udi jo ;ke- na ,vni da ual fera- >tij- ta iefr ibli- kre- iev- zor- pri- ani iša- list voji iob- oj« i, v ;ča, i i* - 22 (Sestal LIR 30 Poštnina plačana - Sped. abbon. post. - II. gr. GOSPODARSTVO R G O V I N A ♦ F INANCE ♦ INDUSTRIJA ♦ OBRT ♦ K M ETIJSTVO 'TTO XII ŠT. S77 TOREK, 15. APRILA 1958 Magreb in njegov spomladanski sejem Tudi spomladanska prireditev ima mednarodni značaj = Nove pobude (Od našega stalnega dopisnika) Zagreb, aprila ^Pomladanske prireditve Zagrebškega Jsssjma resda nimajo dolgoletne tra-.!c'je, predstavljajo pa glede na današ-.a dogajanja in spremembe v medna-I nem poslovanju važno dopolnitev 1 ionskim prireditvam, ki imajo še na-, je značaj splošnega mednarodnega 'krčnega velesejma. Pojav vse večje-* števila narodnih in mednarodnih ■bernskih manifestacij ob vse večji pro-tv°dnji in raznovrstnost proizvodov je ^jjila potrebo specializacije posamez-^ sejmov. To dejstvo se ni ognilo ni-. Zagrebškega velesejma; prilaganje ^jnovejšim potrebam pa je našlo izra-I Prav v strukturi in naravi pomla-a,1skih prireditev. OD ZAPRTIH TRŽIŠČ DO MEDNARODNEGA SEJMA Ze v začetku tega desetletja je bilo 'tao, da zaradi čedalje večjega števi-razstavljalcev in močno pojačanega Mva tujih razstavnih predmetov ena I'ha letna prireditev Zagrebškega ve-,Esejma ne more zadovoljiti potreb ju-TOovanskih podjetij. Zato so se odlo-: naj se organizira spomladanski se- El11. ki naj bi bil pridržan izključno atnačim razstavljalcem; s tem naj bi ■ omogočilo čim boljše plasiranje ju-Oslovanskih proizvodov tako na doma-j 1,1 kakor na tujem tržišču. Še pred E,om 1953 sta bili v Zagrebu dve prire-. vi, na kateri so imeli dostop samo ; slov.ni ljudje. Ker sta ti prireditvi dodali realne možnosti za organizacijo I hnalnega sejma odprtega tipa, so leta Priredili prvi spomladanski Zagreb--1 velesejem ob udeležbi industrije in Sovine, že leta 1955 so spomladi raz-. avi!i tudi jugoslovanski obrtniki in mčo krepkejšega povezovanja te ma--''estacije z inozemskimi poslovnimi r°gi so začeli vse sejemske publikacije ,lskati v tistih tujih jezikih, ki so pri ; v navadi. Z dvigom življenjske rav-1 ® potrebe, da se obnovijo posamez-gospodarske panoge, se je dvignilo V-_______—_______—------------------ tudi povpraševanje pp blagu določene vrste; zato so leta 1957 spomladansko prireditev internacionalizirali z namenom, da bi se rastoče potrebe prebivalstva in gospodarstva zadovoljile tudi s proizvodi iz uvoza. STRUKTURA SPOMLADANSKIH PRIREDITEV Tako se je spomladanski velesejem v Zagrebu razvil v specifično gospodarsko manifestacijo. Sejem je v prvi vrsti in predvsem splošni vzorčni sejem celotne jugoslovanske industrije, potem pa mednarodni sejem blaga, namenjenega široki potrošnji. Te značilnosti bo ohranil tudi v bodoče; ker pa je obenem tudi zelo občutljiv instrumečit-pokazatelj najaktualnejših potreb in možnosti jugoslovanskega tržišča, bo vsako leto vseboval tudi revijo določenih posebnih proizvodnih panog. Tako je leta 1957 vseboval tudi pregled inozemskih strojev in opreme za grafično industrijo, dočim je letos ta del sejma posvečen strojem i.n opremi za trgovino, gostinstvo in turizem. Ta struktura se bo verjetno ohranila tudi k letu in vse dotlej, dokler ne bo zadovoljeno potrebam, ki jih zahteva modernizacija trgovine in gostinstva; mimo tega se bodo organizirali mednarodni sejmi tistih vrst proizvodov, za katere se bo pokazala tako potreba kakor možnost plasiranja na jugoslovanskem tržišču. S tem načinom organizacije svojih sejmov bo uprava Zagrebškega velesejma omogočila zadovoljevanje potreb domačega tržišča, tujim razstavljalcem pa nudila podlago za uspešno poslovanje. ZAGREB — SREDIŠČE TEKSTILNE PROIZVODNJE IN MODE Kot sejem artiklov široke potrošnje bo letošnja spomladanska manifestacija Zagrebškega velesejma tržišče, na katerem bo posebno močna pottudba tekstilnih proizvodov. Zanimivo je poudariti, da se je kljub dvema specializiranima prireditvima, ki sta bili posvečeni prav tej proizvodni panogi, zbralo prav v Zagrebu rekordno število raz- stavljalcev tekstilcev. Ne samo, da se je povečalo število rednih razstavljal-cev, ampak je večje tudi število udeležencev Modne revije industrijske'proizvodnje. Zaradi številne in dobro razvite tekstilne industrije in industrije tekstilnih strojev in potrebščin, zaradi velikega števila obrtnikov, ki proizvajajo oblačilne predmete in potrebščine za dopolnitev oblačil zaradi razvite industrijske in obrtniške proizvodnje o-butve in kožne galanterije, je Zagreb vsekakor ugodno tržišče za te stroke, če še omenimo, da ima revija obrtnih oblačilnih predmetov že dolgoletno tradicijo in da si je pridobila sloves tudi v tujini, da se razstava konfekcijske proizvodnje vse bolj ceni in da sodelujejo na njej tudi tuji proizvodniki, in pa, da je v Zagrebu ustanovljena šola za manekene, dokazuje vse to, da je to mesto središče, ki vpliva na tekstilno proizvodnjo in kreacijo oblačilnih vzorcev, ki najbolje ustreza okusu in možnostim jugoslovanskih kupcev. BESEDO IMA STATISTIKA Poleg močne udeležbe tekstilne industrije je na vidnem mestu tudi število razstavljaloev prehranbene in kemijske stroke ter število podjetij drugih panog, ki proizvajajo artikle široke potrošnje. Manjše je število udeležencev iz drugih strok; toda skupno število kaže absoluten napredek, kar najbolje dokazuje naslednja tabela o razvoju spomladanskih manifestacij: 1953 633 2.671 9.523 1954 666 2.709 12.348 1955 1.044 3.416 14.392 1956 1.070 4.398 14.441 1957 1.159 4.478 41.885 1958 1.565 4.517 43.300 Drugi sejmi v Jugoslaviji , MAGREB — Letošnji spomladanski 'ašrebški sejem traja od 11. do 23. »iia. ^Eograd — V Beogradu bo spo-ipdanski velesejem posvečen obrtni-in bo trajal od 26. aprila do 5. ^ia. LJUBLJANA — Na Gospodarskem ^stavišču bo madnarodni sejem les-,e industrije in gospodarstva od 22. ^ja do 1. junija. ) Ljubljana — od 4. do 14. julija 0 v Ljubljani II mednarodni sejem ,?ometnih sredstev, združen z avtomo-'‘sko razstavo. LESKOVAC — Od 13. do 23. julija ' v Leskovcu tekstilni sejem. Zadar — Od 3. do 17. avgusta bo Zadru mednarodni ribiški sejem. , BEOGRAD — Od 23. avgusta do 2. ^Ptembra bo v Beogradu mednarodni N«n za tehnične pridobitve. LJUBLJANA — Na Gospodarskem (a2stavišču bo od 29. avgusta do 7. sep-eitibra mednarodni vinski velesejem. ZAGREB — Od 6. do 21. septembra ,)v Zagrebu jesenski mednarodni vetjem. Ljubljana — od 31. oktobra do 9. ;°vembra bo na Gospodarskem razsta-®U mednarodni sejem za radio in ^vizijo. Sejmi v Ljubljani Gospodarsko razstavišče v Ljublja-bo po dograditvi celotnega razsta-.lšča in okolice v letošnjem letu zelo ,°večaio dosedanjo razstaviščno povr-Etl0 in s tem omogočilo razstavljalcem ,'j sodobno prikazovanja vseh raz-‘Mjenih predmetov. Prav zaradi teh elikopoteznih adaptacijskih del se je "bgram sejmov nekoliko spremenil. 1 letošnjem letu bodo poleg že minu-Pa sejma »Moda 1958« še naslednji brni; j 0nrpi mednarodni lesni sejem, ki bo J 22. maja do 1. junija nam bo pridal vse sortimente lesa, polizdelke J končne izdelke. Poleg gozdarske raz-bve bo prikazano tudi pravilno iz-piščanje gozdnega gospodarstva. T6-J11 bo priključena razstava zgodovinama razvoja predelovanja lesa. Stro-'°vnjaki lesno-predelovalne industrije J bodo s pridom ogledali razne mo-'6rhe stroje, naprave in tehnične pri-bhočke za predelavo lesa. Lesni se-b bo zanimiv za vsakogar, ki je po-'te«no ali neposredno povezan z naj-'bkim delom narave — z gozcTom. irrugi sejem prometnih sredstev, ki 1 bioral biti že v marcu - aprilu, bo j. h do 13. junija. Ker je prvi specia 'kani prometni sejem izredno lepo ,sbel, bo za drugi sejem te vrste prav po veliko zanimanje. Tudi Slovenija j* čedalje bolj motorizira; tukaj bodo , eL vsi zadevni interesenti priliko, si po svojem okusu in potrebi iz- je treba pripomniti, da bo njen poudarek na industrijski elektroniki. — om — RIBIŠKI SEJEM V ZADRU V Zadru bo letos II. mednarodni ribiški sejem (od 3. do 17. avgusta). Sejemska uprava je povabila okoli dvajset držav, naj se udeleže sejma. Sejmišče obsega okrog 7.000 kvadratnih metrov. Razstavljali bodo konssr-virane ribe, ribiške ladje, ladijske motorje ter opremo za ladje in ribištvo. Padova se zanima za Jugoslavijo V upravnem svetu padovanskega ve-lesejma so bili zamenjani nekateri odborniki : na čelu upravnega sveta je ostal še vedno Mario Saggin, medtem ko je bil izbran za podpredsednika Et-tore da Molin, predsednik trgovinske zbornice. Kakor vsako leto bodo tudi letos na sejmu posvetili veliko pozornost kmetijstvu. Letos bo prvič pričela poslovati kmetijska borza (Borsa delTAgricoltore), ki naj bi olajšala sklepanje kupčij. Sejma se bo udeležilo okoli dvajset tujih fhžav. Uprava računa zlasti na sodelovanje Jugoslovanov; saj je v Zagrebu odprla lastno delegacijo. Tudi letos bodo organizirali posebne dni, kakor dan lesa, vina, avstrijski dan in jugoslovanski dan. Na sejmu bo jugoslovanska informacijska pisarna. Jugoslavija je zahtevala za svoja razstavljalce sejemski kontingent 110 milijonov lir. Padovanski sejem bo od 31. maja do 15. junija. Voditelji padovanskega sejma so med prvimi posvetili veliko pozornost vprašanju embalaže; tudi letos bo posebna razstava embalaže. Ker je bil lanski in je letošnji sejem mednarodnega značaja, naj navedemo, da je leta 1957 bilo na njem 383, letos pa 840 udeležencev iz inozemstva. Po največjem delu pripadajo Mednarodnemu sejmu strokovne in znanstvene knjige; ta sejemska prireditev je postala stalen sestavni del vseh sejmov v Zagrebu. Velik je njen pomen za praktično življenje, saj oskrbuje jugoslovanske interesente z najnovejšo tujo strokovno in znanstveno literaturo. Za letošnjo prireditev je značilno, da so razstavljena samo najnovejša dela, ki so izšla v zadnjih mesecih. Posebno važna pa je mednarodna, dejavnost te ustanove, ker je v zvezi z narodi vseh celin in ker opravlja izmenjavo kulturnih pridobitev vseh držav, in predstavlja zato prvo dejavnost te vrste in tega obsega v smeri mirnega sožitja. O priliki spomladanskega sejma so izdali poseben obsežen katalog te prireditve. ZADOVOLJIVE PERSPEKTIVE V zvezi s prizadevanji za modernizacijo gostinske mreže je tudi ureditev vzorne kavarne z glasbo, ki je urejena v paviljonu št. XIII. V tej kavarni, pa tudi na samih razstaviščih bodo praktične demonstracije o delovanju sodobnih gostinskih strojev in naprav. Proizvode te vrste razstavljajo Avstrija, Anglija, Italija, Nemčija .Madžarska in Nizozemska; za večjo popularizacijo hladilnih naprav, aparatov za pripravljanje hrane, pralnikov in drugih avtomatov pa je predvideno več predavanj domačih in tujih strokovnjakov. Razstavljal-ci iz omenjenih držav bodo razstavljali tudi proizvode široke potrošnje; enako jih bodo razstavljala tudi podjetja iz Švice in Demokratične nemške republike. In kakšne so poslovne perspektive? Ugotovljeno je, da je bil lanski spomladanski sejem v Zagrebu glavni vir nabave artiklov široke potrošnje za jugoslovansko tržišče, in :ne dvomimo, da bo odigrala isto vlogo tudi letošnja prireditev. Kar pa zadeva naprave za opremo trgovine in gostinstva, se bo znaten del potreb kril z uvozom; plačilna sredstva za to opremo so zagotovljena z Družbenim planom in je s tem znatno olajšana realizacija poslovnih zaključkov, o katerih pričakujemo, da bodo močno prekosili tiste, ki so bili sklenjeni na dosedanjih sejmih. M. V. i na Skupen znanstveni institut - 800 milijonov mark za novo orožje SUKARNO Na podlagi poročil iz ameriškega vira smo v »Gospodarstvu« takoj ob začetku državljanske vojne v Indoneziji napovedali, da bo Sukamo brez posebnih težav zatrl upor na Sumatri. Dejansko so se dogodki tudi tako razvili, kakor poroča neki ameriški list. Upravičeno je predsednik Sukamo, ki ga vidimo na naši sliki, te dni izjavil, da na Sumatri ne gre niti za pravi vojaški spopad, temveč za policijsko akcijo. Pravih bojev niti ni bilo. Dopisnik nekega zahodnega lista je napisal, da so se nasprotniki spopadli, če so se slučajno srečali v temi. Ozemlje, na katerem se še držijo uporniki, se čedalje krči. v glavnem se še držijo okoli svojega glavnega mesta Bu-kittinggi. Mesto šteje okoli 120.000 ljudi; polovico prebivalstva ga je že zapustilo ter odšlo v gore, ker računa, da bo prišlo v mestu do spopada. Odkar so vladne čete zavzele petrolejsko področje okoli mesta Pakanbaru, so uporniki tudi brez dohodkov in denarja. Vsekakor jim orožja ne manjka. Neznana letala jim spuščajo orožje iz zraka. Ameriški opazovalci so mnenja, da prihaja orožje iz cankajšekove Kitajske. Indonezijska vlada je potrebno orožje nabavila v državah, ki so na strani Sovjetske zveze. Operacije ovirajo tudi veliki nalivi. Milanski sejem odprt MILAN. Predstavnik milanskega velesejma dr. Franci je novinarjem orisal svojstva letošnjega velesejma. Sejem je posvetil veliko pažnjo razstavam letalstva in uspehom, ki jih je doživela kemija v prehranjevalni industriji. Sejem zavzema s svojimi paviljoni površino 213.018 kv. metrov, medtem ko znaša razstavna površina 407.634 kv. metrov, ker so številni novi paviljoni večnadstropni. Na sejmu razstavlja 49 držav, med katerimi je tudi Japonska. Švica poudarja važnost sodelovanja z Italijo zlasti na industrijskem področju, pa tudi na področju čezalpskih prometnih zvez. Francija naglasa v prvi vrsti turizem v želji, da bi privabila v letošnji sezoni čimveč turistov iz Italije. Sejem je odprl sam predsednik republike G. Gronchi v soboto, 12. aprila. Na sejmu je zastopanih 49 tujih držav. JUGOSLAVIJA NA MILANSKEM VELESEJMU Tudi letos se je Jugoslavija udeležila milanskega velesejma. Udeležbo jugoslovanskih podjetij je organizirala Zvezna zunanjetrgovinska zbornica. Razstava je kolektivna. Sodeluje 37 jugoslovanskih podjetij. Dne 18. aprila bo na sejmu jugoslovanski dan. Tiste dni, to je 2,1. aprila bo v Milanu tudi občni zbor Italijansko jugoslovanske trgovinske zbornice v Milanu, ki se ga bodo udeležili tudi predstavniki Jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice v Beogradu. Na zborovanje odide iz Trsta odposlanstvo Tržaške delegacije Italijansko-jugoslovanske zbornice. V kakšni smeri so se po drugi svetovni vojni razvili politični odnosi med Francijo in Zah. Nemčijo, nam jasno osvetljuje najnovejši sporazum o sodelovanju pri znanstvenem raziskovanju na področju oboroževanja. Pri presojanju tega dogodka ne smemo pozabiti, da sta si Francija in Nemčija že v dveh svetovnih vojnah stali nasproti kot najhujši sovražnici. Sporazum o sodelovanju glede znanstvenega proučevanja orožja sta podpisala v St. Louisu v Franciji francoski obrambni minister Chaban - Delmas in nemški obrambni minister Strauss. Po tem sporazumu se francoski znanstveni institut v St. Louisu, v katerem že sodeluje 100 nemških znanstvenikov, iz-premeni v francosko-nemški institut pod skupno upravo, v kateri bo enako število Francozov in Nemcev. Sporazum morata še potrditi parlamenta v Franciji in v Zah. Nemčiji. Francija in Nem-! čija bosta enako prispevali za vzdrževanje in izpopolnjevanje inštitula. Za letos bo nemški prispevek znašal okoli 300.000 zahod.nonemških mark. Nemčija bo v prihodnjih letih potrošila skoraj 800 milijonov mark (marka velja okoli 150 lir) za raziskovanja na področju oboroževanja. V proračunu za leto 1958 je v ta namen postavka 51 milijonov mark (lansko leto 27,2 milijona in leta 1956 800.000 mark). M Ameriki še več ljudi brez dela Po uradnih podatkih je število brezposelnih v Združenih ameriških državah meseca marca narastlo za 25.000 ljudi, tako da je danes v Ameriki brez dela 5,198.000 državljanov. V zadnjih šestnajstih letih še ni bilo število nezaposlenih tako visoko. Avgusta 1941 je bilo namreč brez dela 5,620.000 ljudi. Gospodarstveniki se vznemirjajo zaradi tega pojava zlasti, ker se navadno v tem času, to je spomladi, število nezaposlenih v Ameriki zmanjša, in sicer navadno za okoli 200.000. V marcu lanskega leta je bilo samo 2,882.000 Američanov brez dela. Število nezaposlenih je v marcu doseglo 7% delovne sile. MNENJE NEMŠKEGA MINISTRA Ob povratku iz Združenih držav je nemški minister za gospodarstvo prof. Erhard izjavil, da je ameriško gospo- darstvo nazadovanje (recesija) nelogičen pojav psihološkega izvora. Sindikati nočejo popustiti v zahtevi po visokih mezdah in podjetniki se nočejo odpovedati delu dobička. Zaradi tega u-pada povpraševanju na trgu. To je razvidno na primer v avtomobilski industriji, kjer je povpraševanje po novih izdelkih zdrknilo močno navzdol. Na gospodarstvo ZDA je neugodno vplival tudi psihološki moment, ki je nastal, ko je Sovjetska zveza izstrelila prve sputnike. Kot sredstvo proti recesiji navaja minister Erhard naročila, ki naj bi jih država in javne ustanove zagotovile industriji. PADEC CEN AMERIŠKEGA PETROLEJA Družba Shell Petroleum je znižala ceno bencina in nekaterih drugih mineralnih olj približno za 1 stotinko dolarja v pristaniščih Ameriškega zaliva. Nova cena bencina fob. Curacao znaša 8 2/4-11 stotink dolarja za galono. Traktorsko olje je nazadovalo od 9 3/8 na 91/8 stotinke dolarja. To znižanje bo imelo za posledico tudi znižanje cene v Angliji, ki bo znašalo približno % penija. Delnice peteolejskih družb so na pariški borzi zgubile približno-9% na ceni. Tako n. pr. so delnice Esso Standard — Francija, ki je v bistvu podružnica družbe Standard Oil Company iz New Jcrseya, konec tedna padle od 49.200 na 45.100 francoskih frankov. MALTA ZAHTEl/A 1/EI1MU VEČ Pogajanja med angleško vlado in ministrskim predsednikom Malte Mintof-fom za ureditev gospodarskih jn političnih odnosov med to kolonijo in Vel. Britanijo so obtičala. V poslanski zbornici je Lcn,nox-Boyd razložil gledišče vlade in ozadje pogajanj. Vlada bi bila pripravljena zajamčiti delo ladjedelnicam na Malti za dobo treh let, V teh ladjedelnicah dela okoli 14.000 ljudi. Zaradi nove strategije (čedalje večjega pomena letalstva in atomskega orožja) namerava poveljstvo angleške mornarico sčasoma opustiti te ladjedelnice. Malteška vlada bi rada zagotovila delo ljudem, ki bi sicčr prišli na cesto. Angleška vlada je pripravljena nakazali podporo Malti v višini 25 milijonov funtov šterlingov. Ta denar naj bi malteška vlada uporabila za preusmeritev sedanje proizvodnje ladjedelnic na pq- TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 vsem trgovinsko osnovo1. Britanska vlada bi tudi prispevala letne podpore za socialno skrbstvo na Malti. Mintoff je zahteval več. Predvsem naj hi angleška vlada zajamčila vsem delavcem, ki bi bili odpuščeni iz ladjedelnice, plačo, dokler ne bi našli novega dela. Postavil je tudi politične zahteve. Pristal bi na združitev Malte z Veliko Britanijo, toda hkrati bi si rad pridržal pravico, da Malta izstopi iz te skupnosti, kadar bi se ji zdelo to primerno, zlasti ako bi se ne čutila enakopravno. Vlada ni hotela sprejeti Mintoffovih zahtev politične narave, niti ne popolnega jamstva za polno plačo delavcem, ki bi prišli ob delo zaradi odpustov iz ladjedelnic. Sovjelski predlog za gospodarsko sodsteois Vojaški proračun Sovjetske Na sestanku Evropske gospodarske komisije v Ženevi je sovjetski odposlanec A. V. Zaharov izrazil svojo zaskrbljenost zaradi gospodarskega nazadovanja v zahodnih državah in svoje simpatije za brezposelne. Za oživitev gospodarstva na Zahodu je postavil nekaj predlogov, ki dejansko pomenijo poživitev gospodarskih stikov med vzhodnimi in zahodnimi državami. Zaharov je predložil, naj Evropska gospodarska komisija organizira sestanek predstavnikov evropskih vlad v jeseni; vzhodne in zahodne države naj sklenejo dolgoročne trgovinske dogovore, ki bi trajali 5-6 let, in sicer na podlagi, kakor jo zamišlja Sovjetska zveza; Evropska gospodarska komisija naj pospeši izmenjavo lahkega potrošnega blaga; komisija naj tudi prouči vprašanje izmenjave licenc na trgovinski osnovi; končno naj organizira sestanek predstavnikov Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OEEC) in Vzhodne evropske organizacije za vzajemno pomoč. Sovjetski delegat je s tem svojim predlogom presenetil predstavnike zahodnih držav, ki so prosili nekoliko časa, da bi lahko proučili sovjetski predlog. zveze V zvezi z najnovejšimi sovjetskimi pobudami za sklicanje konference .na visoki ravni, ki naj bi predvsem dosegla sporazum o razorožitvi, so zanimivi podatki o sovjetskih vojaških proračunih v povojnih letih. Vojaški proračun za leto 1958 je bil zmanjšan za 400 milijonov rubljev in znaša 96,3 milijarde rubljev. Vsi izdatki sovjetskega državnega proračuna znašajo 626,7 milijarde rubljev. Lansko leto je proračun predvideval za vojaške namene 96,7 milijona rubljev. Letos predstavlja vojaški proračun okoli 15-16% vseh državnih izdatkov. Od lela 1953 se sovjetski vojaški proračuni postopno krčijo. Sovjetska zveza je skrčila tudi število vojakov pod orožjem. Sovjetski vojaški izdatki so pričeli naraščati leta 1950, to je po izbruhu vojne na Koreji. Navajamo podalke (v milijardah rubljev) o vojaških proračunih in odstotek vojaških izdatkov v razmerju s celotnimi državnimi izdatki v posameznih letih: SPORAZUM MED ITALIJO IN TUNIZIJO. Med Italijo in Tunizijo je bil podpisan trgovinski sporazum. Izvoz iz Italije bo povečan in lahko doseže 3 milijarde 750 milijonov francoskih fr. mrld rub. ■»/o lela 1950 79,4 19,5 leta 1951 96,4 21,1 leta 1952 113,8 23,8 leta 1953 110,2 20,7 leta 1954 100,3 17,8 leta 1955 112,1 20,0 leta 1956 102,5 18,0 leta 1957 96,7 16,0 leta 1958 96,3 15-16 ■rejo primerno vozilo. Razstavljalcem 1 ba tem sejmu nudi možnost učinko-e propagande za svoja vozila. JE mednarodni vinski sejem, ta, jbko rečemo že širom sveta znani se-bo od 28. avgusta do 7. septem-Mednarodno ocenjevanje An na-Jjevanje najboljših vin sveta je po-“bo pospeševanje gojitve kvalitetnih 1 in s tem našega vinogradništva. , ^asu ko se povsod pojavljajo izdelo-ij ci umetnih vin, je taka razstava za Jbitelje pristne kapljice pravo razore, za gospodarstvo pa velik uspeh. E mednarodni sejem radia, teleko-,}nikacij in avtomatike bo od 31. ok-Ja do 9. novembra. Z razvojem teh-se vedno bolj izpopolnjuje sodob-} alektronika in avtomatizacija v pro. v°dnji in prometu. Pri tej razstav; človeštvo se v zadnjem času vedno bolj upira izkoriščanju atomske energije v uničevalne namene, to je za kovanje merilnega atomskega orožja v kakršni koli obliki. Človek se ne more sprijazniti z mislijo, da bi skoraj neomejeno silo, ki jo predstavlja atomska energija, uporabljal za to, da bi uničeval samega sebe. Zakaj bi je ne izkoriščal rajši sebi v prid? To vprašanje postavljajo tudi industrijci, ki bi radi'ceneje proizvajali dobrine za človeka z atomsko energijo. KAJ SO IZOTOPI V tej zvezi v zadnjem času mnogo razpravljajo o uporabi takoimenova-nih izotopov v industriji. Kaj so pravzaprav izotopi? Izotopi so atomi neke poljubne prvine (snovi), ki so sicer kemično enaki ostalim atomom iste prvine, a imajo različno atomsko težo. Večjo oziroma manjšo atomsko težo kakor ostali atomi iste prvine ima. izotop zato, ker ima enega ali več delcev več — oziroma manj — kot kemično povsem enaki atom iste prvine. Izotope najdemo tudi v naravi. To so navadni »stabilni« ali stalni izotopi, ker sa v svoji sestavi ne spreminjajo. So pa tudi nestalni izotopi, ki se v daljšem ali krajšem času spremene: razpočijo se ali pa se iznebijo enega delca. Nestalni izotopi so radioaktivni, če se takim izotopom približamo z Geigerjevim aparatom, nas bo ta takoj opozoril na prisotnost radioaktivne snovi. To lastnost izotopov je znanost spretno izkoristila, da bi odkrila tajnosti bioloških in fizioloških dogajanj. Iskanje nestalnih izotopov v naravi je naporno, zamudno in predrago. Zato so prišli na misel, da bi izotope najlaže lahko pridobili z »bom- Človeštvu v korist ali pogubo? Človek se mora odločiti = Uporaba izotopov v industriji bardiranjem« atomov v ciklotronih, kakršne imajo za pridobivanje atomske energije. Pri takem postopku se atom spremeni v radioaktivni izotop, ki ga lahko praktično uporabimo. Vsakomur so znane metode, ki jih uporabljajo naravoslovci, da bi ugotovili pot in cilj ptic selivk. Posameznim pticam natikajo posebne obročke z oznako. Obročki ne predstavljajo nikakršna prave ovire za ptice, ki lete s svojimi tovarišicami. Oznake na obročkih omogočajo ugotovitev, kje so ujeti ptici obesili obroček, mesto, na katerem so jo ulovili, pa pove, kam je ptica pri svoji selitvi priletela. Tako je mogoče slediti selitvi lastovk, štorkelj, divjih gosi, rac itd. Temu podobno metodo uporabljajo tudi pri izotopih. POSKUSI NA ŽIVALIH S FOSFORJEM živali, -ki jo uporabljajo za poskus, dajo na primer zdravilo, ki vsebuje fosfor. želeli bi vedeti, na kakšnem mestu in v kakšnem času se bo vbrizgani ali zaužiti fosfor vgradil v organizem, predvsem v kosti poskusne živali. V ta namen dodajo zdravilu prav majhno količino radioaktivnega fosforja (fosfornih izotopov). Običajni fosfor ima atomsko težo 31, kar pomeni, da je jedro njegovih atomov sestavljeno iz 31 delcev (protonov in nevtronov). Imamo pa tudi radioaktivni foslor, katerega jedra vsebujejo po en nevtron več. Ta fosfor razpada radioaktivno v povprečnem času 14 dni. če damo poskusni živali zdravilo z dodatkom radioaktivnega fosforja, moremo nato na vsaki posamezni kosti z Geigerjevim aparatom ugotoviti, koliko fosforja je tu vgrajenega v celoti. Skupna količina vgrajenega fosforja je namreč sorazmerna vgrajenemu radioaktivnemu fosforju, ker ni pri kemičnih reakcijah nobene razlike med obema. Tudi brez posebne domišljije lahko dojamemo, da je s to metodo napočila nova doba za najraznovrstnejša biološka in fizološka raziskovanja. Biološke in fiziološke' predstave so s to metodo postale prozorne v meri, ki je prej niso mogli zamisliti. Novi postopek je mogoče uporabiti ne samo s fosforjem, temveč tudi z mnogimi drugimi kemičnimi prvinami, v velikih atomskih centralah proizvajajo nepretrgoma kakih 200 različnih radioaktivnih izotopov od približno 35 različnih kemičnih prvin. V AMERIKI LAHKO NABAVIŠ IZOTOPE Ko nimamo nobenih radioaktivnih izotopov na razpolago, si lahko pomagamo z neaktivnimi izotopi. Ako damo ali vbrizgamo poskusni živali hrano, ki vsebuje na pr. dušik, a bi hoteli ta dušik zaznamovati, tako da ga pozneje zopet spoznamo in ugotovimo njegovo prisotnost v kakršnem koli delu organizma, moramo umetno spremeniti nekoliko razmerje njegovih izo- topov in nato analizirati dušik v organizmu ne z Geigerjevim aparatom, temveč s posebnim spektrografom. V ZDA (Ameriki) si lahko nabaviš že 1"'<’ trgovsko blago izotope dušika ali ogljika, ki so nalašč pripravljeni za takšne poskuse. Kakor se da s to metodo razsvetliti in proučiti potek raznih funkcij v živem organizmu, tako se da z njeno pomočjo preiskati in razsvetliti z veliko natančnostjo tudi delo v industriji. Z njo je mogoče natančno razločiti podrobnosti tehničnega procesa in odkriti hibe, ki so jih mogli doslej izslediti le težko in nezanesljivo. S tem je dana podlaga za tehnično izboljšanje in nepretrgano nadziranje obratovanj ai. Vsak tehnik in vsak industrijec ve, kaj se da doseči, ko ima na razpolago tako zanesljiva sredstva. STROJAR, STROJILA I,N IZOTOPI Strojar, ki bi rad vedel, kako globoko je prodrlo strojilo v ustrojeno usnje, lahko to povsem udobno določi. Pred strojenjem doda strojilu nekaj izotopov. Ko je izvršil strojitev, razreže delič usnja v tanke plasti, ki jih nato po vrsti preišče z Geigerjevim aparatom in tako ugotovi časovno in prostorno prodiranje strojila v kožo. žarki gama, ki so omogočili vsa ta revolucionarna odkritja, nam služijo danes še v razne druge namene. V težko dostopnem, zaprtem kotlu lahko merimo stanje tekočine, ako smo v te- kočini raztopili nekoliko radioaktivne snovi. Geigerjev aparat nam natančno pove. kje je površina tekočine v notranjosti zaprtega kotla. Izotope, ki si jih danes lahko nabavimo že poceni, uporabimo lahko za ugotovitev mesta, na katerem se je zamašila ceiv. Luknjice, skozi katere uhaja plin, lahko in hitro najdemo s pomočjo izotopov in Gaj-gerjeve cevi. Pri ogromnih naftovodih, ki so napeljani večinoma skozi puščave, ni več potrebno preiskati na stotine kilometrov cevi, da bi odkrili mesto, na katerem so se zagatili: tu so izotopi in Geigerjev aparat, ki to delo kaj hitro in točno opravijo. BOLJŠI KAKOR ROENTGEN Razsvetljevanje tvarin z Roentgano vimi žarki je že dolgo v rabi. Pregled se da izboljšati in poglobiti, ako se razsvetlitev izvrši z žarki gama. Ti imajo namreč mnogo manjšo valovno dolžino od Roentgenovih in so vsled tega bolj prodorni. Z njimi je mogoče razsvetliti tudi predmete, ki so debeli nekaj decimetrov. Izotope uporabljajo danes v biologiji, fiziologiji, zdravilstvu, kemiji in industriji. Strokovnjaki pričakujejo v prihodnjih letih čedalje večjo uporabo izotopov na že omenjenih, kakor tudi na novih področjih. Po grozovitih posledicah prvih dveh atomskih bomb, ki so jih Američani pred 13 leti vrgli na Japonsko, je to prva velika uporaba atomske energije v miroljubne namene. Atomska energija ni sama po sebi ne dobra ne slaba. Ali nam bo prinesla ogromne, doslej neslutene koristi, ali pa propast, je odvisno le od tega, kako jo bodo uporabili. Upamo, da bodo odslej uporabljali novo silo v korist človeštva, ne pa za njegovo uničenje. s. j. mr n — r^\ J it n u L Čas n! ufif: /.latu Zadnji dvoboj Eisenhovoer-Hruščev, ki se je prenesel celo v vesoljstvo, kjer se bijejo za nadvlado ruski in ameriški sputniki, je seveda še bolj utrdil zgrešeno predstavo ljudi, da se res ves svet vrti okoli Sovjetske zveze in Amerike in da je njegova usoda odvisna od izida tega dvoboja. Ge se še na tem mestu ne moremo otresti Američanov in prodirajočega amerikanizma tudi na področjih izven politike in gospodarstva — tako sem nedavno opazil v izložbi velik slovar »ameriškega« jezika, ne torej angleškega, — bo to pač dokaz, da se nam je svetovna tekmd med Ameriko in Sovjetsko zvezo zagrizla.' že v kri in meso. Sicer nam Američani res ne dajo miru. še za veliko noč so nas motili v prazničnem razpoloženju, ko so se s svojimi ploščatimi avtomobili pripeljali v Trst z oporišč po Italiji, ter v naših možganih zopet odprli predalček, kamor smo že davno shranili spomin na boljše čase pod zavezniško vojaško upravo. Po tem dolgem, uvodu se bojim vašega očitka, da smo tudi mi posegli v volilno agitacijo in da vam serviramo primeren volilni govor, ki mora biti tako dolg, kakor je dolg čas v političnem in gospodarskem življenju na Tržaškem. Ne, ne! Skrb za volilne govore prav radi prepustimo drugim. Volgi diplomatsko-tak.tični uvodi ne pristajajo sestavkom o Američanih, ki ne poznajo diplomatskih fines. Morda pi le ne bo daleč čas, ko 'bo Amerika, prekosila staro Evropo tudi v finesi. Njen tehnični napredek ji namreč dopušča, da svojim, delavcem ra vseh področjih lahko dovoli več počitka, ki ga Američani lahko izkoristijo za izpopolnjevanje svoje izobrazbe in omike. Američani so že uvedli povsod 40-urni delovni teden in gospodarstveniki pravijo, da ni daleč čas, ko bodo v Ameriki delali samo 35 ur ng teden. Poročilo iz New Yorka pravi. da so nekdanje življenjsko geslo »Čas je zlato« (Time is monay) zamenjali z novim: »Ne prenagli se, od-počij sej« (Take it easy, relax). Po delu jim tako preostane mnogo časa., ici ga lahko uporabijo po svoji lastni volji. V zvezi s tem je nastal v Ameriki tudi nov poklic, to je poklic svetovalca, ki ti da praktičen nasvet, kako lahko najbolje izkoristiš svoj prosti čas, kam pojdeš m. izlet, ali katero Športno prirediTev boš izbral, katera zabava ali knjiga je najbolj prikladna zate itd. Kako lahko pametno izkoristiš prosti čas. dokazuje pravi pravcati naval na knjižnice in knjigarne v Ameriki. Povprečni Američan sega čedalje bolj po knjigi. Tako se no izobrazbi vedno hitreje približuje Evropejcu. Pravijo tudi, da izdelujejo ameriška podjetja čedalje bolj dolge filme zato, ker imajo Američani čedalje več prostega časi na razpolago. Stroj očitno vedno bolj razbremenjuje človeka. Toda gotovo je tudi, da nosi vsaj del krivde za to, da je danes v Ameriki čez 5 milijonov ljudi brez dela. 1. b. Nun ar veliki petah Na veliko soboto svečer in na veliko nuoč zjutraj pa spet škampanajo in tonkajo po vseh turnih zvonovi in pokajo za vasjo morteliči. Redki so prazniki po naših vaseh in le redko tonka v naših sarcih aleluja veselja. Pri nas v Beneški Sloveniji je nimar samo velik petak. Naša slovenska beseda mora mučati in moramo le tiho govoriti v našem slovenskem materinem jeziku. Kdaj bo naša Beneška Slovenija dočakala svojo veliko nuoč ustajenja, da ne bo nimar dikla slabih poglavarjev? Kdaj bo naša Beneška Slovenija oblečena v prazni velikonočni guant enakopravnosti in pravice, da bo enaka drugim hčeram Italije? (»Matajur«, glasilo beneških Slovencev). NENAVADNA PLEMENA V ABESINIJI Nemška odprava, ki je pod vodstvom prof. Jansena štiri leta preiskovala južne predele Etiopije (Abesinije), je po svojem povratku v Frankfurt dala nekaj pojasnil o svojih uspehih. Pozornost občinstva je vzbujal velik čoln s kljukastim sprednjim delom, ki ga je odprava pripeljala z jezera Marga-rita. v takšnih čolnih živijo tam plemena, ki preživijo pol svojega življenja na jezeru, pol pa na suhem. Odprava je preiskala tudi razmere med plemenom Gala, od koder je doma sedanji cesar. V nekaterih predelih Etiopije živijo ljudje tudi 4.003 metrov nad morjem. V Etiopiji živijo še plemena, ki ne poznajo pluga. Za tehnične pridobitve so sicer Etiopci zelo pristopni in jih sprejemajo brez obotavljanja. Povsem naravno se jim zdi, da je za Evropejce vsak še '■ako težak tehnični izum povsem lahka zadeva. VOLITVE V ITALIJI. V Italiji se je razvila živahna volilna agitacija. Stranke .nastopajo v glavnem neodvisno in se med seboj ne družijo. Najostrejši boj bo med krščanskimi demokrati in komunistično stranko, ki jo vodi Palmiro Togliatti. Kaže, da se Togliatti, ki mu je danes 65 let, zaradi bolezni ne bo mogel udeležiti volilne agitacije. To bo vodil podtajnik Luigi Longo. Stranke zahtevajo, da bi za volilno agitacijo lahko uporabljale tudi televizijo. AMERIČANI NEKOLIKO POPUŠČAJO. Vse kaže, da bo v kratkem storjen prvi korak za pripravo mednarodne konference na najvišji stopnji. Po zadnjih izjavah ameriških državnikov so pričeli Američani nekoliko popuščati ter bi bili pripravljeni prekiniti atomske poskuse pod določenimi pogoji. Z druge strani je Sovjetska zveza do neke mere pripravljena pristati na predhodna diplomatska pogajanja, s katerimi naj bi pripravili konferenco med velikimi silami. V načelu je bil med Vzhodom in Zapadom dosežen sporazum, naj bi se najprej sestali poslaniki prizadetih držav v Moskvi, kjer naj bi določili vsaj dnevni red bodoče konference. ITALIJANSKO - FRANCOSKO . NEMŠKO OBOROŽEVANJE. V Rimu so se sestali vojni ministri Nemčije (Straussi, Italije (Taviani) in Francije (Chaban-Delmas). Na sestanku so se razgovar-jali o uvedbi enotnega orožja v vseh treh državah ter se pripravili na sestanek sedmih zahodnih ministrov Atlantske zveze (NATO), ki bo od 15. do 18. aprila v Parizu. TRUMAN IN ATOMSKA BOMBA. Bivši predsednik Truman je izjavil, da ni on dal ukaza, naj ameriško letalstvo spusti prvo atomsko bombo nad Hiro-šimo. Prebivalstvo tega mesta mu .namreč še vedno to očita. Tega so krivi sami Japonci. Truman je izjavil,, da so zavezniki poprej poslali Japoncem ultimat, ki so ga podpisali Truman, Churchill in Stalin. Ultimat so posredovali švedski in švicarski diplomati. Nanj so odgovorili Japonci s tako drznim pismom, kakršnega Truman prej še ni videl. ITALIJANSKI UJETNIKI V SOVJET SKI ZVEZI. Rimski list »Tempo«, katerega dopisnik je imel v prejšnjem mesecu razgovor z Hruščevom trdi, da je v Sovjetski zvezi še okoli 40.000 Italijanov. Ko se je dopisnik dotaknil tega vprašanja, mu je Hruščev dejal, da gre za žalostno zadevo. Treba je namreč pomisliti, da je v zadnji vojni izginilo 17 milijonov Rusov; samo glede 10 milijonov je bilo mogoče ugotoviti istovetnost, o ostalih 7 milijonih ni sledu. Italijanska vlada trdi, da pogreša 40.000 Italijanov. To je v primeri s številom ruskih pogrešancev pač malo. Ce Italijani navedejo o pogrešanih svojcih podrobnejše podatke, bo Sovjetska vlada izvedla novo preiskavo. ODPRTA MEJA. Dr. Aleš Bebler i v Medjunarodni politiki objavil kratek članek pod naslovom »Odprta meja« v zvezi s svojim volilnim govorom v Brdih. V članku omenja, da omogoča videmski sporazum tako živahen obmejni promet v obmejnem pasu, da lahko danes govorimo o odprti jugoslovansko-italijanski meji. Na dolžini 343 kilometrov je 56 prehodov. Ta promet je tudi precejšnjega gospodarskega pomena za obmejno prebivalstvo. BIVŠI PRIPADNIKI ITALIJANSKE IN NEMŠKE VOJSKE IZENAČENI. Na predlog južnotirolskega senatorja dr. Raffeinerja je za poslansko zbornico še rimski senat sprejel zakon, ki priznava bivšim pripadnikom nemške (Hitlerjeve) vojske invalidom in drugim borcem na Južnem Tirolskem, iste pravice kakor jih uživajo bivši pripadniki italijanske armade 'v drugi svetovni vojni. NAFTOVOD BENETKE — DUNAJ. V Rimu so se predstavniki italijanske vlade sporazumeli z delegacijo Dunajčanov glede novega naftovoda, ki ga bodo zgradili od Benetk do Dunaja. Naftovod bo dolg 550 km. 185.000 nemških rudarjev ni stavkalo Za las so se zahodnonemški industrij-ci izognili veliki stavki v železarski industriji, ki bi bila sicer proglašena 9. aprila. Ko bi ne bilo prišlo v zadnjem trenutku do sporazuma med železarskim sindikatom in industrijci, bi stavkalo 184.000 delavcev v Porurju. Zanimive so nekatere podrobnosti o sklenjenem sporazumu. Industrijci so pristali na povišek 10 pfenigov na uro, kar predstavlja 5,33°/o povišanja plače pri delavcih, ki so plačani na uro, in 4,33 odst. pri delavcih, ki delajo akordno. Sindikat 1. G. Metali sodi med najmočnejše sindikate v Zah. Nemčiji, saj mu pripada 1,250.000 članov, to je ena šestina nemških delavcev organiziranih v osrednji organizaciji D.G.B. Sindikat je v začetku zahteval povišanje 10°/o za vse delavce, to je 18 pfenigov na uro, pozneje pa je svojo zahtevo znižal na 12 pfenigov, a se je končno zadovoljil z 10 pfenigi na uro. Ta sporazum, bo in-dustrijce stal okoli 1 milijon mark (150 milijonov lir) na mesec. Sporazum obstoji tudi v tem, da je bil delovni teden znižan od 45 na 44 ur, in sicer od 1. januarja 1959. Sporazum zadeva 28 velikih železarskih podjetij. Borba je bila zelo ostra, ker so industrijci skušali pridobiti zase javno mnenje, češ da gre za vsedržavno zadevo, za oslabitev konkurenčne moči nemške železarske industrije pred tujimi železarskimi podjetji. Podjetja, ki so pristala na sporazum proizvedejo dnevno 60.000 ton surovega jekla, 40.000 ton litega železa in 50.000 ton pločevine, to je 80-90% vse železarske proizvodnje Zah. Nemčije. Morebitna stavka bi prizadela tudi premogovnike, ki dobavljajo premog železarskim podjetjem. Že tako so neprodane zaloge premoga dosegle 4 milijone ton. Vse kaže, da bo postalo nemško delavstvo bolj zahtevno nasproti delodajalcem, ker je prepričano, da se je nemško gospodarstvo po vojni tako obnovilo, da tudi delavci lahko zahtevajo zboljšanje življenjske ravni. Tudi s političnega vidika zasluži razpoloženje delavstva v Zah. Nemčiji posebno pozornost zlasti, ker v splošnem ne odobrava naj.novejše odločitve vlade, da se Nemčija atomsko oboroži. Mednarodna trgovina ITALIJANSKI KMETIJSKI PRIDELKI ZA AVSTRIJO Poljski pridelki, vštevši vino in mineralno vodo, predstavljajo 40% vsega italijanskega izvoza v Avstrijo. V Avstriji je nekoliko upadlo povpraševanje po italijanskem rižu. Povečalo pa se je povpraševanje po jabolkih in vinu in to zaradi slabe letine v Avstriji. V prvih devetih mesecih leta 1957 je Avstrija uvozila iz Italije 39.460 stotov namiznega grozdja, 247.991 stotov jabolk v skupni vrednosti 59 milijonov šilingov, dalje 12.979 stotov marelic, 67.287 stotov breskev. Uvoz italijanske povrtnine v Avstrijo je nekoliko nazadoval. Uvoz paradižnikov je upadel kar za 40% (47 tisoč 744 stotov, leta 1956 101.007 stotov). Avstrija je uvozila iz Italije 598 hi mošta, 191.281 hi vina in 100 hi vina v steklenicah. NEMCI REDIJO VEČ PRAŠIČEV Novembra in decembra 1957 ter januarja 1958 so v Zahodni Nemčiji zaklali 440.000 ali 15% več prašičev kot v ustreznih mesecih leto prej. Cene prašičev ,ki so znašale okoli 128,30 DM za 50 kg žive teže v septembru 1957, so nazadovale na 109.70 DM v začetku marca, v istem času se je svinjsko trebušno meso pocenilo za 18 pfenigov, prekajena slanina za 5 pfenigov, rebrca pa za 26 pfenigov pri kilogramu. Padec cen je povzročil precejšnjo zmedo med trgovci in mesarji, kar se izraža posebno v znatnih razlikah cen med mesnico in mesnico. Z zadevo se bavi tudi zvezno ministrstvo za prehrano, ki priporoča gospodinjam, naj pazijo na cene v raznih prodajalnah. Opozorilo. Na drugem mestu prinašamo pregled letošnjih sejmov Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Prvi v bodoči sezoni bo mednarodni lesni sejem od 22. maja do 1. junija. Vse inozemske interesente bi posebno opozorili na la sejem, ki bo dajal razstav-Ijalcem hi obiskovalcem obilo' možnosti za nakup oziroma prodajo. Lesna industrija v Jugoslaviji potrebuje ob svojem sedanjem razmahu razne stroje in druga pomožna sredstva, ki jih do sedaj v Jugoslaviji še ne izdelujejo. Posredovati nakup le-teh in prodajo lesa in lesnih izdelkov je namen tega sejma. Vsem, ki imajo opravka s tem, priporočamo, da se pravočasno zanimajo za to ugodno priložnost. Za vse in- formacije, prijavne tiskovine in prospekte se obrnite na naslov: Gospodarsko razstavišče v Ljubljani, Titova 50, Slovenija, prejmete pa jih tudi pri diplomatskih in trgovinskih predstavništvih Jugoslavije v inozemstvu. —om— RIBIŠKI SEJEM. Mednarodnega sejma ribarstva v Anconi se udeleži osem držav, in. sicer Norveška, Danska, Is-land, Južna Afrika, Turčija, Španija, Zah. Nemčija in Kanada. Sejem bo trajal od 12. do 27. julija. Uradno bodo zastopane na sejmu tudi številne druge države, med njimi tudi Jugoslavija. JUGOSLOVANSKA NAROČILA V I- TALIJI. Glavno ravnateljstvo jugoslovanskih državnih železnic se pogaja za dobavo štirih potniških vlakov sestavljenih iz Dieslove lokomotive in štirih potniških vozov. Italijanska podjetja bodo sodelovala pri izdelavi 10 podobnih vlakov v Jugoslaviji. DOBAVO 235 INDUKCIJSKIH TELEFONSKIH CENTRAL za grško poštno upravo si je zagotovilo trgovsko podjetje »Jugoelektro« iz Beograda, in sicer na licitaciji v Grčiji, .katere so se udeležile tudi nekatere znamenite inozemske tvrdke. »Jugoelektro« je na tej licitaciji zastopalo tvrdko »Mihajlo Pupin«, ki bo omenjene centrale dobavila. Doslej je ta tvrdka izvažala take centrale v Turčijo in v neke druge države Srednjega vzhoda. IZVOZ ELEKTROENERGIJE IZ JUGOSLAVIJE. V razdobju januar-okto-ber 1957 je Jugoslavija izvozila samo v Avstrijo 121 milijonov kWh, kar pomeni povečanje za 137% nasproti istemu razdobju leta 1956 (51 milijonov kWh). Jugoslavija razpolaga z znatnimi presežki elektroenergije, ki bi jih lahko izvažala tudi v Italijo in posebno na Madžarsko. Izvoz elektroenergije v slednjo se bo začel verjetno letošnjo jesen po daljnovodu na 120 KV, ki veže Varaždin s šejterom. ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKI SPORAZUM PODALJŠAN. Ker ni bil odpovedan v predvidenem roku ne s strani Italije, ne s strani Jugoslavije, je trgovinski sporazum med državama podaljšan še za eno leto, to je do 31. marca 1959. Prav tako veljajo do tega datuma seznami blaga, ki se nanašajo na omenjeni sporazum. tjpographic UVOZ-IZVOZ grafičkog materijala TRST - TRIESTE, VIA RISMONDO 2, TEL. 62-542, 29.477 MATRICE tvorilUe Off. SIMONCINI S.p.A.. Rolognu (Italija) 1> o s n i z e n i m c e it a in a Grafičke boje za sve štam-parske branše, slova za ruč-no slaganje, svi Strojevi za cinkografiju i za fotorepro-dukciju, rasteri, papir sviju vrsti za štampanje i za am-balažu kao i grafički material uopšte. TRAŽITE Ol) NAS PRORAČUNE I SVE INFORMACIJE! Povišanje plač profesorjem Dolga sindikalna borba šolskih sindikatov je končno vsaj delno kronana z uspehom. Vlada je sprejela delno zahteve sindikatov po zvišanju plač šolnikom vsaj za izredno delo. Zahteve sindikatov so bile sicer mnogo večje, a težave, ki jih je postavil finančni minister so bile nepremagljive, in sindikati so morali sprejeti, kar je bila vlada pripravljena dati. S to vladno pripravljenostjo in izplačilom za nadurno delo pa prizadevanje sindikatov še vedno ni končano. Prosvetni minister je obljubil, da bodo poviški šolnikom izplačani že pred velikonočnimi prazniki. Toda tehnično delo se je tako zavleklo, da praktično izplačilo ni bilo mogoče pred prazniki. Mnoge šole že prav te dni prejemajo zaostanke in šolnikom bodo prav tako prav prišli kot pred prazniki, morda pa še bolj, ker jih bodo bolj trezno porabili. Lestvica prejemkov pa je naslednja: Kategorije od 1. 7. 56 od L 7. 57 do 30. 6. 57 dalje mes. za 11 mes. za 8 mes. Učitelji 1500 3500 Prof. niž. srednjih in strok, šol 2000 5000 Prof. viš. sred. šol 3000 7000 Učit. tehn. predm. 1500 3500 To so seveda kosmati prejemki, od katerih pa je treba odšteti približno eno osmino raznih odtegljajev. Teh poviškov in izplačila zaostankov so deležni tudi šolniki slovenskih šol, ker je njih plača izenačena s plačami šolnikov italijanskih šol. Upajmo, da se bo tudi novi zakon, ki bo uredil vsaj delno položaj šolnikov .na Tržaškem čim-prej pričel praktično izvajati in da bodo tudi slovenski šolniki v veliki meri deležni vsaj skromnih drobtinic tega zakona, ki je v načelu ugoden, a praktična uporaba pa bo zahtevala še veliko časa. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Po ut (''ihtim Napovedane ladje JUGOLINIJA Proga Jadransko morje - Vzhod: Avala, odhod 21/4 za Beirut; Zagreb, odhod 25/4 za Aleksandrijo, Beirut in La-takijo; Sarajevo, na isti progi, odhod 3/5; Topusko, odhod 5/5 za Beirut in Port Said. Proga Jadransko morje - Indija - Pakistan: Avala, odhod 16/4 za Port Sudan, Aden, Kolombo; Dinara, odhod za Port Sudan, Aden, Karaki, Bombay, Madras, Rangoon 23/4; Lovčen, odhod 20/5 za Port Sudan in Aden; Učka, odhod 20/5 za Port Sudan, Aden, Karaki, Bombaja, Madras in Rangoon. Proga Jadransko morje ožine - Indonezija - Daljni Vzhod: Avala, odhod 16/4 za P. Swettenham, Singapur, Bangkok, Džakarta, Hongkong, VVhanpoa, Pusan; Lika, odhod 5/5 za Singapur. Proga Jadransko morje - Severna Kitajska - Japonska: Lika, odhod 5/5 za Yokohama, Nagoya, Kobe, Osaka, šan-gaj, Takubar, Hsinkang. Proga Jadransko morje - ZDA: Makedonija, odhod 10/5 'za New York, Philadelphia, Baltimore. Proga Jadransko morje - Sev. Evropa: Vojvodina, odhod 25/4 za Lisbono, London, Huli, Hamburg, Rotterdam in An-vers; Pula, odhod 2/5 za London, Hamburg, Rotterdam, Anvers. Proga Jadransko morje - Sev. Afrika: Pula, odhod 2/5 za Orati, Tangeri, Casablanca; Makedonija, odhod. 10/5 proti Casablanci. Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: Topusko, odhod 5/5 za Agaba, Aden, Bahorsin, Damman, Kmvait, Khorrem-shar, Basrah. Proga Jadransko morje - Dalmacija -Grčija: Istra, odhod 22/4 za Rijeko, Zadar, Šibenik, Split, Dubrovnik, Kotor, Krf, Patras, Itea, Pirej. JUGOSLAVIJA NA TUJIH VELESEJMIH Pod okriljem Zvezne zunanjetrgovinske zbornice se bo (oziroma se je) Jugoslavija letos udeležila naslednjih velesejmov: Lipsko (Leipzig), Frankfurt, Milan, Kazablanka, New York, Poznanj in bombažne razstave v Kairu; nadalje v Stockholmu, na Dunaju, Solunu, Plovdivu, Damasku, Tunisu in živilskega sejma v Londonu. Jugoslovansko udeležbo na tržaškem velesejmu organizira Trgovinska zbornica LR Slovenije s sodelovanjem Trgovinske zbornice LR Hrvatske. IZVOZNO IN UVOZNO PODJETJE TVRDKA TRST - TRIESTE ULICA ROMA 20 TELEFON 35-108 Import - Export Cattunav I m luni o TRST • Ul. F. Severo 3 - Tele!.: 34»089 Kdo bo vodil ioslovaosko gospodarstvo Dosedanji podpredsednik vlade Svetozar Vukmanovič — Tempo, ki je dajal glavne smernice razvoju jugoslovanskega gospodarstva po Kidričevi smrti, je bil izvoljen za predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije. Ta izvolitev napoveduje, da se bodo sindikati odslej bolj udejstvovali v gospodarskem življenju. Vukmanovičev naslednik še ni bil izbran. To se bo zgodilo, ko bo po odstopu sedanje vlade izbrana nova. Navada je namreč, da vlada odstopi, ko se po novih volitvah sestane nova skupščina. O sestavi bodoče vlade seveda mnogo ugibajo v beograjskih političnih krogih. Sedanji podtajnik Ministrstvu za zunanje zadeve dr. A. Bebler postane predsednik skupščinskega odbora za zunanje zadeve. Bebler je bil izvoljen za poslanca v goriškem okraju. Glede bodočih smernic za jugoslovansko gospodarstvo Je značilno pismo centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije vsem podrejenim organizacijam, ki ga je objavil »Komunist«. Pismo posveča veliko pozornost tudi gospodar- KDO SME BREZ KARNETA V JUGOSLAVIJO Kakor smo že poročali, velja od 10. aprila določba,, po kateri je dovoljen začasen uvoz motornih vozil v Jugoslavijo brez kamela oziroma triptika. Ta olajšava velja samo za tiste šoferje, ki potujejo s potnim listom, torej ne za imetnike obmejne propustnice. Potniki izpolnijo na meji posebno prijavo, kjer navedejo značilnosti vozila; vse to na jugoslovanski strani. Za italijansko carino pa je treba imeti običajno začasno izvozno dovoljenje (permesso di e-sportazione temporanea). iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiii Vozni red avtobusov za Jugoslavije Proga: Trst - Postojna - Ljubljana Vsak dan. Odhod: iz TRSTA ob 18.00 Odhod: iz LJUBLJANE ob 6.30 (SAP - Ljubljana) Odhod: iz TRSTA ob 7.30 Odhod: iz LJUBU ANE ob 16.20 (SAT) Proga: Ljubljana - Postojna - Gorica Ob delavnikih. Odhod: iz LJUBUANE ob 6.30 Odhod: iz GORICE ob 14.30 (SAP) Proga: Trst - Opatija - Reka Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 17.30, ob nedeljah ob 7.00 in ob 17.30. (SARA - AUTOTRANS) Proga: Trst - Herpelje-Kozina Odhodi iz Trsta: ob sobotah ob 7.30 in 13.10, ob torkih pa ob 9.30 in 19.00. (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Pesek Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.45, 13.10 i.n 17.30, ob praznikih pa ob 11.30 ter ob 17.30. (AUTOVIE CARSICHE) Proga: Trst - Fernetiči Odhodi iz Trsta: ob delavnikih ob 7.30, 13.10 ter 18.00, ob praznikih ob 10.00, 13.10, 14.30, 18.00,in 20.30. Proga: Trst - škofije Odhodi iz Trsta: ob delvanikih ob 5.30, 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 12.00, 13.15, 14.30, 16.05, 17.15, 18.30, 19.15, 20.00, 22.15. Ob praznikih ob 6.00, 7.00, 8.15, 9.15, 11.15, 14.30, 17.15, 18.30, 20.00 in 23.00. Avtobusi odpeljejo s Trga Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia). Proga: Trst - Koper Odhodi iz Trsta: ob 7.00, 10.30, 12.00, 13.00, 15.30 in 19.00 uri. Proga: Trst - Buje. Odhodi iz Trsta vsak dan: ob 7.30 in 16. (C. TORTA - ISTRA AUTO) Proga: Trst - Umag Odhodi iz Trsta: ob 8.00, 12.20, 14.45 ter 18.30. Spidiuisko. p&dirtfe skim vprašanjem in opozarja komu-ihiste na določene pogreške, ki so se " vrinili v vodstvo podjetij in gospodar-■jSkih ustanov. Tudi predsednik Tito je v svojem velikem volilnem govoru obširno govoril o dosedanjem raizvoju jugoslovanskega gospodarstva ter poleg uspehov opozoril tudi na nekatere nedostatke v gospodarstvu. Dodal je, da ne bo ostalo samo pri omenjenem pismu centralnega komiteja. Vlada je izdala uredbo o uporabi osebnih avtomobilov za državne organe, ustanove in gospodarske organizacije, da bi odpravila razne pomanjkljivosti in nezadostno kontrolo nad uporabo avtomobilov in pospešila motorizacijo. l/labl&di/ijji koteli ptip&Mmjja Hotel COLOMBIA Trst, UL Geppa 18 - Tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. — Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100 do 1400 lir, dvoposteljne od 2200 do 2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel ADRIA Trst, Capo di Piazza 1 - Tel. 36-478 (Piazza Unita) III. kategorije. — Popolnoma obnovljen. Vse hotelske u dobnosti. Enoposteljne sobe od 950 do 1360 lir, dvoposteljne od 1900 do 2500 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 lir dalje. Hotel ABBAZIA Trst, Ul. Geppa 20 - Tel. 23-068 III. kategorije. — Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 875 do 1100 lir, dvoposteljne od 1700 do 2200 (davki in postrežba vključeni). Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20 643 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotelske sobe od 350 din dalje. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a-partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za bankete in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine! 11111111111111111111111111111111111111)111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 .GOSPODARSTVO" izhaja vsak drugi petek. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel 38-933. — CENA: posamezna številka lir 30, za Jugoslavijo din 15. — NAROČNINA: letna 700 lir, polletna 400 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396; za Jugoslavijo letna 420 din, polletna 250 din; za ostalo inozemstvo 2 dolarja letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. pri Komunalni banki št. 60 KB-l-Z-375. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 lir. Odgovorni urednik: dr. Lojze Beroe Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu ..O;"} \ \ ' -oa - • NOVI NASLOV SPED1C1JSKEGA PODJETJA Fralelli PRIOGLIO Trieste, Ulica S. Anastasio 2 (V neposredni bližini glavne postaje) TELEFON ŠT. 3M67, 24-853 - TELEGRAMI: PRIOGLIO TRIESTE TELEFON 12-130 Zastopnik ,,Aronde“ 1300 cc. v različnih modelih: „VEDETTE“ B V; Prvorazredna vozila Izročitev v 30 dneh Izvenserijski FIAT 600 s štirimi vrati „LUCCIOLA“. Posebna luksuzna izdelava ka* roserije ALFA ROMEO GIULIETTA, FIAT 1100/103, FIAT 600 TOVORNIKI (FURGONI) - izročitev takoj Izredna priložnost Uvoz in izvoz avtomobilov, bogata izbira vozil druge roke z jamstvom in velikimi plačilnimi olajšavami r— UMM IN ZLATARNA — l/]/likolj Katal - TRST Čampo S. Giacomo 3 • tel. 95-881 Ure najboljših znamk, velika izbira slatih okraskov xa vsa prilike „visir. TEST, Ul. Carducci 15, tel. 29-65* Bogata izbira naočnikov, daljn°' gledov, Šestil, računal in p°' trebSčin za višje Sole, toplomero'! in fotografskega materiala. Matel METROPOL BEOGRAD Novo otvoreni hotel »METROPOL« r:*z' polaže sa restoranom, kafanom i sal°' nom za doručak, variete barom, posek nim salama za bankete i druge prijem6, kao i hotelskim salonitna i salama 7:1 konferenci j e. Sobe hotela »METROPOL« su najsavremenijeg konfora sa kupatilima i tel6' fonima. Hotel »METROPOL« pruža svojim posetiocima prvorazredna uslugu u pri' stupačne cene. hotEI ZAGREB & ESPLANADE Opatija — tel. 375 otvoren čitavu godinu. U turističkom centru na mo-ru, uz ravne plaže. Ukup-no 160 ležaja, 28 soba sa kupatilom. Tople morske kupke i masaže. Restoran prvorazredni, bečka i internacionalna kuhinja. Nacionalna jela i riblje spe-cijalitete. Hote! ATLANTIK Opatija (Center) Telef: 346 - 407 - 517 Moderan, konfor, ribi ji re-storan sa poznatim gurmanskim specijalitetama. Otvoreno čitagvu godinu. Cijene umjerene. Jfstra rabil • Jistvstzi ftoželi ‘Vtts bodo tudi • letos (postregli z vso (Pozornostjo • Priporočajo se eenj. obiskovalcem: Hotal PORTOROŽ Najmoderneje urejen hotel z vsem sodobni'1’ konfortom; reprezentativna restavracij®1 bar; KAVARNA JADRAN s TERASO 00 MOR JU Glasba; ples; razne prireditve; oh širen subtropski park ob morju; kopališč6' nad 400 postelj. Hotel CENTRAL PORTOROŽ z dependansami SLOVENSKI DOM — RIVIERA — JADRANKA. Sodobna ureditev, slikovita terasa ob morju, ribja restavracija, nad 260 postelj. Hote! Koper najmoderneje urejen hotel: velika restavracijska terasa ob morju; kavarna, glasba, ples, nad 100 postelj. J£otcl Galeb KOPER Izbrana istrska vina in istrske specialit®16 v hrani, odlična postrežba, glasba, restavf9' cijski vrt v muzejskem parku. Ho tet Metropol Piran z depandanso »ROTONDA« in depandansami v »FIJESU«; kavarna, ribja restavracija, glasba, ples, kopališče, 220 postelj. HOTEL PORTOROŽ HELIOS" z depandansami PIRAN, BRISTOL 111 ISTRA. Moderna ureditev — vrtna restavracija VESNA — Kavarna in slaščičar'1® KEKEC — glasba — ples — nad 150 postelj' HOTEL TURI S T (ox Si. Nikolaj) Ankaran Odlični pogoji za razvedrilo: peščina, kopališke naprave, drevoredi, restavracije, letne hišice, prostori za taborjenje. Oglašujte v gospodarstvu Tržaško ozemlje med prvimi glede izseljevanja S Tržaškega se izseli več ljudi kakor iz Kalabrije Zemljevid nam kaže Italijo razdeljeno v posamezne dežele; hkrati je označena gostota izseljevanja, in sicer v petih stopnjah po odstotkih izseljencev v razmerju s številom prebivalstva posameznih dežel. Zemljevid smo ponatisnili iz italijanske ravije »Fortuna«. Pisec je razdelil dežele po odstotku izseljevanja, kakor rečeno v pet skupin, in sicer v dežele z zelo visokim odstotkom izseljencev, z visokim, s srednjim (povprečnim za vso državo), nizkim in zelo nizkim odstotkom. Naš bralec bo takoj opazil, da je tu. di Tržaško ozemlje s Furlanijo in tako imenovano Julijsko krajino (italijanski del Goriškega) uvrščeno med dežele z najvišjim odstotkom izseljevanja. Ta uvrstitev je dovolj jasen dokaz povojnih socialnih razmer na Tržaškem ozemlju, toliko bolj, ako pomislimo, da se nekdaj iz Trsta ljudje sploh niso izseljevali, pač pa je Trst vedno privabljal delovno silo iz zaledja in Italije. Naj navedemo podatke o izseljevanju posameznih italijanskih dežel v letih 1955 in 1956: di Tridentinsko in Južno tirolsko. Dežele z najnižjim odstotkom izseljencev, to je Lombardija, Toskana, Li-guria in Piemont, so hkrati tudi najbolj bogate. Zanimiva je slika izseljevanja tudi z drugega vidika, in sicer po celinah, v katere se izseljujejo in po naravi izselitve, to je ali gre za stalno izselitev ali samo sezonsko. Omenjeni časopis navaja podatke o stalni izselitvi Italijanov v enajstih letih od 1946 do 1956. Od števil, ki jih bomo navedli, so odbiti izseljenci, ki so se vrnili. Ta-ko se je v času leta 1946 do 1956 izselilo iz Italije 1,568.120 ljudi, in sicer 535.640 v Evropske države, 1,041.608 v prekooceanske in 12.128 na Sredozemlje. Največ jih je odšlo v Francijo (3.28.985), nadalje v Belgijo (147.566), Veliko Britanijo (60.703) itd. v omenjenih enajstih letih je bilo 879.474 sezonskih delavcev, od katerih je veči- na odhajala v Švico (758.671), poleg tega v Francijo (126.006). VANONIJEV NAČRT SE NI URESNIČIL če seštejemo stalne izseljence in sezonske, dobimo skupno število 2,444.192, to se pravi, da se na leto izseli okoli 200.000 Italijanov. Vanonijev načrt za povzdigo italijanskega gospodarstva, ki velja za desetletje 1955-1964, je računal na celotno izselitev 800.000 delavcev, to se pravi povprečno 80.003 na leto. Med čezoceanskimi državami, v katere se. izseljujejo Italijani, je na prvem mestu Argentina (368.765), na drugem Združene ameriške države (151.288), nadalje Avstralija (144.126), Kanada (141.736), Venecuela (119.282), Brazilija (69.984) itd. V letih 1955 se je izselilo iz Italije 504.283, to je 1,03% vsega prebivalstva. Dežele izseljenci % Abruzzi - Molise 60.304 3,5% Furlanija-Jul. krajina 29.930 3,1% Tržaško ozemlje 7.657 2,6% Kalabrija 52.154 2,4% Bazilikata 12.101 1,8% Beneško 66.463 1,6% Kampanija 60.836 1,3% Valle d’Aosta 1.344 1,3% Sicilija 53.2:18 1,1% Apulija 37.204 1,1% Marche 10.144 0,7% Umbria 6.022 0,7% Tjident-Poadižje 5.860 0,7% Lacij 24.12:1 0,6% Sardinija 8.713 0,6% Emilia-Romagna 20.047 0,5% Lombardija 23,953 0,3% Toskana 12.288 0,3% Ligurija 4.752 0,2% Piemont 7.101 0,1% TRST PRED KALABRIJO Kakor rečeno, sodi Trst med dežele z najvišjim odstotkom izseljencev, ker je tretji za Abruzzi in Furlanijo in še pred Kalabrijo. Naj dodamo, da računajo da se je doslej izselilo okoli deset tisoč ljudi s Tržaškega ozemlja. V drugo kategorijo prišteva pisec dežele, katerih odstotek izseljevanja ne presega 2% in s s suka med 1,3 in 2%. To so Bazilikata, Beneško, Kampanija in Valle d’Aosta. Srednji odstotek izseljencev od 1,3% navzdol imata Sicilija in Apulija. Med dežele z nizkim odstotkom (od 0,5 do 0,7%) sodita tu- Napori za dvig življenjske ravni Ljubljana, aprila Novi petletni načrt za razvoj gospodarstva v Jugoslaviji predvideva v prvi vrsti dvig življenjske ravni. Napori gredo torej za tem, da se čim hitreje dvigne proizvodnja, z njo vzporedno pa tudi potrošnja, ki je sicer nizka in poleg vsega zaostala. Vzroka takemu položaju ni. morda treba iskati v kakršnihkoli pomanjkljivostih sistema, temveč je posledica razvoja in načel, na katerih je slonel dosedanji razvoj. Vemo namreč, da je bilo potrebno v Jugoslaviji po zadnji vojni v prvi vrsti obnoviti, predvsem pa skoro v celoti zgraditi težko industrijo, ki je podlaga za vsak nadaljnji industrijski razvoj moderne države. V ta namen je šla tudi velika večina sredstev, bolje narodnega dohodka. Le manjši del je bil uporabljen v negospodarske namene, za osebno potrošnjo in drugo, kar predstavlja osnove za večji življenjski standard. čeprav so iz tega izvirale nekatere negativne posledice, ki so se pokazale zlasti v neskladnem gospodarskem razvoju, je bil tak razvoj nujen, ker ni bilo sredstev, da bi se lahko lotili vseh nalog hkrati. Toda po zgraditvi novih velikih in modernih tovarn, elektrarn, rudnikov, železnic in drugega je bilo treba misliti tudi na ostale naloge, ker se je tudi opazili zaradi velikih naporov prvih let nekaka utrujenost. Poleg vsega je tak razvoj že pripeljal do tega, da so ostajale velike industrijske zmogljivosti neizkoriščene. Tako so velike tovarne, kot n. pr. »Litostroj« v Ljubljani, izkoriščale nekaj časa komaj ok. 40% vseh zmogljivosti, nekatere nekaj več ali celo manj. Potrebe po blagu pa so bile velike in so iz dneva v dan naraščale. VEČ ZA OSEBNO POTROŠNJO Novi petletni gospodarski načrt naj bi kot okvirni zakon, ki bo veljal do 1. 1961, to stanje spremenil. Osnovno je, da se mora vzporedno z dvigom naših gospodarskih zmogljivost1 dvigniti tudi življenjski standard ob vedno večji potrošnji dobrin vsake vrste. V tem je treba namreč zazreti ne le zboljšanje življenjskih pogojev delovnih ljudi in prebivalstva sploh, temveč vzporedno tudi pogoje za gospodarski napredek sploh. Zato je temeljna naloga prihodnjih let, in sedaj seveda tudi, proizvajati čim več za osebno in splošno potrošnjo, kolikor tega domači viri ne bi mogli pokriti pa tudi uvažati tisto,-kar je najpotrebnejše. Uvoz — pri tem ne mislimo uvoza surovin in reprodukcijskega blaga, kolikor je nujno potreben za samo proizvodnjo —• pa ni potreben samo za kritje potreb notranjega trga, temveč zlasti za uravnavanje cen med notranjim in zunanjim trgom za nekatere vrste proizvodov. Pri tem namreč poudarjamo, da igra na notranjem trgu zakon o ponudbi in povpraševanju pomembno vlogo; torej zakon, ki uravnava cene tudi na večini zunanjih trgov, s katerimi trguje Jugoslavija. Novi razvoj torej daje možnosti, da se oddeli več sredstev iz narodnega dohodka za splošno in osebno porabo. Tako naj bi se zmanjšala bremena prebivalstva, dvignila življenjska raven, obenem s tem tudi proizvodnja, proizvodnost dela, kakovost izdelkov, znižale ali vsaj stabilizirale naj bi se cene in podobno. Eno je, kot vidimo, tesno povezano z drugim, zavisi pa največ od pravilnega in novega načina delitve narodnega dohodka. PROIZVODNA SREDSTVA V ROKAH DRUŽBE Preden bi se dotaknili tega vprašanja, moramo pojasniti še vprašanje možnosti take ali drugačne delitve na- rodnega dohodka v Jugoslaviji. Povedati je namreč treba, da so proizvodna sredstva v glavnem v družbenih rokah. Družba, da ne rabimo izraza država, ki daje oziroma je dala ta sredstva v upravljanje delavcem in uslužbencem, lahko odloča kako in kam naj se stekajo sredstva n. pr. iz prodaje proizvodov, kako se torej deli dohodek in kdo ga deli. Z izjemo kmetijstva, kjer je zasebni sektor še močan, vezan pa zelo tesno prek kmetijskih zadrug na celoten sistem, torej lahko zajame družba prek posebej organiziranega sektorja v bankah, celotno poslovanje podjetij, ki se pečajo z gospodarskimi posli. Iz takega sistema tudi izvirajo številne druge posledice, ki so morda zunaj teže razumljive. To seveda ni v nobenem nasprotju s sploš. nim načelom gospodarjenja naših podjetij, to je, da podjetja gospodarijo samostojno z dohodki, ki jih ustvarijo. Nove določbe, ki so izšle v zadnjem času postavljajo torej določena načela ' novega načina delitve dohodka. Ti ločijo celotni dohodek gospodarske organizacije, dalje dohodek gospodarske organizacije in končno njen čisti dohodek, v katerem sta zajeti dve postavki : osebni dohodek delavcev In skladi podjetja. Pri tem je omembe vredno načelo, da podjetje popolnoma samostojno razpolaga z dohodkom, ki ga samo ustvari ter ga lahko razdeli, kot samo misli, da je najbolje. Tudi. je novost v sedanjem sistemu delitve dohodka, da družba ne določa več proizvodnih stroškov, kar je bilo značilno za čas, ko je imel upravni aparat tudi v gospodarjenju odločilno besedo. Na tej osnovi je torej zgrajen nov sistem delitve dohodka, ki omogoča večjo in vzpodbudnejšo proizvodnjo, kar se že kaže po dosedanjih uspehih, in ki obenem določa ogromne milijarde sredstev za dvig življenjske ravni. Ne bi v teh vrsticah naštevali številk, ki jih vsebujejo gospodarski načrti za naprej, temveč bi se rajši dotaknili številk, ki govore o dosedanjih uspehih doseženih predvsem na podlagi novih načel gospodarjenja in delitve narodnega dohodka. VEČJA INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Kot prvo naj navedemo značilno večanje industrijske proizvodnje in to iz meseca v mesec, v prvih dveh mesecih letos znaša porast te proizvodnje 16%. Zlasti veliko povečanje je zabeležila proizvodnja v elektroindustriji, in sicer za 29%. številke predstavljajo primerjavo z lanskim letom v istem času. Tudi v kmetijstvu so znaki zboljšanja vedno očitnejši; naraščanje je v zadnjih treh letih iz leta v leto večje. Večjo težavo predstavlja zunanja trgovina in' pasiva v zunanjetrgovinski bilanci. Toda primerni ukrepi bodo tudi na tem področju spravili razvoj v sklad s potrebami in zahtevami notranjega razvoja. Preusmeritev delitve narodnega dohodka iz prejšnjih velikih naložb v industrijo in gradnje, v povečanje splošne in osebne potrošnje predstavlja torej temeljito preusmeritev gospodarskega razvoja na pot skladnejšega razvoja celote. Pozabiti ne smemo, da se s povečano gospodarsko dejavnostjo večajo sredstva in s tem možnosti za nadaljnjo gradnjo velikih objektov. — žj — ^utiSnki ZDRAVNIKI IN PREBIVALSTVO. Po podatkih svetovne organizacije za zdravstvo (World Health Organisation) pride v Ugandi na enega zdravnika 21 tisoč prebivalcev, v Egiptu 3.500 prebivalcev, na Portugalskem 1400, v Franciji 1100 in v Združenih ameriških državah en zdravnik na 760 prebivalcev. Združene ameriške države se prizadevajo, da bi povečale število zdravnikov v razmerju s prebivalstvom. Na Angleškem je v tem pogledu nastopilo mrtvilo. Med študenti ni posebnega zanimanja za medicino. V desetletju od 1960 do 1970 bo število medicincev po vsej verjetnosti .nazadovalo za eno četrtino. VPRAŠANJE SPLAVA V JUGOSLAVIJI. Predsednik Sveta za ljudsko zdravje LR Srbije dr. Jovan Cokič se je v »Borbi« zavzel za spremembe kazenskega zakona v tem smislu, da se splav legalizira. Njegova dva članka sta vnela polemiko o tem vprašanju po vsej državi. Dr. Cokič brani legalizacijo splava, ker je število nedovoljenih (ilegalnih) splavov v Jugoslaviji izredno visoko in ker so posledice tajnih splavov, ki jih pogosto izvršijo mazači, mnogo hujše kakor v primerih, ko to delo o-pravi strokovnjak. Upravni odbor Zveze ženskih društev Slovenije se je uprl Cokičevemu predlogu ter odsvetuje vsako spremembo obstoječih zakonov. Tega vprašanja ni treba reševati z legalizacijo splava, ampak z razširitvijo kontracepcijske mreže in z vsestranskim prosvetljevanjem ljudi, meni upravni odbor Zveze ženskih društev Slovenije. MODERNA BOLEZEN TUDI V AMERIKI. Preiskava, ki jo je izvršil Kinsey Institut v Ameriki, je ugotovila, da samo 66% nosečih žensk dejansko rodi otroka, ostale poizgubijo'zaradi nesreče ali namenoma. Splav bolj zagovarjajo poročene žene zlasti v starosti izpod 20 leta kakor neporočena dekleta. PRED VELIKIMI STAVKAMI NA FRANCOSKEM. Sindikalne organizacije so napovedale za 12. april 24-urno stavko v vseh premogovnikih. Ako bi stavka ne uspela, to se pravi, ako ne bi dosegla povišanja plač, bodo rudarji pričeli stavkati za .nedoločen čas 21. a-prila. Francoska javnost živi v nenehnem strahu pred stavkami. Dne 1. aprila je zaradi stavke počival ves promet 24 ur. Povišanje plač zaradi povečanja draginje zahtevajo tudi državni nameščenci, zlasti srednješolski profesorji. Gre za stavke, ki bi lahko zajele milijone nameščencev. Zaradi stavke je bila vsa Francija brez električnega toka sredi oktobra lanskega leta. Vlada je obljubila tedaj 20% zvišanje plač, v resnici so bile plače povišane samo za 9%. iiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiii!:i!!Iiii um iiiiiiiiiiii m iiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n mi ii uiimiii, Avtomobilski tovorniki izpodrivajo vlak POVEČANJE PRISTOJBINE ZA BIVANJE V ITALIJI. Rimski senat je te dni odobril zakon s katerim se bo podvojila dosedanja taksa na bivanje. Odslej bo pristojbina za bivanje znašala za luksuzne hotele in hotele prvega razreda 200 lir na dan, za hotele drugega razreda in za penzione prvega razreda 80 lir, za hotele III. razreda in penzione II. razreda 50 lir, za hotele IV. razreda in penzione III. razreda 20 lir, za gostilne s prenočiščem pa 10 lir dnevno na osebo. Pristojbina za bivanje v vilah in stanovanjih za sezonski najem bo odslej znašal po kategorijah 3000, 2000, 600 oziroma 200 lir za ves čas bivanja, ako bivanje ne presega 120 dni. IZLETI IZ SLOVENIJE V TRST. Kljub slabemu vremenu organizirajo turistična podjetja pogoste izlete iz Slovenije v Trst. Tako je prav tisti dan, ko je nad Trstom razsajal snežni vihar prispela z Jesenic skupina 100 izletnikov. Tudi po velikonočnih praznikih ,nj bilo na Tržaškem vreme kaj prijetno. Na kraški planoti je še 11. aprila snežilo. IZLETI V POLETNI SEZONI IZ O-PATIJE. Potovalni urad »Kvarner Ex-press« iz Opatije bo v času od I. maja do 31. septembra tega leta prirejal vsak dan izlete v razne turistične kraje. Tako bo organiziran dnevni izlet v Trst (cena 1500 din), Postojno (din 1150), v Benetke (3500 din), na Rab (1200 din) v Crikvenico (600 din) in drugam. Trstu koristi jugoslo= vansko=avtrijski sporazum V oktobru 1957 sta Jugoslavija in Avstrija zaključili sporazum, po katerem bodo jugoslovanski tovorni avtomobili, ki prevažajo blago po avstrijskem ozemlju, plačevali pristojbino 40 grošev za vsako tono / km za prvih 90 kilometrov (pristojbina velja za vsa tuja avtoprevozni.ka vozila v Avstriji); za vsak km čez. to razdaljo bodo jugoslovanski tovorniki plačevali samo po 5 grošev. V zameno je Jugoslavija pristala na znižanje posebne pristojbine, ki se pobira od tujih avtomobilskih tovornikov na jugoslovanskem ozemlju, od 203 din. na 100 din. za vsako tono / km, ako gre za avstrijske tovornike. Ta jugoslovansko avstrijski sporazum gotovo ugodno vpliva na razvoj avstrijskega cestnega prometa v smeri Maribor-Ljubljana-Trst, ker so bile z njim znižane pristojbine za avstrijski tranzitni promet čez jugoslovansko ozemlje proti Trstu. Ta cestna zveza je tudi krajša kakor avtomobilska proga čez Trbiž in Videm v smeri proti Trstu. Po vesteh z Dunaja so v avstrijskih prevozniških krogih pozdravili ta sporazum tudi zato, ker ga bo Avstrija lahko uporabila pri pogajanjih za podobne sporazume s sosednji, mi državami, tako na primer z Italijo. Avstrijci prevažajo v tržaško pristanišče čedalje več lesa na kamionih, in sicer zlasti v smeri Maribor-Ljubljana-Trst. Ko bi Italija pristala na olajšave kakršne predvideva jugoslovansko avstrijski sporazum, bi se poživil promet čez Trbiž; v tem primeru bi teh olajšav bil deležen zlasti prevoz koroškega lesa. KOLIKO BLAGA PRIHAJA PO CESTAH V TRST? Prevoz blaga po cestah narašča tudi na cestah, ki vodijo v Trst oziroma iz Trsta v zaledje. To nam pokaže primerjava prometa po železnici in po cestah. Kakor poroča Agenzia Giulia, je odšlo od 9 milijonov 961.003 ton blaga, ki je bilo iz Trsta odpremljeno po kopnem v zaledje, 80% po železnici in 20% s tovornimi avtomobili oziroma avtocisternami po cestah. Manjši je bil delež cestnega prometa pri dovozu v Trst. Od 990.000 ton blaga, ki so ga pripeljali po kopnem v tržaško luko. je prispelo 88% po železnici in 12% po cestah. Nekoliko drugačna je slika, ako razlikujemo promet proti Trstu oziroma iz tržaške luke po državah. Po suhem pride v Trst iz tujine (torej ne iz Itn-1 lije) 66% vsegr tržaškega prometa po kopnem, od tega kar 91% po železnici. Mnogo večji je delež avtomobilskega prometa v prometu po suhem med Trstom in Italijo ki predstavlja 34% tržaškega prometa po suhem. Po cestah prispe, namreč iz Italije v Trst približno ena četrtina prometa po suhem. Od tržaškega prometa po suhem odpade 76% na izvoz v tujino in sicer se 98% tega prevoza razvija po železnici, torej skoraj v celoti. Izvoz iz Trsta v Italijo pa se razvija povečini na kamionih in sicer v razmerju 67 do 85%, različno po razdalji od Trste, če up> števamo celoten promet po suhem, to je uvoz in izvoz iz tržaške luke, ugotovimo, da predstavlja promet s tujino 74%, z drugimi italijanskimi pokrajinami 13%, z občinami na Tržaškem 6% in s samo tržaško občino 7%. Pred sporazumom med Italijo in Avstrijo Pogajanja za ureditev avtomobilskega prometa se med Italijo in Avstrijo vlečejo pravzaprav že več let. Po diplomatski poti so se začela že leta 1951, več zadevnih sestankov je bilo leta 1955 in sicer aprila meseca v Amalfiju, septembra v Benetkah in oktobra na Dunaju. Vse kaže,, da sta se gledišči obeh držav že močno zbližali in sicer na podlagi predloga o sporazumu, ki bi vseboval naslednje določbe: Avstrijski prevozniki bi za prosto vožnjo po Italiji prejeli od italijanskih oblastev za svoja vozila posebno izkaznico. Ta pa bi ne bila potrebna v izjemnih primerih in kadar bi šlo za avtorizirana vozila na podlagi upravnih določb države, iz katere prihajajo, ali pa, kadar vozijo na lasten račun. Izkaznica bi ne bila potrebna na primer, kadar bi prevažali blago za razne razstave, konje za dirke, dirkalne avtomobile, športno opremo, opremo V dobi, ki je sledila napoleonskim vojnam, so se pričeli v Evropi pojavljali prvi znaki vzpona, ki je sčasoma dovedel do današnjega položaja. Zaradi svoje lege ob morju in obenem V osrčju Evrope je bil Trst deležen tega vzpona v prvi vrsti na področju trgovine in prometa. Uporaba parnega stroja v plovbi po morju je ustvarila povsem nove tehnične pogoje za razvoj pomorskega prometa. Prvi parnik na kolesni pogon je na jadranskem morju pričel voziti 4. decembra 1818. leta. Opravljal je redne vožnje najpoprej med Trstom in Benetkami, kasneje med Trstom in Krfom. Jadrnice sa sicer še dolgo bile številčno na prvem mestu, toda para je nezadržno pridobivala na pomenu. R-esslova poskusna vožnja s prvo ladjo na vijačni pogon je bila v Trstu meseca julija 1829. Poskus se je sicer ponesrečil, toda ne zaradi vijaka, marveč zaradi neustreznega materiala parnih cevi. Resslov izum je dal smer bodočemu razvoju, že -enajst let po policijski prepovedi nadalnjih poskusov z ladijskim vijakom je priplula v tržaško pristanišče prva tuja ladja .na vijačni pogon. Pomorski promet je pa že poprej stalno naraščal in z njim se je dvigal pomen tržaškega pristanišča in tržaškega mesta. Trst je okrog leta 1835 imel že 50.000 prebivalcev. Tržaško zavarovalstvo tedaj še ni bilo na višini. Leta 1831 je biloi sicer v Trstu okrog 25 zavarovalnic, toda navzlic temu visokemu številu podjetij je zavarovalstvo zaostajalo za razvojem drugod. Zavarovalnice so se tedaj ba-vile v Trstu skoraj izključno le s pomorskim zavarovanjem, ko so v drugih deželah zavarovalni zavodi že dolgo poprej poleg prevozne pričeli gojiti tudi druge panoge zavarovanja proti škodam pa tudi različne vrste življenjskega za-vaiovanja. Niti v samem pomorskem Tržaško zavarovalstvo v preteklem stoletju zavarovanju ni bil položaj povsem zadovoljiv. Zavarovalnice so razpolagale le s skromnimi lastnimi sredstvi, ki niso dopuščala prevzemanja obveznosti večjega obsega. Skupna vprašanja v pomorskem poslu so obravnavale sicer često po medsebojnem sporazumu, toda med njimi je bilo vendar tudi mnogo trenja. Splošni napredek gospodarstva je pa zahteval predvsem primeren razvoj zavarovalstva tudi v drugih panogah, ne samo v prevozu in zaVode z močnejšimi finačnimi sredstvi. V takih okoliščinah je delavnost sposobnih mož, ki jih je privabil razvoj tržaškega prometa ob prehodu iz 18. v 19. stoletje iz raznih krajev Evrope na Jadran pripomogla, da sta bili ustanovljeni dve novi zavarovalnici z mnogo širšim poslovnim načrtom in močnejšim jamstvenim kapitanom — leta 1831 »Assicurazioni Generali« in leta 1838 »Riunione Adriatica di Sicurta«. Oba zavoda sta v nadaljnjem razvoju pustila sčasoma vse ostale tržaške zavarovalnice za seboj in se uveljavila kot pod-‘jetji svetovnega pomena. RAZVOJ DRUŽBE »ASSICURAZIONI GENERALI« Delniška družba »Assicurazioni Generali« je nastala iz družbe »Ausilio Generale di Sicurezza«, ki je bila osnovana meseca novembra 1831, a se je po odstopu manjšega števila prvotnih delničarjev na podlagi sklepov izrednih skupščin (19. in 26. decembra istega leta) pretvorila v družbo z novim nazivom in novimi pravili. Ta si je nadela ime »Assicurazioni Generali Austro-Italiche«. Po pravilih je bil Trst glavni sedež podjetja, Benetke pa sedež posebnega ravnateljstva za tedanjo lom- bardsko-benečansko kraljevino. Delniška glavnica je bila določena z vsoto dveh milijonov goldinarjev konvencijske veljave ali šestih milijonov avstrijskih lir, a ob ustanovitvi družbe še ni bila vplačana. Zbrala naj bi se iz vplačil na 2.000 delnic, katerih podpisovanje je bilo treba še razpisati. Polovica teh delnic, ki je bila pridržana ustanoviteljem, naj bi imela neke prednosti pri glasovanju na občnih zborih. Ustanovitelji so si hoteli tako zagotoviti nasproti ostalim delničarjem trdnejši položaj v upravi in vodstvu podjetja. Kot predmet poslovanja nove družbe so pravila predvidevala sklepanje zavarovanj vsakršne vrste na kopnem ter v rečnem in pomorskem prometu, sklepanje zavarovalnih poslov v zvezi s trajanjem človeškega življenja in zlasti tudi dosmrtnih rent in sploh prevzemanje zavarovanj vsakršne vrste, ki bi jo zakoni dopuščali. V smislu pravil je bilo knjigovodstvo družbe razdeljeno na oddelek A (za vse posle zavarovanja proti škodam) in oddelek B (za zavarovanje na življenje). Ta delitev knjigovodstva je ostala v veljavi do današnjega dne ter so jo kasneje prevzele tudi razne zakonodaje za zavarovalnice, ki so se bavile z obema vrstama zavarovalnih poslov. Ker je podpisovanje delnic naglo napredovalo je prva glavna skupščina lahko že bila 16. februarja 1832. Tako je pričelo poslovati zavarovalno podjetje, ki ima danes za seboj že 126 let uspešnega poslovanja. SLADKORNA TOVARNA V GORICI ZA VSO AVSTRIJO Zanimivo je kakšne so bile najpomembnejše osebnosti pri ustanovitvi te- ga zavoda. Po njih se vidi, kako je Trst privlačeval podjetne ljudi iz najrazličnejših krajev. Prvi predsednik družbe Giovanni Cristoforo Ritter de Zabrony* je bil doma iz Frankfurta a/M. ter je bil zaposlen pri trgovskih podjetjih v Frankfurtu, Londonu, na Siciliji in Malti, nato v Trstu, na Reki, v Budimpešti in na Dunaju in od 1813 daljo zopet v Trstu. Tu je postal lastnik tovarne sladkorja, ki je kasneje (1819) bila premeščena v Gorico in postala največja dobaviteljica sladkorja tedanjega časa za vse dežele takratne Avstrije. Leta 1832 je bil Ritter de Zabrony na višku svojega ugleda in vpliva. Imel je razen svoje tržaške tvrdke in goriške sladkorne tovarne obsežno posestvo v Štanjelu ha Krasu, bil je član tržaške borze in eden izmed najvplivnejših mož v Trstu, z močno zaslombo v dunajskih krogih. Poleg Ritterja je bil eden izmed pomembnejših ustanoviteljev družbe dr. Giambattista Rosmini iz Rovereta. Ros-mini se je preselil v Trst še pred francosko zasedbo in si tu pridobil sloves odličnega pravnika. V ilirski dobi je bil bonapartist, opustil advokaturo in bil imenovan za predsednika tržaškega sodišča prve stopnje, po povratku Avstrije se je pa zopet posvetil advokaturi. V novoustanovljeni zavarovalnici je imel po naslovu položaj pravnega svetovalca, a v resnici je postal kmalu pravi vodja podjetja. On in Ritter de Za-brony sta si prišla kmalu .navskriž in Ritter je odstopil že leta 1835. Zunanji povod nasprotstva med Ritterjem in Rosminijem je dalo njuno različno gledanje na pomorsko zavarovanje, ki je zaradi številnih nesreč na morju povzročalo družbi znatne zgube. za gledališča, kinematografe, itd. Po tem predlogu bi podjetja, ki prevažajo blago na račun drugih oseb in ki imajo sedež v pokrajinah Tridenta in Bočna ali pa v avstrijskih deželah Tirolsko in Vorarlberg, prejela izkaznice, ki bi jih pooblaščala za izvršitev neomejenga števila voženj, in sicer na področju omenjenih dežel. Avstrijska vozila bi poleg tega v Italiji plačala italijansko običajno pristojbino za avtomobilska vozila, in sicer v razmerju s časom svojega bivanja v Italiji. Ako bi se na primer mudila deset dni v Italiji, bi plačala 1/36 letne pristojbine. Italijanska vozila bodo v Avstriji plačala avstrijsko pristojbino (Kraft-fahrzeugssteuer) in prevozno pristojbino (Befoerderungssteuen . v isti višini, kakor jo plačajo avstrijska vozila. Ta predlog še preučuje avstrijska vlada. Obe gledišči je bilo težko združiti zaradi razlik v sedanji praksi. Težave za tuja vozila v Italiji so predvsem upravnega značaja, ker je postopek upravnih oblastev za izdajanje dovoljenj zelo birokratičen in se navadno zelo zavleče, v Avstriji ni potrebno nikakšno posebno dovoljenje. Z davčnega vidika pa je položaj avstrijskih vozil, ki prispejo v Italijo ugodnejši kakor položaj italijanskih v Avstriji. ENAKE UGODNOSTI TUDI NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM! Ce predvideva italijansko-avstrijski sporazum o cestnem prometu posebne ugodnosti za vozila v obmejnih krajih (Trident, Bočen, Tirolsko in Vorarlberg), to je možnost, da z avtomobilsko izkaznico prekoračijo mejo neomejeno glede na število prehodov, ne razumemo, zakaj ne bi bila deležna istih ugodnosti tudi vozila v obmejnih krajih na Goriškem in Tržaškem oziroma v Sloveniji; saj veljajo tudi za obmejno trgovino na Tržaškem in Goriškem iste ugodnosti kakor na Južnem Tirolskem. CESTNI PROMET V OKVIRU EVROPSKE GOSPODARSKE SKUPNOSTI Za ureditev mednarodnega cestnega prometa po enotnih načelih se je zanimal poseben odbor pri Evropski gospodarski komisiji. Ta je tudi pripravil zadevne predloge. Njegova prizadevanja so bila zaman, ker ni bilo mogoče doseči sporazum med posameznimi državami. Računajo, da bo laže doseči sporazum med članicami Evropske gospodarske skupnosti, ki so pristale na Evropsko enotno tržišče. Za takšen sporazum so Nemci že sestavili svoje predloge ter objavili nekatera načela. Prevozno podjetje, ki je pooblaščeno v lastni državi, da sa bavi s to stroko, mora v smislu teh predlogov uživati povsem enake pravice v vseh drugih državah. Prevozna podjetja, imajo pravico ustanavljati podružnice v drugih državah. Pristojbine na vozila, ki se pobirajo za vzdrževanje in graditev cest, bi morale biti skrajno nizke. Prevozne tarife bi morale biti enotne in obljavljene. V Zahodni Nemčiji se je tovorni promet čez mejo (brez tranzita) razvijal v povojnem času tako-le: leto vozila tone 1949 115.950 450.000 1952 297.300 1.376.000 1956 902.200 5.245.000 Število avtomobilov se nanaša na vozila, ki so prispela v Zahodno Nemčijo oziroma odšla iz države čez mejo. industrije in rudarstva na Koprskem Napredek industrije za 14% - 2400 več zaposlenih Kakor v minulih letih zavzemata tudi letos v družbenem načrtu koprskega okraja tako po vrednosti družbenega proizvoda, ki naj se ostvari, kakor po pričakovanem porastu zaposlene delovne sile, industrija in rudarstvo prvo mesto. Od vrednosti skupnega družbenega proizvoda vseh panog gospodarstva, ki znaša (brez deleža železniškega obratovanja in poštno-brzojavne in telefonske službe) po letošnjem načrtu 16 milijard in 604 milijone dinarjev, odpade na industrijo in rudarstvo 5 milijard 222 milijonov ali približno 31,5 odst. Od celotnega povečanja zaposlenih delovnih moči, ki bo po pričakovanju znašalo 2.400 ljudi, bo v industriji in rudarstvu našlo zaposlitev na območju okraja približno 1.000 oseb. Analiza proizvodnje v industriji in rudarstvu koprskega okraja kaže v zadnjih treh letih nenehoma močan porast, ki je v glavnem rezultat vloženih investicij in načrtnega izboljševanja načina dela v proizvodnji. Tudi za letošnje leto predvideva načrt v primerjavi z uspehi lanskega leta povečanje proizvodnje za 44%. Letošnje nadaljnje povečanje se pričakuje v glavnem zaradi izvršenih obnov in povečane zmogljivosti v raznih industrijskih podjetjih, kakor so tovarne »Argo« v Izoli, »Lesonit« v Ilirski Bistrici, »Partizanka« v Kopru, »Piama« v Podgradu in »Meha-notehnika« v Izoli ter ladjedelnica »Splošne plovbe« v Piranu. Proizvodnja črnega premoga bo letos znašala 10.800 ton ter bo zaostajala .za 5% za lansko in še mnogo bolj za predlansko; lani je namreč vdrla voda v premogovnik. Predvideva pa se precejšnje povečanje v industrijskih o-bratih, zlasti proizvodnje rezanega lesa za 2% na preko 37.000 ton, gradbenega materiala (opeke in marmorja) za 34% in povprečno 37% povečanje proizvodnje izdelkov, namenjenih pretežno za široko potrošnjo. Tu prihaja v prvi vrsti v poštev morska sol, pridelek piranskih solin, ki naj bi sodeč po povprečju doslej doseženih letnih količin dosegel 25.000 ton. Uspeh solin seveda odvisi od vremenskih razmer; saj jc lani zaradi slabega vremena komaj malo presegel polovico te količine. Če bi letošnja proizvodnja zopet zaostala za planirano, bo treba primanjkljaj nadomestiti z uvoženo soljo. 10.080 MOTORNIH KOLES Tovarna motornih koles »Tomos«, ki je svoje proizvode doslej v glavnem izdelovala iz uvoženih sestavnih delov, bo letos že sama izdelovala motorje tipa »Colibri«. Le ostale motorje težkega tipa bo še nadalje izdelovala veči- ZAVAROVANJE PROTI TOČI SO OPUSTILI Tretji pomembni mož v prvem vodstvu novega podjetja je bil nam že znani Giuseppe Lazzaro Morpurgo, ki se je že dolgo pred ustanovitvijo nove zavarovalnice udejstvoval v tržaškem zavarovalstvu in se zlasti zavzemal za u-vedbo novih panog v zavarovalno prakso. To mu je deloma že uspelo pri družbi »Azienda Assicuratrice«, ki je bila po svoji organizaciji in poslovnem načrtu predhodnica nove splošne zavarovalnice. Ko so pa slabi poslovni uspehi zavarovanja proti toči prisilili družbo, da jc opustila to panogo in se pričela ba-viti s prevoznim zavarovanjem, jc Morpurgo pričel misliti .na ustanovitev novega močnejšega zavoda, ki naj bi gojil prav vse zavarovalne panoge. Sodeloval je s svojim strokovnim znanjem pri ustanovitvi družbe »Ausilio Generale di Sicurezza« in potem pri njeni pre-osnovi v družbo »Assicurazioni Generali Austro-Italiche« in kakor Ritter in Rosmini je bil tudi Morpurgo mož izrazito avtoritarnega značaja. V sporu med Ritterjem in Rosminijem je bil na strani prvega, toda Rosmini se ga je znebil s tem, da je dosegel njegovo upokojitev. Kot strokovnega svetovalca, čigar sodelovanje je. bilo vedno še potrebno, ga je družba sicer zopet pozvala v aktivno službo, a mesec dni kasneje je Morpurgo nenadoma umrl (1835). Zavarovalnica je naslednje leto na Ros-minijev predlog priznala njegovi vdovi dosmrtno pokojnino letnih 400 goldinarjev. * Rodbinski priimek Ritter je znan iz dobe reformacije. Matija Ritter II. (1525 do 1584) je bil bojevit protestant, ki je prevedel na nemški jezik Luterov življenjepis; izvirnik je v latinskem jeziku napisal Filip Melanchton. Ob. noma iz uvoženih sestavnih delov. Njena letošnja proizvodnja je v planu ocenjena na 10.000 motornih koles. Tovarna eleklro - radiomehanike v 'Šmarjah ima v načrtu proizvodnjo radijskih sprejemnikov in gospodinjskih aparatov, s povečanjem nasproti lanskemu letu za 10%. Tovgrni »Partizanka« v Kopru in »Piama« v Podgradu bosta pa ostvarili pričakovano proizvodnjo izdelkov iz plastičnih mas v skupni količini približno 300 ton. Proizvodnja mila i.n ostalih pralnih sredstev, ki jih izdeluje tovarna v Piranu, ■ ostane neizpremenjena (okrog 2.200 ton). RAZVOJ PREHRANJEVALNE INDUSTRIJE Industrija, ki predeluje živila, jc v zadnjih lelih močno povečala svojo proizvodnjo, vendar svoje polne zmogljivosti še v^dno ni mogla zadostno izkoriščati. Tovarna »Argo« v Izoli bo zato letos razširila svoj delovni program na izdelavo kock za juho, a tovarna »Iris« v Izoli, ki s sedanjimi sredstvi ne dobiva dovolj svežih rib za predelavo v konserve, bo vsaj delno izpolnila to vrzel z nabavo dveh ribiških ladij, ki bosta lovili samo za predelavo ulova v lastnem podjetju. V industriji in rudarstvu zaposlena delovna sila naj bi se nasproti lanskemu letu povečala za 14%, in sicer od 7.329 na 8.249, v glavnem zaradi prehoda tovarne »Tomos« od montažnega na samostojno poskusno obratovanje. Na podlagi postavljenih splošnih smernic namerava družbeni plan koprskega okraja z racionalnejšim izkoriščanjem zmogljivosti, z odkrivanjem stvarnih rezerv v industriji in rudarstvu ter z vedno večjo proizvodnostjo doprinesti svoj delež k ustalitvi gospodarstva in k izboljšanju življenjske ravni. Dr. O. Automobili »Vespa« u Nemčiji Novo ustanovljena družba VESPA iz Augsburga bo prodajala svoj novi mali avtomobil Piaggio 400 cm; tudi v Nemčiji. Lično malo vozilo tovarne Piaggio se je prvič pojavilo lanske jeseni v avtomobilskem »salonu« v Parizu. Izdelujejo ga ne morda v Italiji, temveč na Francoskem, v tovarni tvrdke ACMA v Fougambouxu. — Novo vozilo, ki ga bo začela prodajati družba VESPA z o. z., bo po vrsti šestnajsti model malega avtomobila do 600 cm', ki pride v Nemčiji na trg. Novi avtomobilček VESPA 400 je dvosedežnik z dvema zasilnima sediščima ali ustreznim prostorom za blago in ima karoserijo sodobnih linij. Serijska streha vozila se da preklopiti. Dvotaktni dvocilindrski motor je v zadnjem delu vozila, kakor pri FIAT 600, in uporablja mešanico 50 delov bencina: 1 del olja. Vozilo ima posebno pripra-vo-števec, ki po napolnitvi rezervoarja z bencinom vbrizgne točno odmerjeno potrebno količino olja v bencin. Največja hitrost, ki se giblje med 85 in 93 km na uro, je — kakor trdijo zastopniki tvrdke — obenem tudi povprečna trajna hitrost, kar (je za avtomobil te cilindraže razveseljiv pojav. VELIKI TANKERJI ZA TUJINO Pretekli mesec so splavili v tržiški ladjedelnici veliki tanker na turbine za prevoz petroleja »ESSO PANAMA«. Tanker meri 201 m v do'žino, 27,5 m v širino in 14,3 m v višino; njegova nosilnost znaša 36.120 ton. »Esso Panama« je četrta ladja med 12 tankerji te vrste, ki jih imajo zgraditi Združene jadranske ladjedelnice za račun panamske »Transport Company«, ki je v sestavu petrolejske družbe »Esso Standard«. Za splavitvijo tankerja »Esso Panama« bodo sledile do junija še druge splavitve: v ladjedelnici sv. Marka tanker na turbine »Esso Southampton«, 36.600 ton nosilnosti, v tržiški ladjedelnici dva tankerja, eden po 36.120 ton, tipa »Esso Panama«, drugi po 32.800 ton, zgrajen nalašč Za prevoz tekočih plinov. Ta tanker bo največja ladja svoje vrste na svetu. V JUGOSLAVIJI IZDELUJEJO NOVE VRSTE TRAKTORJEV. Strojna tovarna v Rakovici, ki izdeluje traktorje »Zadrugar«, dela sedaj poizkuse z 20 traktorji novega tipa, ki so opremljeni tudi s hidravličnim dvigalom. Serijsko proizvodnjo bodo začeli verjetno že te dni. Izdelali bodo najprej 1500 enot novega traktorja. Pozneje bodo proizvodnjo teh traktorjev dvignili na 2600 letno. KMEČKA BANKA r« Za Z Oa ja ' ■ . .. -- GORICA Ulica Marelli 14 - Telefon 22-OG Kmetovalci in vrtnarji! I Po ueodnih cenah lahko nabavite se menski grah »Holandski« in vse druge domače in uvožene vrste. Vseh vrst uvožena in doma pridelana semena, trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice itd. — Poljedel ske stroje in druge potrebščine. ______________ I Markiac Vladimir Strada Veccbia per ITstria Tel. 41 176 X M ta > Ustanovljena lata 1000 LJUBLJANA Titova 19, tel. 21-053 TRGOVINA MOTORJEV IN NADOMESTNIH DELOV Noschion & Frisori TRST - Ul. VALDIRIVO 36 - Tel. 23-475 Zastopstvo: MOTO GiLERA MOTOM IT ALI AN A NADOMESTNI DELI ZA VSA MOTORNA KOLESA, MOTOSKUTERJE IN TRICIKLE — VSE PRITIKLINE ZA AVTOMOBILE IN MOTORJE. Izvaža in uvaža: mehak rezan les, trd rezan les, gozdne asortimente, finalne izdelke in izdelke domače obrti ter pinto in plutne proizvode ,/TRANS »TRIESTE" s. a,,. TRIZSTF-TRST V,Bonota3 - Tel. 38-827 31-906 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije IZVAŽA : vse proizvode FIATOVE avtomobilske industrije in rezervne dele. — Vse vrste gum tvornice CEAT in vse produkte najvažnejših italijanskih industrij. Ribarič Ivan UVOZ ♦ IZVOZ VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST - ULICA F. CRISPI 14 - TEL. 93-502 ULICA DELLE MILIZIE 19 - TEL. 96-610 IGNIS import - export i IZVOZIH) UVOZNO PODJETJE Nova (rorica-Jugoslavija Telefon: št. 07 Nova Gorica, št. 12 Šempeter pri Gorici Brzojavi: Primorje Export — Tekoči račun 655-T-62 pri Narodni banki Nova Gorica Nova Gorica Telefon 07 Vrši vsa pasle v zvezi z izvazam in uvažam pa videmskem in tržaškem sporazumu. — Sprejema vsakovrstne preveze blaga za inozemstvo predvsem za Italijo. • Električni in plinski štedilniki • Hladilniki • Bolder za segrevanje vode IZVOZNO PODJETJE LJUBLJANA, DALMATINOVA 1 Telefon 22=212 Teleg. ..Slovpromet” izvaža vse vrste živine, konj, prašičev^ mesa in mesnih izdelkov ter vse vrste mesnih konzerv, prvovrstne kranjske klobase in kraško šunko. Živina je stalno na zalogi v depoju, Prestranek - Telefon štev. 3 jmlrnn IMPORT - EXP0RT IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM SPORAZUMU sežana, telef, 4, 62, 66 C. I.G.E.M. Soc. a r. I. TRGOVINA, INDUSTRIJA I MINERALI UVOZ - IZVOZ I PRETSTAVNIŠTVA TRIESTE - Piazza della Liberta 3 - Tel. 29-212 Telegrafski naslov: CIGEM - TRIESTE SPEC1JALIZ0VANI - UGLAVNOM NA PRIBAVLJANJU P0LJ0-PR1UREDNIH STROJEVA, ALATA I INDUSTRIJSKIH ARTIKALA UFFICIO RAPPRESENTANZE COMMERCIALI ADAMIČ TRST, Ul. S. Lazzaro 33 - Telef. 31-996, 38-449 Izlaga na proletnom Zagrebačkom sajmu u paviljona broj 9, stand br. 37, sledeče proizvode: distributori za ulje i silosi za kafu mašine za prženje kafe mlinovi za kafu, mikseri ekspres mašine za kafu mašine za šahiranje, register kaše bencinske pumpe posudje iz polietilena automatske vage ribarske mreže ,,F0RY0N“ glutaminat za proizvodnju kondensiranih supa POSETITE BEZDBVEZN0 IZLOŽBI I TRAŽITE PONUBE ferramenta 1^11^ 6 Co. GORICA, UL. RASTELLO 19 Telefon 30-39 Izvaža ekonomske štedilnike, hladilnike najboljših znamk, vse vrste kovinskih izdelkov, orodje za kmetijstvo, itd. v trgovini | Magazzini Verbitz ^ Piazza Ospedale, 3 _o boste našli najbogatejšo izbiro manufak-_o turnega blaga in tkanin najbolj priznanih o tovarn: kotenine, volnene odeje, pregrinja- £* la, damask za žimnice, volnene in bom- ca bazne pletenine, nogavice, srajce, dežnike ■m in zavese. Vse |>o najnižjiH cenah! "S Po izredno nizkih cenah Cij prodajamo ženske konfekcije „Gondrand“ TRST - TRIESTE, VIA CARDUCC110 Telefon: 37-157 Telegrami : GONDRAND - TRIESTI PODJETJE S POPOLNO USTREZAJOČO OPREMO ZA PREVOZ GOVEJE ŽIVINE, KONJ, PERUTNINE, MESA IN JAJO Lastna obmejna postaja na Proseku (Gondrand Proseoco) s hlevi za počitek živih živali tiskarna graphis trst ul. s v. Irančiška 30 telefon 29-177 f Ifnp&Cft&d ^ TRST, Ulica Cicerone B - Telefon 38-136 37-725 Telegram INIPEXPORT - TRIESTE uvaža ! | ESaROERSTENLES, BREA ZA KURJAEO, GRABBENI MATERIAL IZEAŽA: TEKSTIL, KOLONIALNE BLA60 IN RAZNOERSTNE STROJE Operira po tržaškem in goriš kem sporazumu Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacije JUGOLINIJA RIJEKA - Poštni predal 379 Telegrami t Telefoni JUGOLINIJA - RIJEKA 2G-51, 26-52, 26 53 Teleprinter : JUGOLINE 02526 EZORŽUJE REDNE BLAGOENE IN POTNIŠKE PROGE Z/NA JADRAN - SEV. EVROPA vsakih 10 DNI SEV. AMERIKA vsakih IS DNI BLIŽNJI VZHOD vsak teden DALJNI VZHOD vsak mesec GRČIJA in TURČIJA vsakih 15 DNI Zastopstvo v Trstu: "NORD-ADRIA,, Agenzia Marittima di V. B0RT0LU7Z1 — Telegrami: „NORD-ADRIA" Trieste - Tel. 37-613, 29-829 Uradi: TRST, Piazza Unca degli Abrozzi št. SPLOSNA PLOVBA Sedež Piran Predmet poslovanja: pomorski prevozi dolge in obalne plovbe. Centrala Piran — Telefon 57,38 Komercialni oddelek: Ljubljana - Tel. 23=147 Telex: 03185 Brzojav: PLOVBA Piran oz. PLOVBA Ljubljana TECH]* A IMPORT- EXPORT Zastopamo za Jugo~ slavijo razne industrije strojev, orodja in tehničnega mate- riala TRST - ULICA FABIO FILZI 17/1 Pršimo vsakovrstne izvozne in uvozna Tel. 35-907 - Teleg. TECHNALU1N operacije deli TRIESTE Via Crispi 8-9 Telefon 93 962 Znano ime in znana znamka = garancija = dvokolesa = motorna kolesa in nadomestni deli - skrajno konkurenčne cene - posebni popusti za izvoz mednarodna špedicija in transport Glavna direkcija Koper tel. 141; 184 telex 03—176 Brzojav: Intereuropa Koper, Tek. rač. 60-JUB«-19-T34 Jugobanka, Ljubljana Se Vam priporoča in zagotavlja hitre in cenene špedicijske in transportne usluge. — Prevzema vse špediterske posle v zvezi z mednarodnimi velesejmi! Direkcije: Beograd Ul. M. Tita 7, tel. 31617, 32445 Zagreb: Smičiklasova 22 tel. 39758, 3969i1, telex 02 — 148 Rijeka: Ul. Blaža Poliča 2 tel. 2711, 3784, telex 025-15 Filiale: Ljubljana, Ma-i-bor, Sarajevo in Jesenice. Izpostave: Nova Gorica, Kotoriba, Subotica, Kozina, Podgorje, Sežana. PRIZNANA GOSTILNA FlIRI^AHT REPENTABOR TEL. 21-360 Domača kuhinja in pristna vina — Cene ugodne . Skrbna in vestna postrežba AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA MORERI ŠT. 7 Tel. 28-373 Prevzemamo vsakovrstna prevaža za tn In inozemstva. — Postrežba hitra. Cene ugodne G. M. COLOMBIN & FIGLIO UVOZ - IZVOZ rjLUTovnrE in IZDELKOV Trst, Porto Industriale - Zaule TEL. 89-182 Tlgr. COLINTER - TRIESTE |abt«m»tob| IMPORT - EXPORT PREDSTAVNIŠTVO za na-damestna del« italijaoskib, nemških, angleških in ameriških avtomobilov ter nadomestnih delov aa DIESEL motorje, pampe, injektorje ter traktorje IRIESTE-TRST, Via UdintlS TELEFON 30-1957 -30-198 miNE ED ATTREZZATURE PER UEEICIO PER DCNIDRDINE Dl ESIGENZE STROJEVI I OPREMA ZA SVAKU OPOTREBU R UREDIMA... 1. Scbsdari a ischede verticali visibili Kartoteke sa uspravnim vidnim skedama 2. Macehina per serivere standard Pisača mašina standard 3. Macehina per serivere elettrica Električna pisača mašina 4. Addizionatrici e calcolatrici seriventi Računske pisače mašine 5. Classificatori di acciaio Klasifikatorji iz Čelika 6. Macehina per serivere portdtile Prenosna pisača mašina 7,. Macchine contabili Računski Strojevi 8. Apparecchi per fotocopie e microriprodu-zioni Aparati za fotokopije i mikroreprodukcije 9. Schedari a schede orizzontali visibili Kartoteke sa vodoravnim vidnim skedama Ul CD I ntf —, ,... u. Hi S s □ K=>' D \ JmmmL 1 Hj /= #==§; S. p. A. MILANO Filiale: TRIESTE Filiala: TRST Via Dante 1 - Telef.: 29-831 Zaščita osebja v gospodinjstvu . Novi zakon, ki ga je pred nedavnim glasoval italijanski parlament, dolo-natančno pravice in dolžnosti dedcev in delodajalcev v gospodinjstvu. j“akon dopolnjuje po eni strani določ-6 civilnega zakonika, po drugi strani vsebuje določbe glede obveznega in. 'alidskega, starostnega in bolezenske-zavarovanja ter glede izplačila tri-^jste plače. , Najvažnejši od teh predpisov so vse-B7X?\r* ZNIŽANJE OBRESTNE MERE na Nizomaskem in v Belgiji. Nizozemska narodna banka je znižala obrestno mero od 4,50 ,na 4%. že meseca januarja je bila obrestna mera znižana od 5 na 4,50%. Belgijska narodna.banka jc znižala obrestno mero od 4,50 na 4,25%. Rezerve v zlatu ip. devizah so se na Nizozemskem v zadnjih dveh mesecih povečale za 10% in dosegle 4465 milijonov florintov. Mednarodni trgovinski položaj Belgije je zelo ugoden. Njen prebitek pri Evropski plačilni uniji se je v zadnjih dveh mesecih povečal od 8,3 na 34,6 milijona dolarjev. Industrijska proizvodnja je v Belgiji nazadovala za 5% v mesecu januarju v primerjavi z januarjem leta 1957. V februarju je bilo v Belgiji 195.000 nezaposlenih, to je 9% zaposlenega delavstva (februarja 1957 149.000, to je 7,2%). AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE bratje DOL JAK gorica ULICA D0N1ZETTI 27 - TELEF. 20-97 CARLO MISCHOU Uvoz drv in oglja GORICA UL. ANGIOLINA 17 TELEFON 23-29 export-import SRB0C00P BEOGRAD Zadružni stočarski s a vez N RS Izvaža živino za klanje, plemensko živino, plemenske konje in konje za klanje, perutnino in mesne izdelke TUUISTIČKI URED PUTNIK - ZAGREB ZAGREB - Praška, 5 - Telef. 34-256 Dati če Vam sve turističke i šaobračaj-ne informacije za putovanja po J ugasla viji. ŽeMte-li upoznati Jugoslavijo? Za Vas priredjujemo velika kružna pu tovanja po Jugoslaviji sa posjetom Zagreba, Beograda, SkopIJa, Ohrida, Titograda, Dubrovnika i Splita. Koristite naše brodove za ribarsko kr-starenje duž Dalmacije I Golob Jvo Prodaja in izVaia nado- GORICA - TrgE.DEAMICISl mwine deU I" Pritiklin. ra avtomobile, motorje in Telefon 21-38 kolesa MEHANIČNA DELAVNICA Simič Marij in Bernarda predstavništvo motociklov ..CIMATTI", ,,NASSETTI“ „ATALA" in dvokoles. Ti motocikli nimajo evidenčnih tablic OPČINE. NARODNA 46 Telefon 21-322 VOCE ZAGREB Izvaža: Sve vrste voča, svežeg I suvog sočiva i njihovih proizvoda, naročita sveže pečurke, suve dalmatinske maraske, maraskin sok, suve šljive, mekčinu, badem, orahe. lešnike, med, rakiju (šljl-vovicu), šumske plodove, mekinje i drugu krmu Uvaža: Južno voče, kolonijalne I druge poljoprivredne proizvode Drvna industrija Slavonski brod Kombinat: Iskorištavanje šuma, Pilana, Tvor-nica furnira, Tvornica parketa, Strojna sto-larija. Telefon: Uprava 202 i 203, Tvornica furnira 204, Strojna stolarija 205. Brzojavna kratica: SLAVDRVO- SLAVONSKI BROD. Proizvodi: Trupca tvrdih i mekih liščara,-pra-govsku oblovinu, rezanu gradju, furnire svih domačih vrsta drva i egzota, parkete i proizvode strojne stolarije. Prodaje: Jamsko drvo, kolarsku gradju, tesane željezničke pragove i taninsko drvo. Hrastovu, jasenovu, brijestovu i orahovu rezanu gradju, hrastove rezane pragove i skretničku gradju, te hrastove grede po specifikaciji. Sve vrste plemenitih i slijepih furnira. Hrastove, bukove i jasenove parkete. Sobni i kuhinjski namještaj, uredski namje-štaj, gradjevinsku stolariju, drvnu galantc-riju, sastavljene furnire svih vrsta, intarzi-rane slike iz furnira itd. Kupuje: Furnirske trupce egzota. TRŽNI PREGLED Tržaški trgr KAKAO TRST. Na mednarodnem trgu so se cene kakava okrepile zaradi večjega povpraševanja pred velikonočnimi prazniki. Na italijanskem trgu se je po praznikih število kupčij znatno skrčilo. Navajamo cene kakava na viru proizvodnje v šilingih za 50 kg c.i.f. italijanska pristanišča: Accra good proti vkrcanju v maju - juniju 337-6, id. proti vkrcanju v oktobru - decembru (nov pridelek) 319, id. v novembru -januarju 316ij3; Lagos good 2-6 šil. manj kot vrsta Accra. POPER TRST. Na mednarodnem trgu s poprom so razmere nejasne, kar je očitno iz velikega kolebanja kvotacij. Po poročilih angleških in holandskih tvrdk tržaškim prekupčevalcem so cene na viru proizvodnje naslednje: Sa. rawak special London quality 174/6-176 za cwt c.i.f. Trst proti vkrcanju v maju; Sarawak »Asta« 187-191/6 šil.; Tellicherry 205-220 šil. pod istimi pogoji. Italijanski trg Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki ni bilo v zadnjem tednu bistvenih izprememb. Neugodne vremenske razmere so vplivale zlasti na razvoj cen krme in otrobov. Zaradi večjega povpraševanja se je cena krme zvišala za 100-200 lir pri stotu; isto velja za otrobe. Za mehko pšenico je večje zanimanje; cene so krepke. Na trgu s koruzo prevladuje ponudba. Trg z rižem je uravnovešen; večje zanimanje je za boljše vrste. Vinske cene so se ohranile pri visokih kvotacijah. ki so jih dosegle pred velikonočnimi prazniki, ko je povpraševanje doseglo višek. Povpraševanje je še vedno precejšnje, ker obnavljajo grosisti svoje zaloge, ki so jih med prazniki izčrpali. Cene masla, ki so bile dolgo nizke, so se okrepile. Italijanska vlada je namreč izdala zaščitne ukrepe za domačo proizvodnjo s tem, da je določila minimalne cene uvoženemu maslu. Olivno olje ne gre od rok. V zalogah je mnogo nerazprodanega pridelka. Edino vrsta »extra« se prodaja z lahkoto. Klavna živina se dobro prodaja; cene so se nekoliko zvišale. Za prašičke za rejo ni zanimanja. ŽITARICE RBGGIO EMILI A. Mehka pšenica fina 7200-7400 lir stot, dobra 7000-7200; koruza rriarano 5600-5700: inozemska koruza 4300-4700; inozemski oves 3700 3800 ; inozemska rž 4300-4500; inozemski neoluščeni ječmen 4100-4500; pšenična moka tipa »00« 9200-9300, tipa »0« 8700-9000, tipa »l« 8400-8600; pšenični zdrob 11.40041.600; koruzna moka 4500-4600; pšenični otrobi 3300-3400. VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 6000 lir stot, Pierrot 6500-6800; Balillo-ne 6500-7000; Roncarolo 6000-6600; Ar-dizzone 6600-7200- G. Rossi 7700-8200; Maratelli 7400-8000; Rizzotto 7100-7900; Razza 77 7200-7900; R. B. 7503-3400; Se-sia 7600-8000; Arborio 8400-9600. Oluščeni riž: navaden 10.300-10.500; Pierrot 11.600-11.900; Balillone 12.200-12.6000; Ardizzone 12.700-13.000; Maratelli 14.’300-li.800; Rizzotto 11.000-14.800; Razza 77 14.000-14.000-14.8C0; R. B. 14.600-15.500; Arborio 17.500-18.500. ŽIVINA MANTOVA. Klavna živina: voli I. 280-310, II. 210-210; krave I. 240-270, II. 190-220; junci I. 290-310, II. 250-270; biki 300-320- junice 290-310; teleta 50-70 kg 450-470, 70-90 kg 470-490, nad 90 kg 490-500. živina za rejo: telički 50-70 kg 500-550, 70-100 kg 490-540; vprežni voli 270 300: molzne krave izbrane vrste 180-210.000 lir glava, navadne molzne krave 150-180.000. Prašiči: 100-125 kg 370 lir kg, 125-150 kg 370, 150-180 kg 375, nad 180 kg 3 7; suhi prašiči 30-50 kg 550, 50-70 kg 500; prašički 20-25 kg 630 lir kg. KRMA REGGIO EMILI A. Majsko seno I. košnje 3300-3500, II. košnje 3100-3300, III. košnje 3000-3200; pšenična slama stlačena 800-900; koruzne pogače 4700-4800 lir stot; lanene pogače 5500-5700; moka in zemeljskih lešnikov 5200-5300; kokosova moka 4100-4300; specialna krma za pitanje 5000-5300; specialna krma za molzne krave 5000-5400. PERUTNINA IN JAJCA MANTOVA. Živi piščanci 850-900 lir kg; kokoši 750-800; kopuni 900-950; pegatke 900-950; purani 525-575 race 5C0-550; gosi 350-400; golobi 250-300 lir komad. Sveža jajca 20-21 Ur komad. VALUTE V MILANU 3-IV-58 I2-IV-58 Dinar (100) 75.— 75,— Funt šter. 5800.— 5825,— Napoleon 4750.— 4750 — Dolar 623,70 623,75 Franc. fr. (100) 139.— 136,75 Švicarski fr. 145,65 145,65 Funt šter. pap. 1752.— 1751.— Avstrijski šil. 24.— 24,02 Zlato (gram) 709.— 709.— BANKOVCI V CURIHU 12. aprila 1958 ZDA (1 dol.) 4,27% Anglija (1 f. šter.) 11,97 Francija (100 fr.) 93% Italija (100 lir) 69,— Avstrija (100 šil.) 16,55 CSR (100 kr.) 16,50 Nemčija (100 DM) 102,15 Belgija (100 fr.) 8,60 Nizozemska (100 fl.) 113,50 Švedska (100 kr.) 81,50 Španija (100 pezet) 0,15 Egipt (1 f. šter.) 7,15 Egipt (1 f. šter.) 7,45 Jugoslavija (100 din) 62,— MLEČNI IZDELKI MILAN. Maslo krajevne vrste 640, iz drugih krajev Lombardije 610; čajno maslo 760; sir grana proizv. 1955 745-785 lir kg,’ id. proizv. 1956 700-730, id. proizv. 1957 590-650, id. 1-30 dni star 475-500; sbrinz 1 mesec star 510-540, id. 3 mesece star 510-540, id. 3 mesece star 610-640; emmenthal svež 500-510, id, id. 3 mesece star 550-570; pro-volone 1 mesec star 470-490, id. 3 mesece star 530550; gorgonzola 8 dni star 390-320, id. postan 530-540 ; italico 3 dni star 390-410, id. postan 420-440; taleg-gio in quartirolo 8 dni star 320-340, id. postan 410-440; crescenza svež 310-320, id. postan 360-380. VINO MILAN. Piemonte črno 10-11 stop. 900-920 Ur stop/stot, 11-12 stop. 920-950; Barbera 12-13 stop. 950-980; moškat 15.000-15.500 stot; Oltrepo pavese 10-11 stop. 900-920 lir stop/stot, 1.1-12 stop. 920-950; Mantovano črno 9-10 stop. 801-850; valpolicella in Bardolino 10,5-1.1,5 stop. 900-920; Soave belo 11-11,5 stop. 950-1000; Raboso 10-11 stop. 780-820; emilijsko vino 10-11 stop. 850-880; Ro-magna belo 9-10 stop. 800-850, črno 9-10 stop. 780-800; toskansko navadno lili stop. 800-850; Aretino belo 10-11 stop. 850-900; Marche belo 10-11 stop. 880-900, črno 10-11 stop. 820-850; Bar-letta navadno 13-14 stop. 780 820; San-severino belo 11-12 stop. 850-900; Squin-zano 13-14 stop. 800-850; sladko vino iz Brindisia 12.500-13.000 Ur stot; maršala navadna 18.000 stot; Vermut iz Piemonta 16.000 stot, id. v enolitrskih steklenicah 260 280 steklenica. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen 200-2,20; čebula stara 18-25; nova čebula 30-40; korenje 60-70; ohrovt 25-30; karčofi 35-45; cvetača 40-60; koromač 50-75; rdeča solata 180-210; krompir Bintje inozemski 45-52; nov krompir 90; grah iz Sicilije 100-140; peteršilj 200-300; zelena 351-400; špinača 90-160; bučice 150-170. Mandarini 150-160; pomaranče 90-125; jabolka Morgenduft 140 200; Stark Delicious 200-220; hruške 170-220. KONSERVIRANA ŽIVILA MILAN. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 180-190, id. v škatlah 500 g 200-210. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 5-10 kg 195-205, v škatlah 500 g 225-235; trikrat koncentrirana mezga v tubah 60-70 Ur tuba; olupljeni paradižniki v škatlah 1200 g 120-125 lir škatla, v škatlah 700 g 70-72 Ur škatla; grah v škatlah 500 g 190-210; fižol v škatlah 500 g 200-220 ; gobe v kisu 1650-1700; čebulice v kisu 200-245; tunina v olju 750-780; sardine v olju V preteklem tednu niso na mednarodnih trgih s surovinami nastopile posebne spremembe. Cena bakra še vedno niha; v Londonu je bil cin pro-’ti koncu tedna šibkejši, medtem ko so se cene svinca učvrstile. Tudi bombaž se je nekoliko okrepil; to velja zlasti glede kakava. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici precej nihala, vendar se je učvrstila na ravni 219 1/8 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju. Koruza je dosegla ceno 125 3/8 stotinke dolarja za funt. Ječmen je v Winnipegu notiral 91 5/8 stotinke dolarja. SLADKOR, KAVA, KAKAO V Londonu je sladkor notiral, proti izročitvi v maju, 30 šilingov 6 penijev za cwt pri kupcu, 30 šil. 7 penijev pri prodajalcu. Cena kavi je v New Yor-ku nekoliko popustila; za vrsto Santos 4, in sicer novega pridelka, se je sukala okoli 53 stotink dolarja za funt. Položaj kakava postaja čedalje čvrstejši. PAO (Organizacija za prehrano in kmetijstvo — Food and Agricul-ture Organization) napoveduje, da bo potrošnja kakava v letošnjem letu nazadovala za 8%, sicer ne v vseh državah enakomerno. Zaradi slabšega pridelka in zaradi dviga cene je najbolj nazadovala potrošnja v Ameriki, in sicer v prvem tromesečju kar za. 5% v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta, t. j. od 121 na 115 milijonov funtov. Pričakujejo, da bo potrošnja še bolj nazadovala v drugem tromesečju. V Evropi, kakor n. pr. na Angleškem, v Nemčiji, Švici in Holandiji se nazadovanje potrošnje niti ne občuti. Tudi cene niso posebno poskočile; v Angliji so nekatere vrste čokolade dražje. Položaj se bo popolnoma razčistil šele, ko bodo znani podatki o pridelku v Afriki, t. j. približno čez štiri mesece. VLAKNA V Liverpoolu so bile cene ameriškega bombaža za nekaj točk višje. Ameriški middling je stal 26 penijev. Cene volni so bile na londonskem tržišču v glavnem neizpremenjene. šele prihodnji teden pričakujejo dražbe v Bradfordu. Kvotacije so za vrsto 64’s so se sukale okoli 113 penijev, okoli 110 penijev pa za 64’s-B. KAVČUK Kavčuk je proti koncu tedna notiral v Londonu nekoliko više, in sicer približno za 1/2 penija; stal je okoli 11 2/3 penija za funt. Kljub državljan- v škatlah 200 g 80-90 lir škatla; polenovka 550-750. Marmelada izbrane vrste v škatlah 5-10 kg ,230-255, v škatlah 500 g 270-280, marmelada iz jabolk in sliv v sodih 170-180, v škatlah 5 kg 180-190. KOŽE MILAN. Krave z glavo in parklji do 30 kg 230-240 lir kg nad 30 kg 220-230; junci z glavo in parklji 30-40 kg 250-260; voli 40-50 kg 2,10-220; konji 205-225; Cordova iSierra 85/i'5 lC-1,1 kg 330-350 • Buenos Aires americanos 70/ 30 5-10’ kg 390-410, id. 70/30 10-1,1 kg 375-385; zajci z belim krznom 10-15 kg 100 kož 700-725. PAPIR MILAN. Tiskovni papir v valjih 11.350 lir stot, v polah 14 15.003 ; tiskovni satiniran navaden 15-16.000, srednje vrste 18-20.000; pisarniški navaden 15- 17.000, srednje vrsto 20-21.000, fin 24-26.000; trikrat klejen za obrazce 24-26.000; registrski navaden 18-19.000, srednje vrste 20-22.000, fin 24-26.000; pisemski srednje vrste 2:1.500-23.500; fin 24.500-2,6.500; extra 28-31.000; papir za kopije 40-45.030; risarski papir 35-42.000; patini,ran srednje vrste 26- 28.000, fin 31.500-34.000; ovojni navaden 7500-850 8500; srednje vrste 14-17.030; pergamin navaden 40-60-80 g 19-21.000; pergamin extra 30-40-63 g 24.000; karton siv navaden 50000-7000 boljše vrste 8-10.000; duplex in triplex beli in barvani 12.000-15.000, id. boljše vrste 17.500-23.000; kartončini beli in barvani navaden 19.500-24.000, id. fin 28.500- 32.000, id. tipa »Bristol« 35.500-40.000. BOMBAŽ TURIN. Ameriški bombaž vrste Mid. dling 15/16 (PO A) 440-160 lir kg; Strict middl. 1 «(PO A), 470-490, id. 2, 3/32« 530-550; indijski bombaž; Bengala fin 360-380; egiptovski bombaž Ashmouni f.g. 580-620; turški bombaž Izmir I. 500-5,10; grški bombaž Strict middling »1« 450-470. KAVA GENOVA. Cene v lirah za kg fco skladišče proste luke od uvoznika do grosista: Santox extra prime crivello 17 800-810; Santos extra prime crivello 18 800-820; Pernambuco crivello 18/19 650-760; Peru naravna 650-670; Ecua-dor extra superior 640-670; Kostarika oprana 850-880; Salvador superior 820-830; Salvador extra 870-880- Guatema-la oprana 853-870; Haiti XX 650-670; Haiti XXG 660-670; Haiti tipa XXX 780-710; Haiti tipa XXXX 720-730; San Domingo oprana 770-780; Portorico srednje vrste 850-360; Moka Hodeidah 1 770-800; Uganda oprana in prečiščena f.a.q. 550-560. ski vojni v Indoneziji, prihajajo v Singapur razmeroma velike količine kavčuka. V prvem tromesečju je prispelo v Singapur 97.372 ton kavčuka, to je za 18,7% več kakor lansko leto v istem času. KOVINE Prve kvotacije proti koncu prejšnjega tedna so kazale, da se bo cena bakra v Londonu učvrstila. Toda pozneje so cene zopet popustile ter se sukale okoli 175 funtov 5 šilingov in zgubile približno 17 šil. 6 penijev pri toni. Zaključki so bili izvršeni na osnovi 173 funtov 5 šilingov do 173 funtov šterlingov 15 šilingov proti izročitvi v treh mesecih. Cena cina se je v Londonu sukala okoli 731-733 funtov šterlingov za tono, proti takojšnji izročitvi. Cin je ob koncu tedna bil za malenkost dražji ter je stal okoli 72 funtov 7 šilingov 6 penijev do 72 funtov 12 šilingov 7 penijev. Cene cinka so ostale v Londonu v bistvu neizpremenjene. Cena proti takojšnji izročitvi je izgubila 5 šilingov ter padla na 61 f. 15 šil. do 61 f. 17 šil. 6 penijev. PROIZVODNJA CEMENTA V ITALIJI je znašala v prvih 11 mesecih lanskega leta 11,155.000 ton, to je 685.000 ton ali 6,5% več kakor v ustreznem času leta 1956. Povečanje proizvodnje je nastopilo le v prvih 4 mesecih; v ostalih mesecih je proizvodnja ostala na predlanski višini. Med državami OE EC je Italija kot proizvajalka cementa na tretjem mestu. Pred njo sta Zahodna Nemčija (19,650.000 ton) in Vel. Britanija (13,079.000 ton). V svetovni proizvodnji je bila Italija na 6. mestu za ZDA (53,256.000 ton), Sovjetsko zvezo (24,864.000 ton), Japonsko (13,0201000 t), Vzhodno Nemčijo in Vel. Britanijo. POVEČANJE UVOZA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE V JUGOSLAVIJO Po prvih podatkih, ki so na razpolago, je uvoz blaga široke potrošnje v Jugoslavijo v minulem letu dosegel vrednost 12 milijard 470 milijonov dinarjev ali 870 milijonov več kot je predvideval družbeni načrt. Ta uvoz sestavljajo: industrijski predmeti 8.150 milijonov, živila in proizvodi živilske industrije 2.790 milijonov, razno blago (zdravila, filmi, knjige itd.) 1.530 milijonov dinarjev. Predvidoma se bo uvoz tega blaga povečal v letu 1958 za 25% in ,se bo oslanjal v glavnem na tkanine in drobnarijo za podeželje. Nasprotno pa bo zmanjšan uvoz električnega materiala in predmetov iz porcelana, da bi se tako zaščitila domača proizvodnja. v- V V MEDNARODNA TRZISCA CHICAGO 19. 3. 3.4. 11. 4. Pšenica (stot. dol. za bušel) . . 21578 218 — 220% Koruza' (stot. dol. za bušel) ... . . . . . 110- 119% 125.% NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 23,- 24.— 23.50 Cin (stot. dol. za funt) . . 93.62 92,37 92.50 Svinec (stot. dol. za funt) . . 13 — 12.- 12 — Cink (stot. dol. za funt) . . 10 — 10,- 10.- Aluminij (stot. dol. za funt) . . 28.10 26.10 26.10 Nikelj (stot. dol. za funt) 74. - 74 — 74,- Bombaž (stot. dol. za funt) . . 36 05 36 05 35.95 živo srebro (dol. za steklenico) ... . . . . . 237,- 237,— 237,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . 53,50 53.50 53,- LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 168%, 176.% 173— Cin (funt šter. za d. tono) . . 730V4 725 - 730% Cink (funt šter. za d. tono) • ■ 63.% 62,— 62. % Svinec (funt šter. za d. tono) • ■ 74.% 72.% 72.% SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . • • • • • 508 - 500.90 522.50 konj, 363.000 glav goveje živi/ tttm KMEČKE ZVEZE # ne 1,839.000 ovac, 106.000 Prl , čev, 1,791.003 perutnine; & gora 26.000 konj, 182.000 § goveje živine, 618.000 °va 36.000 prašičev in 254.000 Kako obvaruješ tele pred jetiko Odkritja milanskega lista »li Giorno« o razširjanju jetike med živino v Italiji so izzvala ostro polemiko o tem vprašanju, ki je izredne važnosti ne samo za živinorejce, temveč tudi za zdravje prebivalstva. Članki v omenjenem listu so zbudili pozornost tudi vlade, ki se je resno lotila tega vprašanja. V »Gospodarstvu« smo svoj čas že pisali o tej bolezni, ki je postala nevarna tudi za našo živino. Dodatno k temu naj spregovorimo še nekaj o jetiki pri mladi živini. Poglejmo najprej kako je s teletom, ki ga je povrgla obolela krava. Le redki so pri-ri, da pride teliček na svet že bolan za jetiko. To se zgodi tako redko, da ne pride niti v poštev v naši živinoreji. Tele obolele krave je navadno torej zdravo, vendar je bolj šibko ter je zato nekoliko bolj podvrženo okužbi ne samo po klicah TBC (jetike), temveč tudi po klicah drugih bolezni. S sesanjem mleka lastne bolne matere se teliček skoraj vedno okuži. Zaradi tega bi morali teličku omogočiti, da sesa materino mleko samo nekaj dni, ko ga nujno potrebuje za prehrano; pozneje pa naj ga doji zdrava krava ali pa mu bomo dajali sami mleko zdrave krave oziroma prevrelo mleko matere. širjenje nekaterih bolezni lahko preprečimo s cepljenjem. Tako cepimo proti slinavki, proti prašičji kugi in proti raznim drugim boleznim; ne moremo pa cepiti proti obolenju za jetiko. V primeru jetike se v krvi cepljene živine ne ustvarijo protitelesca, ki jih povzro-či cepljenje proti drugim boleznim in ki bi preprečila okužbo. V primeru jetike poznamo samo »premunicijo«, ki predstavlja rahlo okužbo po klicah te bolezni,' da bi preprečili morebitno močnejše poznejše obolenje. Ta način omejevanja bolezni ne smemo uporabljati v zdravih hlevih, ker bi s tem povzročili okužbo. »Premunicija«, ki je znana tudi pod imenom »beseza-cija« (BCG) sta uvedla francoska znanstvenika Calmette in Guerrin. Izvrši se tako, da vbrizgamo živini bakcile TBC, ki so jih 13 let gojili na preparatih iz govejega žolča. Teličke bolnih mater in tudi zdravih, ki živijo v okuženem hlevu, bi morali takoj »besezirati«. Teleta bolnih krav bi morali vsaj dva meseca hraniti z zdravim ali vsaj prevre-tim mlekom. Paziti bi tudi morali, da pridejo vsaj v času teh dveh mesecev čim manj v dotik z okuževanimi živalmi. Varnost pred okužbo nastopi šele po dveh mesecih. Dr. d. r. tev krompirja lahko škodljiva. Če sadimo krompir v zemljo, ki se še ni dovolj ogrela, ne more skaliti. Če potem nastopi še deževno in hladno vreme, krompir zgnije v zemlji. Preden krompir ozeleni, pa že močno požene tudi plevel in kmet zaradi tega vse leto ne bo kos plevelu. V hladnejših krajih je dovolj, če je krompir posajen d.o ikonca apriVa ali prve dni maja. Potem hitreje ozeleni in je pogosto boljši, kakor če smo ga zgodaj sadili. Le če nastopi v maju suša, je za pozno sajeni krompir slabo. Nekoliko bolj zgodaj sadijo krompir le v krajih s toplim podnebjem zlasti, če js pomlad suha. v takih krajih je treba z zgodnjo saditvijo izkoristiti zimsko vlago. KOLIKO ŽIVINE IMAJO V JUGOSLAVIJI rutnine. V vsej Jugoslaviji je bil« Po začasnih podatkih Zveznega zavoda za statistiko v Beogradu so imele posamezne republike v Jugoslaviji na zasebnih posestvih sredi januarja 1958 naslednje število glav živine: Srbija 485.000 konj, 1.675.000 glav goveje živine, 412.000 ovac, 2,053.000 prašičev in 14,807.000 perutnine; Hrvat- 1,246.030 konj, 4,712.000 ^ goveda, 10,144.000 ovac, 3,9 . 000 prašičev in 28,108.000 rutnine. V primerjavi s štev*' r lom živine v lanskem letu J bilo letos enako število manj goveje živine (2%), K ovac (1%), vač prašičev (K1 ska 451.000 konj, 981.000 goveje živine, 1,335.000 ovac, 970.000 prašičev, 6,90!l.000 perutnine, Slovenija 63.000 konj, 473.000 goveje živine, 70.000 ovac, 483.000 prašičev, 1,907.000 perutnine : Bosna in Hercegovina 240.000 konj, 1,059.000 glav goveje živine, 1,869.000 ovac, 269.000 prašičev, 2,945.000 perutnine; Makedonija 804.000 in več perutnine (9%). ZA ZAŠČITO KMEČKIH NAJEMNIKOV Na zborovanju Združenj kmečkih posestnikov milau5 pokrajine v Milanu so obšli1’ razpravljali tudi o Truz^l vem zakonu, ki določa, da u’, ra lastnik upoštevati pol°z* najemnika v primeru P03’9,.; /anja in skrčenja pridelkov,11 je nastalo zaradi vremens® nezgod. ŽIVINSKA RAZSTAVA V BAZOVICI V nedeljo, 4. maja bo v Bazovici razstava goveda temno-alpske pasme. Prireditev bo prva te vrste po vojni, živinorejci iz Bazovice, Trebč, Gro-pade; Padrič, s Peska, iz Gro-čane in drugih okoliških vasi bodo pripeljali okoli -250 glav živine. Ob tej priložnosti bo razdeljenih za 200.000 lir nagrad najnaprednejšim živinorejcem. LE. L MIT. I M P O R T - E X P O R T i!!!!ii!!!!!iK!Opnsi!" UHHiiiliHili is-"-’' Trst-Trieste - Via F. Filzi 23 Tel, 29-070 Telegr, IELMAT-Trieste r Tri ‘lici. klij tea: c 11 la, S'i % Kmet in vrtnar sredi aprila Na njivi: Stalni hladni in leževni dnevi nas ovirajo pri ielu in zadržujejo rast rastlin, kaljenje semen, ki smo jih za-rpali zemlji, se bo zavleklo. Ftastline, ki rastejo počasi, so Jelj časa lahko podvržene raznim bolezenskim klicam. Učin-tovito bomo pomagali posev-iom, če jih bomo vsestransko znojili. V gnojilnem obroku morajo biti prisotni; dušik, fosfor in kalij. Enostransko gnojenje z dušikom je povečini škodljivo. zakon kazni do 3 milijonov dinarjev. Jugoslovanski tisk zahteva, naj čimprej začnejo poslovati vinarske inšpekcije pri občinskih, okrajnih, republiških in zveznih upravnih organih, ki jih predvideva zakon, da bi zajamčila njegovo izvajanje. Vsakovrstne VREOE Nove in rabljene — jutovo vlakno za tapetnike dobite pri tvrdki MARGON UGO Zaloga in delavnica — TRST Ulica Fonderia 10, telefon 90-720 V vinogradu: v tej dobi ni-lamo posebnega dela. Opazo-ati moramo rast mladja in pa-iti, da se ne prikrade na brste akšna gosenica (zemljemerka-ioarmia gemmaria ali druge), i se hrani z mladimi brsti in am tako uničuje zarodek. V em primeru bomo gosenice za-irali mehanično ali kemično. KDAJ SADIMO KROMPIR V naših krajih sadimo navadno krompir bolj zgodaj, da bi pravočasno ušel suši. Letos smo zaradi slabega vremena zelo v zamudi, če ne bo suše. ne bomo zaradi tega mnogo zgubili. Jože Gider piše v Kmečkem glasu, da je prezgodnja sadi- „SILLA COSSI ALFONZ uvoz; uiesis. GORICA Ulica Duca d’Aosta 17 TEL. 34-36 d. d. IMPOKT - BXPORT Vseh vrst lesa, trdih goriv in strojev sa lesno industrijo TK8T - Sedež : ul. Cleerone 8/II - Telefon: ul. Cleerouo SO&14 - Sealo Legnami 96716 Na sadnem drevju: Tudi tu nas delo ne sili. Pocepimo vse divjake, ki še rastejo na zemljišču in skrbno pazimo na pojav raznih škodljivcev. Posebno nevarnost predstavljata cve-tožer in majski hrošč, ki se pojavljata proti koncu aprila. MOTO PARILLA MELILLO ALFREDO TRIESTE-TRST, VIA A. CACCIA 3 - 10, TEL. 96032 Motorji ..MRILta”, „IV!SD”, ..MOTOM” Bogata izbira koles in nadomestnih delov Specialne cene za izvoz •Vo ijva 'ios; ?s° Kt H J« Ifst t'CSI !shb :anj SStl s 'Cio 'Cio Cis 'Im Ta So V ?lj Ifst Dli 'ki 'c r '»tr lik«. 'sal 0; <0v« Isr«; 'ka Wk 'ler 'liji V k> i »tis Ust N ie T »a 'tur 'ali 'ehi 'av P lH Cio V hlevu: Dober gospodar že drugi polovici aprila daje oji živini nekaj več zelene •me. Letos bo s tem vpraša-em malo težje. Naši kmetje morali že septembra misliti, iko si bodo poskrbeli zeleno mo čim bolj zgodaj. Mešanica čmena in grašice predstavlja Uično krmo za naše molzne ave. živino moramo počasi ipraviti na zeleno krmo, da : bomo naleteli na neprijet-i presenečenja. V vrtu: Ko se vreme popol-ma vstali, lahko sejemo vse lenjadnice na prosto. Lahko jemo na stalno mesto para-inik, jajčevec, paprike, ku-arce in bučke; če se ozračje dadi ponočU jih pokrijemo lončenimi posodami. Zrači-a rastlinice v topli gredi in zimo, da se med njimi ne zširijo glivične bolezni; če se javi kakšna bolezen, mora-3 škropiti z modro galico. TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1866 TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO Peči trajnogoreče na premog, plin in elektriko — Najmodernejše peči, štedilniki Z O P P A S Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vseh vrst električnih luči, klasične in moderne oblike. TRST Piazza S. Giovanni L Telefon 35-019 Jožef Kerševani IMPORT EKPORT GORICA, Corso Italia 24 — Tel. 26-13 TRST, Ulica Coroneo 45 izvozi razni biciklistički materij a.l, bicikle. bicikl motore, sve vrste guma za bicikle, motore i automobile, radioaparate, šivače mašine i razne druge predmete za širokU potrošnju. Ogledajte si naš stand na zagrebačkom prolečnom sajnlU Strogo nadzorstvo nad prometom z vinom V zadnjem času se v Jugoslaviji oglaša čedalje več potrošnikov, ki zahtevajo ostrejše izvajanje določb novega vinskega zakona, ki je glede proizvodnje in predelave vina pa tudi glede prometa z vinom zelo strog. Namen novega zakona je, da se zavarujejo koristi in zdravje potrošnika. V smislu tega zakona mora od začetka letošnjega leta vse vino, ki je v prometu, ustrezati določilom novega zakona. Prepovedano je prodajati vino iz šmarnice ali drugih samorodnic. Ne sme se dajati v promet bolno oziroma pokvarjeno vino, ki ga gostinska podjetja tudi ne smejo hraniti v svojih poslovnih prostorih. Prepovedano je proizvajati vino z uporabo alkohola, sladkorja, kislin, tropin ali (Iru-gih dodatkov; prav tako je prepovedano ponarejati vino z dodajanjem alkohola, žganih pijač, vode, barvilnih ekstraktov in dišečih snovi. Razume se, da je prepovedana tudi prodaja takšnega vina. Zakon hoče preprečiti prodajo tako-imenovanega malega vina iz grozdnih tropin z dodatkom sladkorja, kisline in drugih sestavin, ki se je po vojni zelo razpasla. Zakon prepoveduje tudi sladkanje mošta, z sladkorjem. Prepovedano je mešati zdravo in pokvarjeno vino. Zakon priznava samo vino, ki nastane z naravnim vrenjem mošta plemenite vinske trte. Zato je tudi prepovedano mešanje vina s šmarnico ali drugimi proizvodi samorodnih trt. Prepovedana je tudi prodaja vina pod označbo vinogradne-. ga področja ali grozdne sorte, če ta označba na ustreza stvarnosti. Za prekrške predvideva KMETOVALCE EDVARD Fl TRST - UL. MILANO ŠTEV. 18 - TELEFON 35 169 Zoldka N o i -Oti s '»Čl 'a, 'tal !»čb 'Pot 'a i »6Ž( b , 'kot |iett %« 'an '"ja uvoz SIEA JOŽEF IZVO? Vsakovrstni les za predelavo, rezan mehki In trdi les, jamski les in za kurjavo TRST — Riva Grumula 6-1 - Telefon 37-0^ Krma za živino — Žila — Umetna gnnjila — Žvepln — Mnilva galica — Poljedelski stroji Orodje — Vsakovrstna semena i. t. d. Muce. BOGATA IZBIRA TKANIN ZA MOŠKE IN ŽENSKE KONFEKCIJA - DEŽNI PLAŠČI KRAVATE ITD. TRST - Ulica S. LAZZARO 13 a Telefon 23-810 Podjetje G. Vatovec Succ. TRST via Torrebianca 19-21 TRIESTE Telefon: 23-587, 37-561, priv. 26-736 Telegram: Giacomo Vatovec - Trieste Uvaža in izvaža kolonialno blago 1° prehranjevalne artikle. Podjetje je *Pe' cializirano za Izvoz vseh vrst darilnih pošiljk lOg, 'ti’ kal >li list 'ie! »fip tisi kil} tov: >en, 'tov 'iii oil A« BOLKO mr. ph. UVOZ-IZVOZ Farmacevtski proizvodi in kemikalije TRST - UL. 1 ORREBIANOA 2IIII TELEFON 31-315 Ali pietete Mo udet •' l\6t? E- Kas vabijo, da obiščete njihovi trgovini v Ulici Carducci št. 15 in Ulici Carducci št. 20 (na vogalu z Largo Sartorio). Najbogatejša izbira volnenih in bombažnih tkanin, nogavic in pletenin. Rogata izbira moške, ženske in otroške konfekcije po najugodnejših cenah. Ali pridete v Trst? Zapomnite si: IMGMZIM MARE GEMTILEI Ulica Carducci IS in Ulica Carducci 28 (Na vogalu z Largo Sartorio) PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE GORIZI A.NA. G0RIZIA - VIA DUCA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoj! za prevoz blaga v Jugoslavijo Kmetijska nabavna in prodajna zadruga Sedež v Trstu, Ul. Foscolo 1 Podružnice: Trst, Ul. Flavia 23 Milje. Ul- Roma 1 Aludimo Vam vse potrebščine za vinogradništva, poljedelstvo in živinorejo!