* j¡¡ i» prunikoT. prosveta Urfdiiiáki in upravatftki proatorit M47 S. Lawndale Av.. Offic« of Publication: 2667 South Lawadal« Av«. Telephone, Hock well 4U04 CL^LO SLDVENSKE narodne podporne jednote__ __- ¿""cü.^ «i'Chic«go, III., pondeljek, 27. avKiwta (Auifust 27), 1934. »"^C"0,* *M0 ŠTRV.—NUMBBR 167 "^Tá of PO.UQ- * cateto. a. Komentaiji ^ ¿TnTkatero atraa ~piht učenjak -j kritkirrTsU se oglaaila Tvrtovno i nana ameriška Ska na polju fizike in svoj svarilni glas v riške politike hi eko-m. Moža sta podčrtala vae Ur je burbonskim krogom .¡n «veto. Okrtačdla sta Lfta in njegov "new deal mdo rekla, da edinovpri-i iniciativi in sveti privaten* produkcijskega kapi-je ključ do blagostanja in jperiskega človeštva, uistvenika sta Robert A. bs in Robert H. Compton; pau precejšnje zasluge v o, oddelku znanstva in oba «jemnika Noblove nagra-ibie jima ničesar ne očita, rgovorita kot fizika in vsaki «poetuje pravo znanost »je v njo, ju spoštljivo po-kadar poročata na kon | «vetovnih znanstvenikov ničnih žarkih in drugih ta nngtvenih problemih, »me »e, da je Millikanov aptonov slavospev "žilave-ndividualizmu" in ropar-i kapitalističnemu sistemu »val kot najhladilnejši bal-i vodilne podpornike ame-(iburbonstva. Ker vidijo v iki cele kupe boljševiških lorjev in učiteljev, ki "huj-ameriški narod k uničenju i", jim je silno drago, da v ¿lavna učenjaka na nji-Šrani. In zdaj čitamo v uskih glasilih dolgo vrsto ; in odlikovanj, ki sta jih koelej deležna Millikan in »n. Kajpada, ker imata ta-■oko in globoko znanje v morata biti tudi v politi-ionomiji absolutno v pra- » ?rdo se motita glede deala", jima lahko pove «Itov "možganski trust", s to najet in plačan. Do-!) če rečemo, da Roosevelt ni svojimi reformami ni lic nevaren kapitalizmu in o danes ga poskuša ohra-smo poboljšal bi ga rad, ir se grdo vara. imiva je burbonska logi-iidar slavni učenjak reče itičnega, kar se ne strinja tionarji, ga navadno igno-»li pa Ka osinejo, češ, drži ie znanosti in ne vtikaj se ri'jih ne razumeš. Na k mnogo učenjakov, ki so Inih nazorov—in vsi ti z «tališča ne vedo ni-»ekonomskih in socialnih mih ali o religiji! Kakor P» mislijo in govore bur->-vedo vse in vse je prav, vedo. lun i n Compton sta raz-* V Ameriki so domala ft znanstveni zavodi pri-Njetja in žive od kapi* r; finančni skladi teh za-,n Privatna premoženja h znanstvenikov so inve-»v bfindih in delnicah pri-dru*»>- V njihovem inte-f u,rej, da ohranijo svoje *1J< r in iz izhaja | Mitična in ekonomsko-14 nioiofija. *rizi roke, ki ti daje ;.J* "tar ameriški prego-J" dossil no potekel iz *!h ekonomskih razmer. r"i"> polmtaj in poljubi! ('ompton in ostali ,'Jto in * temu primer- «jO: ,r Jih razume, ne bo je-njihovih politično- 1 llJ»v in svaril. 1,4 bogate hitler- '' H ' -Taktika av-^Kične vlade je, «atero je povzroča tov, naplača-'•/h imetja bogatih a Podlagi te tak-, ^ t javne varnosti' '"'♦•raj obsodil 30 GOVERNE«OLSON RAZKRINKAL OPENSAPARJE Objavil je zasežene dokumente podjetniške zveze, ki ipeciali sira na kontrolo unij, policije, javnih uradnikov in razbija stavke Minneapolis, Minn. — Minneapolis Citizens Alliance, podjetni ška zveza, stoji javno razgaljena kot največje gnezdo openša-parjev in velebizniških raketir-jev, ki se poslužujejo vseh sredstev za kontrolo delavstva, policije, javnih uradnikov in razbijanja stavk. V urade te podjetniška zveze je vpadla državna milica dne 3. avgusta, napravila preiskavd in zasegla dokumente. To je najbrž prvi slučaj v deželi, da je državna oblast navalila na podjetniško organizacijo te vrste in objavila vsebino zaseženih dokumentov. Objavil je to stvar go-verner Olson. In čeprav ni milica dobila vseh dokumentov— štiri kovčege jih je bilo odneše-nih iz uradov pred vpadom—je vseeno razvidno, da je Citizens Allianca pravo dihurjevo gnezdo. Iz objavljenih dokumentov je razvidno, da je ta podjetniška organizacija razpredla široko mrežo nad vsemi delavskimi organizacijami in javnimi funkcionarji, uključivši pedagoge in žurnaliste. Ta mreža obstoji iz obširne špionaže in "pritiskov." Evidenca pokazuje, da ima svoje Špijone in agente provoka-torje v vseh delavskih unijah, v katerih se aktivno udejstvujejo. S provokatorji in špijoni zalaga tudi podjetnike v Minneapolisu in sicer "ceneje kakor jih ¿a dobite pri detektivskih agencijah." Tako je namreč pisal podpredsednik Alliance J. W. Schroeder Commander-Larabee korporaci-ji, ki ga je 26. maja 1.1. vprašala za informacije o neki industrijski detektivski agenciji. Cenejšo "service" ji je ponudil Schroeder. Ta podjetniška zveza je bila aktivna "zadnjih 30 let" tudi v vseh stavkah v Minneapolisu in bila uspešna v vzdržanju "odprte delavnice." Stala je za kulisami vsake stavke in dajala direktivo policiji in podjetnikom. Da ima policijo popolnoma pod svojo komando, je razvidno z pisma, ki ga je pisal policijski komisar Johannes Schroederju dne 12. aprila t. 1. Johanneso-vo pismo se glasi: "Dragi mr. Schroeder: "Prejel sem Vaše pismo z dne 10. aprila, v katerem mi čestitate v zvezi s stavko raz-važevateev ledu in drugimi delavskimi nepokoji. "Izredno sem vesel tega Vašega pisma, v katerem izražate sentiment Vaše skupine glede načina o našem postopanju v teh zadevah. Želim Vas zagotoviti, da sem vedno in vsak čas pripravljen stati ob Vaši strani in nuditi vso (policijsko) pomoč Vam in Vaši asociaciji. Veselilo bi me tudi, če me obiščete v uradu kadarkoli, da obnoviva osebno znanje." Ce se je Schroeder odzval temu toplemu vabilu policijskega komisarja in "obnovil osebno znanje," lahko ugiba vsak čita-telj. Je pa gotovo to, da je ta podjetniška zveza v stavki voznikov tovornih trukov nastavila svoje ljudi za izredne deputije. To je razvidno iz pisma, ki ga je pisal Schroeder 16. junija Wm. I/ongu, generalnemu majorju openšaparjev v Clevelandu. "Izredni deputiji so bili organizirani pod direkcijo pododae-ka, ki je poznan kot 'Law and Order Committee* in imenovan po Citizens Committee for Law provMeš for Roosevelt pobral rokavico bur-bonske lige Rekel je, da motiv za ustanovitev American Liberty League je bila sebičnost, drugače je pa nepotrebna VVaahington, D. C., 26. avg.— Predsednik Roosevelt je včeraj na svojem običajnem sestanku z reporterji brez ovinkov povedal, da je nova "Liga ameriške svobode" naperjena proti njemu in njegovim ekonomskim reformam in on sprejme napoved boja. Rekel je, da dva principa lige—da bo učila ljudi rešpekta do privatne lastnine in spodbujala vlado k zaščiti in ohrani te lastnine—sta principa "vsega ameriškega ljudstva" in kar se tega tiče, je liga popolnoma nepotrebna. Roosevelt je bil sarkastičen in govoril je v biblijskih terminih, ko je razlagal svoje mnenje o novi sovražni organizaciji. Rekel je, če hoče kdo učiti božje zapovedi, naj uči vseh deset, ne samo ene ali dveh. Liga je podobna onemu, ki zahteva, "naj ljubimo Boga", ampak svojega bližnjega ne smemo ljubiti, to pa zaradi tega, ker je liga postavila privatno lastnino za Boga! Roosevelt je dejal, da se strinja z ligo, da je treba rešpektl-rati pravo lastnine in zavarovati lastnino posameznika, toda vlada ima še druge odgovornosti. Dolžnost vlade je, da predtrbi delo onim, ki hočejo delati; dolžnost vlade je tudi, da zaščiti one elemente, ki so brez moči in v nevarnosti, da se drugi okoristi« jo na njihov račun. Liga noče videti teh dolžnosti vlade in očit no je, da jo vodijo čisto sebični motivi. industrialcev, Mn- I (Dalj« oa t itvaaU Relff ¥ San FraietoN m titvl na knn Če mesto dobi pol milijona od drŽave, bodo brezpoaelni ie nekaj prejeli v septembru, drugače nič San Francisco.—(FP)—Relif-na akcija v tem mestu je popolnoma skrahirala. 15,000 družinam brezposelnih so pri zadnjem nakazilu podpore povedali, da je sklad prazen in da se ne ve, kdaj jim bo mesto zopet moglo pomagati. V tekočem budžetu je mestni svet odobril le en milijon za re-lif brezposelnim. Računali so, da bodo dobili nadaljnji milijon od znižanja plač mestnim uslužbencem, na kar so slednji pristali. Okrajni nadzorniki se pa ne morejo sporazumeti, čeprav so imeli že več viharnih sej, za koliko naj se plače znižajo. Zupan Rossi, ki je v kampanji proti radikalcem tudi skočil na voz stoprocentnežev, je vetiral resolucijo mestne zbornice za i-menovanje nove meščanske relif-ne komisije. Rekel je, da bi to zadržalo ali pa celo preprečilo subvencijo od federalne vlade. Zdaj skuša mesto dobiti od države $650,000. Ce tega ne dobi, ne bodo brezposelni prejeli nobene podpore. Ta vsota bi zadostovala le za september. -Piton not. Al ti O*. 1. aothoriaaš oa Jmm 14. lilt. ZA STANOVANJSKE INŠPEKTORJE NI DENARJA Newyorški štab prekratek za ¡ 250 mož, "ker ni denarja."— Vpliv Astorjev in Vanderbil- tov New York.—(FP)—Za pregledovanje slumskih stanovanj v varnostne namene je to mesto prekratko za 250 inšpektorjev, pravi stanovanjski komisar Langdon W. Poet. Najmanj en milijon in četrt hišnih inšpekcij je potrebnih na leto. Lani jih je bilo le 600,000 ali manj ko polovica. Letos jih še toliko ne ho, ker je bil inšpektorski štab znižan za nadaljnjih 32 mož. Lani so kljub temu odkrili 6000 kršitev stanovanjskega zakona iz leta 1001. V smislu tega zakona je v New Yorku ne manj ko 67,000 hiš nerabnih za stanovanja radi pomanjkanja stranišč, ki so navadno "centralna"—na vsakem nadstropju po eno ali pa na dvorišču!—ker so brez vodovodnih naprav, navadno tudi brez elek-trarskih in celo brez plinskih. So navadne pasti v slučaju požara, kljub temu pa v njeh žive Uudje. Večina slumskih stanovanj je v rokah Astorjev in Vanderbil-tov, ki so iz njih skovali milijone. Pobirajo rento, niso pa pripravljeni trošiti za popravila. In kaj za to, če vsako leto pogine nekaj tucatov siromakov v ognju?! Lansko zimo sta na primer samo dva požara zahtevala po šest do osem oseb. Župan LaGuardia pravi, da proti temu ni pomoči—proti plemajhnemu številu stanovanj sMb Inšpektorjev. Pač nI de narja. Kritiki pa pravijo, da ni denarja za to stvar, ker nočejo Vanderbilti in Astorji plačevati večjih davkov in trošiti za popravila. LaGuardijeva "refor-mistična" administracija jim pa ne upa stopiti na prste. Mussolini pozval Italijo, naj se pripravi na vojno! ju Namignil je, da vojn« bo i Nemčijo in Jugoslavijo. "Nih-če v Evropi ne mar« vojne, tod« vojn« pl«v« v zraku," je rekel duce in dod«l: "Italija mor« biti voj«ški narod, militaristični narod, narod vojne!*' Stavka tek'tílaih Mavca« s« pri*M 4 Mpt. Pol milijona delavcev zastavita takoj in kaaneje m» jim pri-druži še MM00 Washington. I). <'.. 26. avg Glavni odbor tekstilne unije je dane« oh ve« ti I krajevne organizacije, naj zastavkajo 4 septembra. Odredba se tiče okrog pol milijona delavcev v bombažni industriji; p«tali tekstilni delav-ci v predilnicah in tkalnicah «vi-le, volne in rajona—okrog 300,-j Oítfl |K> številu pridejo ka«neje na vrsto. Generalne ieleznlikt stavke v Ghleagn ne bo Odbor unije nameščencev uličnih železnic zavrgel načrt za to stavko. Avtobusna družba izgubila plavega orla Chicago. — Predlog za splošno stavko 20,000 nameščencev na uličnih in nadullčnih železnicah v Chicagu iz solidarnosti s stavkujočlmi šoferji avtobusov pri Chicago Motor Coach Co. je bil v petek zavržen na seji odbora organizacije teh nameščencev v Detroitu. To ne pomeni, da čikaški uniji motornikov in sprevodnikov v električnih vozilih ne smeta stavkati. Sklep odbora se glasi, da pravila organizacije ne dovoljujejo simpatičnih stavk, toda člani krajevne unije imajo pravico zastavkati, če tako od-glasujejo z večino, ampak /»srednji odbor ne bo oficlelno odgovoren Za takšno stavko. Splošna stavka je torej odvisna od čika-Akih odbornikov in članov, ki pa najbrž ne bodo atorili niče«ar. Motor Coach kompaniji je bil na odredbo iz VVashingtona odvzet znak NRA plavi orel zaradi kršitve dealvske sekcije 7-A. Stavka avtobusnih šoferjev pri tej družbi «e nadaljuje (n vladna po«redovanja »o neprestano v teku. MuNMolini odftlovil pet *«m«kih >upano\ Rim, 26. avg. — Mu**olinl je včeraj odslovil neoženjene županu v prtih občinah v provinci A» I« ««andri. Diktator Je «e pred v«č meaeei zagrozil, da Javni u-radniki, ki ae nočejo oženiti, izgube «lužbe. fielgija Je tudi dobila Mro Brufteij, 26 avg — Belgijska zbornica Je «prejela zakon za kontrolo induvtrij. ki tialikuje a- iitcriški Niri. Sovjeti ponovno svari |a-ponsko militarist« Moakovaka vlada zahteva Izpustitev aretiranih uradnikov v Mandžuriji ftanghaj, 26. avg,—Is Harbi-na je prišla vest, da so Mandžu-kujci včeraj zaprli nadaljnjih 70 sovjetskih nameščencev vzhodne kitajske železnice. Skupno število zaprtih Rusov je s tem naraslo na 156. Moakva« 126. avg. — Sovjetska vlada je zadnje dni naslovila protest direktno na japonsko vlado v Tokiju proti terorističnemu postopanju s sovjetskimi urad« niki in nameščenci vzhodne kitajske železnice v Mandžuriji. Sovjetska vlada zahteva, da morajo mandžukuške oblasti aretirane Ruae formalno obtoliti kakega prestopka ali pa izpuatiti iz zapora. Golo namigavanje, da so aretirani uradniki in nameščenci v zvezi z handitskimi napadi na japonske vlake, ne drtl nikjer. Sovjeti dalje odločno odklanjajo vse laži in neumestne ob-dolžltve, kl jih širi japonska propaganda v Mandžuriji proti njim. Končno aovjetska vlada protestira proti teroriziranju zaprtih sovjetskih državljanov v Mandžuriji po mandžukuAkl policiji in protisovjetskih belih gardistih.. Wiaconalnaka federacija pozi\ a Rooacvelta, naj poareduje v Kohlerju Kohler, Wis. — Wisconsinska delavska federacija je po kon ferenci v Sheboygan u zadnji pe tek brzojavila apel na prtdsed nika Roosevelta, naj intervenira v stavki pri Kohlerjevl družbi, Federacija Je obenem sporočila predsedniku, da Kohler jova družba zdaj«veŽba privatno armado 600 mot., ki so olMiroJtenl s puškami in strojnicami ter pokriti z jeklenimi čeladami kakor Hitlerjeva osebna armada. Električni stol Me Je polomil pod zamorcem Eddy v lile, K y. — V |wte.k zju-traj so v tukajšnji jetnišnici elektrokutirali zamorca Wilia Chaneyja, Dvakrat >so spustili tok vanj, toda bil je še živ. Ko ao hoteli spustiti tok tretjič, Je električni tok od(xjvedal. Vzeli so črnca proč in stol popravili, med tem pa je obsojenec umrl na posleOicah toka, ki ga je prej prešinil, toda mučil m* je eno uro. Stfomboli bruna laVO •Neapel, Italija, 26 avg. -Ognjenik H t rom bol I na otoku IsU-ga imena severno «hI Sicilije, Je že več dni aktiven in bruha la« vo v vedno večjih curkih. Prebivalci v vznožju ognjenika zapuščajo otok. Delefc llnčan na Poljakem Varšava, 26. avg> Večja drhal je včeraj v Kičldolu ugrabila dečka in ga ohe«ils na prvem drevesu, ko Je izvedela, da Je deček kradel jalaWka iz košare neke «tare prodajalke na trgu. Varšavski listi pišejo, da je to prvo linčanj* na l'olj»kem I rudniki Nemčije mora J«» prineči Hitlerju Berila, 26 avg HItlar Jt od-redil, da morajo v«i civilni urad* nikl v Nemčiji ponovno priseči zve«M><» «arno njemu Prej ao pri«egli iveatobo državi, zdaj pa morajo njemu. Vojaki redne armad« h' pri*dohna oni v juliju 1014. Ce bi ne bili ml poslali naših divizij na mojo, bi nastalo komplikacije, ki bi Jih morali le topovi rešiti." Mussolini je opozoril častnike, da teren manevrov v okolici Bo-logne je zelo podoben terenu Italijanske vzhodne meje—"raztrgan teren In enako iMtmanjkanju vode"—in poslušalci so lahko razumeli, da vojna, katero Ima Mussolini v mislih, bo na vzhodni meji Italije, z Jugoslavijo in morda z Nemčijo, ako udare v Avstrijo. Duce jo zaključil, da Je prepričan, da je ves italijanski narod pripravljen kakor on mož na njegov poziv, kadar pride čas. "Mtto nevarnosti v M-kaiktm okrožja nI!" Preittkava nepotrebna. Je zaključil kongrennlk Weideman. Bar-' _ lamel we penilo jaze Chicago. — Kongresni |hhI(nI-sok !>od vodstvom demokratskega 'kongresnika Weidemana iz Michigana, ki Je prišel v Chicago, da doftene, koliko je tu razširjena komunistična In fašistična propaganda, je zadnji teden zaslišal večje število prič. Za«ll-Aanje Je bilo tajno in ko Jo bilo v petek končano, Je Weideman Izjavil, da Je Javno zasliševanje nepotrebno. Tajno zaslišanje Jo odkrilo, da kakšno večjo rdeče nevarnosti tu nI, prav tako jo fašistično in nacistično gibanje malenkostno, Weldeman je pripomnil, da ta-kozvane fašistično ali patriotlč-ne organizacij« "skušajo I« ovirati obnovni pr«»gram Koosevel-tov« administracije". To pa ni po volji čikaškim kapitalističnim listom, ki neprestano trobij«» o "komunistični nevarnosti" in katerim jo v«ak Mrajk "komunistična rovolucl* Js". Chicago Tribune je |»oročala v soboto, da je tajnik patrlotlč-no organizac ije "Paul Reveras", katera v<»di kampanjo proti ra-dlkallzmu, izjavil, «la j« v Chicagu dovolj materiala za preiskavo. Njegova organizacija se na primer zanima za novo deklaracijo socialistične «frank««, ki Jo bila «prejeta v Detroitu, V tej d«'klaraclji je zahteva po delavski demokraciji. Kaj j« to drugega ko diktatura pr<»l«tariata? Ce a«»ciallatična stranka «»dobri pri r«*fert*ndumu to «l^klaracijo, «e no laalo s«s islistl prav nič razlikovali «»d komunistov, ki propagirajo preobrat z naAiljem. In I »«»mislite, tasialiNti imajo na «tMisoče v«#lik'« II H ____ ......U.: lor CblcM«* »ud Canada jmtt. «Mintrlaa l»00 per year. Ou« «*laa«v P« doirhkar in Stanley W. Somrak, Cleveland, O. Novi grobovi Milwaukee. — V bolnišnici Murdale je umrla Angela PleAko, roj. Sluga, stara 30 let in rojena tu. Pobrala jo je jetika. Zapušča moža in sina. Cleveland. — Umrla je Terezi-ja Kožar, roj. Horvat in po prvem možu Fabjan. Po prvem možu zapuAča pet otrok in po drugem dveSičeri. Doma je bila od Kočevja iri stara 64 let. Rojak se obstrelil Milwaukee. — Anton Bučar je na svojem domu čistil star revolver in se obstrelil v desno koleno. Ni vedel, da je v revolverju Ae eden naboj. Kana ni nevarna. Nov boj okoli "naše" banke Cleveland. — Vložniki 'nafte" banke imajo nov "trouble" z reorganizacijam načrtom. Večje število vložnikov, ki imajo skupno $231,000 v vlogah v propadli banki, je sklenilo, da gre pred okrajno sodišče in protestira proti načrtu za likvidacijo «tare banke. Pleuna nagrada Chicago. — Plesnega kontesta na svetovni razstavi se je udeležil tudi 18-letni slovenski mladenič Martin Horvat iz Chicaga in dobil je nagrado. Tretji roparski napad Milwaukee. — V grocerijsko prodajalno Katarine Deliček je zadnje dni prišel bandit in ukazal "roke kvišku", toda Deličko-va je stekla v kuhinjo po dolg nož in ropar je pobegnil. Prijeli so ga na ulici in izročili policiji. To je bil že tretji roparski napad na omenjeno trgovino v nekaj mesecih. Nov k rob v starem kraju Elizabeth, N. J. — Agnes Pa-sarič je prejela žalostno v eat, da je na Krupi pri Gradcu v Beli Krajini umrla njena sestra Knt- fcpekulacija a srebrom, relif. ata-roatna podpora ia vohua- itlvo v tovarnah Detroit, Mich. — Zvezda cerkve "mala cvetka", župnik Coughlin, se pogreza v «rebro. Prošlega 29. aprila je priznal, da je njegova radio liga kupila 560,000 unč srebra za špekulacijo. Father W. W. Kelly je po telefonu povedal poročevalcu de-troltikega Timesa, da bo Cough-linova radio liga naredila več ko $120,000 profita, ker bo dala <250,000 unč srebra vladi. Father Coughlin to zanika in pravi, da radio liga in "mala cvetka" ne lastujeta nobenega srebra, da je liga prodala "srebrni kontrakt" pred enim mesecem, da ima liga samo $12,500 dobička, da father Kelly ni v zvezi z ligo, da ne lastuje nobenega srebra in da liga ne bo i-mela nobenega dobička vsled predsednikove odredbe. Katera teh izjav je resnična, bo jnorda pokazala bodočnost, kajti father Coughlin je tudi pred 29. aprilom rekel, da "mala cvetka" in radio liga ne lastujeta nobenega srebra. Ko pa je prišlo iz Washingtona obratno ni bilo veliko v hlevu, samo en poročilo, se je Coughlin zvijal) konj in dve teleti, katere so hi-na vpe strani in se končno stisnil za krilo svoje tajnice (oprostite: tajnice "male cvetke"), garjevec požrl še tisti, trdi košček kruha poštenim delavcem, ki so ga poftteno zaslužili. Ne vem zakaj se Fordova kompani-ja boji poštenih delavcev. Pošten delavec odprto zahteva večji košček kruha, garjevec, ki izdaja svoje tovariše, pa bo zahrbtno izdal in oškodoval tudi kompa-nijo.—Mary Berniek, 121. Nesreča slovenskega farmarja Sharon, Pa.—Antona Klam-farja, slovenskega farmarja n Mercerju, okrog 15 milj od Far relia in Sharona, je dne 20. av gusta zadela huda nesreča. Ob 8. zvečer, ko so se spravljali k počitku, je nastal ogenj v velikem hlevu. Hčerki Mariji se je čudno zdelo, ko je bila njena spalna soba svetla. Pogledala je skozi okno in zagledala hlev plamenih. Zavpila je in s tem o-pozorila družino na ogenj. Farmar ii ao običajno zelo utrujeni po dnevnem delu in si zvečer, ko pridejo domov, navadno sezuje-jo obuvala, da si tako ohlade noge. Klanfarjeva družina je ob vzkliku hitro skočila in odšla v hlev, da reši živino. K sreči je ri farmarji silijo v me sta/delavci v mestih pa na farme. Razume se, da se raje obrača na slabše ko na boljše. Klamfar se nahaja na farmi Včasi sem čitala, da je potrebno varčevati, da človeku ne treba zmeraj delati, toda kaj koristi, če kdo varčuje in nosi denar v banko, ta pa zapre vrata. ie dvanajst let in je znan daleč K"i ima človek, ki varčuje, pa Z Milijonar Filene nakU delavstvu ka. Krite, zapustila roj. dva ugelj. Tam je Češ, da je ona, tajnica "male cvetke" in lige, investirala $20,-000 v srebro brez njegove vednosti! Kdor je tako naiven, da verjame v tak izgovor, ni samo slep, ampak mora imeti tudi nekaj narobe zgoraj. Lepo vas prosim, kdaj je Ae župnikov tajnik posojeval ali investiral denar brez župnikove vednosti ? - Brezposelnsot v Detroitu spet narašča. Predsednik dobrodelne mestne organizacije poroča, da je spet čez 36,000 družin na mestni podpori. Vzemimo, da i-ma vsaka teh družin dva otroka, pa dobimo skupno številko 144,-000. V resnici imajo več ko dva, kajti velike družine so prve, ki so prisiljene prositi za relif. Pred nami so spet volitve. Delavci, zbudite se in vsaj enkrat za spremembo vsi volimo za delavske kandidate. Tudi najmanjši urad je važen, ako sedi v njem delavcem sovražna oseba mesto delavskega zastopnika. Kdor še ni državljan, naj se potrudi, da dobi državljanske pravice, kajti čas je že, da spremenimo sistem, ki dela iz poštenih zavednih delavcev berače! Ako hočeš živeti, moraš beračiti, ali pa poginiti na cesti. Baš ko to pišem, naznanja radio, da vsaka oseba, stara 21 let, mora plačati dva dolarja na glavnega davka. Kakor je večini znano, je država Michigan sprejela zakon za starostno pokoj nino ali podporo, ki jo bodo prejemale onebe, stare 70 let, ki ni majo nobenega premoženja, in sicer 30 dolarjev na mesec. Biti morajo državljani in živeti v dr žavi 15 ali več let. Mnogi se je zijo, da ne bodo plačali, ker to ni v korist delavcem, kajti malo je delavcev, ki bi dočakali starost 70 let. Ampak postava je brata in sestro, v Ameriki pa več sorodnikov. Poroka Milwaukee. —- Poročno dovoljenje sta dobila Louis Pogorele in Josephine Bart>orich. odrasla otroka, | postava in revež jo bo moral spo-Atovati, čeprav mu ne bo nič koristila. Kapitalist vrže delavca na cesto ko je prekoračil 40. leto. Zanj ni več dela, zato naj živi na cesti 80 let in potem šele bo deležen podpore iz sklada, ki so ga skupaj znosili delavci. Kako bo živel teh 30 let in kje bo dobil tistih 60 dolarjev, ki jih bo po zakonu moral plačati za sta-roatno podporo, ga nihče ne vpraša. Da je bila taka postava sprejeta, je krivda delavcev, ker se ne zanimajo dovolj, da bi Ali in volili za sebi koristne predloge in za delavske kandidate. Kadar bomo Imeli svoje zastopnike v javnih uradih, takrat bomo Me lahko pričakovali, da bodo delali v našo korist. Detroitxki veleindustrlalct i-imajo Apione vseh narodnosti, posebno «hIkur je prišel iz gnezda modri orel. Tako jt tudi meti Slovenci taka kapitalistična lutka. ki izdaja svoje sotrpine, ki se zavedajo, da ao delavci in kot taki upravičeni do življenja _ V Fordovih tovarnah so vsi člani soc. klulMiv in njihovi sim-|taličarji zgubili delo. eden za drugim, brei \iroka. Tako jt tro potegnili iz gorečega poslopja in jih tako rešili. Istočasno so priAli bližnji farmarji na pomoč in pričeli reševati, kar se je dalo, toda škoda ki jo je utrpel Klamfar, je vseeno velika. Ko sem naslednji dan čital v tukajšnjem časopisju vest o po-čaru na Klamfarjevi farmi, sem takoj prosil prijatelja, naj me pelje na lice mesta, kar je tudi storil. Ko sem prišel tja, je še gorel les, hlev pa je bil uničen do tal. Ostal je le kup pepela, iz katerega se je valil smrdljiv dim. Ogenj je uničil tudi dva kurnika in kaAčo z vsem letošnjim pridelkom žita, katerega so nekaj dni prej omlatili. Poleg tega je zgorelo do 20 ton mrve, več strojev in drugega poljskega orodja. Razume se, da ljudje niso mogli dosti rešiti, kajti leseni hlevi ameriških farmarjev gore ko papir. Ameriške farmarje res tepejo razne nadloge. V zadnjih par letih in letos jim je suša uničila pridelke in tako so se trudili in garali zastonj, poleg tega pa jih obiskujejo tudi druge nesreče. Zavarovalnina, katero bo Klamfar dobil, bo krila komaj •polovico škode. Tako je izjavil on sam in pristavil, da še ne ve, če bo postavil drugi hlev ali ne, ker ne bo imel denarja. PriAel je ob vse, posojilo pa bo težko dobil, ker je posestvo zadolženo. Rekel je, da v prvih letih sploh ni nič pridelal, pozneje pa je moral pridelke prodajati za nizke cene, stvari, katere je kupoval, pa je moral drago plačevati. Cene kravam, za katere je moral plačati sto do $150 za vsako, so padle na pet do petnajst dolarjev. Bil je obupan in izjavil je, a bo prodal vse, kar ima in za pustil farmo. Jaz sem ga tolažil, da se bo vse obrnilo na bolje, da tudi v mestih čakamo na izbolj Sanje razmer. Človek si v tem času ne more dosti prebirati ker je povsod mizerija. Nekate- naokoli. Slovenci se zlasti v poletnem času zatekamo na njegovo farmo. Tam imajo posamezne družine in tudi večje skupine svoje zabave. Klamfarjeva družina je zelo prijazna in po-strežljiva in se na njegovi zemlji, ki obsega sto akrov, počutimo proste. Podarila nam je že marsikaterega janjca, da smo ga spekli na ražnju, krompirja in koruze. Namesto vode nam je dajala mleko in vse brezplačno. Ob vsaki priliki nas je vabil, naj še pridemo in se zabavamo na njegovem prostoru. Pri njem je bilo tudi zbirališče lovcev, kajti on goji poleg domačih živali tudi divjačino. Kadar smo se mudili pri njem, smo se počutili kakor doma. Umestno bi bik), ako bi se zavzeli in priskočili nesrečni Klamfarjevi družini, ki je prišla v stiske, na pomoč, da bi ji pomagali postaviti streho za živino. Vedeti moramo, da se farmarji nahajajo v veliki potrebi, posebno takrat, kadar jih zadehe nesreča. Obdržimo slovenske farmarje na njihovi zemlji in pomagajmo jim kolikor pač moremo. Dosti jim seveda ne moremo dati, lahko pa jim nekoliko pomagamo. Klamfar nam je Ael na roko v vseh ozirih, kakor sem že omenil, zato mu priskočimo na pomoč v nesreči. Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga, pravi izrek. Prosim tiste, ki bi radi pomagali, pa ne vedo Klam farjevega naslova, naj prispev ke pošljejo na moj naslov in jaz jih bom oddal na pristojno mesto. Naj omenim, da je tudi mene doletela nezgoda, ko sem pomagal sosedu pri gradnji garaže. Pod menoj se je namreč podr oder in pri padcu sem se pobi na levi nogi, da nisem bil dva najst tednov za nobeno delo. Se .sedaj moram rabiti palico in ta ko hodim takorekoč po treh. Dne 19. avgusta smo imeli v Sharon - Farrellu Vseslovansk dan. ZdružHi smo se Slovenci Hrvatje, Srbi,Poljaki, Slovak in Rusi in vsaka narodnost je i-mela svojega govornika. Sloven ci smo imeli kot govornika V, Grilla iz Clevelanda. Prireditve se je udeležilo nad pet tisoč lju di in je v vseh ozirih dobro iz padla.—Anton Valentinčič, 1059 Sherman ave., Sharon, Pa. Razlike med brati Republic, Pa.—Prosveto prav rada čitam, ker najdem v njenih kolonah vedno kaj novega, če prav malo dobrega, kajti skoro povsod so štrajki, prepiri in slič no. Da so delavci zadovoljni, ker delodajalci z njimi dobro postopajo, o tem nikoli ne čitamo. Pri nas izbirajo delavce ko hruške na trgu. Polovica tukaj ¿njih delavcev dela, drugi pa i majo brezplačne počitnice. Ker (imamo unijo, smo menda vsi brat je, ampak tudi v tem je raz lika. Nekateri bratje imajo delo in zaslužek, toda kos kruha hočejo tudi drugi in ga morajo i meti, ker je potreben za življen ski obstanek. Dilllngerjeva handa pobita St. Paul, Minn. — Roparska tolpa, katero je vodil John Dil-linger. hitro hr.ginja. Od šestih banditov, ki so »«kupno ropali banke, sta Ae samo dva živa. Zadnje dni je policija v St. Paulu utjela in ustrelila četrtega l)il-lingrrjev«ira gangeža. Homerja Van Meterja. Kakor njegovega poglavarja DIHingerja tako je tudi Van Meterja ovadila njegova prevarjena ljubica. Zahtevajo \eč plač« pri javnih delih New Orleans, l«a.—Pod itokro-vileljstvom državne delavske federacije ao zastopniki organiziranih delavcev na posebni konferenci v Baton Rougii «klenill, da se obrnejo na govern«*rjia in državnega komisarja rs feiri« m zvišanje minimalne plače ta na-vadite delavce. Heda| prrjvma-ja M» cetiluv na aro. mu banka požre prttiranke? Drugega ne more pokazati ko prazen žep. Ce delavec išče delo, ga ne doji; ako ga dobi, je pa njegov brat odslovljen. Ako nočeš delani, te zmerjajo z boljševikom in tako človek res ne ve, kam naj se obrne v teh kritičnih časih. Naše može tolažijo na sejah, kar pa toliko pomaga ko Blažev legen. Tako hodijo po cestah brez cilja in se ustavljajo ob voglih, da si ugase žejo. Mary Skerjanc. Popravek Nanticoke, Pa. — V moj dopis, ki je bil priobčen v Prosve-ti 17. avgusta, se je vrinila pomota. Glasiti bi se moralo, da sem le iz časopisja opazoval razmere v raznih krajih Ohia, v San Franciscu, Minneapolisu in drugih mestih, ne pa hodil po raznih krajih Ohia v zadnjih mesecih. Dalje je pravilno ime Edward Zupan, ne Andy Zupan. Toliko v popravek. Omenim naj Še, da sem bil zadnje mesece bolan, da skoro hoditi nisem mogel—Henrik Pèéariê. Javna zahvala Rakitna, Jugoslavija.—iPo moji sestri Ani, poročeni Kranjc, sem prejel zmatno podporo od a-meriških rojakov, sorodnikov 4n znancev, ko mi je požar uničil gospodarsko poslopje, hišo in drugo. Darovali so sledeči : Frank Grom, Thomaž Kranjc, Mary Makovec, Frank Krantz, Louis Rode, Pauline Resar, Tony Tegel, Frances Klousar, John Kukar, John Sedej, Andrew O-grin, Anton Boštnik, Frank Jeri-na, Louis *Zupec, Svete 'Martin, Anton Kržič, Andrew Mozek, John Skubal, Anton Celesnik, John Grom, Math Kirn, Anton Stritar, Joe Drassler, John 2e-leznik, John iPetrovič, Anton Rupnik, Frank Skrbeč, Franc Ganter, Frank Govekar, mrs. Eisenberg, Frank Zupec, An drew Uzemeck, James Kirn, John Zalar, John Bouchar, Mary Oblak, Fanie Keber, John Steb lay, Math Gregorin, John Bouchar, John Dobnikar, John Mo-žina, Rudolf Dolenc, Jake Miv-šek, Martin Mesec, Peter Ter-ček, Ignacij Jereb, Frank Petrič, Math Suhadolnik, Joe Drobnik, Mike Opeka, Joe Brence, Anton Varšek, Viktor Ganter, Frank Celesnik, Frank Jereb, Meyer Hardware Store, Frank Ogrin, Anton iNagode, Jacob Mesec, Jerry Spachapan, Valentin Belc, John Gabrosek, A. Hladnik, James Kinker, Anton Celerec, Martin Brunet, John Jelovsek, Paul Dolenjce, Jakob Smole, Joe Zalaznik, Rose Swete, Frank Gostiša, Joe Miks, George Kaps, Martin Swete, Tony Jefferies, Steve Francekovič, John Oram-poshnik, Frank Ganter, Max Goodman, Anton Zeleznik, John Kink, Avgust Gregorka, Joe Zupančič, Math iPab8t, Frank Novak, Ignac Gerzel, Frank Jese-novic, Gašper Leskovec, Valentin Gosar, Frank Petkoväek, Anton Gosar, Jakob Jereb, Peter TerČek, Jožef Bezek. Ob prejemu darila sem bil do solz ginjen in spoznal sem, da še bije dobro srce naših rojakov v daljni Ameriki do svojcev v domovini. Vsem najlepSa hvala! Rakitna dne 28. julija 1934. V imenu žene in otročičev: Grom Andrej, s. r. *Wr.teta ho pri* h, J or*«*i«iraa>» ^ ,n « "Pravično mezdo" , ^Kati trgovecja IU>stoni Portland, Ore. - (Fp> speriteta je povsem d ^ tega, kako dobro je organ S delavstvo za boj za vki Tega "radikalnega mnen milijonarski bostonski t | Edward A. Filene, ki je? teorijo o "pravični mezdi" n ¿lane tukajšnje trir, zbornice, pred katerimi J ril. Jr Bogatin Filene je l*la , med ameriškimi plutokrati kajsnjim "mainstreetarjer povedal, "da je prospérité! goca le, če so mase upo.sk če za svoje delo prejemajo, vrednost kakor jo produci —•polno vrednost dela. To t meni "potrebo splošnega oi ziranja delavstva v lastnih v kompanijskih unijah, da pravijo 'čizlerji'." Depresija je nastala, k tovarnarji producirali ve kor so mogli prodati. "Mi 8 naučili umetnosti masne dukcije, in če ne poskrbin pridejo produkti med ma vsaka distribucija nemoi In ker mase niso imele < kupne sile, tudi tovarnarj mogli prodati izdelkov. Za so začeli tovarne in odpuAči lavce, z vsako redukcijo cev je bila pa zmanjšana I sila. Cim več delavcev je i sti, tem manjši je trg. V tem tonu je milijonu ne analiziral kapitalistični presijo" in prišel do zakl da bi moral sleherni dela meti priliko prodajati svo lovno silo in prejemati "p no mezdo", kar bi bossu o čilo dober trg. "To pa pomeni potrebo k ga delovnika in sicer toiil bi bil uposlen vsak delava pomeni tudi potrebo plače najvišje mogočih mezd in bo močne organizacije deli po vsej deželi, da se preprt katerim bossom glodanje« in ruiniranje vse proapei mašine". Milijonar Filene je svoji utopist, ker misli, da je p pitalizmom mogoče uraviu spodarstvo tako, da bi bi sit in ovca cela. Dokler bo jal profitni sistem, je pn nje polne vrednosti dela goče, ker profitni sistem ključuje in prav tako staJr za vse delavce. postali Prodajalci sladke vode "eksekutivnlki" Washington.—"Soda jerkerji" ali komiji v lekarnah so pod NRA dobili nov status. Pravilnik jih klasificira za "ekseku-tivne uradnike" zato, da smejo drlati po 75 ur na teden po stari plači. To se faktičrio tudi dogaja. kakor je pričala na zaslišanju miss A. N. Phillips od zveznega ženskega biroja. GOVERNEK OLSON KRINKAL OPENSAPAI (N»d«lj»v»njn i 1. »trM "nepristranska" organizac nima drugega interesa na kot "da se ne kršijo za Faktično je del Citizens Al podjetniške openšaparskr nizacije, vsaj pa v zelo u zvezi. Financirajo ga ki. I)ne 2. julija je ml pisal Schroederju C. C.* predsednik Derre-Webber panije, v katerem oranja, družba poslala Citizens A $750 za "law and order želi pa dobiti poročilo kaj ko s tem skladom. Za informacije o ipU«« aktivnosti med uniji««* januarja obrnila na<«'" lianco tudi podjetniška z* Kansas Cityja. > nam umestno dajat' te m« cije v pismu." der. "Omenim naj ' tesnih ivezahzvsem^sr v unijah našega trn-Citizens AUianca prste vme« tudi pn** le porote—vsaj } izbiranju velep la ravnatelja K jjh_oprostil» priAli veled raketni n proda kari rot »neon Pird ki i hi h V Ta I* K i rikašk» raaatava: "Mkklavl" * paviljonu "Ornem gwriu." brez dovoljenja". je aktivna t«n« Nasprotniki fašizma kaznovani turi. kjer je l*r VVashington — Radi piketi- da je bil ponri'' ranja pred nemAkim poilani- poselnostno J»' Atvom. kjer so zahtevali izpusti- pravlja m* ' " tev iz ječe nemškega komunisti- sedanje. čnega voditelja Thaetmana. J* polti« ' V"J bik» na tukajAnjem sodiAču kaz- pa proti *, novanih na $25 globe pet pro- Te dokurT,< testnikov, "ker ao paradirali lav»ki tedni M 30: gorelo v Stavči vasi pjrt '¿Dolenjskem deset ob- leni j« ™»tal nad k?' L^ie ter se nato naglo f^oUe hleve, svi- Vvarnice. tako da je go-f skuPina poslopU. Sko- ¡¡¿ okrog eO.OOODi^ Tii «o bil»: posestnik C"*, Franc Mikli* Ivan Strojin. Sko-¿0 polovice krita z zava- l»o. (brina p*v«2Ua Is JafeaUri)e.) - Škofij ičan je bil vseeno aretiran in izdal je Dacarja. Ta je živel D€kje pri Medvodah. Aretirali »o* ga. Zdaj pa je Dacar izdal Medveda, ki se je s težkim plenom naselil v Primskovem pri Kranju. Aretirali so ga ter odpeljali v Ljubljano. Ko pa so orožniki v Ljubljani izstopili z Medvedom, je ta nenadoma segel za suknjo ter si zadal precej hudo rano na trebuhu. Kri ga je takoj vsega oblila, prepeljali so ga v bolnišnico. To je bil najbrže tudi cilj Malovrhov, ker bi iz bolnišnice laže pobegnil. V Donavi utonil Slovenec.—V Kovinu ob Donavi je z drugimi sezonskimi delavci iz Slovenije delal tudi 24 letni France Ven-turini, doma iz Kota pri Velikih Laščah. Ko se je pred nekaj dnevi kopal v Donavi, je zašel predaleč od brega ..in Donava ga je odnesla s sabo. Šele čez nekaj dni so našli njegovo truplo. »I Umrli so: V Ljubljani znani zobozdravnik dr. Alojzij Praun-seis, v Črnomlju financar Anton Amon, v Ljubljani 68 letni Čevljar in posestnik Ivan Rozman, v celjski bolnišnici 50 letni pastir Plavčak iz Rogatca. ^.Enakopravnost" prepoveda rf je v splitsko cerkev. tu je bilo pred nekaj me-iomljeno v cerkev franči-^ vlomilec odnesel srebrnino ter ] ter je ktnino ¡n ,.„.,. , bisere, ki so bili vdelani ,i na kipu Jezusa in Ma- blicija je iskala storilca, a „ogla najti. Pred nekaj pije prispel v Zagreb ne- iuki zlatar ter je hotol v iu prodati nekaj starega Tamkaj so ga trgovci z io opozorili, da -izvirajo tai zlati predmeti iz split- inčiškanske cerkve. Izpo- je. da je kupil zlatnino od ¡rja splitskega kina Janka Klemenčiča, ki je ju iz Slovenije iz jeseni- I'Mlrratwl l'Utur Policija v New Orleansu. U.. ki je dobila zaAčito od milice pred — brezposelnimi delavci. Naval brezposelnih — okrog 150« — je bil tako velik, da je governer I^ng takoj mobiliziral milico. Kaj sadaj v Avstriji? Premagan je brezumnih proti« marksističnih predsodköv ulice. Klemenčič, ki ga po- na. — Notranji minister je pred Split in ga je doslej sma-l silno poštenega človeka, delal začudenega, ko so detektivi ponj. Nazadnje le priznal, da je vlom v r izvršil res on. Pokazal je »hribu Marjanu skrivali-jerje imel mnogo zlatnine me in cerkev je dobila le-rilo dragocenosti nazaj. Le dveh kron z Jezusove Klalo težko še dobili: Klemen-I je namreč vrgel v morje, l po vlomu spoznal, da sta -falzifikat, ker se pravi uhajata v samostanu na m (Cerkve namreč silno (posvetno zlato in to ne— [vidimo—za okras cerkve, ir so jih pobožni svetniki lli, marveč zaradi denarne »ti takih daril. Zato po na-ipravljajo tako zlatnino na i i vet n ¡kom pa posadijo kve ponarejene, medenina-Iraakt'.)— Klemenčiča po-idi slovenska javnost iz ve-I procesa pred ljubljansko fc. ki se je vršil leta 1928. K »e je moral Klemenčič Itfjati za tri roparske na-dolenjski osebni vlak, E! trikrat izvršil napad na poštne ambulante ikrat ukradel «kupno o-pol milijona Din. Klemen-lUjlUbil je takrat hote-Koievju—a dokazi so se »in bil je obsojen na 5 let L Ko je bil obsojen, je porotnikom: "Izvršili »d mano justični umor!" dogodek kaže, da je re« precej pusto- 1. Ir Pri Rakeku.—Vas Pod- ' )e zadela precej huda Meireča. Kolikor niso Pretrpeli že ob zadnjih, jih je zdaj o- it- mar. Strela je u- 1 ; «'W*ta zjutraj v hlev Blkil TVudna. Hlev je bil v Plamenih, ki so Ae gospodarska pomnikov Strleta In Ha-'< i« pogorela J "tanriVanjska hiša anj«ke h tik * H" O tate stano-«» rešili. Skoda je "Jlhuj«' prizadet »mu j * dnevi prepovedal uvažanje in razširjanje clevelandskeKa slovenskega dnevnika "Enakopravnost". — Enako je prepovedana brošura Louisa Adamiča "The Struggle". Atentat na sokolsko prireditev v Zagrebu. — V Zagrebu se je vršil 5. avgusta velik sokolski zlet, ki so se ga udeležile velike množice Sokolov iz vse držav? in tudi Češkega, poromalo pa je ob tej priliki v Zagreb tudi mnogo drugega občinstva, ki je rado izrabilo četrtinsko voznino, ki je bila dana vsem obiskovalcem sokolski h prireditev. Dan poprej pa je bil položen v poslopju sodišča v Zagrebu peklenski stroj, ki je eksplodiral ter deloma poškodoval poslopje, žrtev pa ni bilo nobenih. Oblasti po zunanjosti poznajo atentatorja ter so razpisale 20,000 Din nagrade za onega, ki izsledi a-tentatorja ali pa pripomore do njegove aretacije. — Poleg tega so na samem novem stadionu—ki so ga zgradili za to prireditev—našli dve položeni bombi. Pravočasno sta ju dva delavca našla ter odstranila, za kar sta dobila za nagrado vsak ]>o en tisočak. V ostalem je v Zagrebu mnogoštevilna policija ob sokolskih dneh vzdržala red ter budno pazila na vse sumljive pasante, od zunaj došle goste pa je že na kolodvoru preiskovala. Tako so prireditve potekle v miru in je vladal red. Umrli so: V Ljubljani učiteljica Mici Sircelj, ki je službovala v Cirkovcih pri Prager-skem, v Mariboru Mici Skrabl, v Ljubljani pekova žena Marija Zorko, v Litiji predilniški hišnik Franc Peterca. Iz ka*arne bolnišnica.—ljubljanska bolnišnica je že zdavnaj premajhna. Da bi dobili denar od drfcave za zgraditev novih bolniških prostorov v Ljubljani, na to ni upati. Zato se je pojavila misel, da bi poslopje V februarju se socialističnih bojev fašisti niso udeležili.'Tako je kancelar dr. Dollfuss delavstvo lahko premagal. V juliju so se borili fašisti, tedaj se bojev velika večina delavcev ni udeležila, ker se ni mogla boriti za fašiste, ki so v Nemčiji pobijali delavce. ' Av-strofašizem je premagal sedaj fašiste. Diktatura duhovništva, legi-timistov in hajmverov bi se premagala, če bi se mogli zvezati rdeči in rjavi. Pred vojno je bila včasih mogoča zveza proti klerikalizmu, fevdalizmu in habsburgovstvu. Po vojni so se pa razredna na-sprotstva tako zaostrila, da zveza ni več mogoča. Sovraštvo proti delavstvu je pri nacional-cih, malomeščanih in kmetih preveliko. Potem velenemci in kmetijcl so pod vplivom dogodkov v Nemčiji postali fašisti. S tem so postali Še hujši nasprotniki delavstva kakor režim sam. Tu je pač sodelovanje nemogoče. V tem nasprotstvu ima avstrijski fašizem svojo moč. V^ či bi ga bilo mogoče le, če se premostijo- ta naaprotstva. Dogodki zadnjih drrt kažejo, da se to izpremeni. Hitler je svoje zveste pristaše v Avstriji izdal. Ko so se avstrijski fašisti krvavo borili proti klerofašizmu, je Hitler ponudil avstrijskemu režimu mir in prijateljstvo, odstavil deželnega poveljnika Ha-blchta in odpoklical nemškega poslanika na Dunaju, ker se je zavzemal za avstrijske fašiste. Poslal je že 30. julija na Dunaj Papena, da sklene pomirjenje z avstrijskim režimom, ki je moril njegove pristaše. Avstrija je celo stavila pogoje, pod katerimi odobri Papenovo imenovanje. Hitler je molčal k prelomu besede, ki jo je dala avstrijska vlada fašistom, da jih pusti oditi v Nemčijo in rajši prepustil somišljenike avstrijskim krvnikom, čeprav so pri tem dali častniško častno besedo minister Schuschnigg, Fey in Neustaed-ter-8tuermer. Emigrante v Nemčiji, ki so hoteli oditi na pomoč. je Hitler razorožil in zaprl. V veri in zaupanju do Hitlerja je šlo tisoče mladih mož v smrtno borbo. Voditelji so oblju-I»ovali Hitlerjevo |»omoč. Toda ' Samo ena pot je k osvoboditvi. Otresti se je treba klerlka-llzma, vazalnih razmer, legitimi-stov, visoke finance plemstva, duhovnega in kulturnega terorja. To je: osvoboditev intelektualcev, malomeščanov In kmetov od brezumne parole "proti-marksizma", od kater* ima dobiček samo režim Starhember-ga in Schuschnigga. . Sele Če se opozicija oprosti tega predsodka, bo mogoča zveza, ki na dan nastopa odpravi ,de-spotijo avstrijskega fašizma: zveza socialističnih delavcev s protiklerikalnimi ln protihabs-burftkimi intelektualci, malome-ščani in kmeti! Proč od Hitkirjlt Združiti se je treba z avstrijskim delavstvom. Cc se to zgodi, se bo avstrijsko ljudstvo zavzelo za po-morjene bojevnike februarja in julija meseca obenem 1—1). P. pa je Izgorela vsa šentpeterske vojašnice se dalo v krvavem boju jih je Hitler za-preurediti v bolnišnico. Prvift' pustill bi to zahtevalo malo stroškov, j Ali bodo Spregledali intelek-drugič pa leii ta vojašnica tik(tualci. študenti, malomeščanl in tedanjega teritorija javne bol- kmeti, nameščenci in uradniki, nišnice. To vprašanje je prou- ki so doslej upali na Hitlerja, da Strupeni plini v mtstnnm ozračju Zanimivi izsledki najnovejših raziskovani. — Slabe in dobre atrani moderne tehnike Ni dolgo tega, kar je neki znani francoski učenjak dvignil svoj svareči glas pred nevarnostjo, ki preti vsemu živemu v morju. Oljno kurivo modernih ladij so imenuje ta nevarnost. Na površini morja nastaja polagoma pretanka plast olja, ki u-ničuje milijardam In milijardam malih bitij, tako zvanemu planktonu, vse življenjske pogoje. ker pa žive od planktona nazadnje vse živali morja posredni» ali neposredno, mora izumre-tje planktona imeti za posledico izumretje vsega večjega živalstva v morju. To bo Imelo spet uničevalen učinek na živalstvo, ki se preživlja od morskega živalstva in tudi človeštvu preti s tem strašna škoda. Nevarnost Je tem večja, k<»r ni mogoče oljne plasti na morju z ničemer odstraniti in se čedalje bolj razširja. Svarila francoskega učenjaka ni prazno svarilo, k«-r so prva, nedvomna znamenja izumiranja morskih bitij, zaradi kurilnega olja že opazili. A kakor okuiuje gonilna snov ladij morje, tako okužuje po nekih drugih trditvah tudi gonilna «nov modernih motornih vozil ozračje na kopnem in zaatruplja neposredno človeka samega. f'im bolj se razvija avtomobilski pro- nih kot o pravih "stru|>enih plj-nih miru". Seveda takšne trditve niso u-stvarjene za to, da bi vplivale pomirjevalno na ljudi in nI čltd-no, da so se jih lotili znanstveno raziskovati. Ce trdijo nasprotniki tehnike, da gre porast pljučnega raka, kakor mnfog" drugih bolezni po velemestih, na rovaš motornih izpušnih plinov, potem je Še \redno, da si znanost takšne trditve, ki se dado na prvi mah podpreti s tehtnimi razlogi; ogleda natančneje. Prod kratkim je ueki higienski zavod dal mačkam in psom dalj časa dihati avtomobilske izpušne pline, ln res so se kmalu pokazale značilne posledice: pomtto-žitev krvnega barvila in rdečih krvnih telesc ter vidne kvare v možganih. Sicer so nastoplUVte posledice samo po izpušnih plinih v visoki koncentraciji, do-čim niso plini v "normalni" koncentraciji, kakor Jih najdemo v ozračju velemest, pokazali absolutno nobenega učinka. Lahko bi seveda ugovarjali, da je poskus trajal 4e premalo časa in da to, kar veljk za mačke In za psi«, ne more biti mejrilo za človeka. Zato so eksperlmentatorjl šli ln preiskali te razmurc na ljudeh. Seveda si niso vzeli poskusne osebe in Ji dali pod nad» zorstvom vdihavati IzpuSnaga plina, temveč no preiskali kri ln telesno konstitucijo ljudi, ki I-majo v velemestih največ opravka z izpušnimi plini in najini prilike, da jih vdihavajo. Tomo prometni redarji. Preiskali ao jim srce in obisti, a niti pri tistih, ki ž<* najdelj časa opravljajo svojo službo, niso odkrili nič takšnega, kar bi kazalo, da jim izpušni plini v minimalni koncentraciji v velemestnem ozračr ju kaj škodujejo. Pri nekaterih se je kazala žeto majhna pomqo. žitev krvnega barvila, kar Je pač lahko učinek ogljikovega monoksida v izpušnih plinih, a še davno ne kakAna bol»-ten. V tem pogledu preroki torej prečrno gjp-dajo. Vendar bi bilo mogoče, da bi se slabi učinek izpušnih plinov pokazal na telesu po ovinkih preko — duše. Vdihovanje slabega zraka povzroča neugodje, ki ima za posledico s|>et breztoč-nost, glavobol itd. Temu so Je mogoče 'izogniti na ta način, da EMrtrlka U iamal|aklh llaMa Kakor pesem bodočnosti, v rea-niel pa je človek It napravil prvo korako, da poatavl st-meljsko toploto v svojo alulbo Anglei P a r s o n, genialni izumitelj parne turbine, očotuje misli, ki se nam vidi danes sicer še tehnična utopija, a bo morda že jutri uresničena človeštvu in njegovemu razvoju v prid. Znano nam je, da postaja toplota tem večja, čim globlje prodiramo v globino semlje. Vsakih MM m globlje pomeni 1 stop, Celzija več, Ze v globini fi do 0 km mora biti ta notranja io-meljska toplota tako velika, da se vsa voda spremeni v paro, v desetkratni globini bi se stslll« že skoraj vse kovine, s Ae globlje spodaj se morajo vdati Ae najtrši graniti. KsJ nsm jo v dobi, ko napovedujejo Ae konec zeineljskih premogovnih zakladov, bližje nego misel, da bi Is-koriščsli te ogromne toplotne zaloge, ki so zaprte v notranjosti naše premlčnlce? Naši najgloblji rovi segajo danes sicer komsj v globino M km, toda skoraj nI dvomiti, da bomo mogli nekoč s svojimi tehničnimi pripomočki vsaj še enkrat globlje, ln tu bi po tParsonovi zamisli lahko namestili stroje, ki b| lovili vodno paro in jo dovajali turbinam, ki bi njeno silo spet spreminjale v električni tok. Vir te energije je praktično nelsčr-pan In tako ogromen, da mu mod sedanjimi, praktično isko-riščanimi viri energije nI para. Prav U« dni so |mročall iz Japonske, da je pričela 2K0 km od Tokija obratovati velika elektrarna, ki izkorišča zemeljsko toploto. Seveda nI v ta namen segla v globino, 5, <1 km, kar Ji tudi ni bilo potrebno, kajti ze-meljska toplota prihaja tu «karaj sama na površje zemlje. Elektrarna se dviga na obsežnem vulkanskem ozemlju, kjer je bilo treba izvrtati samo po 100 m globoke rove, da je po njih Miknila vroča (»ara v zrak. To paro »m» zajeli v kotle pod se človek v prostem času giblje | primernim pritiskom, Jo nape-v naravi in po drugi strani v Ijali na turbin«*, ki ženejo mo- teni, da hi' dol»e zaščitna srod-stva zoper Izpušne in vse drugi» pline, ki jih v veliki meri proizvajata tehnika in industrija. To . je pa zo|H't nal«»ga — osovražen« met, tem hujši» postajajo razme-j tunike, ki j o Is» tudi gotovo re-re, človeštvo postaja neopazno j^o,- bo gotovo našla pri-('»•(lalje bolj bolno in prlltl bo JHmio<*j<, (|i( ho /.aj«-/.ilu odmira čas, ko bo od svoje degenerlrano-xti Izumrlo. Takt» govore ti preroki, ki ne pozabijo ob tej priliki nikoli na to, da bi vrgli kre-pi-loe proti nezadržnemu rasvo baraki čila tudi po*W komliij» InWnimaj, nlí,<«r pri, akmu.l «d {f^prn« o trm HkU-nal 7,1uj m^tni ob- Hitlerja, ni' od "lr.tj.KU «•••aar- Ju modern.- t.-hnik.-, /. »»o r » «»m JÄr ta at«>. n* od ••protlm.rk.i.Uin». nortjo r-vorljo «kurilnem k* Takli U r t |in. — Harakiri 'Mka navada: Iz-Jjorä h preparati«' majhen ha-ZM-šiti tudi ne-1 nekaj dnevi. Pavla Malo-1 kratkim sedel r'kaj Neznani! z miovičema. K-'•»/»r, drugi pa 'Kofljjce' pri ' trije prišli "kU-nili, da vlo-fd |"i*-1 '«'akov. 20.000 : ™<«»flji<*an pa činski svet, ker je šentjs vojašnica last občine. ga fašizma!' I oziroma o njegovih izpušnih pil- gočne generatorje. V genera» torjlh s« proizvaja električni tok, a če po vaseh okrog tegs ozemlja v prijaznih Mobicah zvečer zagorijo električne žarnice, tedaj sveti v tih žarnicah prav za prav zermrlj«ka toplota. N«»va elektrarna, ki je ena največjih na Japonskem, pa nikakor nI prva svoje vrste, Ze pred Črt rt stoletja je pričelo V Italiji, na vulkanakih tleh pri kraju Jjtrdereliu obratovati sllč-no podjetje. Ze v časih pred svetovno vojno *«» tu izvrtali po nje morskih bitij zaradi upora Is* kurilnih olj na ladjah. lUpevanje »orialMlčne zadruge OladstoiM', Mich, —»Tukajšnja zadružna trgovina, katero »o u-htanovili Mieialisti "kot »ekiro proti kapitalizmu", tako d«i*»n» ho m glolnike rove, da bi nape-uspeva, da imajo v načrtih v«-l|j*|| |> vlada p«»kupila in |H»béla. Me*» zdravo Pri uwtanovltvl Zadružna liga severnih držav. Sentiment za zadrug«» je raed fitadstoričani Uko močan, da je verižna trgovina že ve^krát „r....................... .«'U* Toioodlolda/lrajnofl aoifiak od j. make v r»e m«#re dd»|kl ga ao «al dee ar lahke poM)0> lot. naU ovojeoai » 4^aa»las. Ali sle le naročili ProeveU aH Mladlnekl IUI ave jemo prijatelju ali eotednlku v doeievUo? Štefan in zastopniki ao ae obotavljali narediti kak korak, ne da bi vedeli za namere rudniške naprave. Dansaert, ki ao ga bili vprašali, je izbegnil odgovor: gotovo obžaluje uprava nesporazum in bo vse ukrenila, da ae bodo poravnali ; več pa ni hotel povedati. Naposled so sklenili iti vnovič k Hennebeau-ju, da se bo izkazalo, da imajo oni prav; kajti niso hoteli, da bi jim kdo kasneje očital, da niso rudniški druibi dali. prilike priznati njene napake. Samo zakleli ao ae, da ne bodo v ničemer popustili, da bodo kljub vsemu vztrajali pri svojih pogojih, ki ao edino pravični. Sestanek je bil v torek zjutraj na dan, ko je bila siroščina v koloniji najhujša. Bil je manj prisrčen od prvega. Tudi zdaj je govoril Maheu ; dejal je, da ga pošiljajo tovariši, naj povpraša, ali jim nimajo gospodje ničesar novega povedati. Spočetka se je gospod Hennebeau delal presenečenega: nobenega navodila ni dobil in se ne more nič spremeniti, dokler bodo rudarji vztrajali pri svojem vse obsodbe vrednem uporu; ta avtoritativna okrutnost je učinkovala kar najporazneje, saj so prišli zastopniki s pomirljivimi namerami, in ie sam način, kako so jih sprejeli, bi jih moral prisiliti k nadaljnjemu odporu. Nato je hotel ravnatelj najti podlago, na kateri bi se obojestransko sporazumeli: delavci naj bi torej pristali, da se pod por je plačuje posebej, medtem ko bi družba zvišala plače za dva centima, zaradi katerih jo dolže, da se je hotela z njima okoristiti. Sicer pa je pristavil, da jemlje to ponudbo sam nase, da ni ničesar sklenjenega vendar pa upa, da bo v Parizu dosegel pristanek za to. Toda zastopniki so to odklonili in ponovili svoje zahteve: ostane naj, kakor je bilo, in plača naj se poviša za pet centimov za hunt. Tedaj pa je gospod Hennebeau priznal, da se takoj lahko pogaja, in jih je silil, naj pristanejo že zaradi žen in otrok, ki umirajo od gladu. Oni pa so povesili oči ter trmaato in osor-no odkimali, češ, da ne in ne. Jezni so se raz-stali. Gospod Hennebeau je zadrlesknil vrata. Štefan, Maheu in ostali so odhajali, bijoči s svojimi velikimi petami ob tlak v nemi jezi premagancev, prignanih do skrajnosti. Okrog dveh so ženske iz kolonije s svoje strani poskušale srečo pri Maigratu. Edino upanje je bilo še, da pripravijo tega človeka, da bi jim dajal še teden dni na up. To si je izmislila Maheujka, ki se je često preveč zanašala na dobrosrčnost ljudi. Pregovorila je Ožganko In Levaqu-ovko, nudil je vso trgovino Ožganki, če ga vzame za ljubimca. Tako so ¿ene, da ao ae temu nasmihale, in L*vaque-ovka se je celo šalila, češ, da je kar pripravljena. Takoj nato pa je posirovel ter jih jel potiskati proti vratom. In ko so ga neprenehoma prosile še dalje, je eno izmed njih udaril. Druge so s ceste kričale nanj, da se je prodal, medtem ko je Mahujka v navalu jeze in maščevalnosti z dvignjenimi rokami kričala, naj ga zadene smrt, ta da tak človek «i vreden, da živi. Povratek v kolonijo je bil bridek. Ko so se ženske vrnile, ao moije zastrmeli vanje in povesili glave. Konec je bilo vsega, dan se bo končal brez žlice juhe, a drugi dnevi so ležali pred njimi v ledeni temi, kjer ni svetila niti iskra upanja. Tako so hoteli, nikomur ni prišlo na mised ,da bi se vdal. V tej strašni bedi so bili še bolj trmasti, samo molčali so kakor preganjana žival, ki rajša poginja v svojem brlogu, kakor bi prišla ven. Kdo bi se bil drznil črhniti, naj se Vdado? Zarotili so se bili s tovariši, da bodo složni in so tudi bili, kakor so složni v jami, kadar koga zasuje. Tako je moralo biti, saj je bila tam zdolaj dobra šola, kjer so se naučili odpovedovanja; kako bi ne bi znali zadrgniti trebuha za osem dni, če so pa že od dvanajstega leta goltali ogenj in vodo; njihova vdanost je rasla kakor ponos pri vojakih, pri ljudeh, ki sq štemani na svoj poklic in ki so se vsakdanji borbi s smrtjo tako privadili, da se postavljajo s tem, da so žrtve. Pri Maheujevih je bilo ta večer strašno. Vsi so molčali, sedeči kraj ugašajočega ognja, ki se je na njem kadila poslednja čorba. Potem, ko so izpraznili žimnice pest za pestjo, so morali predvčerajšnjim prodati kukavico; in izba se je zdela gola in mrtva, odkar ni bilo. v njej več tistega domačnostnega tiktakanja. Na omari je bila kot edini okrasek le še škatla iz rožnate lepenke, staro Maheujevo darilo, ki ga je Maheujka hranila kakor kak dragulj. Dva dobra stola sta bila izginila, a oče Bonnetport in otroci so se stiskali na stari, trhli klopi, ki so jo bili prinesli z vrta. In višnjevkast mrak, ki se je spuščal, se je zdel, da je le še bolj mrzel. — Kaj naj storimo? je ponavljala Maheujka, žfdeča na zapečku. Štefan je stal in gledal sliki cesarja in cesarice, ki sta bil prilepljeni na zid. 2e zdavnaj bi ju bil strgal dol, če bi mu družina ne branila, ker sta bili za okras. Taiko je mrmral skozi stisnjene zobe: — Ce pomisliš, da ne moreš dobiti niti par soujev od teh mrh, ki nas gledajo, kako umi ramo! — Ali naj odnesem škatlo? je povzela po kratkem obotavljanju Maheujka vsa bleda.Ui Maheu, ki je sedel poleg mize, bingljal z nogami in povešal glavo na prsa, se je vzravnal. — Ne, ne dam je! Maheujka je s težkim trudom vstala in se je-la sprehajati po izbi. Moj Bog, kakšno ubo-štvo! V omari ni niti drobtinice, ničesar ni več naprodaj, kaj naj si človek izmisli, da bi dobil vsaj kruha! In ogenj bo tudi zdaj zdaj ugasnil! Svojo jezo je stresla na Alziro, ki je bila zjutraj poslala na nasip pobirat premog, pa se je vrnila s praznimi rokami, ker je rud niška družba prepovedala pobiranje. Kaj ji mar rudniška družba! Ali bo nemara kdo prikrajšan, če pobirajo kosce premogovih odpadkov Deklica je vsa obupana pripovedovala, da ji je nekdo zagrozil, da jo bo oklofutal; potem pa je obljubila, da se bo jutri vrnila in da se bo dala pretepsti. — In kje je Jeanlin, ta grdoba, je kričala mati, da ga še ni, to vas vprašam? . . . Prinesti bi moral salate: vsaj te bi se lahko napasli ka kor živina! Boste videli, da ga ne bo domov. Že sinoči je spal zunaj. Kaj vem, kaj poče nja, kakor bi imel smrkavec zmerom poln tre bile vse prepla- i buta. (Dalje prihodnjič.) Henry Holt: NOČNI OBISK Ura >e bila enajst. Mailing je v globokem klubnjaku in bral: bil je visok mož z že sivcčimi lasmi in živahnimi temnimi očmi. Soparna noč je bila. Od da-li*č se je slabotno sliAalo Aume-nje londonskega nočnega prometa in od časa do časa trohlje-nje avtomobilov. Mailing je obrnil list v knjigi. ko ga je zmedel nedoločen občutek, da je pogledal kviAku. V steklenih vratih je stal ogr-njen v temo neki mož s sumljivo leskečočo se stvarjo v roki. "Nr genite se — ne delajte neumnosti, drugače se sproti," je rekel moft na pra^u, ko je odrinil zastor in stopil v svetlobni krog. "Ah — Craig!" Nastala je kratka tiAina. "Da. Oalg. Menda me niste pričakovali!" Njegov kIa» je l-mel mehak glas Kavno nasprotno <»d Mallintra ie bil koščen, njegov obraz je izdajal vi se moral vrniti nazaj v ječo. Prepričan sem, da vam bodo verjeli. Ce pa jaz zmagam, bom poklical Scotland Yard in izpo-sloval na podlagi vašega pismenega priznanja revizijo svojega procesa." Revolver je bil namerjen Mal-ingu ravno na čelo. Njegove migljajoče oči so strmele v orož-e. Potem je vzel pero v roke in napisal, kar mu je Craig narekoval. Bil je en sam stavek. Toda v njem je bilo vse, kar je Mailing cela tri leta zapiral v svojo dušo. Craig se je sklanjal nad njim in sproti bral, kar je ?isal, da ga ne bi presleparil. Maj je bilo priznanje datirano in podpisano. odprl usta, mi je odgrnil zastor z vajinih odnošajev." Mallingove ustnice so bolestno trznile in za trenutek je njegov obraz izgubil krinko, toda takoj se mu je spet vrnila prejšnja hladnokrvnost. "Glejte, da pri priči izginete! Pri vseh hudičih, če ne boste čez eno minuto od tod, pokličem policijo." Iztegnil je roko po telefonu. * "Preden se boste doteknili a-parata, boste imeli kroglo v možganih." je zavpil Craig. "Sedite! Sedite, vam rečem!" Mailing je omahnil na stol. . "Kaj bi radi?" "Nisem še končal," je mirno odgovoril Craig, toda v njegovem glasu se je skrivala električna napetost. "Nisem Ae govoril o vaši peklenski laži, ki me je spravila v ječo. Pod prisego ste iz|M»vedali. da ate me videli, kako aem nekaj minut preden so ga našli mrtvega, odhajal Is pisarne Johna Coatella." "Govoril . . . sem . . . ranico — ali vsaj to, kar sem imel za Stopil je po dva kozarca, ju postavil na mizico v kotu in iz lil vsebino obeh stekleničic, sve-tlorumeno tekočino, vsako v en kozarec. "Kaj je to?" je vprašal Ma ling. V enem teh kozarcev je nedolžen čaj. Tekočina v drugem kozarcu ima natanko isti okus le da je v njem — smrt. Dvomim. da bi kdorkoli med piliem opazil le najmanjšo razliko mec obema pijačama—dokler ne bo prepozno. Sam ne vem, v katerem kozarcu je strup, zato bo za naju oba presenečenje. Ta strup ne deluje naglo, pa tudi smrt ne bo mučna. Kdor od naju pojde na oni svet. bo komaj ka. čutil. Pet ali deset minut po-zneje bo izdihnil—to je vse." '"Craig" ga je oni prekini "blazni ste; Vendar nt mi «lite da bom na to pristal!" "Ne mislim, vem! Ali boste izpili enega teh dveh kozarrev jaz pa drugega, ali vas pa strelim. Četudi niste v svojem da vam bom kdaj Uhb krit0 Povedal v obra ta fm »magal. I)Ve tri k «o pretekle, pa * n " čutim - oh'" 16 "Nu," je dejal srdito, "zdaj pa drug ^rugemu napijva. febert» kozarcev prepustim vam. Postrezite si!" Kakor bi bil hipnotiziran, ga je Mfriling ubogal. "Jn zdaj," je zapovedal Craig tu nameril revolver nanj, "izpraznite kozarec do dna. Ne iščite zvijač! Za vas ni več izbere. Če ustrelim, vam je smrt gotova, Če pa pijete, imate še na-de, da si relite življenje. Pijte!" Oba moža sta hkratu vzela kozarca, ju počasi dvignila do ustnic in izpila. Zdaj sta bila kozarca prazna, čudna napetost je vladala v sobi. Prvi jo je presekal Craig. "Tako, to je v kraju," je dejal, odložil revolver, na mizico in segel po cigareti. Kakor blisk je šinila Mallingova roka k orožju in še preden se je Craig zavedel, je imel revolver v pesti. Njegov obraz je bil spačen od sovraštva, iz oči mu je pa gorelo zmagoslavje. Stopil je korak nazaj. Bil je gospodar položaja. "Naj vas hudič vzame, Craig, adut je v moji roki. To je moja poslednja beseda. Sovražim vas!" Glas se mu je lomil od razburjenja. "Zmeraj sem vas sovražil in če bi zdaj umrli za strupom, bi učakal najsrečnejši trenutek svojega življenja, da morem biti priča vašega smrtnega boja. Da, jaz sem ubil Costella. Zdaj mi ne more več škodovati, če priznam resnico, zakaj zdaj mi ničesar več ne morete. Vi že ne. Če poginete, ne bo trideset sekund nato niti sledu več o tem papirju. Če bi pa jaz le najmanj začutil, da sem si izbral strup—le najmanj, zapomnite si!—vam poženem vse krogle tega revolverja v glavo. Le korak bliže, pa vas počim. Ravnal bom v silobranu in tako se bom tudi izgovoril." Craig se je naslanjal na zid in mirno kadil cigareto. "Torej ste impli še tretji razlog, ko ste krivo izpovedali proti meni: smrtno sovraštvo do mene!" Mailing je prikimal. "Da, tri Zamajal »e j«, tod* . rom vseh svojih sil * vzravnal in iztegnil rok volverjem. "Zmagali bi bili, Craig hropel, "da nimam Jg J» v rokah. Sreča me d ni zapustila. Zdaj se mi da sem segel po kriveir cu, kajne?" Usta so .se , vila v strašen rezaj. "f umrite pred menoj!" Revolver je slabotno šfe enkrat in še v tretje je orožje spolzelo iz on prstov. Mailing si je sei ko za vrat, se opoteke lebnil p6 tleh. Craig se je sklonil nap roko odprtimi očmi je »t že. V njegovem obraj brala neznanska groza, sed se je obrnil k dve bama, ki sta bili prai skozi steklena vrata. "Hela! Fanshaw!" je zavpil. "Moj Bog, bojin je res-—" Ni odgovoril. "Da, mrtev je," je ■ kem pfegledu pritrdil I "Potem smo pa žrtve zmote. Saj ste vendar i ste sami pripravili piji beh ^jekleničicah. Ali mar zastrupili?" "Kaj vam ne pride i je odvrnil Fanshaw. 4 stekleničicah je bil čist ž§n čaj. Ubila gaje ka "Potem pa—" je neg< Čel Craig. "Nič potem," je odgo vetnik. Njegove umne i zasvetile, ko je pobral vo priznanje. "Oba sv sleherno besedico vajin govora, s to krpo papii pa dosegli, da se razsod vas razveljavi. Spravili mo nazaj v celico, misli mo za to noč, toda ne Vse se je srečno konč; gače bi se nad menoj, kom, pač hudo mašce sem pomagal obsojene njencu pri begu. Tod« vse v redu. Le nič stral Craig se je zgrudil "Hela, ljubezen moja," sil, "bodi tako dobra i niraj policiji. Sam se i več dovolj močnega." Hela je stopila k nji oklenila roke okoli vrat tisnila svoj obraz k nji "Če te mora kdo izroč land Yardu, nočem biti za nič na svetu ne." Fanshaw je prikimal je revolver in ga spu»t "Ni potrebno, da bi se i je dejal, "kakšno vlogo igrala tale stvarca. Vsa ne. Potem je stopil k tek SLOVENSKA NARODNA NA JEDNOTA izdaja «voje publikzrijf J no lint 1'ronveU M koral trebno agitacijo «vojih * članutva in » pr<>P«M idej. Nikakor p« »e » f drugih podpornih or*«mM U organizacij» ■■»• glasilo. Torej «i»»1 » naznanila dru*ih podP""» dj in njih druMev n«j " ■ liatu Prometa. _ TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA ▼ tiskarsko obrt spadajocaj Tiska vabila za veselice in «hode. vilitn,<*' knjige, koledarje, letake itd. v slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jel« VODSTVO TISKARNE ČL/ u APEIIRA M S.N.PJ. datokovink>aR<*a V SVOJI TISKARNI Vaa poJa»nlla daj. »rna, «nij.ko ^ ^ ^ Can« PiiiU po informacij« nt S.N.P.J.PRINTEI 2657-59 SO. LAWNDAtf Telefon Rockwell CHICAGO. IU-Ta« «e doba na Ulje tudi rü **