GLASILO O S VO 8 OD I LN £ F R O £4 T E,O KRA JA T R-B O Vl-J £ Leto IV. Trbovlje, 22. februarja 1951. Štev. 7-/8. Na rddeškem lektorju so se odločili za kandidata, tovariša Kovača Viktorja, njegov namestnik pa je tovariš Vrtačnik Mirko, zadružnik iz Mol pri Litiji Ki je pM Biti ito zadrnžBilev i Kitu Člani KDZ »1. maje v Hotemežu ao bili v trboveljskem okraju prvi, ki so razumeli nujnost spremembe v kmetijski obdelavi zamlje. Dne 13. februarja so se zbrali vsi zadružniki, da pregledajo uspehe drugega leta svojega gospodarjenja. Poročilo upravnega odbora je bilo sicer kratko, vendar je bila v njem prikazani proizvodnja in oddaja. Zanimanje in diskusijo pa je vzbudilo poročilo nadzornega odbora Ta je sicer delno priznal uspehe zadruge in tudi predlagal, da se članica »Mimi« nagradi za uspeh pri vzreji prašičev, ven-dar je bilo v poročilu več graje kot po-hvale. T.ko pravi to poročilo, da so bile pokošene prevelike površine za krmo in da je krma ležala 12 dni, predno so jo spravili pod streho. Poročilo graja tudi neekonomično uporabljanje umetnih gnojil in podobno. Predsednik je dejal članom, da ni iskati neuspehov samo v pomanjkanju delovne sile, marveč tudi v pomanjkanju zadružne zavesti, saj so se čule izjave: »Naj se uniči ali propade, saj ni moje — je zadružno!* Nadzorni odbor se je ob takem gospodarjenju čudil visoko plačanem tru. dodnevu v zadrugi. Iz živahne diskusije je bilo razvidno, da je nekaj zadružnikov res delalo z voljo, ki so mnogo pripomogli k dvigu zadruge, da pa so v zadrugi tudi za delo sposobni člani, ki so opravili v zadrugi skozi celo leto komaj 24—40 dnin. Ob razde, iitvi pridelkov so dobili člani žita in krompirja vsi enako, ne pa po socialističnem načelu ftvdor več dela, naj tudi več dobi!« Bivši hlapu in dekle, ki so najboljša delovna sila, so opravili po 250 do 300 in še več dnin, niso pa bili upoštevani kot enakovredni zadružniki. Nadzorni odbor Je te napake v svojem poročilu navedel, potrebno pa bi bilo, da se napake, takoj ko se pojavijo, odstranijo. Zadružniki so si izvalili nov upravni in nadzorni odbor. Novi predsednik je izjavil, da sprejme mesto pod pogojem, če mu vsi člani obljubijo polno pomoč za izvedbo letošnjega gospodarskega načrta. Tov. Simončičema se Je izmikala dati tako izjavo, verjetno zaradi tega, ker ima preveliko ohišnico. ki ima na njej dovolj dela in dovolj pri. detkov za svoje potrebe, namesto da bi ohišnica služila le za dbdatno preskrbo zadružnikov. Tudi drugi zadružniki niso hoteli pravilno razumeti, da je prevelika ohišnica v škodo delu in uspehu v zadrugi. Bali so se zmanjšati ohišnice (orne površine), ker bi potem na njej ne mogli rediti 7—8 prašičev (Simončič Lojze), kar je kot do-polnilna preskrba veliko preveč, zlasti če primerjam© to z možnostmi, ki jih ima naš delovni človek v industriji. Verjetno bo to upošteval KLO Radeče pri odmeri dohodkov. Sprejeli so plan za leto 1951 in se obvezali, da bodo vsi delali, ne pa le posamezniki. Razmišljali so tudi o spravljanju sadja, ki ga bo po izgledih letos veliko. Odločili so se, da bodo zgradili silos in potrebno gospodarsko poslopje. Misliti bodo morali tudi na povečanje svinjakov, ker postajajo ti premajhni, krme pa je dovolj. Na občnem zboru so se zadružniki mnogo pogovorili in v ostri diskusiji marsikaj razčistili. V KDZ »1. maj« v Hotemežu bodo morali prenehali z zgrešeno miselnostjo in nasprotovanji med zadružniki Šesta vaiika enota trboveljskega okraja obsega področje Radeč, Jag-nenice, Podtalna in Dot pri Litiji. Povsod so to imeti zbore volčičev, na katerih so predlagati za kandidata v Ljudsko skupščino LRS sekretarja Kovač Viktor, kandidat S- volilne enote z, volitve v Ljudsko skupščino LRS okrajnega komiteja KPS Trbovlje, tovariša Kovača Viktorja prvoborca iz leta 1941, nosilca partizanske spomenice, za njegovega namestnika pa tovariša Vrtačnika MirkSk zadružnika v Dotah pri Litiji. Tovariš Kovač Viktor je preživel svoja otroška leta v najtežjih časih prve svetovne vojne. Leta 1919 do 1921 je bik> v naših revirjih razdobje največjega poleta Komunistične partije. Ta leta niso ostala nanj brez vpliva in ao ga iaobtikuvala v človeka napredne miselnosti. Ko Je bil star 14 let, se Je šel učit struganke obrti v Ljubljano, kjer Je bil že takrat organiziran v strokovni organizaciji ko-vinarjev. Zaradi preveiiksga izkoriščanja Je zn poetu delo v Ljubljani in odšel v železniško delavnico v Zagreb-Tudi tam je sodeloval v strokovni or gantaadji to v planinskem društvu »Prijatelj prirode«. Vse do odhoda v 18. marca vsi na volišče za mir, za svobodo, za neodvisnost! »Ob Savi« in zadružniki »Ob cesti«, kar je največ vzrok različnih napak. Zadružniki v Hotemežu imajo najboljše pogoje, da postanejo njih zadruge vzorno socialistično posestvo. Le malo več dobre volje in zadružne zavesti, pa ne bo preveč orne zemlje, saj je naša ljudska oblas: dala na razpolago zadrugi traktor, niti ne bo problema delovne sile. Demobilizirani sinovi zadružnikov naj se vključijo v delo na lastni zemlji in naj ne odhajajo na delo v razna-podjetja in urade, ter bi priporočali poverjeništvu za delo na OLO Trbovlje, ki naj pravilno usmerja njih zaposlitev. Pri večjih delih pa naj nudijo pomoč zadrugi .množične in sindikalne organizacije v okolici Radeč, zadružnikom pa politično zdravilo. vojaško službo je ostal v Zagrebu, nato pa Je prišel v Zagorje, kjer je bil zaposlen na rudniku. V Zagorju je sodeloval z naprednimi delavci in je bil vse do vpada Nemcev v naše kraje v stalni zvezi s člani KP ter je vodil agitacijo proti fašistični nevarnosti. Ze leta 1941 je pričel tovariš Kovač delati aktivno za OF. leta 1942 pa je stopil v narodnoosvobodilno borbo. Delal je na terenu ilegalno kot aktivist, leta 1943 pa je bil imenovan za sekretarja OF za teren Zagorje, nato je bil sekretar OF na hrastniškem terenu, zatem pa prvi sekretar OF po združitvi okrajev Trbovlje—Hrastnik —Zagorje. Vse do leta 1947 je bil Na šesti redni seji, ki se je vršila 16. februarja, je delavski svet rudni-ka Trbovlje-Hrastnik sprejel važne sklepe- Pri obravnavi proizvodnega plana rudnika za leto 1951 ni bilo posebne debate, akoravno je plan za letošnje leto za 30.000 ton višji od lanskega. Živahna pa je bila razprava o rudniškem investicijskem načrtu za leto 1991. Ta plan bo zagotovil dosego zvišane produkcije v letošnjem letu in omogočil ustrezno proizvodnjo premoga v naslednjih letih. Veliko delo se bo izvršilo na rudniku z mehanizacijo zasipavanja jan v obratih Ojstro in Hrastnik, s katero bo odpravljeno zastarelo ročno zasipanje jamskih praznin, omogočena pa z njo znatno večja proizvodnja. Na obr-tih v Trbovljah so v načrtu večja investicijska dela v jami Vzhodnega obrata, zlasti pa dovršitev jaška Marinko. Nadaljevala se bodo raziskovalna in pripravljalna dela v jami, ki bodo omogočila redno produkcijo r Inika v letu 1951 in v prihodnjih letih. Važen poudarek je dal delavski svet kapitalni izgradnji in družbenemu stanh d- - V pianu investicij za leto 195 je dovoljeno le nadaljevanje gradnje 16-družinske hiše v Trbovljah, delavski svet pa je sklenil, da se s sredstvi fonda za prosto razpolaganje »konča štiridrutinska hiša v Hrastniku ter zgradijo kleti in drvarnice v koloniji na Limberku, na Gvidi in na N5ivi. kjer bodo stare ki -ti 'n drvarnice podrli zaradi razširitve in tlakovanja trboveljske glavne ceste. Adaptirala se bo separacijska pisarna, kjer se bodo pridobila štiri stanovanja. uredili pa nadalje stanovanjski hi?-' na Posetju in v Lokah št. 303. Za r. nont stanovanjskih zgradb je predviden kredit 2 milijonov dinarjev Delavski svet je prav tako sklenil, d: se investirajo določeni zneski za dograditev Počitniškega doma rudarjev na Partizanskem vrhu, za Počitniški dom na Izlakah, za Dom na Kalu ter za Partijski dom v Trbovljah. aktivist na terenu okraja Trbovlje, nato pa organizacijski sekretar OF okraja Trbovlje. Partija in ljudstvo je videlo v njem pravega borca za izgradnjo socializma. Poklican je bil, da se izobrazi, ter je stopil v višjo politično šolo v Beogradu. Po vrnitvi iz Beograda je bil zaposlen na CK KPS v Ljubljani, kjer je odgovarjal za industrijo, sedaj pa je predsednik OF okraja Trbovlje in sekretar OK KPS Trbovlje. To svoje delo vrši tovariš Kovač z uspehom ter vztraja pri izvršitvi nalog; ker ima tovariš Kovač v svojem delu uspehe, ga vse prebivalstvo trboveljskega okraja ceni in spoštuje, šesta volilna enota pa si ga je izbrala za kandidata v Ljudsko skupščino LRS. Kot njegov namestnik je izbran tovariš Vrtačnik Mirko, zadružnik v Dolah pri Litiji, ki bo lahko tolmačil želje in potrebe kmečkega prebivalstva. Važno vprašanje je pitna voda T Trbovljah in Hrastniku; za dograditev vodovoda v Hrastniku je določenih pol milijona dinarjev, za vodovod v Trbovljah in sicer za zajetje izvirkov v zveznem rovu in razširitev črpališča \ tem rovu, pa 710.000 dinarjev. Prav tako je bil storjen sklep, da se s sredstvi fonda za prosto razpolaganje uredi obratno poslopje v glino-k. u Vasle napravijo tiri za opekarno ter lopa pri delavnici na Gvidi. Za izboljšanje družbenega standarda je določenih 8 milijonov dinarjev, od tega iz fonda za prosto razpolaganje nad 5 milijonov. V razgovorili o planu proizvodnje v lanskem letu. kjer je poročal tovariš direktor Hegler Jože, je ta poudaril velik uspeh kolektiva rudnika v minulem letu. Akoravno Vzhodni obrat ter .ibrata Ojstro in Hrastnik niso mogli doseči planirane proizvodnje. se J« produkcijski načrt rudnika izvršil z zvišano proizvodnjo Zahodnega obrata in dnevnega kopa. Ko je tovariš direktor govoril o neupravičenih izostankih od dela. bolnikih in nezgodnikih na rudniku, je opozoril, da je rudnik s temi izostanki izgubil lansko leto 150-000 ton premoga. Ta ugotovitev direktorja je bila važna, vendar so člani delavskega sveta vse premalo razpravljali, kako naj se še v večji m-ri znižajo neupravičeni izostanki in število nezgodnikov. O znižanju števila bolnikov je govoril član drLvskega sveta, tov- Alič Anton. N-glasil je potrebo, da se koordinacijski odbor, v katerem sodelujejo tudi zdravniki, razširi, in sicer na: prid jo v ta odbor tudi člani sindikalne podružnice v Hrastniku in tamošnji zdravnik. Ob zaključku zasedanja je bila še razprava o -volitvi novega predsednika delavskega sveta, ker je dosedanji predsednik zaradi bolezni prosil za razrešnico. Delavski svet je prošnji tovoriša Do-nika Matije ustregel in izvolil soglasno za novega predsednik-) delavskega sveta rudarja in ljudskega poslanca, tovariša Aliča Antona. Delavski svet rednika Trbovlje-Hrastnik Je potrdil proizvodni in investicijski plan za leto 195! •O&iiMsi IZ ŽIVUENIA FRONTNIH ORGANIZACII«^. Najboljše frontne organizacije v tekmovanjuza 10 obletnico OF V tekmovanju za 10. obletnico OF Slovenije so dosegle v trboveljskem okraju lepe uspehe frontne organizacije v Ravenski vas’' Krnici, Dolu pri Hrastniku, Čečah, 7 bovl jah in Pod-kumu. Mnogi frontni odbori se pa vendar niso zavedali važnosti tega tekmovanja in niso poslali tekmovalnih poročil ali pa sploh ne tekmujejo, 'Krajevni odbor OF Dol pri Hrastniku je pravilno razumel pomen tekmovanja Frontna organizacija v Dolu pri Hrastniku je dobila priznanje okrajnega odbora OF Trbovlje za uspehe v mesecu decembru in si je to priznanje priborila tudi v januarju. Fronta v Dolu je posvetila v tekmovanju vso pozornost kulturnemu in ideološkemu dvigu svojega članstva. Važno je tudi V), da je frontnemu odboru v Dolu »spelo pritegniti k delu vse množične organizacije in društva. Redne seje, ki jih je imel odbor OF sam in z ostalimi., organizacijami, so rodile uspeh. Tako deluje KUD »Ciril Pust« pod vodstvom OF prav uspešno. Tudi odnosi s KZ so se izboljšali. V januarju so imeli v Dolu dve prireditvi in sicer koncert ter prireditev z veselim sporedom. Vsi pevski zbori in sicer moški, ženski in pionirski zbor se pripravljajo na tekmovanje. 2enski zbor je imel v januarju uspešen koncert. Prav tako so v minulem mesecu prirejeni sestanki dobro uspeli. Na njih so razpravljali o novem načinu trgovanja ter o političnem položaju. Članarina OF se redno pobira in odvaja. Pridno delajo v Dolu na ureditvi knjižnice, za katero se bralci zelo zanimajo. Prav tako so v Dolu očistili sadno drevje ter pripravili potrebno orodje za škropljenje drevja. Niso pozabili nadalje sestaviti odbor, ki bo organiziral proslavo 10. obletnice OF Slovenije. Uspešno deluje tudi izobraževalni tečaj in sicer vsako sredo in petek. Obiskuje ga 35 mladincev in mladink, pa tudi starejši frontovci. Na šoli so imeli. V januarju dobrft obiskano predavanje o jetiki s kino-projekcijami. Vec surovin naši mdustrin Plan zbiranja materialnih odpadkov> ki služijo kot surovine naši industriji, je bil v letu 1950, izvzemši republiške industrije, kjer je zbiranje poverjeno uslužbencem podjetij, dosežen povprečno s 33%. Tako je bilo n. pr. tekstilnih odpadkov zbrano samo 13 % gume 8%, odpadkov usnjat cinka in bele kovine pa sploh nič. Ros je bil plan ostvo postavljen, vendar se je pokazalo, da je neuspeh iskati v glavnem v premajhnem zanimanju nekaterih krajev, medtem ko so drugi kraji dosegli prav lepe rezul. tate. Tako je bilo n. pr. od celotne količine nabrano v Trbovljah železa 55%, papirja 70%, kosti 79*/«, gume 88%, aluminija, bakra, medenine ln svinca pa 100 %, medtem ko je Za. gorje dalo železa samo 7 % papirja 12%, gume 10%, Hrastnik železa 22 odstotkov, papirja 11 %, kosti pa 10 odstotkov. Nekateri kraji, kot n. pr. Dobovec, Čeče, Marno, Turje, Breg, Razbor, Jagnjeniea, Dole pri Litiji, Podikum in Senožeti, p« sploh niso nič fbrali. Pregled prejemnic je pokazal, da so največ prispevale šole, ki so dokaza, le, da tudi najmlajši pravilno razumejo potrebe in razvoj našega socialističnega gospodarstva. Razumljivo je, da nastopajo na terenu težave, zlasti zaradi prevoza, ker republiško podjetje »Odpad* nima dovolj prevoznih sredstev na razpo- lago in leži nabran odpadni material po več mesecev po vaseh, namesto da bi prazni vozniki, ki gredo v Trbovlje, izkoristili te prazne vožnje in odpeljali nabran material v zbiralnico v Trbovljah. Na drugi strani pa je iniciativa podružnice »Odpad« v Trbovljah na terenu premajhna. Iz vsega navedenega sledi, da moramo v tekočem letu posvetiti zbiranju odjpad-kov več pažnje. Sole si ne bodo hotele odvzeti prvenstva, tudi obrtniki bodo V2eli stvar resneje v roke in zbirali tekstilne in usnjene odpadke, posve. tili pa še posebno pazljivost, da te surovine ne bodo prišle Po stranskih kanalih v neprave roke. Naši KLO la množične organizacije bodo zainteresirale množice tako, da se zbiranje ne bo zaključilo samo z eno akcijo, marveč da bo zbiranje, odpadkov postala dnevna skrb posameznika; pregledali, zbrali in odposlali bodo vse odpadke, ki ležijo neuporabljeni, naša industri. ja jih pa nujno potrebuje. Pri zbiranju naj se uvede tekmova. nje, kjer morajo prednjačiti predvsem kraji, ki so lansko leto zaostali. Posa. mezniki se še ne zavedajo v zadostni meri važnosti zbiranja odpadkov in ne pomislijo, da bomo dobili toliko več predmetov drobne potrošnje na trg, kolikor več bomo dali teh surovin naši industriji na razpolago- Iz tega razloga napnimo letos vse svoje sile, da bodo uspehi čim večji. Frontovci na Dolu pri Hrastniku so najboljši v tekmovanju za lO. obletnico OF, Slovenije V nedeljo zvečer so frontovci z Dola pri Hrastniku prevzeli prehodno zastavo okrajnega odbora OF Trbovlje za dosežene uspehe v mesecu januarju. Predaja zastave se je izvršila v zadružni dvorani pred koncertom pevskega zbora KUD »Ciril Pust«. Ko je sekretar okrajnega odbora OF, tov Topi ikar Izročil zastavo, je v kratkih obrisih prikazal politično situacijo in naloge. OF na vasi. Sekretar OF Dol pri Hrastniku tov. Štraus se mu je zahvalil in obljubil v imenu vseh fron-tovcev, da bodo vse naloge, ki so si jih zadali za počastitev 10. obletnice OF, častno izvršili. Ob zaključku Je pevski 2bor zapel himno »Hej Slovani!«, nato pa se je vršil koncert. V Čečah tekmujejo 'dalje Izkušnje so pokazale, da pohvaljeni frontni odbori kaj radi ponehajo z delom. Ni pa tako s frontovci v Čečah, ki so prejeli pohvalo za dosežene uspehe v decembru od IOOF Slovenije. Priznanje jih je vzpodbudilo in so tudi v januarju delali z uspehom. Posebno pozornost so posvetili kultur-noprosvetnemu delu ter so pretekli mesec ustanvili izobraževalno kulturno-umetniško društvo s tremi sekcijami. Dramska sekcija je že uprizorila igro »Glavni dobitek«. Lepo deluje tudi knjižnica.. Društvo sl je napravilo plan dela za prvo četrtletje, ki obsega tudi priprave za slovesno poslavo 10. obletnice OF. V Čečah imajo v načrtu predavanje o kmetijstvu in sadjarstvu. Frontni odbor je nadalje pomagal KLO pri njegovih delih, tako n pr. pri izpolnjevanju ptijav za osebne izkaznice ter pri pobiranju obrokov Ljudskega posojila, odbor AF2 pa je izvršil vse priprave za pričetek šivilskoga tečaja. Na sestankih, ki so jih priredili v januarju, So bili člani OF seznanjeni o podaljšanju petletnega plana, o zunanji ln notranji politični situaciji ter o kandidatih, ki jih je predlagal okrajni zbor OF z volitve v Ljudsko skup. ščino. Ttidi v Podkumu tekmujejo O frontovcih v Podkumu nismo do. sti čuli, da tekmujejo, vendar nam v januarju doseženi uspehi pravijo, da tudi tamkaj delajo. Tekmovali so na ureditvi svoje dvorane, kjer so opravili znatno število udarniških ur. Z uspehom deluje nadalje-izobraževalni tečaj, prav tako je dramska družina uprizorila v minulem mesecu gledališko igro. Poročilo o delu v Podkumu je zaenkrat še skromno, ob zaključku pa bodo uspehi gotovo veliko večji. V Trbovljah so vse možnosti, da se tekmovanje za 10. obletnico OF Slovenije še bolj poživi Dosedanji rezultati tekmovanja v počastitev 10. obletnice OF kažejo. da tekmovanje še ni doseglo polnega razmaha in da ne tekmujejo še vsi tereni OF v Trbovljah. V januarju pa se je gibanje po terenih mesta Trbovlje močno razživelo. Na številnih se. Stankih Fronte se je razpravljalo o novem načinu trgovanja, o notranjem to zunanjem političnem položaju ter O razpisu volitev y Ljudsko skupščino LRS. .Vsi tereni so imeli redile seje, ki jih je bilo 31, šjrših sestankov s cft. letnim aktivom pa Je bilo 12; na katerih so razpravljali predvsem o pla. nu za leto 1951, o pripravah za volitve v Ljudsko skupščino LRS ter o tekmovanju zal 10, obletnico o£\ Član. stvo Fronte se ni zvišalo, pa® Pa članarina za 6%, prispevki ® socialni fonld pa za 1 %'. Močno se je razmahnila na terenih Kulturna dejavnost; tako so na 0. terenu ustanovili pionirski kulturni , kMožek, ki je imel že v! januarju javni I nastop, na 11. terenu pa se pridno I vadi dramska skupina za igro; študijski krožek je vsakih 14. dni. Na 16. terenu deluje dobro razvit prosvetni odsek, ki je priredil v januarju dve igri. Prav tako deluje na 17. terenu prosvetni odsek, ki sicer v januarju ni nastopil,, se pa vadi in pripravlja na počastitev 10. obletniee OF. SKUD »Lojze Hohkraui« je uprizorilo v januarju pet {kvalitetnih gledaliških predstav, pevsko društvo »Zarja« je priredilo tri koncerte, mešani pevski zbor pa| je imel družabni večer s pevskim sporedom. Pri izboljšanj^ cest, kanalizaciji po terenih, pri gradnji Počitniškega doma ha Partizanskem yrhu pri uredit. vi mladinskega doma pa 15. terenu in pri rhznih drugih gospodarskih in kulturnih akcijah po terenih mesta Trbovlje so frontovci opravili 5072 prostovoljnih detovhih Ur. Mestni odbor OF Trbovlje .je že izdal navodila za proslavo 8. man^a, postavjteh pa je tudi že širši odbor za izvedbo prosi a. ve io. obletniee OF Slovence. Za izvršeno delo je Mestni odbor PO SVETU ■'ffea&R, Nova železniška prosa Doboj-Banja Loka Gradilo jo bo letos 80.000 mladincev Ta proga bo tretja železniška proga, ki jo bo zgradila v naši državi naša ljudska mladina. Ta mladina je zgradila dosedaj z mladostnim navdušenjem progo Brčko—Banoviči in progo Samac—Sarajevo, letos pa se bo lotila gradnje tretje mladinske proge, ki bo dolga 92 km in bo vezala Banjo Luko z Dobojem. Nova proga bo sestavni del proge, ki bo vezal Beograd—Valjevo—Banja Luko. Poleg jroldtičnega in prometnega pomena, ker bo vezala ta železnica vzhodni in zahodni del naše države, je važnejši še njen gospodarski pomen, saj bo ta proga vezala vzhodne bosanske premogovne kraje z bodočo koksarno v Lukavcu, vezala pa tudi glavne centre naše težke industrije. Velikega pomena bo nadalje ta proga, ker bo tekla skozi kraje, kjer je v gozdovih 18,5 milijonov kubikov lesa, ki se doslej zaradi slabih prometnih zve® ni mogel izkoristili. V krajih, koder bo šla nova železnica, rastejo na 200.000 ha obdelane zemlje pšenica, oves, koruza in industrijske rastline. Tako bo ta proga nov vir za preskrbo naših potrošniških centrov s prehranitvenimi pridelki. Dela na novi železnici se bodo pričela 1. aprila t. 1. Delalo bo na njej 80000 naše ljudske mladine, med njimi tudi 3500 iz Slovenije. Nad dve tre. tjini bo na tej progi kmečke mladine, ostalo pa srednješolska in visokošolska mladina, ki bo šla na progo med po čitnicami v juniju in Juliju. Pomoč Jugoslaviji- ZDA so doslej poslale Jugoslaviji 158000 ton hrane kot pomoč v smislu načrta, ki je bil sprejet med Jugoslavijo in ameriško vlado. S tem smo prejeli skoraj eno tretjino skilpne količine živil, krme in semen, ki jih imamo dobiti na račun pomoči. Računa se, da bomo celotno količino prejeli do konca maja. Osemdeset ju-goelovanaSih in inozemskih ladij, naloženih s hrano v ameriških pristaniščih, je prispelo doslej v naša pristanišča. Pripeljale so 62 tisoč ton masti, jajc v prahu, fižola, konzerviranega mesa, koruze, ječmena in pšenične moke. Pšenična moka, ki jo imamo prejeti na račun ameriške pomoči iz Italije in Zahodne Nemčije, bo tudi v kratkem dobavljena. Z atomsko energijo bodo po vesteh, objavljenih v strokovnih revijah, plule ameriške podmornice. Poizkusi so baje uspeli in bodo podmornice na nov pogon lahko neprestano plule pod vodo 10-000 do 18.000 km. OF Trbovlje izrekel jjohvajo 4., 6., 11.. 14., 16, in 17. terenu, od Okrajnega IO OF’ Trbovlje pa je dobil MO OF Trbovlje priznanje, prav tako tudi 6. in 16. teren, posebej pa je bil pohvaljen 11. teren. Žene! Na volitve za blaginjo naših otrok, za mir na svetu! 2elezniški in poštni promet se bo obnovil med Ju gostovi jo in Grčiijo. Protokol o tem je bil minule dni podpisan v Atenah oz. se vrše v Beogradu ppgaijanja še za vzpostavitev železniškega prometa mdji obema državama. Manj premoga hočejo porabiti zagrebške železniške kurilnico in so po. zvale vse kurilnice v državi, da tekmujejo v znižanju porabe premoga. Kolektiv zagrebške kurilnice hoče v letu 1951 znižati porabo premoga za lokomotive za najmanj 7 %. Tihotapska iznajdljivost. Nedavno so na letališč ti v Tel Avivu cariniki odkrili v klobasah švicarske zlate ure, ki so jiiih na ta način skušali vtihotapiti izraelski potniki. Največja knjižnica na svetu je v New Yorku, kjer je v kongresni knjižnici 28 milijonov najrazličnejših knjig. To knjižnico urejuje nič manj kot 1900 uslužbencev- Kazenskopravno varstvo bo našim delovnim ljudem zagotovljeno z novim kazenskim zakonikom. V osnutku tega zakonika, ki se obravnava pred Ljudsko skupščina FLRJ, se označujejo kot kazniva dejanja kršitve predpisov, ki dajejo delovnemu ljudstvu pravico zdravstvenega varstva, delovnega časa, dopusta ter socialnega zavarovanja. S tem bo naš kazenski zakon prvi, ki delovne ljudi posebno varuje pred pr'”’" ' iz delovnega razmerja. ^^^K/KULTURA - PROSVETA Tekmovanje za 10. obletnico OF in gostovanje v Hrastniku liki meri pri vzgoji novih rudarskih kadrov ter doprinaša ob tesnem sode. lovanju z rudarsko sindikalno organizacijo svoj delež k izpolnjevanju planskih nalog rudnika. Za letošnje leto si je društvo zadalo predvsem nalogo, da bo priredilo kar največ poučnih predavanj; poživiti hoče strokovni študij ter naročiti za klubske prostore več revij. Člani društva hočejo tudi v nadalje pomagati pri gradnji rudarskih stanovanjskih hišic, sodelovati pa tudi povsod, kjer bo pomoč potrebna. Tekmovanje za 10. obletnico OF in gostovanje v Hrastniku. Sindikalno gledališče v Trbovljah Izvršuje z uspehom svoje obveze, ki ®i jih je zadalo v tekmovanju za 10-obletnico OF Slovenije. V soboto 10. t. m. je nastopilo v tekmovanju skupine A z dramo. »Globoko so korenine«. Drama je prišla po enem letu na oder s spremembo. Vlogo druge senatorjeve hčerke je igrala sedaj tovarišica Anica Plevnik-iVrtačnikova. Bila je gledalcem všeč. Predstava je uspela prav dobro; kako 4e igro ocenila komisija iz Ljubljane, nam trenutno še ni znano. Naslednji dan, v nedeljo 11. t. nv. je to gledališče gostovalo v Hrastniku z Nušičevo komedijo »Gospa ministrica«. Tudi v Hrastniku je bila dvorana Doma kulture polna, tako da je veliko število ljudi odšlo brez vstopnic domov. Občinstvo je bilo z igro prav zadovoljno in želi, da jih. trboveljsko gledališče obišče še večkrat. V tem mesecu bo v Trbovljah še repriza »Gospe ministrice« in »Krčmarice Mirandoline«, nadalje premiera Mol torov e komedije »Namišljeni boMlik«. Zadnjo nedeljo bodo Trboveljčani gostovali v Litiji z »Gospo ministrico«. Za proslavo 10. obletnice OF pa pripravlja trboveljsko gledališče dramo Božiča »Umik«. Zeleni kotiček Trboveljski esperantisti so imeli 9. t. »n. občni zbor, V novem odboru so: Zibert Franjo, Naraglav Zvone, Uršič Vida, Mrak Vido, Kraševec Janez in Stanko ter Povoden Ivan. Po uvidevnosti šahovske sekcije NK Rudarja bo Esperantsko društvo po 18 letih svojega življenja v Trbovljah dobilo svoj prepotrebni lokal. Omenjena sekcija bo namreč dala društvu »a razpolago svoj lokal pri Povšelu, kakor ga je dala tudi že filatelistom. Sekciji je treba izreči zahvalo. Angleško zunanje ministrstvo stalno prireja tečaje raznih jezikov za di-tdomate, diplomatske uradnike in častnike angleške armade. Med temi tečaji je vedno tudi tečaj esperanta. Esperanta se uče tudi holandski in avstrijski železničarji in železniški uradniki ter nemški učitelji. Na prometnih krajih Hamburga vidite stražnike, ki nosijo na rokavu trak z napisom »Esperanto«. Ce ne znate nemško, dobite pojasnila v esperantu. Znana holandska tovana radio aparatov Philips oddaja v svojih televizijskih oddajah tudi program v esperantu. Ameriškemu vseučilišču Elteabeth-Own College v Pensylvaniji je zapustila Enima C. Lander v svoji oporoki 16-000 dolarjev, da se obresti te glavnice uporabijo za učenje esperanta. Japonsko ministrstvo za prosveto je določilo za učenje esperanta 60.000 Jenov. Preko japonskega instituta za esperanto je bilo izročenih 5 znanstvenih del. Tri med temi so dobile nagrade po 20 000 jenov. Nemška filmska industrija Alfa-Film je začela izdelovati filme po delih znanega nemškega pesnika in humorista Viljema Buscha. Filmi imajo samo esperantsko besedilo. V esperanto je sinhroniziram tudi jugoslovanski dokumentarni film »Reke nam bodo pokorne«, ki so ga gledali že na Francoskem in Angleškem. Občni zbor društva inženirjev in tehnikov v rudniku D1T rudnika Trbovlje.Hrastnik je imel pred kratkim svoj redni občni zbor, na Laterem je društvo pregledalo' svoje delo v minulem letu, Dru. štvo se je osamosvojilo in so v njem vključeni samo inženirji in tehniki. Plan dela za leto 1950 je društvo v celoti izvršilo in ga celo preseglo. Med letom si je društvo uredilo svoje klubske prostore, v katerih se šha. jajo člani; na razpolago imajo šah, radio in dnevne teir druge časopise; tajnik društva je n3 občnem zboru v svojem poročilu omenil, da je na razpolago premalo revij. DIT rudnika Trbovlje.Hrastnik je v preteklem poslovnem letu predvajalo 12 znanstvenih tehniških filmov ter imelo 5 predavanj; člani društva so napravili nadalje ekskurzijo na rudnik Velenje, kjer so si ogledali tamkajšnji novi jašek. Člani društva so med letom nudili pomoč pri gradnji za. družnega doma na Kleku, pomagali pa tudi pri gradnji rudarskih stano. vanjskih hišic. V Tednu tehnike so organizirali rudarsko razstavo v Mariboru, prav tako tudi v izložbenem oknu v Trbovljah ter, priredil^ preda, vanja v šolah. Članstvo sodeluje v vc- Deio PAZ v trboveljski elektrarni Delavci in uslužbenci kolektiva elektrarne v Trbovljah se aktivno izpopolnjujejo v protiletalski zaščiti ter si marljivo prisvajajo, za to potrebno strokovno znanje. Ta kolektiv se zaveda v polni meri, da samostojnost in neodvisnost naše države ni odvisna le od močne in moderne vojske, marveč tudi od močne in sposobne industrij, ske armade. To sposobnost pa bomo lahko v polni meri pokazali tedaj, če bomo vsi stoodstotno pripravljeni na vse slučajnosti in če bomo znali pravilno in pravočasno odstraniti kakršen koli papad ali poseg naših sovražnikov v našo državo. Z izkustvi iz prve in druge svetovne vojne proučavajo naši delavci in uslužbenci taktiko in organizacijo dela ter zadržanje posameznih protiletalskih obrambnih skupin, n. pr. specialna in- dustrijsko-tehnična grupa, sanitetska grupa in protikemijska grupa. Naš de. lovni kolektiv ve, da s svojim delom na tem področju krepi moč in sposob. nost naše mlade socialistične države v notranji družbeni ureditvi, krepi pa jo tudi proti napadom zunanjih sovražnikov. Dokazali bomo vsem napadalnim državam v svetu, ki poskušajo že danes s svojimi različnimi intervenci. jami na naših mejah, pa tudi s političnimi posegi, z grožnjami in zastran sevanjem rušiti mir v naši domovini, da smo pripravljeni in sposobni od. straniti vsak trenutek vsako nevar. nost, ki bi se pokazala pred nami in našo državo. Skupno z našo.vojsko bomo branili proti vsem sovražnikom samostojnost in neodvisnost miroliub. nih in svobodoljubnih narodov Jugoslavije. S. A, Nova razdelitev zdravniške službe v okraju Trbovlje Po sklepu -svojega prvega zasedanja 11. I. 1951 odreja OLO Trbovlje, Svet za ljudsko zdravstvo, sledečo razde, litev zdravniških okolišev po posameznih sektorjih okraja': •' ’ ' , - 1- Sektor Trbovlje ima tri sektorske. zdravnike,' ki so jim določeni sledeči zdravniški okoliši: dr. Ivki Krasnikovi: Bevško, Retje' in del KLO Dobovca, ki gravitira na Trbovlje; dr. Vladimiru Komorovskemu: Lo ke s Klekom, Ojstro in KLO Čeče; dr. Ludoviku Krambergerju; Trbov. lje 11, Gabersko, Planinska vas in Partizanski vrh (Sv. Planina). 2. sektor Zagorje: dr. Mirko Kajželj; Zagorje, Sklen-drovec, Dolenja vas. Senožeti, Izlake in Mlinše; dr. Danilo Gomišček: Zagorje-Top. lice, KLO Loke.Kisovec, Trojane, Cemšenik in Kotredež. 3. sektor Hrastnik: dr. Milan Kirn: KLO Hrastnik, Dol pri Hrastniku, Turje, Marno in del Dobovca, ki meji na Hrastnik. 4. sektor Radeče: dr. Karel Matko: OLO Radeče, Zidani most, Loka pri Zidanem mostu, Breg, Razbor, Vrhovo, Jagnjenica, Fodkum, Dole pri Litiji. Sektorski zdravniki po gornji teritorialni razdelitvi opravljajo v svojih okoliših splošno.-kurativno in preven. tivno zdravstveno službo, higiensko nadzorstvo, zdravljenje nepremožnUi in upokojencev, zdravljenje zavarovancev in svojcev v ustanovah in pod, jet-jih z manj kot 100 zaposlenimi, iz. dajajo zdravniška spričevala, potrdila za dodatno prehrano bolnikov, mrliške liste in podobno- Iz te, odločbe so izvzeti obrati in ustanove z več kot s 100 zaposlenimi ki imajo svoje obratne zdravnike, ki so v območju obrata pristojni v vseh zadevah zdravstvene službe za zavai. rovance in svojce dodeljenih jim obratov. V sektorju Trbovlje opravlja zdravstveno službo v živilskih obratih in obratih osebne higiene tovariš dr. Komorovsky, šolsko zdravniško službo po dr. Krasnik Ivka. V sektorju Zagorje pa opravlja šol. sko zdravirško službo na gimnaziji in topliški šoli ter v Zagorju tov. dr. Kajželj Mirko, v vseh ostalih krajih pa po teritorialni razdelitvi pristojni sektorski zdravnik. Zgornja razdelitev zdravniške službe po sektorjih velja obvezno ocT dne 15. februarja 1951. dalje. OLO Trbovlje, Svel z® ljudsko zdravstvo. Frontovci, proslavimo 10. obletnico OF z mno* žično udeležbo na volit-vah! Kako postaje potrošniška zadruga v Trbovljah Po zaključku poslovnega leta 1950 ne bo odveč, če seznanimo našo široko javnost, zlasti pa še potrošnike iQ člane Potrošniške zadruge v Trbov. IJah o njenem delu in uspehih. Kolektiy zadruge šteje 18 uslužbencev; od teh je 12 prodajnega osvaja, dva pa sta pri avtoparicu zadruge. Za. druga ima tri poslovalnice. Od teli je najboljša v Delavskem domu, vendar tudi poslovalnici v Trbovljah 2 in v Bevškem kljub pomanjkljivemu oseb Ju in slabim lokalom zadovoljivo opravljata svoje naloge. Pian blagovnega prometa je bil v letu 1950 realiziran s 134 %. Ob po. voljnojšem stanju kreditnega vprašanja bi bil promet še boljši, potrošniki Ipa bi imeli pri večjih zalogah večjo izbiro in boljši sortiment. V januarju zaključena bilanca zadruge prikazuje, da je bilo poslovanje ustanove z uspehom zaključeno, kar dokazuje čisti prihranek na blagovnem prometu. Poleg tega prikazuje bilanca urejeno poslovanje zadruge ter marljivost in vsestransko zalaganje kolek, tiva. ki je skozi celo loto vlagal v svoje delo mnogo truda in volje kljub vsem težkočam in oviram, ki so sc med letom zelo pogosto pojavljale. Pri nakupu in pri prodaji blaga kakor tudi pri kulturni potrežbi so pokazali uslužbenci veliko samoiniciativnost in doprinesli tako velik delež k uspehu zadruge, V preteklem letu je bilo v poslovalnicah zadruge postreženih z živili zagotovljene preskrbe mesečno do tri tisoč potrošnikov. Način razdeljevanja in kontingentiranja blaga, prio„ rite ta, preilnostnj položaj magazinov in podobno je v minulem letu slabo vplivalo na dobro preskrbo potrošnikov tc zadruge, vendar so se te ic2. koče ob dobri volji uslužbencev precej omilile in so razne kritike potrošnikov odpadle. Poslovalnice so imele skozi celo leto premalo prodajnega osebja^ tako da so bili mnogi potrošniki zaradi dolgega čakanja prisiljeni zapustiti poslovalnico, akoravno so že. leli bati v njej postreženi. Z novo uredbo, s katero se uvaja nov način trgovanja in spreminja način prodaje blaga široke potrošnje, se je celoten položaj, tako glede boljše preskrbe ikakor tudi gledie nakupa in prodaje blaga, mnogo spremenil, in lahko rečemo, izboljšal. Po novi uredbi, ki dovoljuje lastnikom industrijskih in kmečkih bonov 80 in 65 % popust, nudi zadruga v svojih pošlo, valnicah prav ugoden nakup v asortimentu kakor tudi v kvaliteti predmetov proste prodaje. V tem kratkem razdobju je bilo željam potrošnikov v marsičem ustreženo; nakupovali so si lahko blago, ki si ga v minulem letu niso mogli. Ze danes laJiko našte. jemo vrsto takšnih predmetov: potroš.. niki so lahko ugodno kupovali okensko steklo, sirkove lesene ška- fe, prašek za pranje perila, pralno sodo itd. V poslovalnicah je velika izbira metrskega blaga za moško in žensko perilo, moške in ženske obleke ter plašče, žepni robci, nogavice in ?e drugi tekstilni izdelki, ki jih pred novo uredbo ni bilo v prodaji. Tudi izbira čevljev je prav lepa in se bo še izpopolnila, tako da bo potrošnikom omogočena res ugodna izbira. Težave se pojavljajo le v pogledu kredita, ki ne dopušča ustvarjanje večjih zalog in s tem še večje izbire. Uprava zadruge bo tudi v prihodnje, seveda v okviru možnosti, skrbela, da bodo njene poslovlanice vedno zadostno založene z vsem potrebnim blagom; skrbela bo za kvalitetno in sortirano izbiro, tako da bodo potroš. niki lahko vnovčili industrijske m kmečke bone za blago, ki ga najboti potrebujejo. Tudi cenam se bo posvetila večja pažnia. prav' tako nekvalitetno blago v prihodnje ne bo prihajalo v prodajo. Kako pa je s postrežbo? — Potrošniki bodo lahko sami potrdili, da so bili v poslovalnicah zadruge vedno dobro postreženi, da so bili deležni solidne in kulturne postrežbe in da vlada v pos’ Hvalnicah vljudnost in prijaznost, zlasti še v Delavskem domu, kjer se potrošniki posebno radi ustavljajo- Kolektiv zadruge bo storil vse, dč ostane takšno stanje v poslovalnicah tudi v prihodnje in da se še izboljša, da bodo vsi potrošniki vedino zadovoljivo postreženi. Izpolnjevanje žeU potrošnikov glede kulturne in solidne postrežbe, vsestranska pconoč potrošnikom pri izboljšanju preskrbe in dvigu življenjskega standarda bo tudi v najprej cilj zadruge in vsakega njenega uslužbenca, Da se doseže v celoti namen in cilj socialistične trgovine, od katere mora imeti koristi skupnost, naše delovno ljudstvo, je v prvi vrsti potrebno, da se zadrugi dodelijo krediti v zadostni višini, da se ji da možnost namestitve zadostnega števila prodajnega osebja in da se ji s strani nadrejenih orga. nov ne delajo težkoče in ovire glede njenih ■**’ prostorov. Organ, > dolžni,'do podjet- ju, pa četudi je to potrošniška zadru ga, ki vlaga vse sile za koristi skupnosti. nudijo vsestransko pornoč in podporo tTsp hov ne bo deležno samo podjetje, marveč v prvi vrsti naše de. lovno ljudstvo. j Kvalilikacijske tekme za vstop v II. ligo Korotan : Rudar 4:3 (2:3) V prvi kvalifikacijski tekmi za vstop v drogo zvezno ligo, je Rudar igral v Kranju proti prvaku Slovenije Korotanu. Moštvo Korotana je bilo vzdržljivej-ie im vztrajnejše ter je zato tudi zmagalo z rezultatom 4:3. V nedeljo bodo morali igralci Rudarja poeetno poprijeti, de bodo hoteli doseči uspeh in tekmovati v II- zvezni ligi, ali pa se bodo vrnili v republiško ligo. Upajmo, da bodo Izpolnili svojo nalogo m želje celokupnega Zasavja. Okrajno smučarsko Smučarski klub Rudar iz Trbovelj Je priredil v nedeljo 11. t. m. na Ku. mu okrajni smučarski dan in sicer prvenstvo v teku na 12 in 6 km, sinu. ku, veleslalomu in skokih Udeležili so se ga člani Rudarja Trbovlje, Brat. stva Hrastnik, TD Hrastnik, Proletarce Zagorje, Delavski tehnik um. Trbovlje in SK Rum-Dobovec. Na prvenstvu je nastopilo 111 članov in članic. -iezultati tekmovanja so sledeči: V teku na 12 km je sodelovalo 12 članov; prvo mesto je dosegel Jere Edi iProletarec), drugo Judež Franc (Ru. dar). Teka na 6 km se je udeležilo 20 mladincev; prvi je prišel na cilj Kamnikar Jože (Kum), drugi pa Pungart, Bik Janez (Proletarec). V smuku je nastopilo 17 članov in 44 mladincev. Na 1200 m dolgi progi v Trbovljah odprla trgovina prostih viškov kmečkih delovnih zadrug, s katero bomo nudili V bodoče potrošnikom artikle dobre kvalitete in primernih cen. S tem bomo pripomogli mnogo k reguliranju cen na prostem trgu. Pravilno bi bilo, da bi trgovina državnih posestev in trgovina zadružnega sklada nudili s skupnimi močmi potrošnikom kvalitetno in dobro postrežbo s primernimi cenami, s katerim' bi se dosegle znosno oon- na prostem trgu. S. O. C UVIDEVNOSTI IN OBZIRNOSTI JE TREBA! / »Kmečkem glasu« z dne 14 fc-oruarja je tovariš S. F. iz Radeč »tresel na OOP Trbovlje cel kup laži zaradi odkupa In prevzema živine. Žalostno je. da tovariš kot domačin ne ve, da se vsa v Radečah odkupljena živina na kraju samem odda v klavnico v Radečah za preskrbo tamkajšnjih potrošnikov — in to že več mesecev. Bil je, kakor- pravi sam dopisnik, v .en času le en sam primer, da je OOP Trbovlje, ker je v Trbovljah zmanjkalo mesa, prevzelo od gospodarskih podjetij 4 goveda, jih naložilo na odprti kamion (ker drugega prevoznega sredstva ni bilo mogoče dobiti) ter odpeljalo iz Radeč, pri čemer je eno izmed govod skočilo po nesreči čez ograjo kamiona in še to brez kakšne poškodbe. Svetujemo temu dopisniku, da se v prihodnje, predno poroča nekaj v čašo. pis, zlasti pa še kot domačin, prepriča natančno o dejanskem položaju, saj je podjetje, kot je naše. ki ima vse polno važnih nalog, prav lahko hitro oblatiti-Kar se pa tiče pravilnega ravnanja z živino in čuta odgovornosti do našega dela, je pa vsaka kritika pisca popol-n ta odveč, zlasti pa še od ljudi, ki ne vidijo niti tega kar se godi tako rekoč prr ' njihovim pragom. Okrajno odkupno podjetje Trbovlje. AFŽ v Zagorju tekmuje Terenski odbor oganizacije AF2 Toplice v Zagorju tudi v drugi polovici šestmesečnega tekmovanja OF pridno dela. Organiziral je kuharski tečaj, ki ga bo obiskovalo okrog 25 deklet, po večini uslužbenke, ki nimajo časa, da bi se kje drugje izučile kuhanja. Tečaj se je pričel 10-t. m. Vodila ga bo tovarišica Barli-čeva. V tem tečaju bo predaval dr. Gomišček o zdravstvu. V Zagorju so ustanovili cestno komisijo V Zagorju so ustanovili sedemčlan- ' sko cestno komisijo, ki je odgovorna za popravilo in vzdrževanje republiške ceste in cest v območju krajev- j nega ljudskega odbora. Komisija je | pomožni organ izvršilnega odbora KLO ter bo mnogo pripomogla, da se čimprej popravijo in obnove deli cest, ki so v Nslabem stanju. S tem se bo izboljšal premet in odpravile pogoste okvare vozil, zlasti motornih. Ta ukrep moramo smatrati kot sestavni del borbe, ki jo vodimo za splošno varčevanje. Kratke vesti iz Radeč in okolice Neaktivnost KZ Radeče. — Delo KZ v Radečah je negativno, ker pri razdelitvi funkcij ni hotel nihče prevzeti mesta predsednika ali tajnika, ki mora biti duša odbora. Seje ni bilo že 7 mesecev. Sedaj se pripravljajo na volitve novega odbora in pregled dela v letu 1950. • Najaktivnejši v Radečah so telovadci, ki s prostovoljnim delom urejujejo telovadnico, in sekcije SKUD »Ivan Cankar«, ki se že sedaj pripravljajo na proslavo 10. obletnice OF, ko bodo izvedli Teden kulture. Na Jagnenici vrše zadnja dela na elektrifikaciji v Svibnem, kjer so dela končana do šole, manjka pa še okrog 100 kg bakrene žice, da se napelje električni tok do vseh tistih kmetov« ki so se pokazali pri delu najbolj aktivni. Odbor OF na Bregu Je premalo aktiven, ker plan dela še niso postavili oz- ga sprejeli na sestanku. Pravijo. da plan obvezne oddaje ni pravilno postavljen, ravno tako ne v Račiči, kjer vlada familiarnost. Gasilsko društvo Vrhovo bo letos praznovalo 40-letnico svojega obstoja in namerava prirediti v poletnih mesecih večjo sektorsko vajo. Radioamaterska grupa v Vrhovem je končala svoj dvomesečni tečaj. Skupina šteje 20 članov, od katerih je 11 opravilo z uspehom tečaj, ki sta ga vodila tov. Kožar Jože in tov, inž. Safonov is Hrastnika. Ti amaterji hočejo sodelovati tudi pri gradnji dvorane gasilskega društva. 'ataviki OCVIRK Trboveljski »kralj ledu«, tovariš Na-eg Anžur, je v nekem razgovoru izjavil, da se letošnjo zimo ne bo kopal v ledeno mrzli vodi kot druga leta. Tovariš Nace pravi, da je letošnja zima za tako javno prireditev pretopla! Pišejo nam, da ima tovariš V. Jz Colniš prav posebne navade. Ta mož je v kuhinji gospodinjskih tečajnic v Senožetih opravil svojo malo potrebo ob kuhinjski steni po navadi naših kužkov. — Sporočajo nam, da bo ta posebnež dobil za svoje res »vzorno« vedenje prav v kratkem primemo »nagrado«. PREKLIC Izgubljeno legitimacijo OF na ime Stole Jože, Trbovlje — Loke 595, proglašam za neveljavno. PRODAM malo rabljen pogrezljiv šivalni stroj ziamke »Veritas«. Naslov v uredništvu »Zasavskega udarnika«, Trbovlje. PLANINSKO DRUŠTVO TRBOVLJE sporoča vsem prijateljem vedre zabave, c bo priredilo v soboto marca ob 19. uri v prostorih Doroal kulture veliko PLANINSKO RAJANJE Bar z lastno godbo! Za plesno godbo skrbi Skrinarjev jazz! Vabljeni vsi! POZIV Fotoamaterdki klub Ttrbovtje pripravlja večjo zbirko fotografij iz delovanja OF za album, ki ga bo peklo, nil Okrajnemu odboru OF ob priliki 10. obletnice OF. Zato vljudno prosimo vse lastnike fotografij ali negativov, bodisi iz partizanske dobe ali iz časa po osvoboditvi, da nam jih posodijo proti vrnitvi. Ves material zbira Fotoklub Trbovlje in sicer ob četrtkih od 17 do 19 v temnici v Fizkultumem domu (pritličje) ali pa naj oddajo material v uredništvu »Zasavskega udarnika« na upravi rudnika Trbovlje. KINEMATOGRAFI KINO iTRIGLAVi — ZAGORJE predvaja v petek, soboto in ponedeljek 26. februarja ob 5. in 7. uri zvečer. s nedeljo pa ob 3., 5. in 7. uri ameriški film ■TARZAN ZMAGUJE« V sredo 28. februarja in četrtek 1. marca a je ob 5. in 7. uri na programu francoski film »KAVARNA V PRLSTANISCU« SINDIKALNO GLEDALIŠČE TRBOVLJE V ned .o 25. marca 1951 ob 15 uri: B. Nušk': »Gospa mi. nistrica«. komedija v 4 dejanjih — Desetič — Popoldanska predstava — Gostovanje v Fizkultumem domu v Litiji bo v sredo 28. marca ob 1930: Mo-liire: »Namišljeni bolnik«, komedija v 3 dejanjih; premiera —: Predprodaja vstopnic v knjigarni Državne založbe. _ . r t t ,, DOBRO SE POZNA Učitelj: Vse domače živali sem vam že naštel: konja, vola, ovco, kozo, psa ln mačko. Toda še ena je. — Ali se je ne spomnite? Je umazana, se valja rada po blatu in se klati po sosednjih dvoriščih. No, Tonček? Tonček (sramežljivo): To sem pa jaz. IZUMITELJ Miha: Kaj si izumil? Gašper: Nekaj kolosalnega (gromozanskega): Z mojim izumom lahko vidi vsakdo skozi zid. Miha: Kako si pa to dosegel? Gašper: Napravil sem v zidu luknjo. Vsem društvom v območju Mestnega ljudskega odbora Trbovlje Obveščamo, da je treba za vse prireditve, kakor: razne igre, proste zabave itd., ki jih namerava društvo prirediti, bodisi v dvorani Kulturnega ali Delavskega doma, da predhodno javi, kedaj in kje misli prireditev izvršiti (v Delavskem ali Kulturnem domu.) Nadaljnja pojasnila dobite v pisarni Komunalnih podjetij MLO Trbovlje, soba štev. 27. MLO Trbovlje ZAHVALA Vsem, ki so spremili našega nepozabnega ljubljenega moža, ateka itd. tov. ALOJZA SPAJZERJA, rudarskega poslovodjo, na njegovi zadnji poti« mu poklonili vence, nam izrekli sožalje ter na kakršen koli način pomagali. se prav lepo zahvaljujemo. Prav posebna hvala upravi rudnika Trbovlje-Hrastnik kakor tudi sindikalni podružnici rudarjev za pomoč v težki uri. Zahvaljujemo se tudi njegovemu najdražjemu prijatelju, obratovodji tov- Železniku za poslovilne bseede- 7'sem najlepša hvalg! LISTNICA UREDNIŠTVA Kakor so že poročali naši dnevni listi, se je pričakovana nova pošiljka rotacijskega papirja iz tujine zakasnila, zaradi česar tudi Daš tednik minuli petek ni mogel iziti, kar naj nam naši naročniki m drugi bralci našega lista oproste. Nekaj vpoela*iih člankov je zaradi izpada zadnje števiške našega lista medtem že zastarelo in jih ne moremo več priobčiti. Prizadete dopisnike prosimo za blagohotno oproščen je. Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva: Trbovlje uprava rudnik« rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik. — Telefon 54, — Bančni račun pri NB Trbovlje 614-31122-0. — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani. — Poštnina plačana v gotovini. Četrtletna naročnina v leiu 1951 Je 25,— din, polletna 50— din, celoletna 100.— din. — »Zasavski udarnik« izhaja vsak petek. — Dopise sprejemamo do vsakega ponedeljka.