tudi nekaj ljudi, ki nikakor niso hoteli v zaklonišče. Baš na to hišo pa je treščila bomba in vsa stavba se je DOTU-| šila. Od vseh stanovalcev smo otali živi j samo tisti, ki smo bili v zakl, nišču. do-' čim so vsi, ki ?o »junaško« ostali v stanovanjih ali se • -krtvali« pred bombami na stopnišču in v veži. ostali mrtvi pod razvalinami. Pri tem pa moram še ugotoviti, da zak!o-~i^ee v tej hiši tudi ni b'!-lo baš posebej zgrajeno marveč priročno iz kleti na ta način, da so bil; stropi podprti z lesenimi stebri. Prav isto velja tudi za trditev, BeS da si na prostem, kjer ni v bližini h iS. naj-bclj varen. Je že ros, dn te tam oi( rejo pokopati ruševine, toda tam preži še sto drugih nevarnosti. Ce te ne ubije zračni pritisk, ki ie tudi v veliki oddaljenosti taka silen, da lahko nezaščitenega človeka naravnost zmečka, pa te lahko zadeneio izstrelki protiletalskem tepri-štva ali izstrelki strojnic lastnih ali sovražnih le*al. 2e sam drobec takega izstrelka, ki pride z velik? vrir.p. je dovolj močan da ti prebija lobanjo. S? ob vsakem letalskem nanadn «-e 'e U& 4 vilo c7 i bi bila prihranjena marsikatera žrtev, če bi se ljudje ravnali po nreolih nr ,;' ske zaščite in se pravočasno zatekli v zaklonišče. Zato pa vTom Ljubljančanom resno svetujem: Ob letal-k^m alarmu bre-no-rrojno v zaklonišče! Kdor tega ne s" ■ in se ne zmeni za navodila in sva:a'!a. ^ zlrčinska irra ?. lastnim življenjem 1 Te na se izkaže dn «vsi orvvrtmi in dobrohotna svarila rič ne zaleiejo, prč no bo preostalo nic drusetra. kakor da bod^ morale ob!a<=ti po zgledu dme.id tak< lahkomiselne ljudi r.nHro/;e kaznm^ati. je 1 ž? dclgo let svoje podružnice. Odkar je umrl znani ljubljanski veletrgovee Andrej žarabon, je bil Ivan Fajdiga najstarejši trgovski gospodar lastnega podjetja. Zdaj. ko mu je 86 let, si je pa za želel počitka, ki naj gra spokojne in srečne už va. S poštenim, dolgoletnim delom na poti pastirčka do veletrgovca je podal g. Ivan Fajdiga lep zgled slovenske vztrajnosti in podjetnosti, ki bo častno napisan v zgodovini slovenskega trgovstva. Nedavno smo tudi v ^-Slovenskem Narodu« pisali o usodi orjaškega Marmonto-vega bresta, k: so ga podrb v botaničnem vrtu in ga nato razi gali na Putrihovem dvorišču. 2e takrat smo omenili, da je brestov les prav posebno sposoben za furnir, venčar se je bilo bati, da ne ba pravega kupca. Pa je slučajno prišel v Ljub-lj no lastnik tovarne furnirja v Milanu k1 :ma pri Dobrem polju 300 ha gozda. V kavarni je zvedel za Marmontov brest tn ga je šel pogledat- Les podrtega orjaka rau -e bil tako všeč da je plačal štirikr t toliko kakor so ponujali ljubljanski trgovci. Deblo bodo zdaj razde Mi po kupčevih navodilih n tako bo odpotovalo z vlakom 15 debel, dolgih po 4 metre, vštete »o tudi najiebelejše veje. Ves ta les bo razrezn v furnir Ostanek bo v Ljubljani razprodan za drva. Od korenine bodo odžagali ie še kakih 20 cm debelo okroglo ploščo, ki nai kaže poznejšim rodovom, kak orjak ;e v minulem stoletju zr:sel v ljubijanSkem botaničnem vrtu. Z obročem povezana plošča bo '"zrečena ljubljanskemu muzeju- Prvovrstno zdravilno vino LOVSKA KRF ki duha ta srce poživi, značaj okrepi ln okus zadovolji — se V GOSTILNI „Pai LOVCU*' NA RIMSKI CESTI — dobi! Telefon 46-95 Hove knjige Dobra knjiga nas Je s svojim 17. zvezk:m spet povedi a v čarobni literarni svet bistrih, znamenitih norctijsk;h ustvarjalcev. To pot nam je poklonila kvalitetno delo norveškega pisatelja J. Boierja »Flrik Eve«. Bo}er, ki je zn"n po vsem kulturnem svetu po svojih številnih romanah, je zaslovel predvsem a svojimi »Lof"tskimi rib či«. Nordijska pripovedna klenost, bistr na in ele-mentarnost. ki jih čutiš ob vs?h sloveč:h skandinavskih literarah umetninah, se sočno dopolnjujejo v romanu »Erik Evie«, z nekim stremljenjem po nravnostnem poudarku osnov n h črt. ki nrep^etajo Bo ierjevo delo. Socialni idealizem, ki ima svojo neodjenljivo pogonsko silo v Erik rivi obremenjeni vesti, je postavljen v krut odnos z elementarnimi prirodnim! Mlami, ki brezobzirno pokončajo v nravnem trpljenju in moralnem samoprečiščevanju porojeno plemenito ustanovo nov? naselbine ob izlivu reke v slikoviti fjord. Nordijski človek je v trpkem preizkusnem stanju, ki ga neusmiljeno vodi v hladni obje.n neizprosne usod*4, ki v hipu polenta plodove poz't vnega, četudi iz sebičnih nravnih razlogov vzniklega Idealizma. Osrednja oseba romana. Erik Evie, doživi cb sklepa popoln zlem svojega življenjskega sna. In z nJim vred okušajo trdeto usod? vsi oni, ki so ji bili izročeni ter nehote, brez krivde žrtvovani. Vzporedna z rod lino črto dinamičnega de^ania se razplecajo niti, ki odločajo o sreči in tragiki na stranskih tirih romana stoicčih o.s^h. Bo-jer jih prikazuje z realistično plastičnostjo, hkrati pa vstajajo pred nam- ob njegovem toplem popisu vsa žarka privlačnost, prirodna silovitost in vabljivo veličastne norveške zemlje. V Bejerjevera romanu, ki ^a je skladno s smislom dela lepo prevedel Ljudevit Musek. se odraža neka iskrena toplota in prisrčna vnema, kJ jo kaže pisatelj do svoje domovine visokih gora in slikovifh f^ordov, večnega snega in brezkončnih gozdov. m ■ mi ii mi ii m m m M Februarska wDobr?a knf-v prinaša enega prvih romanov znanega norveškega pisatelja JOHANA BOJEKJA ERIK EVIE Roman obravnava zgodbo mladega severnjaka, ki se trdovratno bori z usodo. Lepo so v knjigi prikazani kraji in ljudje evropskega severa. Knjiga se dobi v opravi »Jutra« v Narodni tiskam* in v vseh kriTgarnah. — Broširana velja 13 lir, vezana pa 38 lir. Filmski pregled Tednik.- V biokemičnem laboratoriju zavoda cesarja Viliema. Usto!:čen;e predsedrrka nem 'ke akademije v Mcnakovem NTekai za vinske bratce: rel ta film. kajti po'e^ drueib b'-dt- me ' še prav posebno- f:b.te!;sti (pravi .n nepravi, n n ncrc-n;) svoj- po-sibno Veselje, kr. b fi-deli na platnu Paula Kcmna kot vvojaaji '■ !cco«. ki nrenp.^.1 s^'oi«. dva dcbe'a ilbum i ved no s f-cbr.;: *e sed na n;ib ker m tale r> ;: za svoje znaniare Oakar Sima kot vic- k ! i1 i janstvenik namišljene verske sekte na :o prav posebno r-h1"1-- NTa filatenstičncm kongr su r namreč on na'zan'm'vci^a in n^ M '«*-t t! fhn .\ osebnost. Ko mu neka dama rx kloni v mak spc'tcvanja dragoceno znamko, jo leti prme cnr,«:*avno z roko in jo sprav^ v hlačni lepi Ljubitelji znarrk tc vedo kai tc pomeni in zato le-ti tudi rrv: uranejo. kdc jc tat in pu-sto'ovec V t^m RlatcFstičnem v/du\iu s,- r*a Oresta m^nce za ljubezen G\ike dvorane: 6. simfonični koncert velikega radijskega orkestra, vodi diripent D M Sljanee 19 00 do 19.15 »Segave besede«. Andoljšek J -nez: Kako je Matevžek svoje kon^a spoznal (v ribniškem nnrečiu) 19.15—19 3^ Glasbena medlsra 1930—1945 Poroči v slovenščini, nanoved sporeda 19.45—20 00 Za »Z msko pomoč« govori g. Ruda JuTCOC 20 00—20.15 Poročila v nemščini 20 15 do 21.00 Od nape\-a do napeva 21 00—22 ^0 Pri meni nocoj ljubezen gostuie 22 00 do 22.10 Poročila v nemščini 22.10—22 30 Nekaj naoevov za lahko noč MALI O G L A S F ZLOŽLJIVE STOLE za vrt ln zaKlcnišče, kakor tudi vsakovrsten rezan in tes n les. :'ob te v skladišču zadruge »Ma*-ad« v 2vinozdravn ški ulici (za Cukramo). PEČI IN ŠTEDILNIKE, kurilne ln plinske ter petrolejke za zaklonišča — ugodno proda »Metalia«, Gosposvetska cesta 16. Telefon 32-S8 STEKLENICE vseh vrst: vinske, medicinske, parfem ske in flaSkone plača najbolje »Metalia«, Gorposvetska cesta 16. Telefon 32-88. 4 _i—i_ 9999999999999999999999999999999999999 Strr. 10 •SLO VENSKI NAROD.. If44 Stran 3 Kari J. Albreht; Luksuzni hotel jševiSke Žide , Rcleča p :tncču v služb; GPU — Patenukinove vasi za tujce V zadnji številki »Slovenskega naroda« smo prinesli avtorjev predgovor h knjigi > Izdani socializem«, napisani leta 19.;8 v Švici. Predgovor vsebuje pretresljivo izpoved nemškega gozdarskega inženjer ja Karla Albrechta, Id je odšel v Sovjetsko Busijo kot navdušen komunist, da H tam pomagal graditi »odreSujočU kcn:uni>tieui družabni red. Sedemindvajset let Je bil star ob svojem odhodu, po ciesetih ietih se je vrnil globoko razočaran in temeljito ozdravljen svoje vere v komunizem in boljševizem. Leta 1921. so bolj&rviki, ki so bili uničili vso domačo rusko Inteligenco In pahnili Rusijo v popoln kaos, po vsem svetu i* k ali stroko\njake vseh vrst. Po njihovem nalogu so jim nemški komunistični voditelji poslali tudi mladega gozdarja Albrechta. Čeprav bi g:; prav lahko odpra\ ili po docela legalni poti. so ga tztihctapiM bre/ dovoljenja in brez potnih dokumentov. Na ta način so ga takoj v začetku spravili v konflikt z nemškimi zakoni, računajoč, da mu s tem onemogočijo ali vsaj otežkočijo beg iz Sovjetske Rusije, DelaU so torej prav tako, kakor so delali in se delajo komunisti pri nas z ljudmi, ki se dajo zapeljati v njihove mreže. Po opisu precej pustolovske poti, ki £a je vodila na sovjetskem parnlku okrog Norveške v Munnansk in od tam v Petrograd, pripoveduje Albroeht svoje prve vtise Iz Sovjetske Rusije: Dne 2 apr la 1924 aem pnspel v Mur-mansk. Tam sta me pozdravil p:kraj nskj tajnik komunistične stranke in šef oddelkov GPU (zloglasne boljše viške polic-je» že na krovu ladje. Nastanil, so me v takrat edinem hotelu. Oba funkc onarja, ki s'. me sprejela v imenu komunistične stranke sovjetske unije, sta bila 2i^a. Po kratkem b:vanju v Murmansku so me odprem h dalje v Leningrad. Tam me je na kolodvoru pr čak 1 predsednik MOPR (Mednarodna Rdeča pomoč) Bless. Bil je v mornariški uniformi. Tudi on je bil 2 d. Pozneje sem c-d n^ega samega Izvedel, da sploh nikdar ni bil mora r. Kakor premnogi drug. židovsko-komun s Lični funkcionarji, je tudi on oblekel mornariško uniformo le zaradi tega, da bi na zunaj »povezanost« z ljudstvom in svoje > p rolet r^ko« poreklo. Kolikor mi je znano, je bil B.css po poklicu krojač, doma iz neke male židovske vasi v Beli Rusiji. Stanoval je v hotelu »Astoria« v luksuri°zno op* emij nem cpar*-manu, sest°ječem te dveh sob in kopahuce s tekočo, mrzlo in toplo vodo, ter Se je hranil ob bogato obloženi mizi v.sokLh stran, kinih funkcionarjev Obenem je bil vrhovni vcidja propagande med inozemskimi mornarji. Da bi se lažje uc'ejstvoval med mornarji, je bil menda tudi eden razlogov, da se je oblačil v mornariško uniformo, Ki je b la v značilnem n sprotju z njegovim židovskim obrazom in njegovo temnorjavo mesijanska brado. Sodeloval je najtesneje z znanim hamburškim komunistom Kniiff-kenom, ki je 1. 1921 z nekaterimi svojimi som šljeniki »zaplenil« nemški parnik v Hamburgu in ga odveiel v Leningrd. Kniiffken je postal med tem svak v Leningradu zelo mogočnega partijskega funK-ci^uarj Blessa in je vodil tam urad za, inozemske mornarje po nalogu rdeče strokovne internac onale. Ta dva sta bila odgovorna za številne v sovjetskih luka h organizirane stavke na inozemskih p mikih, ki so povzročile tol ko škc-de in zmede in spravile na stotine mornarjev v nesrečo. Tudi ta hamburski komunist ln 5>burž\i-o-žre« Kniiffken je stanoval v prav tako luk-siirioz.no opremljenem apartmanu k.ikor Rless in se gostil na bogato obloženi mizi leningrajskih partijskih bogov. Kakor Bless, je imel tudi on za propagando na razpolago velika denarni sredstva, ki jih je brez oklevanja izkoriščal predvsem atato, da je ustvaril sara sebi ugodno in prijetno življenje. Bless in Kniiffken sta imela, kakor vsi visoki partijski funkcionarji, proste vstopnice za vse sl-vncstne prireditve in prost dostop v vsa gledališča, kina in klube, živela ta ž vljenje brezskrbnih boncev. »eie zvečer, oe sta stopila pred. »sodruge«, ki so pobegnili iz Nemčije in ki Bo bili tam zasledovani zaradi svoje partijske pripadnosti, sta markirala skromne preproste pro-letarce Ce pa je ta ali eni siromašni mornar ali proletarec zašel v hotel Astoiia, da bi se v svoji st s ki in lakoti obrnil na Blessa ali Kniiffken \ s prošnjo za pomoč. so s romaku kar Izstopile oči, ko je zagledal razkošje, kakršnega v svojem skromnem proletarskem življenju ni še nikiar videl. Blesa in KnufJtken sta se v takih primerih str hovito jezila nad bedast ni poveljnikom hotela, da je pustil te ljudi k njima. Sramovala sta se- da so ju ti reveži zasačili v njuni pravi podobi. B.ess in Kniiffken sta bila grdi ovaduha GPU. Uboge begunce sta ob njihovem prihodu v Leningrad s pomočjo velik in množin alkohola provocirala, da so izdali svoje pravo mišljenje. Naravno je bilo, da so bili mnogi preko Hamburga pobegli nemški komunisti že par tednov po svojem prihodu v Leningrad globoko razočarani nad tem, kar so spoznali tukaj kot »socializem« v podjetjih, v katerih jim je bilo odrejeno tri tedne do prevzema v sovjetsko državno službo. V veliki jedilnic: hotela je bilo sto in st: teh komunstičn h funkcionarjev kar n jodiičnejše oskrbovan h. Meni so vedno znova zatr_evaL. da bo-^o enako, kakor tu v tem hotelu, nastanjeni in oskrbovani v bodočnosti tudi delavc in kmetje v mestih in n deželi. Seveda tega c.lja ni mogoče naenkrat d'seči- Sedaj je treba najprvo Spraviti \^ cek gospodarstvo da se na ta način debe sredstva, ki j h potrebuje komunistična država, da more delovn.m ljudem Sovjetske un je ustv riti take življenjske pogoje- kakor jih stranka želi. . V1 Vy (iiCic-t neprev dnh inozemskih delavcev in mornarjev po načelih GPU: rajo cčjstran ti stz preveč, kakor eaega premalo. Mene je Rdeča pom^č nar vnost knežje nastanila v vei:kel hotelu »Astor.a«, ki g3 je partija za; ieiiiia :n ki je bil v neposreuai W_žlni nekdanjega nemškega veleposlaništva. Tud: :ne::i so odk zali zaključen apartman z dvema sobama in kopaln-co, vse zeio elegantno opie.nijcno Kakor sem izvedel sta bila par dn pprej v istih prostorih nastanjena takrat* še vc Aln pozneje pa odsuv jena ei:. .... centralnega honuteja nemške komurisL-čne stranke J^kob W8)-ehe*- in dr. Tha.h%iirner. Hotel »Astor «, moderno Ln elegantno opremljeni hotel z okrog: 700 sobami, je b i takrat docela zaseden izkl lUČno cd funkcionarjev komuinsiinče stranke in GPU. Vsak apartman je bil opremljen slično k3-kor moj, v katerem sem stanoval pribl žno bil nenkaj časa. še slabše. Tam so žen^k med tolovaji še boli pokvariene in pro->ad le Svoje pripovedovanje ie končal y drastično izjavo dn ga nobena »tovarišica« ne bi mogla zapeljati. Strahotne stvari so d fi navede v? I i rami Še ne čisto pokvarjeni tolovaji o krvoločnosti teh ž ene k Človeku se ne zdi moso-če. da more postati že^-ka Cf*lo mlado dekle tak zverinski izrodek Prtno^ed^va-li so kako so se ženske same D-nuiMe za krvnike, ko so se vsi moški ubrali in kako so potem z naslado morile in orel večkrat še trninčil^ svoie ž**tve P->Tnirn •^likvidacijam" nrisostviveio moški le če so v to komandi^ani 2en ke to-lovaik'-' pa I se po navadi kar same siliio pole?' Tudi sam sem se im^-1 priliko prrpričnt1. kako ! žalostno reaiičen ie oni rek. da ^če žen-! ska pobesni, je huiša od zvreri*. Med žen-kpmi. ki so se zatekle v hribe po zlomu badoHevcev. iih ie bilo mn^o. katere so p^^el ljudje v Lbibl^ani Novem mestu ali dnjpod poznal' k-t n^-1!'"-ne ali priložnostne Tuibice bad^'e'-sk'h or^ciriev in vofakov. Nekai m«=»fi nji-rr*' je bilo tekih, k? so že takrat služil-* »^toeas-no tudi kompletom T? Po «e sed?i sku-Sale oravočasno am^Jr^ni Bite m b^d' *ake ki so se z bnd^^ve1 nač »dobro le pri njih pojavljati prve ženske, objavljena nekaka prepoved ljubimkanja med »tovariši« in »tovariiicarni«. Bali so se takrat še javnega mnenja, vendar m niti takrat prepoved ni bila resno mišljena. Ko so ljudje pri tolovajskih oddelkih videli, kako ima skoro vsak komandant in vsak politični komisar svojo Drilcžnico, se tudi drugi za prepoved niso zmenili. Nekako sredi leta 1942 pa je bilo celo izrecno razglašeno, da je tudi ljubezen svobodna in da so ljubezenska razmerja med »tovariši« in »tovariš ieam i« dopustna, vendar se morajo držati v p3metnih mejah. Ko so novinci spraševali, kaj so te »pametne meje«, s navadno dobi i i odgovor, da ie glavna, da ni javnega pohujšanja in ne — posledic. Kako se je v praksi izvajala t svobodna ljubezen«, kaže naslednji primer iz ne\e komunistične b Inice. Pri dotični bolnici je bi] ravno tečaj za bolničarke Strežno osebje je bilo zato sestavlieno skorai iz samih žensk, po veči-ai mladih deklet, ki so prišle v hribe šele po bado« jevskem zlemu. Čeprav so bile tako med tolovaji šele po par tednov, so se do večni že oživele v »svolrdno ljubezen« Redke so bile med njimi, ki so res hotele streči ranjencem in bolnikom. Skoro nobene pa ni bilo mogoče nagovoriti, da bi komu pre obvezala rano aH oop~avila posteljo, pač pa so prihaiale zvečer k ]aži~ ranienim in bolnim ter se jim kar odkr-'to ponujale, mnogokrat na način in z be~rdami kakršnih bi se še ma^ika^a r>ok'icn-> no^^tni ca sramoval^. Naibrdi ž"^ostno ie bilo da so b:Ia med ritimi dekleta, ki so §e?e napol rd-a^'a. nn'e~ drugih neka komaj petnajst ali največ s^t^ajst let stara ov^ča ra. dma iz T.^vbl;rne. La^ko bi le militi kako «=o kleli težki ran*°nći k: so za mar« moledoval« nai «?e jih vendar kdo ufm'''i. iim prinese vode ter |nVi umije in na novo obveže njihove, po \ ečin. ^noin'-rr,ne V isti bolnici -e nastal p-avcit škandal ko je prišel nov oditiče^ k>m.i^ar Bil je slučajno b ez Iiubice. ali pa je nj prive-del s sebDi Nekatera dekl:4a iz b Iničar skega tečaja so se zato hudr> kresala med seboj, katera ga bo drbPa Zmagala je neka novodošla LjubTja^ča-ka ki pa le imela, kakor se ie kmalu izveco^o, že iz Lnibljane precej IjubeT-en^ke p*-ak-e in le očividno nrišla v hribe tud" zato. da bi se »reh?b:litirala«. Svojo Efabico *e i^-nel tudi \^ak zdravnik in vsak d "ug pripadnik bo'nišniške uprave. Podobne so razmere tudi povsod drugod, kjer se udej-tvujejo »tovarišice«. Usoda pa se nad mnogimi *eh ne>rečn;V masčv.je Icaj hitro. V ostrem nanvotju z žensko narava stoječe duhovno in telesno živi-enje izzove že čez nokaj tednov ali vsaj čez nekaj rp.erecev vidno r>ror>"dama Le ^-prašaite IcteregTko-li bi'*še?a prisilnega mobiliziranca. kako te žene in d kleta iz?kda-o! P~ipovsdovr!l; vam bodo stvari da se vam bodo lasje inžili Po veliki večmi se zanemarjajo še bi' kakor ^jih mo-ki -to-firT^i*. t?ko d" kmal:* rzgi-b-o \^aV-o pri--la^no?4 rodi zu^^ stavlja jo v natan narodnem telesu te ko munistične »tovarišice«. So izjeme, vendar pa res samo izjeme in to zelo zelo redke, preredke so, da bi mogle služiti v tolažbo onim očetom m materam, katerih hčere so v hribih, še najmanj pa onim staršem, ki niso vsega storili, da bi njihov samomorilski korak preprečili. Nakopali so si s tem gnxno krivdo nad svojo družino m nad svojim narodom- Kajti ogromna večina žensk, ki so šle med komuniste, je izgubljena za oba. za družino in narod, ker se ne bodo mogle več povrniti k pravemu, naravnemu poklici ženske, da bi bile dobre žene svoiim možem :n dobre mr-tere svoiim otrokom. KNJIŽNA TOMBOLA ZIMSKE FOM Ljudska t:s3fco!a Zimska pomoč Ljubijaiiske pokrajine vabi vse prebivalstvo, da se v največjem števila udeleži knjižne tombole v kerist te prepotrebne človekoljubne ustan ve. Namen knjižne tombole je dvoen: razširiti slovensko knjigo med prrbivalstvo in s čistim dobičkom pomagati najpotrebnejšim. Ljudska tomobola. za katero bomo prodajali tombolske karte po 10 lir. bo imela naslednje dobitke: a) 200 dvojk (amb — 2 številki v isti vodoravni vrsti), vsaka dvojka dobi: 1. Jurčič: Cvet in »ad, roman. Ob stoletnici pisateljevega rojstva priredil prof. F. Je~enovec. z uvodom B Borka in ilustracijami prof S. Šantla. 2. S. Gregorčič: Oljki, pesnitev. Za stoletnico pesnikovega rojstva ilustriral Lojze Perko. 3. J. Dular: Krka umira, roman. Z ilustracijami akad. slikarja R Debenjaka. 4. J. Slapšak: En starček ie ž>vel ... Pravljice in legende. Za 70-Ietn:co p:sate-Ijevo z uvodom dr. Tineta Deboljaka in slikami prof. F Podrekarja. 5 N. Velikonja: Anekdote. Nova zbirka. S karikaturo avtorja, delo prof. F. Podrekarja. b) 100 troik (tem — tri številke v isti vrsti). Trojka dobi knjige ena do pet in: 6 K. Meš^o: Ob t;bih večerih. Mir božji. Novele. Za 70-!etnico avtorjevo, z uvodom N. Veiikonie. c) 75 četverk ekvatern — 4 številke v isti vrsti). Ce-tverka dobi knjige ena do Šest in: 7. I. Matič'č: Petrinka. Notranjska povest. 8. I. VaStetova: Um'raJoče duše. Roman o F. Robbi. Č) 50 petorlc (činkvinov — ret Številk v isti vrsti). Petorica dobi knjige ena do osem in: 9 F. Podlimbarski; Gospodin Franjo. Roman. • 10. J, Mlakar. Spomini. d) 25 tombol (15 številk na tablici). Tombola dobi knjige ena do deset in kot dodatne dobitke še naslednje zneske za nakup knjig do prosti izbiri I. tombola 5000 lir, II. tombola 3000 lir, III.—V. po 2500 lir, VI.—VIIL po 2000 lir, IX.—XII. po 1500 Ur. XIII.—XVII. po 1000 lir. XVIII.—XXI. po 800 lir, XXiI. do XXV. po 500 lir. Številke knjižne tombole bomo žrebali po naslednjem redu: 9. aprila, tia Veliko nedeljo, prve 3 številke za dvojke; 16. aprila, na Eelo nedeljo, naslednje številke za trojke; 20. aprila, v četrtek, nadaljnje številke za četverke; 23. aprila, vse številke, ki so potrebne za doseoo dobitka peterice; 25. aprila in vse naslednje dni do nedelje 30. aprila bomo žrebali nad3lj-Dje številke, katere so p;trebne za tombolo, ki bo razglašena v nedelio 30. aprila Lastniki tombol ke karte, ki je zadela kak dobiiek, na prmer dvojko, ne sme dalje igrati, temveč mora svoj dubitek takoj v na^lcdn d^eh po izžrebanju dvojke dvigniti v p> rni Zimske pom či. To velja tudf za *rojke. četverke in pet rice. Vocl-tvo tombole bo vestno beležilo, katere tabiice so zad = ie posamezne dobitke. Dobitkov je točno toliko, kolikor je raz.p;^a-nih in ko!'ker bo zadot.:h posameznih dvojk, trojk, četverk. p^toric m tombol Nedvignieni dobitki bodo čakali la. trnka do 31. maja t. 1. ali točno mesec dni po dnevu, ko bodo izžrebane tombole Zato naj bodo tudi udeleženci tombole izven Ljubljane brez vseh skrbi, da ne bi dobili svojega d~b?*k3 če bo zadet. Vsi dobitniki tombole bodo poklicani v redili o 7 m-i a t. 1. ob 10. uri donoldne v pisarno Z-m^ke pomoči da bodo žrebali, kateri znesek iim prepade poleg knug, ki so dolrčene za tombolo Ta dc^ar jim bo toke; im!a<"an in si bodo mogli nadaljnje kniis° krmiti oo prosti izb'ri in v poljub ni kniirrn.-^i. Zunanji dobitniki tombol mo^e^o pooblastiti kakega ljubljanskega znanca d^ žreba zanje, če ne bo žrebal Z3nie 5?an -nsarne Zimske p~*n~-či in jim bo zne-fk e hranjen v pisarni. Vodstvo tombole ima pravico, da dneve žrebanja preloži, če bodo razmere malo zavlekle natisk novih knjig Tombolske ka'te bomo prodajali na naj-različneiših mestih in pri pr»sebe^ določenih prodajalcih. Na razpolago so tudi v pira rnah Zimske pomoči v Urndii-ču in v Ulici 3. maja. Vsa nadalin^a pojasnila bomo objavili v naših dnevnikih. BIbSo£:i?ka tcnrbola Zimska pomoč vabi prebivalctvo. da se udeleži v največjem številu bibliofilske knjižne tombole v kerist Z;m-skc pom- ti. Ker bomo izdali v?e knjige bibliofilske knjižne tombole deloma v novem tisku, deloma popolnoma na novo. deloma nalašč za to priliko opremljene, bodo te kn litre prav gotovo po^-bne vred-o*-ti. Tombol ke karte 7a bib'iofil-sko knjižno tombolo bodo veljale po ICO lir. Bibliofilska knjižna tombola bo imela naslednje dobitke: a) 230 dvoik Vsaka dvojica dobi knjiee: 1. J. Jurčič: Cvet in sad. Roman Ob stoletnici pisateljevega rojstva priredil prof. F. Jesenovec, z uvodom B Bork a in ilustracijami akad. slikarja prof. S Sant-Ia. V večjem formatu in na boljšem papirju kot ljudska izdata. 2. S. Gregorčič: OlJki. Pesnitev Za stoletnico pesnikovega rojstva ilustriral Lojze Perko. V večjem forrnatn in na boljšem panirju kakor ljudska izdaja. 3. I. Pregelj: Na vakancr.h. Novela Bibliofilska izdaja z ilustracijami akad slikarja M. Preglja in z uvodom prof. B. Preglja, avtorjevih sinov. 4. F. Balantič: Sonetni venec. Bibliofilska izdaja z lesorez; M. TrŠaria in uvodom dr. Tineta Debeljaka 5. Zbornik Zimske pomoči 1944 Bibliofilska izdaja prispevkov slov. pisateljev, pesnikov, umetnikov in glasbenikov. b) i?o trojk Dobitki so knjige ena do pet in: 6 N. Velikonja: Otroci. Novela. Prirejena izdaja. c) 120 četverk Dobitki so kniige ena do Sest in: 7. S. Jenko: Zbrani spisi. prirejena izdata. 8 I. Tavčar: Cvetje v jeceni. Novela. Bibliofilska izdaja z ilustracijami arh. Oražma. 1944. č) 70 petoric Dobitki fo knjige ena do os^m in: 9. Simčič: Prebujenje. Izvirni roman. Prirejena izdaja. 10. M. Mafeš: Cankarjeve risbr. Riblio-filska izdaja. d) 35 tombol Vsaka tombola dobi poleg knjig od ena do de-et Se posebne dodatne dobitke, in sicer: 1 Cankarjevi zbrani spisi 2. Santlove izvirne ilustracije za Jurčičev roman Cvet in sad. 3 Finžgarjevi zbrnni spisi, 4.. 5. in 6 Pregljevi zbrani spisi. 7. Tnvoiri ni zbrani spisi. 8.. 9.. 10 11. in 12 Originalni odtisi bakrorezov za bibliofilsko izda« jo Perkovih risb k Gregorčičevi od' Oljka, 13. Originalne risbe M Preglievih ilustracij za I Preglia novelo Na vakanrah. 14.. 15. 16. 17. in 18. Originalni odti?! Debeljakovih bakrorezov k Duhrievemu romanu Krka umira. 19.. 20 Debeljrk Tine: Kitica Mickienrczevih Z izvir- imi uteriankami nkod. slikarice Bire Rf" ve. Tine Debe'iak: Sooek Ca-rikarieviri nisem bibliofilska izH-Ma 21 in 22 Zh^ma dela Otona Zupančiča 23 in 24. Zb^ka Slovenčeve kniižnice 25. 26. 7b'rka Naše knjige 27.. 28 Zbirka Dobre knMie. 29.. 30.. 31.. 32. 33 Štele: Slovenski lesorez z originalnimi podpisi živečih umetnikov 34. Zbirka knjig- M Kos- Zgodovina slov naroda F Grivec- Knez Kocelj. Ložar Vodnik sodobna sfov lirika. 35 Rovmnnt Km ari e 4 kniige. Dr Debeljak- Revmontovi kmetje v luči književne kritike. Kafern dodatno tombolo bo d-^bil posamezni dobitnik, bo odločil 5reb D3lcčene knjige boda izžrebancem takoj po žrebanju izročene. Vsa nadaljnja pojasnila bomo objavili v naši h dn evn ik i h. dkrog invazij Kar se komur istov t?če. so "e tt-- r^ha Od 18.30 dj S. ti k~kor "=tara hribovska ž^ica k' r»i*i ne ve. da so na svem ludi z^-b^i zdravniki Bre« konca bi se dalo ^^teg^iti žalostno poglavje o gnojni rani, ki jo nred- GraSka »Tagespost« objavlja daJjs: Cla nek pod na si ovc m: Kje boio fitartali sovražnik ^ svojo invazijo? v katerem pisc med drugim: Ker je orožje postalo zopet važnej5e kakor diplom tje, imajo vojaška vprašanja zopet većj pomen. Na vzhodu so v tej z1-m. d:segli boji nov vižek. toda do odločitve še rH prišlo. Nemška fronta je bila sicer umaknjena, toda ona še vedno drži. Sovjeti šl. nekolik, dalje na zapad, toda v str tea- tt.«-^ li.Kjt. r. - uciudk n čil. V Italiji, ki bi morala b ti po sovražnih načrtih že davno v rokah zaveznikov, se odigravajo boji še vedno tam- k kor so fae pred tedni, pri mestecu Cassinu. Izkrceval-n manever pri Nettunu je mimo tega pokazal, da je previdnost pri aovražnlk h še vedno večja, kakor pa nj nova odločnost. Opravičilo d politični razlega ov raje hitrejši pohod je pač dokaj prozorna V britanskem tisku ni zaman prevladalo zepet neke vrste »g-al polsko« razpoloženje N s« torej čuflti. da je glede na težave pri Nettunu pcatal razgovor o tovziji zopet zelo prekaren predmet. Nadaljuje se stara debata: aH bo priS^o do izkrcanja >o danski obal:. ali se bo to izvršio v sevenu Franciji in n Nizozemskem, ali pa bo morda Balkan prvi cilj napada, če ne bo to severna Norveška in aH so bodo te operacije prčele že spomladi ali šele v jeseni? Zaenkrat se vozi Montgomerv kakor zatrjujejo angleška poročila, s posebr.tj hitrim posebnim vlakom po Anglij■.. da si ogledi invazijske čete. Kakor ob čajno, nosi sv: jo vojaško čepico, stanuje v spalnem vagonu in Če se sme verjeti tem poročilom, jedva 5e utegne mislti na jed in pijačo, tako naporno je njegovo inspekcijsko delo. Med tem se nadaljuje bombni teror in so sa letalski napadi v zadnjem času celo še po obsegu povečali. Prav tako pa nar ščajo tudi udarci ki jh deli nemško letastvo Angliji. Pri v.°em tem pa o toliko napovedovani invaziji n še ne duha ne sluha . . . Hišni starešine protiletalske zaščite naj skušajo v 10 minutah dovoljenega sv obod-neya kretanja po znaku alarma doreči po-»lope, ki jčm je zaupano — če to ni mogoče, naj ostanejo na svojih mestih. Seveda mcra«o s»-T>e«. bo ve'no sposoben namestnik v njhn zaupan) hlftt Ob alarmu mora vsakdo s seboj v ra-kJonišče vzeti nadomestno obl ko, obutev, perilo, denar, listine, n:kaj hran?, J?d lni pribor, skodelice, sveče, zdravniški material, okrepčane in osvežilne pijače itd. 5 Iran -letnica rojstva Josipa Jurčiča V soboto, 4. t. m. jo poteklo 100 let, odkar se je narodil prvi slovenski romanopisec in poklicni novinar Josip Jitrćič. Pomen Jurčičevega pisateljskega dela je nedvomno že dolgo pravilno ocenjen; ob priliki stoletnice rojstva našega prvega romanopisca ni mogoče povedati ničesar več, kar ne bi bilo že zapisanega na listih naše kulturne zgodovine. Toda ko cenimo Josipa Jurčiča pravilno kot velikega pripovednika, navadno pozabljamo, da je bil tudi novinar in da si je pridobil nevenljive zasluge tudi za razvoj našega tiska. Ne smemo pozabiti, da je bil Jurčič tudi v našem novinstvu skoraj prav tako pomemben pionir kakor je bil v pripovedništvu. Bil je drugi glavni urednik prvega slovenskega dnevnika, »Slovenskega naroda«. Novinarstvo mu je bilo poklic, vsaj poznejša leta, čeprav med novinarskim delom tudi leposlovja ni zanemaril. Raziskovalce naše kulturne zgodovine čaka še hvaležna naloga, da bodo ocenili Josipa Jurčiča kot novinarja, kolikor nam je znano, so se tej nalogi nekateri že posvetili. Vsekakor pa smatramo tudi mi za svojo dolžnost, da se v listu, ki mu je Jurčič v prvi njegovi dobi posvečal svoje plemenite sile in skorajda žrtvoval življenje — saj je zaradi napornega dela zanemaril svoje zdravje —, spomnimo stoletnice rojstva prvega slovenskega romanopisca in enega prvih naših novinarjev. aj J© prijel za pero Že kot cetrtosolec je začel pCsati in ni ađložll do svoje prerane smrti peresa vse Kakor prve pomembne oblikovalce slovenske besede in mnoge odlične pisatelje prejšnjega stoletja, nam je tudi Jurčiča dala Dolenjska. Rodil se je 4. marca 1844 na Muljavi pri Stični. Bil je kmečki sin. V številnih svojih pripovednih delih je ove-kovečil našega kmečkega človeka in znal je prisluhniti govorici ljudi, kakor jim ne zna niti dandanes marsikateri pisatelj. V svoji oblikovani besedi je zajel duha pristnega, klenega kmečkega jezika v času, ko je bilo naše pismeno izražanje še precej okorno in neustaljeno. Osnovni pouk je Jurčič dobil v župni Soli na Krki. Kot enajstletnega dečka so ga starši L 1855 poslali v ljubljansko nor-malko. kjer je bil sprejet v tretji razred. Iz normalke je L 1857 prestopil na gimnazijo. Latinske šole je končal z odliko. Sprejet je bil v Alojzijevišče brezplačno, kar je bila zanj velika sreča, kakor je sam pripovedoval, ker je bil tako rešen hudih skrbi za preživljanje, kajJi njegovi starši so bili revni. V zavodu je pa Jurčič našel tudi dobrega vzgojitelja, prefekta Jurija Grabnarja, velikega oboževalca Prešerna. Jurčič in Levstik Na Jurčičev duhovni razvoj je imel velik vpliv zlasti Levstik. Jurčič je Levstika zelo spoštoval in mu vedno priznaval, da ga prekaša. Leveč je zabeležil, kako zelo je na Jurčiča učinkovala Levstikova znamenita razprava, ki je bila objavljena v Bleiweisovih »Novicah« leta 1858 pod naslovom »Napake slovenskega pisanjac. Pravi, da je Jurčič bral vedno na novo ta spis in da mu je vselej prihajalo vroče, tako ga je razvnel. Levstik je učiL da »slovenskim pisateljem se je od pripro-stega naroda učiti, a ne po svojej glavi pisati!« Če kdo, se je Jurčič ravnal po tem nasvetu in ga ni nikdar pozabil. Ni umetničil slovenskega jezika, temveč je zajemal iz živega vrelca ljudskega govora. Levstik je izredno vplival na Jurčičev duhovni razvoj tudi s svojimi drugimi spisi, zlasti s »Potovanjem od Litije do Čateža« in »Martinom Krpanom«. Smemo pa trditi, da je bil Levstik Jurčičev učitelj tudi v novinarstvu, čeprav je Jurč'č potem izoblikoval svoj samostojen novinarski slog. Kot pisatelj se je začel Jurčič udejstvo-vati zelo zgodaj, kakor da je slutil, da mu je določena le kratka življenjska pot. Pisal je že kot četrtošolec. Da se je začel razvijati njegov pripovedniški dar. je treba pripisovati več ugodnim pogojem, med njimi tudi temu. da je dojel čar pripovedovanja, ko je še kot deček poslušal zgodbe svojega starega deda. N:egov ded je znal pripovedovati zelo zanimivo in vedno je imel dovolj snovi. Bil je glasnik ustnega izročila, kakršnih dandanes ni več mnogo. Pripovedoval je svojemu vnuku številne zgodbe iz turških časov, o čarovnicah, o tihotapcih, o Francozih. Po pripovedovanju svojega deda je mladi Jurčič, tedaj šele 17 let star, napisal nekaj zgodbic, ki so izšle v »Novicah« (L 1861) pod psevdonimom J. Zavojšček. Prve povesti Raziskovalci Jurčičevega pisateljskega dela so ugotovili sorodnost med Jurčičevim »Desetim bratom« in nekim romanom W. Scotta. V resnici je na Jurčiča zelo vplival ta pisatelj, čigar romane je začel čitati že 1. 1862. Jurčič je želel po^ stati Slovencem to, kar je bil Scott svojemu narodu, in zato se je odločil, da bo pisal novele in romane. Ko je bil dvajset let star, je Mohorjeva družba izdala njegovo povest »Jurij Kozjak«, ki je bil za njo nagrajen. Povest so morali kmalu ponatisniti in Jurčičevo ime je postalo na mah znano med ljudstvom. Ob tej priliki se je Jurčič seznanil s tedanjim tajnikom Mohorjeve družbe Anton Janežičem. urednikom »Glasnika slovenskega«. Janežič je spodbujal Jurčiča, naj piše čim več. Jurčič je v resnici napisal predvsem na Janežičevo spodbudo »Jesensko noč med slovenskimi polharji« in povest »Domen«. »Glasnik« je objavil med drugimi Jurčičevimi spisi tudi »Tihotapca«. »Verban Smukovo ženitev«, »Klošterskega žolnirja« in »Doktorja Kar-bonariusa«. Ta dela so izhajala, ko je bil Jurčič še v gimnaziji. Ni se mcgcl odločiti za bogoslovje, zato je ob zaključku sedmega razreda zapustil Alojzijevišče. Kot osmošolec je začel izdajati s sošolcema Fr. Celestinom in Fr. Marnom »Slovensko vilo«, ki naj bi prinašala izvirne slovenske povesti in romane, a izšel je samo en zvezek. Pod vplivom Stritarja Po maturi 1. 1865 je odšel Jurčič na Dunaj, kjer se je posvetil študiju klasič- i nega jezikoslovja. Godilo se mu je kakor j mnogim našim revnim dijakom. Najbrž j mu je stradanje že tedaj izpodkopalo | zdravje, da se ni mogel nikdar več dovolj j okrepiti. Na Dunaju se je seznanil in zbli- 1 žal s Stritarjem, ki je poslej zelo vplival nanj. Pod njegovim vplivom je začel pisati svoj roman »Cvet in sad«, ki ga pa ni takoj končal, temveč šele čez deset let. Najbolj popularen je postal nedvomno z >-Desetim bratom«, prvim slovenskim romanom, ki velja za njegovo najboiiše delo. S Stritarjem sta na Dunaju začela izdajati »Mladiko«, ki je priobciln Jurčičevo najboljšo povest. »Sosedovega sina«. Lesorez E. Justina da je posvečal prvemu slovenskemu dnevniku svoje najboljše moči. Prizadeval si je, da bi njegov dnevnik dosegel čim višjo raven. Kdor hoče ocenjevati novinarsko de!o prejšnjega stoletja, mora upoštevati, da so tedaj imeli drugačne vzore tudi pri urejevanju listov. Tedanji listi se po svoji vsebini in obliki na gibljejo bolj k revijam in v njih zavzema leposlovje posebno častno mesta Tudi Jurčič je zato priobčeval v »Slovenskem narodu« svoja leposlovna deia, med njimi roman »Ivan Frazem Tatenbah«. Ker pa ni mogel objavljati vseh svojih leposlovnih del v dnevniku, je 1. 1876 ustanovil »Slovensko knjižnico«, ki so v nji izšli trije njegovi ] romani: »Doktor Zober«, »Med dvema stoloma.- ter »Cvet in sad<'. ki ga je začel ■ pisati že deset let poprej. V »Slovenski knjižnici« je dalje izšla Jurčičeva tragedija »Tugomer«, ki jo je pa baje zasnoval Levstik, kakor so ugotovili raziskovalci v novejšem času, odnosno je pri nji vsaj sodeloval. Omeniti je še treba njegovo dramo »Veroniko Deseniško«. V zadnjem dese+letju svojega življenja je bil Jurčič na višku svojih ustvarjalnih sil, ki bi pa najbrž še dolgo ne začele pojemati, če bi ne obelel tako nevarno. Leveč vsaj sodi, da Jurčič še ni dosegel svojega pisateljskega vrhunca, ko se je notranje zelo raz-živel ter našel popolno duševno ravnovesje. Umrl je šele 37 let star Jurčič je prvič huje obolel L 1879. Toda jetika mu je najbrž že prej izpodjedala življenjske. sile; organizem se je precej dolgo upiral za vratni bolezni. Tako si je Jurčič po prvem močnejšem napadu bolezni zopet opomogel. Pil je še vedno zelo delaven. V dobo njegove bolezni spada tudi ustanovitev »Ljubljanskega zvona«, ki je zanj mnogo de'al. Ze na koncu svojih moči je še pisal »Rokovnjače«. »Slovenski narod« je objavil v nedeljo 1. maja 1881 notico »Vredna napitniea«, ki jo je še napisal Jurčič. V torek, 3. maja je pa že umrl; delni je torej v resnici še na smrtni postelji. 5¥1 Po že večletnem sotrudništvu je Jurčič 1« 18?1 prevzel uredništvo „S£mr. naroda" in ga vodil da svoje smrti L. 1868 je začel v Mariboru izhajati »Slovenski narod«, ki ga je urejeval Anton Tomšič, Jurčičev prijatelj. Tomšič je zelo potreboval dobrih sodelavcev ter je pritegnil tudi mladega Jurčiča, ki pa je v začetku sodeloval bolj kot pisatelj. Prispeval je črtice in razne podlistke, vendar je kmalu začel pisati tudi uvodne članke. Dolgo časa se Jurčič ni mogel ogreti za novinarstvo. To je namreč zahtevalo od njega mnogo časa in sil, da se ni mogel več tako zbrano posvečati leposlovju, ki ga je slej ko prej najbolj mikalo. Toda novinarski poklic mu je nudil bolj stalen gmotni obstoj. L. 1870 se je sicer vrnil na Dunaj, da bi se povsem posvetil pisateljevanju pri Stritarjevem »Zvonu«. Vendar ni rgogel dolgo živeti od nerednih dohodkov, zato se je zopet vrnil k novinarstvu. Hrvatski domoljub Ivan Vončina ga je povabil v Sisak, da bi sodeloval pri dveh tamošnjih listih. Jurčič se mu je odzval, vendar pa le za malo časa. Urednik »Slovenskega naroda« Ko bi Tomšič, prvi urednik »Slovenskega naroda«, ne umrl tako zgodaj in nenadno, bi najbrž Jurčiča vodila življenjska pot drugam. Tako je pa po Tomšičevi smrti 1. 1871 prevzel uredništvo »Slovenskega naroda« v Mariboru. Sedaj se je z vso vnemo oprijel novinarskega dela in se prihodnje leto preselil z listom v Ljubljano. Jurčič je ostal zvest »Slovenskemu narodu« do svoje smrti. Kliub napornemu novinarskemu delu ni zpnemar-jal pisateljevanja. Vendar je treba reči. „Slovesski lasr»a** Jtsrčlčsvl smrti Jurčičeva smrt je zbudila izredno močen odmev v Ljubljani. ^Slovenski narod« je seveda posvetil svojemu zaslužnemu uredniku lepe spominske sestavke. Njegovo smrt je list oznanil v četrtek 5. maja na 1. strani z veliko osmrtnico, ki jo je sestavil prof. Fr. Leveč. Na drugi strani iste številke je priobčen nekrolog s poročilom o Jurčičevi bolezni in smrti. Obširnejši nekrolog, ki ga je napisal Leveč, je pa izšel v »SI. narodu« 6. maja. Kot zanimiv dokument čitamo poročilo o Jurčičevi smrti v »SI. narodu« 5. maja 1881: »V torek zvečer proti desetej uri umrl je v ljubljanskem svojem stanovanji Josip Jurčič, redakcijski vodja našega lista. Uže v poredljek bilo mu je tako slabo, da se je dal previden se sv. zakramenti za umirajoče... V torek zjutraj mu je nekoliko odleglo, ali zdravniki si nijso napravljali nikacih upov. Zvečer pa je mirno umrl in hitro, kakor ura. kadar obstane. Okalo devete ure poklical je pri poLnej zavesti svojo postrežnico ter jej naročil, da naj gre po zdravila v lekarno. »Te bodo zadnje!« je dejal. — Ali še teh nij potreboval. Ko ;e postrežnica po kratkem izostanku zopet prišla demov, bil je mrtev. — Njegov zdravnik dr. F. Z. bil se je ravno pred katastrofo poslovil. Jurčič je govoril, kakor navadno, nekoliko s slabejim glasom, ah počutil se je boljega. »Sedaj bom malo spal!« je dejal, na kar je dr. F. Z. krog devete ure odšel. Kakih deset minut po tem je bil mrtev! — Ravno poprej je svojemu zdravnku še pravil, kako bi rad živel še nekaj čas^, ker upa, da bo še le p;sal najbolje svoje stvari. — Ko smo v pričo be!ežn:ka po zapuščenih manuskript ih iskali zadnje oporoke, videlo se je Jasno, koliko idej je umrli vzel s seboj. "Nedodelana se je dobila jedna drama in pa roman Ciril in Metod. Listkov s kratkimi noticami vse mrgoli! Tu pričetek pripovesti, tam prizor za tragedijo, tu zopet scena za humo-rističen roman. Srce nam je pokalo, ko smo morali broditi po literaričnem tem grobu! — Dobila se je tudi oporoka, v katerej je eksekutorjem imenovan dr. Valentin Zarnik. Glavni dedič pa je brat i Anton.« — Jurčič kot človek Dovolj je virov, da bi si lahko ustvarili -o Jurčiču vsaj površno sliko kot o člove-! ku. Vošnrak je v svo;;h »Spominih« po-i svetil primerno pozornost rudi Jurčiču. Opisuje ga kot zelo ljubeznivega človeka. Presenečalo ga je, da je imel Jurč;č v primeri s precej slabotnim telesom mo-član glas. Jurčič je ostal samec. Raziskovalci njegovega življenja so se seveda tudi zanimah, v kakšnem odnosu je bil do žensk. Ob devetdesetletnici Jurčičevega rojstva je »2ivljenje in svet« v Jurč:čevi številki priobčilo tudi razpravo »Jurčič in njegov ljubezenski odnos do ženske«. Jurčičeva prva in najgloblja ljubezen je bila mlada Johana Ottova. ki je baje bila Jurčiču model za Manico v »Desetem bratu*-. Johana je bila grašč3kova hčer na Krav-jaku. Jurčič jo je med šolskimi počitnicami kot g.mnazijec prihajal poučevat v sloveničini. Oba sta bila mlada in razumljivo je, da sta se vzljubila. Jurč:č se je pa dobro zavedal za takratne pojme nepremostljivih socialnih razlik med seboj in gra^čakovo hčerjo, zato se je odpovedal ljubezni. Ostala sta pa šc prijatelja in sla si še dolgo dopisovala. Pozneje se je Jurčič seznanil z učiteljico Maričko Schwentnerjevo. Bila sta velika prijatelja in vezala ju je tudi globoka ljubezen. Jurčič je mislil tudi na zakon z dragim, čustvenim dekletom in je že iskal v Ljubljani stanovanje. Zaprosil je za Maričkino roko, a oče ga je zavrni, da je dekle še mlado, a on nima tudi prave eksistence. Naj torej še malo j počaka. Jurčič si je ta odgovor razlagal kot zavrnitev in zato se je L 1874 z dekletom razšal. To je bila Jurčičeva zad- mi Mli en z- W i L 8 Lri |a_.| ki ! ^ _-§||t J=3 Der Sehreibpult, an welchem Jurčič als ScfcrtftSefter arbeitete — Pisalna miza, na kateri je pisal Jurčič kot urednik nja ljubezen. Razočaranje ga je zelo bolelo in poslej se ni več zaljubil. Pač pa je sklenil prijateljstvo z mlado Heleno Bavdekovo, s hčerjo moščanskega župana. Helena je umrla 1. 1930 in je ohranila Jurčiča vedno v najlepšem spominu. Spomini na Jurčiča Iz osebnega poznanstva starega Ljubljančana s pokojnim pisateljem Leta 1876. se je zbirala zvečer slovenska družba v restavraciji pri Tavčarju, kjer je sedaj priljubljena kavarna »Evropa«. Kakor se godi vsakemu zemljanu, tako sem tudi jaz zagledal luč sveta tisto leto jeseni. Ker so stanovali starši v bližini te priznane gostilne, je tudi oče tja zahajal. Kakor že beseda nanese, sem prišel tudi jaz na vrsto, in sicer glede na bodoče svoje ime. Eden je nasvetoval to. drugi drugo. Jurčič je predlagal: Bojan — in pri tem je ostalo. Čeprav sem bil kršen na drugo ime, je obveljal v rodbinskem krogu Bojan, ki se me drži tudi med prijatelju Dolgo vrsto let sem tako rekoč sameval s tem imenom, pred nekaj desetletji so se pa pojavili drugi Bojani. Starši so se preselili z Dunajske ceste na Kongresni trg (stara št. 14) nasproti župnišču. Jurčič je najel pri nas lepo sobo v drugem nadstropju z razgledom na Kongresni trg. Opažala je mati, ko je nadzorovala služkinjo, ki je pospravljala Jurčičevo sobo. da je pisal »Rokovnjače«, ko je stanoval pri nas. Z očetom sta bfla dobra prijatelja. Po kakšni veselici v stari Čitalnici (bila je v poslopju, kjer je danes znana Tičarjeva trgovina v Selenburgovi ulici V prvem nadstropju na ulico je bila kavama, zadaj dvorana) sta šla navadno v restavracijo, ki je bila v pritličju, in še kaj pokramljala. Tako tudi po neki zabavi, pri kateri je sodelovala kot igralka brhka Ljubljančanka. Med pogovorom omeni Jurčič: »Sedaj bi se oženil. Dva sva se zaglednla v gospodično igralko, jaz in dr. N..ki jo no tudi dobil, ker je bolj postaven fant.« Tako je tudi bilo. Dopisoval je oče v »Slovenski narod* in bil kot tak v stiku z urednikom. O tem priča Jurčičeva vizitka, ko piše: »Kakor poroča Agence Ha\vai, bo menda res, da je Plevna pala.« (Kraj, znan izza rusko-turške vojne leta 1877.) Ko je odšel domači pešpolk št. 17 leta 1878. v Bosno, je bil očetov brat pri polku stotnik. Jurčič je naprosil očeta za bratova izvirna poročila z bojišča, katera je potem »Slovenski narod« priobčeval, da so se ljudje kar trgali zanj. »Narod« je pridobil tačas zelo mnogo naročnikov v Ljubljani in po deželi. Jurčič je bil zavarovan na življenje. Polica je bila tako narejena, da dvigne rento njegov brat, posestnik na Muljavi, če bi on prej umrl, Ko je bil Jurčič že zelo slab, ga je obiskal oče in pogovor je nanesel na zavarovanje. Jurčičeve besede so bile: »Tnko rad bi užival ta denar! Popred. ko sem bil zdrav, ga nisem imel, sedaj pa, ko bi se mi tako prileglo, pa ne morem ...« Stric je pripovedoval, da je obiskal Jurčiča davno prej na Dunaju in ga povabil na kosilo. Spominjam se Jurčičevega pogreba. Pomikal se je po Gledališki (sedaj Wolfovi) ulici mimo frančiškanov* k sv. Krištofu. Gorele so po ulicah svetilke. Jurčičev brat na Muljavi je dvignil bratovo dediščino. Ko mu je oče kot zastopnik zavarovalnice naštel bankovce, ni verjel svojim očem, da je to rc-nica. »Pa da se je Jože name spomnil!« je vzkliknil s solznimi očmi.« »Kako sem mu hvaležen; kravico bom kupil, otrokom obleko in popravil hišico.« Kakor je oče Jurč;ča opisal, je bil v družbi bolj tih, ni mnogo govoril, toda kar je povedal, bilo je tehtno. Sele po mnogih letih mi je bila dana prilika, da sem obiskal Muljavo. Pomenljiv trenutek je bil zame ko sem korakal po teh posvečenih tleh, saj mi je Jurčič vzor po značaju in delih. B. D. Mislite na tiste, hi se ffm godi slabše ho vam! — Pri* spevafte za Z'msUo pomoči Kjer koli gaverite a današ* nf~h razmerah — vedno se spomnite tudi Zzmske po- Darujte za ZimsUo pamoe! Utrinki Neki oče je dal svojemu sinu sledeči nasvet na pot v življenje: >Varuj se, dragi san, sladkih jezikov in opopranJh src.« * Pravijo, da mori biti pisatelj zmeraj lačen, da debro piše. Ali ni trp'učenje Hvali kazn'vo? Ali vsa društva za zaščito živali spe? Od skrite modrosti in nevidnega zaklada nimamo koristi. Modrost je luč, ki razsvetljuje vse znanosti in sveti po vseh kotih sveta. * Tri reči so moji duši drage in ljudem prijetne: si osja med brati, ljubezen do bližnjega in mož in žena, ki sta enih misli Ženska ljubezen ugasne, če je ne razpihuješ z besedo m roko. JU. »SLOVENSKI NAROD« pon«****, « marca 1*44 čaroben je kraški svet Po kraških kotanjah in kamnolomih lilick aul Nabresina — Foirled na Tsabrež no Čaroben je kr žki svet. Pod zemljo dovršene oblike, ki ji je skozi tisočletja oblikovala m ustvarjala skr.vnost kraške prirode- Na njeni površen: slikoviti vinograda, k.er zori teran, pa skale in k:tanje, nai 11 j mi molijo ponosne pečine z dragocenimi, žlahtnimi kamnolom.. Vse t?m od starodavnega Devina se vleče marmorni pas. ki zajema vse področje tja do Nabrežine, Komna, Repontabra in ribiškega Sv. Križa S c V;.~ T :š\lh kamno'omov Pr. Vj> ;n uajbolj znano sred-šče kraških ikarnnolomov in kraškega kamnarstva je Nabrežina. Znano je, da so že v rimskih časih lomili marmor po nabrežimk h kam-nolorrLh rimsk sužnji. Pri tem so se posluževali posebne delovne metode. V sk le razp. kc so vlival; po z.mi v-do. ki je zmrznila na. razganjala plasti žlahtnega kamna. Cel 6-ki so zgrmevah navzdol po posrbni >riž.,; v bliinj. Seađj n, kjer so jili natovo-rili na že pripravljene ladje hi jin prepeljali na določeno mesto. Seveda je otvor tev južne železnice zelo pespešla razvoj nabrežinskega kamnarstva in poslovnih stikov, ki jih je navezala n? vse strani nabreŽinska kamena industrija. Po letu 1S53., ko je stekla železnica, je nastala nova doba nabrežlnsk*ga kamnarstva. Največji obseg je imel obrat v takozvnem rimskam kamnolomu, kjer je bilo v normalnih časih zaposlenih okoli 120 tisoč delavcev. Razen tega je obratovalo Se 11 drug h kamnarskih podjetij, ki so zaposlovala po 40 do 50 delavcev. Vseh jav. kjer se lomi kamenje, je bilo ob najmočnejšem razmahu okoli 45. Te jave dosezajo .globino 70 m. V njih so bili zaprsleni *ja-varji«, ki izdelujejo ;n obdelujejo kamen s posebnimi vrtalnimi stroji. Iz teh jav nagovarjajo kamen s posebnimi električnimi dvigali v kamn. rske delavnice. Tukaj imajo svoje delovno torišče takozvani k.'e-sarji, k: imajo p-eebne žage. Z njimi Kamen obdelujejo, ga žagajo, klešejo, aoioejo in na vse načine oblikujejo. V letih doDre j konjunkture je znašala letni proizvodnja J lojstrsko obdelanega in za izvoz priprav- j ijenega nabrežinskega kamna 7000 m3. Na-brežinsk: kamen se namreč zelo prijetno i svetlika Z radi tega ga označujejo in srna- j trajo kot marmor, kar po mnenju strokovnjakov dejansko ni. V vojnih prilikah so | seveda delovni, proizvajalni ter :zvozni pogoji precej drugačni, vendar se bo naore-žiasko kamnarstvo v rednih časih zopet lasmahnllo do svoje nekdanje veljave. Z nabrežinskim kamnom so b 11 u rt sni- j ceni številni pomembni stavbai načrti. Naj omenmo med drugim solkanski most ž j en m samim lokom preko Soče, nadalje g*-^-rlško stolnico Sv. Hilanja. miramarski grad in milanski kolodvor. Med utemeljitelji na- j brežnske k mene iniustrije je omeniti | predvsem že pokojnega industrijca ter podjetnika Antona Radov;ča. iMnogo je ste ril J za sloves Nabrežine. Bil je še mlad, ko ga je zamikala kamena industrija. Pok-rzal \ je v tej stroki nenavadno podjetnost. S j svojo spodobnostjo je pomagal ustvarjati j temelje velikemu kamaeseškemu podjetju, j ki je pošiljalo svoje izieike po vseh evropskih držav-h, pa tudi v Egipt in Ameriko, j V stezi z Nabrežino je omenti njeno 1 preskrbo z vodo in vodni stolp v njeni bližini. Sem so dvignili studenca co z morsko obale 145 m vis: ko, da so lahko preskrneli Nabrežino z dobro pitno vodo. Iz vseh stu-dencev so jo napeljali L1SS5 tudi Tržač ni. ! Pri Nabrežtnj imamo tudi največjo umet- j no železniško zgradbo. Zapadno od nabre- j žinske železniške postaje je namreč 64.0 m < dolgi viadukt, za katerim so uredili žeuaz- ! niski tir skozi 19 m globoko skaio. In ko se konča ta skalna zaseka, doživi petak. j ki potuje v Trst, nepozaben vtisk: V hpu se odpre š roko. sinje morje. Tam v da- i ljavt uzreš miramarski gr. d. ki moli gio- | b?ko v morsko gladino- iz ozadja pa dojemaš slikovito ubranost tržaškega pristanišča. Dobre tri četrt ure od Nabrežine je ribiški Sv. Križ. ki ima tudi svoj sloves. Lep sprehzd je tudi do Preseka, ki je postal slaven zaradi svoje izvrstne, močne kapljice, pa tudi zaradi svojih cljk. saj je bilo neke-č vse prošeško obmorsko pobočje posaje* no z oljkami in saj so tuk^j. doma znamenite torklje, to je stiskalnice olja, ki pa nimajo več tako ob Ine konjunkture. Kakor so jo mele svojčas. Proš^ške domačije so snlCDvito nanizane druga nad drugo in nudijo slikarju vabljiv predmet z: umetnostno obdelavo. Tam, kjer ss \q prf^azala »bela žena« Na Repentabrskem hrbtu, ki je neka ločnica med tržaškim in komensk-m Krasom, se vzdiguje slavni Rcpent bor. To krajevno ime izvaja si - vni raziskovalec kraške zgodovine Mat ja Sila. nekdanji tomanjski dekan, iz sestavljenke Rupni tabor. Rupni poteka od samostalnika rupa t. j. skalna votlina, tabor pa od najstarejše ljuiske utrdbe r.a Krasu, ki je bila zgrajena že ob navalu ogrskih nomadsk h plemen leta 911 To nam dok zuje letnica, k je vklesala nad vhodom k tej ljudski utrdbi Drugi jezikoslovci pa spravljajo to krajevno .me v zvezo z repo. ki je pri domač n:h zel: v čslih. saj je tolrko pridelujejo, da je je v dobrih letih kn.r v izobilju Pa tudi tež? repentabrske repe je nenavadna, s-j tehtajo posamezni komadi po 5 do S kg. SHcna krajevna imena so Repno, Repnje itd. Kraški svet je tod čiri navidezno zelo pust. Toda prepoln jc kamnolomov in marmornega bogastva. Repentabrski kamno-lomski predel ima 6 jav. Po bližnji okolici vidiš številne že opuščene kamnolome. \ drbrih časth je bilo zaposlenih v repen- taborskh javah nad 200 delavcev ki so lomili, dolbU, klesali, žagali in gladili re-penski sivkasti marmor. Izvažali so ga celo v Severno Ameriko. Repentabor pa ni znan samo po ovojem marmorju in repi, temveč tu_ii po tem, k ruje tukaj najstarejša ljudska utrdba na Krasu :n tudi znameniti božja pot. ki ima sv .je »opasilo« (tako pravijo Kraševci žegnanju) na Veliki šmaren, ko prihitijo semkaj romarji z vseh kraških smeri. Z repentabr-sk h pečin imaš nepozaben razgled preko severne ltalij nske ravnine, pa tja k Triglavu in Snežniku, pa tudi preko s.nje morske gladine do znamenite barbanske božje poti -n beneških lagun. Romantika pr rede in zgodovine sta ustvarila v tej točki monumentalno postojanko, ki vtiska vsej okolici moč n pečat. Tabor je bil zidan- kakor že omenjeno, 1. 911. Kraški zgc-dovloar Matija Sila, ki je župnikoval tuu. na Repentabru, zatrjuje, da je bil mei kraškim ljudstvom med navalom Ogrov velik strah pred njimi, ker so ropali in pož gali na vse str ni. Sko- zi 80 let m ponavUaH svoj* napade ta opuatoam, kamor ao prihrumeli. Tedanji kralj Berengar je spričo te nevarnosti dovolil svojim podložnikom, da smejo zidati v obrambo svojih življenj ter imetja tabore. In tako je nastal ob času ogrskih navalov tudi Repentabor. Domnevati je, da sta nastali tedaj tudi ljudski utrdbi na Dliž-njem Medvedku in s^nci. Repentabrska romarska cerkev Je trila dozidana L 1750. Gre pa o tej cerkvi, k: stoji po drugem mnenju sredi trojnega zidu že od L 1316., glas. da se je pastirčku prikazala bela žena in mu velela, da ae ondi postavi cerkev. Repentabrska posebnost je bilo tudi 15 m visoko kraško drevo, ki je raslo vrh stolpa, kar spravljajo v zvezo z značilnostmi kraške f*cre. Po svoji temni zunanjosti spo min j; repentarbska romarska cerkev na ono na Ptujski gori Ce se voziš z železnico iz Trsta proti Sežani ah pa z drugo železnico s postaje Campo Mar-zio proti Gorici, opaziš že iz daljave monumentalno cerkveno stavbo, ki dominira s svojo stavbno masivnostjo in kompaktnost -jo na^l vso ok.rlioo. Pa se drugod Iz Nabrežine vodi cesta proti Komnu. V njegovi okolici se je tudi kamena industrija zelo razvila. Tod okoli je tudi precej kamnolomov, kjer so v prejšnjih časih lomili zelo iskani in cen jem kr, ški marmor v vseh najrazličnejših odtenkih od školja-kasto sivega pa do popolnoma črnega. Nekateri strokovnjaki piavijo, da nadkriljUje kamen iz komenske ckol.ee po svoji trdot: celo nabrtžinskeg.. Toda žal so se nekate.-i skladi kmalu končali. Svoj čas so ponujali po 5000 do 6000 Ur za kubični meter teg* aragocenega kamna. Omeniti je predvsem šempolaj, k: je bil zaslovel zaradi svojeg: rdečkastega marmorja, pa Avber* kjer se pridelovali ppolnoma črni marmor s sivimi lisami, dočim je zaslovel pri Samotorci takezvni kraški oniks, po katerem je b'io zelo živahno povpraševanje zlasti v Nemčiji, kjer so z njim ti "kovali cerkve. Zaradi izremega bogastva, ki ga hrani Kras pn Nabrežini. Repentabru. Devinu. Komnu in drugod v svojih zn~ meni tih kamnolomih se že od nekdaj obračajo sem oči vseh evropskih arhitektov in graditeljev. V bodočnosti pa je zagotovljen kraški kameni industriji še lepši razvoj. ie sneg kofistest? Srceg je zen^Ifi prav tako £3treben, Kakur v peletju dež — Malo snega — staha letina To vprašanje ne beli nikomur glave, vendar pa je veliko zamrnimivejše nego se zdi na pivi pogled. Sedaj, ko polagoma zapuščamo dobo snega in leda :n jaJramo že pomladi nasproti, bodo najbrže tudi oni, ki ne maiajo snega, lažje veijeli. da je prav za prav potreben in koristen. Kadar pokrije sneg zemeljska tla in ogrne nasade in setve z belo odejo, sta kmet in vrtnar vesela, ker vesta, da so nasadi varni pred mrazom. In zares ga ni boljšega zaščitnega sredstva za prezimujoče koristne rastline, kakor je sneg. ki prepreči nadalj-ne ohlajevanje tal in ohrani vsa toploto, ki bi se sicer izgubila v ozračje, setvam in nasadom. To vedo kmetje po stoletnih izkušnjah. Tam, kjer je sneg iz tega ali onega vzroka skopnel, setve pozebejo, med tem ko kažejo pod snežno odejo bujno kal in rast. Pri nas se nekatere občutljivejše rastline (smokve, lavorika in podobno)) obdajo čez zimo s koruznim ali kakim drugačnim ščitom, v sevemejšh krajih pa morajo na ta način zavijati tudi trte, marelice in druga občutljiva drevesa, čc jih pokrije debel snog, so popolnoma na varnem in bodo izvrstno prezimile. V naj severnejših deželah našega sveta je prihod snežne dobe prava blaginja za prebivalstvo, fte ne bi bilo snega, bi bilo on-dotno ljudstvo obsojena k poginu. V severni Kanadi leži sneg 6 mesecev, a prav njemu gre hvala, da se vsi sadeži razvijajo in dozoie v teku treh mesecev, ko imajo v teh pokrajinah goi ko solnčna dobo. S ■verni jelen* bi pog nili, če ne bi pozimi klile pod snežno odejo rast'ine. ki jih jeleni muliio in se na ta način prehrani jo skozi dolgo zimo. V deželah večnega ledu so našli raziskovalci globoko nod snegom nekatere cvetoče rastline, ki se drže južnejšega podnebja in ki sicer cveto le v nolotrsem času. Sneg koristi poljedelstvu tudi tako. da ne pusti mraza pregloboko v zemljo, če zmr-zuje tudi sneg. se vendar tla ohranijo, ker Ljiljana nod ilnfecjedeoi Ljubljana ima dolgo vrs*o posebnosti in zanimivosti. Med te spadajo nedvomno tudi nekatere ulice, zlasti v predmestiu. Naj omenim samo Postohjsko ul:co in Bi-čevje. Postonjska ulica ima svoj začetek ob Orr.žmovi ulici, nekje na koncu tobačne tovarne Teče vzporedno s Tržaško cesto čez Glinško ulico do Tdr:js-;c. kjer »pronikne«, potem se nadaljuje kak:h s*o korakov dalje v isti smeri in spet izgine. Na levi strani Tržaške ceste pa je Bičevje. To ima svoj zr.četek v Grohar levi ulici, potem pa sne* šele pri Langusovi. Pazum-Ijivo. da sta ti dve ulici, kakor podobne take »proniknlrdce« v naše—i mesHi. šele v razvoju in da bodo v bl:žnii prihodnc>-stl igrale še pomembno vlo?o pri uredi'.vi mes^a. Se malo o tramvaju. Očitki, da je naša električna cestna železnica počasna, so nedvomno iz trte zviti, če že ne zlonamerni. Ljubljanski tramvaji so nenavadno hitri, kakor je vedel povedati neki tramvajski vozač. Najpocasnejši motorni vozovi ljubljanskega tramvaja, to je tisti vozovi, ki so bili kupljeni v Opatiji, lahko razvijejo največ kakih 40 km hitrosti na uro. Vozovi, Ki so bili izdelani svoj čas v Slavonskem Brodu, pa ?o znamo hitrejši in bi utegnili doseći tudi 50 km hitrosti. Najhitrejši pa so tisti vozovi, ki so jih izdelali v delavnici ljubljanske remize. Tem prednjač ta dva: štev 51 in 52. Ta dva tramvaja lahko razvijeta celo 70 km na uro. seveda s pripombo. Tako hitrost bi tramvaii lahko razvili, če ne bi bilo postajališč" Ker pa so po?*a'al:šča tako pogosta, ne morejo take hitrosti razviti. Motorji na električni pogon namreč ne morejo tako naenkrat razviti kar 70 km na uro. Ce bi n, pr. voz štev. 52 odpeljal izpred remize in bi brez postanka brze! proti me?tu in skozi mesto, bi tam nek'e na Tržaški ce?ti, seveda, če bi prej ne iztiril, dosegel hitrost 70 km na uro, kar talna toplota greje spodnjo plast snega in na ta način prepreči nadaijno ziruzavanje. V nemških deželah je znan pregovor: »Schnee ist des armen itannes Diinger. (Sneg je revnemu kmetiču gnoj.) Znanstvena raziskavanja so to potrdila. Dognalo se je, da ima sneg več amonijaka nego n. pr. deževnica. Ker ima lastnost, da rad in naglo absorbira (vsrkava) čisti zrak in njegove nečiste snovi, dovaja pm pod gnoj. Ce raztopimo najčistejši sneg. ki smo ga nabrali v zajamčeno snažni posod: in ki je ležal ondi zgolj nekaj ur. zasledimo v raztopljeni vodi okus po tujih snoveh: teh je temveč, čim bližje se mesta ali industrijski kraji. Znatne so tudi količine prahu, ki jih spravi sneg iz ozračja na tla. V mestih, kjer jc veliko tovaren. se lahko vsak z lastnim noaom in pluči prepriča, da je zrak najčistejši neposredno po snežnem metežu. V mestu Kagenu na Westfalskem so našli v snegu 768 stetink premega, ki so ga tovarne v obrki dima ispuhale v zrak. V Londonu so našli v litru raztopljenega sn^ga 5 gramov n?i":gorclega premoga. Te številke pričajo, kaka nesnaga se zbira v ozračju velikih mest: tu so mimo premoga tudi pare žv - lene k'sline. amonijaka in drugh snovi, če sneg pritegne te snovi na zemeljska tla, je sigurno, da debe rastline na ta način več hranilnih snovi. Sneg pa tudi prepreči izhlapevanje rastlinskih snovi. še ene zasluge ne pozabimo: sneg naibolj prekvasi zemljo z vodo. Izmed vseh padavin .ki jih dobi p^st v teku leta, daje sneg najrminj 75 rfr. poletje pa največ 7 do 8 c,'c. Tako skrbi sneg v obilni meri. da postaja zornija pripravnejša za setev in rodovitna mati rastlin in s tem vseh živih bitij. Zima, ki ima malo snega se najbolj občuti v poletju, zato ne pi avl zaman ljudski pregovor: »Veliko snega — dobro, poletje.« Letos je bilo pr: nas prav malo snesra in sc zato kmetje v skrbeli, kakšno bo letina. odgovarja hitrosti brzoga vlaka. Zaenkrat pa se moramo zadovoljiti s 30 km na uro. aH kolikor jih pač zmore. Javne ure v našem mestu so tudi vprašanje zase. Prav za prav bi jih lahko imenovali tudi javne pojave ali pojme. Namreč zaradi časa. Na zemlji je, kakor uče v šoli, precejšnja razlika v ča~u. Imamo srednjeevropski, zapadni, vzhodni in še marsika-eri češ. Hi smo baie ljubitelji prvega. Vendar pa je treba re-nici na ljuba, če je že govora o iavmh urah. javno povedali, da naše javne ure niso kdo ve kako zveste svojemu času, da^i imajo opravka z elektriko. Zlasti nezvesta je električna na križišču nekdanie D!eiwei-sove Trž-,ške. R:m"ke m Grohnrieve ce-s^e. Ta ura ima. kakor navadno v-e take ure, štiri številčnice, ki gledajo vsaka po svoji ce.=ti. Tista, ki gleia po Tr2ašk: cesti, je zve?"a srednjeevropskemu času: njena sestra, ki zre do Grohar levi cesti, pa stalno menjava čas. ga preh'eva ali zaostaja. Prav tako neredni sta često nada! jni dve številčnici .isrjje ©ko bet vrsmsnski prerslk Kurje oko že od nekdaj velja za zanesljivega vremenskega preroka in posebno dež rado najavlja s hudimi bolečinami. Znanost, k: je dostikrat pikolovska, si skuša tudi to boleče svojstvo kurjega očesa razlagati na strogo fizikalni podlogi. Dognala je. da nastopa v!ažneg3 vremena ne najavlja kurje oko samo. marveč pretesna obutev, ki tišči nanj Ce je namreč usnje slabo ustroieno ostane h'groskopno in se v vlažnem zraku močno skrči, zaradi česar z veliko sUo pritiska na kurje oko. Do neke mere povzroča bolečine seveda tudi sama roženica kur;ega očesa, k: je prav *ako kakor slabo urnje občutljiva za vlago. Untu. prof. dr. Henrik Steshm Država pri Rimljastih Kratek oris zgodovine državnih teorij — II* Nekak prehod od Grkov k Rimljanom | predstavlja grški teoret k Polvbios. P°-lybi°s (živel od 210 do 127 pred*Kr.), doma iz mesta Megalopolis v Arkadji, je bil znamenit zgodovinar, ki je dobo od L 260 do 144 prei Kristusom op sal zlasti s stališča državnika in vojskovodje. V VI. knjigi svoje zgodov ne podaji osnovne pol učne nauke ter našteva poedine uržavnc oblike, kakor jih je več na grških državoslov-cev navedla, namreč monarhijo (.vladar se opira zgolj na svejo meč. d si ne zaradi na svoje lastne korist ), bazilejo (vladar ae opira na svoj razum jn na mnenje večine), e ristekratijo in demokrati jo, kskor tudi nj hcve izreake: tiranijo (samovoljno samodržce), oligarhijo (gospodstvo malega števila v njegovo lastno korist) in ohlo-kratijo (gospodstvo masi' na streške manjšine, vlada pesti). Kak:r že Aristotel veruje Polvbi v kroženje državnih ubhk, po katerem ae posamezna debra v.iž.vna lika izprevrže v slabo obliko, ki ji zopet sledi dobra oblika naslednje vrste itd.. dv>-kler se zbog poživnnjenja mase ne vrača potreba po monarhu, na kar sc kroženje na novo pričenja. Zt>cg te nevšečnosti zastopa Polvbios načelo mešane državne oblike n predoči kot vzgled take vladavine rimsko državo. Polvbios je bil že v svoji g:ški domovini v visekih voja5k:h in političnih službah, pozneje pa se je kot mnogoleten talec sprijateljil z rimskim vojskovodjem mlajšim Scip oaom, uničevalcem Ki.rtJgi-ne; poznal je zato ne le ureditev gršk.h mest, marveč tuii celoten ustroj velike rimske drž ve. V tej državi so poed;ne državne oblastj pcrazJcljene na razne organe, na konzule, na senat in na ljudstvo; konzulska oblast predstavlja monarhijo, senat aristokracijo in komici je rimskega ljudstva demokrat i jo. Te tri oblasti se med-seboj nele ovirajo, marveč tudi izpopolnjujejo, ker je vsaka teh oblasti pri vršenju poslov svojega področja vezana na sou Kovanje ostalih dveh obl sti ali pa v nekaterih oz rih pod drugo oblastjo. Grkom jc bila mestna država višek državne organizacije;; polis — mesto jim ni p: menjalo le mejsto, marveč obenem tuii državo, ki omogoča popolno in samozadovoljno sožitje ljudi zato se Grki nis^ mogli p^vzpsti do večje, bolj odporne drža\re, a trudi ne dc brcnejf£h pcLtičnih zveš in so naposled postali plen močnejših zvez in so naposled postali plen močnejš n sosedov, najprej Makedoncev, pozneje pa Rimljanov. Drugače je bilo to pri Rimljan h. Rimska država je sicer tud: bila mestr.a držav:, teda povsem drugega kova; enakopravnosti P..m drugim mestom in deželam ni priznal ter si Je pribojeval položaj glavnega m^ta velikega imperij" ; v njem so druga me^ta s svoj mi ozemlja imela kvečjemu obsežno samoupravo, toda vrhovna oblast je pripadala obema konzuloma, senatu ho ljudskim skupščinam. Ljur'ske skupščine de re publicac (o državi), >de le-g bus« (o zakonih) ln »de ctfichs« (o dolžnostih). Po Ciceronu je država ciružba, ki jo združuje isto pravo, a najboljša državna cb.ika je ona, ki združuje vse tri pr vime Aristotelove oblike. Dober zakon razlikj-jen;o od slabega le po tem, tem, ali je skladen z naravo. Marcus Aure!iusp doma iz R ma, je živel od L 121 do 130 po Krist. Bil je rimski Imperator, a se poglobil tuii v stoiško filozofijo, k: jo je v tretjem stoletju pred Kristusom živeči Grk Zenon ml. ustanovil. 2e t;: je v nasprotju s ciniki in epikurejci priznal vel k pomen države, toda razSlr.ti jo jc treba v vesoljno državo. Pri Marcu AureHu, zadnjem pomebnejšem predstavniku stoične šole, se že kažejo znaki neke utrujenosti. Temu se ni čuditi, saj je rimski mperij le s težka branil državne me-jo pred nap di barbarskih narodov in prejšnjih teženj do razi rit ve državnega ozemlja ni več bilo. V svojgm dnevniku povdar-ja. neznatnost državniških poslov in vsega, kar je čolvek ustv ril po naukih flozofije. Človek naj spričo vesoljne prašile, ki kakor deroč hudourn k vse odnaša, stori kar narava vsak trenutek zahteva in naj bo zadovoljen, čc pride le za kor k dalje. Ljudje kot razumna bitja so ustvarjeni clru^ za ir ega, ter jc strpljivost b stven priznak pravičnosti. 0 fdavfrjti I ji Idavirskeni igranju tšl vsafa za vse In tudi klavir js jicti*c-fc-e2i talent Izmed vseh muzikalnih instrumentov je pri nns Slovencih, pa tudi drugod klavir najbolj razširjen, to na cčUtno zaradi tega, ker je najbolj pr-ljublien. Naj< orno ga skora v sleherni bo:j^i h"ši v mestu in na deželi. Ljudje ga uporabljajo kaj različno: Nekateri v umetniške namene; drugi v učne in podobne svrhe, kjer se kultivira plemenita glacba, nekateri pa v zabavo, j Igranje nanj je zaradi tega raznovrstno: j pcpoLnoin pravilno ali umetn ško kirektno, I dalje diletantska, po večini pa nekorektno. če si hoče. Človek pridobiti sgtunost in spretnost v igranju, potrebuje cc'o vrsto let. Zato pričnimo s pcukom v zgodnji mladosti, zakaj v poznejših letih na bo pouk kdo ve kako uspešen. važno je vprašanje, s katerim letom naj se prične otrok učiti igranja na klavir. Vsi priznani pedagog] sod;jo. di ie sistematičen klavirski pouk redko kdaj uspeš>n pred 9. starostnim lotom. Izjema velja le za pceebno nadarjene, ki i h je žal zelo zelo m3lo, S tem kajpak ni rečeno, eta se ne bi rmela glasbena vzgoja pričeti že poprej. Saj uvnmo obilo potrebnega gradiva, ki se da igr3je obdelat] eno leto preje: n. pr. poznavanje klavirja in posameznik delov, negovanje tega instrumenta kot pozn^išegT ž vljonjskega spremljevalca in prijatelja; kako treba ravnati 8 t pk , da dosežemo lep, plemenit in mehak ton; imena tipk in njm razdelitev na posamezne skupine: napisovanje imen po prav velika nadarjenost (tako rekoč od bega dana) pa zelo. zelo redka. Z to lezejo uCenci pri klavirju le počasi naprej. Mars kateri ne pride vso dobo poučevanja do zaželjenega cilja. Razumeli b no tedaj, zakaj se ta ali oni že več let vadi pri klavirju, pa nikamor ne pride. Najčešće ni kriv neuspeha učitelj, temveč gojenec, čigar sprejemljivost je pomanjk-lj va. S"j dober učitelj lahko daje učencu vse, kar sam ve in zna, le navažnejšega in najpoglavitnejžega — nadarjenosti —« mu ne more d ti. Starši se navadno ne vprašajo, ali je otrok sposoben ali ne, vpišejo ga v glasbeni zavod in kupijo klavir, še preden se pokaže, k-ko bo z otrokom. Ako ni uspeha, menjajo učitelja, zavode, godrnjajo :td. žalostno pa je dejstvo, da se starši vse premalo- brigajo za potek glasbenega, pouka. Kakor v šoli, je tudi tu potreben stalen stik med starši učenca in učiteljem, ker se da, z^sti pri manj nadarjenih in površnih ueenrih le ted-j doseči vsaj kolikor tol ko zadovolijv uspeh, če dom podr plra prizadevanja učitelja. V prvi dobi človeškega razvoja je igral nos pri človeku mnogo večjo vlogo, nego jo igra sedaj Nos je bil pračloveku najzanesljivejši stražar, ki je povedal, ali je bila s-'niczn h t pk v obliki not ali črk; razne J jedilo dobro ali zdravo, sveže ah. pokvarjt»-rHmične vaje, ki kasneje pri slstematič- i no. Danes dobivamo hrano pripravljeno na nem igranju zHo koristijo itd. Vse to se da poprej predelat! t kot nekak priprav-ljaini tečajvendar je tako gradivo še daleč od pravega 'granja. Vrh tega ne prezrimo, da je treba spoznati tudi Igralni aparat pri človeku same , n-mreč roke, oz. truplo spleh. kako j« ustvarjena roka. da imamo pregibe na pistih. zapestju, komolcu, rami itd., kako se imenujejo, kdaj in kako jih uto-rabIJ3mo posamezno in zdmžero Ttd. Vse to nr.j gojenec do debra spozna, da u^ite-l;i pri pezneišem pouku ni treba tega po-sebf j razlagati. Dalje pravila gTede sedeža, ki ne bodi re previsok in ne prenizek, da se ne maje, kakor«to č?5"e vidimo pri okroglih stel h. ki prav zaradi teg?, nedostatka niso priporočljivi. J\r-*:gi starši se čudijo, zakaj njihov otrok kot začetnik po več mesecev ne potrebuje pn pouku kl2virrke šele. Ne vedo mizo in navadno brez nadaljnega verujemo, da je dobro: zato posvečamo večjo pažnjo drugim čutilom, kakor vidu ln sluhu, a manj vonju. Vonj je opešal, ker ga v sedanjem modernem č;;su ne rabimo tć'.ko kakor v dobi razvoja tn ker je izpostavljen dandanes nos velikim nevarnostim. Premočne dišave, slab mestni in tvorniški zrak, kajenje tobaka in druge ckolnostl, ki so bile naš!m prednikom še neznane, slabijo vonj. Največ pa je kriva oslabi jen ju vonja človekova r.iehkužnost in neutrjenest proti vremenskim izpremem-bam. Živali sprejemajo potom nosa vtise iz zunanjega sveta, moderni človek pa vedno bolj le potom vida in sluha. Neki ameriški učenjak pravi, da ne hranimo naših možganov z nosom, ampak z očmi in ušesi. Čebele razločijo svoje prijatelje ln so- da je treba njihovega malčka" šele "priprav- i vrf "ike' ^ j* poduhajo; Istotako najdejo lian- za igranje in sicer baš v zgoraj na-H »1 -h točkah. Spočrtka mera biti vsa učenčeva pozornost (torej v prvi vrsti oči!) obrnjena na pravilncot držanja telesa in rok ter na korektno funkcijo prstov in uporabe pregibov, nikakor pa ne na note. Igran-e po n^tah se prične šele potem, ko je učenec dosegel in obvladal vse, kar je potrebno z- piavilno funkcHc Igralnega aparata. To pa traja nekaj tednov, pri teh več. pri onih seveda manj, kakor je pač gojenec sprejemljiv. Gled slednjega pa je treba pripomniti, da nso vsi gojenci enako nadarjeni in da mnogi starši tega zaradi nevednosti ne upoštevajo in le preraefi obsojajo učitelja. Nenadarjenos* za igranje na klavir je v splošnem velika, nadarjenost bolj redka, pot do cvetočih travnikov le s pomočjo vonja. Pri vseh živalih opazimo take posebnom. Največ pa služI vonj živalim v določitev dobre in slabe hrane. Vitamini v vinu in grozdju Znanstveniki so dognali, da grozdja ki vino vsebujeta vitamin C. Ta vitamin je zlasti v mladem vinu dokaj močan, ločim se v starejšem počasi fccgubha. Dognalo se je nadalje, da Je v vinu in grozdju tudi vitamin B. Zaradi tega je nekoliko poskočila zdravstvena vrednost Tina, grozdje pa se lahko poslej še bolj ceni kot zdrav« in koristno sal je. Pregorečim prijateljem vina pa je slej ko prej svetovati, da iščejo vitamna B in C predvsem v grozdju a* T drugih hran i lih. Stran 5 Ne strašite otrok Plašljiv otrok je največji revež Matere, ogibajte se »bavbava*, >črnega moža« in drugih takih prikazni ter ne strašite z njimi otrok! Srce se človeku krči. če slLši, kako pripovedujejo ljudje zla.~t-ob zimskih večerih bajke in povesti o duhovih in strahovih, otroci pa vestno posiuidjo -n groza jim gleaa iz ž reko odprtih oči. Ta strah se jim polagoma tako vcepi, da se ga ne iznebe vse življenje več. Strahopetci postanejo, ki se bodo še kot odrasli možje in žene strašiji v temi vsake sence. Starši naj otrokom vedno in vedno pojas-nujeio. da so bajke bsjke, ter da strahov, parkljev in drugih prikazni v življenju ni. Prkojniki, ki so nas zapustili, nikdar in nikjer ne hodijo nazaj nas posečat aH celo strašit. Strahu ni! Strah so samo zlobni ljudje: teh se moramo varovati. Plašljiv otrok je največji - revež. V svojem strahu trpi peklenske muke. A vseh teh muk so krivi starši in odrasli. Odgojitelji naj otrokom tudi za to ne groze z nadnaravnimi prikaznimi, ker 3 tem jasno kažejo svojo lastno onemoglost, saj izpričujejo na ta B- čin. da si sami ne morejo vzdržati pri mladini discipline in pridobiti pokorščine. Za slabotne, bolehne, bolne in živahne otroke, ki imajo bujno domišljijo, pa lahko postane to strašenje naravnost usodepolno. Največ zagreše v tem pogledu posli. Mati naj paz., cin otroci ne slišijo nič takega, kar bi jim vzbujalo nepotreben strah; po-siom pa naj strogo prepove vsako iako neumno blebetanje. Ne, koliko kdo da za Zimsko pomoč, ampak koliko bi mogel dati, na to bodo nekoč gledali Ljubljanski grajski rog K Sanku, ki je izšel v »Slovenskera narodu« pod gornjim naslovom, 28. februarja, nam je poslal glasbenik zanimivo pripombo: O grajskem glasbiiu je pisal v »Cerkvenem glasberiiku« L 1£>40. na strani 171 V. Steska, da je Jožef Franc šubic kot stolni organ Lat 1. 1737. prpravi! »rog« na Gradu-Za to delo je prejel 2 gld, 16 kr- Iz tega je rojzan^no, da je bilo glasbilo v rabi še v 18. stoletju. Nadaljnja njegova usoda pa še ni pojasnjena. Križanka št. lo ačaja po zofeeh Zobje še boli očitno ixda$ajo značaj človeka^ kakor pa pisava Presojanje človeškega značaja po rokopisu je prineslo presenetljive uspehe. Zdaj pa so se znašli celo modrijani, ki znajo iz velikosti, oblike in razvrščanja zob določati značaj človeka. Kdor pri smejanju le nekol ko odpre usta. da se vidijo samo zobje gornje čeljusti, je po mišljenju teh raziskovalcev odkritosrčen, prijazen in ljubezniv. Kdor pa pri smejanju odpira usta, kakor bi skušal zakriti svoje zobe. temu se ne sme zaupati. Kdor brez potrebe kaže zobe, je duševno omejen. Kdor ima preveč zob. je neodločen in se da voditi. ženska, ki ima preveč zob, je dolgočasna in jezična. Kdor ima četrti kočnik, je nagnjen k hudodelstvu. Iz neprav Ino zraščenih zob v zgornji čeljusti pri ženskah se more sklepati na značaj, ki ne polagn. posebno veliko vrednosti na moralnost. Neki ruski sodnik, ki je preiskoval ženske zločine, je dognal, da ima 40 odst. morilk nepravdno zraščen** zobe v zgornji Čeljusti, med taticami pa je našel 58 odst. z nepravilnimi zobmi. Pri prepirljivih ženskah stoje zgornji zobje daleč nad spodnjimi, ženske s takimi zobmi so navadno tudi maščevalne in hinavske. Mali beli 250bje, ki stoje skupaj kakor turščica v storžu, so znak nizkotnega in prepirljivega značaja. Enak zna-i čaj imajo tudi ljudje, kterih podočniki so ! od mesa do konice ozki in stoje naprej. Ako je podočnik globoko v čeljusti, kaže na trdovratnost in odločnost. V splošnem je podočnik najboljši določevalec značaja. Ako je pri korenin: širok in proti koncu zelo ozek, se taki osebi more vse zaupati. Ako so gornji podočniki močnejši ln debelejši kot spodnji, se more sklepati na preudaren značaj in velike duševne zmožnosti. Ako sta prednja zoba gornje čeljusti večja od spodnjih, je to znamenje pisateljskih zmožnosti; ako pa sežejo preko zobov spodnje čeljusti, pomeni veliko razsodnost in nadarjenost za kritiko. Beli in modro-beli zobje so znak umetniškona-vdahnjenega človeka. Človek z debelo čn rjavo ah črno plastjo na zobeh rad je, pije in kadi ter ima še druge slabe lastnosti. Kakšen naj bi bil dovršen mož Neki dne\-nik je vprašal svoje čitateljice, katere lastnosti najbolj cenijo pri zakonskem možu. Pisem je prišlo 96.000. Odgovori so: 1. zvestoba, 2. ljubezen do domačega ognjišča, 3. zdnavje. 4. iskrenost. 5. ljubezen do otrok, 6. smisel za šegavost. T-uglajeno vedenje. 8. treznost. 9. druže-bnost, 10. sposobnost za uspehe v poklicu, 11. veselje za družinsko kuhinjo. 12. telesna lepota.. Ali ste že felli v gosteh pri Kitajcih? Js«iili2i list s kitajsfc2 pojedine — Med pcjedino gledajo g5eifallš3ce predstave Kitajci so znani s^adkosnedci In poslad-kačl. Zato izkazujejo njihovi jedilni listi obilico najraznovrstnejših jedi. ki vzbujajo slast tudi Evropcem. Govorice, da uživajo Kitajoi razen rr:ves in golazen, so več ali manj Izindčljene in pretimne. Do-ber poznavalce kitajskih šeg in običajev nam navaja nastopn; jedilni list: I. skupina: Somove plavuti v račji omaki; pečena golobi a 'ajca z gobanu; zrez-Ijani morski polži v kurji juhi z gnat jo. II. skupina: Divje race v šantunškem zelju; pečene r be; mastna svinjina, pečena v riževi moki. III. skupina: Pražene korenike lilij?; pišče s sadjem in gnatjo*; pražene bambusove mladike. IV. skupina: Pečene vahnje; dušeni fazan; gobja juha. C>dmor. — Dve skledi pečenega pudinga, sladkega in sorjenega, dalje dve skledi dušenega pudinga, prav tako sk ^kega m sol jene ga. (Vse štiri sklede se postavijo hkrati na mizo skupno s čašo mandljevega mleka) V. skupina os laj ene race. Visi* upina: Piščetove rezine, pečene v olju. VU. skupina: Kuhana riba (kakršnakoli) v omaki. VHI. skupina: Rezine kuhanega janca, pečene v svinjski masti. Zadnje štiri jedi se postavijo na mizo po vrsti in ostanejo na mizi. Nato pride na mizo še skodela juhe, na kar se servira v majhnih lončV'čih riž, ki ga zalivajo z juho. S tem je obed pri kraju. Za tem dobi vsak gost umivalnik in v vročo vodo- pomočen, a dobro ovit prt, s katerim si otre obličje. Potem se razdele pipe in čaj. Po večini pa kade Kitajci že tudi med obedom. Med po-j dino se bogati Kitajci zabavajo z gledanjem gledaliških predstav, večinoma fars. ki si jih naro-če v ta namen. Ko je gostija končana, si oni, ki jim to ugaja, lahko privoščijo opija. Kako se razvija dojenček Neki nemški zdravnik za otroke je sestavil razpredelnico, ki kaže precej točno, t katerem času naj bi dojenček dosegel določen razvoj. Prvi dan življenja mora zdrav novorojenček, kihati, zehati, krepko sesati in -jibati s prsti. Se preden poteče prvi mesec, mora spoznati materin obraz in si polagati ročico na usta. Po nadaljnih dveh mesecih mora biti spodoben za krepko vpitje, če si česa želi in če ga ščegečeš, se mora smejati. Ob koncu šestega meseca mora postati pozoren, če ga pokličeš po imenu. Ob koncu 10. meseca mora biti zmožen, da se lahko sam dvigne in da lahko reče prav razločno mama in papa. Po 15 mesecu mora hoditi že brez pomoči. Z dvema letoma bi moral otrok z lahkoto ponavljati besede, plezati na stole in ž njih. S tremi leti bi se moral že sam brez truda umivati obraz in se brisati, čistiti si zobe, zapenjati si obleko. S petim letom pa mora bti otrok že sposoben, da se lahko obleče in sleče brez pomoči in tudi govoriti mora gladko. Zima se sicer bliža h koncu — potrebe pa ostajajo in se večajo. Zato darujte Zimski pomoči! Meh za smeh MENJAM VLOGI Stavko: "Kaj je še vedno pri tebi tista lepa strojepiska, Id si ji vedno diktiral?« Branko: 2>še, saimo da sedaj ona diktira, a jaz pišem, — z njo sem se namreč oženi.« DOLGO ČAKANJE Gost: >Halo, natakar, kako dolgo bom pa še čakal na polovico ocvrtega piščanca?« Natakar: ^Dokler še ne pride kak gost, ki bo naročil drugo polovico!« Gost; >Kako pa to?« Natakar: »I no, ker savno pol piščanca ne moremo zaklati.« VSEENO Sprevodnik: »Slišite gospod Bogdan. Vi imate vozni listek za osebni vlak, to je pa brzo v lak. c Bogdan: >No. meni je vseeno. Zaradi mene lahko vozi počasneje.« TAKE SO Prva mlada žena: >0. če me moj mož razjezi mu kar zagrozim, da se vrnem k materi, pa imam takoj mir.« Druga mlada žena: >0. če me pa moj mož razjezi, mu zagrozim, da pride moja mati k meni za par tednov — pa je tak kakor jagnje!« CIGAN Vprašali so cigana, katera jed je najboljša in on je odgovoril: >Beli kruh in sveži sir.« »Ali si to kdaj že jedel?« »Ne, toda moj praded je videl nekoč gospoda, ki je to jedel, pa je pripovedoval mojemu očetu, a moj pokojni oče men L« URADNIŠKI OTROCI Mimica: »Mama kje si se ti rodila?c Mama: »V Ljubljani.« Mimica: »A oče?« Mama: »V Novem mestu.« Mimica: »In jaz?« Mama: »V Kočevju.« Mimica: »To pa je res čudno, kje smo se potem mi trije znašli m spoznali.« GLAVNO Prijateljica (nevesti): »Pravijo, da tvoj ženin jeclja?« Nevesta: »Besedico «da» bo že izrekel pred oltarjem, drugega pa od njega itak ne zahtevam.« VINO IN VODA Učitelj: Dva litra vina in dva litra vode, koliko litrov vina je to? Gostilničarjev sinček Janezek: Stlrt Učitelj: Kako? To ostane vedno dva litra vina in dva litra vode, ker različnih vrst vendar ne moreš seštevati. Janezek: Kako da ne! Moj "oče dela vedno tako. IZBIRA MED DVEMA Z LEMA Svetoslav: >Ako poročiš to žensko, boš moral prenehati s pušenjem in popivanjem-« Tihoslav (obubožan trgovec): >Res je, toda če je ne vzamem, bom moral nehati jesti.« Besede pomenijo: Vodoravno: 1- igličasto drevo, 4. afriška pokrajina, 8. vojaški duhovnik. 12. označba množine, 15. enota poskovne mere, 17. biva-išče izvoljenih, 19. bivališče, domača. hiša, 20. izraz pri pokerju. 21. rejec koristnih ži_ vali, 22. tuj«, kratica za gospo. 21. vodna naprava. 25. kača, 26. desni pritok Save, 28. svetloba, žar. 29. del trikotnika 31. ugovor, izraz nezadovoljstva, 34 reka v Angiiji, 36. osobna aaimek, 37. vrh v Karavankah, 39. pečat, štampiljka, 40. mesto v Sremu, 43. predlog. 44. vrsta noža; priprava za klepanje, 46. mašna knjiga 48. reka v Španiji, 49. rimski pesnik, 50. aabavišče, 51. hlapljiva v zdravstvu uporabij-ana tekočina. 52. slabo \*plivajoč, škodljiv, 55. mesto v ItaHiji, 57. oblika pomožnega glagola, 59 piruiuiska ptica, 60. pregovor, 62. svečan, slavnosten, 63. kratica pri krajevnih imenih, 64. čas, razdobje, 66. reka v Zadnji Indiji, 69. oblika pomožnega glagola. 70. gora na Kreti. 73. vrsta jedi, 75- čutni organi, 76. nadomestuje stopnice, 78. okrajšano moško ime, 79. ravnina, planjava, 81. vežba. trening, 82. del glave, 84. časovna eno'a. 85. drag kamen, 86. češka pritrdilnica, 87. ptioa roparica, 88. kal Učna doba v bolezni, S9. reka v Rusiji. Navpično: 1. gora pri Poljčamah. 2. drŽava) v USA, 3- popust, odbitek, 5. državna poslovalnica. 6. talent, 7. medmet, 9. del telesa, 10. del radnika, 11. malajska dušev. na bolezen, 12. razpoiko. med dvema stenama v gorah. 13. pospravi jen, sestavljen, v redu, 14. števiilo. 16. zimski pojav. 18. literarni ocenjevalec, 20. ptica, 22. moiski konj. 23. padavina, 26. kratica, za akademski naslov', 27- igralna karta, 29. mesto na Sio_ venskem, 30. del četvorke. 31. rastlin?, k. jih povsod zaitirajo, nikoli pa ne zatro, 32. tirani, saimosilniki, 33. žensko ime, 35. aparat, orodje, 37. ločitev; olhodni pozdrav, 38. pomoč, podpora (množ.), 41. reka v Bosni, 42. žensko ime, 44. otok v J-dianu. 45. kositer, 46. izmišljena razlagajoča povest, 47. evo, na, glej (srbonrv.), 53. predplačilo, 54. država v U9A, 56. prst, zemlja. 58. mesto v Armeniji, 60. del telesa, 61. vprasaiiiica, 63. večji denar, bankovec. 65. pozdrav, 67. grška črka. 68. podredni veznik, 69. pičlo, nera loclarno, 71. turslii naslov an. nekatere nižje uradnike, 72. plast, 74. premik zemlje, 75- osebni zaimek. 76. število, 77. bližnji sorodnik, 79. predlog. 80. letovišče v Poacližju, 83- v vidu, 84. reka na Kitajskem, Rešitev križanke štev. 9 Vodoravno: 1. bor, 4. strahopetec, 13. Lar, 16. osel, 18- Mura, 19. otok, 20. memi. 21. kamen, 23. Sara tov, 25. koran. 26. ttan. 28. kazen, 29. sokol, 31. satan, 33. lak. 34! Velea, 36. ro, 38. kajek, 39. Golar. 40. eu. 41. ako, 43. med, 45. Srb, 46. vaba! 48. paralelen, 52. upor, 53. Arno. 54. al. 55. no, 56. Ebro, 57 .gora, 59. rabijaten, 63. krov, 65. rja. 67. ker, 69. Inn, 70. ae. 71. Meian. 73. penat, 76. H, 77. koles, 78. kip, 80. le-dek, 82. polič, 83. pohod, 85. Memel, 87. salon, 88. mirozov. 90. Nemec. 92. oreh, 93. nota, 94. Iran, 96. nngi, 97. lek, 93. maJi-kovalec, 99. lan. Navplčn°: 1. bok, 2. osat, 3. remis, 5. tm. 6. Rus. 7. arak, 8. Harar. 9. potek, 10. Eton, 11. tov.. 12. Ek. 13. Leros, 14. Anal. 15. nun, 17. letak. 20. moke. 22. Natal, 24 Azazel. 25. kolar, 27. naj. 29. sel. 30. Dm_ vograd. 32. naša. 3-1. vode, 35. Dubrovnik 37. Oka. 40. Ero, 42. obara. 43. m'ilik n denar. 45. spori, 47. ara. 48. por, 49. Rab. 50. Lot, 51. Nen. 52. Urk. 58. oje. 60. A ras 61. Jeriho, 62 eter, 64. oni. 66. pv1 u. fi^ Beden. 71. Moloh. 72. roč, 74. nem. 75. temen, 77. kolek, 78. korak, 79. poziv, 81 Komna, 82. pare. 83. piti, 84. Dona, 86. lega. 87. sel. 88- mol, 89. val, 91. en. 93. na, 95. ne. ♦ * * Zlogevnica št. 10 a — a — ar — ar — ba — ci — da — da — da — d — e — ed — gra — gro — iak — je — je — ka — kan — kan lem — li — lim - ma — niavh — na — nan — ni - Ie — lu — lu - — na — mi Ije -— m< > — nij — pije — ro — šev — za — zar ho — — ko lu — — na nit — nje — no — no — or — — ni — sas — se — *u — sve ter — ti — van — vard — ve — — /e. Iz teh slogov f>estavi 19 besed s pomen on i: 1. samostan v Savinjski dolini: 2. spojina du s;ka in vodika (tuj.); 3. mesto v Prednj: A/i i:; 4. mesto na Havajskem otočju; 5. država v USA; 6. umetni skrilavec (tuj.); 7. mest? n.i Španskem: 8. past:rskj narodi (tuj.); 9. i/umrli germanski narod: 10. rokovrtjaJ-; 11. nis'ci pJ£H telj (San«n): 12. kraj na Dolenjskem: 13. krr\ na: 14. trg na Stajea&am; 15 mačko Une («n-gfcški kralj): 16 vihar (fuj.); 17. fnma vas v ljubljanski okolici: 18. Prc:erno\a romanca: lr> država v Severni Ameriki. Prve in zadnje črke, brane bustrofcdnn. t. j v prvi besedi prv.i in zadnja, v drujji besedi zadnja in prva itd., povedo citat :/ Virgi ■< (»Varium rt mutabile semper femina«). Rešitev zlogovnice št. 9 I. Gorup, 2. Luče, 3. avtodldakt, 4. debeh Je trtok, 5, hektar. 6. A\-tr.i!;ja. 7. Ve(eb:t. 8. Ra dom, 9. Arene, 10. Novi pazar, 11. Avari, 12. Ninive, 13. Eri van, 14 Pleteri ik. 15. Ihar. 16 Tesali ja, 17. advokat, 18. Samobor, \°. Jsere, 20. Tomaž, 21. efendi. Gladna vrana ne pita site. — Petkrat men. enkrat rezi! SESTRICA IN BRATEC Janezek je nekoč zelo žalosten t.jžil svoji sestrici: >Ah, Nežika, ti imaž tako velike oči. jaz pa tako majhno. - Neždka: 3 Nikar ne žaluj Janezok, zato pa iniaš ti večja usesa.« NESRAMNOST Sci jak teče za a\aV>mobUorn in kriči: >Fa- loti, izognili ste se moji tašii, a prve/ili mojega petelina!« M. V.: Ljubezen oh meji Bila jo že trda noč. Nebo jo bilo zastrto z raztrganimi oblaki in mesec ie veselo rezal široko brazdo ter kakor skozi pajčo-lan vsipal medlo svetlobo* na zemljo. Od časa do časa pa se je sprostil zloveščih oblakov in svetlo pogledal v globino., po vijugasti beli cesti, smrekovem gozdiču in železniški progi, da «o se dolsi tiri za-bliskali. ter se ogledal v lesketajoči se vodi malega potoka flazen rahlega vetra, ki se je zdaj pa zdaj dvignit in se šepetaj e pogovarjal z vrhovi mladih smrek, ni ničesar kalilo miru tople poletne noči. Smrekov gozdič je na zgornjem delu segal do ceste, ki se je v velikem zavoju oddaljevala, in je rahlo padal nroti železniški progi, ki je tekla čez spodnji del in ga delila na dvoje. Nekai desetkov korakov stran c-d proge, proti ce~ti. pa je skrivnostno žuborel potoček. Poleti ie bila njegova struga skoraj stiha. Odrasel človek ga j« mogel z lahkoto * prebresti. In onstran proge, ob vznožju z grmovjem in redkimi akacijami posejanega griča, je tekla meja. Na prvi pogled nevidna jn prozorna, v resnici pa neprehodna kakor do neba segajoč zid. zakaj nedaleč je bila mala čuvajnica, kjer so bdeli nev-trudni čuvaji. V mesečini so lahko videli vsakogar, ki bi hotel na to aH na ono stran, le na koncu gozdiča, ki je segal že na drugo stran, niso imeli pregleda. Tam bi se Jahko spretnejši človek neopazno splazil čez in izginil med grmovjem, ali pa bi prilezel iz grmovja in vtonil v varno zavetje šumečih dreves. V senci ^mrek pod ovinkom ceste je sedel mlad moški. Vseksko je dobro poznal okolico in razmere, ker sicer bi si ne bil mirno prižgal cigarete in počasi ka-diL Iz čuvajnice ga niso mogli videti, prav tako ne s ceste. V gozd pa straža ponoči ni rada hodila. Nekaj časa je mirno kadil, potem pa je znova prižgal vžigalnik in pogledal na za-pestno uro. Cez četrt ure bo polnoč, O polnoči, je bila rekla, ko bo šel mimo vlak... Se četrt ure. Kar nestrpen je postajal in nehote se je zdrznil. Od kod ta doslej neznana nestrpnost? Saj jo je že mnogokrat čakal na istem mestu, časih res dolgo, ker ni mogla čez, to noč na je nestrpen, ker je prišel prej, torej mora čakati zaradi sebe ... Vstal je, da bi se otre-sel neprijetnih misli in stopil nekaj korakov ob robu gozdiča. Potem si je izbral primeren kotiček in legel na mehki mah. Kolikokrat sta se bila že sestala na tem mestu. Nekajkrat je šel tudi on k nji, vendar je bilo zanj mnogo bolj tvegano. Zlasti v novejšem času. Zato mu ni več dovolila. Moral ji je obljubiti, da jo bo čakal na tej strani. Tudi zadnjič, pred enim tednom, ko je bila pri njem, ga je rotila, naj ne bodi čez. Nerad je privolil. Kolikokrat zaporedoma pa je prav za prav ona prišla? Ko je bil zadnjič pri nji. je bilo še mrzlo, sedaj pa so že spet daljše noči. Cele Štiri ure bosta to noč lahko skirpaj v varnom okrilju teme. Kako lepa noč. Prej. dokler Nade ni poznal, ni videl, koliko lepega hrani ena sama pomladna ali poletna noč. Kako zgovorne so trepetajoče zvezde, bledi mesec in bežeči oblaki. Nikdar ni bil prisluhnil šelestenju dreves in žuborenju potočka. Da. tudi vlak, ko je drdral mimo, je bil zgovoren kakor debela in pestra knjiga. Nada mu je bila odprla oči. da ie spoznal lepoto narave in jo vzljubil. Ona. ki je prisluhnila vsakemu šumu dreves, pljusku drobnih valov, milemu petju ptic in tajinstvenemu, grozo vzbujajočemu zavijanju sove. Časih sta po cele ure ležala vznak, drug poleg drugega, in molče prisluškovala življenju okrog sebe. Srečna je bila in on z njo. Nista se zmenila za tež' o-če, ki so jima bile na poti, čeprav so se časih zdele nepremagljive. Enkrat ali dvakrat na teden sta se ponoči sestala, to je bilo vse m dovolj. Časih se je zgodilo, da se ves mesec nista videla, zato je bilo snidenje tem bolj prisrčno. Običajna ura za sestanek je bila polnoč, ko So menjavali stražo in je šel mimo doig tovorni vlak. Enkrat ali dvakrat v mesecu pa je bila pred polnočjo manj pazljiva straža, tako da je lahko prišla že ob devetih. Tudi poeimi sta se sestajala, prezirajoč mraz in tudi sneg. ki je s tenko odejo pokril zemljo. Njuna ljubezen je bila kakor čist plamen, njun objem vroč, da jima sneg in mraz nista mogla do živega Tako sta drug za drugega izgorevala v resnični ljubezni že tretje leto in če bo šlo vse po sreči, se bosta vzela prihodnjo spomlad... Se pol leta... Oddaljeni koraki so mu pretrgali misli. Težki in odločni, a obenem prežeči. Straža, je pomislil. Sedai bodo menjali. Pogledal je proti progi. V mesečini so se za-bliskali šlemi in bajoneti. Molče so korakali stražarji proti čuvajnici. Tudi tam so se zasvetili šlemi. Čakali so svoje tovariše. Od daleč se je zaslišalo težko puhanje lokomotive tovornega vlaka. Komaj je zmagovala precejšnjo strmino. Sedai bo prišla, se je zveselil in najraje bi bil za-ukal ... Zadnjič jima je sestanek pokvaril dež. Vso noč je deževalo, da sta bila mokra do kože, a sta vseeno vztrajala. Ona je bila slekla plašč in ga razširila po mokrem mahu, da sta lahko sedla, on pa je še njo zavil v svojega; in tako sta sedela dru~ poleg drugega tesno objeta in bolj molčeča. Nenavadno močno ji je bilo srce. Položil je njeno glavo na svoje prsi in ji gladil valovite, mokre lase in mrzla lica. Dolgo, dolgo je slonela tako. da je nazadnje mislil, da jo je premagal spanec. Negiben je sedel, da bi je ne prebudil, in jo je skušal kolikor mogoče obvarovati pred dežjem, ki je trdovratno pršil. Dihala je mirno in globoko. Naenkrat pa se je vsa stresla m pritajeno vzkriknila. Iztrgala se mu je iz objem« in planila pokoricu, da jo je komaj spet vjel in obdržal, da ne bi izginila v temi. Branila se je z vsemi silami in le s težavo jo je obvladal in spet potegnil k ?eb.j na tla... Po tem se je \rmirila. »Strašno,« je tiho rekla. »Kaj?« je tesnobno vprašal. »Sanje,« je še tiše odgovorila. »Kakšne sanje?« je hotel vedeti vznemirjen. ^Ne vem več,« je dahnila in se ga oklenila s tako silo kakor še nikdar ne in se vsa prepustila njegovim nežnostim. Potem se je njegovi podjetnosti nežno upria in ga rahlo odrinila. »Drugič,