I
V M
imi
CsWa 2 Dih
Leto I. (VIII.), štev. 199
Maribor, sobota 31. decembra 1927
•/■
»JUTRA«
Izhaja razun nedelja in praznikov ve a k dan o-b 16, uri Rašsa pri poStasm defc. za*. v LftrfetjerH oL 11,409 Vok« messiro, prcfoman » »pravi *H pe potfi 10 Ote, de*tev)jan m dom pa 12 Din
Sil
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo In oprava; Maribor, Alekaaa4rova etata it. 13,
Ogktoi po tarifa
OgUse sprsiorna todi egiatni eddeta* Jdw v Dobifani, Prat »m oaz M «.4
B
Srečno novo leto
želi vsem čitateljem in inserentom Uredništvo in uorava ..VEČERNIKA"
DANAŠNJA ŠTEVILKA »VEČERNIKA« IMA 12 STRANI IN STANE 2 Din.
PRIHODNJA ŠTEVILKA »VEČERNI-KA« IZIDE V PONDELJEK OB OBI-CAJNI URI.
Pogled nazaj in naprej
Ob Novem letu vsem prijateljem SDS I mariborski oblasti!
Maribor, 31. dec.
Ko se danes poslavlja od nas leto 1927, tiam vstajajo v spominih dogodki tega leta. Biio je burno. Volitve za volitvami, skoro da se nismo utegnili oddahniti: že pri oblastnih volitvah smo mogli konsta-tirati, da nismo le obdržali svojih pozicij, ampak jih še pojačali. Pri volitvah v narodno skupščino smo si mesto dosedanjega enega priborili dva mandata. Občinske volitvi pa so pokazale v splošnem, da se začenjajo tudi kraji, k k so bili doslej najtrdnejše postojanke SLS majati. Kjerkoli je SLS dosegla proti nam kake uspehe, je bilo to povsod samo s pomočjo nemštva in renegatstva, tako v Celju, kakor Slov. Bistrici, Gor. Radgoni in drugod.
Veliki cilj, ki si ga je naša stranka zastavila tekom letošnjega leta, se žal ni j dal doseči: zopetno združenje z Davido- j vičevo demokratsko stranka. Pokazalo ' se je, da prevladujejo v tej stranki za ‘ enkrat oni, ki hočejo biti iz oportunizma priprcga za velesrbsko radikalsko politiko in. ki so se ponovno izkazali kot zagrizeni Srbijanci, ki so jim interesi pre-čanskih krajev tuji in brez pomena.
Ker pa je nemogoče, da bi moglo sedanje stanje neenakosti, in zlasti preobremenitve prečanskih rajev, upravne des-organizacije in korupcije ostati petrefakt za vse večne čase, ker je nemogoče, da bi prečanski kraji še nadalje nosili skoro vsa bremena za državo, in ker se srbjan-ski politiki vkljub vsej dobri volji z naše strani niso hoteli prilagoditi stališču pravice, ampak so bili odločeni še nadalje vzdržati sistem neenakosti in davčnih krivic, sta se — ne iz partizanskih, ampak iz zgolj državnih interesov l — znašli v tem letu dve najmočnejši prečanski stranki: I1SS in SDS. Ne da osnujeta politično prečansko fronto proti Srbijan-stvu, ampak da osnujeta front vseh poštenih elementov v državi proti sistemu ! krivega izrabljanja, eksploatiranja in u-pravne korupcije. Ustanovitev kmetsko-demokratske koalicije je velik dogodek letošnjega leta. Uspehi skupne borbe se že kažejo, vlada mora popuščati težkim naskokom na vseh koncih in krajih. Žalostno je, da v tej borbi stoji SLS na strani onih, ki so proti enakosti in pravičnosti, žalostno je, da je SLS zagrešila proti Sloveniji historičen greh z obrambo dohodnine, žalostno je, da SLS pomaga podirati naše srednje in visoke vole. Borba gre naprej, država je v težki krizi, prepričani pa smo, da bo borba za pravico, za enakost in za pošteno upravo kronana z uspehom.
Za nas slovenske samostalne demokrate pomeni zbližanje z Radičcvci ko- ’ rak k izpolnitvi naših davnih stremljenj po združenju naprednih elementov. -)li pride do tuzUe »Ji pe pride, je danes od-
Koledniki in koledar
SEZONA VOŠČIL. — »VOŠClLCI« v MARIBORU IN DRUGJE. — KOLEDNIKI V SLOV. GORICAH NEKDAJ IN DANES. — IZUMRLI OBIČAJI. — KOLEDAR — NOVOLETNO DARILO. — RADODARNOST V MARIBORU. — KOLEDAR DRUŽINSKI PRIJATELJ NA DEŽELI. — POROKOVANJE KONCA SVETA.
Maribor, 31. decembra. Sezona čestitk in voščil je tu! Do Treh kraljev si blažen med zemljani, vse se te spominja, želi, vošči, v mnogih slučajih seveda ue brezplačno. Tudi tu za gre za »gšeft« in greh bi bil opustiti tako ugodno priliko!
Tudi v Mariboru imamo »strokovnjake« za tako konjunkturo. Komaj je minila tepežnica, že je treba nastopiti novo potovanje od hiše do hiše, od trgovine do trgovine... »Srečno in veselo novo leto!« ti zabrusijo v obraz-držeč klobuk ali odprto dlan pred svojo »dobrodelno« žrtev. Dočim so se tepežkarji formirali v »napadalne« čete s »patruljami«, se ta vrsta sitnežev ne koncentrira, ampak se producira vsak samostojno na — lastno odgovornost in korist. To so tihi »voŠčil-ci« brez vsakih pripomočkov, v predmestjih in v okolici jih nadomeščajo glasni »osrečevalci« z godbo, ki imajo več uspeha, saj je znano, da je naše ljudstvo zelo »muzikalično«, ker rado posluša godbo. Tudi tipični cigani-svirači pridejo na svoj račun želeč »svega in svaštva puno*. Petje novoletnih »voščilcev« je pa popolnoma izginilo, ohranilo se je le še petje »treh kraljev« in svečnice, kar je pa poglavje zase. —
Po Slov. goricah so nekdaj hodili okoli koledniki, ki so imeli svojo pravico od božiča do treh kraljev, ponekod celo do svečnice. Ta običaj je še ohranjen na Kranjskem, kjer prepevajo »koledo«. Znana je v to svrho prirejena O. Župančičeva »Koleda«:
»Dežek zlat in biser rosa naj oblije vaša polja, da bo letina najbolia dečica nikoli bosa!
In pa zlati naj cekini ■ v tolstih mošnjah se redijo kot čebele se množijo in kot zvezde po jasnini.«
Po Prlekiji so svojčas tudi hodili dečki v neravnem številu (po 3, 5 ali 7) od hiše do hiše razdeljeni v dva pevska zbora. V pesmih se je izražala želja, da bi bila hiša polna sreče in blagostanja, nekatere pa so bile cerkvenega značaja, ki so slavile rojstvo božje, muke sv. Štefana, beg v Egipet itd. Ohranjene so še v Vrazovih zbirkah. Pri vsaki hiši so koledniki dobili darove, če so bili posebno lepo »vštimani«, so odnesli polne »ka-njerc« (torbice) božičnih dobrin. Eden zbor je moral odgovarjati drugemu, kar je posebno učinkovalo tedaj, ko so bile pesmi kolednikov kratkočasne. Dr. Pajek je pa že leta 1884 iz ust starega, pri-prostega kmeta čul sodbo, da ni več pravih kolednikov v Slov. goricah. Saj je
sprejem »kolednjakov« bil pri hiši posebno slavnosten. Vodja zbora se je imenoval Volčko. Takrat so namreč verovali v »šenta«. Šent pride na sveti večer in odžene svoje služabnike. Ti morajo plavati preko velike vode, potem pa jih spremeni v volke. Dvanajstere noči po božiču se imenujejo torej tudi »volčje noči«, ker tako dolgo ima »šent« svojo oblast. —
Dandanes hodijo po Slov. goricah od hiše do hiše le domači »škripači«, ki s harmoniko dvigajo novoletno razpoloženje, pevce pa le redko srečuješ. Besedo »kolednik« poznajo le še starejši ljudje...
»Koledniki« so dobili svoje ime po koledarju, kar je povsem upravičeno. Saj je baš te dni koledar aktualen, kakor ma-lokatera druga knjiga.
V Mariboru jih dobivaš pri dobrih znancih brezplačno, posebno uslugo pa napraviš svojemu trgovcu, če »blagohotno izvoliš sprejeti novoletni dar.« Letos so povsod radodarni, še celo krojač in čevljar ti ga prineseta na dom, dimnikarski pomočnik pa že itak ima za to staro pravico. Tako. si v dobi raznih »kriz« napraviš lahko lepo zbirko raznovrstnih koledarjev, kar pa je pravzaprav »iuk-sus«, saj ti je denarnica najboljši časo-mer — tedenski in mesečni.
Neobhodno potreben pa je koledar na deželi, kjer ga dandanes najdeš že v zadnji hribovski bajti. Zraven Mohorjevega — v novejšem času že marsikje Vodnikovega — najdeš še razne manjše pratike z naslikanimi svetniki in drugimi potrebnimi znamenji, da se lahko spozna tudi vsak analfabet.
Koledar ali pratika ima v pohorski hiši svoje stalno mesto na polici. Tudi v prleški deželi igra važno vlogo ob vseh veselih in žalostnih prilikah celega leta. Neverjetno iznajdljiv je gospodar, star praktik koledarskih skrivnosti. Brez stoletne pratike, ki jo lahko zagledaš v marsikateri kmetski hiši, si tolmači bodočnost novega leta. Kombinacije nebesnih znamenj in pričetkov astronomičnih letnih časov mu točno napovedo letino, solnčni in lunini mrki skrivnostne usodne dogodke, vremenski ključ zvezdoslov-ca Ilerschela pa mu je sploh tedenski svetovalec za vse svoje delovanje. Koledar je najboljši družinski prijatelj, saj pravijo na Pohorju, da »kolendre vse pokočejo«, če se pa včasih zmotijo, nič zato, saj je samo — papež nezmotljiv...
Čudna je vera o koncu sveta, ki je razširjena po naših krajih in je podobna evangeliju adventistične sekte: svet se bo podrl, predno se bo pisalo 2000, ker je Kristus, ko so ga apostoli vprašali,
prto vprašanje. V vsakem slučaju je naloga nas vseh, zlasti naših prijateljev po vsej oblasti, da ostanejo naše strankine organizacije trdne, da se ne krhajo nikjer, marveč da se še ojačijo. To je predpogoj za uspeh naše velike borbe, ki sc bo izvojevala v novem letu.
V minolem letu se je uresničilo tudi, kar je hotela naša stranka imeti že pred petimi leti in radi česar je aktivno in pozitivno sodelovala na sprejetju ustave in zakonov o samoupravah: vpostavile so se oblastne samouprave, kojih oživotvor-jenje je znala SLS z vsemi mogočimi spletkami zodrv«*1 t/> leta Kakor
smo od 1. 1922 neprestano zahtevali izgradnjo samouprav vkljub prepričanju, da bo v njih SLS imela večino, tako tudi danes izjavljamo, da hočemo še zana-prej z vsemi močmi sodelovati na njih izpopolnitvi, ker jili smatramo za predpogoj naše konsolidacije in gospodarskega napredka. Predvsem bomo tudi še zana-prej z vsemi silami delali na to, da se iz-grade tudi sreske samouprave.
V bodočem letu težkih borb, ki nas čakajo, bo naša stranka kakor v vsej državi tako zlasti tudi v naši mariborski oblasti imela velike naloge. Ako jim hočemo biti kos, se moramo zavedati, d« n*tu'
kako dolgo še bo svet stal, odgovoril: »Tisoč, nič več tisoč in še, in še, in še.« Torej tisoč in še nekaj stotin, ne pa več 2000. Pred koncem sveta bo pa prišel Antikrist, ciganica ga bo rodila. To vse se da baje razbrati tudi iz koledarskih skrivnosti, marsikaj pa povejo tudi zvezde in luna...
Pohorski in prleški domovi žive te dni v znamenju pratike. Da jih le ne bi varale nade v bodočnost, naj se jim izpolnijo želje po srečnem in veselem novem letu!
Silvestrovi in nov^" 'ni občai
Na Silvestrov večer prinese gospodinja božični kruh na mizo, hišo poškropi z blagoslovljeno vodo, potem pa tudi hlev in vsa druga poslopja. Tudi na polje mora kdo iti škropit, če je še tako visok sneg.
v
To noč vlivajo posebno dekleta raztopljen svinec v vodo. Iz podob, ki še napravijo, n. pr. venec, puška, lopata, se prorokuje bodočnost novega leta.
*
Če hoče gospodinja vedeti, kdo bo prihodnje leto umrl, moli na starega leta večer do devete ure, potem pomete sobo devetkrat ritanski, beži devetkrat okoli hiše in devetkrat pogleda skozi okno v sobo. Če zagleda krsto, bo prihodnje leto mrlič v hiši. *
Oko te mika, videti bodočnost prihodnjega leta, odrgni se ua^ Silvestrov večer opolnoči z brisačo, namočeno v vodi, ki je bila blagoslovljena na Stefanovo. Ko si se namočil po vsem telesu, se ne smeš obrisati, ampak teci nag trikrat okoli hiše in poglej vsakikrat skozi okno. V hiši zagledaš vse kar sc bo zgodilo v drugem letu.
♦
Na novega leta dan vstajajo dekleta zarano in hode po vodo. Katera preje pride, vrže jabolko, v katero je vtaknjen rožmarinov šopek, v studenec, da lažje in hitreje dobi moža. *
Kdor na novega leta dan pade, bo v tem letu umrl.
Na novega leta dan mora dekle, k! se hoče kmalu poročiti, vodi darovati. Vsaka stopi k studencu in vrže v vodo penez (denar) govoreč: •»Ljuba voda! Jaz ti darujem od dna do dna in sem za moža že zadosti godna!« *
Deklica, ki si želi lepega ženina, gre na Novo leto še pred solnčnim vzhodom skrivaj k studencu, kjer vrže rdeče jabolko s temi besedami v vodo:
»Voda! Jaz ti darujem od dna do dna, Jaz sem za moža že dosti godna, daj mi za moža Stefana ali pa lepega Urbana!«
je dosedanje uspehe prinesla naša ne idealno, vendar že precej dobro izvedena organizacija. Naše stremljenje mora iti za tem, da po možnosti v vsaki občini obstoja posebna krajevna organizacija stranke. Letošnje leto smo število naših organizacij v mariborski oblasti pomnožili za lepe desetine, v 1. 1928 moramo prekoračiti število 200. V znamenju nezlomljenega idealizma in poguma, v znamenju borbenosti, v znamenju pozitivnega dela stopimo vsi v novo leto!
Bilo. nam vsem srečno!
•' Stran 2. „
.Mariborski V E C £ R N I K Jutra^
"V Maribora, dne ČU. XJ1. lUdr.
ObCInski grbi In ostati nekdaj
Sn danes
SPREMEMBA OBČINSKIH GRBOV. — »AVTONOMIJE« OBČIN V SLOVENSKIH GORICAH NI VEČ. ČUDNA ZN AMENJA NA PRAPORJIH V OBČINSKIH PEČATIH. — ZANIMIVOSTI HERALDIKE V SLOV. GORICAH. — VAŽ-
TE SLOVENSKE POSEBNOSTI.
NOST TOČNEGA RAZISKOVANJA
<ri:-;V:	Maribor, 31. decembra,
> Zopet je izginila neka posebnost naših Jerajev in izročena je usodi vseh drugih starih običajev — pozabljenostl Ko je ! veliko županstvo lani izdalo nalog, da si morajo občine nabaviti nove pečate, so se nad to spremembo posebno spogledali občinski možakarji ob Pesnici, Ščavnici in Muri. Nič niso bili veseli, da
se sme občinski pečat okititi z dvoglavim državnim orlom. To ni nič čudnega, saj ‘so tudi mariborski občinski očetje protestirali češ, mariborski grb z golobčkom in stolpi mora ostati nedotakljiv, »avtonomija« se ne sme kršiti. Ostal je mariborski grb in »avtonomija«, pač pa je ni .yeč tam v Slov. Goricah...
j Nikjer po vsem Slovenskem ne najdeš pposebnosti naših Ščavničarjev in Pesni-ičarjev. Imenujejo se tudi Dolanci napram iGoričanom, ki jih loči črta Apače—Sv. jtTrojica—Sv. Rupert—Sv. Martin pri .Vurbergu. Tu ima vsaka vas že iz starih ‘časov svoj grb ali znamenje, s katerim jse je ponašala ob svečanih prilikah, po-jsebno ob primicijah in večjih svatbah. iPraporov ali »bander« z grbom sicer niso Imeli po vseh vaseh, pač je bil občinski pečat vsake občine olepšan z vaškim znamenjem.
|i Nekdaj so se z vaškimi znamenji med seboj dražili, uganjali so z njimi razne [burke in so skušali eden druzega kar najbolj osmešiti. Ob svečanostih je bila ! največja sramota za domačine, če so jim [•gosti znamenje ukradli.
| Vaški grb je bil ponos cele vasi in kadar se je bilo treba »postaviti«, so izbrali najlepšega fanta-jahača, ki je na konju zastopal e*st cele občine. Ko je 1. 1S56 • avstrijski -česar otvoril mariborsko ka-•detnico sedanjo inženjersko podoficir« fsko šolo, se je slavnosti udeležilo 140 jahačev z Murskega polja v narodni noši s svojimi grbi na praporih. Zbujali so občno pozornost in seznanili navzoče j Nemce s to slovensko posebnostjo, ki je na vse napravila globok utis. (Po Oest.-■ung. Monarchie in W. u. B.) V teku 70 ■let je izginila najprej murska narodna jnoša, pozneje prapori, občinska zname-inja so ostala le še v občinskih grbih na ‘občinskih pečatih. Lani pa je izginila tu-•di ta »avtonomija« občin ob Ščavnici, Pesnici in Muri. Vse nosijo sedaj enoten državni grb...
; čudna so bila znamenja v grbih teh občin in bila bi velika škoda, če bi se ti grbi prezrli ali celo pozabili. Vsekakor bi bilo treba zbrati in raziskati ta starodavni pojav, ker se splošno trdi, da Slovenci nimamo svojih grbov, imela so jih le mesta z nemškim plemstvom. Strokovnjaki heraldike bi ta nemški »dogma« s temeljito študijo prav lahko izpodbili in nam s tem razkrili važen moment iz naše preteklosti. Zanimivo je namreč dejstvo, da so nekatera krajevna imena v zvezi z občinskim grbom. Vsekakor .važno za krajepisnega raziskovalca!
Naj sledi le nekaj značilnih krajev širom Slov. goric in Murskega polja, nekaj 'jih je tudi ob Dravi, kjer pa so grbi iz občinskih pečatov zginili že mnogo prej, drugod pa največ lani.
Blaguš pri Sv. Juriju ob Ščavnici je Imel uš. Sosedi so jih dražili: »Na Bla-giiši majo puno viiši«. — Bolehneci so imeli znak kruh v kanjeru (kanjer je namreč tipična prleška popotna torba, ki se obesi preko rame.) — Boreči pri Sv. Križu so imeli muho, Bratonečici pri Sv. Tomažu pa jelena, Brezje pri Sv. Juriju brezo, Brkovci tudi kanjer, zato so jih sosedje dražili: »Brkovci imajo kanjer na gobci.« Cogetinci pri Sv. Antonu pa raka, dočim Čagovci pri Sv. Juriju kačo, Dragotinci — klobaso, Drakovci pri Mali Nedelji pa zmaja, Frankovci pri Ormožu so se ponašali z žabo, Gajčovci pri Sv. Križu s hudičem, Gajovci pri Sv. Marjeti z želvo, Gočova pri Sv. Rupertu pa s čeljustjo. Hardek pri Ormožu se je »postavljal« z lisico, Hum z goslami, Ivanjkovci z muho, Ivanjci pri Negovi z bikom. Kamenščak pri Ljutotneru.se je o-vekovečil z žabo in je znana pe-erng
»Mi Kamenščanci sami pijanci penez več nemarna hodmo domo.
4 '
Mamo še ’raamo žabo na lanci, žabo oddamo, peneze 'mamo.«
(Vrazova zbirka VIII.)
Ključarovci pri Sv. Križu so imeli ključe, Krabonošci pri Sv. Juriju blazino, Kozirščak pri Sv. Tomažu kozo, Krapje pri Ljutomeru krapa (ribo), Kutinci kutino, Lešnički vrh pri Ormožu pa lešnike. Uradni grb Ljutomera je konj, Miha-lovcev pa prašiča. Mota pri Križevcih ima ribo, Murski vrh pa »pint vina«. Osek pri Sv. Benediktu sekiro, Pristava pri Ljutomeru mak, Pušenci pri Ormožu psico, Rožički vrh pri Sv. Juriju grozd, Rucmanci pri Sv. Tomažu ježa, Sovjak pri Sv. Juriju pa kakor pove ime — sovo. Neenotno je bilo Središče: trg je imel znamenje piščeta, nekatere hišne skupine pa zajca, čapljo in ščuko. Stanetinci pri Sv. Juriju so si izvolili »prečo« (presto) menda zato, ker je tam navada, da za pust »preče« pražijo. Stonjci pri Sv. Marku so imeli »jetrnco«, to je klobaso iz jeter in kaše, Šalinci pri Ljutomeru črešnje, Trnovci pri Sv. Bolfanku pa »godlo«. Pripovedka pravi, da je nekdo kolinil in si je v naglici z godlo umazane roke v laseh obrisal in odšel tako v krčmo. Godla je ostala njemu in sovaščanom v spomin v vaškem grbu. Tur-janci pri Kapeli imajo za znak krožnik žgancev, ker je tam ta jed jako priljubljena. Pravijo, da jedo zjutraj, opoldan in zvečer »žgajke«. Slavni Veržejci so imeli v uradnem grbu ribo, Sv. Bolfank sinico, Zablenščak pri Sv. Tomažu konjenika, Zupetinci pri Sv. Andražu kravji rep itd., itd.
To je površen pregled najznačilnejših grbov, zraven tega je še ohranjenih več pesmi o teh znamenjih, ki so jih imenovali tudi »vesnice«. Slovenjgoriški pesnik Bož. Flegerič je za ženitovanja zložil šaljivo pesem, ki omenja najrazličnejša znamenja raznih krajev. Baje je bila okoli 1. 1870 silno priljubljena in se je pela tudi na velikih primicijah, ki v Slov. goricah niso redke.
Stare občinske štampiljke leže sedaj v nezavarovanih občinskih arhivih. Agilnemu mariborskemu zgodovinskemu društvu bi se z dobro voljo in malimi gmotnimi žrtvami gotovo posrečilo, rešiti te — sedaj zavržene — vaške grbe, ki tvorijo izginulo originalnost Slov. goric, razen tega pa še edini sodobni dokaz posebne slovenske heraldike. Če že imamo opis mariborskih dreves in ptičev, pa še žrtvujmo nekaj za študijo siovenjgoriških grbov!—
L?udska univerza
Mozartov večer, ki se bo vršil v pon-deljek, 2. t. m. v veliki kazinski dvorani, ima sledeči vspored: 1. Predavanje o Mo zartu (s 50 skioptičnimi slikami). 2. Godalni trio: Divertimento. (Allegro, Ada-gio, Menuetto, Andante). 3. Pesmi: Večerno razpoloženje. Vijolica. Oponmitev. 4. Violinski koncert es-dur (1. stavek). 5. Arije: a) Velika arija done Ane iz »Don Juan«, b) Arija paže iz »Figarova svatba«. c) Koncertna afija za koloraturni sopran, vijolino in klavir. 6. Duo za dve vijolini. 7. Komorni kvartet: Overtura k »Figarovi svatbi«. Proizvajajoči so: 0-perna pevka P. Ulmova, prof. R. \Vag-ner (vijolina), dr. Iining (vijola), H. Koot-schak (čelo in predavanje), dr. Schmidt (klavir). —
Izpit
Mariborski in dnevni drobiš
Zemljiška in gradbena posojila Drž. hi potekarne banke.
Mestni magistrat mariborski je prejel od velikega župana mariborsko oblasti nekaj komadov seznama listin, ki jih je priložiti prošnjam na Drž. hipotekarno banko za posojila na zgradbe in nekaj komadov seznama listin, ki jih je prilagati prošnjam za posojila na poljedelska zemljišča, obenem z navodili radi dajanja posojil strankam. Pogoji za posojila privatnim osebam so: 10% anuiteta t. j.
9% obresti in 1% za odplačilo na leto.
Anuiteta se plačuje polletno v naprej.
Tiskovine so interesentom na razpolago v mestnem knjigovodstvu, kjer se dobe tudi natančnejša navodila. —
podporočnika
ekonomske
115
stroke
za r«
is v	»omožil z o ^ m uspe-
hom g. Antou Štepic iz Maribora. — Častitamo 1
Ekspresni odgovor.
— Mhm, to bolezen pa že poznam! Človek ali znori ali pa umre za njo!
—■ Koliko časa pa jo že imate...»
Blažene »komisije«.
Dan na dan poročajo listi iz prestolice: ».... obrazovaua je jedna komisija, kojoj je zadatak...« itd. itd. Pri vsej »štednji« ni in ne bo še konca komisij. Najnovejša taka komisija je sestavljena v ministrstvu prometa, ki ima nalog zbirati podatke pri generalni železniški direkciji in podrejenih ustanovah ter na podlagi teh svojih opazovanj predlagati nov način štednje... Dvomimo, da bi se še sploh kdo spoznal v vseh neštevilnih komisijah v Beogradu, ki morajo pognati lepe državne denarje.
Koliko imamo železničarjev.
Ministrstvo prometa je izdalo pregled o stanju železniškega osobja, ki je z dne 1. septembra t. 1. naslednie: uradnikov prve kategorije 804, druge 2271, tretje 5282, skupaj 8357. Zvaničnikov je v prvi kategoriji 2971, v drugi 12.928, skupaj 15.890. Služiteljev je vseh 2655, pomožnega pisarniškega osobja 2422 in 39.288 delavcev, skupaj 41.709. Celokupno število železniških uslužbencev znaša 68.691.
Sprememba postajnega imena.
S 1. februarjem 1928. se spremeni dosedanji naziv postaje »Trg Ljutomer« v »Ljutomer postajališče«. —
O vlomu v bolniško blagajno.
V zvezi z vsestransko preiskavo, uvedeno predvčerajšnjim glede vloma v bolniško blagajno so dognala naša polioijska oblastva, da je prispel nekaj dni pred vlomom v Maribor zuani in radi vloma že večkrat kaznovani J. M., ki je vrh tega še izgnan iz našega mesta. Policija je napravila predvčerajšnjim racijo po vseh javnih lokalih, da bi vjela sumljivega tička in mu izprašala vest, če je kaj na njej tudi iz bolniške blagajne. Ta racija je o-stala brezuspešna. Ker pa naše varnostno oblastvo ve, da sc vlomilske familije dru žijo često po privatnih stanovanjih, so pričeli policisti pritiskati tudi kljuke zasebnih lokalov, in sicer takrat uspešno! V nekem takem kotu so iztaknili gospoda J. M., ki ga sedaj zaslišujejo na komisari-jatu. Ima li aretiranec kake zveze s tisočaki bolniške blagajne še ni znano.
Studenškemu Sokolu je daroval brat Rustja znesek 100 Din, katerega je prejel v poravnavo neke svoje častne zadeve. Sokoi v Studencih želi svojemu bratu še več takih poravnav, ki naj bi napredovale vsaj še za eno 0. —
Tatvina suknje.
Včeraj je neznan uzmovič ukradel Jaromiru Berkiču zimsko suknjo iz stanovanja v Krekovi ulici 16. Sumi se, da je tatvino izvršil kak berač, ki je slučajno našel stanovanje odprto. Suknja je vredna 1500 Din.
Nenavadna nesreča.
Včeraj popoldne je neki delavec razkladal premog pred Veliko kavarno in ga usipal skozi odprtino na hodniku v klet. Med delom se je nekoliko odstranil, komaj pa se je ozrl, je videl, da je zdrsnila v odprtino 68!ctna Antonija P. kateri je takoj priskočil na pomoč. 2enica se je pravočasno prestregla na lastnih rokah, hlapec pa jo je dvignil iz odprtine. Ker je čutila v notranjosti telesa bolečine, so jo z rešilnim avtom prepeljali na dom. —
Odvetnik dr. Avg. Reismnn
v Mariboru je preselil svojo pisarno iz Slovenske ulice na Aleksandrovo cesto št. 12, drugo nadstropje, vogalna hiša. Telefon št.	zm
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev priredi danes v Gambrinovi dvorani Silvestrov večer s sledečim sporedom: koncert, ples, nastop poštnega pevskega društva, ob 24. uri staro in novo leto v živi sliki in druge šaljive zabave. Začetek ob 21. uri, konec ob 4. zjutraj. Vstopnina in ples prosto. —
Plesni venček policijskih nameščencev.
Društvo drž. policijskih nameščencev in upokojencev mariborske oblasti vabi cenjeno občinstvo na plesni venček, ki se' bo vršil 14. januarja v dvorani Union na Aleksandrovi cesti. Začetek je ob 20., toaleta promenadna, vstopnina 15 Din.'' Sodeluje vojaška godba. Ker je za prvo vrstno zabavo, okrepčila in izvrstna vina vse najboljše pripravljeno, se naproša obilne udeležbe. — Vstopnice se dobijo v predprodaji na polic, komisarijatu v sobi št. 16. —
Trgovski ples.
Vsled mnogostranskega povpraševal nja objavlja Trgovski gremij v Mariboru,] da se bo trgovski ples vršil dne 21. janu-j arja v dvorani pivovarne »Union«. Vabila! sc prično razpošiljati že prihodnji teden.!
223r
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani
prireja efektno loterijo povodom 251efc*j nice obstoja. Glavni dobitek je avto, nar-! daljnji glavni dobitki pa konj z opremo! in vozom, radio-aparat, 1 vagon premo-’ ga, šivalni stroj, moško ali žensko kolo, j dinamo, stenska ura, zlata žepna ura,1 100 m platna, poljska kovačnica in mnogo drugih bogatih dobitkov. Žrebanje bo L,' februarja 1928. Cena srečki je 3 Din. —s] Obrtniki in prijatelji segajte po njih! Naročajo se pri Zvezi obrtnih zadrug Ljubljani, Bethovnova ulica. —.
Akademski ples.
Cenjenemu občinstvu javljamo, da srna razposlali vabila za svoj VIII. elitni ples, ki bo 5. jan. v Narodnem domu. Ako komu pomotoma vabila nismo poslali, naj nam to blagovoli oprostiti. Vabila so do 4. jan. na razpolago v trgovini pri g. Zlati Brišnik. — D. J. A. v Mariboru. 2210
Filmska vest!
Največji film sedanjosti »Šah carici«, katerega opis smo že svoječasno objavili, bo v kratkem predvajan v kinu »Union« v Mariboru. V Berlinu se je pred vajal omenjeni film v 68, kinih naenkrat, v Zagrebu istočasno v dveh, ter ravnokar v Ljubljani z rekordnim uspehom.
2188
Živčno slabim in nerazpoloženim
zasigura Franc-Jožef-ova grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni se da Franc-Jožef-ova voda uspešno uporabljati tudi pri težkih obolenjih mozga in sklepov. Dobi se povsod.
Ne v potu svojega obraza, ampak s pomočjo moderne znanosti peri svojo perilo! Peri perilo, ne da pereš, »Radion* pere sam, pa radi tega še danes kupi en zavitek! Ne škodi perilu.
Koristna čistilnica.
Kakor razvidno iz oglasa, se je ustanovilo kakor v velemestih tudi pri nas priporočljivo podjetje, ki temeljito čisti stanovanja in opreme. Gospodinje se bodo gotove zatekale k tej čistilnici. 2193 Ure, zlatenina na obrobe brez poviška. Hger, Maribor, Gosposka ul. 15. —	12-a
Treba računati!
— Ali ste znoreli, da hočete poročiti svojo kuharico, ki vam je skozi vsa leta že toliko pokradla?
— Baš za to! Tako pridem do svojega denarja!
Vedno služben.
— Gospod občinski redar! Je-li tu po! na kolodvor?
— Po sklepu občinskega sveta vam tega ne smem izdati: zadovoljni smo, da
y,%s enkrat dobili semkajj
K poglavju o gojitvi dorasfe glasb®
KITARA V SLUŽBI NAŠE NARODNE LJUDSKE UNIVERZE ZA
Glasbeni pokret je odsev socijalnih in kulturnih prilik, v katerih živi ljudstvo. V dobah, ko je cvetelo intimno družabno življenje, ki se je osredotočilo v domačem krogu in v krogu ožjih znancev in prijateljev, je imela tudi glasba, produktivna in proizvajajoča, temu primerno obliko. Prevladovala je domača glasba, namenjena v proizvajanje v manjših prostorih, kajti koncertnih dvoran, kakršne imamo danes, še niso poznali. Z razvojem prometnih sredstev, industrije itd. je dobilo polagoma tudi družabno življenje drugo lice. Danes sili' vse bolj v javnost in v širše kroge in temu primerno se je tudi predrugačilo glasbeno življenje. Umetniška produkcija se je izpopolnjevala in zahteva od proizvajajočih večje muzikalno-tehniške sposobnosti. Kot domač instrument si je pridobil klavir nekako dominujoče stališče. Tehnika tega instrumenta se je po zadnjem stoletju izredno izpopolnila in zahteva danes že Vztrajnega in temeljitega študija; k temu so se nabavni stroški, v primeru s povprečnimi dohodki srednjih slojev, neprimerno dvignili.
Kaj druzega je bilo v dobi, ko je cvetela intimna domača glasba. Rabili so takrat instrument, katerega si je nabavila lahko vsaka družina. Bila je to lutnja oz. k i t a r a , ki je tudi glede ročne uporabe prav odgovarjala podanim prilikam. (Lutnja se razlikuje od kitare po večjem in izbočenem trupu). Uporabila sta se ta instrumenta v svrho spremljave petja, kakor tudi za proizvajanje solističnih komadov. Literatura je bila močno razvita in je nudila dokaj izpremembe. Doba pro-cvita te glasbe je trajala več stoletij in je začela propadati, ko je stopil na površje klavir. In to na škodo splošne muzikalne kulture in muzikalnega udejstvovanja najnižjih mas. Da se gojitev domače glasbe spet oživi in vzbuja veselje do , muziciranja, se je začelo propagirati igranje na kitari. V Nemčiji in na Francoskem že z vidnim uspehom. Mnogi glasbeni zavodi in muzikalne akademije so uvedli pouk v kitari oz. lutnji in ga goje ravno tako, kakor vsak drug instrumentalni pouk. Za širše kroge se prirejajo še posebni tečaji, kjer si udeleženci lahko pridobe toliko spretnosti, da morejo izvršiti spremljavo k petju. Take tečaje ,so uredile tudi z uspehom razne
MUZIKALNE KULTURE. — TEČAJ IGRANJE NA KITARI.
izobraževalne institucije, kakor Ljudske univerze, Uranije i. dr. Na ta način hočejo širiti muzikalno kulturo in vzbujati veselje do instrumentalne glasbe, kajti nabava tega instrumenta ni zvezana z nedosegljivimi materijalnimi izdatki.
Uporabi se kitara v prvi vrsti v svrho spremljave petja. Tukaj pride v poštev narodna pesem, ki je nevsahljiv vir zdrave poezije in glasbe. Naša 'umetna glasba postaja čedalje bolj komplicirana in njeno proizvajanje je za povprečno na-obraženega instrumentalista in zborove-ga pevca že otežkočeno.
Čutimo torej potrebo po poenostavitvi muzikalnih oblik. To nam pa nudi edinole narodna glasba, h kateri se zateka u-njetna glasba zmiraj takrat, če zaide na napačna razorjena pota. Domača glasba, sloneča na narodni umetnosti, naj bo torej prepotrebno dopolnilo današnje u-metne glasbe. Noben del ne more nadomestiti drugega in oba imata isto pravico do obstanka. Napram klavirju, ki igra kot domač instrument danes vodilno vlogo in pride tudi kot spremljajoč instru ment v poštev, ima pa kitara oz. lutnja to veliko prednost, da se njen ton od narave prilagodi človeškemu glasu in da mu je nekako adekvaten. Je mehak in nežen in se zveže s petjem v ubrano celoto. Priljubljena je radi tega kitara zlasti pri potujočih družbah in izletnikih, kakor planincih, skavtih i. dr. Ti imajo med seboj kaj radi kitarista.
Ta instrument, ki je bil v stari dobi tudi pri nas v rabi in katerega še najdemo v kakem pozabljenem kotu, naj pride spet v veljavo in naj stopi v službo naše narodne muzikalne kulture.
Ljudska univerza namerava po vzoru sličnih ustanov tudi v svojem področju uvesti tečaj za igranje na kitari (oz. lutnji) in sicer predvsem z ozirom na uporabo tega instrumenta kot spremljajoč instrument k petju. Tukaj si posameznik lahko pri vztrajnosti v razmeroma kratki dobi že pridobi zadostnih spretnosti, ki mu bodo v veselje in v spodbudo. Tečaj bo trajal štiri mesece, pri tedensko dvakratnem pouku. Spremljanje narodnih in drugih lahkih pesmi pa bo smoter, ki se bo dal v tem času že doseči.
Pojasnila daje prof. Hinko Druzovič. (Krekova ulica 14, II).
Gmalnilt® voli ve na Pdhorji
KUP SPISAU: POHRSKI TIJEK, PROFESOR ZA POIiRSKO ŠRIFT.
Pumf zasleduje Pimfa
Maribor, 30. decembra.
Pimf! — zaslišim na badnjak v večer... iz bližnjega gozda. — Kakšen Vrag še nocoj, ko naj bo mir ljudem na zemlji, ne da niti ljudem niti ubogim param zaželjenega svetopisemskega miru. — Zgrabi me. sveta jeza, vzamem gor-lačo in hajd za Pimfom. Grem preko vrta proti bližnjemu potoku. — Kva-kva-kvi*! zasiišim v zraku, kva-kva se oglasi odgovor na potoku. Fi-fi-pumf in racak je sredi med svoio brezskrbno po potoku plavajočo, se potapljajočo in hrane iskajočo družoo. Da ne skalim tej družinici božjega miru, naredim velik o-vinek in stopim po položeni deski čez potok. Za grmom se ustavim in pogledam proti bližnjemu bičevju. Na eni strani bfčja potaplja svoj kljunček v vodo črna divja kokoška, na drugi strani pa se ravno prikaže iz vode potapljajoči se ponirek. — Tiho se odstranim, krit od grma s pozorišča, da ne oplašim mirno plavajoče božje.živalice. — Nato stopam preko travnikov in njiv iskajoč z očmi, kje bi bil ta preklicani Pimf — a njega od nikoder ni. Pač pa zrem jato divjih gosi, ki si iščejo hrane po razritem nizkem snegu. Morda se je pa Pimf potuhnil v bližnji gošči? — Hajd za njim!
Tiho in previdno stopam po nebeško lepem zimskem gozdu. Stopim prihuljen po prstih za grm in glej! Je-li to res, ali ie le svetovečerna vizija. Na levi pred menoj so tla poraščena z gostim robidovjem in sempatja štrli v nebo po malo s snegom pokrita smrečka. Sredi med ♦obidovjem Donosno stopa srnjak in se
ogleduje pozorno naokoli, za njim pa brska s črnim gobčkom šibkonoga srnica po robidovju. Od desne prileti v robidovje ravno tropa šestih jerebičic, na levo v gosti suhi travi pa stopica prekrasni fazan s ponosno dvignjeno glavo s svojima družicama, iskajočima božična darilca. Vse te božje živalice praznujejo danes tukaj svoj sveti večer in iščejo na božji mizi darilca božičnih drevesc, lepših kakor si jih more izmisliti in napraviti najbujnejša človeška fantazija, la darila so baš skromna — obstoječa iz suhega robidovega listja, suhe trave, redkih preostalih zrnc, ličink, črvov in sličnega in skrita pod nizkimi v snegu se lesketajočimi božiča' m drevesci — rastočimi smrekicami. Kar proč se mi ne da od tega nebeškega prizora.	j
A glej! Dela se že tema in hajd naprej a Pimfom. Na drugi strani gozda stopim zopet na njive in glej ga vražjega Pimfa. Notri je v detelji za kopo skrit, držeč puško brez jermena pod pazduho kot kmetič gnojne vile in vidi se mu, da bi mu bo bolje stalo veliko ponkalovo pero za ušesi kakor pa puška. Ko me pa zagleda, 1 bolje začuti, jo ubere urnih krač v goščo. Ravno še toliko se Je videlo, da sem spoznal tega Pimfa	Jaz	Pumi.	i
— Škandal! Sedaj ob štirih zjutraj mi prilomastiš domov! Vso noč nisem zatisnila očesa!
—Kaj misliš, da sem ga jaz!
*
— Samota je čisto fletna reč! Samo nekaj ljudi moraš imeti, da ga z njimi lomiš.
Daber den Vam boug daj, gospoud Večernik! Čujte, to.je bju ne velki hejc no špos s totimi volitvami na Pohrji. Sn si kor mislo, da toto ni za vun nahat, ko bi le za gvišno. vedeo, da Vam žiher pošlem, ko pa še kene vejte, kozani čla-vek sn jas. Le borajte, pa bote čuli, da sn bju pr totih volitvah sekreterkomiser. Gorpostovili so me gospoud rihtar somi, ko so jim gospoud Sres u toto prvolili. Ml žiher virjete, da sn za rihternije dosti brihtn, ko sn hodo osn lejt v šoulo u fajmostrovi bajti u prvi klas. Fortnofčrt sn meo 5 u provopisi. Tak so rekli gospoud šolmaštr u tem storem cajti. Moja dčklina, ko hodi kaj mondern z nogi-mi nagami, mi je rekla, da 5 nes glih teko pomejni, ko odlično, to se provi, da bolši ni kous bit. Toto mi je dalo šnajt no korajžo za pisat.
Tote volitve so ble na toti kraj šmorč-kiga Pohrja, jas sn pa doma tri vure preč na honi kraj vade na smolejnem brejgi. V61ili so pr tem zgurnem žomaštri glih vihka hmela,- ko je ta prvi spoud pod mraulijo bajto. Cejla rejč je bila toka: testi, ko se je repenčo proti gmajnski rihterniji no ralom, je use svaje štime posadiu na ne šposik vous, ko ni meo nej repa nej glave, no je delau pr-pr, pa šrojau pii-pu. Zapeleo jeh je na politiš shad no je govorju na toti furm: Vejte, ldri ludi so naprednoki? To so tčki ludi, ko se pr piti no jesti naprej držijo, pr deli pa nazaj. Nazadnoki so pa testi frc-lamani folk, ko se pr piti no jesti nazaj držijo, ko so pa pr deli, pa naprej pode-jo. Mi nismo nej toti nej honi. Noša viža je tota: mi smo mi, ko somi lubirno se no svaje politiš ceste. U nošem grobni mdrju bjt ceste tak samzrihtane, da' bojo za pr-pr-tef-tef, h6ne zgr na vrhi pa va-lojo za hop-hajc-stija. Tam zgr na vrhi mislio, da so t&k zdreli tudi, da ni trejba u politiš stronki dejlati, no da lehko use ludi na edn gospoudorski kup zmečejo. Tokih ludi se todi ta liberal gospoud poslane u Morpogi boji, pa bi se mi kor, ko jeh momo colo pred nousom. Le fejst kup držimo no usf kup ruknimo, pa bo zmoga noša. Živio mi!
Pa so šli volit dvej škotli, ko sta ble pr pauerski pejči pr žomaštri gorpostau-leni. Ta prvi so volili gospoud rihtar somi no so rekli: Ena soma žlohta smo tote volitve kup sproviii, no tu le vam naprej postovim nošega sekreterkomi-serja, ko je todi noše žlohte. Meni je toto koj tak pošegetalo pr srci, tak mi
je daro djalo. Pa sn se zahvolo, no sfl reko, da kaj tokiga ni u cejlem Morpogi, no nej na cejlem. svejti, da bi ena soma žlohta ene cejle volitve vunspelola. Pa sn še todi reko, da bom genau po paragrafi hodo, pa da glih tdk nčm vsok šrnorn na protokol dan, če nobo glih kčka ekstra posčjbnega. Ludi so todi lejpo manjrleh volili, da ni blo nobene raufarije. Črez ne cajt so nas pa moti rihtarca pustili borat, če nas že kaj lakota mortra. Use smo rekli: sevejde, ko pa momo žaloce pr. sebi. Notri u piskri so pasloli pečenga srj6ka no tri cušpaj-ze. Ko so noša teta piskr duodkrili, je tak prdjšelo notr pod nous, da so se nam koj sline scedile dčuta po rušah no dou-ta po jopi. Pr jesti so bil usj tak ajfrik, da so pozobili, da so politiš nasprout-niki. Glih tak mare bet todi colo gvišno u Beogrodi. Po srjoki smo usf dobili suhe krofe, jas todi. Da bi lejpši vu nbre-šlo, sn reko, da toto pač ni prau, da čla-vek pr volitvah ne smej pit. Pa sn dau na glasovoje, če srjok u želoci pr volitvah žiher pije. Usf so bli pr pometi no so rekli: ko-pa-te, gruškovo mlejko brez akah61a že lehko pije. Te smo pa koj po-sloli glos moteri rlhtarci, no smo dobili no pouno konglo gruškovega mlejka. Vejte, gospoud Večernik, tak smo se režali, da smo si notr u šnajcar souze brisali, če ni blo šnajcara, pa notr u rok&u. Testi gospoud, ko je pr ajznponi loka-matffirer, je od somega smejha dou s pejči podo.
Ko je kozala vura trifirtlce na pgt, se je klop pod to drugo škotlo požčnknila, nage pa razšprdjcale, no smo usf rekli, da bo škotla dvojčke mela. Koj hitro po petih pa je rihtik dvojčke mela. Tistima dvejma, ko sta pr rojstvi poulek stala, so toke debele souze prtekle douta po lici. Zaj so se odprle vrote, no je usž pouno ludi notr stopilo, no so usf grato-Ifrali rihtaru n6 tem storem možom, da so tčk fejst zmogali.
Gospoud rihtar so mi špandfrali za majo moujo nega cejlega zajca brez glave. Jas pa Vam, gospoud Večernik, pošlem toto klabosarijo za nouvo lejto, Vas lejpo pogrfsam no pozdrovim, no vunšam prau no srečno no vesejlo nouvo lejto. Če ste ledični, pa Vam boug daj za fčišenk no bogoto, šikano nevej-sto, pa frišna mare bit. Vejte, zako? Ko »šikana« je boljši ko »zaubrna«, bogotih pa več ko frišnih.
Težka nesreča na Glavnem trciu v Marhoru
Davi ob pol 9. se je nudil občinstvu na zelo frekventirani in od mesarskih stojnic zabarikadirani Koroški cesti, razburljiv prizor. Zdivjan konj je zgazil in s sanmi povozil 721etno ženico, ki se mu spričo gneče, ki je vladala ob tržnih urah na Koroški cesti, ni mogla več umakniti.
Spočitega konja je splašil koncem Državnega mostu mestni avtobus, ki ga je prehitel. Zdivjana žival je v galopu krenila na Glavni trg. Voznik, posestnik Konrad Pukl iz Razvanja, ki je na saneh prišel v mesto z ženo, ni mogel z vajeti obvladati konja, ki je drvel med gnečo poplašenih ljudi. Na ovinku na Glavnem trgu so se sani radi naglega, okreta prevrnile in stresle krotitelja in soprogo ter ostalo breme v sneg, dočim je žival divjala brez zaprek in ovire naprej. Konj je zadel s prevrnjenimi sanmi v neko vozilo, pri čemer je v skoku izpremenil smer in pokopal pod kopiti žrtev — ne;ko ženico, katere identite se ni moglo takoj ugotoviti. Pohojeno in v snegu povaljano so pregazile tudi sani, divja kobila pa je drvela naprej p6 Koroški cesti, Vodnikovem trgu, na vojašniški trg, kjer so jo ustavili.
Nesreča in divji beg splašenega konja sta povzročila med številnim občinstvom nakupovalci in prodajalci splošno paniko. Množica se je zgrnila ob žrtvi, ki je nezavestna in smrtnonevarno ranjena ležala pred gostilno Anderle. Ker se ni takoj moglo ugotoviti njene identitete je med ljudmi zavladala panična radovednost, zlasti, ko so nezavestno ženico z avtom odpeljali v bnlnmo. Ugibanja so .
povzročila mnogo strahu in nakupovalci kot prodajalci so bili v nestrpni skrbi r^di svojcev. Končno se je vendar dozna-lo, da je postala žrtev nesreče 721etna Marija Petek iz Nove vasi — žena dninarja. V bolnici se dolgo ni zavedla in je njeno stanje kritično.
Mariborsko gledališče ,
REPERTOAR:
Sobota, 31. decembra ob 20.30 uri »Vesel Silvestrov večer«. Izven.
Nedelja, 1. januarja ob 15. uri »SnegulčU ca«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Takrat v starih časih«. Kuponi.
Pondeljek, 2. januarja. Zaprto.
Torek, 3. januarja ob 20. uri »Eva« ah-D. Kuponi.
Sreda, 4. januarja ob 20. uri »Živeli tato-J vi« ab. C. Premijera.
Četrtek, 5. januarja ob 20. uri »Madamtt Butterfly« ab. A. Kuponi.
Nov zdravstveni zavod v Mariboru
Že večkrat smo poročali, da skuša mariborski oblastni odbor razbremeniti mariborsko bolnico z ustanovitvijo posebnega porodniškega oddelka v lastnem poslopju. Sedaj so vse priprave v nalašč za to kupljeni hiši nekdanjega sanatorija v Petrovem selu že toliko napredovale, da bo v sredo 4. januarja 1928. kolavda-cija porodniško-ginekološkega oddelka, nakar bo v četrtek 5. januarja slovesna otvoritev novega zdravstvenega zavoda naše oblasti. Blagoslovitev zavoda bo-najbrž izvršil škof g. dr. Karlin.
.1  --------------------------------\	-m
ttarffierisKf t t C ? V * 1* TtM
V Maribora, Sne 3ff. Xfi. '$31.
Nedelja, Gospodov dan
REFLEKSIJA NA STARO LETO.
Maribor, na Silvestrova. 1927, UVOD.
kar’sem tu napisal, bo enim knji-iga.na par listih, drugim film vseh nedelj [y:- letu, tretjim tendencijozna moralna [pridiga, četrtim zopet politično-pretira-foa lamentacija, ostalim zopet kaj druge-ffea. Pa ni ne eno, ne drugo, ampak objektivno gledanje in doživetje. Živi zapiski SO živih in mrtvih nedelj celega leta...
-Nedelja je, Gospodov dan... Zvono-fvi se pogovarjajo iz line v lino, s hriba \tt dolino, z doline v planino... Svetnik
svetnico. Od vsepovsod prepevajo in •Ssličejo ter iščejo poti v dušo človekovo.
Cerkvica na gori. Kakor kliče skrbna poklja svoje negodne mladiče. V pisanih kramah hite piščeta, sledeč božajočemu klicu matere, ki je čula tik pred sabo [žvižg mesaželjnega, krvižejnega skovirja,... Nedelja je, Gospodov dan...
II.
^ V cerkvi. Pridiga o krščanski ljubezni ido bližnjega. Primera o dobrem pastirju, ki je tvegal svoje življenje za izgubljeno ovco. Dobri duhovnik govori o dobrih in slabih časopisih, govori o volkovih v ovčjih oblekah, o’ volitvah in njih pomeden za nebeško kraljestvo ter o pogubi ‘onih nesrečnih, ki volijo poganske stranke, ki so v službi hudobnega duha... •— Po koncu pridige izzveni »Oče naš«:... in odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom!...-------------
l ' UL
»Kaj delate fantje?«
»Nože brusimo, danes je — žegna-Oje...«
I Krik sejmarjev se meša s kruljenjem pijanih grl, katerim je govoril dušni pastir o svetosti Gospodovega dne... Med sejmarji in pestro množico vernikov ho-|dijo žandarji s svetlimi noži na puškah, Kastna straža narodu. — —
| »Pri Angelju« so se stepli... Trije so [krvavi. Krčmarju so pobili okna, polomili par stolov, razbili nekaj steklenic... Enega so odpeljali v bolnico, dva so žan-idarji vklenili...
^Nedelja je, Gospodov dan
1L	iv.
.^društveni sobi. Visokorastel mož, ledega, bolestnega izraza govori zbra-fantom in dekletom o narodni prosti, o ljudskih knjižnicah...
Potem vržejo karte? — Eni igrajo, 'drugi gledajo, vmes pa vsi pijejo in govorijo vsi — vprek.
O, nebeški užitek!	.	_ V
Izgubljajo in dobivajo, kajpak.
Nikdo od njih pa ne vidi onega, ki ue-viden čepi na Štefanu sredi dolge mize in draži zdaj enega, zdaj drugega...
»Kaj goljufaš, baraba?! — se zadere na vso moč 6ni, ki je prvi predlagal bratovščino.
»Kdo goljufa, magarac prokleti?,! Tožit te grem« zakriči drugi
Nastane vrišč in kaos.	...
Oni pa, ki neviden od 'vseh gleda fc, grla napol praznega Štefana, cepeta od veselja in se smeji. In nihče ga v trušču ne čuje.
Oštir pa s stoičnim mirom piše in piše s kredo na vrata, na ledenjak, na omaro. — Kreda mu pade iz rok. — — Kozarci lete križem, stoli tekmujejo z udarci, šipe žvenketajo in v to bajno sin-fonijo se mešajo najizbranejše melodk jozne psovke slovenske...
Oštir pa piše in piše... Saj mu je prav. Pozna vse, vsi so posestniki in novoizvoljeni odborniki izobraževalnega društva... Nobenega liberalca ni med njimi. Saj so vsi premožni. Sicer pa je danes nedelja in nedelja ni vsaki dan... Kaj zato?!
Navajen je takih prizorov, brez katerih bi nedelja ne bila nedelja. Parkrat je branil svojo lastnino, pa jo je skupil; zato je bolje, da jim ne moti veselja, saj so vsi petični in dobri krščanski gospodarji in ne kakor tisti učitelj, ki vsakega prvega komaj plača hrano in so mu vse gostilne na poti.
Pa so prišli žandarji in hoteli zapisati celo pobratimijo... Oni, ki. je od Štefana na: mizi skočil medtem na peč, jim smeje mežika nekaj, pa so se zmenili,
da ni bilo nič hudega-------------.
Nedelja je..,
‘VI.
...To je oni učitelj, o katerem so v cer-j&vi rekli gospod, da bo vsak pogubljen fc- kdor ga posluša...
|' Zmenijo se glede vlog za prihodnjo ^gledališko predstavo in določijo dan, ke-j daj se zopet sestanejo.
Krepko stisnejo roke gospodu učitelju fantje in dekleta ter odidejo paroma domov, med potjo se razgovarjajoč o bodočem delu v društvu. —
Nobenemu teh »izgubljenih« ne pade niti na misel, da bi zmerjal župnika, cerkovnika ali kaplana in tudi dekleta ne govore o farovški kuharici, ki jih je zadnjič vse zatožila gospodu kaplanu, __________
češ da hodijo s fanti, v farovž pa ne prihajajo...
V.
Nedelja popoldne v gostilni. — Bratci so združili dve mizi. Jeziki jim tečejo, kakor valčki studenca, besede so sladke ko mana in med... Nazdravljajo si, obe-čajo večno zvestobo, se spominjajo pred-poldanskih »krepkih« besed glede politike iz ust mladega gospoda kaplana._________
Vse plava v navdušenju in zmagoslavju. ------
Nič ne lažejo drug drugemu.
Ker »laž je ostuden greh« so rekli duhovni gospod.
Pijejo bratovščino in se drug drugega poljubljajo kakor da gre za ločitev pred slovesom na daljno pot v Ameriko...
Zunaj sije zlato božje sobice, v krčmi pa je zaduhla sopara, smrad in prah. A novi bratci ne vidijo nič prahu, ne čutijo smradu, a za zlate žarke solnca se ne zmenijo...
Iz hripavih grl zahrešči v disonanci:
Naj Čuje zemlja in nebo — kar dan’s pobratimi pojo...
Naj se od ust do ust razlega, kako ljubezen vs<>k priseg" >*
V mraku se Čuje srebrno trepetanje tamburic... Čez nekaj časa zapoje u-bran dekliški, potem moški in mešani zbor. —
Narodna veselica je, uspeh tistega dela, tistega učitelja, o katerem so rekli gospod, da bo vsak, kdor z njim občuje ali ga posluša, čita njegove knjige in zahaja v njegovo društvo — pogubljen... Gorje tudi tistim ženam, katerih možje bi čitali od učitelja priporočen časopis in volili stranko zavrženega učitelja... Niti odveze ne dobi, vržen bo v temo, kjer bo jok in vedno škripanje z zobmi in odkoder ni rešitve... —
ludi to je nedelja, Gospodov dan..._______
VII.
»Kaj jočeš, Tinček? Tiho bodi! Span-čkaj!« — Kuhka, mama — kuhka! —
»S solzami v očeh mu je rekla ponovno: — »Zaspančkaj, dušica, jutri dobiš« in nevidna solza ji je zdrknila na lice in padla na lice bledikastega otročička, zablestela je kakor briljant v žaru solnca in izginila. —
Žena je obrnila svoj obraz od lačnega črvička in čustvo bridke tesnobe je objelo njeno dušo.
Dolgo je bdela.--------
Pozno v noči, ko so vse skrbi že zaspale, jo vzdrami vso onemoglo in obupano ropotanje in štorkljanje v veži...
Kletve in ostudne besede spremljajo nerodne kretnje in opotekajoče korake.
Še en pogled na uspavajočega, lačnega črvička, kateremu je obljubila kruhka
za jutri — ker ga danes ni imela ;
potem stopi k vratom in odpre vrata...
On, katerega od sobote popoldne ni bilo domov, se priguga pijan in buli vanjo:
»Večerjo daj!«
— »Odkod? Za božjo voljo! Z otrokom sva od jutra skoraj tešča...«
Plosk! Bumf! — Žvenket posode, hripav, izjokan ženin jok, plač prebujenega otročička — vse se združi v silni jek, ki zamre ob pozni uri v zvezdah neba:
»I udi to je bila nedelja, Gospodov dan...«
K leksikonu mariborskih »purgarskih** imen
ŠE EN ODSTAVEK IZ ZANIMIVEGA IN ČUDOVITEGA POGLAVJA.
Maribor, 31. decembra. Kakšna zamera v Izraelu! Nikoli ne moreš ljudem ustreči, saj je to celo vsemogočnemu in neskončnomodremu Bogu nemogoče, kamoli ubogemu novinarju.
Zadnjič je prinesel »Večernik« le odlomke iz leksikona mariborskih »purgarskih« imen in zdaj so užaljeni tisti, katerih nisem omenil, namesto da bi bilo narobe, kakor sem se bal.
Moj zagovor: V božični številki je bilo v naslovu in v uvodu predmetnega članka povedano, da se naj oglasijo še drugi in da je vse skupaj le odlomek iz leksikona. Torej sem popolnoma nedolžen! Zdaj pa k stvari!
V Mariboru, ki je civilizirano mesto in je od pohorske prašume oddaljeno celi dve uri, imamo vse polno zelo pohlevnih in kultiviranih Divjakov.
Kdor trpi glad in pomanjkanje ter bi se rad zredil naj gre v rejo k Reji v u-pravi »Večernika«, kjer sedi blizu njega eno glavnih redilnih sredstev H!eb(š) in dobro mu bo na zemlji. Oba dva sta po imenu in bistvu živi socijalni ustanovi. Pridite in poskusite! Pri Reji si naročite »Večernika«, pri Hlebšu pa — »Jutro«, »Domovino« in »Pondeljek«. Ako pa kakemu škribontarju. zmanjka Črnila, naj se priplazi do policijskega nadzornika Tinte in ga »dene na pipo.« — Vsega je dovolj v Mariboru, zato je vsako tarnanje in la-mentiranje neumestno in brezpredmetno.
Izmed ptičev imamo tudi gostilničarja S e n i c o, ki pa je po svoji veliki obsežnosti pravi kontrast proti istoimenskemu tovarišu iz ptičeslovja (ornitologije).
Ker sem pa že pri ptičih, s katerimi je
Maribor zelo oblagodarjen, (tudi s ptičicami) omenjam profesorja dr. Mišiča, ki lovi ptice, medtem ko bi človek pričakoval, da bi moral imeti priimek one sorte, ki miši in ptice lovi.
Na velikem županstvu vlada kljub božični povodnji — Suša. Gospod vladni tajnik je torej po svojem imenu simbol tistega fenomena, ki se pojavlja v žepih njegovih podrejenih uradnikov ter njih tovarišev po drugih resorih in — last not least — bojda tudi v njegovem lastnem žepu.
V Mariboru imamo dva permanentna Požar-a, ki kljub konkurenci ne bosta kmalu ugasnila. Eden ima umetno vrtnarstvo, drugi pa ima svojemu imena bližji poklic — velepražarno za kavo, k!
lahko vzbudi — požar.------------
Med športniki imamo peka Planinca, ki se pa radi svoje obsežnosti boji planin kakor hudič križa ter se zadovoljuje s tem, da peče kruh za planince različnih imen in priimkov.
Med najbolj skladna imena spada trgovec g, Tkalec na Glavnem trgu, ki sicer ni tkalec, pač pa prodaja — tkanino kakor zatrjuje: po zelo nizkih cenah! — Njegovi konkurenci Trpinu istotam pa bi človek po masivnosti trgovine prisodil, da se »norce brije« iz resničnih trpinov.
In tako je teh imen v Mariboru zelo, zelo veliko. Zato mi naj nikdo ne zameri, če sem tega ali onega izpustil, kar se je zgodilo nehote in — nevede.
Kdor jih pa izvoha kaj več, naj se oglasi, je dobrodošel!
— Aufbiks,
Kai vem? - Kai znam?
(Serija št. 2.)
1. V kateri državi izvira Drava?
2. Kdaj je bila ustanovljena mariborska (humanistična) gimnazija?
3. Kateri papež je bil v Mariboru?
4. Kateri Član naše dinastije je živel v Mariboru?
5. Kdo je bil Puh?
6. Kateri nemški (še živeči) pesnik je doma v Mariboru?
7. Kje se je nahajala v našem mestu »Nemška ulica«?
8. Kdo je bil VVildenrainer?
9. Kdaj je bila ustanovljena v Mariboru prva tiskarna?
10. Katera gostilna je bila v Mariboru posebno znamenita?
11. Katera je bila prva večja slovenska prireditev v'Mariboru?
12. Kdaj je bil ustanovljen »Mariborski Sokol«?
13. Po kom se imenuje Motherjeva-ulica?
14. Kje je začel izhajati »Slovenski \Tarod« in kdo je bil njegov prvi urednik?
15. Kako se je imenoval prvi politični slovenski časopis v Mariboru?
16. V katerem slogu je sezidana frančiškanska cerkev?
17. Kdo je bil sv. Viktorin?
18. Kje je v Mariboru ohranjen njegov spomin?
19. Kaj pomeni izraz »kino«?
20. Kdaj je vladala avstrijska cesarica Marija Terezija?
21. Ali ima v E v r o p i Jcak cesar svojo rezidenco?
22. I(aj je numizmatika?
23. Kdo je bil prvi mariborski poštar?
24. Kdo je najstarejši (še aktivni) mariborski sodnik?
25. Kdo nekaj ve?
ODGOVOR! K SERIJI ŠTEV. 1.
k. 1.) Ime Maribor jc rabil prvič znani ilirski pesnik Stanko Vraz leta 1836. Sčasoma se je ime udomačilo. Rodoljub Lovro Toman razlaga v neki pesmi ime tako, da morajo biti Slovencem narodne pravice mar in da se morajo zanje boriti (Mar-i-bor).
k. 2.) Marburg=March (Mark) + burg. Marka jc obmejna pokrajina. Marburg je torej obmejni grad.
k 3.) Drava (lat. Dravtio, srednje-vešk° Tra, Traha) jc staro in zelo razširjeno rečno ime. Tako nahajajmo n. pr. na Francoskem reki Drau -VZJfc. in Dre- rizg dri!* Ime iz-
haja iz ilirsko-keltske besede »tralg«, t. j. »derem«, tečem. Drava je torej »deroča voda«.
k. 4.) Kdaj je postal Maribor mesto, ni natančno znano. Splošno se misli 1. 1243, ko se omenja prvi mestni sodnik Ulrich.
lc. 5.) Od 1. 1859., ko je bil premeščen škofijski sedež sem od Sv. Andraža na Koroškem.
k 6). Škof je predstojnik cerkvene province; knezoškof je škof, ki je •obenem knez. Knezoškofi so imeli v bivši Avstriji gotove predpravice, sosebno da je bil vsak »knezoškof« obenem član gosposke zbornice (ne pa navadni škof n. pr. škof na otoku Krku). Več škofij je združeno v nadškofijo. Nadškof ima omejeno disciplinarno oblast nad podrejenimi škofi,- pravico do »palija« in večkrat pravico do imenovanja podrejenih škofov. Solnograški nadškof imenuje n. pr. vsakega drugega lavantinskega Škofa.
k. 7.) Od 1. jan. 189S, ko so se sodišča reorganizirala (o priliki novega civilnopravnega reda).
k. 8.) Jernej vitez Carneri (r. 1821. v Trientu, umrl 1906. v Mariboru), je bil znamenit modroslovec, pesnik in državnik. Živel je večinoma v Vil-tušu in pozneje v Mariboru. Najznamenitejša njegova modroslovna knjiga je »Der moderne Mensch«. Prevedel je tudi v nemščino Dantejevo »Divina Comedia -.
k. 9).) Vaclav Karlik je bil avstrijski dragonec, ki je padel 5. jun. 1S09 v bojih zoper Francoze na sedanjem Slomškovem trgu. Njegov spomenik se. nahaja za stolno cerkvijo, k 10.) Rudolf Maister-Vojanov. k 11). Slovenska ulica, ki sc , jo imenovala tako že v 12. stol. (»\vin-dische Gasse«), k 12). Perzijski bog solnca, ki se jc v 2. in 3. stoletju po Krisfu častil tud j v naših krajih n. pr. v Ptuju, v Rušah in na Donački gori.
k 13.) Na sedanjem olratnidskem hribu, kjer je sedaj kanclica.
k 14.) V Rušah je nrirejal župnik Luka Jamnik ok. 1. 1698. slovenske igre nabožne vsebine.
k 15.) Andrej Tapneiner (r. 1810 v Mariboru, umrl 1868 v Mariboru) je bil od 1. 1861—1867 mariborski župan. Ustanovi! jc 1. 1862 mestno hra-njluico, skrbel za razsvetljavo in kanalizacijo mesta, za dekliško šolo i. t. d. L. 1904. so mu odkrili spomenik pred mestno hranilnica
v m a r i d utr u, cuie o1. Aii. ivst.
ni«i iijuisai v c c c t< n i tv ju {ra.
Stran 5.
Zora vs t a j a dela se dan, ker Radio n pere sam!
nh^r\
vehiL.
m?
Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!«
Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega?
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
m
Kulturni proiram Zirez* kulturnih društev za I. 1928 \
PROSLAVA DESETLETNICE UJEDINJENM. — RAZSTAVA KULTURNEGA RAZVOJA V MARIBORSKI OBLASTI.- uItANOVITEV NOVIH KNJIŽNIC IN ODROV. — »PROSVETNI GLASNIK« ZA LJUBLJANSKO IN MARIBORSKO OBLAST.
»Vse za napredek, prosveto in svobodo naroda! Torej nič novega in vse novo. Geslo, ki so ga postavili naši buditelji in voditelji po letu 1848. velja še danes. Treba je samo zagrabiti za delo in delati le za dobrobit naroda. Dela pa ne manjka in že storjeno nam kaže novo.
Zveza kulturnih društev je program dela za 1. 1927 izvršila. Poleg rednega poslovanja z društvi in šumo predavanj, je ustanovila 16 knjižnic, pomagala postaviti po lastnem načrtu 5 odrov in organizirala tamburaške zbore. Uvedla je za Maribor in Ptuj redna poučna filmska predavanja in ker obiskuje ta predavanja zlasti mladina, ni smela pozabiti nanjo. Priredila ji je devet Miklavževih večerov: osem v Mariboru in dva v Ptuju, kar je gotovo rekord, in obdarila je 24 otrok z oblekami ter razdelila tri tisoč zvezkov in tri tisoč svinčnikov. Takoj za Miklavževimi večeri pa je dne 8. dec. povabila okoliška tamburaška in pevska društva v Maribor na glasbeno prireditev. Te prireditve so se udeležila: Izobraževalno društvo trg. in obrt. mladine v Mariboru s tamburaškim zborom, tam-buraški zbor »Bratstvo« odrasli in naraščaj iz Maribora, Pevsko društvo »Orač« iz Račja, tamburaški zbor »Zvon« Tezno, tamburaški zbor dijakov iz Maribora, pevsko društvo »Luna« iz Krčevine pri Mariboru, tamburaški zbor Sv. Anton v Slov. goricah, tamburaški zbor Obmejni zvon Sv. Ilj v Slov. gor., pevsko društvo »Zarja« v Pobrežju, tamburaški zbor Sv. Trojica v Slov. gor., vsi tamburaški zbori skupaj in pevsko društvo »Jadran« iz Maribora. Bila je to krasna prireditev, obe dvorani in balkon so bili polni občinstva, ki se je čudilo, da je mogoče s tamburanjem napraviti tako lep umetniški užitek, z viharnim ploskanjem je izražalo priznanje sodelujočim, Mariborčani pa so se čudili požrtvovalnosti okoličanov, ki se v zimskem času niso bali iti z instrumenti na za nekatere precej dolgo pot. Zveza bi rada dala posebno priznanje vsem Članom društev, ki so sodelovali, vsem tem tihim, nesebičnim, vzornim prosvetnim delavcem ob naši meji, ali skromna so še njena sredstva, da pa le nekoliko pokaže svojo naklonjenost in pripravljenost v vsakem slučaju podpirati svoja društva, je 82 sodelujočih pogostila s skromnim prigrizkom in čašo vina. Da se je ta prireditev tako prisrčno in dostojno izvršila, ie zasluga tudi narodnih dam, ki so Zve-
zi pomagale pri pripravah in prireditvi. Hvala njim in vsem drugim, ki so kakorkoli pomagali, da je Zveza tako lepo zaključila poslovno leto 1927.
Vstopamo v leto 1928, ki je za našo državo izredne važnosti, saj bomo praznovali desetletnico uiedinjenja, obstoja naše velike države. Povsod se že to omenja in se pripravlja na čim lepšo proslavo tega važnega dogodka. Tudi Zveza bo proslavila ta dogodek. Za to proslavo pa potrebuje sodelovanja vseh včlanjenih društev. V decembru 1928 priredi Zveza v Mariboru razstavo kulturnega razvoja v mariborski oblasti. Seveda je ta razstava nemogoča, ako ne bodo sodelovala vsa društva. Vsako društvo dobi tiskovino, na katero bo napisalo vse svoje dosedanje delovanje; obenem s tem poročilom pa bo poslalo sliko domačega kraja, društvenega doma ali prostora, kakršenkoli je, društvenih članov, posameznih odsekov, odrov in prireditev in za kulturni razvoj našega naroda važnih mož in žena, ki so bili v dotičnem kraju rojeni, delujejo ali so sodelovali. Društva, ki te ali one slike nimajo in je sama ne morejo nabaviti, naj sporoče Zvezi, ki bo storila vse, da bo razstava čim popolnejša. Prepričani smo, da bo ta. razstava pridobila vsem v Zvezi včlanjenim društvom ugled in nam bo brošura, ki jo bomo ob razstavi izdali, pripomogla, da bodo na vseh mestih spoznali razvoj in važnost kulturnega dela ob severni meji naše domovine ter temu primerno tudi podpirali naša stremljenja. Priznati moramo, da tega sedaj še zelo pogrešamo, a ne brez naše krivde, ker še vedno se nismo otresli lokalnega patrijotizma, krčevito se še držimo domačega plota in ni se še vzbudila v našem društvenem življenju misel skupnosti. Morda je skupna prireditev tam-buraških in pevskih zborov dne 8. dec. tl. zopet prebila led, ki se je napravil nad skupnimi društvenimi nastopi. Ako ga je, ni več daleč čas, ko se bodo društva zbirala v svojih sreskih kulturnih središčih za skupni nastop in s tem drugo drugemu nudila največ moralne pa tudi materijal-ne podpore.
To bi bilo eno in najvažnejše delo, ki ga bomo leta 1928 poizkusili v Zvezi čim najboljše izvesti. Poleg tega bo Zveza nadaljevala z ustanavljanjem knjižnic, najmanj deset novih mora ustanoviti vsako leto, dokler ne bo imela vsaka občina ob tueii dobro vpeliane knjižnice wo
magala bo še nadalje pri postavljanju odrov s svojimi načrti in modelom, svetovala pri izbiri iger in prirejala na željo predavanja, sploh pomagala vsem društvom pri narodno prosvetnem delu.
In še drugo važno prosvetno delo bo vršila Zveza 1. 1928. Prosvetni glasnik ljubljanske in mariborske Zveze bo Izhajal letos v Mariboru. Drugi letnik Prosvetnega glasnika bomo izpopolnili in ga po možnosti razširili. Vsaka panoga narodno prosvetnega dela bo imela v listu svoj predel in Zvezi se je posrečilo pridobiti naše najboljše prosvetne delavce, ki so dovoljno jamstvo, da bo list najboljši svetovalec za prosvetno delo. Prosvetni glasnik mora res postati glasnik narodne prosvete. A to je mogoče le, če si ga bodo osvojila vsa društva in redno pošiljala poročila o svojih prireditvah, izletih in občnem zboru. Ako bodo imela društva slike od svojih prireditev, jih bomo priobčili tudi v Glasniku. In še neko važno nalogo bo poizkusil vršiti Glasnik. Mnogo je na deželi med narodom idealnih mladeničev in deklet, ki »se poizkušajo« v pesmicah in povesticah. Naprosili jih bomo, da bodo pošiljali svoje duševne proizvode Zvezi v Maribor, ki jih bo izročila Prosvetnemu Glasniku. Ako bodo spoznali v uredništvu, da so ti duševni otroci dobri, bo Prosvetni glas-
nik odprl poseben predel zanje. Na ha' način upamo, bomo pomagali iz razvoja-marsikateremu talentu, ki bi bil velik, a’ nima prilike, da bi se razvil.
Vsa društva in tudi posameznike, k! sej zanimajo za razvoj prosvetnega dela ob severni meji naše lepe domovine, prosi-1 mo, da Zvezo v delu podpirajo in poši« ljajo svoje nasvete.
Ob sklepu še veselo sporočilo vsem društvom: Ministrstvo prosvete v Beogradu je izdalo dne 21. dec. 1927 U. br. 4742 generalno uverenje, da so priredbe, ki jih bo izvajala Zveza in njeni člani,, torej vsa včlanjena društva, umetniško* ga značaja in kot take imajo na osnoti tar. br. 99a zakona o taksah plačati vso« ga le 10% na ime takse za ulaznice. Vsako društvo bo torej v letu 1928 plačevalo le 10% takse, ako se pri pristojnem uradu izkaže s člansko izkaznico Zveze. Vsako društvo naj si torej čimprej preskrbi pri Zvezi kult. društev v Maribora,) Cankarjeva ulica 1, člansko izkaznico za leto 1928. Za člansko izkaznico je treba plačati 20 Din članarine in 40 Din za Prosv. glasnik, ustanovniki, ki so že plačali 100 Din pa le 40 Din za Prosvetni glasnik.
Mnogo uspehov v prosvetnem delu V,-letu 1928!	Anton	Skala,
Šport
Dr. Peltzer ostane v Ameriki
Dr. Peltzer, znani nemški prvak, bo postal član enega izmed ameriških klubov, da bo lahko startal v Ameriki.
Neki nemški časopis je priobčil odstavek iz pisma dr. Peltzerja, v katerem pravi: »Prvotno nisem imel namena star-tati v Združenih državah, ker sein se hotel zadovoljiti s startom v Avstraliji, kjer bom v januarju in februarju. Ker pa se DSB (Deutsche Sportbehorde) trudi, da moj nastop prepreči, bom vstopil v enega izmed tukajšnjih klubov, kakor je sploh običaj pri prihodu vseh inozemskih športnikov. S tem si bom vsaj zasi-gural formo. Ako me bo nemška zveza zgolj radi birokratizma diskvalificirala, naj nosi tudi odgovornost. Tudi, če bi se mi dovolilo tik pred olimpijado startanje v Nemčiji, ne bi imel od tega nobene koristi, ker bi ne imel dovolj treninga. Domnevam pa, da bom nemštvu mnogo koristil, ako startam v inozemstvu in naj se zgodi karkoli.
Tako ali tako:	moja	udeležba na
Olimpijadi še ni sigurna! To je zame zelo mučen položaj, ki mi jemlje voljo in ve-
I ..
1
Svoje pismo zaključuje nemški prvak:	»Vsako	omejevanje svobode ali
nadzorstvo je strup na živce sportaša!«
Priznanje mariborskemu MO.
Upravni odbor LNP-a v Ljubljani je Bit svoji zadnji seji izrekel mariborskemu Medklubskemu odboru priznanje in zahvalo za točno in uspešno delovanje v LNP-u ter za šport vobče tekom pretekle jesenske sezone. Zahvale in priznanja je torej v prvi vrsti deležen predsednik g. Nerat in bivši tajnik g. Koser (oba Maribor), katerega je po zadnji seji nadomestil g. Laznička. Priznanje pa zaslužijo tudi ostali odborniki, predstavniki Rapida, Svobode, Merkurja in SK Ptuja, ki so s sodelovanjem na rednih tedenskih sejah MO mnogo doprinesli k po-vzdigi športa v mariborski oblasti zlasti pa v Mariboru.
Rapld ima 6tedensko zabrano.
Prvo moštvo SD Rapida je upravni odbor LNP-a kaznoval radi odstopa z i-grišča s 6tedensko zabrano igre, tako da ,je udeležba Rapida pri pomladanskih 1 tekmah :wslgurai!a.
SjfMlP , ___________...	,	,	,,	,	......	  ,	,	Merffiorgfl * fC t O f f Tofri____________________________T	W	a?lb	o	r	a,	tni	3T.	TIT.	TWf
Trobentarjevo zobovje
RESNIČNA TRAGIKOMEDIJA IZ JAKO NEDAVNE PRETEKLOSTI.
V prijazni vasici pri Štajerskem Gradcu živi in jako pridno dela na posestvu bogatega kmeta hlapec Francelj. Razen pridnosti ga diči tudi jako hvalevredna lastnost, da je zelo muzikaličen in da naravnost virtuozno piha na trobento. Vaščani in mnogobrojni letoviščarji, ki preživljajo poletja v tistih pokrajinah, ki jih tako nežno navdnšeno opisuje Hans Bartsch v svojih iromanih, se kar divijo mehkim vižam, ki jih v večernih urah umetnik Francelj izvablja svojemu medenemu instrumentu in občinski svet je v pretečenem poletju v svečani seji celo sklenil, da pošlje ljubljencu muzike za-fhvalno pismo, češ, da je on privlačna sila za mnogobrojne letoviščnike-mešča-ne, ki dajejo občini leto za letom lep za-smžek.
Pa?se je zgodilo, da se je Francelj po-jfelne nedelje zvečer enkrat v družbi 'drugih hlapcev sladkega vina nasekal, ■padlo je najprej en par »aufbiksov«, potem jejetelo nekaj kozarcev in steklenic, .slednjič eno poleno... efekt je bil ta, da je Franceljnu odletelo iz ust nekaj sprednjih zob.
%' Katastrofah Nič več ni mogel plozati s-svojoftrobento, muza je skremžila svoj inače lepi obrazek in jokaje je odšla v stoje kraje in tiha žalost je objela prijazno vasico.
...»Pa so se ojunačili purgarji v prijazni jpi&ci in sklenili v svečani seji občinskega sveta: na občinske stroške damo naplaviti Franceljnu umetno zobovje s klavzulo, da mora v vasi vsak večer tro-bentatiSfao konca svojih dni. Sklep se je Izvršil, Francelj ie nekaj dni cvilil pri nekem graškem zoboderu, slednjič jo je primahal z nanovo opremljenim kljunom domov in zopet so se razlegale mehke melodije v tiho noč, krofastim vaščanom 9 ponos in veselje.
In je začel Francelj živeti žalostne dni, kajti vsakdo mu je v usta gledal. Sovaščani so biH namreč ponosni na svojo lastnino, ki je dičila gornji začetek muzikantovega prebavnega sistema in se zanjo bali. Če je Francelj kruh jedel, ga jeTkak prijazen vaščan s skrbjo opazoval, in mu priporočal: »Le trde skorje ne jej, 'Francelj, bi se lahko nesreča zgodita!!« Pri mesu, klobasi, jabolku... pov-nema in glasna svarila od zore do
mraka. Revež je postal pobit, nervozen in začel je premišljati, kako bi jo z zobovjem vred kam daleč popihal.
Pa se je zgodilo, da je gospodar nekega tingltanglna v Gradcu zaznal za Franceljevo umetnost in posrečilo se mu je, da je možakarja za nekaj svetlih šilingov zvabil v mesto, kjer je letošnjega novembra enkrat dva ali tri večere prav poskočne plozal graškim lahkoživčkom v pete in ušesa.
Kmalu se je možakarju zahotelo nazaj pod domačo streho in vrnil se je izgubljeni sin k svojemu gospodarju. Joj, joj!! Ko je hotel zvečer v gostilni pognati nekaj zasluženih šilingov po grlu, je moral od gostov sovaščanov marsikatero grenko in pikro požreti. »Neizpolnjene prelomljene pogodbe, šenkani zobje itd., itd.« so kar frčali po zakajeni sobi, slednjič mu je zabrusil najbolj korajžni zabavljač v na občinske stroške kupljene zobe: »Dos is a Sch\vanerei, Franzel, wos tu kmoht host!«, kar bi se v pristni slovenščini glasilo: »To je svinjarija, kar si naredil, Francelj!«
S teatralno gesto, naježenih obrvi, je Francelj segel v svoja široka usta, snel umetno zobovje, ga zalučal zabavljačem na mizo in odšel iz gostilne s pretnjo, da bo tožil radi razžaljenja časti.
In 22. decembra v letu po Kristusu en tisoč devetsto dvajset in sedem se je pri graškem sodišču odigralo zadnje dejanje te tragikomedije. Francelj je tožil sovaščane radi razžaljenja časti, vaščani Franceljna radi neizpolnitve ozir. pre-lomljenja pogodbe, a so bili ti slednji jako tihi in ponižni, ker so se le bali, da izgube za vedno svojega muzikanta in ni bilo gospodu nadsvetniku G. ravno težko, da je obe stranki poglihal. V dotie-nem zapisniku stoji črno na belem: Franceljnu vrača občinski svet umetno zobovje v nepreklicno lastnino do konca njegovih dni s klavzulo, da še naprej ploza v vasi sebi in Bogu v čast, vaščanom pa v veselje, še posebej pa, da jim zaigra pri polnočnici »Stille Nocht, hali-ge Nocht«... da pa mora po njegovi smrti vdova umetno zobovje vrniti občini.
Nič pa ni povedano, namerjajo li špis-purgarji tisto zobovje postaviti kasneje v nalašč zato zgrajeni muzej.
Ie Študij ske knjižnice v Mariboru
Priobčuje Janko Glaser.
IX.
C[estnlk] A.: Ruše, slavna božja pot. Maribor 1904. (1057.)
Grajščina družbe sv. Cirila in Metoda na Muti. Ljubljana 1899. (1295.)
Hofrichter J. K.: Chronik der Pfarre Maria-Rast in Untersteier. Marburg 1872. (956.)
Kovačič F.: Sv. Areh na Pohorju. Maribor 1917. (227.)
Majcen G.; Skoke pri Maribora. Maribor 1904. (1055.)
 : Zgodovina Jarenine v Slov. g.
in zajedno kmetskega stanu na Spod. Štajerskem. Maribor 1908. (947.)
Marburg und Umgebung. Marburg 1910. (H02.)
Mravljak J.: Vuzenica v srednjem veku. Maribor 1927. (998.)
Miillner A.: Der Urnenfund bei Maria Rast in Steiermark. Wien b. 1. (II 324.)
Napotnik M .: Govori o raznih cerkvenih slovesnostih v Čadranu. Maribor 1900. (15.622.)
-t —: Imenopis konjiške nadfare. Celovec 1886. (94.)
Pajek J.: Der Dom von Marburg, ein Bild der Glaubenstreue seiner Bewohner. Marburg 1897. (99.)
Rieck K. R.: Das Panorama von St. Urban bei Marburg. Marburg 1864. (997.)
Sattler J.: Slike Sv. Križa pri Mariboru. V Mariboru 1890. (1054.)
, Schlosser P.: Der Sagenkreis der Po-štela. Marburg 1912. (1224
 : Die prahistorische Wal!burg
ara Rečnikkogel nachst Marburg a. d. D. (Wien 1911). (II 303.)
Schmid W.: Die Ringwalle des Ba-cherngebietes. Wien 1915—1924. (II 62.)
Stegenšek A.: Konjiška dekanija. Maribor 1909. (II 286-2.)
Stepischnegg J. M.: Das Karthauser-Kloster Seiz. Marburg 1884. (268).
Štrakl M.: Devica Marija na Gori pri Sv. Petru blizu Maribora. Maribor 1917. (1058.)
Vojnovič: Maribor in okolica. Maribor 1920 (1052.)
Wurmbrand G.: Das Urnenfeld von Maria-Rast. Braunschweig 1879. (II 290.)
Zmazek F.: Fara sv. Petra pri Mariboru. Maribor 1879. (167.)
Žmavc J.: Die Filialkirche St. Pancra-tius am Radi in der Pfarre St. Georgen am Remšnik. (Marburg) b. 1. (1048.)
Župnija in božja pot Device Marije v Puščavi. V Mariboru 1904. (1018).
— Kedaj je umrl naš Prešeren?
— Gospod učitelj,, saj nam še niste predavali nič kedaj in kako je zbolel!
*
»Čemu pa sedite v ječi?« vpraša duhovnik na bisku nekega zločinca.
»Vejo gospod fajmoštar, tu ni mogoče ven, ko pa tl telebani tako pazijo na človeka kot lovski psi na zajca!«
*
— Kako je označil zdravnik povod smrti v mrtvaškem listu?
— Najbrž se je zmotil, ker se je v to r«!Vipodpisal...«
Sokolstvo
Petr Danek:
Ob koncu
Vodilna, vznešena ideja Sokolstva vzgajati narod tako, da bi si obdržal telesno, duševno in etično svežost, ta ideja je večna, neminljiva. Radi tega ni možno, da bi Sokolstvo izginilo, da bi bilo samo začasno ustanovljena družba, ki bi trajala le tako dolgo, dokler bi to zahtevaia misel, izgovorjena le z začasno veljavnostjo. Tej večno živeči ideji telesne in duševne vzgoje ljudi v bratsko občestvo sledi Sokolstvo, ta ideal ima pred seboj; ali kljub temu pogleduje često, zlasti ob koncu leta nazaj in spoznava, da je še zelo oddaljeno od dalekega cilja, najvišjega smotra, ter opazuje, da še marsikje šepa in ne napreduje v svojem razvoju, kakor bi trebalo.
Iščejo se vzroki upadka ter hib in prihaja se k spoznanju, da članstvo opušča neizpremenljivo, krasno vodilno misel, da je ne uvaja v realno življenje, da ne ravna in ne živi po njej. Krivda za to ne tiči v plemeniti ideji, nego v onih, ki bi ji morali slediti. Deluje se na vzpostavitev, na dvignjenje upadlega idejnega nivoja sokolske družine in iz napak minulega leta se prihaja k zaključku, da je treba v prihodnji delavni dobi staviti v ospredje etično karakterne brate in sestre, zlasti radi tega, ker počiva v mnogih društvih najčešče vse delo na nekaterih, a mnogokrat samo na enem edinem bratu oz. eni edini sestri. Za redovi‘t'razvoj sokolskega bratstva je volitev staroste važna, kajti pomen te funkcije je v današnji dobi porasel. Starosta je vodeča oseba v društvu, čuvar sokolskih predpisov in pravil, a obenem njihov po-znavatelj, ki jih upravlja in usmerja ter spravlja na sestankih razne nazore in čuvstva bratov v eno kolotečino. Po različnih čuvstvih se kopljejo v sokolski družbi med člani najgloblji prepadi, po čuvstvih se včasi najbolj oddaljujejo bratje oz. sestre med seboj. Funkcija staroste je, da uglaja, harmonizuje. Za to funkcijo ni treba iskati vedno kakega nedemokratskega inteligenta, jemati ni treba ozira na kakšno v kraju odlikujočo se osebnost; često zna priprost, običajen brat dobre etične kvalitete, napreden po vseh sestavinah vsega svojega »jaz« ter politično in versko strpen, voditi in u-pravljati društvo dobro.
Važna je tudi oseba tajnika, ki olajšuje administrativno delo prosvetarju, mu sklicuje članske sestanke, prosvetne šole ter poziva članstvo k sokolskim zabavam in podjetjem.
Da bi se dvignilo življenje v društvu, je treba dalje imeti na umu, da se zviša zlasti vrednost prednjaških zborov. Vaditelj bodi, kjer je mogoče, obenem pro-svetar. Ni dobro deliti sokolsko delo v vaditeljsko In prosvetno. Dan za dnem je treba govoriti k onim, ki so zaupani Sokolu, voditi jih po pravi poti in buditi v njih smisel za eno bratsko občestvo, za enake želje, za enaka stremljenja. Va-ditelj-prosvetar pa deluje tu z vso svojo osebnostjo, vsem svojim pojavom, veže na sebe one, ki jih vežba, z vsemi svojimi dejanji in jih s svojim vzgledom ta-korekoč prisili, da mu sledijo. Telovade-če članstvo vidi v svojem vaditelju-pro-svetarju svoj ideal in se trudi, da bi ga posnemalo. Vaditelj mora biti zato vzor vseh sokolskih čednosti: poštenosti, bratstva, enakosti,	iskrenosti, vztrajnosti,
resnicoljubnosti, marljivosti, pazljivosti itd. Cesto vadimo, toda redko vzgajamo. In če vzgajamo, potem zaukazujemo in naročamo, toda malo svetujemo; in vendar je svet boljše vzgojno sredstvo lego zapoved in prepoved, s čimer postaja srce trdo ter izgublja čut za dobroto in ljubeznivost Končno je potrebno, da uvajamo v realnost najvažnejšo zahtevo sokolskega življenja, da bi namreč živeli kakor ena družina, v kateri obstoji zakon in red, to je bratska disciplina, prostovoljna navzgor in navzdol, ter brniška ljubezen, izenačujoča iu odstranjujoča vse ne-
enakosti socijalne, izobrazbene in gospodarske. Tako z vzornim vzgledom notranjega življenja v društvu privabljamo, pritegujemo ravnodušno in hladno članstvo. Sokolski družinski milje, v katerem se razvije pod vplivom vodečih čin£> teljev, kojih program in praksa isto; ovzdušje enakega naziranja, spojenja vseh glav in src za isti cilj, ovzdušje ene misli, ta milje nauči vse bratstvo tudi enakega presojanja vseh življenjskih pojavov. Samo toliko bratstva in ljubezni bo med nami, kolikor je bomo mogli in znali načrpati v dovršeni sokolski družini, katera je izvor in zrcalo vseh sokolskih lastnosti in čednosti. Ne otresajmo se tudi radi tega ob koncu leta lahkomiselno nedelujočega, ravnodušnega članstva^; stremimo marveč pritegniti ga v sokolsko družino ter ga tukaj z vzgled-nim življenjem prevzgojiti. Ne pravimo, naj nas bo raje 3000 popolnih nego 300 tisoč nepopolnih, kajti Tyrš ni imel na misli le ulomka, nego ves narod. Če bi vsi kristjani bili popolni kakor je popoln Oče v nebesih, bi že ne bilo več kristjan-stvo, ker bi bili vsi Fiignerji ter bi ne po-stvo, ker bi bili vsi Fiignerji ter bine potrebovali vodstva in vzgoje. Med dobrim in zlim, popolnostjo nepopolnostjo, Bogom in človekom se dviguje val življa nja.
In še nekaj je potrebno v najbližji dobi. Zidamo in stavimo si šotore za svojo telesnovzgojno umetnost; iz našega dela vznikajo krasna, veličastna in umetniška dela, z zemeljskih temeljev se dvigajo prostorne telovadne dvorane in izobraževalni prostori. Ne pozabljajmo pri tem, da gre za to, da bomo znali vnesti v one prostore sokolski duh, sokolsko idejo, kajti četudi ima umetniško delo veliko ceno, vendar pomnimo, da je najpopolnejše delo katerokoli bratsko dejanje, izkazano bratu izven telovadnice, in tem bolj še popolno sokolsko življenje. Sokolstvo se ne da nadomestiti z umetnostjo, ni ga mogoče maskirati s stavbo, veličastnejšo od njega samega.
Novo življenje v novem letu! Nove naloge nastajajo. Vnesti Sokolstvo v nove telovadnice, izoblikovati tam bratsko občestvo in krasen, silen, pravičen narod ter ljubeznipolne gospodarje srečnejše zemlje! Kakšen vznešen ideal za delavce v Sokolu, voditelje, izobraževalce bodočih pokoljenj! Za tem idealom v prihodnjem letu više in s srcem sebi bližje!
(Po »Vestniku tešinske sok. ž. Jana Čapka«, priredil A. J.)
Silna eksolozpa municiie* aetroleia in tovarn
Kitajsko mesto Tienstsin je zadela strašna nesreča eksplozij in požara. Od eksplozije v nekem municijskem skladišču se je zanesel ogenj v giavno zalogo petrolejske družbe Standard Oil Com-pany, kjer so zleteli v zrak vsi petrolejski tanki. Mesto je bilo naenkrat v gostem, črnem dimu in ogenj se je širil bliskovito na vse strani. Najprej se je vnela tovarna sveč, kjer je zgorelo več tisoč ton parafin-voska. Goreč parafin se je zlil tudi v morje ter je tako tudi v pristanu nastala velika panika. Tovarna za sveče je gorela ves dan in vso noč. Vsi rešilni poskusi so bili brezuspešni. Koliko okoliških hiš je zgorelo in koliko ljudi se je ponesrečilo, še ni ugotovljeno. Škoda se že sedaj ceni na 50 milijonov dolarjev. Ker je največ škode v angleškem koncesijskem pasu, se splošno govori o atentatu.
—Koliko imate še odsedeti?
— Sedem let!
— In kako dolgo ste že tu?
— Dva tedna!
— Joj, kako hitro mine čas...!
*
— A, papa, to so te nove eksotične/ modre' jagode, kaj?
— Da, sinko moj!
— Kako pa, da so rudeče?
— No ja, ker so še zelene!
•
— Zakaj pa tako strašno pretepate svojega ubogega sinčka?
— Saj to ni moj sin! Dečko se muc" radi zabave pri meni na letovišču I
Han? Dominik:
Oblast treh
Govorica je tekla v menjajočih se jezikih. Sedaj v švedščini, nato v nemščini, potem zopet v čistem tibetanskem narečju. Takoj nato pa so se vsi trije razgo-varjali v gladki angleščini. Menjavali so jezik, kakor jih je k temu pač mimogrede speljala kaka beseda v stavku.
Silvester Bursfeld je bil, ki je z golo ostriženo glavo sedel v pletenem naslanjaču.
Erik Truwor, Sved iz stare varagejske vladarske rodbine je pazil na vzvode strojev in krmilnih naprav. Še vedno v dostojanstveni, resni črni obleki, v kateri je kot priča prisostvoval elektrokuciji.
Soma Atma, Indijec, pa je vršil službo izvidnika. Sedaj je povesil daljnogled in spregovoril k ostalima dvema.
»Pretolkli smo se! Zadnja amerikan-ska zračna križarka je izginila na obzorju za nami.«
»Pretolkli smo se!« — Erik Tru\vor je ponovil besede in prepustil krmarenje letala avtomatičnim krmilnim napravam. Z radostnim smehljajem se je obrnil k Silvestru Bursfeldu.
»Najtežje delo je za nami! Po mojem mnenju, Logg Sar, smo sedaj izven nevarnosti. Peljemo se v najhitrejšem letalu sveta. Drugo letalo tega tipa še ne obstoja. Sedaj lahko v miru razgovar-jamo.«
Šved je pristopil tesno k sedečemu in mu položil roko na ramo.
»Na varnem smo, Logg Sar! Še nekaj ur in nahajali se bomo na švedskih tleh Ubogi prijatelj! Hudo so ti zagodli. Toda povrnili smo jim milo za drago! Menim, da bodo v Sing-Singu še dolgo pomnili današnji dan. Ti ga pa čimpreje pozabi.«
Silvester Bursfeld se je stresel, predno je pretrgano odgovoril. Strašno razburjenje zadnjih štiriindvajsetih ur je privedlo sedaj do neizogibne reakcije.
»Ali veš, kaj se pravi skleniti račune z življenjem?! Videti, kako se ti bliža smrt, mučna in sramotna smrt?!«
Silvester Bursfeld se je zopet zdrznil v krčevitem trepetu.
»Teh ur ne bom nikdar pozabil. Nenadoma prijet — komedijantsko sodišče — obsojen na smrt... V posesti rešilnega sredstva, pa nezmožen uporabiti je ... potem sem zagledal tebe med pričami. Najina pogleda sta se srečala in moje srce je napolnila lahna nada... Ali na so sovražniki morda našli mojo iznajdbo?!«
Erik Truwor je držal v rokah za pest velik meden oklopec, bogato okrašen, z majčkenimi zvončki obvešen valjast predmet. Držal je valj v levici, z desnico pa je mehanično vrtel gumb na n.retn.
»Ničesar niso našli. Po prvem dr. Glo-ssinovem obisku sva prišla na tvo.ie stanovanje. Jaz sem iskal, Atma je našel. Zagledal je čosor...
Šved je pri tej tibetanski besedi zopet zašel v tibetanščino.
»Atma je odprl molilni mlinček in je opazil, da besedilo na molilnem pergamentu ne govori o dragulju v lotosu. Čitala sva tvoje navodilo. Pol dneva sva rabila, da sva ga doumela. Še pol dneva, da sva našla skrite dele in jih zopet sestavila. Nato sva imela žarilo! V njegovi posesti, s poznanjem skrivnosti nama je bilo lahko zrušiti morilno napravo v Sing-Singu.«
S tresočimi rokami je segel Silvester Bursfeld po molilnem mlinčku in ga ljubeče božal.
»Skrivnost je rešena! Vse, kar sem o njej napisal, je napisano na pergamentu tu notri. Sedaj pa jim pošljem ...«
Jeza in razburjenje je zavladalo na njegovem obličju.
»Sedaj pa jim pošljem požarje in viharje, da bodo ...«
Erik Truwor je zaklinjajoče dvignil desnico. Zlat prstan v obliki kače, staro indijsko delo, je zableščal na njegovem prstancu. Vanj vdelani kamen je zatrepetal v čudovitih barvah. Sedaj je bli-ščal v temni zelenini, ko pa ga je zadel žarek električne svetilke, je zažarel v krvavordečem rubinastem sijaju.
Atma je pristopil. Enak prstan, kot na roki njegovega tovariša je blestel tudi na njegovi desnici. Od presenečenja in začudenja so se razširile Silvestrove zenice. Njegov pogled je tekal med obema prstoma in končno obstal uprt na prazni prstanec lastne desnice.
»Trije prstani Tsonkape... Prastaro proroštvo... Od začetka loka volja ... od konca spoznanje ... od polnoči... moj prstan manjka ...«
Ali je bilo krivo blestenie dragubev v prstanih ali Indijčev žareči pogled — Silvester Bursfeld je prenehal in trdno zaspal.
Helge Lindbero
V nekaj dneh se predstavi mariborskemu občinstvu znameniti finski I koncertni baritonist Helge Lindberg, 'pevec izrednih kvalitet in nedosegljive tehnike.
Zanima nas vprašanje, kako je bil Lindberg sprejet v Zagrebu, kjer je prvič nastopil letos spomladi Zagreb je za vsakega umetnika sršenovo gnezdo in gorje mu. nad ko^ar se spravijo kritiki. Poglejmo si kritike ; kar po vrsti. Prof. Stražniskv nravi jv »Jutarnjem listu« od 8. apr. 1927: I »Pjevačko veče Helge Lindberga bilo je nešto izvanredna i iedinstvena. I Veličina ovog umjetnika leži u interpretaciji ... Tu je uzor. kojega se može nastajati doseči, a da se ga valjda ipak nikada doseči neče...«
»Riječ« od 4. maja 1927 niše med drugim: Več prvi stih iz Handlove arije »Amadis« (poje tudi v Mariboru) osvojio je srca koncertne publike. .. . Glas, koji ie ovog silnog pje-vača dopratio iz Berlina i Beča, sa-svim je opravdan . . . Svekako je
ovaj pjevač jedan od najboljih koncertnih baritona, koje smo u Zagrebu čuli,«
»Obzor« od 4. maja 1927 piše: »Njegova pjevačka tehnika r.azvijena je do najvišjega stupnja savršenstva. Kako Lindberg pieva Handlovu ko-loraturnu arfju iz »Amadis«, torne nema ništo ni približno slična«.
In Dunaj? »Wiener Mittagspost« piše: »S fanfarami in tromp°fami so oznanjali njegov nribnd. da bi eden, ki je v vse to posvečen, prav lahko postal nezaupljiv. Toda glej! Ostrmeli smo, da smo srečali v resnici povsem izrednega pevca . . .
»Wiener Dieomeine Zeitung« pravi o Lindbergu: ». . . je dosegel uspeh, ki ie — b«07 vsega besedičenja — brez primere.«
»Neue Freie Presse« pravi: »Nekaj, kot sve~. morski zrak veje iz njegovega petja ...«
»Neues Wiener Tagblatt pišev »Helge Lindberg je skoroda zmagal — še predno je prišel in še predno smo ga slišali.*
M>N ogtoai, ki (tatlj* v po*r*. dovain* in tocijaln« nama*« obfiinatva: vaaka baaada 30 p, najmanjši znaaak Dia 5 —
• Žanitvn, dopiaovtn|a ht ogta-•i trgovaksga ali rekia«M«ga značaja: vsaka beaada 50 p, »fljmanjši znaaak Dta 10'—'
Kur»u?te železniške vozne karte v biljetarni ,Putnika‘ v Mariboru. Aleksandr.53
Okvirje za slike
najnovejših vrst dobiš le pri špecijal-nem strokovnem zavodu Miho Vahtar, Maribor Gosposka ulica 24 in 37	427
Velika zaloga kuhinjske posode. Vsaki gospodinji znano prvovrstno posodo znamke »Herkules«. Ta. aluminijevo, , litoželezno, postekleno. tehtnice, ribeze, sita, deske za testo, valarje. likalnike, razne oblike za pecivo, kutiie za špece* riio in dišave, kotličke in šibe za sneg. solnike, mlečne kangle, cedila. vedrice: umivalnike, vrče, stiskalniče'za ocvirke in krompir, samovare »Phobus« in druge vrste, škafe, lonce za kuhanie perila in perilnice. iedilno orodje in žlice vseh 'vrst, jedilne servise iz porcelana, krož-. nike iz porcelana in kamenine, umivalne | garniture in vse vrste steklene robe. — | Albert Vicel, Maribor, Glavni trg štev. 5.-	15-a
' Kolesa in motorje shranjuje preko zime tvrdka Justin Gustinčič, Tat-tenbachova 14.	26a
Kupim
stare, dobro ohranjene vinske sode nad 50 1. Karara. Sodna 25. III.	2078
Iščem stanovanje 2—4 sob s pritiklinami. Solnčna lega. Mirna stranka. Ponudbe in termin na u-pravo »Večernika« pod »Št. 60«.	2070
HIŠA
s kuhinjo, 4 sobami, verando in vriom. % ure od mesta, se da v najem družini brez otrok. Naslov v upravi. 2185 Prevodi
iz srbohrvaščine, slovenščine, nemščine in narobe se opravljajo za zmeren honorar. Naslov pove uprava.	2183
Nove čevlje št. 41
prodam po ceni. Pod mostom 6.	2220
Kupim staro zlato, srebrn denar, umetno zobovje' po najvišjih cenah. (Iger, Maribor, Gosposka ulica 15-	ll.a
Tri cenena stanovanja, predmestje: prazna soba v centru takoj vseljiva. »Marstan« Maribor, Koroška 10. 2211 Obleko,
žensko — moško, čevlje, torbo za orodje, prodam. Slovenska ul. 28, dvorišče. Šmigoc.
Javna dražba.
Dne 2. januarja 1928 ob 9. uri predpoldne* se vrši na postaji Maribor glav. kol. javna dražba najdenih predmetov. — Zbirališče najdenih predmetov Maribor gl. k.
2209
Lokal,
primeren za čevljarja, krojača, branieri-jo, oddamo takoj. »Marstan«, Koroška c. 10. —	2212
Profesor poučuje nemščino in slovenščino: slovensko, hrvaško in nemško stenografijo. Nagrada zmerna. Razlagova 15, priti.	2213
Iščem majhen, prazen lokal. Ponudbe pod »Bližina kolodvora« na upravo Večernika. 2214 Risarski tečaj umetnega obrtnega slikanja na blago (svilo) prične 8. januarja. Podrobnosti v Aškerčevi 2 II, desno od 13.—14. ure. — I. Rohs, učiteljica umetne obrti. 2215 Pridna in poštena hišna se sprejme. M. Berdajs, Trg Svobode.
2216
v primeri z drugimi nedosegljiv Samoprodaja :
IVAN LEGAT
specialist za pisarniške stroje
MARIBOR, Vetrinjske ulice 30
Telefon int. <34	no
Strokovnjaki so se zedinili, da je PISALNI STROJ
..CONTINENTAL”
Izdelati jih mora vešča kvalificirana roka. Uporabljati se mora najboljša vrsta usnja. Nobenih majnvrednih stranskih odpadkov. Imeti morajo dober preizkušen kroj in obliko. Strapacni čevlji in gojzeri morajo biti ročno izdelani. — Taki in še veliko drugih potrebnih dobrih lasnosti imajo KARO čevlji, zato so tudi priznano najboljši
r
Maribor, Koroška c. 19
bo imel le oni, ki se posluži ugodnosti, katere mu nudi tvrdka
L. ORNIK, MARIBOR, KOROŠKA 9
s tem, da si zamore tamkaj nabaviti vse, kar rabi za oblačilo, ne samo po skrajno nizkih cenah, 2i9t temveč tudi celo na obroke. Oglejte si izložbo in bogato izbirno zalogo.
M. PIRC
brivski salon
(Gregorčičeva 11
Srečno Novo leto vošči slav. občinstvu. 2221 PIRC, frizerka.
POZOR!
POZOR!
|l • V* v« • v *•	•	•
KroiuivilR miljam
ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specijalno m e-hanično delavnico.Justin Gustlniii, Tattenbačhova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev
vseh vrst
937
..Kavarna Jadran" priredi
Silvettrovvefer
s pestrim in zabavnim vsporedom. Sodelujejo člani narodnega gledališča in sicer: gospodična Udovičeva in gospoda Harastovič in Rasberger. Igra izvrstna domača feodba. Pripravljena so še druga večeru primerna presenečenja. Kavarniški prostori bodo okusno okrašeni. — Za mnogobrojen obisk se priporoča
2190	JOSIP	ŠEREC.
Zahvala
Za vse premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube naše nepozabne hčerke oziroma sestre itd., gospodične
izrekamo tem potom vsem našo najprisrč-nejšo zahvalo. Osobito hvaležnost pa smo dolžni Sokolskemu društu Maribor, pevskemu zboru Glas. društva Drave za v srce segajoči žalostinki, vsem ki so okitili s cvetjem poslednji dom drage pokojnice ter jo v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Maribor, dne 30. decembra 1927
Žalujoče rodbine: Ivan Škerjanc, Janko Škerjanc in Majer
3232
PREVZEM
ESTHVMEUE1
Cenj. občiustv* nazaanjarn, da prevzamem i jutrašnjim daemt. j. s 1. januarjem 1938
marihorelrn
Najprimernejša
novoletna
ommmmmmmmm
darila
kupde najceneje pri tvrdki
ANICA TRAUN
Grajski trg 1.	24a
Državna razredna loterija!
Srečke državne razredne loterije I. razreda 15. kola — žrebanje tl. januarja — naročajte in kupujta v svojem
lastnem interesu iz prve najvtčje in uajsrečnejie kolekture
Brale A. Vasil-a, Beograd, Cvetni trg,
pri prodajalcu in zastopstvu za Maribor
KOSTI VUKAŠINOVIČ-U, na Aleksandrovi cesti.
Po izvršenem žrebanju V. raz. 16. kola se za vse srečke, ki ne bi dobile nobenega dobitka po službeni listi vrne igralcem po novem	načrtu	40°/0,	t. \ za četrtinko Din 50, polovičko Din 100, za celo srečko Din	200 in	za dvojno
celo	srečko	Din 400. — Popolna zguba je potemtakem docela nemogoča.
Prečke se razpošiljajo	na rte kraje, kjer ni zastopnikov in se pri naročilih srečk za najmanj	Din	100	ne	računa
poštnine. Vse naloge pošljite gornji kolekturi.	2226
Zahvala.
Ker smo se šele po smrti našega dragega sina oziroma zeta prepričali, da je bil umrli sin bolan in v bolniški oskrbi gospoda docenta dr. Matkota, izrekamo gospodu docentu dr. Matkotu za njegovo skrbno lečenje, kakor tudi zato, da je dajal bolniku ves čaa najboljšo nado, našo zahvalo in obžalujemo istočasno, da so prišle brez naše krivde v javnost druge vesti.
2231	Rihard Ogriseg.
Velik Silvestrov večer s sporedom. Godba pojačana. Na novo leto popoldan začetek sporeda ob 17.	2217
Atrakcija Harison
Pisarske Mlrelštii
najboljše kvalitete kupite le pri	1125
Zlati Brišnik, Maribor. Slovenska ul 11
Vse tiskovine po naročilu.
Vazelino in kremo za čevlje
Baterije za žepne svetiljka
drobnarijo, parfumerijo, pletenine, čevljarske potrebščine, špago, vrvarske izdelke i. t. d.
priporoča na debelo in drobno 2230
DRUGO ROSini
MARIBOR, Vetrinjska ulica št. 26
Ji P
Ji
s posebnim četverosvetilnim REINARTZ R4, aparatom
modela 1927/28
Najboljši in najenostavnejši sprejemalnik sedanjosti, bi bilo najlepše in najprimernejše novoletno darilo. Ni Vam treba hoditi v kavarno poslušat koncerte, ker čujete lahko, ako sl nabavite naš aparat, najlepše opere In operete iz vse Evrope v iastnem domu
RADIO - STARKIL • MARIBOR
8 TRG SVOBODE 6	2231	TRG	SVOBODE 6
SMT Zastopstvo za Ptuj in okolico: V. SPRUSCHINA, mahanlk v Ptuju. «rb	^
•	S
sMGa*aoGaaaa«!*od«:G3aG*asGa3
:
m
*
S prvim otvarjam na novo urejeno ključavničarsko delavnico v Mariboru, Židovska uk 4 — ob novem Glavnem trgu. Želeč srečno novo leto svojim naročnikom, se priporočam njim in vsemu slav. občinstvu. — Ferdo Babič. 2222
Dežne pSalče
po znižanih cenah, oDSeke, Mofo&Eli®, športne čepice itd. nudi po konkurenčni ceni
Jakob Lah - Maribor
samo Glavni trg 2 1035 samo Glavni trs 2
restavracijo »UNION it
(GOtz) na Aleksandravi cesti, jo preuredim in pripravim za cenj.. goste iz. mesta in okolice.
Prepričana sem, da bom t vsakem ozira zadovoljila cenj. goste tako s svoja kuhinjo in kletjo, kakor lem se to trudila sedaj v svonh restavracijah na pragerskem in mariborskem glavar m kolodvaru. 'prejemam abonente na dobro in ceneno hrano.
2225
Za obilea obisk sc toplo priporočam
IVANKA DOLNIČAR
J. HOCHMULLER
TOVARNA BUČNEGA MARiBOR	TELEFON 339	POD	MOSTOM	7.
V M a ris or«, čne '3!. X1T. 1927.	  ‘KfariforsH	VE	C	EI?. N T fT Mra.
Sitno m 1 n 1	dlcilo za Novo leto 1928 fsetn trgovskih prijateljem, sirarnam, gostom n stalnim gostom, marcem 'm prijateljem gele:		
Josip Sulič trgovina s čevlji in usnjem Maribor Aleksandrova 30	Pavel Heričko . lončar in pečar Maribor Tattenbachova 6	Prva slovenska mlekarna v Mariboru Prodajalna: Jenkova 5. — Zaloga: Tat-> tenbachova 14.	M. Renčelj trgovina z mešanim blagom Pobrežje pri Mariboru
Dolček & Marini manufakturna trgovina Maribor Gosposka 27	Pugel & Rossmann veletrgovina z vinom- Maribor Trg svobode 3	Franc Schober magdalenska parna, pekarna' Maribor , Kralja Petra trg 2	Josip Čebokli • parna' pekarna Maribor' Glavni trg 9
Anica Traun zaloga čevljev Maribor Grajski trg 1	Medič—Zanki družba z o. z. Ljiibljana Podružnica. Maribor	Anton Tavčar ,• tovarna mesnatih izdelkov ■ Maribor - Jurčičeva 3	Karničnik & Kutnperščak manufakturna in modna trgovina »Pri zvezdi« Maribor Glavni trg 11
Felix Škrabi manufakturna trgovina Maribor Gosposka 11	Bogomir Divjak trgovina dvokoles, mehan., .delavnica itd. Prodajalna: Glavni trg 17. — Delavnica: Ključavničarska 1.	Reza in Adela Armbruster modistinji Maribor Slovenska 4	Vrane Cverlin krojaštvo in konfekcijska trgovina • Maribor Gosposka 32
I. Trg o I. dalmatinska • gostilna i Maribor . 'Vetrinjska. 3	Hinko Kosič restavracija »Vetrinjski, 'dvor« * 7 Maribor, Vetrinjska 24	Dragotin Čutič-sva vdova puškar in trgovina s strelivom • Maribor Slovenska 18	Franc Kurinčič delikatesna trgovina - Maribor Aleksandrova 31
M. & A. Rozman gostilna »Pri lokomotivi« v Maribor Frankopanova 29	JULB6 MHNL ®. D. UVOZ KAVE IZ ŽSJS MfiRIRSR TOSP0SE« ULKfi 7.		M. Jahn modistka Maribor Stolna 3 *•* a i.
| 1 ^ - - Marko Rosner manufakturna trgovina na debelo Maribor Slovenska 13	~ .“ 	/ * ' * , 7 • " " M. Japelj foto-ateljc Maribor sedaj Gosposka 28	Franjo Lah manufakturna trgovina Maribor Vetrinjska 13	Rado Tipel kanditi in galanterijsko blago . Maribor Kralja Petra trg 9
Srečko Pihlar - manufakturna trgovina Maribor Gosposka 5	Adolf in Marija Koss trgovina z južnim sadjcnv ■ Maribor Glavni trg	Josip Šinigoj trgovina z delikatesami Maribor Aleksandrova IS	Franc Lepoša dvokolesa in šivalni stroji Maribor . Glavni trg 1'
Julija Tement kavarna »Tement« Maribor Glavni trg 3	Josip Waidacher zaloga čevljev in izdelovanje gamaš Maribor Slovenska 6 #	Fr. Bernhardov sin imejitelj: Gustav Bcrnhard Maribor Aleksandrova 17	M. Vahtar specijalni zavod za izdelovanje okvirjev za slike Maribor Gosposka 34 in 37
Zlata Brišnik trgovina s papirjem in galanterijo, knjigarna Maribor Slovenska 11	F. Zidarič modni salon Maribor Stolna 5	Albert Cigoj Vulkanizacija scientific. — »Continen-taU-zastopstvo Kopitarjeva 11 Zrinjskega trg	Katica Kotnik kavarna »Bristol« Maribor Vetrinjska 17 J
Franc Reicher modni atrije Maribor Tržaška 18	/ .. Gostilna Prinčič Maribor Danjkova 10	JAKOB im j MO^NA m GA1ANTER1JSKA TRGOVSKA MARIBOR GLAVMI TRG 2. j	
Veletrgovina H. J. Turad Maribor	L N. Šoštarič trgovina z modnim in manufakturnim blagom Maribor	Franc Kormann Galanterija, pletenina, igrače in drobnarija Maribor Gosposka 3	Franjo Majer Maribor ;
Restavracija »Grajska klet« Josip Majdič	Kavarna »Central« Lojze Strehar Maribor	Eman. Ilich slaščičar Maribor Slovenska 5	Anton Paš modna trgovina ”, Maribor Slovenska 4 J
\ Silno voščilo za Novo leto 1928 j vsem trgovskim prijateljem, strankam, gostom j in stalnim gostom, znancem in prijateljem želi:			
j| Franc In Marija Zemljič j" hotel in restavracija »Pri črnem orlu* Maribor	Anton Jakac čevljarna Maribor Slovenska 26	Alojzij in Ivana Račič restavracija »Gambrinova dvorana« Maribor	Kino »LTnion« Gjuro Valjak Maribor
l Drago Rosina : Maribor Vetrinjska 26	Maks Durjava & Co. tovarna perila Maribor Gregorčičeva 24	F. Binder zlatar in graver Maribor Orožnovi 6	Rado Starman gostilničar Maribor Meljska 33
•	Ivan in Helena Kvas klobučarna •	Maribor Aleksandrova 32	Fran Belle tobakarna in trgovina papirja Maribor Meljska 14	Jože Volčič mizar Maribor Slovenska 36	Martin Zalokar mesarija Maribor Erjavčeva 10
i Hotel »Meran« ; Maribor Aleksandrova cesta	Anton Golež prodaja srečk državne razredne loterije Maribor Aleksandrova 42	Tomo Majer kolodvorska restavracija Maribor	Ivan Kokot trgovina Krčevina in Zg. Kungota
Ivan Rojnik Slovenjgradec	Ivan Kunst hotelir in mesar Šoštanj	Produktivna zadruga mizarskih mojstrov r. z. z o. z. Maribor Grajski trg 3	
»Valencienne« ; atelje za perilo ; Maribor Gosposka 34	/ L. Ornik špecijalna trgovina dežnih plaščev Maribor Koroška 9	Maria Orovics restavracija »Pri treh ribnikih« Maribor Krčevina	Karol Preis zaloga pohištva in preprog Maribor Gosposka 20
Josip Karničnik t modna in manufakturna trgovina S Maribor Slovenska 10	Aloiz Rečnik koncesijonirano električno podjetje Maribor Pobrežka 6	Jakob Kelc modna krojačnica za gospode in dame Zaloga modnega sukna Gregorčičeva 6	Jakob Perhavec tovarna za izdelovanje likerjev, dezert vin in sirupov Maribor Gosposka 19
Velepražarna brata Požar • 9 j Maribor Tattenbachova 14 |	Slavko Černetič moda, galanterija, perilo Maribor Aleksandrova 23	Justin Gustinčič mehanična delavnica in prodajalna Maribor Tattenbachova 14	Franc Perur.ler tovarna vozov. Maribor Mlinska 44
Ivan Legat prva speciialna popravljalnica in trgovina s pisalnimi stroji Maribor TeL 434 Vetrinjska 30	Roza Detiček mesarija Maribor Frankopanova 35	Andrej Halbtvidl Hotel »Stara pivovarna« Maribor Jurčičeva ulica I	FRANC HOHNJEC mesar Dvorakova 4, Maribor.
Ivan Siuga veletrgovina s surovinami in prevoz tovora Maribor Tržaška 5	Kavarna »Jadran« lastnik Josip Serec Maribor Aleksandrova 36	B. Jagodič tapetništvo in zaloga pohištva Maribor Rotovžki trg 3	Kavarna »Evropa« Maribor Aleksandrova 45
Alojz in Alojzija Kafer kavarna »Rotovž« Maribor Rotovžki trg	Franc Balon gostilna Maribor Pobrežje	M. Radilovič hotel in restavracija »Kosovo« Maribor Grajski trg 1	D. ROGLIČ Izdelovalnica obutev vseh vrst Koroška cesta 19 Telefon 157
AUa ŽLAHTIČ trgovina z mineralnimi olji Slovenska ul. 2 Tel. 66 Maribor	VEKOSLAV GJURIN higijenična brivnica Jurčičeva ulica 9 Maribor	ANTON EMERŠIČ Vinarna in restavracija Aleksandrova c. 18 Maribor	VILKO WEIXL veletrgovina papirja, knjigariia in knjigovezna industrija Maribor
R. MONJAC Čevljarska delavnica Jurčičeva ulica 9 Maribor	MARIBORSKA TISKARNA CENTRALAt JURČIČEVA UL 4. PODRUŽNICA: STROSSMAJERJEVA UL 5.		Prva mariborska delavska pekarna Maribor Tržaška cesta.
NAJPRIMERNEJŠA
Abonente
Najboljši podplati
sprejmem na dobro hrano. Obed po 7-50, večerja po Din 5'—. — Brezalkoholna restavracija
»Pri zvezdi*'
Maribor. Pod mostom 11
so kovčki, usnjate torbice, listnice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki, gamaše i. t d.
Vse to se dobi v veliki izbiri in po zmernih cenah pri
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13 Telefon 207
se dobijo samo pri
Arminu Ellinserju
SCraSja Petra trg 9
novoletno daril s je
KAVARNA ROTOVŽ
VELIK	VELIK
SILVESTROV VEČER $ KONCERTOM
Dobro in poceni
kupite tudi v manufakturni trgovini
Sreeko Pihlar, Maribor
Gosposka uBica S 1070
obstoječe iz najmanj 4 sob iščem s 1. le« bruarjem. Natančne ponudbe je nasloviti pod »Dober plačnik« na upravo »Večer« nika«.	2219
Krasna izdelava, mirni tek, šiva naprej in nazaj . Najugodnejši plačilni pogoji. 15 letn. garancija.
Pouk v strojnem vezenju brezplačen. Začetek dne 3. januarja 1928. Prijave v trgovini, Glavni trgi (pod barom) MARIBOR
Na pojedino klobas in krapov ter ni dobro kapljico Štajerca, prvovrstnega starega burgundca, izredno dobrega dal-matinca in opola.
Srečno, veselo novo leto želi vsem znancem in cenj. gostom Magda Jamnik, gostilničarka, Dravska ulica lL 2218
Vsem cenj. oc/jemalcem —==. -==— žeti veselo in srečno
Tvrdka	2163
Franca Podgorška nas/. FRANC	Slovenska	ulica	št.	7
Podpisana vdova po pok. Engelbertu Rotterju trg. zastopniku v Mariboru, se zahvaljujem tem potom Udruženju trgo-vaca i putnika v Zagrebu, katerega redni član je bil moj preminuli soprog, za ku-lantno in hitro izplačilo posmrtnine, ter to humano institucijo vsem gg. trg. potnikom priporočam.
Maribor, 18. decembra 1927.
2196	Angela	Rotter.
Danes Silvestrov večer! — Pohorska
godba. Na novega leta dan jutranji in večerni koncert; unionsko pivo in prvovrstna vina.	2223
V priznano dobri
je Vam skrbeti, kaj naj kupite Vašim dragim
za Novoletna darila
Zato ker dobite najprimernejše stvari tudi za mal denar v manufakturni trgovini
M. FELDIN Mmmo®
Grajski trg 1 — Vetrinjska ulica
Oglejte si izložbe! Oglejte si izložbe!
kvaliteti in izredno nizkih cenah nabavite vaše zimske potrebščine kakor velourje, kamgarne, doubl-sukno, par-hente in drugo manufakturno blago edino le pri tvrdki 1565
KARIBGR
vestje, puloverji, nogavice, rokavice, copate, snežne čevlje, galoše, volna se dobi najceneje pri tvrdki
Slavko	Maribor
Aleksandrove cesta št. 23.
M ;;. 3 O t Hi d;.	I"-..
g?
Drogerija!
F©t©manififakty ra 3
Parfumerija S
Milan Vrabič, Maribor, Aleksandrova cesta št 13
Največja izbira toaletnih mil, vode za lase in zobe, kreme in praškov za zobe, parfumov Eau de Cologne najbolj znanih znamk, pudra, ščetk za zobe, naravnih in gumijevih gob, frotir-rokavic, ščetk za roke, vse vrste brivskih aparatov in rezil. Skladišče vseh priznanih vrst plošč, filmov, papirjev in kart za izkopiranje in razvijanje, razvija-čev in fiksirjev. Potrebščine za dame in gospode, Droge, kemikalije in obveze vseh vrst.
strežba	*	Cene nizke!
3
»
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem prevzela s 1. januarjem 1928 gostilno
JADRANSKO KLET
Z ozirom na mojo dvajsetletno prakso zagotavljam cenj. goste z najbolj solidno in točno postrežbo. Nudila bodem prvovrstna ljutomerska, slovenjegraška in dalmatinska vina, topla in mrzla jedila ter vsakovrstne morske ribe. Sprejmem abonente na dobro domačo hrano.
Na SILVESTROV VECE3 slavnostna otvoritev z godbo.
Za mnogobrojni obisk se priporočam
H ARIJA OMAN - PLAVNIK
gostilničarka.	2206
Pisemski papir
najmodernejše izpeljave le pri	1138
Zlata BrlSnik, slovenska ui. «
Polnilna peresa znamk Wat«rman, Montblanc, Penkala
DRŽAVNA HIPOTEKARNA BANKA
kraljevine Srbov Hrvatov in Slovencev
Glavna filšjaia v LlubSJani.
Upravi a vse državne in javne fonde, puptlne, depozitne, samoupravne in cekveno-samostanske kapitale.
Sprejema privatne hranilne vloge na knjižice in obrestuje po čistih
6a, na leto. Obesti se računajo od prvega delavnika, ki sledi uLdnevu vloge, do dneva dviga. Obresti *e kapitalizirajo poliv letno. Dvigi do 25.000 — Din so brez odpovedi.
Daje amortizacijska posojila na stavbe v mestih in trgih ter na poljedeljska Imetja proti
a| obrestim na leto in 1% za amortizacijo, tako da se plačuje ivL polletno 5% anuiteto, s čemer se posojilo amortizira v Iv	25	letih.
Daje kratkoročna posojila proti zastavi državnih in po državi zajamčenih vrednostnih papirjev (delnic Narodne banhe) 9% obresti — in državnih bonov — 8% obresti.
Vsa pojasnila daje:
Glavna filljala državne hipotekarne banke v Ljubljani.
2195	Za	vse obveze banke Jamči država.
9
1 SVETOVNI PATENT
n
ZEPHJR
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
N
z 10 kg drv ogrev* sobo skozi 24 ur tZBPIUft*'. tvornica
Zastopstvo za Maribor železnina
PtNUR A LfMiH
omms> <2*oo sva©?©
^:©0<9<2I0<9 (D
š>
Pristno sliuouko, čroženko, brmjeuec, konjak, rum, use urste likerjeu, sadnih sokou, špirita, umskega kisa, esenčnega kisa, caj u zauitkih in odprt, dobite po ugodnih cenah u trgouini
Din 199*—
čevlji s spono lakasti in v modnih barvah pri
Anici Traun
Grajski trg 1	870
aNaiaigilalgggli SSBteESSeE!
i
D,
Jakob Perhauec, maribor, Sosposha 19
touarna za izčelouanje Iikerjeu, dezertnih uin in sirupou.
Društua dobijo pri nakupu posebne cene.
Patria konjak u originalnih steklenicah na debelo po touarniskih cenah. Ha drobno in debelo!	Postrežba	točna!
2193
S<9G>o/dGyo6>
<2>.OOi<2JO<2) m
Mobilne. preproge
linolej, zavese, posteljne odeje, namizne prte, posteljne vložke, žimnice, posteljno perje In puh, blago za mobilije, žimo, afrlk in sploh vse potrebščine za postelje dobite priznano ceneno pri tvrdki
Karol Preis
In nlofll pohištva sdruSanlh mizarjev
Maribor, Gosposka ul. 20
ilustrirani ceniki brezplačno!
1769
Zahtevajte povsod „Večernik"!
I NAZNANILO PRESELITVE. I
Cenj. občinstvu naznanjam, da preselim svoj fotografični atelje iz Aleksandrove ceste 25 v Gosposko ulico 28. Z ozirom na večletno prakso in kot absolvent 2 letne drž. grafične strok. Šole v Pragi mi je mogoče nuditi cenj. odjemalcem slike v moderni in okusni izpeljavi. Za obilen obisk se priporoča
JAPELJ MIRKO	1980
ra kol
1851
se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič,
Maribor, Tattenbachova 14
Ne samo nizke cene
ampak udi kvaliteta blaga, ki ga kupite v trgovini
I. N. Šoštarič, Maribor
Aleksandrova cesta 13
Vas zadovoll v vsakem oziru.
1631
Na zalop	cčja	izbiia najnovejSega blaga za moške
In ženske , plašče in perilo. Izgotovljene obleke za moške, c In otioke, Namovejši kroji in zelo nizke cene. Postrežba točna in solidna.
Otvoritveno naznanilo
oblastno koncesijoniranega zavoda za čiščenje stanovanj
DIVERZON
Maribor, Cankarjeva ulica 14.
Telefon 401.
Dovoljujemo si naznaniti cenj. občinstvu, da prevzamemo sledeča
dela:
flO
Izprašenje vseh predmeov v stanovanju s prvovrstno sesalko prahu.
. Čiščenje in mazanje parketov.
Svettenje parketnega pod*.
Čiščenje sobnih In Izložbenih oken.
Desinfekcija prostorov in opreme od vsakovrstnega mrčesa z razplinjenjem
po zdravju popolnoma neškodljivem sredstvu.
Uničenje podgin in miši v kleteh in skladiščih.
Uničenje kuhinjskega mrčesa	2193
Vsa v našo stroko spadajo-a dela.
i aobro in ceneno postrežbo se bomo potrudi i da bomo cenj. občinstvo popolnoma zadovoljili. - Ceniki brezplačno na razpolago. — Abonenti dobe popust.
|
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelia In urednik Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik $ * a * Jr -v Dete U •< Maribori*