Učiteljski v List za šolo in dom. izhaja 1. in 15. vsakega meseca na celi poli, in velja za celo leto 2 gold. 50 la\, za pol leta 1 gold. 30 kr. Spise in dopise prejema vredništvo, naročnino, oznanila pa prejema in oskerbuje razpošiljanje založništvo. List 18. v Ljubljani 15. septembra 1873. Tečaj XIII. \ Pokorščina. m. Ako si učitelj že kar sam na sebi zna pridobiti veljavo in pokorščino, pa ljubeznjivo in prizanesljivo ravna s svojimi učen,ci in gojenci, ako ima tudi izverstne dušne darove in je tudi zapovt>d, katero daje, dobra po zaderžaji, obliki in po okolnosti, zgoditi se more dvoje. — Gojenec ali uboga, ali ne uboga. Ako spolni zapoved, ne zadosti samo unanjemu povelju, marveč naravna tudi svojo notranjo voljo-po volji zapovedoval ca; nravna moč mu rase, privadi se pokorščine. Ako je njegov učenik sam na višji stopnji nravne pokorščine, vodil bo pokornega od stopnje do stopnje, nagibi za pokorščino bodo pri njem dan na dan blažji in bolj vzvišeni, in pripeljal ga bode do naj višje stopnje v pokorščini. Ako pa gojenec ne uboga, kaj pa potlej"? Ali mu bomo potem še večjo ljubezen skazovali in ga tako k pokorščini-prisilili ?— Navadno se to dobro ne izteče; tako ravnanje pride včasih iz \slabosti. Nepokorščina pa še večja ljubezen, to dvoje ni v notranji zvezi. Ako nepokoren otrok zapazi, da je nasledek nepokorščine še večja ljubezen, ni pričakovati, da bi popustil svojo termo. Nekateri sicer pravijo, zagrešenemu naj se pred oči stavi njegov prestopek, spoznal bode svojo krivico in bo zanaprej drugače ravnal. — Dobro! ako pa otrok ne vč, da je kaj napačnega storil, in ga v tem še moremo podučiti, potem se pa od nepokorščine ne more govoriti, otrok bil je le neveden. Nepokorščina je vedoma in radovoljen prestopek, in za prestopkom mora nastopiti kazen; to ni drugače! Poglejmo pa, kako se sme kaznovati. Tukaj velja sploh vodilo: Kazen mora biti tako voljna, kar le mogoče. Kazen je zdravilo, in kar velja od zdravil, velja tudi tukaj : ako malo zadostuje, večjega treba ni. Stari Rimljani so to tako rekli: Quod fieri potest per pauca, non debet fieri per plura (kar se z malenkostjo doseže, zato ni treba velikosti). Tako tudi tukaj! Kjer je dosti pogled, tam ni treba persta žugaje vzdigovati. Kjer je dosti, da perst vzdigneš, ne prideni svarilne besede. Dokler še beseda pomaga, ne bodi dalej! Gojitelj ima tako bogato založnico ostrega orožja, samo da se varuje, vsega kar na enkrat se posluževati, ker silno žalostno je, ako učenik reče, sedaj pa res ne vem, kaj bi začel. Kar se tiče kakovosti (vlastnosti) kazni, ravna se ta vselej po stopnji, do katere je otrok že prišel v svoji pokorščini. Pedagogična kazen se ravno v tem loči od deržavljanske kazni; perva namreč (pedagogična) gleda bolj na osebo, druga pa bolj na prestopek, kateri se ima kaznovati, dasiravno se tudi sodnik tako imenovanih olajšavnih okoliščin lahko poslužuje. Šolske postave, katere bi stavile za gotove prestopke odločilne kazni, bi bile naravnost nespamet. Ako že sodnik pri sodbi gleda kolikor toliko na osebo, ali se je namreč obsojenec enkrat ali že večkrat pregrešil i. dr., bi bilo pri učitelju velika bedarija, ko bi kaznoval ne glede na osebo,-katero ima pred sabo. Ako še otrok drugega ne zna, kakor da se podverže volji višjega in se vklanja oblasti, in je bil nepokoren zarad tega, da se ni zmenil za veljavno oblast, naj ta predenj stopi z ostrostjo. Nepokoren naj se kaznuje z ostrim pogledom, z hudo besedo, ali pa tudi na telesu, ako se mu drugače ne da dopovedati, da se mora oblasti podvreči. Ker poglavitna reč je to, da mora kaznovani čutiti višjo moč nad sabo. Z nepokorščino je pa ravno pokazal, da se za to ne zmeni. Kakor hitro pa spozna in čuti otrok, da mora pokoren biti, in da se pokorščini ne more in ne sme umakniti, dosežen je namen kaznovanja. Ako je pa otrok prišel do tje, da ga ljubezen nagiba v pokorščino, in iz ljubezni izvira njegova ubogljivost, takrat odrecimo nepokornežu ljubezen. Spoznal bo potem, da se je pregrešil, da je razderel vez med sabo in gojiteljem, prizadeval se bo, da si vnovič pridobi ljubezen. — Rekli smo, da pri gojencu, kateri uboga le oblasti, mora gojitelj skerbeti, da postavi zopet veljavo pridobi, tukaj pa pričakujemo, da gojenec sam naravna pretergano vez, ker pri pervemu blaga dušna stran še ni dosti razvita, od drugega pa že kaj več pričakujemo, njegova nravnost mora biti že bolj uterjena. Z gojencem, ki uboga iz spoštovanja, ravna se kakor pri onemu, ki uboga iz ljubezni. Odrecimo mu spoštovanje. Kazen mora biti sredstvo, po katerem gojenec spoznava, da je njegovo vedenje motilo blago razmerje, in kazen ga mora priganjati, da išče zopet naravnati prejšno razmerje. Ako je bil pa neubogljiv tak, ki ravna vse z Bogom in zavoljo Boga, rabimo pri njem duhovne pripomočke, kakoršne imamo v sveti veri. Nepokorščina je s surovo silo razderla naj globokejše in naj sve-tejše razmere duše z Bogom. ¡Skerbimo tedaj, da se nepokornež tega živo zaveda. To se bo zgodilo, ako mu pokažemo, da je zgubil notranji mir, da ga opominjamo, da naj sam sebe dobro presodi in premisli, da mu je ¡le v poboljšanji najti tega, kar je zgubil. Ako je bilo pravo spoznanje, in resnični kes, pride pa potem terden sklep poboljšanja. Poglejmo še poslednjič, kako se ima zveršiti kazen. Vidili smo, da je nepokorščina povsod, kjer se je prikazala, preter-gala zvezo med gojiteljem in gojencem. Kazen ima pokazati kaznovanimi bridkost, katera je nastopila zanj, vsled nepokorščine. A jasno je, da je tudi kaznovalcu bridko, ko vidi napčnosti, katere so se zgodile. On vidi namreč, da je vse njegovo prizadevanje zastonj, ves njegov trud, blažiti gojenca, je zgubljen. In ravno pri kaznovanji mora pokazati kaz-novalec, da mu to bridko stane. Nobena stvar pa ne žali kaznovanega bolj žarko, nego viditi zaničevanje in zasmehovanje takrat, ko je kaznovan. Nikar tedaj pri kaznovanji ne recimo: „Sedaj te pa imam, sedaj boš pa poskusil, kaj se to pravi". — Ako tako govorjenje ni brezčutno, je pa gotovo nespametno in neprevidno; namesto poboljšanja pa nastopi sovraštvo in stud do kaz-aovalca. Tak učitelj ali gojitelj si je pa sam kriv, da je vsled tega njegov težavni stan že veliko težavnejši in zopernejši, ker on ni več učitelj in gojitelj mladine, marveč kaj drugega. 0 zemljepisnem nauku na srednjih šolah. *) (I« let, sporočila ljublj. višje realke 1. 1873 posneto po spis« gosp. dr. Alex. Su pan-a.) Nauk o zemljepisji, pravi g. pis. v vvodu, ne prinaša sadu, kakor M ga lahko. Vzroki so mu ti-le : 1. Na vseučiliščih se malokje zemljepisje razlaga kot samostalna feda, ampak večidel kot pritiklina k zgodovini . . . Zemljepisje marsi- ') Ljudski učitelji smo že večkrat pisali in govorili o zemljepisnem nauku po ljudskih šolali. — Poslušajmo enkrat, kar gospod učitelj na srednji šoli piše o tem nauku. G. pis. marsikaj graja, pa tudi pove, kako bi se to ali drugo dalo popraviti. — Toda prepričajmo se sami ! komu ni drugega, nego obilica imen, števil in krajevih zanimivosti i. t. d. 2. Suhoparno prednašanje prejšnjih stoletij se je naj dalje ohranilo pri zemljepisji. Tudi sedaj, ko se v novejših časih ta veda razvija, zanimiva se občinstvo vse premalo za zemljepisno vedo, in nauk o tej vedi ne razumeva; povsod namreč mislijo, da učiti se zemljepisja se pravi ravno toliko, kakor učiti se statistike in krajevih popisov. Kdor tega več zna iz glave našteti, ta je bolj znajden «emljepisec. — Dan danes pač vsakteri mora vediti, da zemljepisje nima kaj drugega, nego popis zemeljne poveršine same na sebi, in v njenem razmerji do človeka (da namreč kraj, obnebje i. dr. mnogo vpliva na človeka), da je tedaj vez med naravoslovjem in zgodovino, in v tem obziru posebno izobraževalno za slehernega. Kakor se pa sploh svet zaganja iz kota v kot, tako tudi tukaj. Priverženci stare šole so tirjali le politično zemljeznanstvo, a pri-verženci nove šole so ga hoteli odpraviti. Spisovali so takošne bukve (Meinicke, Sporer), a spoznali so vendar le, da politični del se ne sme opustiti, ampak le prav omejiti, zemljepisni objekti (stvari) pa se vendar ne smejo razkosovati deržavnim upravam na ljubo, kakor je to v znani in zelo razširjeni zemljepisni knjigi gosp. dr. Kluna. (G. pisatelj beri ko ne tukaj misli, reke, gorstva i. dr. se ne sinejo opisovati po deželnih mejah, ampak v njihovi celoti, n. pr. reke od izvira do ustja.) Za podučevanje v zemljepisji daje g. pis. analitiki prednost, vendar ni za to, da bi se zemljepisje začelo z zvezdoznanstvora, naj boljša metoda mu je tista, katera združuje analitiko s sintetiko; to na tanko določiti je težko in naj se prepušča učitelju. Merodajavno je tukaj, koliko so se otroci tega nauka učili v ljudski šoli, njih duševna zmožnost in njihovo število. A nekaj splošnih vodil se vendar lahko postavi in to razpravlja g. pis. v svojem sestavku. Hodili bomo ž njim od stopnje do stopnje, in ostajali pri tem, kar je za nas ljudske učitelje podučno. Poglavitni nalog zemljepisnega nauka mu je ta, podučiti učenca, da pozna svoj rojstni kraj, svojo okolico, in ko je to spoznal, naj se brez premislika pelje v tuje kraje. In za to so važni vzroki. V 2. raz. realk se namreč začne z zgodovino. Kaj je bolj naravnega, kakor to, da se z zemljepisjem učenec ud tudi zgodovine teh krajev. Babilonski nižava, nilska dolina učenca še le potem prav zanimiva, ko sliši pripovedovati od ljudstev, katera so tukaj stanovala. Iz tega ozira, pravi g. pi^ dalje, uči se v 2. razredu zemljepisje tujih delov sveta. Tudi je g. pi&| teh misli, da je pedagogično, ako opazujemo človeka v njegovem zgodovinskem razvoju od kočovnika in priprostega poljedelca noter do izobra ženega Evropejca, to se pa posebno vidi pri ljudstvih v Aziji, Afriki i» južni Evropi, tako se pride od enojnega do zapletenega, od lahkega do težkega. Vsakteri, kdor se z mladino vkvarja, lahko spozna, da mladost ložej razumeva priprosto in enakolično življenje azijaških in drugih narodov, kakor obertnost in omiko v Evropi. — Zato je učni čertež vse naj bolje vravnal. Iz Azije in Afrike prestopi učenec k balkanskem polotoku in Hispaniji, katera dela tako rekoč prehod iz krajev brez obert-nosti v obertne kraje. V drugem razredu realke bi učenec tudi lahko razumel moč in velikost Anglije na morji in v kupčiji, ter bo bistroumnost Angleža pri napravi naselbin lahko spregledal; od pridelkov v Indiji je pa že slišal. Da se pa učni čertež vspešno izpelje, zavisi naj več od tega, kako se zemljepisje podučuje v 1. razredu. Učni čertež (besede g. pis.) je tukaj nejasen, in izmed bukev v Avstriji navadnih ne ugajajo niti ene. Tukaj dovodi do cilja le eno ; vsak strokovnjak naj pove svoje misli. Leta bodo minula, preden se to vredi, a začeti se mora. Jaz (g. pis.) deržal sem se „Schachta" *), kar se tiče verste poglavij. Poslušajmo sedaj gospoda pisatelja. Sprehajaje se poleg Golovca sem učil učence spoznavati razne zemlje, (Bodenarten) in pri tem sem lahko pogovor napeljal na to, da si človek v vsakem kraji ne prideljuje svojega živeža po enakem načinu. Sicer je ljubljansko polje po večjem obdelano ali na mahu so še nekateri čisto neobdelani prostori, gole pečine bližnjih in dalnjih gor so nam bile za sedaj v izgled, da se po kamnatem svetu ne more orati, a nisem še tukaj povedal, da tla preveč vise in da je premerzlo obnebje. Vsaka reč ob svojem času, in ne preveč na enkrat. Ko bi človek hotel večjo stvar n. p. kranjsko posavje, vsestransko razlagati, v ta namen, da bi učenci zemljepisne pojmove pri tem dobili, bi jih to od začetka gotovo zanimi-valo, in vprašanj bi ne bilo ne konca ne kraja, a konečno bi zadobili le nekateri bolj zmožni jasne pojmove o zemljepisnih začetkih. Pot, po kateri sem hodil, pravi g. pis., je bila bolj počasna, a go-tovejša. Za vsak pojem sem iskal kako stvar v okolici, ko so to videli in spoznali in tako od nje pojem zadobili, sem jim stvar z kratkimi besedami določil, tega so se po besedah na pamet naučili, in poslednjič sem vprašal, kako se to narisa? Ko smo kaki pojem tako na tri strani razpravljali, potem je na versto prišla kaka druga stvar. Po teh splošnih opombah pojmo zopet nazaj k učnemu potu. — Ko so učenci spoznali razne zemlje, začeli so risati, in sicer po „Schachtu" naj prej gozd, travnik, njivo. Naredili so načert „Latermanovega drevoreda" in njegove okolice. Učenci so tukaj videli načert znanega drevoreda na tabli in v svojem sešitku in tudi so se vadili opozorovati. Eni •) Po tej knjigi je tudi „Uc. Tov." razlagal zemljepisje v 8. teč. I. 1868. in potem je pristopil prihodnja leta 1869, 70 na Koroško, Kranjsko in Štajersko. In pret. leto mu je nekdo očital, Ha iz knjig prepisuje. Ali mora vsak, kateri kaj piše, vse sam prehoditi in pogledati ? so glavne dele drevoreda, kateri se križa, premerili na korake, drugi so šteli drevesa, tretji so ogledovali severno, četerti južno okolico in so o tem poročevali. Na podlagi teh poročil je nastala slika in pervikrat smo mogli rabiti pomanjšano mero (verjüngter Massstab), dasiravno nisem od nje nič posebej govoril. Ne rečem (g. pis.)( da bi to ravno tako moglo biti, vendar nerad bi opuščal take vaje, ker zbujajo bolj nemarne učence, in po njih pelje pot tudi do težavnega nauka o tleh in mapovanji tal (Terrai ndarstellung). G. pis. pravi, da je ta del nauka, ki vpeljuje v zemljepisje t. j. namreč (o mapovanji) naj težavnejši, pa se tudi naj ložej razumeva, ker se da pokazati. G. pis. pravi, da se iz ljubljanskega grada pregledajo vse poglavitne navpične oblike (Vertikal-Formen). Precej pri Ljubljani je velika ravan, na nji se vzdigujejo posamezni griči, vidi se odtod braz doviti ali razoran Golovec, kateri na nekaterih sterminah kaže lego persti na gorskem središču, vidi se visoko gorstvo Grintovca, katero na vzhod stermo propada, grebeni in veršaci se na njem dobro razločijo in kamniško sedlo je v tem gorstvu strogo izraženo, vidijo se poslednjič pohlevne kope južnega srednje-gorstva. Kdor je vse to vidil, ta pozna iz lastnega nazora vse navpične izražbe. Se ve da se povsod ne vidi kaj, takega, in ljubljanska okolica je posebno srečna v tem oziru, vendar ni ga kraja v Cislajtaniji, ker bi ne bilo teh naravnih pripomočkov za nazor, le porabiti se morajo. Kdor pa talne podobe ali razmere (Terrainformen) učiti hoče med štirimi stenami, ta ne bo nikdar nič dosegel. Tudi nič ne pomaga, učenca pošiljati, da naravo opazuje; ali tega' ne bo storil, ako pa stori, nima kažipota in ne razume, kar vidi. Učenik naj gre z učenci v naravo. Tudi naj boljša povisje in ponižje izražujoča mapa (Relief-Karte) nazor ne nadomesti; kajti, ne glede na to, da ne more v pravem razmerji izraziti navpično vzvoto (vertikale Erhebung) in obzorno širino (horizontale Ausdehnung) in zarail tega zbuja napačne predstave, nima vendar nikdar toliko moči, kakor narava. Dobre so povisje in ponižje izrazujoče mape, ako imajo majhne kraje v meri kolikor mogoče veliki. Rabiti 'bi se imele pa le v 1. razredu. V drugih razredih, ko učenci podobo in bitstvo mape že bolj poznajo, daje ta že bolj jasne predstave. Dobre bi bile podobe iz mavca za posamezne navpične oblike in izverstni pripomočki v nazor, — ko bi bile! G. pis. nam pove, da je po „Schmidt-u" napeljeval učence, kako se načertajo razna tla. Začeli smo bukve naklonjene ali povešene na lik raznim kotom čertati tako, kakor se od verha vidijo, in ta misel, dasiravno ne nova. bila je izverstna. Potem smo risali piramide in kopice (kegeln). (Dalje prih.) Metelko ▼ slovenskem slovstvu. 59. Kar je Metelko na gimnaziji jel učiti slovenščino, je v začetku šolskega leta navadno posebej ob kratkem ogovoril učence — se ve — po nemški. Po listkih so zaznamnjani nekteri taki ogovorčki, na pr.: Ljubi moji akademiki! Časove razmere so pripomogle, da je visoko na-učno ministerstvo naš materin jezik ukazalo učiti po vsi gimnaziji. Učenje jezikov je res posebno pomenljivo postalo dan danes, kar so mnogoteri narodje približali se po- železnicah med seboj in se je jako povekšalo občevanje med njimi. Pa tudi brez tega bo več let nadaljevano temeljito učenje maternega jezika našega prineslo še druge koristi, ki so visoke pomembe; ker v našem od stvarnika vzlasti umetno vravnanem maternem jeziku tiči kot v kali vsa umoslovna ali logika, ktera se še le po pravem učenji jezikovem pokaže in zjasni, in tako dobi naš duh luči in podpore v svojih pravilih. Pozdravljam vas, ljubi moji akademiki, z velikim veseljem! — Zdi se mi to spreveliko veselje, imeti pred seboj prav poštene in marljive mladenče, kteri po svoji poštenosti ali nravnosti, pridnosti in blagi pri-zadevi, olikati si dušne moči in darove, dajo veselo upanje, da bodo ke-daj dobri možje. Dragi moji akademični prijatlil V mladosti si človek s svojim čednostnim vedenjem, s svojo pridnostjo, razširjevaje in vterje-vaje si svoje vednosti, pripravlja srečno prihodnost. Lepo popisuje to klasik govornik Ciceron, češ, da kakor se iz kakošnosti rastlin soditi in terdno sklepati more, kako sadje bodo rodile v prihodnje, tako se tudi iz vedenja šolskih mladenčev soditi in prav sklepati sme, kaka bodočnost se po njih pripravlja in kak sad prineso kedaj. Klasično kakor vselej pove to Ciceron po svoje: Studia, quae sunt in adolescentia, tanquam in herbis significant, quae virtutis maturitas,-et quam fruges industriae sint futurae. Kar moj nauk zadene, rečem le toliko, da dobro znanje slovnice je neogibno potrebno k dobremu napredku, in da nobena nevednost ne more tako malo ostati prikrita kot nevednost slovnična. Naj v slovnični vedi zaostali govori ali pisari kar koli hoče, povsod se kaže nevedneža. Slovnica obsega vse miselstvo in besedstvo, toraj je na njenem polji vse znamenito, vse tehtno, bodi si na videz še tako majhno. To nam kaže prav dobro Ciceron v besedah: Non sunt contemnenda quasi parva, sine quibus magna constare non possunt. Brez dobrega znanja slovnice nihče ne more ne ustmene ne pismene skušnje častno opraviti; s tem znanjem oboroženemu pa ne bo nepremagljiva nobena težava. Marsikaj so staremu učitelju prizadčli mladi učenci, in v tem oziru ni brez pomena njegov — morda poslednji — ogovor do njih, kteri naj se kaže toraj po nemški, kakor si ga je spisal bil Metelko sam. „Meine Herren, da die Zeit der Erholung vorüber ist, so müssen wir zur Erreichung unserer Bestimmung unsere Kräfte anwenden. Jeder wünscht einen guten Fortgang zu machen, das ist natürlich, aber nicht jeder kennt die Mittel dazu, die einen guten Fortgang bedingen: und mancher, der sie zwar kennt, wendet sie nicht an, und so ivird er Schuld an seinem Unglücke. Nachdem nun heutiges Tages mehr als je von den Studierenden gefordert wird, so ist es nöthig, dass sie die Mittel zu einem erwünschten Fortgange auch mehr als je nicht nur kennen, sondern auch beherzigen und anwenden. Die den Studierenden nie genug zu empfehlenden Mittel zu einem erwünschten Fortgange sind: nebst dem guten sittlichen Betragen vorzüglicher Fleiss und Aufmerksamkeit. Wem es daran gebricht, dem ist es absolut unmöglich beim Studieren Glück zu machen. Und jeder sieht es leicht ein, wie äusserst traurig die Lage desjenigen ist, der schon viele Jahre in den Schulen zugebracht, und endlich das Studieren ohne bessere Aussicht in die Zukunft aufgeben muss. Leider geräth auch mancher, dem man ein gesittetes Betragen, Fleiss und Aufmerksamkeit eben nicht absprechen kann, durch seine Unklugheit in die eben erwähnte traurige Lage; durch blosse Unklugheit hat sich mancher schon bittere Tage bereitet. Was hat daher der Studierende zu thun, dass ihm der erwünschte gute Fortgang gesichert werde ? Die Antwort darauf findet jeder leicht bei sorgfältigem Nachdenken; denn jeder sieht es leicht ein, dass demjenigen gute Noten zu Theil tverden, der durch sein kluges Benehmen den sämmtlichen Professoren, die ihn nach allen Umständen pflichtgemäss beobachten müssen, immer gute Begriffe von sich beibringt. Man soll nicht bloss äusserlich gut scheinen; denn das iväre Heuchelei, sondern man soll wirklich gut sein, und sich dann auch äusserlich gut zeigen. Es geschieht leider auch, dass mancher durch seine Unachtsamkeit und Unklugheit äusserlich schlecht erscheint, der es aber nicht ist, und nachdem alles Aeussere notirt wird, so soll sich der Studierende vor dieser Klippe, an der sein Glück scheitern könnte, sorgfältig hüten. Es liegt schon in dem Charakter eines jeden Menschen demjenigen, von dem er einmal schlechte Begriffe aufgefasst hat, nichts zu trauen, nichts nachzusehen, und wohl auch oft Meine Fehler für gross zu halten; demjenigen hingegen, von dem er eine gute Meinung hat, viel zu trauen und ihm manche Fehler nachzusehen, ist eben so folgerichtig, und in der Erfahrung gegründet. Daher kommt es, dass mancher in Vergleich zu Andern zu schlechte und unverdiente Noten erhalten zu haben glaubt ; allein bei näherer Betrachtung tvird er finden, dass er doch nur selbst daran Schuld ist, indem er durch sein leichtsinniges Betragen alles Vertrauen verscherst hat. Seine Censoren waren daher gegen ihn keineswegs ungerecht, indem sie nach den über ihn erhaltenen Begriffen urtheilten, und nach ihrer subjectiven lieberBeugung, von der sie mit gutem Gewissen nicht abgehen können, handelten. Jeder einzelne befleisse sich in Allem eines solchen Benehmens, dass die sämmtlichen Professoren die subjective Ueberzeugung seines guten Willens über ihn gewinnen, und das ganze Collegium betrage sich so, dass jeder Professor jederzeit mit Freuden hereinkommt, dann sind Ihnen die besten Noten und der erwünschteste Fortgang gesichert, was ich jedem vom Ilerzen wünsche. Spomini na Dunaj in okolico. Posnel po svojem dnevniku Josip Le v ¡¿ni k, ljudski učitelj. (Dalje.) 31 oje načelo: Kar lepega vidiš, hvalevrednega slišiš, koristnega skusiš, zapiši! — Ho tej poti otmeš marsikaj pozabljivosti, in postavljaš hkrati sam sebi stalni spominek po prislovici latinski: ,.I