TVJLo^eeiia priloga ličili wNotranje<»".
3. ŠTEVILKA.
Dopise, ki se tičejo vsebine lista, sprejema uredništvo „Slov. Tehnika", Praga-Kralj.Vinogradi, Šafafikova ul. 7. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
C=5
SLOVENSKI
TEHNIK
- GLASILO KLUBA SLOVENSKIH TEHNIKOV V PRAGI.-
I. LETNIK.
Dopise, ki se tičejo uprave lista, sprejema upravniš^vo „Slov. Tehnika". Praga-Kralj.Vinogradi, Puchmaje-lova ul. 8, denarne poži-ljatve pa tiskarna Dr. Ed. Grćgr a syn v Pragi II.
Strokovni urednik: J. V. HRASKV, profesor češke tehnike v Pragi.
...Odgovorni uiednik: CIRIL JEKOVKC, slušatelj češke tehnike v Pragi.
IC
Brzojavni naslov: SPOMINKA. PRAGA. OSREDNJI ZAVOD:
V PRAGI, OVOCNA UL. 15.
TELEFON ŠTEV. 3081 IN 3325.
I _______V
Dopisuje v vseh slovanskih jezikih.
ŽIROVNI RAČUN pri Avstro-ogerski banki.
POŠTNOHRANILNI -KONTOJštev. 835.312.
PODRUŽNICA NA DUNAJU - I. Wipplingerstrasse 22. Telefon štev. 12.017.
PODRUŽNICA V BRNU: - Ferdinandova tf. 29. -telefon štev. 1277.
PROMET  LETA 1905: K 1.515,611.295-74.
Osrednja banka čeških hranilnic
DELNIŠKA GLAVNICA K 7,000.000.
sprejema denar na vložne knjižice, tekoči račun in blagaj. nakaznice, eskontuje menice denarnim zavodom, lombarduje vložne knjižice avstrijskih hranilnic, opravlja vnovčenja, vadija in kavcije, prevzema cesijonelno od hranilnic hipotekama posojila, kupuje in prodaja vrednostne papirje, sprejema dotične v zalogo ter jih brezplačno opravlja, vinkuluje in devinkuluje,
izdaja 4% javno varne bančne zadolžnice
in je danes
= EDINI SLOVANSKI EMISNI DENARNI ZAVOD ZA CELO AVSTRIJO. =====
Na podlagi § 5. odstavek c) svojih pravil podeljuje banka hipotekarno zavarovana in nezavarovana
komunalna posojila
deželam, mestom, občinam, vodnim zadrugam in vsem avtonomnim korporacijam, ki imajo postavno pravico pobirati doklade.
Dolžnik more sodnijskim potom vsikdar posojilo na pol leta odpovedati, banki pa je odpoved dovoljena le, če je dolžnika tekom zadnjih dveh let trikrat zaman opominjala zaradi katerekoli obveznosti.
POSOJILO SE IZPLAČA V GOTOVINI - ne v vrednostnih papirjih — in sicer po pridevnem tečaju, ki se določi že ob najemu posojila.
Posojilo se vrne v določenem času naenkrat, ali pa se splačuje skupno z obrestmi v polletnih obrokih.
Amortizacija posojila se dovoli na 6 do 50 let.
Dolžnik plača banki dne 31. marca in dne 30. sep*-tembra vsacega leta za pretečeno polletje 4°/0 LETNE OBRESTI IN »/4% UPRAVNEGA PRISPEVKA od dolžne glavnice za eno leto naprej.
Vsa nadaljna pojasnila, posebno glede prošnje, njenih prilog in dolžnega pisma, so navedena v tozadevnem prospektu, ki ga dragevolje in brezplačno razpošilja: ,
b   J ravnateljstvo.
ininiBiii:
EDINA SLOVANSKA DELNIŠKA ŽIVLJENSKA ZAVAROVALNICA.
Najugodnejše in najcenejše zavarovanje:
a) Za slučaj smrti.
b) „      „       „   in doživljenja.
c) Zavarovanje dote in oprave nevest.
d) Moderno zavarovanje s sočasnim obrestovanjem vseh vlog. -
e) Moderno zavarovanje s sočasnim zavarovanjem za slučaj nesposobnosti.
0 Najrazličnejše kombinacije zagotovljenja pokojnine.
Najboljši zavarovalni pogoji:
a) Zavarovani znesek se izplača popolnoma tudi v slučajuTsamomora, dvoboja, če je bilo zavarovanje dve leti brez prestanka v veljavi.
b) Zavarovalne listine ne zapadejo, če so tri leta v veljavi, in če ni nanje podano posojilo.
c) Zavarovalne listine, ki so bile vsled neplačane zavarovalnine zmanjšane ali zapadle, se more kadarkoli tekom treh mescev obnoviti; to obnovljenje ni odvisno od zdravstvenega stanja še živečega zavarovanca.
d) Na zavarovalne listine, ki so najmanj tri leta v veljavi, dovoljuje družba posojila za zmerne obresti.
e) Vojni riziko je v vseh zavarovanjih (izvzem.ši samo vojake po poklicu in osebe, ki izvršujejo vojaško službo pri mornarici) takoj od začetka zavarovanja, in sicer do zneska kron 10.000 brezplačno všteto.
PRVA CESKA
■ SPLOŠNA DELNIŠKA » DRUŽBA ZA ZAVAROVANJE
NA ŽIVLJENJE
i.
GLAVNO ZASTOPNIŠTVO za slovenske dežele V TRSTU, ulica Torre bianca št. 21. L,
---------,,      . i„,_i,.....i ,..... kjer se dobi vse cenike in potrebna pojasnila.
„Slovenski Tehnik"
izhaja v 30.000 ~W§ iztisih
dvanajstkrat v letu in je
brezplačna  priloga osmim
glavnim slovenskim listom.
S tretjo številko prične „Sloven. Tehnika" vpošiljati svojim naročnikom tudi
»GORENJEC" v Kranju
„Slovenski Tehnik" pa se lahko tudi neposredno naroči priupravništvu, če se vpošlje obenem naročnina za dvanajst številk v znesku:
s samo K 1-20 samot
na naslov: „Slovenski Tehnik Dr Ed. (iregr a syn, Praga-II."
Prva in druga številka „ Slovenskega Tehnika" sta posli!
Insertna naročila sprejema upravništvo „Slov. Tehnika". Naročilni listi, z natančno označenimi pogoji, se pošljejo na zahtevo franko in zastonj. Insertna cena je zmerna Insertne pristojbine iztirja: Dr. Ed. Grćgr a syn, Praga-II. in to vedno po izidu dotične številke, ki priobči inserat.
! Uspešno in solidno inseriranje!
Administracija „Slovenski Tehnik"
Praga-Vinogradi,
Puchmajerova ul. 8-11.
Ogenj v premogokopih in rudnikih.
Spisal rudarski inž. H rib s ki.
V poslednji dobi so zahtevali ognji v rudo-kopih na mnogih krajih toliko človeških žrtev in povzročili toliko škode v rovih, da se mi zdi prav v tej dobi umestno, napisati neko-
O kemiji in nje pomenu za vsakdanje življenje.
Napisal dr. V1 a d i m i r Meri e.
(i. Po vsem tem je torej lahko umevno, da so se že v starodavnih časih bavili z vprašanjem, iz kakih snovi da je sestavljen svet. In v istini: začetki kemije segajo nazaj v davno, v zgodovinsko temo zavito preteklost, tako da se dandanes niti gotovo ne ve, odkod da izvira beseda kemija in kakšen da je bil nje prvotni pomen.
Nekateri jo izvajajo iz grškega, drugi iz arabskega jezika; najverjetnejše pa je, da je egipčanskega izvora. Da je bila pri Egipčanih kemija zelo razvita, nam pove že samo golo dejstvo, da so znali pripravljati razne barve, s katerimi so krasili stene svetišč, barve, ki so naravnost nevgonobljive in ki so ohranile vkljub vsem vremenskim nezgodam skozi tisočletja svojo svežost in vost. Stari Egipčani so, kakor poroča Plutarh (De Iside et Osiride) imenovali svojo lastno zemljo chem ali kem, to je črna zemlja. Ker so drugi narodi, predvsem Grki in Rimljani prejeli od Egipčanov prve pojme o tej vedi, imenovali so jo raditega egipčansko vedo ali kemijo, pa tudi črno ali skrivno vedo. Egipčani so tudi spisali knjige o tej vedi, a nobena se ni ohranila; v Rimu je dal baje cesar Dioklecijan sežgati vse knjige, kar jih je mogel dobiti, kar pa je še ostalo, je uničil veliki požar aleksandrijske knjižnjice 1. 640. po Kr.
Natančnejša poročila imamo o starih Grkih. Tako je Talet v 6. stoletju pr. Kr. učil, da
I liko vrstic o vzrokih in nasledkih takih ognjev in o pripomočkih proti njim.
Najrajši nastanejo ognji v premogokopih, kjer se vname premog in les, s katerim so jame zavarovane. Mnogo ognjev pa je bilo že tudi v drugih rudnikih, kjer se je vnel le jamski les.
V rudnikih nastane mnogokrat ogenj, kakor na površju zemlje, po neprevidnosti. Za razsvetljevanje jam, kjer ni treskavih plinov, rabijo rudarji odprte svetilke brez stekla in mreže. Kadar rudar koplje, vrta ali sploh kaj druzega dela v jami, obesi svoje svetilko na les, s katerim je rov podprt. Če ni pri tem oprezen, da obrne plamen od lesa, se isti prav lahko, posebno pa v suhih jamah vname. V rudnikih je tudi mnogo strojev, s katerimi se mora radi ognja zelo oprezno ravnati. Zopet v drugih slučajih je povod ognja na površju zemlje. V bližini rovov nastane ogenj in se razširi po istem v jamo.
Izmed mnogoštevilnih sovražnikov rudarja so gotovo najhujši treskavi plini. Pri izpre-raembi organičnih rastlinskih tvarin v premog, razvijajo se različni ogljikovi plini in sicer posebno ogljenčeva kislina, ogljenčev oksid in takozvani močvirni ali jamski plin ali metan. To je zmes ogljika in vodika, ki je lažja kakor navadni zrak, brez barve in duha in ne obtožuje dihanja, vendar pa gori.*) Ako je popolnoma čist in uhaja skozi majhno luknjo gori z mirnim, modrikastim plamenom, pri čemur se razvija vodena para in ogljenčeva kislina. Če se pa vname -v gotovem razmerju nahajajoča se zmes tega plina in zraka, zgori zelo hitro. Posledica tega neizrecno hitrega zgorenja, pri katerem nastane silna vročina, je eksplozija, ki usmrti žal še vsako leto mnogo rudarjev. Tega sovražnika imenuje rudar „treskavi plini". Posledica takih eksplozij je dostikrat ogenj, zlasti v suhih premogokopih, kjer je v zraku mnogo premogovega prahu.
Dostikrat pa nastane ogenj vsled naravnih
*) To je oni plin, ki vhaja tudi na močvirnatem svetu iz zemlje, se v zraku sam vname in dela nevednim in praznovernim ljudem mnogo preglavice, ve vidijo po noči ta plin, ki se vname sedaj tu sedaj tam, pravijo, da so videli „Vedeže, Vedavnike, Kaglavnike" in kakor jih še imenujejo. Uredništvo.
je nastalo vse iz vode. Anaksimander je trdil, da je nastalo vse iz neke prvotne snovi, ki se je od začetka razprostirala po vsem svetovnem prostoru. Anaksimen je imel zrak, Heraklit pa ogenj za prvotno snov. Anaksagora (okoli 1. 450 pr. Kr.) pa je mislil, da je na svetu neskončno veliko število prvotnih snovij, in da se morajo vse tiste tvarine, iz katerih sestojijo posamezni deli človeškega telesa, kakor meso, koža, lasje, kosti, kite i. t. d. nahajati v nevidnej obliki tudi v vsem tem, kar človek zavživa, toraj v kruhu, v žitu, v zraku, vodi in v zemlji, ki dajejo človeku hrano. Demokrit in Lev-kip pa sta učila, da sestojijo vsa telesa iz silno majhnih delov, iz atomov in da so od lege, velikosti in gibanja atomov odvisne različne lastnosti vseh stvarij na zemlji.
Empedoklej iz Sicilije je trdil, da so ogenj, zrak, voda in zemlja tisti štirje elementi, iz katerih je nastalo vse. Ta nauk se je tekom časa med Grki in Rimljani splošno razširil in deloma tudi uplival na Aristotela (384—322), ki je trdil, da so Empedoklejevi elementi le oblike ene in iste prasnovi, ki pa je zadobila po mrazu, toploti, mokroti in suhoti gotove osnovne lastnosti, izmed katerih pa je vsaka dvema elementoma skupna, in sicer imata zrak in ogenj skupno toploto, ogenj in zemlja suhoto, zemlja in voda mrzloto, voda in zrak pa mokroto, če se je n. pr. vzela ognju toplota, izpremenil se je v mrzlo in suho zemljo (v saje.) Na tako zasnovani podlagi razvil je Aristotel svojo teorijo, ki je postala za nadaljni razvoj kemije osodepolna v dobrem in slabem smislu.
Veliki in obsežni duh Aristotela, ki je veljal tudi Arabcem kot „summa auctoritas"
procesov, takorekoč sam od sebe in to posebno v kamenenem premogu. Te vrste premog ima namreč lastnost, kisik iz zraka vsrkavati. Čimveč premoga pride v neposredno dotiko z zrakom, to se pravi z drugo besedo, čim-večje* je površje premoga, katerega obdaja zrak, temveč kisika lahko vsrka premog v se. Tako vsrkani kisik se spaja kemično z ogljikom, pri tem raste v premogu gorkota, premog začne tleti in s časom na zraku tudi s plamenom goreti.
Ravnotako povzroča razkrojevanje žveple-nega krševca (Schvvefelkies) in sploh krševca, ki je raztresen med premogom in škrljevcem, stopnjevanje gorkote, s časom tlenje in plamen. Ta naravni proces pospešujeta zlasti še slabi zrak in vlažnost.
Predznaki take ognjene nevarnosti so: potenje premoga in škrljevca, stopnjevanje toplote, soparni zrak, slab duh, težko dihanje, slabo gorenje luči i. t. d.
Da se rudar obvaruje ognja v jamah, mora biti zelo oprezen pri rabi ognja in luči pod zemljo, kakor tudi v bližini rovov nad zemljo. Dalje mora skrbno paziti za čistost jam s tem, da odstranjuje in izvaža redno lesne odpadke, stari les in premogovi zdrob, da škropi premogovi prah v zraku z vodo in da isto skrbno odvaja. V lahko-gorljivem premogu se mora imeti le malo odprtih prostorov, da pride majhno površje premoga z zrakom v dotiko. Skrbeti pa je potreba ob enem za dobri in zadostni zrak v teh prostorih, če je potrebno tudi z umetnim zračenjem in sicer s pomočjo ventilatorjev.
Prostori, kjer se je premog izkopal, se morajo očistiti prahu in zdroba ter zasuti z negorljivim zasipom. Dobro je tudi take zapuščene oddelke jam hermetično zazidati, da ne pride do njih zrak. Paziti pa je potreba pri tem tudi na to, da se zazidajo vse morebitne razpoke, ki so nastale na površju jame.
Gašenje in odstranjevanje že nastalega ognja je zelo težavno in nevarno. Rudarja muči pri tem delu vročina, plamen, slabi zrak, dim, posebno pa inespirabli plini, ki ga lahko   omamijo  in zaduše. Vsled
v vseh zadevah, je določil kemiji smer, po kateri se je ravnala v nadaljnih stoletjih. Čisto naravno je bilo, da je na podlagi Aristotelovih nazorov sčasoma dozorela misel, da se da na primeren način iz navadnih kovin, ki so bile takrat znane, to je iz bakra, svinca, železa, kositerja in živega srebra napraviti srebro in zlato. Na ta način je bil posebno v srednjem veku glavni smoter al-kemije (al je arabska pritiklina) ta, da bi se našel pripraven način, po katerem bi se dalo izdelovati zlato iz navadnih kovin in soli. Dasiravno pa so seveda ostala vsa ta prizadevanja brezvspešna, pridobili so si al-kemisti vendar veliko zaslug na tem polju, podobni oračem, ki obdelujejo nerazorane ledine. S svojimi mnogobrojnimi poskusi, pri katerih so naleteli na mnogo novih najdbin, pridobili novih sestavin, katerih popreje niso poznali, pripravljali so pota moderni kemiji. Tako je arabski zdravnik Geber, ki je živel v 8. stoletju, napravil cinober in kraljevo vodo, v kateri je raztopil zlato. Albert Veliki (okoli r. 1250) je popisal, kako se naredi smodnik. Njegov sodobnik Rajmund L u 11 u s je dobival iz rožmarina eterično olje in je napravil solitarno kislino.
Pri Arabcih se je najbrže razvila tudi neka nova teorija, ki je učila, da so baje sestavljene vse kovine iz živega srebra in žvepla. Bazi lij Valentin je k tema dvema elementoma pristavil še sol. Slavni Par a ce lz je začetkom 16. stoletja to teorijo nadalje razvil in še dolgo časa potem so se imenovale te tvarine „Paracelsi tria prima" t. j. Paracelzijene trojne prvotne tvarine. Sicer pa so bili v obče mnenja, da so tudi te tvarine naposled nastale iz štirih
velike nevarnosti mora biti pri takem delu vedno večje število rudarjev, ki se med sabo menjavajo. Medtem, ko jih nekaj dela pri ognju, se ostali hlade in krepe v čistem zraku. Navadno zdrži posamezen rudar le nekaj minut pri delu, nakar se mora zopet umakniti za nekaj Časa v sveži zrak.
Mali ognji se gase s polivanjem z vodo, da se prepreči vsaj plamen. Žerjavica se izkoplje in izpelje na železnih vozen na prosto.  Dobro je vodi pridejati tudi ilovice.
Če ognja ni mogoče več vdušiti, se mora dotični del jame hermetično zazidati. Navadno se napravita dva zida, vmes pa se natlači ilovice ali peska. Taki zidi se napravijo navadno v vseh progah, ki vodijo v bližin^ ognja, dostikrat pa je potreba napraviti kroginkrog ognja zid, da se ogenj ne razširi po premogovih razpokah. Zid se gladko omeče, da se spozna na razpoklinah ometa poškodba zidu. Vzida pa se vanj tudi cev, za preiskovanje zraka v jami in potrebni toplomer.
Kadar ni mogoče priti ognju več blizu ter je navarnost za delavce in jamo prevelika, poskuša se ogenj na ta način vdušiti, da se zazidajo hermetično vsi rovi in razpoke, ki vodijo s površja v jamo. Taki ognji trajajo dostikrat mesece in leta.
Napravili so se tudi že poskusi z vpeljevanjem plinov brez kisika — ogljenčevo kislino in dušikom — ogenj zatreti, kateri način bi bil najboljši, pa je žal predrag.
Zadnji pripomoček rudarju v takih slučajih je voda. Napolni se namreč vsa jama z vodo. Ker je pa zopetno odstranjevanje vode zelo težavno in voda s tem, vso jamo ugonobi, ker omehča zemljo, podere podpore ter zasuje vse prazne prostore, je to le skrajno in zadnje sredstvo, ki se vporabi.
Elektrika v zemljedelstvu.
(Konec.)
Elektriko pa nato s celo mrežo žic razpeljemo na posamezne točke, kjer jo hočemo vporabiti. In tu imamo dve glavni ugodnosti električnih naprav; prvič, z njeno pomočjo se nam prostor, kamor silo uapel-ljeino, znatno zveča — do 80 km na-
elementov Aristotela, oziroma Empedo-kleja.
Prvi, ki je postavil teoretičen temelj za poznejši razvoj kemije, je bil slavni angleški naravoslovec Robert B o y 1 e. On in istočasno živeči N e w t o n sta imela v principu slične nazore, kakor grški atomistik. Boyle pravi, da so telesa sestavljena iz silno majhnih delcev, od katerih velikosti, oblike in gibanja je odvisna razlika raznih teles. On je uvedel v kemijo tudi pojem o „kemični analizi" ali kemičnem razkroju in je razlikoval kemično zmes od kemične spojine. Toda njegovi nazori niso prodrli. Nasprotno: kmald potem razvila se je čudna, takozvana „flogi-stična teorija", ki je obvladovala v kemiji skozi celo 18. stoletje in je imela, s srednjeveško alkemijo vred, svoje pristaše celo še v začetku 19. stoletja. Že v starem veku je bilo znano, da se navadne kovine, kakor kositer, svinec, živo srebro i. t. d., če se izpostavijo, veliki vročini, na zraku izpremenijo v tvarine, ki imajo popolnoma druge last nosti, kakor pa jih je imela dotična kovina poprej sama zase. Ta nova teorija si je to dejstvo tolmačila tako, da se nahaja v vsaki kovini neka gorljiva snov, ki so jo imenovali „flogiston"; ako zapusti flogiston vsled vročine kovino, izpremeni se ta v kovinsko apno, če pa zopet vstopi flogiston v to kovinsko apno, napravi se zopet kovina. —
Vsi znameniti kemiki tedanjega časa bili so pristaši te čudne teorije, dasiravno so nekatera dejstva govorila zoper njo, ka kor d. pr, to, da postane tvarina, ki je nastala iz kovine težja, kakor pa je bila po prej kovina sama, dasiravno bi moralo biti po tej teoriji to narobe.  Flogistiki si pa
okrog — dočim smo pri vodni sili vezani precej na dotično mesto. Drugič, s pomočjo žice lahko elek. silo razdelimo na m n o g o manjše dele ter jo vsled tega tudi lahko mnogo bolj varčno izkoristimo, zlasti ker rabimo to silo le takrat, k a d ar jo p o-t r e b u j e m o. Vodna naprava porabi od tekoče vodne sile le toliko, kolikor ima dela; električna naprava pa z nabiralniki (akumulatorji) tudi takrat silo nabira, kadar ni nobenega dela za poznejše večje potrebe; napelje pa se jo lahko tudi daleč proč od centrale.
Ko smo električno silo napeljali z mrežo, kamor in kolikor je bilo treba, jo s pomočjo motorja zopet spremenimo v delo, da nam goni najrazličnejše stroje najrazličnejših velikosti.
Kot praktičen vzgled dejanske samopomoči na ta način navedemo nekoliko podatkov o zadružni elektrarni v občini Čahrovi na Češkem. Občina leži 700 m nad morjem ter je vedno trpela vsled visoke lege, vsled pomanjkanja vode in pomanjkanja delavskih moči, tako da si gospodarji niso mogli dobiti dosti delavcev za obdelovanje polja, mlatvo in rezanje klaje. Zato so se odločili vaš-čani ter kupili doli v dolini, precej daleč od vasi na potoku ležeč star mlin, kjer je mlinar ravnokar umrl. Vodne sile je bilo sicer dosti, toda stari mlin jo je s svojimi napravami porabil komaj za 8 HP. Tudi po Slovenskem je dosti podobnih mlinov kot je bil stari čahrovski (Pod. 9.), ki so sicer mogoče „romantični", toda v narodnogospodarskem oziru pa pravi spomeniki naše neokretnosti in zaleža-nosti. Ko je občina kupila podrtijo, je stara baraka k sreči pogorela. Sedaj so bili zadrugarji prisiljeni, delati vse z novega. In to je bilo baš dobro, ker se je lahko napravilo vse na najnovejši način. Zadrugarji so postavili čisto novo poslopje, in namestu stare „romantike" se je vzdignila iz tal zgradba (Pod. 10.), kjer je mlin s popolnoma novimi mli-narskimi stroji, ki lahko meljejo za vse člane zadruge. Poleg mlina so pa napravili še elektrarno. Ko se je potok vravnalo, se je zvišala vodna sila na 30 HP, torej skoro štiri -
s tem vprašanjem niso mnogo belili svojih glav; nekateri bistroumneži so si namreč izmislili, da mora imeti flogiston nekako negativno, nasprotno težo in kovina postane težja, če jo zapusti flogiston.
Naravno je, da je morala ta brezmiselna teorija, ker je bila tako globoko vkoreni-njena, silno zavirati razvoj kemije. Vse se je napačno razumevalo in napačno tolmačilo, vsa teorija je bila na popolnoma krivem potu.
Tako je bilo okoli I. 1770.; že naslednja leta so za kemijo velike važnosti. L. 1771. našel je S c h e e 1 e (bil je lekarnar na Švedskem) enega izmed najvažnejših elementov, to je k i s i k; 1. 1774. pa ga je pridobil nezavisno od njega angleški župnik Priest-ley; oba sta bila flogistika in nista mogla ceniti velikega pomena svoje najdbe. Sicer je Priestley prvi poročal javnosti o tem novem elementu, a Scheele je spoznal že kaka tri leta pred njim vse važnejše lastnosti kisika; nobeden izmed njiju pa se ni zavedal, kako velikansko vlogo da igra ta element v naravi in nobeden izmed njiju ni slutil, da bo ta njihova najdba povzročila poraz flogi-stične teorije, koje verna pristaša sta bila oba. —
7. Istočasno je nastopila za kemijo nova doba: začel je delovati slavni Francoz La-voisier (1743—94), eden največjih naravoslovcev vseh časov, kajti on je postavil kemiji tiste temelje, na podlagi katerih se je začela tako nečuveno razvijati od začetka devetnajstega stoletja pa do današnjih dni. Nasprotnik flogistične teorije, je dokazal z različnimi poskusi, pri katerih se je posluževal z največjo natančnostjo tehtnice, neovrgljivo,
krat toliko, in sicer najbolj s'tem, da se je omogočil hitrejši odtok vode, in zvišal strmec na 6 m. Ker mlin porabi, kadar je popolnoma obtežen, samo 11 IIP, so zadrugarji sklenili, da postavijo dinamoelektričen stroj, da bi se porabilo še ostalih J 9 konjskih sil, za proizvanjajeelek. toka, ki opravlja po dnevu vsa poljedeljska dela, žene motorje za mlatvo, rezanje rezanice, čistilnike, krožno žago, občinski vodovod, po noči pa razsvetljuje celo občino.
V prizemlju je v prostoru, velikem kot podolgasta soba, dinamoelektrični stroj, ki spreminja vodno silo v električno, jo razpošilja po občini in opravlja vsa navedena dela. Zadaj na steni je videti razvodno desko, od koder se napeljuje tok po žicah na razne strani, spredaj je pa regulator za turbino (Pod. 11.).
Ugodnosti naprave so sledeče:
1. Občina dobi po vodovodu v vas vodo, katero žene kvišku sesalka, gnana z elektromotorjem.
2. Prej kmetje, vsled pomanjkanja delavcev, niso mogli žita pravočasno omlatiti ter pripraviti za prodajo, tako da je bila občina oskrbovana od zime skoro do spomladi z moko in kruhom od zunaj, kamor se je seveda stekal tudi denar iz občine. Sedaj omlatijo kmetje z zadružno mlatilnico v najkrajšem času in lahko žito hitro prodajo česar ne prodajo, pa zmeljejo v zadružnem mlinu za dom, za živino jim pa ostanejo otrobi.
3. V mlinu so obširni prostori za skladanje žita s potrebnimi čistilnicami, tako da imajo kmetje sami žitna skladišča v manjšem merilu, vsled Česar se žito pravilnejše in enakomernejše razdeljeno lažje proda.
4. V celem tem pogorskem kraju so krite vse strehe z deskami, katere so se po-preje izdelovale na vsakem posestvu za dom s pomočjo ročnih strojev; sedaj morejo zadružni kmetje s pomočjo električno gnanega stroja izdelati ne samo zase dosti strešnic, temveč jih lahko še razpečavajo. Elektrika jim torej pomaga obdelati polje v mnogo krajšem času, preostali čas pa dobro porabiti za industrijo v malem slogu. Opozarjamo
da se morajo kemični pojavi razlagati in razumevati na čisto drugačen način, kakor se se je to storilo doslej. Že 1. 1772. je napravil sledeči poskus, ki je bil odločilne važnosti ; v posodo, v katerej ni bilo razun zraka ničesar, dejal je nekaj kosov soliterja (cina), nakar jo je popolnoma zaprl in stehtal. Ko je posodo nekaj časa segreval, izpremeuil se je kositer, kakor sploh vse navadne kovine, v novo tvarino, a teža posode ostala je ravno ista, kakor poprej. Ko pa je posodo zopet odprl, začel je s šumom, vanjo vhajati zrak, kar je jasno pričalo, da ni bilo več v posodi toliko zraka, kakor pa v začetku. Iz tega je sklepal popolnoma pravilno, da se je združilo nekaj zraka s kovino v novo tvarino in da je zrak tudi potem ohranil svojo poprejšnjo težo.
S tem je prišel na sled zakonu o ohranitvi materije ali snovi, ki nam pove, da se pri kemičnih procesih ali preosnovah, ki nastanejo vselej, kadar se po dvoje ali YeČ, poprej ločenih tvarin spoji v novo tvarino, od teh tvarin niti najmanjši del ne izgubi.
Tako je prišel Lavoisier do prepričanja, da morajo pri teh izpremembah potegniti kovine nase nekaj, kar se nahaja v zraku; ko pa je izvedel, da sta našla Scheele in Prie-steley kisik, bil je takoj uverjen, da mora biti ta tvarina, ki se nahaja v zraku in se spaja s kovinami, edino le kisik in ničesar druzega, kar je tudi neovrgljivo dokazal s poskusom, ki ga je napravil 1. 1777. Na dnu retorte (posode z vpognjenim vratom), v ki je bila proti zunanjemu zraku popolnoma zaprta, segreval je neprestano tekom dvanajst dni nekaj živega srebra s približno 1000 cin3
na to točko zlasti Sloveace po gozdnatih krajih. Na ta način hi se dalo mirno rešiti vprašanje tovarništva,nasprotja med industrijo in poljedeljstvom itd. Na vsak način je stvar vredna premišljevanja.
5. Cene za tok za razsvetljavo in pogon strojev so zelo zmerne, ker razsvetljava z žarnico s svetljivostjo 1(5 sveč velja celo leto K 12, za žarnico 10 sveč se plača S K. in za razvestljavo v hlevu celo leto samo (! K. Za gonilno silo pa plačajo za eno uro mlatenja člani zadrugarji 1 K, nečlani 125 K z 25 odstotnim doplačilom za mazila. Vsak posestnik si torej na podlagi spredaj omenjene delavnosti mlatilnice more izračunati, kdaj in za koliko bi mogel onila-titi v enakih razmerah svoje žito, in'primerjati s tem, kdaj in za koliko sedaj otnlati z mlatiči.
Vse te naprave v Čahrovi je naredila domača elektrotehnična tovarna znanega izumitelja Kr. Kfižika v Karlinu pri Pragi. Ta tovarna je v razven te naprave samo po Češkem opremila že čez 60 mlinov z električno razsvetljavo in s stroji ki ostalo vodno silo razpošiljajo po občini. To je dokaz, da so Čehi že uvideli veliko gospodarsko važnost takih naprav. Tudi pri nas je položaj malih mlinarjev podoben češkim; vsled velikih mlinov drug za drugim propadajo, in kmetje cele ure daleč morajo voziti svoje pridelke v mlin. Porabite, Slovenci, vendar vodo, ki vam brez koristi beži pred nosom dalje. Kot smo pravkar dokazali nam elektrika na kmetiji opravi takorekoč vse. Prihrani se z njo mnogo časa ter prosti čas porabi lahko za domačo obrtnijo. Združite se v zadruge in porabite vodno moč v poljedelstvu, kar je preostane, pa za izdelovanje domačih izdelkov, katerih ne prodajajte prekupcem, da bi se bogatili od njih. Vsaka va,3 naj da 'nekaj svojih fantov na obrtne, trgovske in druge
zaprtega zraka; po preteku tega časa je zapazil, da je v njej zmanjkalo zraka za kakih 170 cm'1, da še je pa ob enem napravilo kakih 0-24 g rudečega živosrebrnega apna.
Ko je to na novo nastalo tvarino izoliral (osamil), dobil je zopet iz nje okoli 160 cms kisika, torej skoraj ravno toliko, kolikor ga je popreje navidezno izginilo; nekoliko se ga je seveda izgubilo v zrak.
Na ta način je dokazal Lovoisier, da je kisik tisti element, ki povzročuje to kemično izpremembo živega srebra ravno tako, kakor povzročuje slične izpremembo pri železu, svincu in drugih kovinah.
Ko je 1. 1781. našel Cavendish, da se napravi iz zmesi kisika in takozvauega vodika voda, je prišel Lavoisier do popolnega prepričanja v resničnosti svoje teorie; flogistična teorija je bila popolnoma poražena.
Ta nova, antiflogistična teorija je spoznala, da so kovine pravi elementi in elementi v smislu BoyIe-ja in Lavoisier-a so take snovi, ki se ne dajo več razstaviti na druge tvarine.
Vzemimo za vzgled n. pr. železno rij o: ona ni nobena prvotna tvarina, noben element, in sicer zato ne, ker se iz nje lahko dobi na eno stran železo, na drugo stran pa kisik. Železna rija se torej da razdeliti na dvoje drugih tvarin, ki ste popolnoma različni. Če pa poskusimo isto z železom in kisikom, vidimo, da se ti dve snovi ne daste na noben, doslej znan način več razkrojiti, torej sta res pravi prvotni tvarini, prava elementa. — Z elementi in njihovimi lastnostmi se bodeino bavili prihodnjič. (Nadaljevanje sledi.)
strokovne šole, da bodo vodili zadruge strokovno izobraženi ljudje, katere pa mora zadruga seve za pošteno delo tudi pošteno plačati.
Ker smo že sedaj dobili glede električnih naprav več vprašanj, navajamo doli točke, katere morajo biti vsaj deloma navedene, da je mogoče dati res vpoštevanja vreden odgovor.
Treba nam je sporočiti:
1. Kje je vodna sila (občina imenoma in oddaljenost vode od občine v km)?
2. Kolikšna je vodna sila? (Ta se računa tako, da se pomnoži visokost pada z množino vode. Če pade na pr. v eni sekundi 150 litrov 5 metrov globoko, imamo tu 750 kilogramo-metrov, 75 kgm. =: 1 konj. sila (HP) torej imamo v omenjenem slučaju silo 10 HP).
3 Ali je vodna sila stalna? Kako veliko je najmanjše in najvišje stanje vode? In kako se to menja tekom leta?
4. Za kaj se sedaj rabi ta vodna sila?
5 Ali sedanja naprava porablja vso silo,
Pod. (.t. Stari mlin v Čahrovem na Češkem.
oziroma koliko IIP te sile bi poprečno preostalo ?
6. Kakšne in kako oddaljene' so bližnje občine? Ali so večinoma zemljedelske ali obrtne, kakšna obit je to in kakšni gonilni stroji so doslej v rabi?
7. Kje stoje najbližji mlini in kako so veliki ?
8. Kako obljudene so okolne vasi, in za ktero od njih se da pričakovati največja poraba toka za razsvetljavo, za ktero za pogon ?
9. Na kako oddajanje elektr. toka se da v celem računati?
10. Ali ima elektrarna služiti namenu razsvetljave in pogona? ali samo enemu od teh, ali obema skupaj, ali še kakemu drugemu ?
11. Ali bo bežal dinamoelektrični stroj neprenehoma po dnevi in po noči?
12. Ali se ga bo rabilo tudi za nabijanje akumulatorske baterije?
13. Ali bo prevod z jermenom ž»li z neposrednim spojem?
14. Ali je prostor, kjer naj bi stal stroj, suh, vlažen?
15. Kdo bo podjetnik naprave? Lastnik vodne sile, posameznik, družba ali zadruga?
16. V slučaju zadružnega podjetja naj se pošljejo pogodbe družbe oziroma pravila zadruge (pravila bi se moglo poskrbeti v slučaju potrebe, samo če se pošlje potrebne podatke).
Želeti bi bilo iskreno, da bi gorenje vrstice obudile v naših ljudeh zanimanje za tako važno stvar. V prihodnji številki priobčimo članek, kako so porabili vodne sile v Italiji. Na koncu priporočamo še vsem Slovencem:
NtHljijajte* ir£ rok sr.emlje in vod nili Nil.
Priobčil C. J.
Morituri vos salutant?
Spisal dr. 11. T u m a.
(Konec.)
In še je čas! Nikar ne klesnimo duhom! Ne kažimo na moč in bogastvo sosednih narodov, ne zdihujmo: „prepozno je, pretekli so nas, služiti moramo tujim narodom !*
Samozavestne besede „Made inGermany", „the ubiquitious German" kratek pogled na zgodovino velike Germanije nas pouči, da je še čas, da je še obilo časa tudi za nas, za vsacega in vedno, kdor hoče pošteno delati.
Leta 1870—1880. je bila Angleška neomejena gospodarica proizvajanja in trgovine na celem svetu, tako da je bilo drzno misliti, da sploh kdo more postati njen tekmec. Nemčija ni imela ni tradicije, ni kapitala, ni tehnikov, ni industrijalcev, ni trgovcev. A leta 1890. je državni kancelar Ca-privi ponosno izjavil: „Nemčija je danes industrijalna država." In mladi nemški cesar je ponosno dodal: „Naša bodočnost je na morju." V dobi 15. let se je spremenil duh in vsakdanje življenje ljudstva od vrha do tal, in iz pe-dantičnega in profesorskega ter poljedelskega naroda je postal narod industrijalec in trgovec, ki je danes prekosil cvetočo industrijo in trgovino Francije in se postavlja ob rob bogati Angleški.
In kako je prišel Nemec do tega vspeha? Lahko bi to izrazili na kratko, da je bila priprosta   in   vendar ženijalna misel, da se z mogočno angleško industrijo ne more tekmovati drugače,   nego iz laboratorija ven, misel, ki je privedla Nemčijo do teh vspehov. V laboratoriju je iskati vstvaritve novih proizvodov, novega orodja, s ko-jimi se preobrazi pogoje v boju med proizvajalci. Nemški narod je bil^do tedaj le narod filozofov in filo-logov;   nemški fizik pa danes ne išče več v svojem kabinetu učenih stavkov, ampak nove konstrukcije električnih motorjev, in kemik,   kako dobi novo barvo iz odpadkov premoga. On ne stremi več po tem, da re-volucijonira vedo, ampak industrijo. In učeni nemški gospod profesor figurira danes v upravnih svetih velikih industrialnih družb. Ba-disehe Fabrik v Ludvvigshafnu sama ima nastavljenih 148 kemikov, Farbenfabrik v Elber-feldu  145,   v Frankfurtu 129. Livaruice, električne družbe in vsako podjetje ima cel generalni štab učenjakov. In na parižki razstavi  je izkazal nemški oddelek,   da ima samo 9 nemških električnih družb nič manj nego 1950 inženirjev nastavljenih.*)  In kaj je rezultat tega?   To, da imajo nemški industrijalci najboljše orodje na svetu, da se ondi   vsaka   najnovejša   tehnična iznajdba tudi takoj vporabi pri industrijalnih družbah. In danes nemški elektrik porogljivo kritikuje slabo napravljene električne tovarne: „ta se obratuje po angleški". In komaj je proglasil nemški državni kancelar Nemčijo kot indu-strijalno državo, komaj je izrekel miadi cesar, da je prihodnjost Nemčije na morju, že je postala Nemčija  kolonijalna država. Leta 1870. je štela   Nemčija   2793 parobrodov in 81.994 ton, leta 1898. pa 18.887 parni-kov z 889.969 tonami, torej več nego lOkrat toliko. In 1. 1898., torej osem let po ponosnih
*) Opozarjamo na te številke vse one, ki se čudijo, kako to, da slovenska domača obrt ne more nikamor naprej, temveč počasi umira, dočim takoj vzevete, če se naseli in vzame v roko stvar kak tujec, Nemec ali Lah. Gredo noj v Domžale, Kropo, Borovlje itd. vprašat, koliko imajo tamošnja slovenska podjetja trgovinsko in strokovno izobraženih tehnikov, poslovodij itd., za pošteno delo pošteno plačanih, in potem bo marsikomu jasno, zakaj „Slovenec nima sreče." Opomba ured.
besedah cesarjevih, je prevažala 10 miljard kilometričnih ton in je pustila Francijo za seboj za 4L/2 milijarde.
Ako je vspela Nemčija po tehniki v tako kratkem času, zakaj bi ne sledili njenemu vzgledu mi Slovenci, ki imamo eden najsrečnejših položajev v Evropi za trgovino in industrijo. Ni-li Trst edino veliko izvoz išče cele Avstrije? Kaj ne gre pot nemške izvozne industrije čez telo slovenskega, hrvatskega, srbskega in bolgarskega naroda na Vzhod ? Ali nimamo še cenili delavnih moči? Saj hodi vsako leto tisoč in tisoč naših najkrepkejših sinov v rudnike renske provincije in Severne Amerike. Ali nimamo v svojih hranilnicah preko 200,000.000 kron nabranega denarja, s katerimi smo do danes ubijali kmeta s hipotekami? Ali bi ne mogli pritegniti z lehka ves ta kapital v industrijo in trgovino? In v to svrho nam ne manjki nič in zopet nič, nego tehnično izobraženih močij. Rabimo tehnikov za indu-ki so si pridobiti trgovine, svoje kapitale in industrijo.
je n. pr. prodajal na Ruskem ogromno množino rudečih robcev. Bili so štiriogiati. dasi so mlade Rusinje imele rajše podolgaste. Manchesterski industrijalci niso hoteli prena-rediti svojih toril; hitro pa je premenil svoje stroje Nemec, in danes zalaga z robci celo
strijo, tehnikov, skušali ob enem temeljne vede Vrzirao vse v trgovino
državna banka, vrgla 30 miljard
Dne 14. sušca 1875. je bila vstanovljena nemška Od leta 1885 do 1900. je (miljarda = 1000 miljonov) mark v promet, od  katerih je  ostalo 22  miljard  na domačem   in  notranjem trgu. Zato  pa je 1. 1882. prišla na 53'9 prebivalcev ena trgovska oseba, 1. 1895. pa na 38*8 prebivalcev. In skromno pot, kako izpodrivati svojega tekmeca nam zopet kažejo Nemci. L. 1875. niso imeli Nemci izvežbanih   trgovcev, posebno ne za izvoz in uvoz. Vsa naročila cele zemlje so se združevala v Angliji, v Londonu. A na-krat so videli londonski  trgovci prihajati mladiče z Nemškega. Trezni, dobro poučeni v srednjih šolah, delavni, skromni,   kar se tiče mesečne plače, vsiljevali so se v  službe za knjigovodje, dopisovalce, prevajalce. Anglež, ki je bil vajen, da so prihajali drugi narodi, ki so hoteli kaj kupiti, k njemu se ni trudil učiti se njihovih jezikov.  Nemški trgovski pomočnik je bil Angležu pridiprav;   izročil  mu jf trgovsko dopisovanje s sve tom, in le-ta si je skrbn zapisoval imena najboljših angleških   odjemalcev, si delal opazke o njih vkusu in njih  izbiranju.   In za nekoliko let,  odhajaj e iz Londona, je ponižno priporočil svojemu šefu drugega mladeniča iz Nemčije; nesel pa je seveda dolgo listo angleških odjemalcev s seboj. V Hamburgu, Bremenu, Berlinu, Lipskem so izrastle v kratkem velike trgovske tvrdke s proizvodi, kakor one Angležev. In strmeč je opazil angleški industrijalec, da mu odpada en svetovni odjemalec za drugim, da se ne služi več v Londonu, ampak v Berlinu. — Nemec je storil še boljše. Svojim odjemalcem ni vsiljeval računov v svojem denarju,   ampak poizvedel je po  svojih trgovskih uradnikih  v tujih deželah vse domaČe navade odjemalcev, in teh se je držal pri svoji prodaji. Manchester*) *) Angleško obrtao mesto.
Pod. 10. Novi mlin z elektrarno v Čahrovem.
južno Rusijo Nemec. — Čez dan je mladi-trgovski pomočnik mirno delal pri svoji tvrd-ki; zgodaj zjutraj pa je obiskoval vse mogoče tečaje jezikov, angleškega in francozkega, knjigovodstva, trgovskega dopisovanja, računovodstva zemljepisjai.t.d. In še-lel. 1898. sejevsta-novila v Lipskem prva visoka trgovska šola.
Veliki Bismark je bil, ki je izključil Avstrijo iz svetovne politike in svetovnega trga. On jo je potisnil proti Balkanu ter ji vstvaril največjega tekmeca v Rusih, kakor Italijanom v Francozih.
Zakličimo pa tudi mi, kakor cesar Viljem 11.1. 1897. : „Božja previdnost je hotela, da je potreba, maščevati klanje nemških mi«
Pod. H. Notranjščina elektrarne v Čahrovem.
sijonarjev, nas privedla do tega, da smo vdobili trgovišče največje važnosti: Kiau—Čau."
Recimo tudi mi: Božja previdnost je hotela, da je Nemčija potisnila Avstrijo na Balkan, da je vprašanje organizacije balkanskih narodov le vprašanje časa. Bodimo hvaležni božji previdnosti da nas je postavila na jug Avstrije ob Adriji. Naši tehniki naj se uče pri naprednih Nemcih tehničnega dela in od Adrije do Balkana najdejo torišče temu delu in potom tega dela naj osvoje balkanske narode.   V tem tehničnem delu
vdobimo šele jedro krepke narodne organizacije.
Šentjanska železnica.
Ze nekaj let se govori in razpravlja o ti novi   železnici, ki bi naj vezala Trebnje, oziroma Veliko Loko s premogokopom v Št. Janžu, Kranjski deželni zbor je že 1. 1897. ine 3. marca obravnaval to vprašanje in pripoznal potrebo in korist te nove — lokalne železnice ter tudi sklenil plačati stroške za izvršitev potrebnih načrtov do zneska 4000 kron. Dalje je v seji dne IG. maja 1899. sklenil prevzeti za zgradbo te železnice 10°/0 glavnice do zneska 200.000 kron in konečno je razpravljal tudi v seji dne 16. julija 1901. o tem predmetu. Zelo odločno pa se je deželni zbor zavzel za to novo železniško progo   ravno   v zadnjem novemberskem zasedanju. Po predlogu poslanca IV všeta bi dežela — ako se deželni  odbor sporazume s premogovno družbo v St. Janžu glede jamčenja glav-liške vsote,  potrebne za .gradbo   te  železnice — prevzela jamstvo   za ona Iva milijona kron, ki sta preostala pri  zgradbi  dolenjskih železnic, ako se porabijo] za zgradbo Šentjanske železnice. In*kakor se kaže, to pot morda vendar ne ostane h: pri besedah.
Tu pa si dovolim opozoriti na nekatera dejstva, ki so pač važna in vredna, da se jih vpošteva v tem slučaju.
Baje se hoče izpeljati nova železniška proga po kar najkrajši poti, skoro ravni črti, brez večjih ovinkov, brez posebnih ozirov na bližnje kraje. Vendar, ako se to zgodi, sta dva naj večja kraja v dolini, po kateri bo tekla železnica — to je trg Mokronog in vas at. Rupert — potisnjena nekako v kot in nimata od nove železnice one koristi, kakor če se izpelje v bližini teh krajev. Kraja, kakor Mokronog in Št. Rupert imata pač vse predpogoje, da se v slučaju železniške zveze razvije v njiju trgovina i u obrt, pa morda tudi industrija, kar najživahuejše.
Mokronog, eden večjih kranjskih   trgov,  kjer je okr. sodnija in davkarija, ima že sedaj zelo razvito trgovino in posebno obrt. Tu je tudi promet s tujci že danes, ko je trg oddaljen še skoro tri ure od železniške  postaje, precej živahen, predvsem v poletnem času. Vsled tega se Mokronoga pač ne sme tako zanemariti ter postaviti kolodvor kar č r e z pol ure daleč od trga, kakor se baje namerava. Slično je s Št. Rupertom. — Sredi prijazne dolinice, obdane na okoli z zelo rodovitnimi vinogradi, leži vas Št. Rupert. Lesna trgovina, , sadjereja, v prvi vrsti pa vinarstvo je v tem kraju zelo lepo razvito! V bližini Št. Ruperta leži danes sicer popolnoma zapuščen rudnik Hrastno.   Toda že pred leti se je izvažala od tod železna ruda, katere je okolica tega bivšega rudnika prav bogata. Ravno vsled dragega transporta je prenehalo nadaljno delo. In želeti je le, da bi se to podjetje zopet oživilo; v prvi vrsti pa je potrebno, da je
v bližini železniška postaja; Št. Rupert pa ima tudi zelo krasno okolico; gotovo bi tujci prav radi prihajali v ta kraj, če bi bil zvezan z železnico.
Potrebno je, pa tudi dolžnost kranjskega deželnega odbora je, da se ozira na ta dejstva in deluje na to, da se izpelje železniška proga v bližini omenjenih krajev, čeravno bo proga za to kak kilometer daljša ter s tem omogoči razvoj trgovine in obrti v teh krajih, a zboljša obenem stanje ljudstva, ki je danes precej siromašno. Dolžnost občinskih zastopstev je, da na pristojnem mestu o pozor e gospode na važnost in korist, katero bi imela železnica za te kraje, če se izpelje v bližini istih. Naravno je, ako se bo pri-graditvi nove železnice oziralo nate opravičene želje, bo tudi promet na novi progi — večji.
Naj nebo Šentjanska železnica enostranskega pomena, pomena le za premogokop v Št. Janžu, marveč pomena in koristi tvldi za naše — ljudstvo. P-
Kako urediti obremenitve, ki jih prevzema gospodar s posestvom.
Za nas list napisal v češkem izvirniku L. Worel, član  ravnateljstva  „Prve   češke zavarovalnice na življenje". (Konec.)
V omenjenem slučaju prihrani gospodar z združitvijo dolgov vsako leto na obrestih znesek K 200"— in razven tega pa še uničuje dolg.
S praktičnim vzgledom pa pokažemo, kako more ta denar, ki ga je prej plačeval za obresti, in se mu zraven tega dolg tudi ni zmanjšal niti za vinar, plodonosno naložiti in sicer tako, da mu preje ali pozneje more prinesti se lepe tisočake.
To pa doseže s tem, če žrtvuje ta znesek za zavarovanje svojega prevžitka, s čemur doseže ugodnosti, kakoršn i h na drug način ne more doseči.
Kot dejanski vzgled naj navedemo „Prvo češko splošuo del. družbo za zavarovanje na življenje v Pragi, ki je uvedla razven drugih, potrebam občinstva odgovarjajočih načinov, nalašč za naše slučaje namenjen način zavarovanja. V tem slučaju dobiva namreč gospodar, doživevši naprej določeno starost, v polletnih obrokih izplačljiv znesek prevžitka do smrti, razven tega se pa izplača takoj po njegovi smrti, pa naj umrje kadarkoli, še glavnico, katero se more porabiti v naprej določeno svrho.
Toda tudi v slučaju, če gospodar umrje pred določeno starostjo, vplačane zavarovalnine niso izgubljene, niti se jih ne izplača dedičem neobrestovane, temveč jim zavod izplača takoj po predložitvi potrebnih dokazil zavarovano glavnico v nezmanjšani velikosti.
Najboljše pojasni ugodnosti takega zavarovanja primer:
25 leten gospodar A. se zaveže, da bo plačeval od prihranjenih obresti vsako leto do dopolnjenega 55. leta svoje starosti po 12. ceniku „Prve češke življenjske zavarovalnice" K 208-32 (to je po K 26-04 za vsak tisočak). Zavod se pa zaveže s svoje strani zopet, da mu bo izplačeval, kakor hitro doživi zavarovanec 55. leto, za ves Čas, kar bo še živ, vsako leto K 20832 prevžitka, iz plačljivega v polletnih obrokih; zraven tega pa izplača takoj po njegovi smrti, pa če nastopi ista še tako pozno, njegovim dedičem znesek K 8000-—. Če bi pa umrl zavarovanec pred določeno starostjo, Če prav bi plačal šele en obrok letne zavarovalnine, izplača zavod dedičem vkljub temu takoj znesek K 8000 —.
Če torej doživi posestnik A. 55. leto, ima po lastni previdnosti zagotovljenega K 208-32 letnega prevžitka, zraven je pa še gotov, da izplača zavarovalnica po njegovi smrti — če bi do tedaj ne bil znaten del hipotečnega dolga že izplačan — glavnico K 8000-—,
s kterim se poplača preostanek hip. dolga, in pa še znaten del gotovine preostane.
Če bi pa umrl prezgodaj, recimo v 48. letu, bo pa z uničevanjem že znatno zmanjšani prvotni dolg v znesku K 10.000 popolnoma krit z zneskom K 8000- , ki ga zavarovalnica izplača njegovim dedičem.
S tem je torej dokazano, da vkljub na kolikor mogoče najdaljšo dobo odplačevanja sklenjeno hipot. posojilo nikakor ne poškoduje gospodarjevega naslednika, če se za slučaj gospodarjeve prezgodnje smrti preskrbi tako pokritje, kot v našem slučaju.
Če bi pa gospodar ne žrtvoval samo prihranjenih obresti K 200*—■> temveč še neznaten del, z boljšim gospodarjenjem doseženega večjega dohodka s posestva, recimo na leto v celem K 391*--, ne da bi obremenil svojega naslednika, bi pa imel na razpolago glavnico K 15000'—, ki bi bila izplačljiva po njegovi smrti v namene, ki bi jih sam določil.
V slučaju prezgodnje smrti bi bila pa tu glavnica K 15000'— za pokritje preostalega hip. dolga ter event preskrbitve zajmščeuih sirot.
Ta način ureditve dolgov ter zavarovanja za starost z lastno pridnostjo, in previdnostjo, bo gotovo ugajal vsakemu previdnemu občanu, ter upamo, da se ga bodo Slovenci pogostokrat in vspešno posluževali ter da tako izginejo one nenaravne razmere, ko smatra-jo lastni otroci starajoče in v prevžit-karstvo odstopajoče gospodarje, za neprijetno in težavno breme.*)
*) Ker smo dobili takoj po izidu 2. štev. S. T., torej še pred zaključkom članka, v tem oziru dosti vprašanj, in ker hip. posojil „Hip. banka za kralj. (Ješko" izven Češkega ne more dovoljevati, smo si poskrbeli natančnih podatkov in pogojev od posameznih hip. bank na jugu, tako da moremo na podlagi tega v takih slučajih dati natančne račune in nasvete. Uredništvo.
Več smisla za umetnost in tehniko!
Ako potuješ skozi naše vasi, najdeš ob cestah, po polju in po vaseh premnogo kapelic in znamenj, katera so v jako slabem stanju. Koliko je križev, ki so tako grdi, da se razžalostiš, ko jih ugledaš! Kako so nekatere kapelice neokusno zidane! Kako zanemarjene ! V nekaterih občinah narede znamenja in kapelice na tujca vtis, kakor bi se nahajal v necivilizovani deželi, kakor bi hodil kje tam okrog Arabije in gledal grobe turških svetih hadžijev ali pa še kaj drugega.
Pravim, v nekaterih občinah je tako. Ne generaliziram. So tudi kraji, kjer se nahajajo znamenja, koja imajo zares umetniško vrednost.
Toda velika večina naših znamenj in poljskih kapelic je — kako naj se izrazim, da ne bo premilo? — no, velika veČina je sploh pod vso kritiko.
Kdo je vzrok? Duhovščina ne. Saj siže mnogo let prizadeva, da bi to stvar reformirala. Sile pa duhovnik ne more rabiti, ker se gre za privatno last. Kje je torej vzrok? —- Kje drugje, kakor v izobrazbi ljudstva, ki se tu in tam ni še tako visoko povspelo, da bi vedelo, kaj je vredno postaviti na javen prostor. Smisla za umetnost, smisla za tehniko nedostaja ljudstvu!
Naj nihče ne misli, da s to trditvijo ponižujem Slovence pod druge narode. Le pojdite v Italijo, ki je domovina lepih umetnosti in stavbarstva, in poglejte, kakšna znamenja imajo Lahi po poljih in vaseh. Niso nič lepša kakor naša. A Lahu ne smemo zameriti; kajti Lah je siromak v primeri s Slovencem, čeprav se mora tudi Slovenec trdo boriti za kruh. Sme pa se zameriti slovenski občini, katera sama sebe ponižuje s takimi grdimi zgradbami. Če dotični posestniki ne marajo popraviti svojih znamenj, naj jih podero. Saj ni nikjer ukazano, da bi znamenja in kapelice morale stati ob cestah ali po polju! Stokrat bolje je nič, kakor kaka ostudna ali
smešna stvar! Majhno znamnjice podreti, to vendar ni tako strašno težko delo!
Stavimo si nalogo, da vzbudimo v ljudstvu smisel za umetnost in zaltehniko! Začeti moramo z malim. Torej začnimo pri znamenjih in obcestnih kapelicah. Agitirajmo pri vsaki priliki za to, da se na mesto grdih znamenj postavi kaj takega, kar ima umetnostno in tehnično vrednost. Ako dotični posestnik tega ne more, naj svojo grdobijo podere in spravi proč. Apelirajmo na njegovo čast. Recimo mu: „Če tujec vidi tvoje grdo znamenje, tvojo grdo kapelico, ne more drugače misliti, kot da si skrajno neizobražen človek. Torej vsaj poderi, ako ne moreš popraviti."
Prav na znamenjih naj se ljudstvo nauči, kako mnogovrstni so načini, po katerih se dandanes lahko izdelujejo majhne zgradbe. Agitirajmo za to, da se znamenja izdelujejo iz različnih tvarin: Iz betona, železi, lesa, ali obrezanega kamna; kjer kaže, naj se uporablja eternit, terracotta, ali njej podoben materijal; kar se zida z opeko, naj se izdela umetniško; uporabljajo naj se razne vrste ometa, kakor pač okoliščine dovoljujejo; ker že cerkvena oblast zahteva, da se ji predlože načrti za znamenja, naj se stoii še toliko več, da se bo že v načrtu označilo, s kakšnimi barvami bo znamenje pobarvano. Kolikokrat naši domači ljudje najlepšo reč pokaže z neokusnimi barvami, ali ker jo pobarvajo tako, da se barva ne prilega barvam sosednjih predmetov!
Res je obcestna kapelica majhna stvar. A ravno na teh kapelicah lahko ljudstvu pokažemo marsikako lepo tehnično pridobitev novejšega časa. Treba je pomisliti, kako ogromno množino znamenj imamo samo na Kranjskem. Pet tisoč jih je gotovo!. . . Le mislimo si, da bi bila vsa ta znamenja dovršeno lepa, s koliko večjim užitkom bi potoval tujec po deželi!
Ljudstvo pripraviti do tega, da bo znamenja ali popravilo, ali podrlo — to je lep cilj, tako lep, da ga na vsak način moramo doseči In če ga bomo dosegli, bomo smeli reči, da smo znatno povzdignili niveau narodove omike in da smo domovini — rekel bi — izpremenili obličje. Saj tudi res ni reči, ki bi pokrajino bolj kazila, kakor grda
Zgradba. J- Godec, župnik v p.
Slovenskim abiturijentom.
Poleg vprašanja bodočega poklica pride neposredno tudi ono, na katerih tleh naj se vadim za svoj bodoči poklic, na katero visoko šolo naj se vpišem. Voliti nam je med nemškimi in slovanskimi kraji, oziroma največ med Dunajem, Gradcem in Prago.
V zadnjih letih izbirajo slovenski visoko-šolci kaj radi Prago za središče svojih študij in vsak, ki je enkrat prišel v Prago, je s svojo izbiro zadovoljen. Gotovo je, da postane Praga v kratkem središče slovenskih akademikov.
Ko pride človek na Dunaj ali v Gradec, čuti se popolnoma tujega, tuj je jezik, tuji so ljudje, o katerih že v naprej ve, da ga gledajo v svoji domišljavosti kakor vsiljivca in manjvrednega človeka. Drugače je to v Pragi. Zdi se ti, da si prišel v veliko slovensko mesto, ki ga doslej še nisi poznal. Velikanske prodajalnice, industrijski lokali, tovarne, gledališča, muzeji, visoke šole, vse slovansko, povsod sami slovanski napisi, povsod blagoglasni naši glasovi in bratski meščani, ki te sprejemajo z odkrito slovansko gostoljubnostjo. Čutiš se povsod doma. Slovanski čut se ti nehote razširi, ko vidiš in občuduješ mogočna dela slovanskih rok, slovanskega duha. Nehote se te polasti želja po stvarjenju, po delu, tudi ti želiš prispevati k velikanski gradbi slovanstva, o kateri se prepričaš, da ne razpada, ampak z velikanskimi koraki napreduje.
Slovenski abiturijenti! Kot prijatelje se vas sprejme v čeških visokih šolah, kot take
vas sprejme stostolpa Praga, gostoljubno so vam odprta vrata domov umetnosti, in kot dobrodošlecu vam odpre in razkaže vele-industrijalec svoje tovarne in obrtnik svoje delavnice.
Posebno tehniku so vsled tega tla tako ugodna, da si jih v Avstriji ni- mogoče boljših izbrati in v svrho skupnega dela, izobrazbe in razumevanja vseh teh naprav ustanovili smo si, dosedaj še maloštevilni slovenski tehniki, svoj: Klub slovenskih tehnikov.
Ta vas vabi sedaj v svojo sredo, k vztrajnemu delu sebi in narodu v korist. Odzovite se temu vabilu vsi slovenski tehniki in prepričali se bodete, da ste pravo zadeli, ko ste prišli v Prago.
Vsa morebitna pojasnila daje na željo uredništvo klubovega glasila, „Slov. Tehnika".
V Pragi, dne 4. julija 1906.
Za „Klub Slovenskih Tehnikov" .
C. Jekovec, A. Hrovatin,
t. č. predsednik. t. č. tajnik.
Nekaj o položaju gozdnih tehnikov.
(Slovenskim abiturijentom v prevdarek.)
Marsikteremu abiturijentu bo vstreženo, ako pravočasno, predno se je odločil za strokovne študije, izve, kaj ga čaka po dovršenih študijah, kam se ima potem obrniti in vkakih gmotnih in socijalnih razmerah mu je nadalje živeti.
Vsled tega smo se odločili, nekoliko popisati obstoječe razmere, s kterimi morajo računati oni, ki nameravajo nadaljevati študije na visoki šoli za zemljedelstvo na Dunaju.
Znano je, da ima omenjena visoka šola tri oddelke in to: za poljedelstvo, gozdno in kulturno tehniko — ter jo je treba izza zadnjih let sem obiskovati štiri leta.
Ker se radi pomanjkanja zistemiziranih služb — osobito državnih — v prvi in zadnji omenjenih oddelkov malokdo vpiše, govorili bomo le o položaju gozdnih tehnikov.
Po dovršenih treh gozdno-tehničnih izpitih na omenjeni visoki šoli mogoče je vstopiti v državno in v zasebno službo. V državni službi sta gozdnim tehnikom začetkom odprti dve polji, pozneje pa so tri. Odločiti se ti je namreč, ali vstopiš pri erarju, to je oskrbništvu eraričnih gozdov ali pa k urejevanju hudournikov. Od zadnjih lahko prosiš, da te premeste k gozdnemu nadzorstvu politične oblasti, ako si že napravil takozvani ministerijalni izpit v poljedelskem ministerstvu, k kteremu te dopuste, ako si dokazal dveletno prakso v državni ali pa v zasebni službi.
Kar sc tiče službe pri erarju, je treba omeniti, da ta služba poleg zasebne pravzaprav najbolj odgovarja poklicu, ki si ga stavi gozdni tehnik. Imenuje te poljedelsko ministerstvo, ki te dodeli tej ali oni direkciji; za erarična posestva na Kranjskem, Koroškem, južnem Štajerskem, v Istriji in Dalmaciji je direkcija v Gorici. Direkcija disponira s teboj ter te dodeli lahko sebi podrejenim gozdnim oskrbništvom ali pa oddelku za ureditev gozdov etc.
Mesta pri erarju pa so sedaj tako prenapolnjena, da je naša dolžnost, tu opozoriti na to, da je poljedelsko ministerstvo dalo oklicati, da se do nedoločljive dobe noben absolvent visoke šole ne sprejme, tudi ko bi hotel nekaj časa na lastne stroške službovati. Ako se ti slednjič posreči, da te nastavijo, imaš kot gozdni eleve s tisoč do tisočdvesto kronami adjuta čakati 4*/s do šest let, predno prideš v deseti činovni razred.
Rajše pa jemljejo gozdne tehnike k ureditvi hudournikov, zlasti, ako so zmožni dveh ali več jezikov. Navadno nastavljajo s prva z dninarino petih kron — to je na mesec povprečno 150 K. Tekom osmih do šestnajstih mesecev dobiš jako lep naslov gozdnega praktikanta (večina se nazivlja za gozdne inženirje) z adjutom tisoč kron in potovalnim pavšalom osemstoštiridesetih kron. Po dobrih treh — do petih letih postaneš komisar, itd.
Ker je dandanes, večina gozdnih tehnikov primorana vstopiti k hudournikom, vas bo gotovo zanimalo izvedeti, kake razmere vas čakajo v tej službi — osobito tekom prvih let.
Urejevanje ali reguliranje hudournikov spada v področje poljedelskega ministerstva, kteremu je neposredno podrejenih sedem sekcij v Avstriji. Za nas je najbolj važno vedeti, da se nahaja sekcija za ureditev hudournikov na Koroškem, Kranjskem in v Istri v Beljaku.
Organi, ki so prideljeni sekciji, uradujejo po letu na deželi, tako, da si vsakdo uredi v svojem stanovanju delovodstvo za j zgradbo potokov, ki se mu izroče v oskrbo. Delovodstvom so podrejena po potrebi delovodstva, ki so nastanjena v bližini potokov, kjer se gradi. Vidite torej, da je vsakdo samostojen  ter gradi po projektih, ki se
navadno izvršujejo in rišejo po zimi. Ako pa z građenjem nimaš opraviti, imaš pa za projektiranje kakega potoka, ki se ima regulirati oskrbeti potrebna tehnična dela itd.
Po zimi se je zopet treba seliti v mesto, kjer je sedež sekcije; v Istri na primer pa so voditeljstva stalna, ker se tam lahko z malimi premori tudi po zimi dela; voditeljstvo se z mesta šele preseli, ko je delo na starem kraju dokončano.
Ker že govorimo o beljaški sekciji, naj omenimo, da se sedaj največ dela na gorenjem Koroškem, posebno v ziljski, dravski in kanalski dolini. Na Kranjskem je pričakovati, da se obširnejša dela kmalu prično. Mnogo opravila je v Istri, kjer se regulira v okolišu rek Arse, Verse in Mirne.
V navedenih krajih teh treh dežela je dobro umeti slovenščino, ker povsod najdeš slovensko govorico med ljudstvom, akoravno je ponekod že precej ponemčeno.
Do sedaj se je le malo Slovencev posvetilo temu poklicu. Res je, da služba ni posebno ugodna in je treba poleg poklica tudi mnogo požrtvovalnosti. Treba je veliko potovati po treh deželah in posebno v začetku človek nima nobene stalnosti. Dijete in odškodnina za vožnjo se ne morejo naračunati. — Na drugi strani pa je treba upoštevati, da si vendar človek že takoj po vstopu lahko nekaj zasluži, kar dandanes ni povsod mogoče, poleg tega pa se giblješ lahko po letu vsak dan v prosti naravi, po hribih in gozdih ter ti ni treba posedati po vročih in za-duhlih pisarnah.
Dobro bi bilo, da se sčasoma ustanove za posamezne dežele posebni oddelki, da ne bo treba potovati tolikrat na tako oddaljena mesta do dela. Na jugu bi bilo to le tedaj pričakovati, ako se posveti več Slovencev tej službi, ker dosedaj jih je premalo, in umevno je, da se slovenskega jezika nevešči branijo iti ali celo ostati v slovenskih pokrajinah in mestih.
Omenili smo že, da ima gozdni tehnik po mini-sterijalnem izpitu tudi pravico, prositi za kako izpraznjeno mesto pri gozdnem nadzorstvu. Za Slovence pridejo le mesta na Kranjskem, za one, ki so vešči laščine, morda'tudi ona v Istri v poštev. Teh mest je pa malo in se ni zanesti nanje brez posebne sreče.
Kljub malemu številu gozdnih tehnikov jih najdeš nekaj daleč od domovine v privatni službi, kamor'so se podali s trebuhom za kruhom. Ponekod zasebne službe niso slabe; plača je navadno boljša nego v državni službi, služba lažja in prijetnejša. Seveda nahajamo ponekod odnošaje, kterih nismo vajeni. Slišali smo o veleposestniku, enemu najtrdnejših v Avstriji, da svoje uradnike tika, in drugo.
Iz navedenega ste lahko posneli, kaj čaka gozdnega tehnika tekom prvih službenih let, posneli pa ste ob enem, da je za tehnike, vešče slovenščine in če mogoče tudi laščine, še dovoli prostora v državni slnžbi. Delovanje se pri uradnikih te stroke tudi pozneje, ko so v višjih stopnjah, bistveno ne izpremeni; kaj se lahko doseže na podlagi omenjenih študij, tega nismo omenili, ker se dotično lahko posname iz raznih koledarjev in ker smo se za danes namenili pisati le abiturijentom.
Drage volje pa smo pripravljeni, temu ali onemu, ki bi želel kakega pojasnila, isto preskrbeti v kratkem času.
Drobiž.
Zanimiv fizikaličen poskus sem doznal slučajno in ga objavljam, ker je morda tudi čitateljem „Slov. Tehnika" še neznan.
Tenka, kake dve pedi dolga in eno ped široka deščica se položi na mizo tako, da moli z V.( ali 74 svoje dolgosti preko miznega roba. če udariš s pestjo na ta, čez mizni rob segajoči del deščice, bo ta odskočila v zrak, to ve vsakdo. Ako pa položiš čez deščico papir, ki pokrije na mizi ležeči del deščice in je na vse strani vsaj za 4—5 cm širši, ga pogladiš z roko, da se deščici in mizi brez posebnih gub precej dobro prileze, zopet krepko udariš s pestjo na isto mesto deščice, zdelo se ti bo, da leži sedaj mesto papirja na deščici težka klada, ali da je deščica pribita k mizi. Pri rahlem pritisku na konec deščice pa nima papir nobenega učinka. — Zakaj? — Odgovoriti je lahko!
Pri naglem odskoku deščice od mize nastane pod njo velik, nov prostor, ki se — če ni papirja — hipoma napolni z zrakom, tako da je zračni tlak od zgoraj in spodaj v ravnotežju in pride pri udarcu le lastna teža deščice v poštev. Papir pa zabrani zraku planiti od strani v isti prostor, zračni tlak od zgoraj ostane neuničen in tvori ono, gori « omenjeno težko klado.
Šol. svetnik prof. A. Santel.
Dijaki potovalci. Gotovo bode razveselilo vse dijake, ki o počitnicah radi potujejo po naši krasni Slovenski, ako jim na-
znanimo, da smo poskrbeli po nekaterih krajih za brezplačna dijaška prenočišča. Seznam teh prenočišč izide v najkrajšem času, ker se ima še popolniti in se gotovo oglasijo iz raznih krajev širne domovine, še drugi dijaki, oziroma prijatelji dijakov, ki bi hoteli dati čez počitnice^ vsaj eno posteljo na brezplačno razpolago. Želeti je, da vsak, ki bi bil pripravljen to storiti, tudi naznani, koliko postelj je na razpolago, pri kom se ima dijak zglasiti, ko pride v dotični kraj in da, če mogoče, naznani tudi cene za zajutrek, skromen dijaški obed in večerjo ter dotično gostilno. Ker bode s celo organizacijo brezplačnih dijaških prenočišč tudi precej stroškov, kakor n. pr. v vsakem kraju napis „Dijaško prenočišče", dalje tiskanje legitimacij, seznama vseh prenočišč in več drugih, zato se obračamo tem potem do vseh imovitejših prijateljev ubožnega slovenskega dijaka, naj dajo našemu podjetju tudi gmotno oporo, da se razvije v močno organizacijo. Tudi najmanjši dar bode hvaležno sprejet in objavljen v „Slov. Tehniku".
Pričakovati je, da se posebno dijaštvo poprime agitacije in dela v tej zadevi in sicer tako visoko-, kakor srednješolci, ker če kje, velja tukaj pregovor: Kakor si bomo postlali, tako bomo spali.
Za Češko, Moravsko in Slezijo ima vsa dijaška prenočišča v oskrbi „Klub čeških turistov" in sicer ima prenočišče v vsaki večji vasi, večinoma po šolah, ki so čez počitnice prazne. Ne dvomimo, da tudi oskrbo slovenskih prenočiš prevzame „Slov. planinsko društvo" samo ali pa „Akademični krožek češke podružnice slov. plan. društva" v Pragi. Vsa vprašanja (priloži naj se znamka za odgovor) v tem oziru pojasnjuje tehnik P. Brelih v Cerknem (Goriško), kjer so dobijo tudi seznami dosedanjih prenočišč, in kamor naj se pošljejo tudi event. gmotne podpore.
Novo planinsko kočo zgradi letos „Akademični krožek češke podružnice slovenskega planinskega društva". Koča bo stala pod Mangartom na Goriški strani. Olani tega krožka so po večini slovenski visokošolci v Pragi, dalje češki in nekateri izvenpraški slovenski visokošolci. Akademiki, kdor še ni član S. P. I)., naj se vpiše v našo? akade-mično podružnico!
.,Klub jugoslovanskih agronomov", ki je bil dosedaj v področju „Slovenije" na Dunaju, se je pred kratkim razpustil. S prihodnjim letom se ustanovi na Dunaju samostojen „Klub slovenskih agronomov". Veseli nas ta korak dunajskih kolegov, ob enem pa prav iskreno želimo, da bi se tudi drugi tovariši tehniki, tako na Dunaju kakor v Gradcu prebudili in se združili v strokovni klub. Prepričani naj bodo, da bo skupno delovanje vspešno, plodonosno in popolnoma omogočeno, Če vsak, ki gre h klubovi seji, za ta čas svojo barvo doma pusti.
Oddelek za vprašanja in odgovore smo morali radi drugega gradiva za to številko opustiti. Večinoma vsa vprašanja smo odgovorili posameznikom v pismih, ker jih pride toliko, da bi celi list lahko napolnili s temi vprašanji in odgovori nanje.
Pri Prvi češki splošni del. družbi za zavarovanje na življenje v Pragi je bilo podanih mesca mal. travna ponudb za K 770.340, in bilo izstavljenih zavarovalnih listin za K 510.812-72, mesca vel. travna je bilo ponudb za K 901.540 in zav. listin za K 723.644; tekom 1. 1906. od prosinca do konca vel. travna je bilo skupaj ponudb za K 4,701.324 in zav. listin za K 3,514.90652. „Prva češka" je podala prav praktičen vzgled dejanske češko slovenske vzajemnosti s tem, da je uvedla na vse slovenske zavarov. listine, ker ni cirilmetodovega 1 kron. koleka, izkaznice „Save" po K l.-— na korist naši družbi, ter v to svrho naročila ravno kar 200 teh izkaznic. Pri češkem zavodu je takoj čutiti, da je sredi naroda, kije za svojo „Matico" nabral že čez deset milj ono v kron.
Mlekarska zadruga v Mengšu S",!' čaj. maslo.
Lastnikom opekaren, ležišč ilovce in sploh vsem posestnikom! Kdor ima na svojem zemljišču ilovco in hoče vedeti v kako svrho je ta najbolj vporabua naj se obrne naUeluiično opekarsko pisarno Touda VOTT, Beromi mat Češkem,
da dotično kemično preišče. Izdeluje vzorce za poskušnjo, proračune in načrte za stavbe, peči, sušilnice in strojarne. Popravi vse napake pri izdelovanju in žganju opekarskih izdelkov, preskrbuje stroje in vse potrebščine za opekarne, preskrbuje na nje izvežban personal in proizvaja hitro in ceno sploh vsa dela, ki spadajo v opekarsko stroko.
Elehitroteli n ioxxl
stol Kftiziit,
zavod. -
Praga- liZarliu . Izdelovanje dinamov in enosmernih ter izmeničnih motorjev.
Razsvetljevanje mest, gledališč, tovaren in zasebnih poslopij. Obločnice, lestenci in električni aparati.
Prenos in razvod eneržije z enosmernimi in izmeničnimi toki. Električne naprave po tovarnah in rudnikih, električna vzdigala in žerjavi. Električni tramvaji in železnice. ■
-I
^y   Užitno  za vsako domačnost!
Pokusite izdelke
Vyflrove tovarne hranil v Pragi VIIL
IPišite po cenik !
I*išite po cenik: !
A. ZABKAR, v Ljubljani, na Dunajski cesti.
— Železna livarna, tovarna za stroje in ključalničarsko robo. —
Priporočam se v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spada-jočih predmetov: raznovrstnih strojev, priprav za mline in žage, turbin in transmisij za vsako industrijo. — Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: križe, kotle, peči, klopi, stebre, tromhe za vodo itd., dalje najraznovrstnejše železne konstrukcije, kakor strešja, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa stavbinska in ključalničarska dela: železne ograje, vrata okna, strelovode in ščedilnike ter žično pletenino za ograje vrtom, pašnikom, travnikom itd. — Načrti in proračuni na razpolago. — Vse po primernih tovarniških cenah.
Stanje vlog SO. aprila 1000 čez 11 milijonov kron.
Preje: Gradišče št. 1, sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr. Lastna glavnica K 252 865-93
Denarni promet 30. 1000 čez 57 milj.
Aprila K.
I
LJUDSKA POSOJILNICA
Najboljša in najsJgurnejža prililca za s
sprejema hranilne vloge vsak de lavnik od H. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
? tedenj©
brez kakega odbitka tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 30. aprila 1906: Denarni promet v letu 1005
K 12,33l{..'J30r)2. mm Hranilne knjižiee se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se ohrestovanje kaj K 54,418440 20.   ■       prekinilo.  Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. januarja 1906.
Josip Jeglič, hišni posestnik v Ljubljani. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v S t. Vidu nad Ljubljano. Anton Kobi, posestnik in trgovec Breg pri B. Karol Kausehegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, župnik pri I). M. v Polju, [van Kregar, svet. trg. iu obrt. zb. v Ljubljani. Frančišek leskovic, hišni pos. in blag. Lj. pos. Ivan Pollak ml.,' tovarnar. Karol Pollak, tovarn, in pos. v Ljubljani, (ireg. Slibar, župnik na Rudniku.
I
Dr. Ivan Susteršič, predsednik.
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Vsak slovenski
prijatelji slovenskega šolstva in ueiteljstva,
komur le razmere dopuščajo, naj pride študirat vsaj za nekaj časa
f   Vsa potrebna tozadevna pojasnila daje drage volje naš list. -
spomnite se na -
„Učiteljski konvikt".
Slovenci
«  prispevajte za - - -
VilharjeV spomeni!;
t^^t^^^^ta -\jr Postojni!
Jekleno-železne cevi za vodovod snPtmUm
in za 500 tn s premerom '20—30 mm po 5—6 metrov dolgih kosov, ki so se rabile dve leti pri gradnji železnice ter so še dobro ohranjene, produ
Jože Rauhekar, Boh. Bistrica, Kranjsko.
Svoj It svojemu! (paiack?.) Predno kupite laneno in bombažno damastno blago, zahtevajte tovarne cene in vzorce mojih izdelkov!
Izvleček iz cenika: Češka tkanina, Ia, 84 cm široka, 1 m 17 kr. — Češka tkanina, fina, 84 cm široka, l m 22 kr. — Češka tkanina kmečka, močna, 84 cm široka, 1 m 23 kr. — Češka tkanina batistna, 80 cm široka, 1 m 30 kr. — Češka tkanina batistna, naturalna, 80 cm široka, 1 m 30 kr. itd.
Oprava za hotele!
Oprava za neveste!
Podporno  društvo za sloveti, visokošolce v Pragi
uljudno prosi obilih prispevkov, da bi moglo privabiti čimveč slovenskih akademikov na slovanske visoke šole v Pragi.
Tir zdravja so alkohola proste pijače, ■■■
od katerih so danes neprekošene šumeče limonade, malinovega, citronovega, jagodnega, prven-čevega in črešnjevega vkusa, in napravljene iz
MnrHnerjerAU iumecih -- iinumadnih bonboiior.
edino pravih s to-le varstveno znamko. Vsako leto se izdela nad 40 milijonov kosov.
Ildliil Izdelovale«-je:
Prva  češka delniška družba tovaren za orijentalske sladkorčke in čokolado na Kraljevskih Vinogradih pri Pragi, preje A. Maršner.
Zdenšk Flum,
češka tkalnica lanenega in bombažnega damastnega blaga,
SKLADIŠČE
damskega blaga, čipkastih zagri n.jal in preprog
Brno. Rudolfova ul. 23.
MORAVSKO.
Vzoi'Oi zastonj i« poštnine prosto.
BROMOVSKV. SCHULZ & SOHR
strojniške tovarne, kotlarne, železolivnice in i/delovalnice
bakrenega blaga v Krnljevem  Gradcu in Adamovem.
Cestni parni valjarji, mestni vodovodi, električne osrednje postaje, mesnice, hladilnice, železni mosti, strehe. Potrebščine za železnice in rudokope, oprema sladkornic, pivovarjev, mlekaren, žitnic, parnih žag. Turbine, trausmisije, parni
stroji in kotli, prevozne in nepremične lokomobile. Blago iz litega železa, ploščevine, bakra i t. d. Motorji za nasesni plin sestave
Giildner.
u
e.
JTJZNOŠTAJERSKA = HRANILNICA =
V CELJU, „Narodni dom"
za katero jamčijo okraji:  Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah in Vransko za popolno varnost vlog in za njihovo po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj čez štiri milijone kron hranilnih vlog. Hranilnica posluje s strankami vsak torek iu petek dopoldne, za druga opravila pa je
urad odprt vsaki dan ob navadnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4% in pripisuje obresti polletno h kapitalu, ter plačuje rentni davek hranilnica sama in ga ne odtegne vlagateljem tako, da dobe isti
popolnoma nad 4"/„ obresti. Izposojuje pa od dne I. prosenca Š905 na zemljiško varnost po 43/4 odstotkov, občinam in korporacijam navedenih petih okrajev pa po 4l/. odstotkov obresti.
3
Izdajatelj in založnik: konzorcij „Slovenski Tehnik" v Pragi. — Tiskarna: Dr. Ed. Gregr a syn v Pragi.