Glas Naroda List slovenskih delavcev v c>4meriki The f j-st Slovenic Daily in the United States. Issued every-' day' except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOl. NO. 229. — ŠTEV. 229. Entered M Second-Class Matter, Sep tember 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 29, 1906. — V SOBOTO, 29. KEMOVCA, 1906. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. VO LUME XIV. — LETNIK XIV. Žalitev delegatov Kar. Hrv. Zajednice. "Narodni Lisi" psuje hrvatske delegate. TALJANAŠKA KRPETINA PRED-BACIVA DELEGATOM. DA IMAJO 'PRAZNE TIKVE', DA IMAJO *' SMRDLJIVO MASLO NA GLAVAH" IN "DA BI BOLJE BILO, DA NE BI PRIŠLI NA SOLNCE Čim bolj se Italijan pri konvenciji razkrinkava, tem bolj psuje poštene zastopnike ameriškega Hrvatstva. LJUBIC — JANKOVIČ. <> \-t-in onem, kar smo v našem list i že neštetokrat pisali o žalitvah laži-lirvat.sie krpe tine — na sramoto Hrvatov — nazvane fiNarodni List", prepričali so se vsi zavedni delegatje y. konvencije Narodne Hrvatske Za-jediiice. ko so včeraj na svoje oči čila.i grda in odurna psovanja, ktera objavlja "Narodni List" kar na pr-vej strani v št. 24"i. Take bandit>ke etike od strani ime-novanesga laži-hrvat.-Jiega časopisa nismo pričakovali, dasiravno nam je znano, da ml deteta, ktero je bilo jMjvito Italijana, ni pričakovati druzi*-_ra, ne-.ro napadov na jx>>tene in častivrdne delegate, kojim je v prvej vr-;i rast hrvatskega naroda pri srcu. Iv-, je italijanski j_-o>podar imeno-v» .>--ra 1 i —-1 a u videl, da z delegati sedanje konvencije ničesar ne opravi; da -<» delegati sjeozna i njegove za-vratne napade tia Zajednico; ko je nadalji- uvi it i. da je pri Zajednici.— fite.'.i je ošk<»«l«»va. za lepe tisočake — doijr.il. in da -a končno delegat je pj- delegatih. *To se je tudi takoj zgodilo in -cdaj čitajuo \ "'Narodnem Listu", da imajo delegat je 'koji :-e za Italijana zmenijo) — "PRAZNE TIKVE". da imajo dele-atje "PREVEČ SMRDLJIVEGA MASLA NA GLAVAH". in da hi "BOLJE STORILI. AKO BI TAKI (ne italijanski?) NA SOLNCE NE PRIŠLI". Dobro! Vr'o dobro! Sedaj bodo d c lega t je vedeli, kaj jim je storiti, da čuvajo svoje poštenje, 'koje jim na tako ba lit ski način jemlje; sedaj, ko so po "hrvatskem" listu tako nizkotni* napadeni, je njihova sveta dolžin.-t. ^ega naroda v Ameriki. Po tujcu in žalitelju Hrvatstva se ni je-den delegat ne sme dati voditi, ako hoče svojo -veto dolžnost napram na-rodu in Zajednici vestno vršiti. A i ni za vse delegate največja sramota, da jim Zottijev "Narodni List " javno i*ita, da oni (delegatje) niso v redu izvolili svojega predsednika in njegovega namestnika? Ali ni podlost, da jim ista taljanaška kr-petina iH-ita in predbaeiva, da delegatje ne vedo, kaj naj delajo — ker so po večini novi ljudje? Da, da, delegatje so NOVI ljudje in bas novi ljudje vedo, kako se brani čast svojega naroda in oni tudi vedo, da v Zajednici ni prostora za Italijana, kteri blati in zasramuje ves hrvatski, a r. njim zajedno i naš slovenski narod. Mladi delegatje in tudi večina starih ima dovolj energije in uverje-ni smo, da oni pri konvenciji ne iz-guWe krmila in da store vsef Ikar je potrebno, da se Zajednica iznebi svoje sramote v obliki tujca. f>-titamo delegatom, da so s sw>jo odločnostjo že dosedaj dosegli toliko, da Zotti pred njimi kot poštenimi Hrvati retirira,, kar dokazuje njegova gorostasna bojazen vsled prihoda bivšega blagajnika Narodne Hrvatske Zajednice, A. C. Janfcoviča, kajti on ve, da so vsi delegatje na Jankoviče-vej strani in da je potem, ko se proglasi Jankovič nedolžnim, Zottiju aa vedno odk-'enkalo. Zaman sedaj pAije "Narodni List" Jankoviča, zaman Ljuibiča in Božiča, da so oni "glupani" in da bode Jankovič zahteval od Zajednice $50,000 odškodnin m. Kedo naj temu veruje, >aj so vendar imenovani trije — Hrvatje, in oni v»do, 'kaj delajo in tudi vedo, da jim Italijan ne more več bliao! Ako bi pa Jankovič zahteval odškodnino v znesku $50,000 mi svoje žaljenje, smo uverjeni, da bode stvar izročil — Zajednici, da osa zahteva odškodnino od Zottija, kajti ako bi njega ne bilo, potem bi tudi italijanskih intrig ne bilo v Zajednici in slednja bi bila di'ka in ponos hrvatskega naroda! Ako bi nje-2-a ne bilo, potem bi delegatom ne bilo treba slišati iz italijanskih ust, la njihova Zajednica ni hrvatska, temveč le amerikauska. Na ta način je sedaj Zajednica — ki je bila ponos Jugoslavjanstva, — po zaslugi jedne-ira talijana izgubila svojo narodnost! Z Zajednico hoče s«daj Zotti postopati ravno tako, 'kakor je ravnal tedaj. ko je nabiral hrvatske novce za ono proslulo parobrodno družbo, o kterej je "Narodni List" pisaril, da je hrvatska, ki je pa potem, ko ni bilo več hrvatskih prispevkov, kar lii-jioipa odložila svoje hrvatsko ime in jo "sada više nema" kot take ter je listala — ameriška. Naravno z Zajednico ne bode šlo tako lahko, kajti delegatje bodo znali braniti njeno hrvatsko ime. V svojej bojazni izjavlja sedaj Zotti j H* "Narodnem Listu", da pomenja prihod A. C. Jankoviča njegovo sramoto in sramoto hrvatskih delegatov, ki so predlagali, da Jankovič pride. Uverjeni pa smo, da bode ta sramota odletela nazaj na Zottija, in sicer morda že danes, ker Jankovič je že v naše j sredi in nastopa otvoreno, ne boječ se licemerstva z Italijanom. Nadalje še to: POLITIČNA TATVINA? "Narodni List" objavlja pod na--lovima "Urota proti N. H. Z." in "Urota proti Fr. Zottiju" 2 pisma A. <". .Jankoviča. naslovljena Mr. .To-d pu Ljubic u, tičoč se Zajednice, datirana še lanskega leta. Oba pisma -ta zasebne posvetovalne vsebine, kako naj Jankovič toži laži-hrvatski "Narodni List"'. Oba pisma sta bila Mr. Josipu Lju-biču ukradena iz pisarne in vse iskanje je bilo zaman. Sedaj pa čujte in strmite! — sedaj objavlja "Narodni List" v št. 245 OBA IMENOVANA ZGINOLA PISMA!!! Glede teh pisem imel je naš posebni poročeva.ee kratek interview z Mr. Josipom Ljubičem, kteri i>oLrjuje, da so mu pisma iz njegove pisarne zgi-nola! Naš poročevalec je vprašal tudi Fr. Zottija, da se izjavi glede teh pisem, toda on je odgovoril: "PISMA SO TU IN TO JE VSE!" Odgovor je sicer laUoničen, toda zelo značilen, a da smo i mi lakonični, vprašujemo danes v imenu zavednih hrvatskih delegatov in še posebej v imenu Messrs. Jankoviča in Ljubiča: "KEDO JE TAT IN KEDO JE UKRAL PISMA??? — ktera je sedaj objavil "Narodni List". * * * Spominjamo se na minolo Veliko noč, ko se je dal Zotti naslikati v "Narodnem Listu" kot vojaka, kteri : rust u v obliki oktopa seka glave. A danes? Da, danes je pred ameriškimi Hrvati razkrinkan in sedaj, p) tako "kratkem času, prosi oni isti trust, naj ga sprejme v svoje okrilje in mu da mesto agentiča, da zamore še v nadalje biti med Hrvati kot mali — okto-pič. Tempora mutantuir! Beli sužnji. Baltimore, Md., 28. sept. Med letošnjo sezono lova na oštrige, pripetil se je včeraj prvi slučaj, v kterem se je nekega mladeniča prisililo služiti na ribiškej ladiji. James Martin je naznanil, da je njega in več druzih mladeniče v pred mesecem dni nekdo najel v New 5Torku za delo na farmah v Virginiji. Ko so pa prišli v Baltimore, so jih skušali prisiliti, da gTedo delati na ribiške ladije, ktere se ba-vijo z lovom na školjke. $300,000 škode. Skladišče vozov od Boston and Northern železnice, v kterem je bilo 80 rezervnih vozov, je zgorelo. Škoda znaša $390,000 in se le deloma pokrije z zavarovalnino. Seja konvencije Nar. Hrvat. Zajednice. \ 0 PRAVILA IMENOVANE ORGANIZACIJE JE 1Wli SPREMENITI. »A «B ZAJEDNICA W P O R O BI. J« li Zajednica "Zajvfeica" ali "National Croatian l«eiety"? D E B ▲ ¥ E. Včerajšnjo sejo konveacije N. H. Z. otvoril je predsednik Mr. Pavlinac. Zapisniki 7. in 8. seje so bili sprejeti, ua kar so prišla pravila na vrsto." Rev. Grškovič, kot predsednik odseka za pravila, čita svoje izvestje in med tem pride brzojav z ujwaanilom, da je A. C. Jankovič odpotoval iz Chieage v New York. Iz Grškovičeve izjar« razvidimo, da je treba pravila spraaaaniti, ter da misli ,da N. H. Z. n >—i pravega imena, kajti po elukrt«rj» se imenuje "National Croatian Soaiety", a ne "Narodna Hrvatska Z«>dnica". Delegat Pašvan j« debil brzojav, da mu je žena zbolela in odpotuje; predsednik mu daje javi*« sožalje. Na to pripoveduje Zotti, kako so njega delegatje obtožili, da skuša doseči razpad Zajednic«. - (Križanje.) Mnogo delegatov kliče Zottiju in nje-govim pristašem "VUN Z VAMI!" Seja se zaključi. Mr. Ivosta Unkovie-Mejič je na vprašanje našega izvestitelja dejal, da misli Zotti njega (Mejiča) in še par drugih — da »o oni hoteli Zajednico razdejati. Oni seveda tega niso nikdar storili. Ko se je seja zopet pričela, razpravljalo se je nadalje o pravilih, ktera so v toliko spremenili, da se bode v nadalje vršila konr«i«ija vsaka tri leta. Med debato se je Zotti večkrat z mnogimi delegati prepiral in pred-lairal, da se da v pravila, da morajo biti predsednik in oba pomočnika državljani Zjed. držav. Smičiklas opo-nira. Zotti: "Vi ste se rodili v Hrvatski. ali sedaj st« Aaaerikanec!'' Smičiklas: "Jaz sem Hrvat! (Sledi prepir.) .Seja se za traffcn prekine, na kar jo Ivan Ubojčič zopet otvori. Ubojčič reče. da bi bilo bolje, da se zakon Zjed. držav pi'esleda. predno se kaj odloči. Zotti: "Jaz ga poznam, ker sem — državljan, a Vi ne, ker niste!" (Vsestransko kričanje proti Zottiju), na kar se debata nadaljuje. Zotti, ki tako dobro pozna zakone, predstavi odvetnika Mr. McCreadyja iz Pittsburga v Pennsvlvaniji, katerega potem javno vpraša glede državljanstva predsednika in njegovih pomočnikov in odvetnik izjavi, da ni treba, da so predsednik in pomočnik državljani. — Tableau Mr. Zotti!!! Seja se je zaključila ob 6:23 pop. Razstrelba naravnega plina. V topilnici Edgar Zinc Smelter pri Cherryvale, Kans., pripetila se je raz-sirelba naravnega plina, ktera je topilnico razdejala. Pri tem sta bila dva delavca ubita in štirje so ranjeni. VEDNO PRIPRAVLJENO. Star pregovor pravi, da doseže le oni uspeh v svojih podjetjih, kteri so vedno pripravljeni, da nastopijo proti nesreči. Vsakdo ima priliko ogniti ali saj zmanjšati nesrečo; kdor pa zamudi prve znake preteče nesreče, je izgubljen. Ravno to velja tudi za naše življenje. Vi živite morda srečno in zadovoljno, ne da bi mislili na nezgodo, ktera vas zamore doleteti nepričakovano; vi morda zamudite prvi*znak bolezni in slednja vas zamore potem sevladati. Skrbna rodbina vedno računa naprej in ima vedno pri rokah Trinerjevo ameriško grenko vino, s kterim je mogoče preprečiti mnogo bolezni. Znaki, kakor bledost, zguba teka, bel jezik in druga se čestokrat pojavijo in zopet zginijo, toda ali veste, da bode temu vedno tako? To so morda znaki velike bolezni in Trinerjevo ameriško grenko vino jih vedno prežene. Rabite ga pri vseh boleznih, ki nastanejo radi ner-voznosti in nečiste ter bolne krvi. V lekarnah. Joseph Triner, 799 So. Ashland Avenue, Chicago, HI. Morilec svojega brata Aram Tašjijan, PO NARODNOSTI NI ASIREC, TEMVEČ ARMENEC. SEDAJ NE MORE NAJTI MIRU. Izjavlja, da je svojega brata zaklal aa ▼išje povelj®. ZACK) VORNTŠTV O. Aram Tašjijan, kteri je umoril brata in ga razkosal, ni po narodnosti Asirec, temveč Armenec. Potem, ko je svoj grozni čin priznal, so ga zaprli v samotno sobo, kjer pa ni mogel najti miru. Vso noč je zdihoval in jokal ter je skoraj docela histeričen tako, da se je bati, da mu um popolnoma ne otemni. Sedaj, ko je svoj grozni čin priznal, ne govori nič druzega, nego o umoru svojega lastnega brata. Z detektivi in pazniki se razgovarja samo o dogodkih krvave noči in vsak čas zakriei, da hoče tudi on umreti. Kadar se mu približa kak uradnik, ga ponižno prosi, naj ga ubije, ker ne more več živeti. Skoraj vso noč je Aram ihte izgovarjal: "Obžalujem, da sem umoril svojega brata in bi rad umrl." Nekemu svojih paznikov je povedal, da je že pred meseci sklenil svojega brata umoriti. Tudi je pripovedoval o "malem črnem možu", kteri mu je vedno, ko je spal in bdel, dejal "usmrti ga!" "Proti temu sem se dan in noč boril. toda on mi ni dal miru. V sobot« se nisem niojrel več protiviti in optem sem izvršil njegovo povelje." To je Armenec vso noč pripovedoval. On le malo je in neprestano prosi, naj se jra ubije. Zagovornik se bode pri zagovarjanju skliceval na blaznost. STENSLANDOV NOV POKLIC. Sedaj dela v kaznilničnem oddelku za izdelovanje metel. Joliet, lil., 28. sept. Bivši predsednik chicaske Milwaukee Ave. State banke, ktera je propadla, dobil je v tukajšnjej kaznilnici delo v oddelku za izdelovanje metel. Delo opravlja kraj bivšega klerka vrhovnega sodišča v Chieagu, John A. Linna, kteri je zaprt radi poneverjenja. — V Joliet u morajo namreč vsi bankarji in blagajničarji. kteri so obsojeni radi "pometanja" blagajn, v zaporih izdelovati — metle. V varstvo divje perotnine. Washington, 28. sept. Poljedelski urad opozarja javnost na dejstvo, da v Zjed. državah vedno boij zginjajo divje race. gosi in labudovi, kterih je bilo prej vse polno. Radi tega je potreba izdelati zakon, da se te živali čuvajo pred vsestranskim pobijanjem. Nova najdba premoga. Mahonoy City, Pa., 28. sept. Philadelphia & Reading Coal & Iron Co. našla je v dolini Malianoy, novo bogato, miljo dolgo žilo premoga. Zve-denci so mnenja, da bode vrgla za $75,000,000 premoga in da bode treba kopati 50 let predno premog poide. Napad na vlak. Nepoznani lopovi so pri Bartonu, S. C., odstranili relse raz ^železniški tir, tako da je potniški vlak. ki je prihajal iz Savane, Ga., padel raz nasip. K sreči ni bil pri tem nihče ubit. Denarje v staro poiiljam*: » f 20.50 ............ 100 kron, sa $ 40.90 ............ 200 kion, :a % 204.00 ............ 1000 kron, ta $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Dr ms se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve ispleHje -■.kr. poštni hranilni urad v 11. A« 12. ineh. Denarje nam poslati je najprilič-aeje de |25.00 v gotovini v priporočenem ali regiatrovanem pismu, večje meske po Domestic Postal Money Order ali pa New Tork Bank Draft. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk. 6104 St. Clair Ave. NJL Cleveland, a Petdeset žrtev. Vihar na jogo. ORKAN, KI JE RAZSAJAL V PEN-3ACOLI, FLA, JE NAPRAVIL OGROMNO ŠKODO. O oaedi dragih obrežnih mest še ni nič natančnega znano. POMANJKLJIVE VESTI. Louisville, Ky., 29. sept. Zveza z obrežjem Meliikanskega zaliva, kjer je divjal divjal orkan, še ni popravljena, vendar pa krožijo vesti, ktere so zelo vznemirljive in ki se nanašajo na nesreče vsled olikana. Beguni iz Pensacole, Fia., javljajo, da je mesto vsled na.iva in viharja deloma razdejano in da je najmanj 50 osob nsmrtenih. Razvaline mesta so pričele goreti. Ni jedna hiša v Pensaeoli ni ostala nepoškodovana. DENARNICO " ZGUBIL". V njej je bilo $10,000 denarja. Chicago, 111-, 28. sept. Bivši lastnik neke prodajalnice mesa v zapadnej Pennsylvaniji, Anton Fritz, je doživel žalostne skušnje. Svojo prodajal-nieo je prodal za $10,000, na kar je odšel na zabavno potovanje v Portland, Ore. Tam se je seznanil z neko damo, ktera mu je tožila, da je brez vseh sredstev. Dobrosrčni Fritz jej je našel službo v hotelu, kjer je stanoval. toda že naslednji dan je pogrešil svojo denarnico, v kterej je imel $9000. Istodobno je tudi dekle zerinolo in z njo tudi nek Harrv Morgan, ki je bil njen prijatelj. Iz Salt Lake Citv se poroča, da so tam prijeli neko Claro Adams in Harrv Morgana, ker sta ukradla imenovanemu mesarju denarnico. Oba bodo poslali v Portland. Nezgoda na železnici. Takozrani Buffalo Mail vlak je pri Ca t lin u. 111., zavozil na odprto izogi-bališče, kjer je stal nek tovorni vlak. Tri o so be so bile pri tem ubite in večje ranjenih. Most se je podrl. Mest Pennsylvania železnice, ki votli preko njenih tirov ua 31. ulici in Columbia Ave. v Philadelphiji, Pa., se je podrl. Šest osob je bilo pri tem ranjenih. Žrtve morja. St. John's, N. F., 27. sept. Iz Labradorja semkaj doŠli vladini poštni parnik pripeljal je seboj 400 moških, žensk in otrok raznih ribiških ladij, ktere so se povodom zadnjih viharjev potopile v ožini med Labradorjem in Belle Isle severno od New Foundlan-da. Večina ribičev je odpotovalo takoj domov. Slabo meso. Chieago, 111., 28. sept. Glavni pre-gledovalec jestvin Murray je zaplenil, dva refrigatorska vagona polna kokoši, deset vagonov govedine, petnajst bolnih volov in štiri teleta, kar vse se mora uničiti. Francoska križarka v Zjed. državah. Francoska križarka Jurien de la Graviere dospela je iz Sidneva, C. B. v Boston, Mass. Na vešalih. V Sacramento, Cal., so obesili A-dolfa Weberja, kteri je ubil svoje sta-riše in potem njih hišo zažgal. Mraz na zapadn. V Iowi nastalo je pravo zimsko vreme, ktero pa ni napravilo povsodi škode. Tudi v Nebraski padla je prva slana v letošnjej jeseni. Pamika skupaj zadela. Parnika Ottowan in Maud sta na St. Lawrence Riverju pri Hudsonu, Quebec, skupaj zadela Maude se je potopil in tri osobe so utonile. Avtomobil. Blizo Gustramdorfa na Nižjeav-strij^kem povozil je avtomobil železniškega uradnika Bergebauerja in njegovo hčer. Avtomobilist je bil dra-gonski (poročnik Adalbert Jeril. Revolucija na Gubi. i Mehikanski ustaši Mobilizacija pripravljena, so zasedli mestece. VOJAŠTVO ZJED. DRŽAV SE NA VSAK NAČIN IZKRCA NA CUBI V SVRHO VZDRŽEVANJA MIRU. ,V JIMINEZU, 30 MILJ DALEČ OD RIO GRANDE SO USTAŠI ZAPRLI TAMOŠNJE URADNIKE. Predsednik Palma odpotuje v Matan i Predno je bilo tozadevno poročilo po zas. — Proti vodjem liberalcev. EKSPEDICIJA ZJED. DRŽAV. Havana, 28. sept. Ako Cubanei danes ne rešijo svoje zadeve povoljno, se bodo najbrže še danes izkrcale čete Zjed. držav. Vojni tajnik'Taft je že dal vsa potrebna navodila za izkrcanje vojaštva. Provizorično vlado bode vodil sam Taft. Predsednik Palma vztraja pri svojem sklepu glede odstopa in siccr kljub prigovarjanju članov njegove stranke, naj še v nadalje predseduje. Njegova osobna lastnina v vladinej palači je že pospravljena in Palmova rodbina odpotuje v Matanzas. Vodja liberalne stranke, senor Za-yas, naznanil je tajniku Taftu, da je cubanska vlada ukazala njega in njegove tovariše J. G. Gomeza, F. M. Go-meza, Demetrio Castillo in G. Veleza, na trdnjavi Principe ustreliti. Vendar je pa dvomljivo, se li bode cubanska vlada upala kaj tacega storiti. Washington, 28. sept. V tukajšnjih oficijelnih krogih nestrpno pričakujejo nadaljneira razvoja cubanskega vprašanja, vendar pa pride gotovo tudi do tega. da se lmde tudi na Cubi završilo vse v redu. Iz Havane se pa poroča, da je predsednik Roosevelt skleni!, sedanjega jrovernerja na Puerto Rieo imenovati provizoričnim govemerjem na Cubi in da je poslal oklopnici Rhode Island in Georgia v Havano. Značilno je tudi, da sedaj v vojnem oddelku radi naznanijo, krere čete bodo poslali na Cubo. Ekspedicija bode štela 320 mož ženi je. 2100 konjenikov, 800 topničarjev in 5000 pešcev, takti da bode izdatno večja, nego se je dozdaj zatrjevalo. Na Cubo odidejo naslednji polki: 1. polk konjiče, Texas. 12. polk konjiče. Georgia: 15. polk konjiče, Vermont: skupaj 36 švadronov. Topništvo: 3.. 4.. G.. 14., 15.. 2!.. 23. in 27. baterija. Fort Meyer. Va.. in Illinois. Vermont in Texas. Pešci: 5.. 7.. 17., 23.. 26., 27. in deli 4. pešpolka. Trije teh polkov so v posadkah države New York, druga pa v Illinoisu. Kentuckyju. Michiganu in Texasn. Iz Havane dospela je danes značilna brzojavka vojnemu uradu. Vojni tajnik Taft je namreč brzojavil, da se polkovnik Crowder. kteri je drugi vojaški avditor. nemudoma pošlje v Havano. On je oreanizoval ves pravni red za vojaško vlado na Filipinih, dokler ni postal Taft glavar tamošnje civilne vlade. Pozvanje tega častnika na Cubo znači. da bodo tamkaj uvedli vojaško vlado, ktero bode Crowder organizoval, kajti kompromis je izključen. Washington, 28. sept. Cubanski poslanik. senor Quesada, dospel je danes semkaj iz Evrope. Na kolodvoru ea je sprejel tajnik poslaništva Prado in vsi uradniki. Odkar je Quesada odpotoval iz Rio de Janeiro, mudil se je skoraj ves čas na oceanu in šele pri svojem izkrcanju v New Yorku je izvedel o položaju na Cubi. VESTI IZ RUSIJE. Zarota v Petrovem dvorcu? Petrograd, 20. sept. Policija je prišla na sled velikej zaroti, ktere namen je bil, usmrtiti carja in ktera bi gotovo vspela, ako bi včeraj ne zaprli dva oborožena terorista, moža in ženo, in sicer v stanovanju nekega sluge carske palače. Sina omenjenega sluge in nekega lakaja imenom Klep-nikova, ktera sta teroriste utihota-pila, so zaprli. Pričakovati je bilo, da se car še ta teden vrne v Petrov dvorec in teroristi so ga najbrže nameravali tem povodom ustreliti, ko bi se sprehajal po vrtovih palače. Zaroto so zasledili tudi 15. sept., ko so zaprli nekega lakaja in od tedaj naprej so bile aretacije na dnevnem redu. pei.no, so ustaši prorezali brzojavne žice. BEGUNI IZ MEHIKE. Houston, Tex. 28. sept. Iz Ea^le Passa se poroia, da so v minolej noči ustaši. napadli mestece .Tiniii:ez, vjeii mayorja, policijskega šefa in druge uradnike ter jih zaprli. V n ?stn so ostali le nekaj časa, toda brzojavne in telefonske žice so jiorezali, prediio .i ■ bilo zgora j omenjeno jwiiWilo i-m.j.i I-no. Glasom kasnejšega pori čila ■" usta;i napadli oddelek vojaštva iz Ciudad Pori'iri<> Diaz in sicer pri Viktoriji. pet milj južno od Jiir.ir.*aa. -leden vojak je bil ustreljen in par t»:;a-šcv je obležalo mrtvili na lx>ji£fn. O-stale -edaj zasleduje vojaštvo. V Ciudad Porfirio l)iaz vlada ihui«'s mir. toda preko reke dospelo je v Z j. države mnogo mehikanskih beevsov. USTAJA V SAN DOMINGU. E.esna, toda nenevarna. Washington. 28. sept. Mon:ariine-mu oddelku se javlja iz San Dominga, da stori tamošnja vlada vse, kar je v njene? moči, dn zatre revolucijo. Predsednik imenovane republike se mudi sedaj v Monte Cristi, da vodi operacije vladinih čet. Položaj je zelo resen, vendar pa ne nevaren. Avstrija in Italija. Rim. 2^. sept. Poslanec Barzi.ai je interpeliral v zbornici ministra notranjih zndev zaradi avstrijskih manevrov ;ipo italijanskem mor.i'i'', nadalje zara li napadov '4 Hrvatov na Italijane", končno zaradi "atentatov, ki morajo izzivati italijansko politiko v interesu narodnih pravic in mednarodnega miru k odločnemu nastopu proti zvezni državi Avstriji". KRETAXJZ PARNTKOV. Dospeli m: Sofia Hohenbenr 28. sept. iz Trsta s 1201 potniki. La Provence 2S. sept. iz Havre s 1349 potniki. Dagpeti im*j»: Victorian iz Liverpooia. Georgie iz Liverpoola. Korea iz Libave. Celtic iz Liverpoola. Philadelphia iz Southamptona. Columbia iz Glasgowa. Bluecher iz Hamburga. Zeo and iz Antwerpena. Cevi iz Liverpoola. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bremen iz Bremena. Caronia iz Liverpoola. Potsdam iz Rotterdama. Odpluli so: St. Louis 29. sept. v Southampton. Lucania 29. sept. v Liverpool. Finland 29. sept. v Antwerpen. St. Andrew 29. sept. v Antwerpen. Koenig Albert 29. sept. v Genovo. Astoria 29. sept. v Glasgow. Pisa 29. sept. v Hamburg. Odplmli bel« : Kronprinz Vvilhelm 2. okt. v Bremen. Georgie 2. okt. v Liverpool. Majestic 3. okt. v Liverpool. Sofia Hohenberg 3. o*kt. v Trst. R vodam 3. okt. v Rotterdam. Bluecher 4. okt. v Hamburg. La Provence 4. okt. v Havre. Hamburg 4. okt. v Genovo. Zeeland 5. okt. v Antwerpen. Celtic o. okt. v Liverpool. L'mbria 6. okt. v Liverpool. Philadelphia 6. okt. v Southampton. Columbia 6. cfct. v Glasgow. Pennsvlvauia 6. okt. v Hamburg. "61AS NARODA" Li*t Aloveaakih delavcev v Aaeriki. Izdaja slovensko tiskovno dnaHvo F^ANK SAKSER, predsednik VIKTOR VALJAVEC, taj»ik. Inkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 11>06. Zajeto velja list zal\meriko . . . $3.00 " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto.......4.50 " " " pol leta.......2.50 " « četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve _____številki._ •'GLAS NAHODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA« ("Voice of the People") lsbu«4 every dav, except Sunday and Holid avs. Subscription yearly $3.00. Published by the SLOVBNIC PUBLISHING company Incorporated under the laws of the State of New York. Advertisement on agreement. Z i ojjase do deset vrstic se plača 30 cen%»v. Dopisi brez podpisa in osobnosti se Denar naj se blagovoli pošiljati po Mo^ Order. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, da se n.im tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo r aslov-nika. Dopisom in pošiljattam nareiite naslov: "Gla.s Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector. Koncem tedna. Ilura Konvencija! Janko vič pride — <**l*ckmail-blulf >e ni posrečil: vi- vant sequentes!... * * * Po naravnem zakonu se vedno dogaja tako, da obtoženi (Jankovie) piše končno testament za svoje toži-telje... * * * Ako bi bil njegov nasprotnik Francesco Kaka dama. imenova i bi ira članom "Common Scold'' — ?edmorice zlih dam..... * # * Kljub velike j krizi v R,u>iji so se krauituične vloge v tem letu po vseh gubernijah izdatno i»omnožile. Denar prihaja gotovo od napadov na ei-fute... . * ♦ * Tudi to spada k rešitvi gospodarskega problema, ali boljše "'razdelitvi ljudskega premoženja"... * * V e izgleda tako, kakor da postane naš general Funstoa za Špance in Cinaoce krvni pes Funston", oziroma Weylerjev naslednik... IIvala Bogu, velika politična kriza v Wa.ikeganu, 111., -e prične izvrševan: '"Nova 1 )<>inovina ima že 1279 lelenan>v — večino kmve .iije — na s vi jej strani! Njen la>Uii "iKiom" /a S« I nO brezplačnih naro.-nikov—. Tak>» sam;: trli - svojimi eirkularji in t<» ura ve;:dar Dailj [](*U * * Ka- i irards ■s * : venci ji v sem, da • v-ebine: -a je bil Domovina" : Kaj je T raen et omeu" — • h Merry!... lOV Si bank pa j. van krasen in jše v New Yorki :ljučno za dame. p aeilnega klerka : veeema Značilno je imeuo-»žki Ado- Xek sodnik v našem mestu ,ie o >-siKlil neko ločeno gosp> v plačilo •>' o načinu, kojega imenujemo norfjos-prostrejšn ali pa frenč-dts. In sedaj Vam hočem povedati, Mister Editer, od kod prihaja to, da postopajo ljudje, kadar jim je nekoliko vroče, tako, kakor da bi jim preje še nikdar vroče ne bilo in kakor da bi morali vsled tega zgoreti. To prihaja od tega. Mister Editer, ker so dele-gejts /a k >nvenšn v Aperahaus prine-- i seJ>oj iz Vajlden-Villy-Westa za Sjor Francesca razum vročine tudi hjumidity. .Vao je bilo pri prejšnjih konven-šns. tako v ALeghenyju, kakor tudi v Senkt Lili zelo vroče, da je pDStal vsakdo zelo žejen, skrbel je Francesco za razne mik-t- in soft-drinks; ako se i" ni pomagalo, sta z njegovim lo-jerjem nekoliko klela in potem izjavila: "Boys and brethern, have another drink — waiter — ai-around, I treat everybody.' Danes se pa ljudje mnogo uče in mar.jivo berejo o raznih vročinah in hjumidities Šjor Francesca; oni bero 0 njegovih records proslulega Brueeo-lino, raznih. temperejers, tako da -ploh nimajo čens misliti na drugo, nego na vročino. Vzrok temu so pa zopet razni invenšns, kakor for in-šteuc — njuspejpri (Vaš nj uspe j per tudi. Mister Editer, don't 3011 forget it!) Tako postanejo tudi delegejts po vsem drugačni ljudje in oni ne "delajo več za 'korist Šjor Francesca, temveč le v korist svojega pipelna. Ako se sedaj for inštenc imenovani •Sjor jioda tudi na kako hladno mesto, ali ako napravi z ekstra štimerjem 1 zopet: .-team') "a trip up the Hudson", dobi baš, ko se gre hladit, zopet kak ekstri-njuspejper, kteri ne piše druzega, nego skoraj izključno .e o njegovej vročini, o hjumidity- pri konvenšn, o sunstrueks, ki zadevajo le njega in o weatherforecasts, kako se Vide zanj končal konvenšn. Kansckvene temu pa je, da prične Sjor kričati radi vročine in mahati z rokami tako, da mu postane še bolj vroče. In ko se tako dovolj nakriči, prinese zopet Mister Pleškenson nov Extri, v kterein je še za par degries več vročine in za par procentov več hjumidity, nakar se prične mahanje z rokami in divjanje ter kričanje pri Sjor Francesco iznova! Potem mu .ne preostane drugo, nego iskati ohla-jenja. Radi tega gre na trolley ter se pc-ljc iz 44. Št rit a way-down-town v svoj aflfis, kjer naroči svojemu Ka-proneza-baesiju Pali-uru', naj napiše i on jeden Evening-Extri — naravno taeega, da "hladi". Veste, kako bi Jaz postopal, Mister Editer, ako bi bil na mestu Šjor Francesca? Moj principel bi foil: lipo rtov od vročine v Amsterdam Opera Homse ne brati; "h konvenšn ne ho- Lov na race. Napisal Odvssfeus. V. Vračali smo se, plena smo imeli zadosti. Kar zagleda bistrogledi prijatelj Bonifacij v bližini Farjevca celo tolpo rac na vodi. Damjan vpraša: "Al' je ketnon la-dan!" "Je, pa nikar ne streljaj bre« stojala ž njim", odvrne Nalim. "Kanon" je namreč ona velika puška, o kteri smo že početkoma govorili. Enocevka je, sistema Lankaster kaliber 4, z dva metra dolgo risano cevjo, ki strelja tudi na razdaljo 400 korakov uspešno. Patroni zanj imajo tri centimetre v premeru in so dolgi 12 centimetrov. Streljati se mora ž njo na ta način, da se cev položi na železno stojalo, nakar se puška naravna. Kopito se nasloni na sedež v čolnu in nato soroži puška. To v pojasnilo. Nalim in Bonifacij zalezeta race in na 4 strele odbijeta tri. Ostala jata se dvigne in leti naravnost proti čolnu, ki je bil skrit v obrežnem grmovju in kjer se je nahajal Damjan. Medtem ko pes race aportira, zagrenil strel, tako močan, da sta Nalim in Bonifacij pogledala na ljubljanski grad, misleč, je-Ii ni mogoče top odtod naznanjal ogenj — hkrati! pa se slišita dva krepka pljuska. "Ta hudič je streljal!" zavpije Bonifacij in bež tečeta z Nalimom proti čolnu — spozna vsi takoj situacijo. Krasen prizor se jima je nudil tam! Damjan se je krčevito držal čolna, do vratu v Ljubljanici. Nalim zavpije: "Kje je pa kanon?" "Na oni strani v vodi leži!" "Kaj si pa za vraga počel?" "Kaj sem pa hotel početi? Race so čez mene priletele, sem pa urezal po njih, me je pa ta frdamana flinta tako udarila, da sem na eno plat jaz padel v vodo, na drugo pa gvir! Tristo jezer zlodjev naj jo vzame, pa vsak naj bo druge farbe!" "Al' ti nisem rekel, da ne smeš streljati brez stojala? Sedaj pa si skupil, kar si iskal! Prav se "ti godi!" "Lepo te prosim, 'bodi no tiho, pa iz vode me potegni!'' "Ne, prej so spravi na ono stran čolna, kamor je kanon padel. Voda je tam plitva! Kanon vun vzami, potem bomo pa naprej govorili! Ali misliš, da se bom jaz radi tebe hodi po nepotrebnem kopat v Ljubljanico? Za-te je pa čisto dobro, da si se malo skopal, saj se itak drugače nikoli ne koplješ, razen če v vodo padeš! Ali si kaj ubil?" re«e Nalim. "Nič! Samo pol rame mi je skoraj odbilo in pa tako klofuto sem dobil, da je še ne pomnim iz svojih sol-daških iet, ko smo imeli še tiste ve-lie puške Waenzlovke." Damjan potegne .kanon iz vode in se s trudom prikoplje v čoln s pomočjo Nalimovo. "Sedaj bom pa pil! Žejen sem, ; pa ustrašil sem se, misleč, da bo treba vodo pifi! Vode pa ne pijem, *ak, jaz že ne; pravijo, da voda še v čevlju ni dobra! Pa lačen sem tudi ! Kopelj mi je napravila ape-tit!" "Le pij in jej, Damjan, saj si zaslužil", reče Nalim. "Če pa hočeš kdaj svoje življenje končati, sv&tujem ti: v wdo ne hodi! Utonil ne boš nikdar, -ker vode sploh ne piješ!" "Tako je za govor't", odvrne naš Damjan, slastno mašeč v usta polovico cele salame in zamakaje jo z vinom. VI. Prišli smo srečno zvečer z obilnim plenom v Ljubljano. Ni mi treba praviti, da je Damjan oba demijona vina spraznil do dna in med dnevom pokadil cel zavitek por-torik. Zamrmral je samo: "Pol salame je ostalo, al' je ni škoda? Jaz pa ničesar več jesti ne morem!" Dobrodušni Nalim mu je podari! ono polovico preostale salame. Zlobni jeziki pa trdijo, da je Damjan še isti večer použil salamo in pa podarjeno mul raco, ki jo je bil ujel. vn. Prihodnji se srečata prijatelja Nalim in Damjan. Prvi vpraša druzega: "No, Dam-janček, kako j ekaj po včerajšnjem lovu?" "Ti, žejen sem! Kako bi bil jaz šele žejen, «e bi ne bil včeraj nie pil! Saj pil sem pa bore malo! Sedaj grem pa na guljaš k Rasbergerju, ker sem lačen, jej, jej, jej, tako lačen, da me kar trebuh boli! Kar pokonci se ne morem držati!" — In prijel TRPEL SEM CELIH PET LET! Bratje SloTeiici, poslušajte me, kar vam tukaj povem! Pred petimi leti sem hudo obolel ter sem se zdravil. Toda zastonj. Zdravnik me ni mogel ozdraveti in odšel sem k drugemu. Toda tudi ta mi ni mogel pomagati. Tako sem menjal zdravnike in rabil razna zdravila nad pet let. A vse je bilo zastonj. Na mojo veliko srečo sem se obrnil na America Europe Co. v New Yorku in šel osebno tje. Gospod zdravnik mi je rekel, da mi da zdravilo, ktero bode kot nalašč za mojo bolezen. To zdravilo je znašel neki profesor, kteri je bil pravtako bolan kot jaz, a se je trudil toliko časa, da je iznašel pripravno zdravilo. liekel je, da bodeai tudi jaz ozdravil. Prejel sem zdravilo, ga užival jeden teden in mi je pomagalo. Da se gospodu zdravniku in rečeni družbi zahvalim, pošljem jim pismo, ktero naj se priobči po časopisju, da zvedo Slovenci in Hrvatje kam obrniti se in da se pozdrave vsi ktori so bolni. New York 2. septembra 1906. Veleučenom gospodu doktorju od America-Europe Co, New York. Veleučeni gospod! Prav navdušen sem nad uspehom, kterega ste dosegli v moji bolezni. Trpel sem celih pet let in me niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Rečem vam gospod zdravnik, da sem bil teden po zauživanju zdravil, ktere ste mi poslali popolnoma zdrav. Zgubil sem vse bolezni v prsih; čutim se dobrega in sem merjen, da sem zdrav. Zato Vas prosim, gospod zdravnik, da daste to pismo v časopisje, da bodo tudi drugi vedeli in se zaupali v zdravMenje Vam, ter da ne bodo šli k drugim zdravnikom, kteri znajo samo tolažiti, kot so mene. Hvala Bogu, gospod zdravnik. zdaj sem popolnoma zdrav in želim, da bi živeli tisoč let na korist bolnikom in da bi pomagali vsem ljudem v njih bolezni. Bratje Hrvatje in Slovenci, iaz sem rojen v Zagrebu in živim zdaj v New Yorku. Kdor se hoče prepričati, da je res, kar sem napisal, naj pride k meni ali pa naj piše; vsakemu priporočam v njegovo lastno korist, da se da zdraviti pri America-Europe Co. Na veke Vam hvaležen IVA. IS M UD I IN, 477 W. 57th St. New York Bratje Slovenci, mi imamo posebno zdravilo za vsako bolezen. Vsako zdravilo, ktero se odpošlje, je iznašel kak velik zdravnik ali profesor; ta je jedno bolezen proučaval tako dolgo, da je znašel zdravilo, skterim se more ozdraviti tx bolezen. Ta zdravila pošilja naš gospod zdravnik vsem bolnikom, kteri pišejo nam ZDRAVILO ZA SO CENTOV. Naj se oglasijo tisti, kterih niso drugi ozdraveli. Mi jim pošlemo zdravilu na poskušnjo, ktera gotovo pomagajo. Poslite le 50c kot povračilo zastroške pošiijatve. Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate, kako Vam pomagajo. * Nova knjiga za Slovence. Izdala America-Europe Company po zakonih držaTe New York. Stem naznanjamo v tem časopisu vsem Čitateljem da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom: Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. V tej knjigi bode povedano kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravlje-nja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila, da se vsakdo labko ozdravi. Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, i>ošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino. Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj. Pridite h nam ali pa pišite na: Zdravniški oddelek za Slovence v AMERICA-EUROPE CO., 161 COLUMBUS AVE., NEW YORK, N. T. se je pri tem za svoj dobro rejeni trebuh. Tako se je končal' prvi in zadnji lov Nalimov z Damijanom na race — zadnji radi tega, ker je Damijan povsem kategorično izjavil, da se kopat več ne pojde! Tableau!!! Mad j ari preprečili cesarjevo popotovanje v Dalmacijo. Budimpeštanski dnevnik "Pesti Xaplo" priobčuje o vzrokih, ki so preprečili eesarjevo potovanje v Dalmacijo, sledeče senzačno poročilo: Ogrski minister ski predsednik "\Ve-kerle je v avdijenci pri vladarju na-glažal, da bi morali spremljati cesarja na popotovanju v Dalmacijo zastopniki ogrskega ministerstva, ker zahtevajo Madjari Dalmacijo za ogrsko krono. Ako bi se bil udeležil ogrski ministerski predsednik dalmatinskih vojaških vaj, bi bili Avstrijci užaljeni, če bi se jih pa ne, bi nastale sitnosti na Ogrskem. Vladar je pa tudi vpošteval težkoOe, ki bi nastale, ako bi bil obiskal Hercegovino. "Ogrski brzojavni urad" poroča, da je ta razlaga izmišljena. Izseljevanje iz Ogrske. Doeim se je v sedemdesetih letih izselilo iz Ogrske le po 1000 osob na leto v Ameriko, jiii je šlo v osedesetih letih že 25,600, v devetdesetih 40,000, zadnja leta pa po 150,000. Letos je izseljevanje tako narastlo, da odide najbrže do 200,000 osob v Ameriko, tako da se v nekterih okrajih niso mogli vršiti vojaški nabori, ker so skoraj vsi mladeniči v Ameriki. Mnogo nad milijon ogrskih podanikov je sedaj v Severni Ameriki, največ so Slovaki in Rumuni. In namesto da bi vlada skrbela za enakopravnost in gospodarski razvoj teh narodov, pa sklepajo v ministerstva naredbe, kako preprečiti, ali vsaj omejiti izseljevanje z nasilstvi. POZOR ROJAKI V LA SALLE, ILL., IN OKOLICI! Tem potom naznanjam cenjenim rojakom in rojakinjam, da sem si trgovino napolnil z NOVO ZIMSKO, ZGORNJO m SPODNJO OBLEKO. Zaloga velika. Vsakdo si lahko izbere zaželeno. Podpirajte torej svojega rojaka in ne Židov! Pri poročam se najvljudneje za obilen obisk. Spoštovanjem * PRANK ČERNE, 154 3rd St., La SaJle, HL Slovenski katoliško a podp. društvo svete Barbari Xa Z}edln]ene države Severno Amerik©, Sedež: Forest City~, Pa. 3«* tanuarja 1903 v državi Pennnvt- ^.t ,'rf, -o-o- ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN PELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJPIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa« Blagajnik: MARTIN MUITIČ, Box 537, Forest City,* Pa. NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 2S, Forest Citv, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Durvea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 103, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR. Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest Citv, Pa, ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je *'GLAS NARODA". POZOR, ROJAKI! Podpisani naznanjam, da mi je ušla žena ter mi je zapustila fanta 20 mesecev. Doma je iz Škofelce pri Ljubljani. Šla je z možem Mike Hauptman, kteri ima ženo in 5 let starega fanta v Hrastniku, Spodnje Štajersko. Zmanjkalo je pri nbegu meni $200, bratu od ubeglega m^ža pa $45. Kdor izmed rojakov po'jve za njih naslov, naj ga blagovoli naznaniti meni, za kar mu bodem zelo hvaležen. Žena je stara 18V2 leta. Charles Grušovnik. P. O. Box O, Hezron, Colo. (26-9—9-10) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cenj. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah. FRANK SAKSER CO. ('^Glas Naroda.") NAZNANILO. Rojakom ▼ Johnstownu, Pa., in okfr lici priporočamo našega zastopnika & Fran Gabrenja, 519^ Power Street Johnstown, Pa. Dotičnik je pooblaččen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi. TJpravništvo "Glasa Naroda". »iid^n^Trrtf"' .......... Pozor Slovenci v Clevelandu! Podpisani priporočam vsem Slovencem v Clevelamlu in okolici svoj dobro urejeni Saloon "Bank Cafe" na voglu St. Clair & Willson Aves. (55th Street.) Imam vedno pripravljen dober mrzli in gorki prigrizek (free lunch). Slovence postrežem z pristno pijačo ter dobrimi smodkami. Za obilen obisk se priporoča MATHIAS STEINEN, 5501 St. Clair Ave. N.E., Cleveland, 0. Preobrat v zdravništvu, Vsak bolnik bodisi od blizu ali od daleč, ako se obrne na nov, velik, UINI= VERSAU MEDICAL INSTITUTE t New Yorku, zadobi znova svoje zdravje. Vsak dan dospe več sto zahval! Gospod profesorl Berite, strmite! Tem potem se Vam jivno zahvaijujem g<»spod profesor, >138*1, strokovnjak Universal Medi'«il Institute \ New Y«nUu. ker '^'^wffj ste me ozdravili, prsne bolezni, krouične bolezni v ilusmkii, •%-V- .SUH zapiranja, splošne oslabeluoli. ku.^ij.., potenju po ni-ti, : oinai.j čv ^ \ zalije teka, bolezni na maternici, belega toka; ter me je zdra- vilo <» zdravnikov, kteri so vsi rekli, d«i se morsun eperneiji podvreči. Ali ozdravela sem tek. m enega meseca, tt j se .^e enkrat gospod profesor za ozdnivl jen je zahvaljujem iu Vas y j v if'/^^T) toplo priporočam vsem slovenskim imam, ktere so bolne, da se obrnejo na Vaš Institut, kjer se''"iii bode njih boh /.i.i rešilo. Prostovoljno Vam tudi prilagam svojo sliko s pristavkoni, da jo ponatisnete v listih ali novinah. Toliko resnici na ljubo. Marija Dragar, 520 Ave. C., Uayonue N. Y. Spoštovani gospod I Jaz podpisani potrjujem, da sem oolebal več kot letodnij na vnetju mehurja, ter vnetju spolnega uda, bolečine v hrbtu zaprtje, in občem oslabljenju, ter me je več zdravnikov neuspešno zdravilo, in pri Vas sem dosegel toli zaželjeuo zdravje ko sem pričel rabiti Vaše zdravila ktere ste Vi gos j km i profesor Universal Medical Institute tako spretno sestavili, in sicer v kratkem času enega meseca. Kadovoljno Vaui pošljem to priznanje, iz hvaležnosti do Vas ko ste me tako uspešno zdravili; ter Vam obenem stem listom skupuj dovolju jem svo- / jo sliko ponatisniti v časnikih. Pripomnim še, da lahko prisegam na to, kar sem pisal. Ivan Mankoč, 75 14th A ve., Newark, X. Y. Če stanujete v Xew Yorku pridite osebno in se Vas bode preiskalo s i X ŽARKI F pomočjo teb je mogoče Vaše truplo pregledati kakor odprto knjigo, iti profesor Vam bode dal najboljša zdravila; noben drug zdravnik nima t jliko zaupanja v svoje zdravila kot naš profesor v svoja. TORAJ KAJ HOČETE ŠE VEČ! bol cz- II, ti. Ako stanujete daleč izven New Yorka, ter bi radi vedeli, kakošna je Vaša ko mi blagovolite odgovoriti na sledeča vprašanja: Ali trpite na: trganju, utripanja srca, kake druge bolezni, kožnih bolezni, oči. u-šesa, v nosu. v grlu ali j.rsili? Yam )Z|*»dajo lasje ? Vas boli v želodcu i Trpite h i a krvavenju (hemoroidah)? Imate sifilijo na spolnih udih i Ali ste morda ne/moži i Trpiie na nerrozuostiž Ste li navdušljivi (navduba)? Čutite «'«'lečiu * vt»-el»nJm a'! čvevih ? Ne morda onesvešc»te, ali da padate v omotice? Hodile li r*dno na potrebo C'-iite b bcn.e v maternici? Ali trpite uiordx nabe'em toku ter nepravilnem mesečnem toku ? Zdravil Vam nernuil im* < obratno pošto pošljemo, če se nahajate v kterej koli državi Zjedin jenih držav, Mtkciki ali Kanadi. Zdravilom ktere mi pošiljamo, lahko slepo verujete, ker one Vam bodo prejsi.j * z.lravje povrnile, ker so tudi pri drugih bolnikih pomagale. Ni nikakošna prevara ali goljufija ali ste v bližini ali daleč od New York:i, <<• Vas zd a vi, ne da bi z »nmdili svoje delo. Ako ote bolni m Vas niso mogli drugi zdravniki ozdraveti, tako se obrnite še do I*ui- ▼erMl IMUal Institute. Uradne ure so: vsak dan od 10 do 12, in od 2-6 p. p. V nedeljah pa od 10 do 1 ure pop« Idau. To je naslov : UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE^- 30 Vest 29th St., (poleg Broadway) HEW YCRU, R. Y. Jugoslovanska Inkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota, Sedež ▼ ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Ca!umet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. B.oc 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mmn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, »47S Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ. II. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. IVA N KERŽISNIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNT ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4«21 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. IT. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP Pl.ZDIRC. III. porotnik. 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vr , v.i zdravnik Jednote: Dr. M Ali TIN J. 1VEC, 711 N. Chicago Street. Joliet, 111. Krajevna dru-tva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov ;:stine na p-lavncj.fi tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, , svojem tajniku in b< benem drugem. Denarne pošilja t ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOnN (";Ot"ŽE Box 1('~>, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-p,.,, | • ikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatr« tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pri. . be od strani krajevnih društev Jedn«te ali posameznikov P^i ce pošiljajo ra predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4^24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki ▼sake pritožbe. ^ Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". Mini .-t OROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Poskusen samomor. Iz prvega nad-lopja hiše Št. ti na Marije Terezije ceste v Ljubljani je skočila nedavno oedemnajatletna služkinja Amalija Pirnatovc, a se je k sreči le lahko poškodovala. Vzrok poskušenemu samomoru ni znan. Roparski napad. Dne 9. sept. je pa-&cl kozliče v go j zd u osem let star fantič iz Kala, ambruške župnije. Kar naenkrat pride neki človek z nožem v roki, prebode vrat enemu kozliču ter ga skuša spraviti v vrečo. Fantič kliče na pomoč, a tudi njemu preti tujec i nožem. Ko pride pomoč, zbeži ropar. < >ble<"en je bil kot Italijan, govoril je ln>ko. Vso stvar ima že orožništvo v prišel po noči z vozom iskat ter jih odpeljal okoli 3 m. Ribe so zastrupljali tatovi r Krki med Gornjo Stražo in Zalogom že dalje časa, vendar so jih zdaj dobili, da bodo občutno kaznovani. PRIMORSKE NOVICE. Zaplenjena ladija. V Opatiji so zaplenili 201etnemu Josipu Bognarju ladijo, ki jo je hotel prodati za deset kron. Sodijo, da jo je ukradel v reški luki. Obesil sc je v Trstu 591etni zidar Anton Petrinja v bližnjem gozdiču pri sv. Alojziju. Izpred porotnega sodišča v Celju. N e n r a v n o s t. Ključarski mojster Valentin Graschina iz Šoštanja je bil zaradi hudodelstva nenravnosti, storjenega na štirih mladoletnih deklicah, obsojen na eno leto strogega zapora. "Vahtarica" trdi, da je Graschina rokah. i Oče požigalec. Due 9. sept. je pogorela kočarju Staretu v Primskovem pan slavistični agitator. Najbrž se je hiša, hlev, skedenj, dve lopi in kozo- moral Graschina večkrat pri "Vahta- fekoue pa le za ima 2200 kron, zavarovan n. Zaprli so pogo- kro An rici" zna! Stareta. je bil -i ker rt s u Ml Divjak. Kočarjev sin Jožef Rozman v Podrečah pri Kranju Ivana Bur-•rja zabodel z liožom v ramo in mu izadel • > cm dolgo zevajočo rano, u Franc a pa, ki je šteje vr^el na tla, ko ga devetkrat zabodel z da je nezavesten oble-ure umrl. Ivan Burger poškodovan, da mora ležati. Mori-<- i. id Lu niati. »v Zara > tajni Franc ca zaušnica. Jožef t:,ik na Javo r* iku, je aika Antona Sterna v nek _ra majhnega dol-udaril ]>o levem ušesu, ltr^al liobnie. Tkavc je 200 K denarne globe, i ubil. Anton C vek, ♦•stniku Ant. Smuku v »e je napil 30. rožnika le žganja. Močno pijan je pribil poldneva domov. Razsajal u hleva in preklinjal sohlapca Lukanca. ki j«- ležal na hlevu, il se je z motiko in podal na Lukanca pretej>el. Ko je t-tečo nevarnost, pograbil ipa'o it. i d ž njo udrihati ku. Slednji je moral v vdaj udarce odbijati, <■ pi tako nesrečno za-i levo -enee. da se je zgrudil in drug dan IV umrl. C vek >e za-ne v- ra nič spomi-v pijanosti storil. So-ndilo zaradi prestopka življenja na osem me-zapora. ravnosti sta bila a vi jena K. Spiess prisiljenca ljubljanske •e in -icer prvi na dva pa na eno leto težke bi I pre t IU Cv rami)« trogeirj i n e Zecb, Pretep zaradi peresa. V Zadragi je na-tal v Rojčevi gostilni med fanti prepir in pretep zaradi nekega peresa. Pri tem je kolarski pomočnik Jožef Svegel z noJ.em opeto-vano vrezal fanta Janeza Dacarja ter mu zadal več lahkih poškodb. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe. Po ceni je prišel do drv neki neznanec v Kami i ji pri Novem mestu. Rodbina ClarLci jih je imela tam zloženih okoli 30 metrov. Te drva pa je nekdo tura! Bojkot laških trgovcev na Reki. Nedavno je prispelo na Reko več hrvatskih trgovcev iz P rimo rja, ki so imeli trgov-ke zveze z laškimi tvrd-kami; poravnali so pri teh svoje račune in jim povedali, da v bodoče ne bodo več jemali pri njih blaga. Tr-odo več pri njih kupovali. Tudi več istrskih in dalmatinski!' trgovcev se je odloČilo, da odpovedo vse svoje naročbe pri laških firmah. — Z bojkotom bodo Hrvati brez dvoma najhitreje ukrotili objestne Lahone na Reki. Trgovski bojkot bi bilo tudi izvrstno orožje v rokah Slovencev v boju proti Nemcem, toda ža-lilnig v nas ni v to potrebne narodne energije in odločnosti. Kulturno osvojenje Reke. "Agr. Tagblatt" predlaga v uvodnem članku, naj bi se osnovalo društvo, slično onemu sv. Cirila in Metoda za Istro, ki bi imelo nalogo, da s kulturno ak-< i.jo pohrvati Reko. V to svrho bi se moralo najpreje početi s šolami. "Tagblatt"' pri poroča, da bi se nabrani prispevki za Strossmayerjevi -pomenik p nabili v to svrho. Isti list i asvetuje, naj bi se osnovalo trgovsko delniško društvo z imenom "Petar 1'reradovič" z 2000 delnicami po 2000 K. Takšno podjetje bi bila največja korist za Hrvate na Reki in bi pripomoglo, da bi Reka v kratkem po-stala hrvatska. Odstop dalmatinskega namestnika. Rim, 12. sept. *' Tribuna" poroča, da je stališče dalmatinskega namestnika Na rdeli i ja omajano vsled zadnjih spopadov med Italijani in Hrvati, vsled česar je tudi izostalo cesarjevo potovanje v Dalmacijo. "Tribuni" se poroča z Dunaja, da pade Nardelli kot žrtev tistih krogov, ki bi radi imeli na tem mestu Nemca. Javno nasilje reških Italijanov. Na Reki je dne 11. sept. šest Italijanov napadlo neko siromašno ženo, ki je Hrvatica, in so jo vlačili semtertje ter jo suvali in sploh strašno grdo ž njo ravnali. K sreči ji je prišel na pomoč dober človek, ki jo je osvobodil krutih pohotne že v. Napad se je izvršil pred hišo, kjer ženska stanuje. Italij anom torej ni dosti napadanje na Hrvate, zdaj so začeli divjati še nad Hrvaticami. Taka je laška kul- BAT.KANSKE NOVICE. Visoko starost je učakala starica Višnja Mirkovič v Sarajevu. Umrla je nedavno stara okoli 104 leta. Ko je bila rojena, v Bosni še ni bilo nobenih matrik. Izmed deset otrok ji živi samo ena hči, ki je danes že stara mamica, že zdavnaj vsa siva. Starka je bila zadnjih sedem let slepa in je pet let neprestano ležala v postelji. Nemiri v Macedoniji. Carigrad, 12. Septembra. Dne 9. sept. je napadlo 150 grških ustašev bolgarsko vas Smi-levo blizu Bitolja. Konzuli varstvenih velesil, ki so takoj odpotovali tja, so dognali, da je bilo dvanajst oseb ubitih in osem hiš požganih. RAZNOTEROSTI. Najmanjša šela na Nemškem je ljudska šola na gradu Schammburg, ki že več let ni imela več kot štiri učenca, sedaj pa ima celo samo enega. Seveda ni treba za šolo skrbeti vladi, temue je zanjo posebna ustanova. Ko se je leta 1848 naselil na gradu avstrijski nadvojvoda Stefan, je ustanovil za otroke svojih dvornih uslužbencev posebno šolo in obenem je določil, da morajo vsi njegovi nasledniki skrbeti za zdrževanje javne ljudske šole. Sedaj imajo grad knezi Wal-ileck. ki imajo na gradu le malo osob-ja, tako da je le eden šoloobvezni otrok. Vkljub temu pa se učitelju ni treba bati za svojo službo, ker je nameščen dosmrtno, ako bi tudi ne imel nobenega učenca. Pred denarjem beži. Politična oblast išče že več mesecev postopača Loebla, da mu izroči 200,000 kron, ki mu jih je zapustil neki sorodnik. Loebl, ki ima menda marsikaj na vesti, ali pa se vsaj boji, da bi ga zaprli zaradi vlačugarstva, je takoj zavohal, da ga iščejo oblasti ter se začel pod raznimi izmišljenimi imeni skrivati. Seveda ne sluti, da ga iščejo z denarjem. Nedavno pa je došla iz Oseka še nepotrjena vest, da so našli Loebla mrtvega, ker je umrl lakote. To bi bila res prehuda usoda. Bogat mož in umrl bi lakote! Največje morske vaje na svetu so se pred kratkim vršile; proizvajala jih je angleška vojna mornarica. V teh vajah je delovalo 409 bojnih ladij in sicer 61 oklopnic, 85 križark, 26 signalnih ladij, 129 razdiralk, 83 torpedovk in 25 podvodnih čolnov. 400 ladij je bilo v treh dneh postavljenih v popolni bojni red. Vkljub brzini v mobilizaciji ter dnevnim in nočnim operacijam se je primeroma kaj malo nesreč pripetilo. Anglija pa je s temi manevri pokazala, da v resnici zasluži prvenstvo med vsemi pomorskimi državami. Idila z italijanskih železnic. Brzo-vlak Milan-Benetke se je nepričakovano ustavil sredi proge. ''Ali smo že v Veroni?" so vprašali prestrašeni letniki. "Ne, ne!" je odgovoril sprevodnik, "krava je na progi!" Kravo so nagnali in vlak se je začel zopet premikati. Cez nekaj časa pa je že znova stal. "Hudimana vendar." je zaklical jezno potnik, "ali imate že zopet drugo kravo na progi?''—"Ne, ne!" je odgovoril sprevodnik, "ravno tista krava je. kakor poprej." Japonski generali v — hlevu. Na Japonskem nameravajo povzdigniti živinorejo, da bi imeli najlepše vole celega sveta. V ta namen potujejo vladni pooblaščenci po vseh živinorejskih deželah, da kupujejo najboljše plemenske bike. Odposlanci so prišli tudi k nekemu uglednemu Švicar- j ^ skemu živinorejcu, ki jih je peljal v svoj u zorni živinski hlev; Japonci pa so bili zelo presenečeni, ko so nad ja- j sli najboljših volov čitali imena Togo, Kuroki, Ovama in drugih generalov iz rusko-japonske vojske. Z volčjimi črešnjami se je zastrupilo v Leobersdorfu pet otrok. Trije so že umrli, dva pa se še borita s srmtjo. Namesto zdravila strup je dal po pomoti v Florenci lekarnar stotniku Fangieriju, ki je kmalu umrl. Mnzikantov račun. Sloveči gosi ar Paganini je dobil leta 1838 od nekega bogatega Parižana, in sicer za dvanajst ur, ko je poučeval njegovo hčerko v goslr.nju 2400 frankov, za osem domačih koncertov, ki jih je priredil pri njem med obedom pa 24,000 frankov, skupaj 26,400 frankov. Predor skozi Montblanc. Francoski inženir Monod je dobil od italijanske vlade koncesijo, da prevrta železniški predor skozi Montblank ter se na ta način zveze Francija po direktni železnici z Italijo. Predor bi bil deset kilometrov dolg ter bi veljal 80 milijonov frankov. Vrtali bi ga šest let. Sedaj se pogaja s francosko vlado. Svetovna razstava časopisov. V mestu Cbristchurch na Novi Zelandiji otvorijo 1. januarja 1907 svetovno razstavo, na kteri razstavijo med drugim tudi časopisje celega sveta. Razstavni odbor prosi potom javnosti vsa uredništva, naj pošljejo svoje tiskovine na naslov: The Secretary "World, Modern Public Prints Exhibit Committee. Christchurch, New Zealand (AvstwdijaL Iščem JURIJA VRVTŠČAR, doma iz Grabovca št. 60 pri MetiiKi na Dolenjskem. Imam se z njim c važnih stvareh domeniti, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj, da mi blagovoli naznanit: njegov naslov. Anton Vrviščar, Box 137, Cumberland, Wyo. JOHN KRACKER EUCLID, O. Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera t kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Kadeče vino (Concord) prodajam po 50c g&lono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRIN JE VE C, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOYEC $2.50 gaiona DROŽN1K $2.75 ga Iona. — Majmanjr no.-ode za žganjt čil«m je priložiti denar. Zs obi>& naročil* ->t pripiwo^a JOHN KRAKER Euclid, Ohio. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO 6RENK0 VINO po najboljšem navodilu, Iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. j^llimtlB i ^IŽIIlillii'" i^uuifl* »nUiuurtitta - —" n^Mn UMI, .■flaji-olez;iii moške in žonslie. POZOR ! Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimaj'o pismenih zahval ali slik od ozdrav-jemh bolnikov ! Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili— potem je popolnoma naravno, da se jim ljudje ne zahvaljujejo. Tudonašamo parslik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS. M. I., v zadujem času popolnoma im do kraja tzdravil. Ozdravljen: bolezni v pfsA, težkega dihanja in slabosti. VLADIMIR S. JOVANOVICH, New Albany, Ind. Ozdravjen : bolečin v križu in rheumatizma v rokah in nogah, JOŽO PERN AR, Bo* 212. Richmond, \V. Va. Ozdravljena:težke prsne bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA. KUHOR, 10113 Commercial Ave., Chicaeo, lil. Ozdravljen : Rheumatizma in stisnenja mehurja. BOŽO DOBRAŠ, Bo» 51 Boston. N.Y. Ozdravljen: Dispepsije in želodčnega katarja. MILOŠ LAVRNIC, A. V. S. Co. _Ltadville. Colo. Ozdravljen: prebadanja v rebrih. MARKO TRBOVIČ, 23 River Bank. Kansas City. Kans. Ozdravljeni: t>oležni v prsih želodčnega katarja teikcjTB dihanja in bolezni srca. MICHALINA MOKRAWlČKA, 45—5th Street, Passaic, N. J Imamo še na stotine dragih pismenih zahval od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi poniani-kanja prestora nemoremovsih naenkrat abjaviti. - Zatoraj rojaki Slovenci ! Predno se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet ako ste bolni, slabi ali nemočni — ali ako Vas drugi zdraviki niso mogli ozdraviti, — točno in brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko ste stari— koliko časa traja bolezen ter vse glavne zna. ke bolezni Ako % am bolezeni popolnoma znama, pišite po knjiga Zdravje katero dobite zastoni ako pismu priložite nekoliko poštmb znamk za poštnino, — Pisma naslavljajte na slediči pa^lov ■ DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, I 140 WEST 34tli ST NEW YORK, TV. Y. potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. " Kedor hoče osobno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od ,0 predpoldnem do s popoludne. - ob nedeljah in praznikih od ,odoi. VESELJE ŽIVLJENJA ^——I—BW3 zamore možki in ženska uživati le tedaj, ako sta POPOLNOMA ZDRAVA. 1 Ljudje, kteri imajo kako bolezen v želodcu ali na jetrih, so vedno slabe volje in sami na sebe jezili, d očim so oni, kteri imajo dober tek, veseli, energični in prijazni ter polni humorja. Nikakor pa ni težko, ohraniti si dobro prebavljanje, kajti JOSEPH TBINER'0 t Trinerjevo ameriško & ** grenko vino »DECSSTCRr > Vam bode vedno podelilo dober in zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena brana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja. Povpraševanje po tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam neprestano pojavljajo razne imitacij«1, s katerimi se hoče preslepiti odjemalce; nasi čitatelji pa dobro vedo, da je samo TBINERJEVO II MIŠKO GRENKO VINO PQUT0 kot najpopolnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno vino na svetu. Dober tek« Dobra prebava« Dobro zdravje, Jake mišice, •Jake ž i v ce. Dolgo življenje. To je, kar Vam jedino^to sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, da se z vporabo te^a sredstva izognete mnogim boleznim. Rabite je kot prebavljalea toniko, kričistilca in prepreeitelja raznih bolezni. PozorJ Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne smete piti alkoholnih in hmeljevih pijač. V LEKARNAH, V DOBRIH SAUOONlH. Jos. Triner, 7^9 South Ashland Ave.* Chicago, III Jamčimo i*v _ rrt in polno moč naslednjih posebnosti: Trinerjev liri nje vec, Slivovk«, Troj'itijevec in (ugnsc. ggggHHB| "Winnetou, rdeči gentleman Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. >te vi bili pravzaprav, ko smo se prvič videli v St. Louisu? k tor: ;e ubijal otrokom abecedo v glavo in jim na prste do- nati po ' da sem i "Pr pev Zd , k. t M naj le ostane kot je. Popolnoma zastonj bi bilo, da ■ M!',-. k Sti.no v govor, sicer malo smejoč ali vendar ne- ••St' M i koi .-.-no. stara soil a! Nemogoče je shajati s teboj! Ti !.•■(-. .brii' - ii; po v« s v~e narobe in vlačiš na desno roko levo rokovico! o > ' t» rhand. bi si prepovedal enkrat za vselej tega večnega green borna." •■A i i inore -ploh kaj ugovarjati? Saj je res, on je!" • m. ,,si! Mi se noramo njemu zahvaliti za naše življenje. Med • . »t- ruti 7. menoj in teboj vred ne napravi niti jeden tega, , i.. M ! ."a bi mi njejra varovali, varuje on nas; to si zapomni! i ,, ;,; , i, , i , bi ! ■ sedeli tak . veseli tukaj in ti bi ne gladil tako brezskrbno svojo staro ponarejeno lasuljo!" •K i',, < i cjt i,,i lasuljo? Reci mi to še jedenkrat! To je prav prava lasulja. (> še ne veš tesa. pa poglej!" Sname jo in drži proti solneu. "Preč. preč s to kožo!" se smeje ta. Sam strese zopet z jrlavo in pravi z očitajočim glasom: "Sramuj se, Dick, da imenuješ kras moje glave kožo! Kaj taenia bi si me bil mislil od takejra dobrega tovariša, kot si ti! Jaz te ne razumem, da ne znaš ceniti vrednost tvojega starega Sama. Jaz vas kaznujem z zaničevanjem in po iščem svojo Mary. Moram vendar videti, kje je." Zamahne z rokami malomarno po zraku in gre. Mi se smejemo za njim, ker je bilo res nemogoče, mu kaj zameriti. Drugi ilan se vrnejo opazovalci, kteri so skrivaj zasledovali Kiowe; naznanili >o, da so odhajali ti brez počitka in da ne namerjajo podvzeti nobenih sovražnosti. (Dalje p* iodnjiž.) (Nadaljevanje.) 'Kako je pa prišlo do tega, da se je moj Old Shatterhand priklopil tatovom zemlje? Ali ni vedel, da je to zločin nad rdečimi možmi?" 4-Lahko bi si bil to razjasnil, a nisem mislil na to. Jaz sem bil vesel, da zamorem postati surveyor, kajti plačali so me zelo dobro." "Plačali? Jaz mislim, da še sploh niste končali. Ali se vas je plačalo, predno ste končali delo?" "Ne. Prejel sem predujem in opravo. Kar sem zaslužil, se mi izplača šele po končanem delu." "In zdaj si torej ob ta denar?" "Da." "Ali je dosti?" "Za maje razmere zelo dosti." Molči nekaj časa, potem pa pravi: "Zelo mi je žal, da trpi moj brat radi nas tako škodo. Ali nisi ti bogat?" "Na vsem; le glede denarja sem revček." "Kako do%?o bi bili morali še meriti, da bi bili končali?" "Samo nekaj ikiij." "Uff! bi te poi-*«I tak« kofc zdaj, bi bilf nekaj dni poznejo napadli t.-io we." "Da Ui bii za mogel končati?" vprašata čudeč se njegovi plemenitosti. "Da." "To se pravi: ti bi nam Wil dovolil končati tatvino?" " Xo tatvino, ampak merjenje. Črte, ktere delate po papirju, nam vendar m- morejo nič škodovati: s tem ni še tatvina izvržena. Ta se začenja šele te.iaj, ko pridejo delavci bledoličnikov in začno graditi cesto. Jaz bi ti---- Obmolkne malo 4»t bi hotel nekaj natančneje premisliti. Potem pa nadaljuje: "Ali bi ti moral imeti omenjene papirje, da dobiš deaar?" "Da." "PtT! Potem ti ne bodo izplačali, ker je uničeno vse, kar ste risali." "Kaj m1 je zgodilo z našimi pripravami?" "Vo; ki so jih hoteli 'razde jat i, a nisem jaz dovolil. Četudi nisem obiskaval >ol bledoličnikov, vem vendar, da ima tako orodje veliko vrednost; zato - i;, zapovedal. naj ira skrbno shranijo. Prinesli smo ga semkaj m dobro .-pravili! .laz -a hočem svojemu bratu Old Shatterhandu izročiti." "ih.ka ti. Sprejmem ta dar od tebe, dasi mi ne prinaša naravnost i ob< c koristi. A draw mi je. da zamorem orodje zopet oddati." "Tebi torej ne koristijo?" "Ne Korist bi imel le tedaj, če bi zamogel končati merjenje." "Saj nimaš vendar papirjev; te so uničili.'' "X . Jaz - m bil tako previden, da sem delal dvojne risbe." "Torej imaš ti Še druge?" "Da, tukaj v mojem žepu. Ti si bil tako dober, da si zapovedal, da se mi ne -me ničesar odvzeti." "Uff, utT!" T., v/..lik donel kot začudenje in zadovoljstvo; potem obmolkne z p« kot — 11: ptzneje zvedel, * mu je v srcu rodila misel, tabo plemenita, ,ia bi ><■ ne mogla roditi v srcih belih ljudi j, še manj, da bi jo uresničili. Za nekaj časa vstane in pravi: " Pojdiva domov. Mojega belega brata smo mi oškodovali. "Winnetou huče . • b. t za nadomestilo te škode. Toda najprvo se m®raS pri nas popolnoma odpočiti." Vr- v;i >, v pti. blo, kjer smo tisto noč prvič spali štirje beli kot svobod;, i '■.]. id je. Drutri dan kade mesebno če se jim ima kdo toliko zahvaliti kot vi nam. Kdo ir Hišni n kazovai. u<'-avaiija in vas vlekli z občudovanja vredno krotkostjo I. i .« so i.i- notim. Mi smo gledali na vas kot mati na svojega . -r-,.a a!i k ' kouija na raeo, ktero je sama zvalila. Pri nas ste prišli po-!.._■■ .. . p.:<•.'•:i: mi smo ti«ti. kteri smo pomagali vaši zapuščeni pameti. tia 11 -:.I.• a . z.iaj pa zdaj kaj pametnega. Kratkomalo: mi smo bili vaš , . • sirie in teta: nosili >mo vas na rokah, preskrbovali vaše telo > - ., • iiii; ,n i/ki. vaš duh pa nasitili z našo modrostjo in skušenostjo. Zalo pa sinemo pričakovati od vas časti, spoštovanja in hvaležnosti; vi ne? >•:,.-<.• o r:': i-. t mlada raca, ki zbeži naravnost v votlo, kjer se moramo na. va-» k 'J žalostno potopiti. Ves Čas ste delali baš nasprotno. Mene i. -'.!<■ o 1 h< 11 v moji -tari lovski suknji, ko vidim ljubezen in požrtvovalnost jHtpla aro z neposlušnostjo in nepokornostjo. Če bi hotel naštevati vaše pn-iopk<- j m > vr.-ti. bi nikdar ne končal. Najslabše je pa bilo, da ste od-\ ••/;»;. oba u;a v avja, ;.e da bi nam to povedali. Tega ne morem ne odpustiti, : , |M./;tb;: i a vrrn In »leni očital, dokler bodem tičal v moji stari koži. Po-- , te hii av-ke molčečnosti ni><> izostale. Mesto da bi nas včeraj lepo t.a ko! jut', • za . i in mrrvarili, tako, da bi bili danes že v večnih loviščih indija vili, pa i a< ni.-o niti vredne smatrali mučiti nas. Sedimo s polnim živ-! . . -:. in dobrim zdravjem v tej oddaljeni puebli, kjer si na vse načine pr /a i.-va.o pokvariti t.am želodec s svojimi slaščicami, napravljajo iz navad-.• _ t gre« niion a. k t -te vi, kar pol Boga. Za to nesrečo se imamo zalivali! i ie vam v prvi vrsti zato, ker ste prav potuhnen plavač. Toda ljubav je vedno in povsod nepojmljiva ženska; čimbolj se jo zlorablja, toliko bolj !-e jo čuti. Mi vas za .-'-daj še ne vržemo iz našega srca in naše družbe; ho-.. ; o vam ! a Mit i živega oglja na glavo s tem. da vam odpustimo, seveda s po-_-oj. m in \ t;-a i v.a i. da nija, aikelja ali medenin«!. Cena t?r vrrstaiai W »d $45 do Za vsako hišo koristne in ja-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga Kneipp, "Domači zdrav- n i If " lil K; 75 cent. Dalje: arnika, Wgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olj«, mata, melisa, pelin, pripotec, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, šentjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva. Pišite p* knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL t«r priložite znamko za o centov. Priporoča »e K. AUSEN1K, 1144—40th Street, Brooklyn, N. V. IZDELOVALCI DOG DOBE DELO! Dober les, velika plača in stalno delo celo leto v Arkansasu. — Max Fleischer, 258 Grove St., Memphis, Tenn. — Pismeno obrniti se je na: Anton Kosmerl, Watson, Desha Co., Ark. (18-9—18-10) ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN MAJ CENEJŠI DNBVNTK! POGODBA ZA IZDELOVANJI DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodb« sa francosk« deg« in sa dog« sa kadi Posodimo tudi potrebni denar sa izdelovanje dog. Ako imate dog« aa predaj, pišite nam, naši pogoji so ogodmi. FB2EDLAENDE& k OLIVEN CO ihreveport. La. P. O. Bex Ml Rojaki, naročajte se na 4*Gla« Naroda", največji in najcenejši dnevnik. Zdravju najprimernejša pijača je LE1SY PlVO^d> ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L©l«y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-jH 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakai bi kupovali za drag de-, kar si lahko sami napravite in sicer za si) odstotkov ceneje. Mi proaaja-mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. $ - a 1JzXječek kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker )» ]C odllkovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. |j Napravi jati žganje in likerje ni težko. 5 Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nii ; (ft tam Je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker Jam-1 S čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa)« if. Vas ta 8(1 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja ktereca bi V ffj morali izdati, plačate le 20 centov. f1 " SPRICFVAI O Po italijanskenTzakonu sklenjenem 24 junii'a r 1^95 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav- nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat. ^ | Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več. ^ Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo/i\ mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja: 1 liter slivovke.^ 1 ,, , Vlahova|_ 1 ,, Maraskir.a 1 „ Kimljevca 1 1 iter Pelinovca • ; 1 ,, Konjaka | J 1 ,, Brinovca 1 .. Ren.a ^t ' 1 liter Chartreussa 1 ,, Ferneta 1 ,, Absinta 1 ,, Anisetta. RED STAR LINE Prekomorska parooradna čiuzba „Rudeča zvezda" posreduje redno vožnje s poštnimi parniki med New Yorkom In Antwerpesci^ ♦ ♦ 4- * Pfailadelphifo in Aoiwerpenom I _ 12 litrov (3 galone) samo zo tri dolarje. y jj Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako & n se delajo razna žganja. _______ ^ Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- * koj [rečene izlvlečke in knjigo. Brez derana se r,e odpošilja. ||__NADALJE PRODAJAMO {&. vsemogoče parfume iz starega kraia in sicer jeden liter za en dollar. r1 | Prcdajtmo zdravilno milo ?a lišaiatto kcfo in lažne prišle na njej- naše k) milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago' JJ, iz telesa.; Bg*"'"" & ' ffeN ___TMI JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. I M Fišite rrm zruj liro, fr:koli roiutu^tte tukaj aliv starem kraju | » , IPoskusite pravlEko zdravila iz latcriiciiia "Orosi", ktera imamo za vsa- ko bolezen. ___ l Pisma in vse poizvedbe'naslcviteTna£. - r> ■ america-eOrope company 161 ("01.V M HI S AVE..' ; r • SEW VOHK. X. V. eompagnlB Generale Mlačne. |Francoska parobrodna družba. Frevsipetaik^ o sledečimi poštnimi parniki t VADERUND in fiiaka 12017 ten. j KROGNLAND........... 12760 ton ZEELANO........,.. £305 ton, j FINNLANG..............I27S0 ton Pri cenah za n-dkrovje so vpcSiete t potrebščine, dobra hrana, najboljša poAtrvibs. Pot čez Antwernen je jedna najkraj?ih in na^prijetncjSih za potnike IzaC Avstrijo £ na Kranjsko, Siajfsko. Koroške, Primorje, tlrv«tsko, Dalmacijo r druge dele Avstrije. . , 11 NEW YORK A odpliajejo parniki vsako soboto od 10:30 ur'dopOr ludne od pomoia Stev. 14 ob vz*o2pi Fulton Street. — Iz PHILADELe PHIJEi vsako drugo sretlo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašan; ali kuporanja voiniih listkov je obrniti na: OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY. 9O _____10,000 ____8,000 ____ 8,'"X) ---- 8.000 25,000 25,000 12,000 I'J.'N'O 9,1 MX* 9,ooo y.000 Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odpluje jo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Xorton St., N.Y. *La PHOVENCIfi 4. okt. l!»08 La Gaseognie 27. okt. 190G. *LA LORRAINE 11. okt. 1906 *LA PROVEXCE 3. nov. 1900. La Bretagne 13. okt. 1906 *LA LORRAINE 8. nov. 190G. *LA TOURAINE 18. okt. liMni La Bretatrne 30. nov. 190ti. *LA SAVOIE . 25. okt. 1906. Farnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. iVI. W. Kozminski, generalni ;igent za zapad. __71 Decborn St.. Chicago, III. Premenjava vremena in prehlajenje kože povzroče včasih ali manjše bolečine. Boljšega zdravila zoper to pa ni, da bi tako hitro zdravilo vsako vnetje kakor je SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA if is m ii ju i v a m Regularni potni parniki "SOF1ALHOHENBER G" odpluje 3. okt. "GERTY" fodjilnje 20. oktobra. **GlUL,Iy\9';odp]uje 31/ oktobia. "FRANCESCA" odi,IujeC3.^n oveinbra. voarljo med Ne Vorkom, Trotom in ktko. ker je res najboljši lek zoper vse revmatične in nevralgične nerede, opekline, odrgnine, izvinjenj'e, fik mrčesov i t. d. Cena 50c. Helle odi s t i. Malo je bolečin, da bi bile tako nevarno neznosne kot je vnetje obisti. Odstranite trpljenje in druge take bolezni z rablje-njem Severovega] Zdravila za obisti in jetra. Cena 75c in $1.25 Voetje pluc. Prehlajenje večkrat povzroči da se pljuča vnamejo. To je pa prav hudo nevarna bolezen. Vsak, k vidi in čuti, da njegova pljuča niso v redu naj začne rabiti Severov Balzam za pluča. Cena 25c in 50c. Prodaja se v vseh lekarnah. — Zdravniški svet pošljemo vsakemu naf zahtevo zastonj. & & & & & & & & & & iT & & ii & & & & i Nai])iipraviiejša in rajcenejfa paicbiodna črta v Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO^centov. TotniKi dosjio isti dan na ]«arnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C& Co., General Agents, 2 Washington St., New York. CUNARD LIN PARNIKI PLUJEJO IVIED TRSTOM, REKO IN NEW YBRKQM, CABPATH1A SLAYONIA PAENIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN F0KKIT PKGSTOI? M KROTU ZA SETANJE POTNIKOV TRETJE S A RAZREDA. odplnje iz Torka d^ie 25. septembra. oilplnje iz New Yorka dne 16 oktobra. odpluje iz New Yorka dne 30. oktobra. ULT0NIA, SLAYONIA in PAN NO NI A so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež-na. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agent je in US Co., Ltd, BOSTON: MIMVEAPOLIS: CHICAGO: 126 '.State St. Guaranty Building. 67 Dearborn St 21-24 STATE ST., INE'VV YORK.